Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulico štev. 16.
Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi bo no vračajo.
Inserati:
Šoatstopna petit-vrsta i kr., pri veekratnom ponavljanji dajo so popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izliaja vsak dan. razen nedelj in praznikov ot> £5. uri zvečer.
Velja
za I<Jubljano
v upravništvu:
za colo leto 6 gld., za pol lota 3 gld., za četrt lota 1 gld 60 kr., na mosoc f»0 kr., poailjatev na dom velja mesečno 9 kr. voč.
Po pošti velja
za oeloleto 10gl., za pol leta 6 gld., za četitlota2gld. 60 kr. in za jeden mosoc 86 kr.
Štev. 172.
V Ljubljani v sredo, 24. septembra 1884.
Tečaj I.
Južna železnica in dežela kranjska.
Da je tarifna politika južne železnice zelo na škodo kranjski obrtnosti in trgovini ter sploh jako neugodno vpliva na našo produkcijo, razložili smo uže pri neki priliki. Včeraj stavil je v tej imenitni zadevi poslanec vitez Schneid poseben predlog ter ga utemeljeval v prezanimivem, od cele zbornice glasno odobravanem govoru. Uverjeui smo, da, pri-občevaje njegove razprave, ustrežemo svojim titateljem. Poslanec Schneid je govoril tako-le:
„U temelj e vati moram predlog, kateri je, skoro bi dejal, zadnji poskus, napotiti južno železnico — kajti zlasti o tej bodem govoril —■ do tega, da odstrani one krivičnosti svojih tarifov, s katerimi uže mnogo let preprečuje gospodarski razvoj na Kranjskem ter onemo-gočuje stalnost naših gospodarskih razmer.
Vojvodina kranjska se je uže udala v to, da je vsled naprave železnic njen merkantilni pomen se znižal, da je cvetoča kranjska tran-zito-trgovina in tovorenje uže z davna postala gola legenda. Radi tega smo se nadejali, da bode dežela, oškodovana v svojih življenjskih koristih, vsaj odškodnino prejela po meri in napravi svojih železnic.
Toda tudi v tem oziru nam sreča ni bila
mila.
Le jedna tolažba nam je tedaj ostala, ta namreč, da, akoravno se železnice izogibajo najbolj obljudenim, najplodovitejšim in prometa potrebnim pokrajinam, bode vsaj glavno mesto in nekatera obrtna osredja imela dobiček od onih konstelacij, katera je ustvarila lokomotiva.
Še pred desetimi leti imeli smo na Kranjskem dobro razvito mlinarsko obrtnost, in bilo je videti, da bode tudi glavno mesto zopet pričelo svojo posrednjo kupčijo, ki je časi bila vir blagostanja za Ljubljano.
Ali vse te nade je uničila tarifna politika onih železnic, katere režejo deželo, v prvi vrsti tarifna politika južne železnice.
Listek.
r i j e bratje.
Spisal M. Tonejec-Sainostal.
(Dalje.)
Pioti starejema sinoma obrnjen pa nadaljuje oče:
»Ne smeta ga pustiti od kopišča in od kolibe, kedar me ni tu, dosti je prostora tukaj na trati okrog kolibe. Kaj bi bilo , ko bi se primerila kaka nesreča! kedo drugi bi bil kriv, kot sami? Sicer nisem še videl kače letos tu okrog, vender nemogoče ni, da bi ne bilo katere, posebno gori v robu, kjer je kameni to in je svet proti solncu obrnjen."
»Saj mu ne pustim, da bi kam šel od tod, kedar sva sama,“ pravi Tomaž.
Med pogovorom se starejima je pritisnil °čo mlajega, ki mu je zopet v naročje zlezel, k sebi; otroku pa je delo tako dobro, da so se mu oči same zaprle, in je zaspal, in sicer
Uže diferencijalni tarifi te pr6ge so pred desetimi leti močno škodovali kranjski trgovini z žitom in mlinarjem kranjskim zaradi tega, ker so peštanski mlini svojo moko mnogo ceneje direktno pošiljali iz Budimpešte v Reko ali v Trst nego je bilo možno mlinarjem in žitnim trgovcem, kateri so dobili žito v Ljubljano ter potem pošiljali moko v Trst ali v Reko. Uže takrat se je Kranjska imela hudo boriti, kajti ogerski tekmec bil je na boljem za 2/10 kraje, pri vaganu in miliji, in naši mlinarji morali so napenjati vse svoje sile, da so vzdržali konkurenco.
Ali lansko leto znižala je južna železnica posameznim ogerskim postajam, isto tako Trstu in Gorici, tarife v toliki meri, ne da bi se ob jednem ozirala tudi na Ljubljano, da se je kranjska mlinarska obrtnija po polnem zadušila. Na ta način namreč nastal je tarifni razloček 19 J/a do G6 kr. od 100 klgr. pri moki v Trst ali Reko; za toliko smo bili oškodovani v primeri z mnogo bolj oddaljenimi postajami Sisekom, Kanižo, Barcsem in Budimpešto.
Prosili smo in prosili, a južna železnica vender ni odpravila krivice, koja je provzročila poraz naše mlinarske obrtnije.
Trgovinska zbornica in deželni zbor prosila sta vlado, da odpravi to kričečo nepri-mero, in slavna trgovinska zbornica je pred kratkim izročila svojo pritožbo oni enketi, ki se je imela posvetovati o železničnih tarifih, češ, da se vsled spremenljivosti železničnih tarifov kapitalisti na Kranjskem bojč, nove obrtnije ustanovljati ob bogatih vodnih silah, katere imamo vender v izobilji.
