oba*
Itfued dafly
Sunday* and Holiday»
PROSVETA
»
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE '
Uradniški ln uprevniikl prostori: MS7 South Lawndale Ava.
Oföee of Publication M87 South Lawndala Ava •
Telephons. Rockwall 4904
LETO—YEAR XXXIX
Cona Uaia )• SMO
»ttw January IS. 1SSS. at the______
the Act o< Oooarasa of Mareta S. lSTS
CHICAGO 23. ILL. ČETRTEK. 11 FEBRUARJA (FEB. 13). 1947 Subscription 38.00 Ynvly ŠTEV.—NUMBER 31
Acceptance for mailing at special rata of postage provided for in section 1103. Act of Oct 3. 1B1T, authorized on June 4, 1313
Lastniki premogovnikov se ne bodo podali Lewisu
Besednik operatorjev je dejal, da ne bodo plačevali prispevkov v zdravstveni in blaginjski sklad rudarske unije
Washington, D. C.. 12. feb.— Besednik organizacije lastnikov premogovnikov je izjavil pred člani kongresnega odseka za delavske zadeve, da se ne bodo u-klonili Johnu L. Lewisu. pred-sedinku rudarske unije UMWA, in plačevali prispevkov od vsake tone produciranega premoga v zdravstveni in blaginjski sklad unije, čeprav bi unija oklicala stavko 31. marca.
V imenu organizacije operatorjev je govoril pred člani odseka pravni svetovalec Forney Johnston. Priporočal je, naj kongres prepove plačevanje prispevkov v^klad rudarske unije, preden bo federalna vlada vrnila zasežene premogovnike lastnikom.
Johnston je predlagal, naj kongres odreče pravico pogajanja in druge federalne koristi rudarski uniji. Odpravi naj za-|nji pondeljek. prto delavnico in pogajanja za' industrijo»kot celoto.
Lewisova zahteva, da morajo kompanije plačevati deset centov od vsake tone produciranega premoga v zdravstveni in blaginjski sklad unije,-je bila eden izmed faktorjev v zvezi z oklicem rudarske stavke zadnjo pomlad. Ko je federalna vlada zasegla premogovnike in s tem končala stavko, je podpisala pogodbo z Lewisom s provizijo, da gre pet centov od vsake tona
produciranega premoga v sklad rudarske unije.
Na podlagi proklamacije predsednika Trumana, ki je bila objavljena 31. decembra, je bila takrat vojna uradno zaključena. V smislu te proklamacije morajo biti premogovniki vrnjeni privatnim lastnikom do 30. junija.
Lewis je oklical stavko rudarjev proti vladi v novembru preteklega leta. Obdolžil jo je kršenja sklenjene pogodbe. Potem, ko je bil obtožen žaljenja federalnega sodišča, ker ni hotel preklicati stavke, je odredil premirje do 31. marca tega leta. Sodišče^e naložilo uniji denarno kazen $3,500,000, Lewisu pa $10,000. Unija in Lewis sta potem vložila priziv pri federalnem vrhovnem sodišču, ki bo morda podalo odločitev prihod-
Značilen odlok delavskega odbora
Delavci, ki kršijo pogodbo, nimajo zaščite
Washington, D. Cm 12. feb.— Federalni delavski odbor je podal odlok, da delavci, ki zastav-kajo kljub proviziji v sklenjeni pogodbi, s katero se obvežejo, 'äa ne bodo zastavkali, dokler je pogodba v veljavi, niso deležni zaščite na podlagi Wagnerjeve-Ra zakona.
Wagner jev zakon garantira delavcem pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja. Odlok delavskega odbora je značilen, ker je bil podan zdaj, ko so v kongresu diskuzije o proti-i delavskih zakonskih načrtih. Oni, ki bi radi razmrcvarili Wagnerjev zakon, trdijo, da ščiti samo delavce, ne pa delodajalcev.
Odlok se nanaša na slučaj firme Joseph Dyson & Sons v Cle-velandu, O., ki je odslovila 14 delavcev po obdolžitvi, da so kršili provizije sklenjene pogodbe. Delavci, uposleni v tovarni te f;rme, so člani neodvisne unije.
Pritožbo proti odslovitvi delavcev ni vložila neodvisna unija pri delavskem odboru, temveč avtna unija, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij. Slednja je tudi pozvala odbor, naj odredi preiskavo re prezentacije delavcev. Odbor je zavrnil pritožbo in poziv za pre iskavo.
Člani delavskega odbora so izjavili, da so delavci stavkali proti firmi v januarju in februarju preteklega leta, ko je bila P"Kodba med unijo in firmo v veljavi. Unija ni predložila dokazov, da je firma kršila Wag nvrjev zakon. Delavci so za-I Javkali, čeprav ao se s pogodbo obvezali, da stavka ne bo okli 'ana. dokler bo pogodba v ve Jjavi. Zaradi kršenja pogodbe n'»o upravičeni do zaščite v smislu Wagnerjevega zakona po mnenju delavskega odbors, ki le podat odlok.
Pogajanja glede sklenitve nove pogodbe so bila odložena, dokler ne bo vrhovno sodišče podalo odločitve.
Pred senatnim odsekom za delavske zadeve, čigar načelnik je senator Taft, republikanec iz Ohia, je nastopil Edward S. Evans iz Detroita. Dejal je, da reprezentira 258 firm, ki so udeležene v jeklarski fabrikaciji. On je priporočal kongresu odpravo zaprte delavnice, zaeno pa jejjdrijial po jeklarski uniji CIO. Obdolžil jo je, da je nadomestila kolektivno pogajanje s kolektivnim ustrahovanjem.
Pododsek znižal Trumanov prordčun
Washington, D. C., 12. feb.— Skupni kongresni odsek je znižal proračun, katerega je predsednik Truman predložil kongresu, za šest milijard dolarjev. Proračun je bil $37,500,000,000 za prihodnje fiskalno leto. General Eisenhower, šef generalnega štaba, je protestiral proti znižanju sklada za vzdrževanje armade.
Argentina ne bo zate-gla italijanske lastnine
Buenos Aires, Argentina, 12. feb.—Visok vladni uradnik je dejal, da bo Argentina prezrla klavzulo v italijanski mirovni pogodbi, ki daje oblast zavezniškim državam do zasege italijanske lastnine. Konfiskacija lastnine Italijanov, ki so v Argentini ali Italiji, bi bija kršenje argentinskega zakona.
Nemški listi napadajo Ameriko
General Clay priznal oživljenje nacizma
Berlin. 12. feb.—Nemški listi v ruski okupacijski coni prinašajo članke z napadi na Ameriko in Veliko Britanijo. V ruski coni izhaja osem nemških listov.
Listi trdijo, da je poveljstvo ameriške okupacijske armade konfisciralo vso produkcijo čevljev v svoji coni, da so ameriške in britske avtoritete zasegle nemško zlato, parnike, patente in investicije v tujini.
Ernst von Siemens, predsednik nemške elektrarske korpo-racije, skuša prodati električne centrale britskim in ameriškim kapitalistom. Nemški listi bo objavili poročilo iz Frankfurta, kjer je glavni stan ameriške o-kupacijske armade, da ima nemški bankir Heinrich Leuchtgen močno oporo pri reakciji doma in v tujini v prizadevanjih za ustanovitev nove nemške politične stranke, katera naj bi se pridružila bloku zapadnih evropskih držav proti Rusiji.
Listi omenjajo stradanje med prebivalci v Porurju, ki je v britski okupacijski con;. Britske avtoritete so znižale jdmer-ke živil na 800 kalorij dnevno.
Francoska vojaška vlada je zapretila z drastično akcijo proti 428,000 prebivalcem v svojem predelu Berlina, če ne bodo oni Nemci, ki uničujejo cestne napise v francoskem jeziku, aretirani.
Stuttgart, Nemčija, 12. feb.— General Lucius D. Clay je na sestanku s časnikarji priznal o-živijenj* nacizma v ameriški o-
kupacijski coni. Dejal je, da so podtalne nacijske grupe udeležene v prevratnih aktivnostih.
Agenti ameriške armade še vedno iščejo nemške teroriste, ki so povzročili več bombnih eksplozij v Nuernbergu.
Clay je izjavil pred časnikarji, da je ameriška okupacijska sila pripravljena za akcijo v /zvezi z zatiranjem nacijskih podtalnih grup.
Earle zagovarja bivša špiona
New York, 12. feb.—George H. Earle, bivši governer Penn-sylvanije,' je pred federalnim sodiščem zagovarjal dva bivša nemška špiona, ki sta služila Ameriki. To sts dr. Karl von Kleczkowski in njegova žena. Earle je dejal, da jima je pokojni predsednik Roosevelt zagotovil zavetje v Ameriki, ker sta pomsgala Ameriki in Veliki Britaniji v kontrašpionaži. Oba sta bila rojena v Avstriji. V Ameriko sta dospela v aprilu 1. 1944 in se zdaj borita proti de-portaciji.
kavsanje 0 mirovni pogodbi za avstrijo se nadaljuje
London, 12. feb. — Ameriški general Mark Clark in Feodor Gusjev, reprezentant Rusije, sta se ponovno sporekla na konferenci pomočnikov zunanjih ministrov štirih velesil v teku dis kuzij o mirovni pogodbi za Avstrijo. Sporno vprašanje je, ali naj pogodba uključuje klavzulo, ki bi prepovedovala vsenemško propagando v Avstriji.
Clark je dejal, da ne bo ugo-varjal klavzuli, ki bi prepovedo vala agitacijo v pnlog združitvi Avstrije in Nemčije, ni ps za uključitev provizije, ki bi prepo vedovala širjenje vsenemške propagande. Dejal je, da bi Ru sija in druge države lahko izra bile klavzulo in se vmešavale v notranje zadeve Avstrije.
Gusjev je pobijal Clarkove argumente. Označil jih je za fan tastičfce. Zavrnil je trditev, da
bi Rusijs izkoristila klavzulo v svoj prilog in se vmešavala v notranje zadeve Avstrije.
Pomočniki zunanjih ministrov so se zedinili o dveh točkah, ki prepovedujeta Avstriji podvzet-je korakov v svrho politične in ekonomske združitve z Nemčijo. Avstrija se bi morsla ob ve zati, da bo zatrla vse organizacije, ki bi vodile agitacijo za združitev z Nemčijo.
Gusjevs je podprl v kontro verzi s Clarkom reprezentant Francije. Izrekel se je za uključitev klavzule s prepovedjo vsenemške agitacije v Avstriji. No-benegs izgleda ni, da bo prišlo do sporazuma med pomočniki glede mirovne pogodbe za Avstrijo. Sporna vprašanja bodo prepuščena v rešitev zunanjim ministrom štirih velesil, ki se bodo sestali na konferenci v Moskvi 10. marca.
ostra obsodba grških in britskih sil
Velika Britanija podpira težnje grških im-' perialistov
TERORIZIRANJE ALBANSKE MANJŠINE
Atenn. Grčija, 12. feb.—Nesti Kerenci, reprezentant albanske vlade, je ostro obaodil britske in grške oborožene sile pred člani komisije Združenih narodov, kateri je .bila poverjena preiskava položaja v Grčiji in spopadov med četami grške vlade ter gerilci v krajih v bližini mej Jugoslavije, Bolgarije in Albanije.
Grške čete so bile obdolžene masnih umorov, posilstva, ropanja in plenitve. V tem prekašajo celo divjanje nacistov v času, ko je bila Grčija pod okupacijo Hitlerjevih oboroženih sil.
Kerenci je dejal, da britske čete v Grčiji, katerim poveljuje general Ronald Scobie, podpirajo imperialistične težnje grške monarhistične vlade na račun Jugoslavije, Bolgarije in Albanije, severne sosede Grčije.
Albanska manjšina v severni Grčiji je žrtev grškega terorja. Kerenci je izjavil pred komisijo, da so grške Čete požgale 69 albanskih vasi in haselbin, razdejale 5,800 hiš in poslopij in poklale 2,877 ljudi. Žrtve terorja so bili moški, ženske in otroci.
Grški vojaki pod poveljstvom generala Napoleona Zervasa so posilili in umorili vec sto albanskih deklet. Kerenci je podprl obdolžitve z dokazi in komisiji izročil seznam z imeni žrtev grškega terorja. Britske avtoritete je obdolžil, da vzdržujejo vežbalno šolo za reakcijonarne albanske saboterje v Solunu.
Na seji članov komisije so bile razprave o predlogu glede o-klica splošnega premirja v grški civilni vojni. Predlog so pcjbi-jali reprezentanti grške vlade. Argumentirali so, ds bi premirje dalo "rebelenr" priliko za re-organiziranje frontnih linij in pripravljanje za raztegnitev o-peracij.
' Grški monarhisti so vzeli z veseljem na znanje poročilo, da se bo George Mamadakis, bivši minister za javno varnost, kma* lu vrnil domov iz Argentine. Monarhisti upajo, da bo on prevzel vodstvo brezobzirne vojne proti rebelnim grupam.
Izid volitev v sovjetskih republikah
Moskva, 12. feb. — Centralni volilni odbor je objavil poročilo o izidu volitev, ki so se vršile zadnjo nedeljo v nedmih aovjet skih republikah. Izvoljeni ao bili kandidati Stalinovega komunističnega bloka V Rusiji se je udeležilo volitev 08 odstotkov volilcev, v Ukrajini »9, v Bell Ruaiji 99 93, DružiJ. 99 99, v bal tiških državicah pa 97.4'/*. V Stalinovem distriktu, ki uklju čuje Moskvo, so se vsi volilni upravičenci udeležili volitev.
