Letnik 1918.
Državni zakonik
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXI. — Izdan in razposlan 5, dne aprila 1918.
Vsebina: (Št. 128—129.) 128. Zakon o proglašanju v sedajni vojni pogrešanih oseb za mrtve. — 129 Zakon o premembah zakona z dne 16. ’februarja 1883. I„ kako je postopati, da se kdo proglasi za mrtvega in se dokaže smrl.
13&.
Zakon z dne 31. marca 1918. i.
o proglašanju v sedanji vojni pogrešanih oseb za mrtve.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora Zaukazujem tako :
(1) Pripadniki oborožene moči avstrijsko-ogrske nionarhijo ali zavezniške i ali prijateljske države, ki so se kakor udeleženci pogrešili v sedanji vojni, se morejo proglasiti za mrtve ne le po pogojih § 24 o. d. z., temveč tudi tedaj, ako sta izza zadnjega poročila o njihovem življenju minuli dve leti, izmed njih najmanj eno leto izza dne, ki se določi z ukazom.
A
(v) Isto velja za pogrešancc, ki so se, ne da bi pripadali oboroženi moči, mudili pri njej na bojišču ali so ji sledili ali so prišli v sovražnikovo oblast ali so nazadnje bivali v kraju voj-hega! ozemlja, v katerem so se tedaj vršili posebni vojni dogodki (bitka, razstreljevanje, obstreljevanje, metanje bomb, ladijska nezgoda, eksplozija in dr.).
(3) Oseba, koje imovina se je zasegla, da se zavaruje zahteva države po odškodnini zaradi voj-
1 nega izdajstva, se more proglasiti za mrtvo le
1 po pogojih § 24 o. d. z.
§ 2.
!
(1)	Prošnja za proglasitev za mrtvega po § 1, odstavek I in 2, se more vložiti že po preteku enega leta, odkar je došlo zadnje poro-
j čilo o življenju pogrešane».
(2)	Oklic se no more izdati pred dnem. določenim z ukazom (S 1, odstavek 1),
(3)	Ako so že minuli rokovi, oznamenjeni v § 1, odstavek I, ko se izda oklic, je določili oklicni rok s šestimi mesci, sicer pa z enim letom in to tako, da sc ne konča pred pretekom rokov, oznamenjenih v § 1, odstavek I.
S 3.
Ne krate posebnih določil K 2, veljajo za proglasitev v sedanji vojni pogrešanih oseb za mrtve predpisi zakona z dne 16. februarja 1883. 1. (drž. zak. št. 20), kako je postopati, da se kdo proglasi za mrtvega ali da se dokaže smrl.
§ 4.
(1) Ta zakon dobi moč petnajstega dne po dnevu razglasitve.

(a) izvršiti ga je poverjeno Mojemu pravosodnemu ministru.
V Badnu, 31. dne marca 1918. 1.
Karol s. r.
SeldJer s. r.	Schauer s. r.
129.
Zakon z dne 31. marca 1918.1.
o premembah zakona z dne 16. februarja 1883. I. (drž. zak. It. 20). kako je postopati, da se kdo proglasi za mrtvega in da se dokaže smrt.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora zaukazujem tako :
Člen I.
Zakon z dne 16. februarja 1883. I. (drž. zak. št. 20), kako je postopati, da se kdo proglasi za mrtvega in da se dokaže smrt, se preminja takole:
§ t.
K § 1 zakona je pristaviti za drugi odstavek :
Razprava in odločba je naložena udu sodišča, ki ga je za to postavil predstojnik zbornega sodišča kakor posameznemu sodniku.
§ 2.
§ 6 zakona se mora glasiti :
Ako se zaprosi, naj sč kdo proglasi za mrtvega, mora sodišče postaviti skrbnika, da zastopa ne-navzočo osebo v postopanju ; sodišče pa more to opustiti, ako se da po okolnostih primera v postopanju pogrešati zastopanje nenavzoče osebe.
Skrbniku je zlasti naloženo poizvedovati, kolikor je pripravno, da se najde nenavzoča oseba.
S 3.
§ 7 zakona se mora glasiti :
Ako smatra sodišče, da je obstanek tega, česar je po zakonu potreba, da se kdo proglasi za mrtvega, dokazan tako, da se more začeti ua-daljnje postopanje, mora z oklicem, v katerem je
navesti bistvene okolnosti posamezuega primera, pozvati, naj se sodišču ali, ako je postavljen skrbnik, njemu poroča o nenavzoči osebi.