Kar se pa tiče lesne trgovine, opozarjam slavni deželni zbor na znameniti faktum, da stane vagon s 10000 klgr. lesa iz Ljubljane v Trst ali Reko 48 gld., med tem, da se za isti vagon ter isti tovor iz skoro dvakrat bolj oddaljenega Zagreba v Trst plačuje le 47 gld. 90 kr.
In komur to ne dokazuje dovelj jasno, da se južna železnica nikakor ne briga za koristi naše dežele, temu naj povedo ubogi Do-
tako sladko in trdo, da se še zbudil ni, ko ga je oče v pograd položil.
Tudi Tomaž je imel marsikaj veselja. Poletni čas je iskal čmrlje in jih vsajal v male panjiče. Pod streho na kozjem hlevu je imel prostor za svoj čmerljak. Tu so bili v prvem koritu „sivci“, ki so prav pridno nesli, v drugem nekoliko večjem je bilo prav močno gnjezdo „Kranjcev“, ki jih je Matija naznal, Tomaž pa „ vkopal", kajti pod zemljo so imeli gnjezdo, in vsadil jih je, v tretjem panjiči so bili »črnici", ne posebno pridni, vender so nabrali toliko medu, da so se zdržali precej dolgo noter v jesen. Razun tega dela, je imel Tomaž s kokošimi opraviti; priredil jih je uže dokaj. Dobil je namreč od Govedarjeve matere, s katero sta bila zelo prijatelja, mladega petelina, in nasadil je puti, ko je jela kokati ter odredil nekoliko mladičev. Vsa kurja družina je imela svoj prostor v ogljarnici odločen, kamor je hodila spat, zavarovana je bila toliko, da se po noči ni bilo bati nevarnosti. Zjutraj pa je moral Tomaž vselej nekoliko paziti, ko je šla žival na pašo, ker primerilo se je uže, da mu je lesica kokoš odnesla. Po
1 e n j c i, da morajo od vagona lesa iz Krškega v Trst GO gld., iz Sevnice, ki je vender bližja Trstu, pa celih 70 gld. plačati, tako da skoro kaže, poslati svoj les v Zagreb, ter stoprav od tod v tržaško pristanišče. (Cujte!)
Nikdo mi ne more očitati, da pretiravam, ako trdim, da je Dolenjska s svojim lesom, kateri zlasti iz mokronoškega okraja tendira proti Sevnici, skoro po južni železnici in njenih tarifah, izključeno od najvažnejšega trgo-višča. In, ali ni tudi to čudno, da se ima na pr. za vagon lesa iznad Ljubljane, tedaj iz Zaloga 43 gld., iz Laz 44 gld. 8 kr., iz Kresnic 4G gld. 6 kr. plačati do Kormina, iz Ljubljane pa, ki je vender bližja, 48 gld?
Pri tej priliki opozarjam tudi na lesne tarife Gališke, kateri so še mnogo bolj ugodni.
Omenjati mi je tudi, da je visoko čestiti član naše zbornice, naš kolega gospod Karol Lu c k man n, uže pri zborovanji c. kr. državnega železničnega sveta navel celo vrsto tarifnih anomalij in dokazal različno postopanje pri tarifnih prednostih. Zlasti neka tržaška firma, za katero se baje skriva velika mednarodna firma, dobila je skoro samotržje z rezanim lesom iz Solnograda do Trsta, in to potom refakcije za tako ogromne količine lesa, da jih ne premore noben drug trgovec z lesom.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V	predvčerajšnji seji štajerskega deželnega zbora predložila se je peticija gledč direktne železnične zveze med Mariborom in Ptujem. Poslanec Raič interpeliral je deželni odbor gledč nameščenja učiteljev na nižji gimnaziji v Ptujem; deželni odbor da namešča na tem učnem zavodu učitelje nevešče slovenskemu jeziku, a one, kateri so zmožni jezika, kateri je deželni jezik na Spodnjem Štajerskem, prestavlja med gorenje - štajerske Nemce. Deželni odbor se bode o zadevi posvetoval ter potem odgovoril na interpelacijo.
dnevu je pasel petelin kurji trop, tako samostojno je postopal med njimi, da se mu je videlo, kako ponosen je na gospodarstvo in vodstvo. Ako se je prikazal jastreb v višavi, precej ga je občutil skrbni varuh kurje družine, še predno se je oglasil ropar v zraku: „Piv, piv"! je opozoril petelin družino na nevarnost in jo je sklical okrog sebe. „Kok, kok, kok"! je bilo čuti, in priletele so pute k njemu, on pa je stegnil vrat in korakal mogočno med njimi. Res se ni bilo bati nevarnosti, večkrat je pregnal roparsko ptico, ki se je spustila med kuretino, potem pa je še bolj mogočno postopal med svojo družino, videlo se mu je, da se čuti zmagovalca, obnašal se je kakor bi hotel reči: „Ali sem ga dal! nič se ne bati, dokler sem jaz tukaj!"
Podklančnik, oče otrok, je postal bolj vesel, kakor je bil pred, dokler ni imel svojih pri sebi. Delo mu je šlo dobro izpod rok. Matija mu je precej pomagal, tudi je rad delal, kolikor je mogel, kar je očeta jako veselilo. Tudi Tomaž ni postopal in časa tratil, imol je svojo nalogo, in ko je to izpolnil, je bil prost.
— V isti seji deželnega zbora štajerskega stavil je poslanec dr. D o mi n k uš interpelacijo na c. kr. namestnika glede reguliranja Savinje med Mozirjem in Celjem. Vsako teto poplavi Savinja plodne njive in travnike, tako da je res skrajni čas, da se struga Savinje uže enkrat uredi. C. kr. namestnik je odgovoril, da je tudi on prepričan o potrebi reguliranja Savinje in da se bode najbrže še v teku te sesije deželnega zbora predložila do-tična zakonska osnova. — Ob jednem sprejel je štajerski deželni zbor zakonsko osnovo, da morajo zavarovalna društva v prid ognje-gasilnih društev plačevati po dva odstotka bruto-premije od vseh na Štajerskem zavarovanih predmetov.