General McNarney odobril dogovor z Belgijo
Frankfurt, Nemčija, 12. feb. — General Joeeph T McNarney, vrhovni poveljnik ameriških o-kuparijskih ali v Evropi, je odobril dogovor z Belgijo, s katerim ae je slednja odbvezala, da bo aprejela 20,000 ubežnikov, ki ao v ameriški okupacijaki coni v Nemčiji. Belgija je prva država v Evropi, ki bo odprla vrata u-bežnikom Naznanilo pravi, da bodo ubežniki dobili lelo v belgijskih premogovnikih.
Domače vesti
V bolnišnici
Chicago.—John Morsi, tajnik društva 86 SNPJ na severni strani, se nahaja v bolnišnici radi revmatizma.
Nov grob v Minneeoti
Duluth, Minn.—V Hibbingu je umrl Jakob Smokrovič, doma iz Gospiča. V Hibbingu je šival čez 20 let. Zapušča ženo in veliko, toda že odraslo družino.,
Išča brata
Oglesby, 111.—Johana Grilc, vas Zakalo, pošta Stahovca pri Kamniku, Slovenija, želi izvedeti za svoja dva brata Franka in Janeza Slevec (Janeščeva iz Bi-šteršce). Naj ji pišeta na gornji naslov ali pa na: Frank Jerse, 211 E. 1st St., Oglesby, 111.
Smrt člana
Conway, Mo.—Dne 4. febr. Je v bolnišnici v Nianguaji, Mo„ umrl Jonh Rotar, član društva 518 SNPJ v Detroitu. Star je bil 64 let, doma is Gornjega Ho-tiča pri Litiji, v Ameriki od 1907. Nekje v Ameriki zapušča brata, v Htafem kraju pa dve aestrl in sina.
Nov grob na vshodu
Detroit. — Josephine Butala, članica društva 121 SNPJ, je bila obveščena iz Shelburna, Vermont, da je njen sin John hudo bolan. Podala se je k nje mu, toda ga je našla že mrtve ga. Rojen je bil v Calumetu, zrastel v Kansauu, kjer je bil nekoč tudi član društva 0 SNPJ v Yalu. Zapušča ženo in sedem otrok, kakor tudi tri brate in sestro, vsi člani društva 121 SNPJ.
Nov grob v Kansaau
Yale, Kan.—Po štirih mesecih bolezni je 9. febr. umrl daleč
okrog poznani John Jeniftč, ČTari društva 9 SNPJ. Bil je vseskozi dober društvenik do smrti. Rojen je bil 14. jul. 1878 v Zidanem mostu. Tukaj zapušča ženo, sina in dve hčeri, v starem kraju pa dve sestri in tri brate.
Is Clevelanda
Cleveland.—V bolnišnici Je u-mrla Theresa Korelec iz Collin-wooda, rojena Ferlin, stara 58 let, doma iz Vlesne vasi pri 2u žemberku, v Ameriki 38 let. Tukaj zapušča moža Johna, hčer, tri sinove, brata Josepha in ses tro Frances Levstik, v starem kraju pa sestro,—Po psrmesečni bolezni je umrl Thomas Jursto-vse iz Euclida, star 74 let, doma iz Žumberaka. Tukaj zapušča tri sinove in sedem hčera,—Po tri dnevni bolezni je v bolnišnici umrla Frances Sever iz New burgha, stara 79 let, doma iz hinjske fare, v Ameriki 65 let, članica ABZ in SŽZ, Tukaj zapušča dva sinova, U vnukov in pravnuka,—Mary Mavko Iz Ma
Zaloge premoga se zmanjšale v Angliji
Življenje in zdravje prebivalcey v nevarnosti. Število brezposelnih delavcev naraiča
London, 12. feb.—Kriza, ki je nastala zaradi pomanjkanja premoga in je že paralizirala polovico Industrij, se bo morda raztegnila na vso deželo in ograža-la življenje in zdravje 45,000,000 ljudi.
Ministrstvo za električno silo in kurivo Je naznanilo, da se je poraba premoga mižala za 33 odstotkov, odkar so bile uveljavljene restrikcije, toda mraz in snežni viharji ovirajo dostavljanje premoga in zaloge se naglo črpajo. Ministrstvo je omenilo tri glavne faktorje v prizadevanjih za nadaljevanje obrata e-lektričnih central, zaeno pa je naglasilo možnost razširjenja restrikcij na vat* kraje z izjemo severne Škotske. Pritožilo bu je, ker poziv sa štednjo električne sile ni dobil zadovoljivega odziva. Glavni faktjirji v zvezi obratom električnih central so:
Popolna kooperacija med odjemalci in vlado v izvajanju restrikcij.
Prizadevanja rudarjev v premogovnih distriktih v svrho zvišanja produkcije premoga. Zadnji teden je zaradi mraza produkcija premoga padla na 3,-528,000 ton v primeri s produkcijo 3,790,000 ton v prejšnjem tednu. Ako bo mraz še nadalje trajal, bo produkcija premoga spet padla.
Povečanje naporov gleda do stavljenja premoga električnim centralam.
Vsa industrijska podjetja z iz jemo onih, ki so bistvena za živ Ijenje in zdravje ljudstva, so u stavila obrat zaradi pomanjka nja premoga, Odslovitve delavcev se nadaljujejo, število brezposelnih narašča in bo kma lu znašalo štiri milijone.
—Zakonca John Mahne sta 30. jan, praznovala srebrno poroko —Vsled srčne kapi je naglo u< mrla Helen Klepac. Kap jo Je zadela, ko je odmetavala sneg pri hiši. Stara je bila 67 let, rodom Hrvatica, v Ameriki od 1907, članica NBZ. Zapušča moža, poročeno hčer, pet vnukov in brata,
Klerikalci snujejo novo šensko organlaacilo
Cleveland,—Ker politični kle rikalci okrog A. D. ne morejo dobiti kontrole nad Slovensko žensko zvezo, so pričeli z usta navijanjem nove ženske organizacije. Kot poroča A. D., bo in
Člani kabineta ao ae ponovno sestali na seji. Poročilo pravi, da so razpravljali o uporabljanju plamenometov pri odstranjevanju žametov, ki ao v nekaterih krajih visoki 20 in več čev-Ijev. Veliko Število tovornih in potniških vlakov je obtičalo v zametih.
Vasi in naselbine v bližini Hulla na severnem obrežju, pri Staffordshiru in Norfolku so izolirane, v Prebivalcem preti pomanjkanje živil. Vojaška letala bodo morala dovažatl živila prebivalcem.
Parnlki, naloženi a premogom, ki bi moral biti dostavljen elek-tričnim centralam v Londonu, so morali ostati v lukah ob severnem obrežju zaradi viharjev in megle.
Živilski minister John Stra-chey je izjavil v parlamentu, da ne pričakuje pomanjkanja ilvil, obenem pa je izrazil upanje, da se bo položaj izboljšal, Emanuel siunwell, minister sa kurivo, je zanikal poročilo, da se je vlada odločila za kupovanje premoga v Ameriki. Poročilo je bilo objavljeno v Washlngtonu.
korporirana v Ohiu. To pome disona, O., je prestala operacijo ni, da se je 8ŽZ znašla pred rag» v bolnišnici Osthcopatic Clinic, kolom.
ameriški letalo odkrili oaze na ozemlju južnega tečaja
Krov parnika Olympus, 12.
feb. — Naznanilo, da so ameriški letalci, dodeljeni odpravi admirala Byrda, odkrili na zamrznjenem ozemlju južnega tečaja otoške oaze z blatnimi Jezeri, je bilo objavljeno, To se smatra za važno odkritje.
Pokrajina z Jezeri in hribi, ki se dvigajo 500 čevljev v zrak, je široka 40 milj, V tej ni Mu In ne snega. Pokrajina leži ob obrežju, ki je znano pod imenom Knox.
Odkritje pokrajine je naznanili stotnik Robert H, Quarken-bush, šef letalskega štaba Hyr-dove ekapedldje. Letalci mi videli pokrajino iz zraka, toda niso mogli ugotoviti, ali uspeva rastlinstvo ali ne.
Jezera imajo blatno zeleno barvo. Letalci niso videli dima, ki bi potrdil, da ao hribi okrog jezrr ognjeniškega značaja. Nekatera jezera ao pripiavna za
pristanek letal. letalci so snemali slike v poletu nad jezeri in hrib».
Znano je, du je eden ognjenik na Arktiku * • gora Krebua. Nahaja se v bližini morja Rosa. Možnost je, da ao v pokrajini izvirki gorke vode, To bi pojasnilo otoške oaze in jezera v pokiajlnl
Naznanilo dostavlja, da ae bodo raziskave pokrajine nadaljevale.
Aretacija zarotnikov v Ekvadorju
Quito, Ekvador, 12 feb.-* Notranji minister Je naznanil are taci jo 17 zarotnikov, ki so na meravali strmoglaviti vlado z oboroženo silo. Zarotniki, med katerimi je stotnik Luis Ceron, so bili aretirani v mestih l,a Ta-cunga, Ambato, Quevado in Aan to Domingo de Colorados.
Apel za olajšanje italijanske pogodbe
t	v ,
Nota dostavljena zavezniškim državam
Rim, 12. feb,—Italija je poslala vladam zavezniških držav no*
to z apelom za olajšanje mirovne pogodbe, katero je morala podpisati. Ta uključuje tudi opozorilo pred nevarnostjo Izbruha novih vojn, če ne bo pogodba revidirana.
Italija se je pritožila, da nima dovolj življenskega prostora v svojih skrčenih mejah sa 45,000,-000 ljudi. Velik kos ozemlja, katerega Je dobila po zaključenju prve svetovne vojne, je morala odstopiti Jugoslaviji. Del o-zemlja je dobila tudi Francija. Poleg tega Je izgubila tudi kolonije v Afriki.
Noto je podpisal grof Carlo Hforza, zunanji minister v novi italijanski vladi, katere predsednik je Alcide de Gaspari. Hforza Je apeliral na Ameriko, naj podpre italijansko kampanjo za revizijo mirovna pogodbe. .
"Mnogo ljudi v zunanjih državah je |Midpiralo Musaollnljev fašistični režim v Italiji," je rekel Hforza "Mnogi ao ga hvalili ln poveličevali.
Hforza Je morda Imel v mislih bivšega britskega premler-ja Wlnatona Churchilla, ki Je pred desetimi leti Izjavil, da bi bil fašist, ako bi bil Italijan.
Trije Jugoslovani obsojeni v smrt
Belgrad, 12. feb -Sodišče v Banja Luki je obsodilo katoliškega duhovnika in dva bivša uradnika lutkarskega režima v JugoalaviJI v smrt. Obaojenl duhovnik )e dr, Nikola Bilogro-vič. On Je t»l spoznan za krivega, da je s silo spreobračal člane srbske pravoslavne cerkve v katoličane. Viktor Gutlč, biv ši governer, in Feliks Nedjelski, bivši podgoverner, sta bila obsojena v smrt.
Kitajska kriza vznemirja driavni department
Washirtgton, D. C , 12. feb.— Drtavni department je Izrazil zaakrbljenost zaradi ekomimake krize na Kitajskem Naznanil je, da dobiva poročila od ameriških konzulov v ftanghaju in , Nank*ngu o razpletu krize in da jim posveča veliko pozornggt.
M p - í^yniwí.
PR08VITA

FARJA 1947
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
GLASILO IM LASTNIMA SLOVENSKE NAJIODNE POOPOMS
JED POTE
Oiwmm at u4 »«ihKahsd h? Hitim Ni ti o—I Swill Society
Rima» Zdrui»n# tfršave (Ism CMoapa) Si Kfd» «M» ■s Isto. SJ.00 as pol loto. SI J« ss ¿otrt lots; as Chlaapi la okolico Cook Co- 17^0 so solo Uto. $4.7i so pol letat aa Inoaematvo IMS.
Subscription rotos i (or tho United Stotes (except CM copo) sad Canada SS.00 por foor. Chirape and Conk fnnalf WIM por pons.
toroipn countries t».00 por pear.
Cono ogloeor po dogororu.—Rokopisi dopisov Is člankov eo ne vračajo. Rokopisi Ufcassisi vihtel (tetlos. <iren»e. pesnd itd.) ao rrno|o pošiljatelju te V služaju. «0 fte
pofttnlno.
Advertising rotes oo agreemenL—Mannripte of end unsolicited srtUles will not bo returned. Otkar
Naslov no rao. kar Ima slik s
PROSVITA
2S57-&9 So. Lawndale Ar^ Chicago S3. Illinois
$Icl&ovjL no&ih, noMlbin.
Anglija v gospodarskih škripcih
Izgleda kot bi se vsi bogovi zakleli proti angleški delavski vladi, kakor tudi proti Angliji sami. Se ni dolgo, komaj nekaj desetletij, ko je bila Anglija največja gospodarska sila na svetu, na kopnem in morju. V zadnjih treh stoletjih si je zgradila'največji imperij vseh časov, mnogokrat večji in sllnejši od stsrega rimskega imperija. Zgradila si ga je na sllčen način kot vse imperislistične sile— z osvajanjem, podjarmljanjem in zasužnjevanjem "manjvrednih." Postala Je svetovni tovarnar, trgovec in bankir. Ker si je bila tudi kajzerjeva Nemčija zahotela tega mesta, je zato prišlo do prve svetovne vojne. Iz tiste vojne "za demokracijo" se je Anglija še prilično izkopala, toda pred sabo Je zagledala novega svetovnega industrijskega, trgovskega in bankirskega orjaka—Združene države Amerike.