Hkratu je oglasiti, da se odloči o prošnji, naj se kdo proglasi za mrtvega, ko poteče leto dni. Ta rok pa je v primeru, oznamenjenem v § 5, odstavek 2, raztegniti dotlej, da poteče rfec, ki je določen v § 24, št. 2 in 3, o. d. z.
Oklic je nabiti na sodni deski in enkrat uvrstiti v časnik, ki je določen za uradne razglase. Sodišče more zaukazati, da se objavi oklic tudi v drugih časnikih in razglasi na določenih krajih, kakor je v kraju običajno, ter da se objava oklica ponavlja.
Dan, katerega se konča oklicni rok, je navesti v oklicu in določiti tako, da mora po uvrstitvi oklica v uradni časnik preteči najmanj eno leto.
Za proglasitev za mrtvega po § 1 zakona z današnjega dne o proglašanju v sedanji vojni pogrešanih oseb za mrtve veljajo posebna določila § 2 imenovanega zakona, ki se razlikujejo od predpisov odstavkov 2 in 4.
§ 4.
§ 9, odstavek 2, zakona se mora glasiti :
Sodišče mora v tem primeru postaviti zagovornika zakonske vezi. Za to se more postaviti tudi po § 6 postavljeni skrbnik nenavzoče osebe.
§ f».
§ 10. odstavek 2, zakona se mora glasiti:
Na postopek se uporabljajo določila § 1, odstavek 2, in §§ 2 do 4.
§ 10, odstavek 4. zakona se mora glasiti:
Hkratu ko izda oklic, naj sodišče postavi skrbnika; sodišče pa more to opustiti, ako se da po okolnostih primera v postopanju pogrešati zastopanje nenavzoče osebe,
• § 6.
Po § 10 zakona je vriniti :
Razveljava in popravek proglasitve za
mrtvega ali dokazovanja smrti. $
§ 10«.
Ako nenavzoča oseba po proglasitvi za mrtvo še živi ali je umrla drugega dne nego domnevanega dne smrti (§ 8). ki je naveden v
proglasitvi za mrtvega, more za mrtvo progla-) šena oseba ali kdor ima sicer praven interes, da se razveljavi ali popravi proglasitev za mrtvega, nadalje, varujé javne interese, finančna prokura-tura predlagati na sodišču, ki je izreklo proglasitev za mrtvega na prvi stopnji, da se razveljavi ali popravi proglasitev za mrtvega.
Sodišče (§ 1, odstavek 2) odloči s sklepom o predlogu, ravnaje se po predpisih §§ 2 in 3.
Razveljava ali popravek proglasitve za mrtvega ima učinek za in zoper vse udeležence.
\
§ 10 b.
Ako pride tisti, ki je proglašen za mrtvega, osebno na sodišče in zahteva razveljavo proglasitve za mrtvega, mora sodišče, ako je brezdvomno dognana identičnost predlagatelja s tistim, ki je proglašen za mrtvega, brez nadaljnjega postopanja izreči razveljavo proglasitve za mrtvega.
Neposrednje v zvezi s tem mora za zapuščinsko razpravo pristojno sodišče v nespornem postopanju vnovič uvesti predlagatelja v posest imo-vine, ki je na podstavi proglasitve za mrtvega prišla na druge osebe, oziraje se na predpis § 2, št. 7, patenta z dne 9. avgusta 1854. 1. (drž. zak. št. 208).
Pravtako mora sodišče ukreniti, da se razveljavi morda postavljeno varstvo nad otroci tistega,
ki je proglašen za mrtvega, in da se u vrne očetovska oblast.
§ 10c
Določila §§ 10 a in 10 b je uporabljati zmislu* primerno, ako nenavzoča oseba po odločbi, s katero se je razsodilo, da je dokazana njena smrt, še živi ali da je umrla drugega dne nego dne, ki naj velja po odločbi za dan smrti (§ 10).
Člen II.
Ta zakon dobi moč petnajstega dne po dnevu razglasitve.
Uporablja se tudi na postopanje, ki že teče tega dne. Razveljava ali. popravek proglasitve za mrtvega ali dokazovanja smrti po členu I, § 6, je dopusten, tudi če je bila proglasitev za mrtvega ali odločba o dokazovanju smrti tega dne že pravnomočna.
Izvršiti ta zakon je poverjeno Mojemu pravosodnemu ministru.
V Radnu, 31. dne marca 1918.
Karol s. r,
Seidler s. r.	Schauer s. r.
\
%
#
lz c. kr. dvome in državne tiskarne H3iiv
#