Gledč ženitve med katoliki in osebami, katere ne pripadajo nobeni veroizpovesti odločilo je c. kr. ministerstvo notranjih zadev v sporazumljenju s pravosodnim ministerstvom, da ženin, kateri ne pripada nobeni veroizpovesti, ne more skleniti veljavnega zakona s katoliško nevesto, dokler ne dokaže, da se priznava k katoliški veri.
Iz Budimpešte se poroča iz zanesljivega vira, da bode vodja zmerne opozicije, baron Sennyey, imenovan kot judex curiae. Baron Sennyey ne odobrava več demagogični način agitacije grofa Apponyia; to je izjavil tudi pismeno. Vsled tega počela so se dogovarjanja med Tiszo in Sennyeyem, a rezultat teh dogovorov bode — kakor se poroča — imenovanje barona Sennyeya najvišjim sodnikom v deželah krone sv. Štefana.
Tuje dežele.
Kakor smo uže poročali, vršile se bodo volitve za državni zbor nemški dnč 28. okt, Ker bode predvidno treba mnogo ožjih volitev, sestal se bode državni zbor še le v drugi polovici meseca novembra. Pred novim letom rešil bo zbor najbrže samo državni proračun za leto 1885.
Angleški časniki vedeli so poročati, da je Francoska sprejela posredovanje med njo in Kitajem. Iz Pariza se ta vest dementira. Francoska hoče sama urediti razmere v iztočni Aziji ter je odnosno pripravljena tudi na dolgotrajno borbo.
V	Bruseiju dogojajo se zopet nemiri radi novega šolskega zakona. Razburjenost je velika, tako da se je predsinočnem moralo konsignirati vojaštvo. Urednik časopisa »National" moral je vsled ukaza vlade zapustiti Bruselj, ker je v svojem listu ščuval ljudstvo na upor.
Iz Irske poroča se „Standardu" o zaključkih irskih dinamitardov gledč nadaljnega postopanja proti Angliji. Po tem poročilu nameravajo invicibles izvesti v Londonu atentate na odlične osebe kraljevske rodbine ter znamenite državnike in politike sploh. Z bombami, da so urotniki dobro preskrbljeni; atentatom v Londonu da bodo sledili atentati v Dublinu, Manchestru in sploh večjih angleških mestih.
Prinesel je vsak dan snega iz jame; ko Matija ni več imel tega posla, napravil je drv, kolikor se jih je v kolibi na ognjišči požgalo, spustil je zjutraj koze iz hleva, zvečer jih je zopet zaprl, po dnevi je toliko pazil na nje, da niso predaleč zašle, a to je bilo jako labko, ker zvečer so gotovo prišle, čeravno bi jih cel dan ne bilo videti;	in pa pute	je vselej
zaprl v kurnjik in	jih	je zjutraj	zopet	iz-
pustil. To je bilo navadno vse, drugi čas sta se igrala s Tončekom. Delala sta kope in jih zopet podirala, vsajala sta čmrlje, zidala hiše, igrala konja in zopet sta se valjala po zeleni trati, na mehki travi pred kolibo.
Tako je šel prijetno čas naglo naprej. Čeravno v gorah, v samoti, vender so bili vsi zadovoljni, ker zdravi so bili in zaslužilo se je, da ni bilo treba stradati. Vsak dan je bilo lože.
Podklančuik je	bil	dobra duša;	nikdo	se
ni pritožil, da bi se	ne	moglo prijateljsko	ži-
veti z njim. Nikomur ni delal nadlege, po-Btregel je pa rad, komur jo mogel. Tudi z
Najnovejša poročila potrjujejo zmago Gor-donovo pri Kartumu. Sedaj se je mesto zopet z živežem preskrbelo. Angležem je to se ve da prav prišlo. Uže so zaključili znižati čete, katere imajo oditi v Sudan. Da-li jih Gordon res ne bode več potreboval, to je, se vč da, drugo vprašanje.
Razne vesti.
— (Dvoboj med natakarji.) V Milanu izhajajoč list poroča to dogodbico, katera se je vršila pred kratkim v onem mestu. Dva natakarja sprla sta se močno, segla si tudi v lase ter se naposled pozvala na dvoboj s samokresi. Razjarjena nasprotnika postavila sta se nasproti v oddalji 10 korakov ter se zmenila, če prva krogla no zadene, da se bolj približata. Na določen dan prišli sta stranki na domenjon kraj. Nabasalo se je orožje, nasprotnika se postavita: Pok! in jeden natakar pal je na zemljo in iz prsij pritekla mu je rudeča tekočina. Nasprotnik padlega pa je pomilovalno prihitel k njemu ter dejal: „Oe se je časti zadostilo, se mora nesrečnežu pomagati!" A glej čudo; nakrat se skloni nesrečnež po konci iz mlake krvi ter ponuja roko nasprotniku, smehljajo se: „Meni godi se bolje, kakor tebi!" — Samokresi niso bili nabasani in kri, katera je curkoma se ulila iz prsij, bila je kri volovska, katero jo imel hranjeno v mehurji. In naposled se je prijateljstvo sklenilo pri obodu za šest oseb.
— (Poljedelski oddelek v Washing-tonu) sestavil je statistiko pridelkov in dohodkov. Iz njih posnemljemo, da dobivajo na leto Zjedinjene Države dohodkov: iz gozdov 700 milijonov, od pšenice 474 milijonov, od bombaža 280 milijonov, od krompirja 81 milijonov, od tabaka 36 milijonov dolarjev.