Prišla je druga svetovna vojna, ki je spremenila skoraj vso Evropo v kup razvalin, kakor tudi Japonsko in Kitajsko. Prizadja-la je zelo globoke rane tudi Angliji—bolj globoke kot se zdi navadnemu zemljanu. Pri tem ne mislimo toliko na poškodovana mesu, ki so jih Nemci skozi pet let razbijali'iz zraka, kakor na njene velike gospodarske rane, iz katerih se bo le težko izvlekla, če se bo sploh mogla. Prav tako tudi nimamo v prvi vrsti v mislih razpadanje angleškega imperija, ki je zdaj v teku v Indiji, Burmi in Egiptu. Za angleški imperializem je to sicer velik udarec, toda ne največji.
*
Anglija je namreč po svojem gospodarskem ustroju ena najbolj nebalanciramh in pasivnih dežel na svetu. V pogledu prehrane in surovin je v pretežni meri odvisna od zunanjega sveta, od zunanjo trgovine. Le šest odstotkov njenega prebivalstva živi na kmetijah. To tudi pojssnjuje, zakaj je pred vojno morala uvoziti okrog 80% svojega živeža. Med vojno so si Angleži na eni strani zadrgnili pasove, na drugi se pa vrgli na moderniziranje kmetijstva in intenzivno kultivacijo zemlje.
S to metodo so toliko uspeli, da je proti koncu vojne Anglija dvignila svojo poljedelsko industrijo toliko, da je iz nje dobila približno eno tretjino svojega živeža, za ostali dve tretjini pa je še vedno odvisna od uvoza. Zato je delavska vlada zadnjič parla* mentu tudi predložila "totalitarski" zakon za subvenciranje in kontrolo vsega kmetijstva, sploh vse zemlje—tudi stavblšč po mestih. Vse to v prizadevanju, da kolikor mogoče dvigne poljedelsko industrijo, katero je angleški kapitalizem skozi dolge generacije namenoma zanemarjal in davil na vse nsčine. V fabriški industriji in svetovni trgovini je bilo namreč več profita in zato je kapitalizem iz Anglije napravil "svetovno delsvnico" In največjega mednarodnega trgovca, svoje grofije pa spremenil v raje za divjačino, da so titulirani "gentlemeni" lahko imeli svojo zabavo s prirejanjem razkošnih lovov na lisice.
*
V zadnjem stoletju in do prve svetovne vojne Je šla ta igra kar imenitno. "John Buli" se je redil in širil na vse strani. Zunanja trgovina ni bila le balancirana, marveč je vsako loto tudi izkazovala čeden prebitek. Sicer je sporno vprašanje, koliko koristi je imelo angleško delavstvo od tega prebitka, kajti živelo je v slumih zelo borno življenje. Za vsako drobtlno in reformo se je moralo tudi težko boriti. Ni pa nobeno sporno vprašanje dejstvo, da je angleška buržvazijs sijajno živela in svojo trgovsko bilanco—pro fltp—tudi investirala širom sveta—ne samo v svojih kolonijah, marveč po vseh deželah, kjer so bili izgledi za dobre profite.
Ampak prišla je druga svetovna vojna, ki je v veliki meri izpod bila tla tej igri angleškega kapitslizma. Za financirsnje totalne vqjne je Anglija namreč tudi v precejšnji men porabila svoje zu nanje Investicije in se povrhu Še globoko zadolžila povsod, kjer je mogla dobiti kaj kredita. Angleške zunanje investicije so med vojno v pretežni meri prešle v roke zunanjega kapitala, največ ameriškega Globoko se je zadolžila tudi v Indiji—za okrog 15 milijard dolarjev—ne samo v Ameriki, Kanadi, Argentini in drug Je. Iz nekdanjega svetovnega bankirja je postala največji svetovni dolšnik.
Vabilo m «hod
Johnatown. Pa. — Kakor sem že omernla v zadnji uradni številki Prosvete, nas bosta obiskala 19. februarja Zlatko Baloko-
vič in njegova soproga mrs. Joyce Borden Balokovič. Shod se bo vršil v Hrvaškem domu, 612 Broad St., Johnstown, začetek točno ob pol osmih zvečer.
Ker sta mr. Balokovič in njegova žena prišla pred kratkim iz Jugoslavije, kjer sta preživela dva meseca in priredila 35 koncertov, imata gotovo dosti zanimivega povedati. Nahajala sta se tudi v Sloveniji in marsikdo bo zvedel kakšno novico iz svojega rojstnega kraja.
Balokovič se je tudi sestal šestkrat z maršalom Titom. O čem sta govorila, bo povedal na shodu. V Evropi pa sta bila skupaj štiri mesece in obiskala tudi Pariz v času, ko se je vršila mirovna konferenca. Prav gotovo nam. bosta povedala zanimivosti tudi o tej konferenci. On in soproga potujeta sedaj po Ameriki na svoje stroške, zato ne bo nobene vstopnine. Aranžirali smo tudi radijski program za pol ure in mr. Baldkovič bo odgovarjal na stavljena vprašanja.
Kako velikodušna sta Baloko-vičeva, sta pokazala s teiTL da sta darovala krasno vilo s 27 sobami jugoslovanskim umetnikom in literatom. Ta vila se nahaja na francoski Rivijeri. Ta veliki jugoslovanski sin je s tem pokazal svojo veliko ljubezen do trpečega pa ponosnega jugoslovanskega naroda. Dragi čitatelj, ali je kje na svetu naiod, ki bi imel boljše sinove?
Naš narod je v veliki večini narod težakov, proletarcev, ki si z delom svojih rok služijo vsakdanji kruh. Tega pa je v veliki meri kriv sistem, pod katerim nismo imeli prilike do izobrazbe. Stara Avstrija s pomočjo Rima nas je vedno držala nazaj. Samo da si znal moliti, pa si bil dober državljan, če pa si bil slučajno malo boljše glave in imel premožne starše, si se šel pa lahko učit za duhovnika. Gorje, če si zapustil lemenat in si zaželel postati kaj drugega. Tedaj te niso hoteli več poznati. Neka
znana. Tega j novi Jugoslaviji.
Iz poročil Iz Jugoslavije raz-vidim, da se tamkajšnja mladina uči umnega gospodarstva; kmetijstva, sadjarstva, čebelarstva in drugih panog. Brala sem Ilustrirano revijo Tovariš in videla slike proge, ki jo je zgradila jugoslovanska mladina. Da« br. Barbič, pradedje današnje ameriške mladine, ki so se borili za neodvisnost izpod angleškega jarma, tiadi niso imeli parnih lopat in motornih vozil. Tudi oni so trdo delali, da so imeli kruh in gradili novo državo za svoje potomce. Prav tako niso imeli takih in toliko šol kot danes, kljub temu pa so zasnovali «stavo, ki danes kaže pot drugim narodom.
Prav tako ustvarja danes jugoslovanska mladina: čez teden se uči, ob nedeljah pa pomaga graditi porušeno domovino. To
Krojaška unija International Ladlea Gannsnt Workers (ADF) Je podarila Rooseveltovi družini in deželi granitni kip pokojnega P. D. R-, ki ato J i v njegovem rojstnem Hyde'Parku. »Poleg kipa sot predsednik unije David Dubinski. mrs. Roosevelt in kipar 6. D. Derujlneky.
bomo napolnili veliko hpArne lopate in Bftribic
Hrvaškem domu do
tako da dvorano v zadnjega kotička. S tem bomo dali malo priznanja rojaku Ba-lokoviču, ki veliko dela in se žrtvuje za naše brate- in sestre onkraj morja. On nas je že vnaprej zagotovil, da bo odgovoril na vsako stavljeno vprašanje, ne glede na .prepričanje vpra-šalca. Torej še enkrat vas prosim v imenu Združenega odbora za jugoslovanski relif, da gotovo pridite 19. februarja v Hrvaški dom.
Za odbor:
Mary Vidmar.
Jugoslovanski rdeči križ želi podatkov o pomožnem delu za Jugoslavijo
New York, N. Y. — Jugoslovanski narod v Ameriki ima veliko različnih pomožnih organizacij, ki delujejo za pomoč stari domovini. Med temi so Ameriški odbor za pomoč Jugoslaviji, Združeni jugoslovanski pomožni fond, Pomožni fond HBZ in Hrvaškega Viječa, razne srbske in
r/
slovenske pomožne organizacije, taka primera mi je dobro1 poleg teh pa obstojajo še razni . Tega je menda konec v' drugi odbori in skupine, ki zbira-
Tsko se je Anglija po zsdnji vojni znašla v izredno težkem go- Je pravilno, lepo in vredno vse-
spodarskem položaju. K sreči se je /našla ob koncu vojne z delavsko vlado na krmilu. Ta vlada je podedovala ne samo ves angleški imperij, katerega skuša na eni strani "reformirati" z dajanjem novih pravic kolonijalnim narodom, na drugi strsni pa ga je pripravljena likvidirati vaaj v Indiji in Burmi in Egiptu, marveč je podedovala tudi zavoženo in arhajično gospodarstvo senilnega ka pitalizma. I
ga spoštovsnja in občudovanja, poleg tega pa se z delom utrjuje zdravje kot se ga tu z žogo-metom in drugim športom.
Morda nam bosta povedala mr. Balokovič in njegova sopro ga. zakaj v Jugoslaviji ne dela-
Vao širno Javnost prosim, naj si datum 10. februarja zaznam-va v koledarju in vsa pota naj vodijo na ta dan v Johnstown.
jo s parnimi lopatami. Siccr pa
Prva stvar, katere se je lotila delavska vlada za rehabilitiranje I jgg vem odgovor, prav tako ti, angleškega gospodarstva, je bilo to, da se Je ns vsej črti vrgls ns ¿u^telj. sanacijo zunanje trgovine, od katere je odvisna bolj kot katera druga dežela na svetu. Ekonomi so izračunali, da mora Anglija
dvigniti svojo izvozno trgovino za 70'• več kot Je znašala leta 1939, ako hoče zopet doaeči svoj predvojni življenjski standard. To je pomendo, da si morajo Angleži tudi po vojni zategniti svoje pasove in delati za izvoz, kar ao storili brez večjega godrnjanja.
Vat* /a izvor, da bo dežela lahko poravnala svoje vojne obveznosti mislijo, češ. zakaj naj delamo za druge, za izvozni trg. ko pa doma
in finsncirsls uvoz—potrebne surovine in vsaj dve tretjini H veta. I stradamo.
jo pomoč za svoja rodna mesta in okrožja v Jugoslaviji.
V svrho čim točnejše ugotovitve števila teh odborov in skupin in koliko so do sedaj zbrale prispevkov in potrebščin in poslale v Jugoslavijo, kot tudi na kakšnih zasnovah in akcijah sedaj delujejo, prosi Jugoslovanski rdeči križ tajnike in odgovorne uradnike vseh pomožnih odbo-iov in Skupin, naj o tem s kratkim pismom informirajo Yugoslav Red Croaa. 74S Fifth ave.. Room 2006. New York 22. N. Y.
Urad Jugoslovanskega rdečega križa želi dobiti te podatke, da
jih pošlje centralnemu odboru v Beograd, tako da bodo imeli v Jugoslaviji pravilno sliko o obsegu pomožnega dela, ki ga vrše ameriški Jugoslovsni za narod v stari domovini.
Torej pošljite nam te podatke, za kar se vam že vnaprej za hvaljujemo.
Za Jugoslovanski rdeči križ: Vinko Ulttč. izvršujoči delegst.
Listnica uredništva
La Barge. Wyo.. Mrs. F. Z. — Svetujemo, da se v vaši zadevi obrnete na Common Council for American Unity. 20 W. 40th at. New York IS. N. Y. Tam vam bodo dali informacije in tudi naslov, ki nam ni znan.
Skozi kritično dobo naj bi se oprla ns smeriško posojilo v tnesku 3,700 milijonov dolarjev.
Do lanske josmi Je izgledalo, da bo Anglija dosegla svoj cilj, kajti izvozna trgovina Je že doaegla 130',4 v primeri z ek&portom leta 1939 Toda potem je produkcija začela padati in izvorna trgovina je zdrknila pod uvozno Delavaki voditelji so pričeli apelt
Zdaj je Anglijo zadela nova katastrofa. Sredi najhujše zime v zadnjih 50 letih se Je naenkrat znašla v velikem pomanjkanju premoga, na katerem Je zgrajena tsa njena industrija in trgovina. Premogovno industrijo je toliko časa pustila v rokah kapitalistov, da ao jo popolnoma minirali, kajti zanimali se niso rs drugega kot
free enterprizerstva" zdaj čuti vsa de
McKinl*y, Mlnn.—Dolgo sem premišljeval, če bi tudi jaz odgovoril elevelandskemu dopisniku za tisto njegovo pisanje, ki je bilo prioboeno v Prosveti 6. januarja. Odlašal sem maj več zato, ker ni nič kaj pametno prepirati se v časopisih. Za prepir so gostilne, za plačan je globe pa sodni je. Ker pa je v nekem poznejšem dopisu pisal, da mu je ena ženska pisala, naj molči, dve pa, naj še piše, sem se torej namenil nadlegovati urednika za nekaj prostora v Prosveti, naj dotični ženski vidita, če more on dokazati, da je vse resnica, kaj piše, kot je nekoč sam zahteval od nekoga. Tedaj je zahteval dokaz, zdaj pa naj sam dokaže, da piše resnico.
V tistem dopisu se je Barbič zaletel v tajnike SNPJ, jugoslovanske sodnike in jugoslovansko vlado, ker mladince vprežuje, da gradijo železniške proge in kanale, katere kopajo z ročnim o-rodjem, namesto da bi to delali Štirje možje s parno lopato. Nas, čitatelje, pa primerja s prašiči, ker verjamemo, kar nam naši bratje in sestre pišejo iz starega kraja. Nad urednikom je tudi jezo iztresel. Ampak ta se naj sam brani, kajti on ima pištolo v rokah v obliki časopisa.
Tajnikov ne zagovarjam. Zna: mo pa vsi, razen enega, da slabo knjigovodstvo prav lahko spravi podjetje na boben. Po izjavi glavnega tajnika pa SNPJ še kaj dobro napreduje. O jugoslovanskih sodnikih pa Barbič nič več ne zna kot ostali čitatelji Prosvete. Kar se pa tiče parnih lopat, naj mu povem, da te so že davno iz mode; nadomestile so jih lopate z Dieselovimi ali pa električnimi motorji. Lahko da se še kje kak kajžar muči s parno lopato, ampak na to ima prav gotovo že davno "mortgage" kak Isador Reubeneisen.
Toda kot bivši kurjač na parnih lopatah, znam, da je bilo samo pri lopati potrebno najmanj sedem mož, ne pa štirje, kot pripoveduje dopisnik čitateljem. O kopanju kanalov ne znam ničesar, kajti teh nisem nikdar kopal s pamo lopato niti s krampom. Pri gradnji železniških prog, ali pa pri odkrivanju rudnikov, kot n. pr. tukaj v sibirski I Minnesoti, je pa bilo na vsako lopato zapopslemh 125 do 140 mož. Če pa je bil kraj kamemt, pa se več mož na vsako lopato. Clevelandski dopisnik, ki misli, da bodo čitatelji vse pogoltnili, kar on ptie, bi pa to vse delal s štirimi možmi.
Pri gradnji železniških prog je navadno zaposlenih več sto mož, ki sicer niso vsi s pamo lopato. Rad bi znal. kako bi Barbič to vse delsl s štirimi možmi, ostale bi pa v šolo poslal. Zdaj bo kmalu tukaj neka jeklarska dražba pričela z gradnjo nove železniške proge. Zakaj ne bi B. prišel sem in družbenim uradnikom sveto
jugoslovanski vladi, zakaj ga ne bi obrnil tudi sebi v korist?
Vsi čitatelji, razen enega, znamo in verjamemo, da je bila Jugoslavija opustošena in oropana vsega, kar je bilo kaj vredno. Povrhu tega pa je bilo umorjenih na stotisoče najboljših delovnih moči. Torej, ako si hoeejo urediti državo, morajo delati največ z ročnim orodjem, ker stara jugoslovanska vlada jim ni pustila me lopate za vsakim grmom, pa je bila kje katera, ao jo okupatorji odpeljali ravno tako kot so mojemu bratu vozove. En voz, ki ga je še naš oče preskr-bel, je pa tako ljubil svojo staro domovino, da ko so ga po porazu nemške vojske partizani našli nekje pri Trstu, je sam pove dal čigav je in fantje so ga pripeljali domov. To ni bajka, to se je v resnici zgodilo. Moj brat Frank ima menda še danes v West Allisu pismo o tem vozu.
To naj zadoatuje Barbiču za sedaj. Nadalje pa naj obvestim tiste rojake, ki so se odzvali s «pri spevki na prošnjo profesorja Šterbenka v Črnomlju, da je de nar tja dospel nekako prvega decembra 1946. Z denarjem se ni še ničesar ukrenilo, kajti čaka ae na sejo odbora, kateri bo ukrenil, kateri dijaki so najbolj potrebni podpore. Ko pa bo to izvršeno, bodo semkaj pisali slehernemu prispevatelju. Vsaj tako si meni pisali.
John Govnetich. <
profit. Posledice tega
rati na delavstvo ^naj poveča produkcijo, kajti edino v tem Je reši-1 žela. Tekoča goapodarska kriza, ki Je paralizirsla mnoge industri-j val. kako bi se ts progs lahko tev za Anglijo Ampak ti apeli do danes niso dmti zalegli, kajti je in pahnila v začasno brezposelnost milijone delavcev , Jo zna po- j izgradila s štirimi možmi* Več bi po mnenju mnogih je angleško delavstvo telesno m duševno pre- tiamti nazaj za več let Odkar Je podrtavtla premogovno mdu*-; rsslutil s tem nsitvetom kot s več izčrpano in utrujeno itd dolge vojne, na drugi strani pa Je mo- trijo, ae je produkcija sicer nekoliko zvišala, toda vzelo bo več let pnganjanjem "stTeet eare" pol ralo še bolj stisniti svoje pasove kot st> bili med vojno. Mnogi tudi I predno Jo bo mogla rehabilitirati In modernizirati.	j stoletja! Ako zna dati nasvet
Iz sneženega Milwaukee ja
Milwaukee. Wis. — Mnoge naše člane in članice pogrešamo na sejah. Včasih so se jih udeleževali, danes pa jih ni več naokrog. Ako bi člani prišli na sejo' v večjem številu in posvetili dru-; štvu vsaj dve uri na mesec, potem bi lahko okrenili marsikaj koristnega v prid društva in članstva. Prav tako bi se lahko pomenili, kako obdržati in zain-terisirati našo mladino za jed-noto in društvo, da je ne bodo tuji agenti zapisovali v njihove privatne zavarovalne družbe.
Naša jednota ima tri razrede in lahko vpišite svoje otroke v kateri kolega želite in na ta način bi ostala naša mladina v na-; ših angleško poslujočih društvih. Ne smemo pozabiti, da od mladine zavisi bodočnost SNPJ, ika-tera bo morala prej ali slej pre-Vzeti odborniška mesta in nadomesti starejše člane. Torej vpišite svoje otroke v SNPJ in vam bodo hvaležni še potem, ko vas več ne bo.
Društvo Sloga 16 SNPJ bo priredilo prohodnjo soboto, 15. feb., predpustno veselico. Za ples bo igral Bašlov orkester. Začetek ob sedmih zvečer. Pridite od blizu in daleč m se boste malo poveselili z nami. Pripeljite s seboj tudi otroke, naj se tudi oni malo zabavajo. Veselja bo dovolj, zato pa na veselo svidenje!
Mary Gornaek.
Organiziranje prve partizanske edinice v Knežaku
Port Angeles. Wash. — Nisem se motil zadnjo zimo, ko sem opisal Globovnik, ki leži med vasjo Sembije in Trnovem, in visoko skalnato gorovje v tisti okolici. Obenem sem tudi omenil, da bi opisal še Mušun, Leskovo dolino in Snežnik, ampak pričakujem natančnejših poročil.
Ko sem pisal dotični dopis, mi ni še na misel prišlo, da ga bodo čitali moji sorodniki v stsn domovini. Kako so prišli do Posvete, je meni uganka, kajti tedaj še m prihajala v Jugoslavijo, Tudi sedaj dvomim, da imamo kakšnega naročnika v Knežaku. Torej dopis so čitale moje nečakinje in sedsj me hočejo poplaviti s pismi, v katerih opisujejo grozote, ki so jih izvršili okupatorji, belogardisti in dragi domači izdajalci. Pred seboj imam štiri precej obširna in zanimiva pisma, tri od mojih nečakinj, eno pa od brsta. S pnobčitvijo teh pisem sem nekohko pozen, ali čas mi ni dopuščal, ds bi prepi sal iz njih izčrpke, uredniku pa
bi dal preveč dela, posebno k* ima mnogo pisem iz starega kra ja. Pa ne samo to. V Prosveti je tudi primanjkovalo prostora n 5 teko sem si mislil, da bo poZmu več prostora in več časa za p^. nje. Sodim da mnogi čitatelji z i zanimanjem čitajo o strahovitih bojih hrabrih partizanov.
Moja nečakinja Tončka, omo. žena Fatur, v naslednjem po daja, kako in kdo je organiziral prvo partizansko edinico v Kne-žAku.
"Dragi stric in teta! — Mogo-če ste že prejeli atovo pismo, v katerem Vam je že opisal naše žrtve. Po članku, katerega ste Vi pisali v Prosveti in ga tudi mi tukaj čitali, smo videli, da ste naš pravi stric in se zanimate za našo borbo. Hočem Vam podati nekaj spominov, a nobenega lepega.
To kapitulaciji stare Jugoslavi-je je k nam pribežal s Štajerskega France Pustov (on je Franc Urbapčič, rqjen 1909 v Pri-meru, Colo„ ki je šel 1. 1913 s starši v domovino, in ne 1. 1914, kot je poročal Anton Šircelj -moja pripomba), ker so ga tam pričeli zasledovati Nemci. Med tem ko so njegove tovariše po večini pobili, se je on meseca av-gusta srečno preplazik čez mejo k nam. Naj omenim, da on ni bil naš bratranec, ker je bil sin od prve žene. Pri nas se je takoj udomačil, čeravno je imel strice, tete in starega očeta. Seveda, bili smo za isti ideal kot on. Z mojim možem in sestrami so takoj pričeli organizirati skrivne sestanke, katerih se je u-deležilo malo oseb, a take, ki n bile zanesljive in bile pripravljene na najhujše — na smrt.
Leta 1942 so bile že edinice po naših hribih, sestoječe iz naših prvih partizanov. Skrbeti je bilo treba za živež, Obleko in druge potrebščine. Skozi zvezo z domačimi terenci so nam pošiljali poročila, propagandne časopise in tudi poročila s fronte. Italijanom se je posrečilo odkriti organizacijo s j>omočjo domačih izdajalcev,/zato so na nas v Knežaku zelo pazili. Imeli so tako zvane bloke, v katerih so ljudi pregledovali, kam gredo in od kod prihajajo. Zlasti v gozdovih so imeli velike utrdbe. Tovorni avtomobili so ropotali noč in dan. Večkrat .je prišlo do spopadov s partizani. Italijani so bili silno razjarjeni, ker niso mogli partizanom doživega, zato so se maščevali nad nedolžnim ljudstvom. Tako so meseca junija 1943 požgali vse vasi od Kilovč do Posten, prebivalce pa odgnali v internacijo v Italijo; pokradli s> tudi vso živino in drugo, kar j« ostalo, zaeno pa pobili okrog 90 moških.
Aretacije so bile na dnevne» redu. Tudi mi bi imeli priti na vrsto, tedaj pa je k sreči prišlo do italijanske kapitulacije, toda takoj nato pa se je pričel še večji pekel za nas. Borba je zavzeta vso Primorsko. Nemci so bili u-trjeni po vseh večjih krajih. Te daj so imeli partizani dovolj o-rožja in prišli iz gozdov. Po vaej Primorski so prirejali shode i» razlagali .potrebo borbe. V Knežaku smo imeli shod 12. septem bra 1942. V javnosti so se slišale prve partizanske pesmi. Veliko je bilo naše veselje, a zelo kratko. Takoj za dnevi sreče so * pričeli dnevi žalosti.
Domov so pričeli prihajati m terniranci iz italijanskih taborile vsi raztrgani, upadlih obrazov » žuljavih nog. Med njimi so bit tudi starčki in otroci. Med ^e to pa se je mešala naša voj»» in pa italijanski vojaki, ki *> hoteli ubežati pred Nemci, kste ri ao prodirali po glsvni proti Bistrici. Nsši so sc «<* borili kot levi, toda bili J«* kos, kajti sovražnik je bil oborožen s tanki in težkimi topo^ Posjedica tega je bila. da ao * morali naši partizani zadnje^ v septembra umakniti na mu*" in v Leskovo dolino. U Brkin" • j Bistrice in Postojne je šlo skozi Knežak v gozdov»
Zadnje dni v oktobru «> ** li Nemci veliko čistko N** so se tudi v Knežaku in na ga novembra so odpeljali (Dalje na I. stran»)
ČETRTEK, 13.
1M7
PROSVITA
Razgledi po stari domovini
od našega dopisnika u Ljubljane
(Zakasnelo)
POLITIČNI PREGLED
primorskih rojakov: "Jugosla-irija, resi nas!
Položaj naših rojakov v Slovenskem Primorju, ki žive pod Lavezniško upravo, je vsak dan klabši. Edino rešitev iz nežnostih razmer v coni A pod zavezniško upravo vidi prebivalstvo v Jugoslaviji. V postopanju ne-Uterih organov ZVU (zaveznice vojaške uprave) proti iskre-En demokratom ter borcem proti fašizmu, vidijo naši rojaki, ¿a imajo reakcionarji na tem feritoriju posebno taktiko, s katero hočejo konsolidirati svoje pmajane položaje.
Razmere se prav nič ne razlikujejo od dobe najhujšega mua-lolinijevekega fašizma. da marsikdaj pa je še celo slabše. Pray Isti ljudje, ki so bili preganjani |n so trpeli zaradi fašističnega terorja, so danes tisti, ki jih preganja in vlačita v zapore—civilna in zavezniška policija. V Go-hci je bilo v razmeroma kratkem času zaprtih nad 800 prcrti-[ašistov, večinoma partizanov, \e večje pa je število aretiran-pev v podeželju.