— (Amerikansk odvetnišk račun.) Trije odvetniki v Milvaukee imeli so opraviti pri ostalini, katera je bila cenjona na 32 000 dolarjev, skozi 60 dnij in njih računi niso znašali nič menj nego 25 000 dolarjev. Sodišče je dejalo, da je to „rop“ tor jo zmanjšalo jeden račun od 15000 dolarjev na 1500 dolarjev in druga dva od 10 000 na 500 dolarjev.
Domače stvari.
— (Častno občanstvo.) Občina Studenec (polit, okraj krški) izvolila je dne 9. t. m. jedno-glasno častnim svojim občanom visokorodnega gospoda deželnega predsednika barona Winklerja.
— (I m e n o v a n j o.) Deželni šolski svčt imenoval je prov. učitelja v Vipavi gosp. Andreja Perneta definitivnim učiteljem ravno tam.
— (Pogreb šolskega nadzornika gospoda R. Pirkerja) včeraj popoludno je bil veličasten. Dolgo vrsto pogrebcev pričele so siroto iz „Marijanišča“ in iž Lichtenthurnovega zavoda, potem so sledile dekliške in deške mestne ljudske šole s svojimi učitelji, nosili pa so učenci od učiteljev poklonjene vence, za njimi je prišla realka, gimnazij in c. kr. profesorji, potem c. kr. profesorji preparandije in vadnic, za njimi so se nosili lepi venci, od ženske vadnice učiteljic lep ve-
otroci ni drugače občeval, kot z lepo, ni bilo slišati surove besede iz njegovih ust. Bil je mehkega srca in jako potrpežljiv. Po ženi, o kateri je z otroci večkrat govoril, je vedno žaloval. Vselej, kadar je otrokom kaj pravil o njihovi materi, jim je ponavljal, kako dobra je bila ranjca, kako skrbna in kako ji je bilo težko na smrtni postelji, ko je videla, da bode morala družino zapustiti. Mož je bil male postave, ue posebno životen, a priden delavec, jako hiter in je znal za vsako delo prijeti. Česar se je lotil, vse je dokončal. Delavci, ki so ga poznali, so rekli, da druzih slabosti nima, kakor da je preveč priden, da se preveč žene; »končal se bode", so dejali nekateri. Mož je delal za družino, rad bi bil izplačal dolg, kar ga je bilo na njegovi borni hiši, katera ni imela več kot pet mernikov posevka in malo seče. Oženil se je na roke, z ženo sta pa toliko prihranila, da sta hišo kupila, vender plačati je nista mogla precej vse, in ko je žena nekoliko tednov na vročini bolna ležala, se je moralo še celo na novo
noc, izredno krason pa palmen venec nemških deželnih poslancev s plavožoltimi trakovi, potem so prišli nomški »turnarji" z zastavo, oni so nosili lep venec s trakovi v nemških barvah. Mrtvaški voz, na katerem je bila krsta, pa je bil v pravom pomenu besedo s krasnimi venci zakrit. Sprevod je vodil čest. gosp. šentpeterski župnik Hočevar. Za krsto šli so najprej sorodniki, potom pa neizmorno dolg sprevod. V istem smo videli gosp. c. kr. deželnega predsednika barona Wink-lerja, gosp. dežolnega glavarja grofa Thurna, dvornega svetnika gosp. grofa Chorinskega, sina gosp. dežolnega predsednika, gosp. Egona Winklorja s gosp. prezidijalnim tajuikom vitezom dr. Schvvar-zom, mnogo gg. uradnikov c. kr. deželne vlade in finančnega vodstva, deželne poslance gg. Dosch-manna, Detelo, Murnika, Šukljeja, dr. Vošnjaka, predsednika deželne soduije gosp. Kapretza, prod-sednika kranjske trgovinsko zbornico gosp. Kušarja, generalvikarja gosp. korarja pl. Pavkerja in mnogo gg. korarjov in duhovnikov tudi z dežolo, predsednika kranjsko hranilnice gosp. Dreota z mnogimi udi in uradniki hranilnice, jako veliko število učiteljev iz vseh krajov dežele. Mostni učitelji zapeli so pri hiši in na pokopališči žalostinko.
— (Umrl) je dne 22. t. m. v 20. lotu svojo ddbe osmošolec Ciril Zabukovec. Pokojnik je bil sin vrlega narodnjaka in jako nadarjen mladenič. Blag mu spomin!
— (V močvirski glavni odbor) so bili izvoljeni pri volitvi pretočeno nedeljo za ljubljansko mesto in predmestja Trnovo in Krakovo od 34 došlih volilcev gg. Josip Matevže, hišni posestnik v Ljubljani, in Jakob Jarec, posestnik v Črni Vasi.
— (Zblaznel jo) 271et stari delavec Pr. Železnikar včeraj zvečer. Splazil se jo bil v podstrešje hiše št. 12. na cesti v Mostni log in tam pričel vpiti in razgrajati; policija ga je prijela in odvedla v blaznico.
— (Nevarno pretil) jo s težkim železnim drogom včeraj zvečer znani razgrajač slatl-čičar Janez Nemec v hiši št. 5. Krakovske ulice, da so vsi prebivalci iz hišo zbežali Policija je besnega razgrajača komaj ukrotila in odvedla v zapor.