Taktika ZVU v pogledu slovenskega šolstva je podobna staremu fašističnemu postopku. V olska poslopja se vselujejo vo-aki, naše šolo pa ao morajo ati-tkati v barakah, čeprav je naše judstvo samo obnovilo po faši-itih požgane in porušene šole in e dovolj primernejših prosto-ov za vojaštvo. Koder ao šole, >a vsiljujejo pobegle belogardi-tične učitelje in groze, da bodo ole sploh zaprli, če bo ljudstvo idklanjalo take protiljudske u-itelje. Ponekod so grozili, da >odo otrokom vzeli živilske nakaznice, če se ne bodo pokorili lelogardističrtim učiteljem, ki ločejo zastrupljati našo mladino ( fašistično miselnostjo. Šola v pevinu služi vojaštvu za veseli-e in plese, pouk pa se vrši v asteničeni baraki. Vojaštvo in »olicija plenita otrokom aloven-ike knjige in liete kakor n. pr. Svobodna pota", "Naša bese-la", "Pionir" in "Cicibam". Iz rnjig trgajo slike maršala Tita td. Knjige plenijo kar na cesti.
Preganjanje protifašističnih
irganisacij se nadaljuje po na-
xtu. Zaplenili so "Ljudski dom" r Gorici, kjer so zavezniški po- 1 icaji zažgali slovenske knjiga tekvirirali so prostore protifa-ističnih organizacij, tako n. pri-ner pri Sv. Ani v Trstu, ki so lh nato izročili fašistični orga-lizaciji "Uomo qualunque". Po^ gali so tri "Ljudske domove" v rurlaniji ter "Ljudski dom" v ran pri Gorici. Eekvirili so tuli prostore Rdečega križa v Tr-itu, ki je bil ustanovljen avgu-ita 1944, da bodo namestili v te >rostore bar.
Goapodaseki pološaj ao slabša z dneva v dan. ker ae ZVU predeč peča s preganjanjem zaved-|ih slovenskih in italijanskih roti fašistov. Prebivalstvo je repuščeno samemu sebi. Pri bnovi po fašistih porušenih po-ilopij in domov pa celo ovirajo budo prebivalcev in s svojimi krepi bedo še večajo.
Bretpoeelnoet le vedno hujše
In stalno narašča. V Pulju so M pustili delavce iz ladjedelnice. V Italijo že del j časa odvažajo ►azno gradivo in stroje. Vsak odpeljejo pod okriljem an Hlo-amcriških vojaških oblasti N tone materijala in «trojev. Vojaška uprava jugoslovanske ttmade je protestirala, dobila N je le izmikajoč odgovor. Fa-I stične tolpe so začele z demon kažo strojev do zadnjega vijaka fer jih tako razsUvljene vozijo ■ motivacijo, da odvažajo staro elezo ne pa strojev, ker je od-">z starega železa dovoljen. V '^tu je sedaj preko 30,000 ne ■•pos lenih. Zavezniška vojaška Uprava tekom 18 meeecev ni Konto ničesar za obnovo. In lelavstvo naj gre s trebuhom om. Tudi v slovenski peneči ji je večina delavcev brez Ma, ker nikjer le niso pričeli javnimi deli. Od tod odhaja-F» stalno večje akuptne delavcev
s trebuhom za kruhom v—Belgijo.
Radi teh obupnih razmer ne-zadovoljatvo stalno narašča. Povsod so se začeli jponavljati napisi: "Jugoslavija, reši nas!" Ker vedo, da pri nas obnavljamo, delamo in gradimo pod svobodnim solncem svobodno domovino. italijanski fašisti so postali predrzni. Pričeli so z napadi na hiše in stanovanja pro-tifašistov. Tako so na primer tekom 46 ur uvedli samo v Tržiču in bližnji okolici 23 bombnih napadov na stanovanja pro-tifašistov in partizanskih borcev ter streljali z brzostrelkami na naše ljudi.
a
Preganjanje Osvobodilne fronte tudi -na Koroškem
Čeprav je organizirala OF za slovensko Koroško borbo protf hitlerizmu in je bila vseskozi zvesta zaveznica na strani zaveznikov, so lanskega novembra okupacijske oblasti (angleške) zahtevale od QF,,da se odpove propagandi za priključitev ¡¡L Jugoslaviji. Tega pogoja Osvobo» dilna fronta ,ni mogla sprejeti, ker bi ¡sicer ravnala v odločnem nasprotju z voljo in zahtevami kora&kih Slovencev, ki so jasno pokazali odpor proti atoletnemu ponemeevaniu ter odločno borbo proti uničenju ob čaeu hitler-Jovake okupacije ter dokazeli, de so se borili za svojo nacionalno svobodo v smislu načela samoodločbe naroda, -ki ga je jasno proklamirala tudi Atleataka listina.
Angleške okupacijske oblasti ne priznavajo legalnosti OF za slovensko Koroško in so nazvale naše >orce proti hitlerizmu za oborožene "bandite in roparje" v smislu Goebelsove propagande. S tem so dale potuho nemškim šovinistom, ki prav tako zanikujejo dejstvo slovenske na-' rod no-osvobodilne borbe na Koroškem. Nameni oku{>acijskih oblasti ter nemških imperiali-stov se v tem vprašanju povsem istovetijo.
Osvobodilna fronta na Koroškem ni priznana, nego samo to-lerirana, to pa ae v sedanjem času pravi, da je preganjana, da zapirajo naše pristeše in somišljenike in jih krivično obsojajo.
Krivični teror In poiakual preprečevanja narodno-oavobodilne
borbe ao mešanica nacističnih in kolonij alnih metod narodnostnega zatiranja, a povzročitelji in krivci tega zatiranja in preganjanja se skušajo opravičevati s frazami o legalnosti in redu, v resnici pa hočejo uničiti sloven ski narod na Koroškem.
Ljudske množice na slovenskem Koroškem ao pojačale borbo za priznanje in legalizacijo OF. Kampanja se vrši po vseh vaseh ter dokazuje svetu o po ložaju na slovenskem Koroškem. Neomajna je volja našega ljudstva, ki se bori za ivojo svobodo In svoje pravice.
Okupacijska in avstrijska ob-lastva niso dovolila potovanj« slovensko-koroški mladinski delovni brigadi za gradnjo "mladinske proge" Brčko-Banoviči, v decembru mesecu tudi niso izdala potnih dovoljenj delega tom za voeslovanski kongres v Beogradu. Tako gazijo imperialistični oblastniki osnovna načela našemu ljudstvu, ki se je dve leti borilo z orožjem v roki pro ti fašističnemu zatiranju med domovinsko vojno.
Vera našega ljudstva na Koroškem pa je neomajna. V kre-pitvi in sodelovenju resničnih demokratičnih ail vidijo, da se tudi njim približuje dan. ki jim bo prinesel osvoboditev in sdru-šitev v okviru skupnoeti jugoslovanskih narodov.
e
LJUDSKO GOSPODARSTVO
OSNOVA SLOVENIJE SE NADALJUJE
V letu 1046 je obnova naše
ožje domovine zelo napredovala. Med fašistično okupacijo je bilo v Sloveniji porušenih iri poškodovanih 91.111 agradb od tega 11497 stanovanjskih hiš. ki jih
je bilo nujno popraviti. Bili so velikanski napori našega delovnega človeka ze v prvem letu, ker smo morali istočasno obnavljati tudi razrušene mostove, ceste in železnice in druge komunikacije. Poleg tega pa je bilo treba graditi tudi novo industrijo in popraviti porušene tovarne ui delavnice.
Naša obnova je kljub jjomanj-kanju gradiva ter delovne sile dobro napredovala. Ob vzporednih delih v naši elektrifikaciji in industrializaciji ter obnavljanju tovaren smo v Sloveniji obnovili v poldrugem letu 36% zgradb in stanovanjskih hiš. Samo letos je bilo v okviru naših tehničnih baz obnovljenih 4.233 igra lih ter 3,370 stanovanj-akih poslopij ali akoraj 25 V
Obnova se je vršila v glavnem preko obnovitvenih zadrug. S kreditom 100 milijonov dinarjev, ki jih je stavila ljudska ob last na razpolago, je bilo izvršenega obnovitvenega dela v vrednosti preko 500 milijonov dinarjev v letu 1846.
V	pomoč obnovitvenim zadrugam je bilo organiziranih 18 taJ kozvanih tehničnih baz, ki so stale ob strani z nasveti ter strokovnjaki in gradbenim materi-jalom—173 obnovitvenim zadrugam z 18,651 člani.
V	Brešicah so popravili 1788 stanovanjskih in gospodarskih poslqpij (porušenih pa je bilo 7,195 poslopij), v Celju in okoli-ci je bilo obnovljenih 463 zgradb (od 1360 porušenih), v Cerknici so popravili 387 poslopij (porušenih je bilo 1,438), v Črnomlju in Metliki so obnovili 515 zgradb (od porušenih 2,886), v Domžalah so obnovili 254 poslopij od 866 razrušenih stavb, v Groeup-ljah 382 obnovljenih zgradb, od 1653 porušenih, v Kočevju bo obnovili 114 poslopij (porušenih bilo 1781), v Kozjem obnovljen nih 264 poslppij (porušenih bilo 1177), v Litiji so obnovili 232 zgradb, v ljubljanski okolici je obnovljenih 283 poslopij (porušenih je bilo 807), v Mariboru obnovljenih 1054 stanovanjskih; Zgradb (od poriišenih 1742), v, Mokronogu in okolici so obnovili 260 poslopij (porušenih bilo 1478), v Mozirju 296 poslopij od 928 porušenih, v Novem meetii so popravili 562 posipi j od 2618 porušenih, v Ribnici na Dolenjskem so popravili 249 zgradb od 1590 porušenih, v Skofji loki so obnovili 221 zgradb od 864 po-žganlh hiš, v Žužemberku pa je obnovljenih 329 poslopij od 1994 porušenih zgradb.
Takozvane tehnične baze so v glavnem dokončale svoje delo na terenu. Nadel j no obnovo mest in vasi so prevzeli ljudski odbori.
*
Pospešena elektrifikacija mariborskega okrožja
Načrtna elektrifikacija Slovenije je zajela tudi mariborsko o-kolico. Zdaj so pričeli s postavljanjem daljnovodov Marjeta-Pesnica-Lena rt-Trojica. Transformatorske postaje pri Marjeti, Trojici, Lenartu in Zamarko. vem že čakajo priključitve. V predpripravi so dela za daljnovod proti Št. IIju in Radgoni ter Plaču. Elektrificirajo tudi Pohorje ter so pospešena dela na daljnovodu v Lovrencu na Pohorju in Josip-dolu. Elektrifikacija na Dravskem polju zajema vasi Braunšvajg, Marjeto, Št. Janž in Podovo. Daljnovod
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanje s t. strani)
moške do 50 leta v Ilirsko Bistrico in jih zaprli v bivše italijanske vojašnice. Isti čas pa so bile hude bitke med Nemci in partizani, nakar so od vseh strani po gozdu udrli na Mušun. Prizadeli so veliko žrtev, uničili dosti stavb in živeža po gozdovih in razgnali partizane, kateri so se prebijali skozi sovražnikove obroče nazaj v Brkine in Istro, Mnogi partizani so tedaj pora* bili priliko in ušli domov, neka^ teri srečno» drugi pa so plačali z življenjem. Takrat je padel tudi sin Grmkovga Janeza (sin mo jega bratrance — F. M.).
Po tej hudi nevihti so ae nase brigade zoj>et zbrale skupej in hudo napadale Nemce, kateri pa so začeli sitnariti tudi po vaseh. Vse sumljive ljudi so poslali v zapore v Nemčijo. Dne 24. ja«t nuarja 1944so,i>rihrumeli v Kne-žak in Bač, obkolili.vas, preiskali vse sumljive hiše in porabili vse, kar je bilo zarije.
Tisti dan je zadalo tudi nas. Izvedeli smo, da iščejo našo številko, nakar sva hitro z mamo poskrili vse, kar sva imeli; pisalni stroj, časopise in podobno. V seniku pa je bil skrit neki par J tizan. Ker smo bile večinoma doma pri atu, ao iskali tisti dan mojega moža, Pustovga Franceta in moje sestre Ivo, Jožo in pokojno Marijo. Ker jih niso našli, so se precej grdo in surovo obnašali in mene aretirali. S seboj sem hotela vzeti otroka, ki je bil star sedem mesecev, na Slavčjem dvorišču, kjer so aretirali tudi Johano in strica Miho, mi pa je vojak otroka izdrl iz rok in ga j>orinil po dvorišču. K sreči pa so ga mati ujeli, da se ni ubil. Tedaj je mani nastavil samokres na prsi z besedami: "Proč z njim! Mi vzgajamo otroke do treh mesecev, potem pa ne potrebujejo več matere."
Naložili so nas pa kamijone --j,-
in odpeljali v Bistrico. S težkim srcem sem zapustila vas in otroke, ki so se jok^i za menoj. Za moža pa nisem vedela kje se je tedaj nahajal, prav tako ne za sestre, ki so se poskrile." (Konec prihodnjič.)
Frank Milavec.
visoke napetosti postavljajo da lje na progi Konjice-Žreče, tei bo s tem dobila železarna v Zre čah električno energijo.
Da bo čim manj stroškov in
da bo elektrifikacija čim praj
izvedena, pomagajo pri delu tu
di kmetje, ki (Jelajo brezplačno
in prostovoljno.
e
Avtostrado Zagreb-Varaždin so izročili prometu 1
Ob priliki prve obletnice proglasitve jugoslovanske republike, so izročili prometu moderno cesto Zagreb-Varaždin, ki veže središče Hrvatske s severovzhodno Slovenijo.
Za znamenito "jadransko cesto" ob Jadranskem morju je bilo odobreno ponovno 75 milijonov dinarjev. Moderne avto-strada bo imela velik pomen za naš turizem. Dela so le zalo ne pred ovala.
e
V B A NO VIŠKIH RUDNIKIH PREMOGA NASTAJA VELI-KO DELAVSKO NASILJE
V Banovlčih s pospešeno hitrostjo gradijo številne moderne zgradbe—bodoče rudarsko naselje. Do konca leta 1946 bo zgrajeno 46 moderno urejenih stanovanjskih poslopij. Število zaposlenih delavcev v Banovičih je narastln že na več tisoč.
Zvezni dele veld tejnik Lewie B. Sehweitonbecb (levo) fe poovaril senatorja Balle (v aeedlto) Is Minneeete im Telle (Ohio), de bi apre-Jet Je njunege zekooelsege načrta. Id prepoveduje zaprto dotavni' co In aklepeale pngedh sa cele ledne!rile, laeveio velik delevaki eepokoj v deieli.
Navodilo o pošiljatvi paketov v Jugoslavijo
Waahlngton. D. C.—Opozarjamo vse tiste, ki pošiljajo pakete v Jugoslavijo, naj na vidno mesto na naslovni strani napišejo GIFT PARCEL. Teža posameznega paketa ne sme presegati 44 funtov, kar je v smislu mednarodnega poštnega prava.
Tak paket, ki je poslan kot darilo, je carine prost, v slučaju da bi kdo pošiljal veliko količino nove robe z namenom, da bi jo njegovi sorodniki prodajali, tedaj pa bo blago podvrženo carini.
Torej označite na vsak paket z besedami GIFT PARCEL, ker to je potrebno, da ne bo imel prejemnik paketa sitnosti s carino.
Dr. Sergije Makledo.
svetnik jug. ambasade. <
Avstrijska doda in dr. VWan
LONDON.—ONA—Eden predstavnikov avstrijske vlade je izjavil poročevalcu Overseai Agency, da je ušival dr. Vilfan, načelnik jugoslovanske delegacije na konferenci namestnikov zunanjih ministrov Štirih velesil, med vojno podporo nacistov, Verjetno je, da bo jugoslovan-i ska vlada z največjo odločnoatjo protestirala na Dunaju proti tej obtožbi.
Dr. Vilfana je stvar zelo presenetila. Njegov odgovor je bil naslednji:
To je le dodaten dokaz za to, da sedanja avstrijska vlada korak za korakom sledi smernicam, katere sta začrtala Hitler in Goebbels—čim gurontašnejša je laž, tem več je izgledov, da ji bo svet nasedel."
Dr. Vilfan je nato povedal, (kako ga je nacistična gesta pa u jela lata 1041 Ur ga z 2,000 dru gimi Slovenci zaprla v koncentracijsko taborišče v Srbiji. De jal je, da je ušel od tam leU 11942 ter da je navzlic prepovedi našel svojo pot nazaj na Slovansko, kjer je pomagal organizira ti podtalno borbo.
Meseca julija 1043 je začel organizirati borbo v julijski Benečiji, v prilog slovenake osvobodilne fronte, pri kateri je pozneje poatal glavni Ujnik. Meseca februarja 1945 je bil dr. Vilfan imenoven glavnim tožilcem Jugoslavije.
fehi podpirajo oljsko v pogledu meje z Nemčijo
LONDON.—ONA—Ko Je če h osi o vaški delegat Hsjdu govo-l ril pred zborom namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil] v Londonu, je zahteval, da postaneta Bremen in Hamburg! svobodni luki, a Hena in gornji tok Donave naj bosta interna* | cionalizirsna. Ambasador Ho ibert Murphy je nato vprašal če I hoslovsškega delegata, zakaj nI zahteval tudi Internactonalizacl« je Odre in svobodnega pristani Ka v Stetlmu, k/>t je bila Ceho slovaška zahtevala že leta 19191 po prvi svetovni vojni.
Jiajdu je na to vprašanji- o<l-govoril, da sta prešla Stettin ir\| prave rečne plovbe v roke Polj sJte ter da ne pripadata več I Nemčiji Večina tukajšnjih opa /ovalcev smatra, da bo *U)4I&|| Sovjetske unije slično čehoslo-vaškemu, vas J v. kolikor tn< ti<> usode mesta Stettins in plovlx» | ns Odri.
DOPISNIKOM iN ČLANOM JEDMOTE
Kadar pišete PreeeetI ali e «lavni urad «MPJ, m pozabile e aaslavM napraviti peštne i te vllke 23 ae beeedo "Chicago". Na kuverti vaešeJ aapUllet Chi* eego S3. III. Te bo olajšalo delo| ea čikeški pefct. nam pe po
(iinan mtfeia rantflloctj
Napisal Donald Bell
Chuiehill ljuto napada sedanjo delavsko vlado na Angleškem, češ da se peni njo ruši in propada v nič ono velikansko britansko svetovno carztvo, ki je bilo tekom stoletij zgrajeno z napori in krvjo junaških osvojevačev in drznih trgovcev. Do neke mere je Churchill v pravem, kajti nobenega dvoma ne more biti o tem, da je nastopila doba konca angleškega imperializma—saj sta že Indija in Burma na potu osvobojenja.
Veliko vprašanje pa je, da 11 bi mogla Churchillova vlada nastopiti proti temu razvoju z več steče in uspeha kot vlada Att-leeja in Bevina. Sile, ki podirajo imperializem, so velike in mogočne, Velika Britanija pa je razmeroma slabotna.
Vsakdo more videti, da je tudi angleška delavska vlada izredno urna in odločna, kadarkoli imu priložnost, da razširi meje sedanjega angleškega carstva in da se tudi sicer v vsakem oziru trmasto bori v prilog angleški su premaciji na svetu.
Na vsem Srednjem vzhodu je bil njen nastop žilav in dosle den, tako proti Rusom v Perziji kot pri utrjevanju angleških postojank v Iraku, v Palestini in Turčiji, kjer je skupaj z Zedl-njenimi državami Amerike podprla turški režim, da se more upirati sovjetskim zahtevam. V Grčiji je bila ustanovljenu Britaniji prijazna vlada, a v sever ni Afriki zahteva delavska vla da celo novo kolonijo zase, v Libiji, dočim se v Egiptu trdo vratno zavzema za nadaljevanje angleškega vpliva na bregovih Nila.
Zunanji minister Bevin Je rav nokur izjavil, da se bo Anglija držala pogodbe lz leta 1936—kur v bistvu pomeni to, da nameravajo Angleži obdržati Sudan kot svojo kolonijo ne glede na to, kaj bo rekel ali storil Egipt. Kot znano, namerava egipčanska vlada predložiti zadevo Sudana varnostnemu svetu Zedi-njenih narodov, tako da bomo najbrže v bližnji bodočnosti prisostvovali diplomatičnemu boju velikega obsega, borbi, v kateri bo na kocki usoda te velike de žele, o kateri imajo Amerikanci v splošnem malo pojma.
Sudan je bogata dežela. Večinoma se govori o tem, da sku šajo Angleži ostati v Sudanu le radi tega, ker bi s tem imeli v rokah tudi usodo Eglpts samega, ki svojo vodo dobiva iz Sudana, To Je sicer res, toda še ne pove vsega.
Arabci trde o Sudanu, da Je njegova zemlja vroča kot ogenj, a njegovi vetrovi da so igočl kot
plameni. To velja posebno za ' centralni Sudan, ki je nekoliko puščaven in poleti ogromno trpi od peščenih viharjev. Toda ostala dežela je rodovitne-in to pomeni mnogo, kajti Sudan meri 960,000 kvadratnih milj. To je tretjina toliko kot Zedinjene države. Brez pretiravanja smemo reči, du velja prišteti to 4e želo med najbolj rodovitne po krajine vsega svete.
Vode je mnogo. Predeli, ki bi bili prikladni za pdljedalatvo, so neizmerni, a podnebje je teko ugodno, da bi bilo mogoče sejati in žeti po večkrat na leto. Istotako neizmerni so pašniki, ki že danes rede velikanske črede roga te živine, ovc in koz, poleg volblodov. Bogastva različnih rud so velika. Industrijske pogonake sile ne bo primanjkovalo, ker je mnogo rjavega premoga in tudi vodne aile je najti v obilici. Podnebje je kot že rečeno ugodno—vroče, toda, . večinoma zdravo, ker je dežela visoka.
Pred nekako sto leti so cenili prebivalstvo Sudana na približno 8 in pol milijona duš. To število je padlo na približno dva? milijona, ko so Angleži osvojili deželo izpod jarma fanatičnega verskega vodje Mahdlja, ki je • vladal Sudan približno 10 let. Od takrat pa do danes si je dežela precej opomogla—prebivalstvo šteje danes zopet 6,300,000.
Kolonijalni strokovnjaki trde, da bi mogel Sudan brez težav preživljati 20,000,000 ljudi, ter da bi bilo to število doseženo v dobi ene same generacije, ako bi zavladale ugodne razmere. Zares sposobna administracija ' pa bi mogla ustvariti v Sudanu dela in kruha za najmanj dvakrat toliko ljudi. Z drugimi besedami povedano, Sudan tm* vse predpogoje za to, da postane najbolj obljudena dežela vse Afrike.
Ne smemo se torej čuditi, ako bo borba med Egiptom in Veliko Britanijo za posest te dežele
trd s In dolga.—ONA.
V Promit »o dnevne svetovne la delavske vesti. Ali )|b Altale vaak dee*
i m je trill de* 10.
rrn^ii
W. e» a i eje» j» •eremlll v vahkem
Nasnanllo in sahvtla
S, pelrlim srcem nasnanjam sorodnikom, seen*» *» tulno vest da Je dn« 7. decembra IMS po kratki in mušai belesel ,, pljučnici sa vedno preminul mo) drafl krat
FRANK BERD0N
ljubi), n eirpevsod. kjer se «a pesas». Pofie» " ¿cembr. 1.1. civlln.m «hfd« HaaS'Uh lian drult. II. 44 SNPJ In spadal J. ledi k UJ1 ■veti lian do sveje smrti, sato se »a tudi tlani spremili llevilu k mirnemu počitku In mu padanll krasne ^^^jfg1 peadrev. Lepa hvala aebratu A. Vtdrtchu sa «ialltv weeeTSe-îar sa SfelTlI. 44 S*PJ. heala ledi br. Uui. Sevsaleliu aa ea^e-XK v imen" or.amt^ij. UJ4.W. al A. Lkieaa kinda as-bratu Tranku Kot., ki Je pribite .k e emu in mu b i v ponjoé ta leUšboebaJefevem «¿«¿m MihlJ.Ju «eake hvjjU tadl Jekju Jurca. ki J. preiul ob n)e«ovl krsti In se edeMM hvala tudi mej.mu bratu Jehnu in eelaku WUUemu, ki «la prUU i. Milwsukeeja. WU. •• pcjlevll ed |ve *ajlHce. !^^îrfS Je. Hoeheverlu, kl e prišel Is Detreita. Mk ln m« franc*» Mulets i. drlav. Hd lréaa hv*
la Cievelanda. Ohie. ia aicen Mrs. Mary ïlrar. mrs. 'Urlula TursM.
mr. in mrs. Michaal Tallch. Nadalje.	Pa
nlen.mu molu Jeeeu In Johnu, ter mr«. Kor.iiél* ts Jérôme, ra. I» :mra J-eelz. kl prllli p-Uvitl se od pokojnika Je «a ***** k mirnemu počitku na mlrodeor. Heala tudi pofrebelku mr M. Serontku m nnu bi sla lepo uredil« va* sa po«seb Hvala,|epa rJTÎcïïacmïr^m. bi .Udall a*lomobUo n. raspelae» in teeUl vWe"o4u Hfala ,Mm. „. ml k.r koli dobro«. slerUTe dne-Vlh l.lo.ii Srčno hvala v..m aa poblonjon. vence in «*el»ee in ■1er sledečimi Sratu Jobnu In eeéabu. mr In mrs. Jee Chub. asr. to«^¡THocbevar. mr. in mrs. Wu. Slan Is «r. Anten Sembach. Détroit. Mlch.. mr. to mr.. Malh Ter* »« Ueveiaad«. Oblo. mr Or.0or Cebad. to druâlna is Cl.velaada. O.. mr. France. Mulot, in n|ena hč.rka I« Md. mr. to m#». Je. t/llo. mr. in mr« Freeb Ulio. mr. In mrs. Jaceb Kom. mr. to mra. vre»* Pelclč. mr. m mr. John Korenit t Is Jorom., Pa.. 1er mra. Juaela.
to mra. it Danto.
mr. to mr.. Anton Sturm, mr. to mr». rianb Sturm, mra MartU » to alnoel. mr. M. Zabrk lamll»|l. Prijateljem to dam i« Park HUla. Pa. Nedelje "Saba, blubu" i. Path Nllla. Pa. ta Slovenian Cducatienel Ctob el South Torb. Pa. mr. to mr«. J. M tritura, mr. to mr.. Jo. Urbe«. mr. Ooer«e Zleef. mr. to mr«. Sert Hem.1. ter «Inleilm. bi ao dsrovall v denarja« Mr to mr.. »«. r.U^.- mr. fr.nh Kos. to Vid. 2ln.r. mr to mr«. Amen TemNšia Md . mr. to mr«. Fredy KalLtrr t. CioecUndo^ Oblo mr Andy Vittč I« Lloyd.ll, Pa., mr. to mr« Fr.nb Krajnc It Pa., mr to mr«. OoApor P.troeHČ In mr J Wocwr. Abe melee.« bat.rof« lm- iapualUa. prealm. «e mi opreatlle Pebelelb J. Mv.l pri «ve), ae.tr! Mory Čpb v Patb Ndlu. Pe. Pa.f tn previa Je «edel bila aalo le pr.J^«« lel motof. Duboe« »epcefe. bat.rl Je umrl pod II lel^
aadomMteval to brajtol to v |.h daifth lotto to skrbel aa__
. «ed.l ml Je brut, .mrl vaet. t« T.bo. drae' brot TveJ. ir^de •rine dete )• končane. M .t lam. bjor pt reč eaeb tn ne irplfceje. rum.no «oiim. Iiede eb.-r.lo o rab Tvel to seleče tn eveé». ga •d.t.10 Po/lea| v miru to lebb. no) Ti bed^ •«•^b. aemlto--tala»ač| eaiall> Mary Cab. «ealre/ John Serden. brati Mary UUe m Jle Heebever «oalctčaL^Perk HUI Pa.