— (Pouarojalci kovanega denarja.) Včeraj so bili zatoženi pred porotnim sodiščem trije ponarejalci kovanoga denarja. Zatoženi Anton Logar, ključaničar, samouk, iz Rovt, izdeloval je desetice tako, da je desetico dejal na jodno stran klešč na lice, na drugo nasprotno, vmes pa jo ulival cin in cink. Pot takih desotic jo napravil in iste metal godcem na svatbi v Rovtah. A ponarejene so bile tako slabo, da je vsak otrok lahko spoznal, da to ni nikak denar, in vslod tega so porotniki vprašanje: ali je Anton Logar kriv hudodolstva ponarejanja denarja? jodnoglasno zanikali, in Logar je bil zatožbe oproščon. — Janez Petrovčič, hlapec iz Rovt, in France Pavlin iz Sme-rečja blizu Rovt, pa sta bila tožena, da sta ponarejala sreberne tolarje po goldinarji in iste potom izdavala. A porotniki niso dobili osvo-dočenja, da bi bila ta dva zatožonca izdelovalca ponarejenih srebernjakov, torej so prvo vprašanje, da sta kriva hudodelstva ponarojanja denarja, zanikali, pač pa potrdili vprašanje: ali sta soude-
nekoliko denarja na posodo vzeti, kajti bolezen velja, pogreb pa tudi ni zastonj. Imel je torej Podklančnik dovelj vzroka, pridnemu biti. Zato je bil pa dostikrat uže s petelinom vred po konci in na pomlad je prav velikokrat divjega petelina prepodil iz staro jeli v goši, kjer je zjutraj pel, ko je prišel mož na delo.
čeravno je bil sam od prvega svita do temne noči na nogah, je zjutraj vender pustil vse tri otroke spati, ko je šel na delo. „Naj jočijejo", je dejal, »oni potrebujojo več spa-ija, kot odraščeni ljudje, ko bodo stareji, )odo pa tedaj menj spali."
Radi so otroci poslušali, ko jim je zjutraj pri kosilu ali zvečer pri večerji pripovedoval, kje je ruševec pel, na kateri jelki alt na kateri smereki je sedel, ali kako je veliki )etelin sfrfetal iz buke, ko je prišel zjutraj s svitom vred na delo,
(Dalje prihodnjič.)
ležna hudodelstva s tem, da sta izdavala ponarejen denar. Sodišče je obsodilo Janeza Petrovčiča na štiri mesece in Francota Pavlina na šest meso-cev ječe.
Iz kranjskega deželnega zbora.
(IV. seja dno 23. septembra t. 1.)
Izroči se mnogo peticij, katero se odstopijo raznim odsekom.
Poslanec P. Grasselli izroči peticijo ljubljanskega mostnega zbora, s katero se predloži oov, v mestnem zboru sklenjen mestni statut za mesto Ljubljano, s prošnjo, naj ga deželni zbor potrdi.
Deželni glavar grof Thurn vpraša, ali naj se mestni statut izroči upravnemu odseku?
Posl- Grasselli naglaša, da predmet izročene peticijo sicer spada v delokrog upravnega odseka, a kor ima ta odsek itak užo mnogo predlog rositi in jo mestni statut jako obširen, naj bi se otična predloga izročila posebnemu odseku sed-mei ih članov, katere naj bi deželni zbor volil koncem denašnje sejo.
Posl. I) o s c hm a n n pravi, da bode pretres te predlogo veliko časa potroboval, tudi bodo troba še daljših poizvodeb, tedaj dvoji, da bi odsek iz vrsto gg. poslancev dežolnega zbora mogol to delo vspešno izvršiti. Tudi Doschmannu ne dopade današnja pot, katera so od današnjo prakse oddaljuje. Edina prava pot je, da so izroči mestni statut ljubljanski deželnemu odboru v pretres in poročanje in v tem zmislu stavi svoj predlog.
Posl. Grasselli pa misli, da bi se vsa stvar, ako se pritrdi predlogu g. Deschmanna, lo zavlekla, to je jedini namen predloga. Ako bode dotični odsek potreboval še statističnih podatkov ali pojasnil, bodo so tudi prav lahko proskrbola.
Pri glasovanji se ne vzprejmo posl. Deschmanna prodlog in pritrdi deželni zbor nasvetu poslanca Grassellija.
Gosp. c. kr. deželni predsednik baron Win k 1 e r izroči vladno predlogo načrta postave za pogozdovanje Krasa. (Dobro! Dobro!)
Posl. baronu Apfaltrernu se dovoli še dalnji dopust 8 dni j.
Posl. L u c k m a n n in njega nemški tovariši stavijo do c. kr. vlade interpelacijo, zakaj še do sedaj ni potrdila sl. c. kr. vlada sklepa kranjskega hranilničnega društva z dn6 29. maja 1. 1,, kateri jo določil, da daruje kranjska hranilnica iz rezervnega zaklada 100 000 gld. za napravo nemške ljudske šole v Ljubljani in 50 000 gld. zazidanje novih hiš, v katerih bodo imeli delavci cena stanovanja. Ker je ta sklep vzbudil po vsi deželi veselo odobravanjo (glasni „oho“-klici narodnih poslancev), vprašajo interpolantje, kakošni so vzroki, da so sklep kranjsko hranilnice ne potrdi in kedaj “••sli sl. c. kr. vlada to zadevo rešiti.
Vladni zastopnik g. c. kr. deželni predsednik baron Winkler izpove, da bodo nastavljeno interpolacijo odgovoril v prihodnji seji deželnega zbora.
Proido so na dnovni red, in posl. S v o t o c dobi besedo, da utemeljujo svoj samostalni predlog, aaJ se izda zakon zaradi rezervnega zaklada kranjske hranilnico v Ljubljani. Predlagatelj Svet ec Pravi, da meri njegov prodlog na to, rezervni zaklad kranj sko hranilnico, v kolikor jo isti namonjon za o čokoristno lokalno in deželno namene, spra-nrfidw J!f zoratvo. dožole. Kako važen jo njogov
tem if ’ f T raZVI?1 naJbolje iz interpelacijo, ka-t o JO stavil začetkom denašnje sejo na c. kr.
pos . ju c k man n, v kateri se naglaša, da ima rezervni zaklad kranjsko hranilnice nad poldrugi milijon goldinarjev premoženja in da mu jo pnrastlo lansko leto zopet 141000 gld. Razou toga ima pa kranjska hranilnica šo posoben rezervni zaklad za kurzno diference, kateri iznaša tudi nad 300 000 gld. Celotna svota rezervnega zaklada kranjsko hranilnico iznaša tedaj dva milijona goldinarjev, kateri so namonjoni občo koristnim namenom kranjske dežele.
Da se tako veliko premoženje dobro ohrani, če isto opravljajo dožoli kranjski prijazni možje, tedaj so pač lahko zol6 veliko stori dožoli v korist. Gotovo jc vredno, da kranjski deželni zbor vporabi svoje najboljšo moči, da se ohrani to velikansko promoženjo kranjski dožoli in njo pro' bivalstvu v korist.
Edina pot pa, ki poljo k temu smotru, jo ta, da se rezervni zaklad dene pod deželno varstvo. Vpraša so lo, ali ima kranjska dežola kaj pravic do tega premoženja; čigavo je? Ud j o hranilnični niso njegovi lastniki, ker § 3. regulativa v petem oddelku pravi, da udje hranilnice nimajo nikake pravice do rezervnega zaklada in da se ima isti rabiti po določbah § 20. pravil le v korist občo-koristnili namenov, a le za kranjsko deželo. Uradno opravilni in gospodarski troški izplačujejo so pri kranjski hranilnici iz tekočih prihodkov, pokojnino pa imajo šo svoj posebni zaklad, tedaj je ves ostali rezervni zaklad kranjske hranilnice namenjen le deželi kranjski.
Hranilnično društvo ni lastnik premoženja rezervnega zaklada, tedaj zamore lastnik biti le tisti, komur je premoženje namenjeno, in to je dežela kranjska, oziroma njo občekoristni nameni. Analogija za to trditev so najde pri bolnišnem, sirotinskem in dijaško-ustanovnem zakladu. Pri vseh teh zakladih ni druzega lastnika, le deželi kranjski je namenjen in edino ona je lastnica tega ustanovnega premoženja.
Merodajna je sicor pri ustanovah volja usta-novnika, pri hranilničnom rezervnem zakladu pa edino le volja postavodajalca. Isto stališče zavzema tudi sl. c. kr. deželna vlada, da se ima vporab-ljati zaklad zmirom lo v korist istemu, katoremu je namenjen.
To dokazuje jasno dopis sl. c. kr. vlade do kranjskega deželnega odbora z dne 2 docembra 1866. 1. Navedeno leto izročila je c. kr. vlada premoženje raznih ustanov deželnemu odboru v oskrb in naglašalo se je tedaj, da so ustanove, tako isto za dijaške ustanove, namonjene le podporam za v deželi rojene in da deželni zbor in deželni odbor sta prva poklicana organa, jih oskrbovati. Na vprašanje, kako pravico, da ima hranilnično društvo, je odgovor ta, da je isto le oskrbnik premoženja, pooblaščen v to po postavo-dajalcu, kar jo izrečno določeno v rogulativu in v pravilih za kranjsko hranilnico. Pridržal pa si jo postavodajalec tudi vedno nadzorstvo in pravico, prenarejati pravila in ukazal je o svojem času, da se imajo pravila hranilnična preustrojiti po izdanem regulativu. To pravico ima postavodajalec še zmirom, društveniki hranilnični pa o tej zadevi nimajo odločevati ničesar. Nastane vpraaaujo, kdo pa jo postavodajalec v tej zadevi? Tisti čas, ko so je izdal regulativ za hranilnice, bil je postavo' dajalec presvetli cesar sam, dandanos pa, odkar so je po cesarju podelila ustava, imajo postavoda^ jalne pravice državni zbor in deželni zbori.
Pravice državnega zbora sodržujejo ustanovni zakoni, kateri natanko naštevajo, kaj spada v po stavodajni krog državnega zbora. Hranilničnih ro-gulativov ni naštetih med agendami državnega zbora, in ker spada vse drugo, kar ni tam zazna menovano, v agende deželnih zborov, tedaj gotovo tudi hranilnični regulativi. Še dalje nastane vprašanje, bode li sl. c. kr. vladi po volji, ako se uvede deželno nadzorstvo pri rezervnem zakladu kranjske hranilnico?
Predlagatelj misli, da ji bode po volji, ker ima deželno nadzorstvo isti namen, kot dvžavno, gledati na to, da se hranilnično društvo ravna strogo po regulativu, tedaj bodo državna vlada v zastopniku dežele pridobila lo vostuega pomagača.
Hranilnično društvo nima vzroka pritoževati se nad deželnim nadzorstvom, saj je namen hra-nilničnega društva zgolj človekoljuben. Tudi hranilnica sama, ako se uvede deželno nadzorstvo, ne bode trpela nobene škode. Deležniki hranilnični pa bodo gotovo veselja zavriskali, ko zved<5, da imajo v dožolnom zastopu trdno poroštvo, da so jim ni-kako izgube njih vlog ni bati. Tedaj trdi govornik, da bodo po njom nasvetovano deželno nadzorstvo lo v povzdigo in napredek kranjske hranilnice.