»e. Droft to al I J
iaiik«< uuüisIaIa fl
.11, TI al ge mi ]
PROSVITA
Zdenko Petersilka
IVAN CANKAR
(Nadaljevan je)
Žena se je pririla opotekaje se skozi množico do gruče.
"Zdenko, Zdenko, ubili te bodo, Zdenko!"
Nekdo jo je sunil v bok, da je padla na kolena.
"Usmilite se, ljudje! Ne bijte nas, ne ubijte nas — nič hudega vam nismo storili!**
Krik je bil tolik, da nisem več razumel besed; morda tudi zategadelj ne, ker sem se tresel sam v čudni grozi. Trušč je presekal kakor z nožem surov moški glas.
"Pijanec bije naše otroke!"
Pred Petersilkom je stal nenadoma plečat, golorok človek, zamahnil je molče in je udaril s petjo v jetično lice. Pijanec je padel kakor snop, toda takoj se je vzdignil na kolena in prestrašil sem se, ko sem videl njegov smehljaj; tako dobrodušen, brezskrben in otroški je bil, kakor prej, samo oči so gledale začudeno.
"Kaj sem vam storil? Kaj smo vam storili?"
Plečati človek ga je sunil z roko v prsa, okrenil se je in je šel.
Trudom« se je vzdignil pijanec, pzrl se je ves začuden po ulici, po črni množici.
"Kje pa sta vidva? Anka! Zdenko!"
Blatna, oprašena, objokana se je izvila žena iz gruče. Slamnika ni imela več na glavi, gumbi na rokavih in na prsih so bili odtrgani, lasje so viseli v kuitravih kodrih globoko na čelo.
"Usmilite se! Izpustite! V božjem imenu!"
Držala je za roko Zdenka; še zmirom so padale nanj težke pesti, on pa se ni več tresel; opraskan in s krvjo oblit je bil njegov obraz, iz obraza pa so se svetile mirne, globoke oči. Mraz mi je bilo pri srcu, ko sem videl njegove tenke, drobne roke; z otroško, slabotno pestjo je vrnil vsak udarec, molče, ne da bi se ozrl.
Pijanec ga je ugledal, z dolgimi koraki je omahnil proti njemu. Tedaj pa se je nenadoma, Bog vedi odkod, prikazal debel stražnik s svetlim mesecem pod vratom in je položil roko na Petersilkovo ramo.
"Zakaj? Zakaj?" je vzkliknil pijanec. "Kaj smo vam storili? Glejte, glejte tam mojega sina krvav je! O, vi vsi, vi vsi ste razbojniki!"
"Z mano!"
Komaj je prišla procesija do ogla, se je zgodilo nekaj tako nenavadnega, da sem zagrnil okno ln zakril oči.
Zdenko, blaten, razcapan in krvav, je planil proti svojemu 9četu, bil mu je na prsa z drobnimi pestmi, skočil je kvišku in mu je udaril v obraz, sklonil se je in ga je ugriznil v roko.
Pijanec se je nagnil globoko in se je smehljal.
"V obraz. Zdenko, v obraz!"
Zdenko ni udaril, temveč omahnil je na tla...
Takrat sem zagrnil okno.
II.
To je bilo pred mnogimi meseci, morda pred leti. Ostalo ml je v spominu, ker je tako usojeno, da lega v srce senca poleg sence, kakor jih poraja noč teh žalostnih let, ln da ugašajo tiho vsi svetli žarki; žalost raste, preprega s črnimi vejami vse srce, vso preteklost; veselje ugasne, kakor se je zasvetilo . . .
Jetični pen Petersilka je moj znanec; ne stanuje daleč. Zefo priden delavec je, kroječ; dela do noči, ne pokusi ne vina, ne žganja. Oba-dva sedita za mizo in Šivata, Zdenko bere; pred njimi na mizi stoji svetilka, vsi trije obrazi so kakor pozlačeni od žarke luči. Tudi jaz pridem časih in pijem čaj.
"Koliko je že zdaj? Koliko je že notri?" vpraša Petersilka z zelo važnim obrazom in se ne ozre.
"Dvajset jih bo jutri!" odgovarja ženi. "Dvajset goldinarjev!" in se tudi ne ozre.
"Zakaj pa si tako tih in sam, Zdenko?" vpraša Petersilka in se nasmehne. "Dvajset goldinarjev Imamo ie! Kaj nlal nič vesel?"
Zdenko bere in molči. Dorasel je, kakor do-raščajo otroci v teh krajih. Deset let mu je, resen in tih je njegov obraz. Zdi se mi, da se še nikoli niso nasmehnile njegove tenke, ravne, stroge ustnice. In zdi se mi, da so bile samo prijetne sanje, kadar je pripovedoval oče, "kako lep je njegov smeh".
Hodil sem k njim in sem sedel pri njih in sem pij čaj, ker sem nameraval zvedeti natanko, kakor propade nedolžen človek.
Kadar sem se poslovil, me je spremil Petersilka do stopnjic, včasih do veže, časih na cesto.
"Kaj pravite zdaj? Kaj pravijo zdaj ljudje?" se je smehljal z veseložarečim obrazom. "Človek se časih spotakne, kaj za to? Mladi smo bili, zdaj se staramo, zdaj je rogoviljenja konec! — Kam? V krčmo? Ne, nikoli več; rekel sem in rečeno je. Dvajset goldinarjev imamo že prihranjenih — vse za Zdenka!"
Prijel me je pod pazduho, sklonil se je čisto k meni in je šepetal.
"Ali ste pogledali že kdaj njegove oči? Tam je vse, celo kraljestvo je tam . . . Rečem, gospod, bojim se časih, ne upam si pogledati in roka se mi trese, kadar čutim, da strmi name s tistimi očmi . . . Glejte, šele mesec dni je, še ne, in že imamo dvajset goldinarjev! Težko je pač, sitno je — ampak radost v srcu! Jaz sem jetičen, toda jetičen sem že dolgo in lahko se držim še par let, vsaj Še par let, vsaj še dve leti — petsto goldinarjev! Se bolj bomo hranili! Zdaj sva se zmenila z ženo, da ne bova več pila mleka zjutraj — kaj j« treba zdravemu človeku zajtrka? Zdenko ne bo vedel, on bo pil mleko! In zdaj pomislite: človeku, kakor je Zdenko, bo petsto goldinarjev bogastvo; zakaj druga reč je, če vržeš zmee na rodovitno prst, nego če ga vržeš v pesek ... Razjokam se velikokrat od radosti, vsako noč se razjokam, ko pomislim, kako bo češčeno moje ime!"
Dolgo je govoril, kakor v omotici, čudne stvari, ki sem jih napol poslušal in komaj razumel. V veži je izpustil mojo roko, pogledal mi je v oči s čudnim, usmiljenja in ljubezni pro-sečim pogledom, nato se je naglo okrenil ter hitel po stopnjicah.
Tako je bilo, dokler ni bil mesec pri kraju. Nato pa je bila izba vsa tiha in mračna, okna so bila zagrnjena. Na tleh je ležal Petersilka, napol oblečen, napol razgaljen; bled je bil njegov obraz, usta so bila odprta; tudi žena je ležala na tleh, sopla je težko in njene ustnice so bile zatekle in ožgane. Zunaj, pred durmi, je stal Zdenko; slonel je z rokama in z obrazom ob ograji nad stopnjicami in je strmel v globo-čino. Prišel je človek, da bi pozvonil, Zdenko se je prestrašen okrenil. "Ne, ni ni doma očeta, nikogar ni doma ... šele zvečer!"
Hotel sem se posloviti. Petersilka je vstal, da bi me spremil, toda vstal je tudi Zdenko.
"Jaz vas spremim nocoj, gospod!"
Petersilka je kar ubogal in je sedel, toda njegov pogled je bil prestrašen, kakor pogled otroka, ki se mu zdi, da je slišal od daleč grmenje in ga je strah. S plahim pogledom naju je spremljal, ko sva zaprla duri.
Nad stopnjicami me je prijet Zdenko za roko.
"Kam greste, gospod?"
"Domov."
"Ne v krčmo?"
"Ne!"
"Jaz bi šel v krčmo!"
Mrak je bil ned stopnjicami, sklonil sem se in sem videl obraz, ki se je v tistem hipu za zmirom zarisal v moje srce. Dvoje luči je sijalo iz mraka, dvoje velikih oči.
"Ne torej v krčmo?" je vprašal napol s smehom in se je ozrl name s čudnim, skoro hudobnim pogledom. Molče sem šel dalje, on pa je šel za mano.	* (Konec prihodnjič.)
France je izgubil stavo
Gaber
Sedeli smo v topli sobi pri kozarcu vina. Zunaj je tulila burja, v zraku so se vrtinčile goate snežinke, kakor bi se lovile med sabo Oči so nam begale skozi okno, pasle ao se nam ob plavajočih belih kosmičih, ki ao se nam zdeli, kakor razpoaajeni o-troci, kadar ae zaletavajo drug v drugega, češ, pa me vremi, če me moreš V arcu nam je bilo prijetno, ker je bilo v sobi toplo in ker je imel še vsak avoj domači kot, kamor bo šel, ko nam bo vina in pogovorov dovolj.
"Pred letom šc nam v duši ni bilo tako prijetno, kadar je burja noaile aneg preko planjav," je rekel Jože, kakor bi ae iztrgal iz svojih sanj. "Tedaj akoraj ni amo imeli kje, da ae pogrejemo Neštetokrat aem ai mislil: ko bom apet doma, kako prijetno bo opezovatl padajoče snežinke iz tople, zakurjene sobe "
Tako amo bili naenkrat v spomin na tiste težke lepe dni, ki smo jih preživeli v partizanih
sem prišel v partizane, smo bili kakor otroci, ki dobe novo obleko. Povsod se hočejo pokazati, pa si ne znajo pomagati s predolgimi rokavi in s predolgimi hlačami. R, da bi začeli partizan-čiti z današnjimi izkušnjami."
Nasmehnil se je, kakor bi hotel s svojim naamehom povedati vse tisto, kar ni povedal z nedokončanim statkom. Nato pa je nadaljeval: "Leto se je takrat neopaženo umikalo jeseni. Nem ci ao bili pred Stalingredom. V gozdu smo imeli radio, pe smo z veliko napetostjo apremljal! potek usodne bitke. Poleg naših malih bitk, ki amo jih imeli ob progah in cestah, smo v duhu sodelovali tudi v veliki atelin grajski bttfci in ae s rtalingraj »k i mi borci vred zeklinjali: ne bodo prodrli."
Po kratkem molku je nadaljeval: "Listje je pričelo rumeneti, «Kipadati. Tesnoba nam je legala v sne, ko amo o|tasovall
krošnje dreves, ki so se tedčlle
Tone je dejal: "Prvo leto, ko bolj ln bolj. V tutlh dneh je
dejal komisar France: 'Že to leto bo konec vojne. Silvestrovo bomo prazhovali v dolini. Pili bomo, da bo teklo od miz*."
Franceta smo vsi dobro poznali. V duhu smo videli njegov značilen nasmeh, ki mu je tolikokrat zaigral na ustnicah vzpodbujajoč nas: vse bo dobro ^ovariši. Tudi tedaj, ko nam je prerokoval o koncu vojne, se je smehljal. Skliceval ae je na samo prerokovanje iz razodetja av. Janeza. Seveda mu nismo verjeli. Toda kljub temu so nam njegove besede tako dobro dele, kakor da bi spili kozaret močnega, starega vina.
"Ne Silvestrovo bomo pili dolini," je kar naprej zatrjeval "Stavim ne vem kaj. Če ne bo do takrat konce, vam jaz pre-skrbim vina ln potic." Kadar smo ga v prihodnjih dneh na to spomnili, je vselej odločno potrdil: "Steve drii, kakor aem rekel." Ne vem. česa amo ae v sta vi bolj veselili, ali konca vojne ali vina. ki nam ga je Frence obljubljal, če zgubi stavo.
Snežinke, ki ao ae lovile v zraku, ao bile vse bolj goate. Zdelo ae nam je. kakor da bi roj velikih, belih mušic plevel pred o-
knom. Na obzorju se je temnilo bolj in bolj.
"Ali se še spominjate zimske ofenzive leto dve in štiridesetega," je vprašal Jože. ' Bilo je že v drugI polovici decembra. Tri dni je neprestano deževalo. Velik čudež je bil, ker se ni dež prevrgel v sneg. Samo malo bi potegnil veter od vzhoda ali severa, pa bi imeli za dva metra snega. Vsi smo se tega bali, zakaj v snegu bi bila pot še težja. Ležali smo v nekem robu, premočeni in utrujeni, ko je Jurij zopet pobaral Franceta: 'Čez deset dni bo konec leta, vojne pa kaže, da še ne bo tako kmalu'."
"Na Silvestrovo bomo pili," je odvrnil France in se nasmehnil.
"Kaj boš govoril o koncu," je rekel Srnjak. "Pri Stalingradu še vedno divjajo hudi boji."
'Pri Stalingradu jih bodo stisnili," je odvrnil France. Nato pa je zopet poudaril: "Pili bomo na vsak način, stava drži."
Tri dni že nismo nič jedli in pred očmi se nam je temnilo od lakote. Usta so nam bila suha, razžejana, zakaj neprestano smo rinili v hribe in grape. Od zgoraj nas je močil dež, perilo pa se nam je lepilo še od potu. Kjer koli smo naleteli na potok, smo popadali na tla in pili z velikimi, hlastnimi požirki. Tam o-krog je nešteto potokov, voda pa je čista, da vidiš na dnu globokih tolmunov tudi najmanjši kamenček. Toda žejalo nas je kar naprej, zato smo še bolj mislili na vino, ki nam ga je France obljubljal."
Na okno je priletela sinica, kakor bi nas prosila, naj ji odpremo, da se pogreje. Zopet so nam šli pogledi v snežni metež. Namedlo je že za pol metra snega.
"Sneg, to ti je hudič, če nimaš toplega kota, kjer bi se pogrel in posušil," je spet začel Tone. 'Takrat je začelo mesti na Štefanovo ponoči. Toda namedlo e samo za kak centimeter snega, nato pa se je zjasnilo. Čez dva dni pa je začelo snežiti kakor za stavo. Tedaj smo bilj vsi »klapanl. Vsak je mislil na te-:ave in nevarnosti, ki bodo v snegu bog ve kolikšne. Pa smo tisto zimo preživeli brez večjih ofenziv. Toda takrat, ko se je zamedlo, smo bili poklapani, da smo še na Francetovo stavo pozabili. Čez nekaj dni se je zjasnilo in pritisnil je mraz, da je škripalo pod nogami. Kurili smo noč in dan. Nad našim taboriščem je bilo napravljenih Kakih sto metrov klaftrskih polen. Pokurili smo jih v treh tednih. Nalagali smo grmado do prsi in kurili. Neprestano kurili.
Zadnje popoldne pred novim letom je France rekel: "Silvestrovo je danes. Včasih smo plesali do jutra."
"Leta je konec, vojne pa ne," mu je odvrnil Srnjak.
'Ti namiguješ na stavo," se je France nasmehnil. "Kar sem obljubil, drži. Nocoj bomo pili vino in jedli potico." S pogledom je šel od tovariša do tovariša in oči so mu zagonetno za-bliskale. «"Petnajst mož potrebujem, z dvema zbrojevkama," je rekel po kratkem premišljevanju. Javilo pa se nas je še več. Ko nas je France odbiral, je vzel tudi meno."
"Vso noč smo vas nestrpno pričakovali," mu je Jože segel v besedo. "Mraz je pr.tiskal, pa smo neprestano nalagali na o-genj, da so se poganjali zublji visoko pod krošnje dreves. O-krog ognja smo napravili velik sklenjen krog. Nobenemu se ni ljubilo iti spat. Ogenj nas je
ČETRTEK, 13. FEBRUARJA 194?
ČUDAK	=5====::^::5:^ _
Leta 1749 je izročil sUr J dak svojemu sinu debelo n ško-latinsko sveto pismo pazko, da se je z njim ukJ^ vse svoje življenje. Sin, je dobil na notranji strani tt w
Člani ameriike delavske stranke v New Yorku, katero kontrolirajo komunisti ln eopotniki. piketirajo pred uradom republikanske stranke s sahtevo, da republikanci vsdrše kontrolo renta. Na čelu piketov je mestni svetnik Eugene F. Connally.
grel, grela pa nas je tudi misel na vino in na potice. Pri tem so nam misli neprestano romale v tiste dni, ko smo bili doma. Ti Lojz, si nam pripovedoval, kako ste včasih silvestrovali v Sokolskem domu."
"Da," se je nasmehnil Lojz. "Pravil sem vam o alegorijah, ki smo jib prirejali ob prehodu starega leta v novo. Vsako leto smo prikazovali Italijane, ki so zasužnjili našo Primorsko. Imeli smo nekaj italijanskih čelad še iz prejšnje svetovne vojne, zato smo se «vsako leto našemili v Italijane. Nekoč je rekel učitelj Matjaž: 'Ne vem, kako bi uprizarjali alegorije, če ne bi bilo Italijanov'. Ko sem vam to pravil, sem še pripomnil: 'Takrat, ko smo se šli na odru Italijane, nismo nikoli mislili, da bodo ti zelenci kdaj pri nas'. In potem sem vam še pravil, kako sem nekoč sam sestavil in vodil tako alegorijo. Proti koncu bi morali streljati, pa je pištola odpovedala. 'Streljaj, streljaj/ sem pričal s pritajenim glasom, pa vseeno so me slišali v dvorani. Mašili so si. ušesa in tako ni nihče vedel, ali je streljalo ali ne."
"Vsi smo se smejali, ko si nam to pripovedoval," je rekel Jože. "Samo Srnjak je bil nekam zamišljen in tih. Ne vem, ali mu je kar pomenilo, da bo spomladi padel ali kaj. Ko smo se najbolj glasno smejali, se je iztrgal iz svojih misli in rekel: 'Ljudje so danes nekje na toplem, v svetlih izbah in čakajo novega leta. Mi pa prezebamo sredi gozda'.
'Če te zebe, pojdi spat, nam je toplo', smo ga nahrulili. Ti, Lojz, pa si se postavil zanj. 'Ni-
Slovene Records
10-inch reeorda 7»c COD. plus postage B-001 KingeUpil, polka
Vesela vdova, polka B-002 Zidana Marela, polka Zeleni hribi, valček
Toni Omerto Orchestra
C-411 Priljubijema polka
Po polj sva se sprahajala, val.
Kuaar's Orchestra C-1120 Beer Barrel polka
Helena polka — Emilia polka Sula's Musette Orchestra V-S80S6 Po jeseru bi iz Triglava
Oh, oh ura ie bije V-23026 Jurij Benko vsemi I^enko Pobi« sem star iele 18 let V-33027 Pa kaj to more biti Mene pa glava boli V-2S02S Mlinar, narod, pesem Vsi so prihajali
Mirko Jela£tn, tenor
U-la. records $1.25 COD, plua poet as' V-78001 Zlata poroka, Del 1.
Zlata poroka, Del 2. V-7S002 Kadra imajo vsi Joieti god Botrinja, Christening part; "Adrta" in Hojrr Writs fer free caUlogae ef ali
SLOVENE RECORDINGS
P A L A N D E C H' S
5J6 8. Clark Street, Chicago 5, III
/rit
TISKARNA S.N.P.J.
-«prejema vsa-
v tiskarsko obrt spadajoča dela
TUk« vabHa za veselice ln shode, vizltnic«, časnike, knjige, kolederje. letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, «ngleikem jeziku in drugih......
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SIVPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
.... Vsa pojasnil« daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsko delo prve vrst« Plilte po informacije n« neslov:
SNPJ PRINTER Y
1S87-IS S. Lawndele Avenoe . • Chicago tt
ROCKWELL 490«
kar tako', si dejal. 'Saj smo zato tu, da se pogovarjamo, kar nam pride na misel. Jaz sem se spomnil belih. Z nekaterimi smo bili zmenjeni, da pridejo k nam. Ves teden smo jih čakali gori pod Korenom, toda ni jih bilo. Pozneje sem z enim od njih še dobil stik, pa mi je rekel: 'Ka^ ko bi šli zdaj k vam, ko je zima prect\vrati. Vi boste v mrazu in v snegu, mi pa bomo v toplih izbah'. Zdaj govotovo Čakajo novega leta kot mi. Mi smo v gozdu ob tpm velikem ognju, oni pa v toplih sobah pri polnih mizah. Pa bo že prišel čas, ko bomo zamenjali položaje." (Konec prihodnjič.)
dedii
pripombe, ki jih je bil oče zapisal: "V tej bibliji je jfS verzov, 773,692 besed in 3 566^ črk. Besedo Jehova sem v nI naštel 6855 krat, besede "in- * 216,227. Najbolj srednji od£ vek je 47. psalm in najbolj ¿¡¡J nji verz je osmi verz 101. 'w3 ma". Velike vsote so bile v tej dediščini: če je bil dedič z njiS zadovoljen, je drugo vprašanji
Razni mali oglati
OGLAS—V Sloveniji je ns prodi, hiš« s gostilno ln trgovino, n* pro. metnem kraju. Cena je 950,000 dinarjev. Pišite sa naslov tu: Hib na prodaj. 2S57 80. Lawndsls At» Chicago 23, 111.

NEUPRAVIČEN KRST
Reka Amazonka v Južni Ameriki je dobila svoje ime od Špancev v 16. stoletju, ker so baje videli v obrežnih pokrajinah A-mazonke. Amazonke so se imenovale v grškem bajeslovju bojevite ženske. Amerikanski raziskovalec Sriling je dognal, da ni bilo pri tamošnjih Indijancih ne tedaj ne pozneje nobenih vojnih žensk, pač pa so tudi 0-svajalci smatrali za ženske mladeniče brez brade in z dolgimi lasmi. Kljub popravi zgodovinske zmote nosi reka še dalje nepravo ime.
RLS
LIKE TO WORK IN
THE FRIENDLY , ATMOSPHERE OF
MOTOROLA
The Beet R«dio Place in (• Town
STARTING RATE 83c With Experience, 94c Automatic Raises to
$1.04
4646 w. augusta blvd.
"PROLETAREC"
Socialisiično-delavski tednik
Glasilo Jugoslovanske soc. sveže in Prosvetne matice. Pisen v slovenskem in angleškem jeziku. Slane 13 sa oelo. $1.78 sa poL
$1 ae četrt lete. NAROČITE SI GA I ,	Naslov: ^
PROLETAREC 2301 South Lawndele Ai CHICAGO S3. ILL.
NAROČNIKOM
Dalum v oklepaju, n« primer (Feb. 28. 1947), poleg vašega imen« n« naslovu pomeni da vem Je g tem datumom poteki« naročnin«. Ponovite Jo pravočasno. d« ae vam lleft ne ustavi
ALI GLEDATE ZA DOBRO PLAČO m STABILNOST?
Telefon kompenlje Ima nsktj tekih prilik
hišnice
(JANITRESSES)
Teko) od aečeike plača 72%c aa uro. po treh mesecih 77%c na on ln po šestih mesecih po 12% aa
ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA
Delovne ure od 6:30 pop. do 13 ure ponoči
Oglasite ae pri
illinois bol telephone company
uposloralnem uradu v pritličju
sa ieatka
309 W. WASHINGTON 8T,
naroČite si dnevnik prosveto
^ konvencije ae lahke naroči ne list Prosveto Is KT1? f drm**** M P* t1*"" i> ane družina k eni narot-"S* "T* #B4jto'« ČU»eTa5£r$4.00 M
d?f l^JS f°	k naroiBlni- Torej sedaj >1 raroka. rett.
«otov^/r^? ^ 8WPJ- LUi Prosveta J.vaša lastnin, ta •U® S7	nekdo, ki bl rad čltal list vsak dan.
SNpi*^rV*eIeJ i.akor hItro k,teri teh ««nov preneha biti član tedni ¿Ž "	družlne ^ »>o zahteval sam tvoj liat
«r^^a1"*1.^ flan * dotlčne družine, ki je tako «kupno *	Prosveto, to takoj naznaniti upravnlltvu lista.
■LV TJT? d0pW*tl dotično'veoto "«tu Prosveta. Ako tega na ^ t,idaJ mor« upravništvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cena listu Prosveta
let
Ze Zdrui. driave ln Kenede 99.09
1 tednik in *_____«tO
I tednike ln___|M
3	tednike In
4	tednike ln 6 tednikov
Iapolnlte
Ze Chicago ln okolico Je 1 tednik ln 9 tednika In .
3	tednike ln .
4	tednike In . 6 tednikov ln
,J7 M I.M
S.1I iM 271 1JI
Mnn. - . ,podnjl ■"»P®®- Prlloilto potrebno vsoto denarjs sli Money Order v pismu ln si naročit« Prosveto, liat ki |e vaša lastnloa.
PR09VETA. SIVPJ.
So. Lewndele Ave.
Chicago 33. 111.
L Ime
Prileèeno poèlljem naročnino ae Hat Prosveto
--—-ČL
IL
Haalev
Ustaeite tednik In členov moje drattnei
te prlpUito k moji
od slede**