Zadnja lota udomačila se jo pri društvenikih kranjske hranilnice noka čudna navada, kateri ogromna večina hranilničnih udeložnikov nikakor pritrditi ne more. Udje hranilnice ne volijo uže več let nobenega slovenski narodnosti prijaznega moža med hranilnično ude, tako da jo sedaj med hranilničnimi udi le še pet narodnih mož. To so ostanki šo iz boljših časov, a ti poteri narodni možjo, vsi uže nad 7 0 let stari, ne bodo dolgo voč in potem bode prišlo do tega, da slovenski narod no bodo imel nobonoga zastopnika mod hranilničnimi udi. To vender ni pravično pri zavodu, k a
keršen je kranjska hranilnica, katere rezervni zaklad šteje milijone, ki so se nabrali z žulji slovenskega ljudstva. Pričela so je uže agitacija, da bi se napravile konkurenčne hranilnice v kranjski deželi (Deschmann: „Lo naredite jih! “)» a do sedaj so to še ni izpeljalo, zgodi so pa še lehko. Kar se tiče opazke, katera se je napravila uže proti mojemu predlogu, da državna oblast tako stori svojo dolžnost, da tedaj dežolnega nadzorstva ni potreba.
Iz pretečenih let pa se navaja lehko nekoliko fakt, katera dokazujejo, da je deželno nadzorstvo jako potrebno. Hranilnično društvo je darovalo za prebivalco, oškodovano po povodnji na Koroškom in Tirolskem jako velike svote. To je lep in blago-srčen namon, kateremu iz stališča človekoljubnosti nikakor ni ugovarjati. Ako se pa ozira na regulativ hranilnični, so bili ti darovi nezakoniti, ker regulativ določa, da se ima rezervni zaklad rabiti le za dobrodelne namene kranjske dežele, in bilo je tedaj postopanje hranilničnega društva ravno tako nepostavno, kakor ko bi še Kalistrova dijaška ustanova, namenjena kranjskim dijakom, podelila Korošcu ali Tirolcu. Tudi ko so je zidalo pred več leti realkino novo poslopje, katero je veljalo nad pol milijona goldinarjev, tudi takrat bilo bi deželno nadzorstvo pri hranilnici jako umestno.
Govornik razlaga potem še posamezne določbe njegovega postavnega načrta in predlaga, naj se njegov predlog izroči upravnemu odseku.’
Posl. Luckmann predlaga glasovanje po imenih o tem predlogu.
Za predlog glasujejo vsi slovenski poslanci, proti njim nemški poslanci, deželni glavar grof Thurn pa ne glasuje.
(Dalje prihodnjič.)
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Praga, 23. septembra. V deželnem zboru odgovoril je namestnik na interpelacijo poslanca Matuša ter izjavil, da je takoj, ko jo zvedel o izgredih v Liberci, zaukazal podžupanu in županu v Liberci, naj združno z mestnim svetovalstvom skrbita za mir in red; zaukazal jima je tudi, naj kazensko ovadita ter pričneta preiskavo. Poklicano osebje storilo je energične korake. Od 16. t. m. dalje res ni bilo več izgredov. O trutnovskih dogodkih je izjavil namestnik, da se iz predloženega zapisnika seje občinskega svetovalstva z dnč 17. t. m. žal! razvida, da so se v seji stavili oni, v interpelaciji omenjeni predlogi ter da je občinsko zastopstvo v zmislu teh predlogov sklenilo, izdati potrebne dopise tovarnarjem, severni železnici in hišnikom, kateri so Čehom dali v najem prodajalnice. Okr. glavarstvo v Trutnovu je uže dne 19. t. m. prepovedalo izvedbo tega občinskega sklepa, ker se z njim postopa proti zakonom. — Če bi bilo treba proti občinskemu zastopu v Trutnovi zopet postopati, ukrenil bode na podstavi zakona potrebne korake. Njemu je velik nalog, da se vzdrži v deželi mir in red ter da varuje de-želane ne glede na naroduost v njihovih pravicah. On bode izgredom, naj si bodo kjer koli, odločno stopil nasproti. Odgovoril je v obeh deželnih jezikih in poslanci so odobravali njegove izjave.
Budimpešta, 23. septembra. Nj. veličanstvo cesar prišel je sini včeraj zvečer ob 93/*. uri z dvornim vlakom ogerske državne železnice; spremljal ga je generalni pobočnik fcm. baron Mondel in dvorni svčtnik pl. Pdpay. Na kolodvoru vzprejeli so ga dostojanstveniki in obila množica ljudstva ga je navdušeno pozdravljala.
Zagreb, 23. septembra. Proti uredniku „Slobode“ pričela je policija postopanje zaradi domovinske pravice. List se je za zdaj vstavil.
L o n d o n , 23. septembra. Angleška ladija „Wasp“ se je včeraj zjutraj pri otoku Tory razbila. Od možtva se je rešilo šest oseb. Misli se, da je utonilo 50 oseb. Na krovu bilo je tudi osem pomorskih komisarjev. Kapitan in častniki se niso rešili.
Carigrad, 23. septembra. Sultan daroval je črnogorskemu knezu palačo, ležečo v Emirghianu na Bosporu.
K a h i r a, 23. septembra (Reuterjevo poročilo.) Kakor se odločno trdi, dobil je mr. Bar-ričre ukaz, naj zahteva nazaj pismo finančnega ministra na blagajno državnih dolgov. Nemški in avstrijski zastopnik sta pooblaščena, da proti odpravi amortizacije odločno protestirata.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 24. septembra.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih...................80 '60
»	>	»	> srebru....................81'70
Zlata renta......................................103'90
6% avstr, renta..................................95' 80
Delnice n&rodne banke............................... 849-	—
Kreditne delnice.................................... 249-	—
London 10 lir sterling...........................121'60
20 frankovec....................................... 9'665
Cekini c. kr..................................... 5'77
100 drž. mark....................................59‘65
Uradni g-lasnilc
z dn6 24. septembra.
Razpisane službe: Na jednorazrednici v Veleso vem služba učitelja; 450 gld. in stanovanje. Prošnje do 10. oktobra t. 1. c. kr. šol. svžtu v Kranji.
Naprava novili zemljiških knjig: Pri c. kr. mest. deleg. okr. sodniji v Rudolfovem za davkarsko občino Gorenje Polje; poizvedbe dnž 5. oktobra.
Eks. javne dražbe: V Rudolfovem zemljišče Jos. Besova z Oberha dnč 7. oktobra. — V Višnji Gori zemljišče Antona Kinkopfa iz Sv. Petra (13G in 236 gld.) dn6 16. okt., 18. nov. in 16. dec. - V Kostanjevici zemljišče Jan. Tomšiča iz Podstermena dnč 8. okt., 5. nov. in 10. dec. — V Radečah zemljišče Marije Višnikarjeve iz Starega Grada dne 10. okt.
— V Ložu posestvo Tom. Koderce zVrha <ln<; 11. okt.
— V Metliki zemljišče Ane Sten iz Spod. Lokvic dn6 21. nov. — V Postojini posestvo Ant. Kalistra iz Slavine (3080 gld.) dnč 14. oktobra.
Tuj ei.
Dn6 22. septembra.
Pri Maliči: Schlesinger, trgovec, s soprogo iz Brna.
— Raunicher, c. kr. fin. svetnik, z rodbino iz Doljne Tuzle. — Kregar, hotelirica, in Eibel, fijakarska posest., iz Zagreba. — Smola, c. kr. soproga majorja in graščakinja, iz VVeinbiichla. — Globočnik, po sestnik, iz Železnikov.
Pri Slonn: Kraul, trgovec, z Dunaja. — Pl. Pasch, c. kr. polkovnik, z rodbino iz Trsta. — ICreuth, c. kr. lajtenant, s soprogo iz Gmundna. — Kaiser, c. kr. lajtenant, iz Beljaka. — Janotka, c. kr. umir. major, iz Ptuja. — Petutschnigg, učitelj, iz Spitala. — Ju-mar, ritmojster, iz Reke. — Spendal, duhovnik, iz Tržiča. — Carli, duhovnik, iz Sv. Lucije. — Lapanje, duhovnik, iz Idrije.
Pri Tavčarji: Kraus, trgovec, z Dunaja. — Grof Eg-ger, fužinar in veleposestnik, iz Treibacha. — Pla-šer, zemlj. posestnik, iz Radeč.
Prii Juažnem kolodvoru: Jung, zasebnik, iz Varšave.
— Dr. Wildgans, uradnik, z Dunaja. — Kreil, trgovec, iz Pulja. — Rothel, gozdar, iz Loke.
Umrli so:
Dnž 22. septembra. Karol Zabukovec, osmošolec, 19 1., Dunajska cesta št. 15, jetika.
V	civilni b61nici:
Dn6 22. septembra. Lovrenc Potkovič, gostač, 65 1., prsna vodenica. — Karolina Leskovic, natakarica, 25 1., vnetje trebušine.
Za prihodnje leto 1885.
V	zalogi pri
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergu v Ljubljani
je izšla:
Slovenska
Pratika
za navadno leto 1885.
Cena eni Pratiki 13 kr. — Razpečevalcem dajemo našo Pratiko jako cenejše.
Meteorologično poročilo.
9 Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tempe- ratura	Votrovi	Nebo	Mo-krina r mm
23. sept. 1	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	739 24 739 14 739-90	+134 +21-8 +16-0	svzh. sl. jzpd. sl.	js- obl. js-	510 dež
Graščinsko posestvo
uknjiženo v deželnih deskali
je na prodaj na Dolenjskem pod ugodnimi pogoji. Natančneje pri upravništvu »Ljub. Lista.« (96) 2
V 25. dan septembra 1884
dopoludne ob 9. uri
prične se z odlokom c. kr. deželne sodnije v Ljubljani z dn6 16. septembra 1884, št. 5664, dovoljena prostovoljna javna dražba (95) 2 -2
Janez Maroltovi! posestev
na mestu samem. Oddajala se bodo kosoma:
Hiša na Glinjicali ob Tržaški cesti a prodajalnico, magacini i. t. d., zemljišča v mestnem logu, na Vici, Dobravi in v Podsmereki.
Dražbeni pogoji so na ogled pri sodnijskem komisarji g. <lr. Fr. Voku, c. kr. beležniku v Ljubljani.
itdbrj
Petnajsti redni
generalni zbor
v Ljublj ani
četrtek dne 16. oktobra 1884
ob 4. uri popoludne v ravnateljski pisarni družbe.
Dnevni red.:
a) Poročilo o posledkih v minolem poslovnem letu.
b) Poročilo pregledovalnega odbora.
c) Predlog upravnega sv&ta o porabi dohodka.
d) Volitev upravnega svžta zaradi potekle funkcijske d6be po §§ 17, 24 <U in 25 pravil.
e) Volitev ravnatelja iz upravnega sv6ta zaradi potekle funkcijske dflbe po §§ 17, 24 in 25 pravil.
f) Volitev pregledovalnega odbora.
g) Potrdi se od upravnega sveta sprejeti prokurist.
Gospodje delničarji, ki se hot6 glasovanja udeležiti, so v zmislu § 10 prošeni, da delnice svoje ulože pri družbeni blagajnici najdalj do dne 10. oktobra in vzprejmo tii legitimacijske listke.	(97)	3—1
Knjigotržnica
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergova
Ljub^ana
Kongresni trg štev. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
•vseli na tukajšnjih in vunanjih učilnicah, posebno na c. kr, višji gimnaziji, c. kr. višji realki in tukajšnji c. kr. možki in ženski učiteljski vadnici, zasebnih, ljudskih in meščanskih šolah upeljanih
v najnovejših izdajah, na pol ali trdo vezanih, po zelo xs.izJc3.li. cenah.
Zapisniki uvedenih učnih knjig oddajejo se brezplačno.
Odgovorni urodnik prof. Fr. Šukljo.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinmayr & Pod. Bamborg v Ljubljani.