Naročnina listu : Celo leto 80 din., pol leta 40 din., čeirt leta 20 din., mesečno 7 din. krven Jugoslavije: Celo leto 140 din. Insertai ati oznanila se zaračunajo po dogovoru; prt večkratnem inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, fnserafe in reklamacije.
STRAŽA Izhaja v pondeljek, sredo ta petek.
Uredništvo in upravništvo Je v Mariboru, Koroška cesta št 5 Z uredništvom se mon govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. arfe Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon tnlerurban št 145.
147.
IVlaribor, dne 24, decembra 1924.
......................
Letnik XVI.
nmRmmamsssiiBbssmmKBsmmEBsamBmmBmKaBmmv
Božične misli.
Pen rosni poganski Him si je po dolgotrajnih borbah podjarmil vse narode sveta. Octavianus Augustus sì je postavil cesarski prestol ter ga opremil z doiedaj nepoznanim sijajem in veličjem. Prvič po dolgem času je onemel hrup boja. Na svetu je napočil mir. Bila je tajnostna tihota, kakor da bi se pripravljalo nekaj izrednega in velikega. Narodi so zaslutili novo, veliko bodočnost. Zgodilo pa se je drugače, kakor so mislili ljudje. V rokah cesarja Avgusta je ležala usoda sveta; njegova volja je ukazovala svetu, kakor daleč je . bil znan; njegovo ime je plavalo na ustnicah vseh. La skači in sladkači so se že pripravljali, da mu zgradijo oltarje.
V 42. letu njegove vlade in v 30. letu njegovega ca-reyanja pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega in nenavadnega. V betlehemskem skalnem hlevu leži na rokah siromašne žene iz ljudstva malo, slabotno dete. Ali je mogoče večje nasprotje, kakor med carjem Avgustom taa zlatem prestolu, kojega roka vodi usodo milijonov, in med otrokom v betlehemskih jaslicah? Tam veličje, bogastvo in moč, tu ponižnost, siromaštvo in slabost.
Nekaj let kasneje je Avgustusd^ naslednik, cesar Tiberij (f 1. 37) sedel na otoku Capri. Težka bol mu je razjedala dušo. Rimska država, koje vsemogočni vladar je bil, mu je povzročala velike skrbi. Ponlepnost in razkošnost višjih slojev je delovno ljudstvo izžela do krvi. Bolnik, siromak, slabotne!, žena, otroci, vse to je bilo brezpravno. Nadvse žalosten je bil položaj sužnjev, ki so tvorili največji del prebivalstva rimske države. Čim bolj je rastla civilizacija in olika, tem bolj se je goršala usoda sužnjev. Cesar Avgust, ki je vse storil za prospeh znanosti in umetnosti, je dal usmrtiti na tisoče in tisoče sužnjev ter se je veselil, ko je njegov prijatelj Pollio sužnje dal pometati v vodo kot hrano ribam. Žeja po krvi je rimsko ljudstvo ravno tako prevzemala, kakor glad po kruhu. Panem et circenses — kruh in igre: tako je neprestano klicalo in zahtevalo rimsko ljudstvo ter se najbolj radovalo nad krvavimi igrami v cirkusu, kjer je v zabavo ljudstva krvavelo in izkrvavelo na ti- j soče ljudi.
Vse to je premišljal cesar Tiberij. Hotel je pomagati, pa ni mogel. Njegov prednik Avgust je izdal dobre zakone, ki pa niso mogli pomagati, ker sc niso iz- j poLnovali. Globoka otožnost je prevzela Tiberijevo dušo. In Tiberij je skušal, kakor poroča rimski zgodovinar Tacit, svojo globoko togo zadušiti v okrutnosti in pohotnosti.
Medtem pa je betlehemsko Dete že začelo izvrševati svoje 'božje poslanstvo. Zveličar sveta je podučeval ljudi, zdravih bolnike, tolažil žalostne, obujal mrtve, ska-zoval grešnikom in izgubljenim največje usmiljenje. Dokazal je vlastodržcem, modrijanom in farizejem, da bistvo religije ni v zunanjih oblikah in obredih, marveč v ljubezni do Boga in bližnjega. Za svoj nauk je dal Svoje življenje, s svojo smrtjo na križu je dovršil odrešenje ljudi in narodov.
Leta in stoletja teko pred. našim duševnim očesom. Leta 89. po Kr. se je zrušil tempelj kapitolinskega Jupitra v Rimu. Leta 70. so Rimljani razdejali judovski tempelj v Jeruzalemu. Ti dve največji svetišči predkrščanskega sveta sta padli v dokaz in znak, da je staro preteklo, da je napočila nova doba zveličanja. Po desetkratnem krvavem preganjanju, po tristoletnem bojuje Kristova vera izšla iz podzemskih katakomb ter stopila h» prestol svetovnega vladarja. Toda Rim pade ter postane plen in suženj barbarovi
Nekdaj tako slavna in mogočna država Rimljanov leži v razvalinah. Carska krona je padla ? glave ponosnih rimskih imperatorjev. Njihovo žezlo je strto. Od njih ni ostal niti prah.
Dviga pa se druga država, lepša, popolnejša in mogočnejša. Drugo ime plava na ustnicah vseh, živi v vseh srcih, in to ime je posvečeno od roda do roda; to kraljestvo raste od stoletja do stoletja. In kdo je tisti, ki si je svet osvojil? To je betlehemsko dete, Kristus, sin živega Boga.
Rimska država se je zrušila, ni pa z njo padla Kristova Cerkev, marveč je ostala ter se razširila. Na razvalinah starega sveta so vznikle nove države, čas razbije tudi te. Kristovo kraljestvo pa ostane ter nadaljuje ■svojo zmagovalno pot «kozi človeštvo. Božje delo je to. In kdo ga je izvršil? Betlehemsko Dete, Sin božji!
Skoro 2000 let je preteklo, odkar se je betlehemska skrivnost pojavila na svetu ter se je začelo delo odrešenja. Bila so to leta boja. Trikrat se je med tem spremenilo obličje sveta in vedno je šla borba za življenje in smrt. Poganska sofistika, oprta na moč rimskega imperatorja, kriva vera srednjega veka, oprta na surovost in moralno propalost, lažnjiva filozofija novega časa, oprta na absolutizem in anarhijo, to so bile tiste velesile, s katerimi se je krščanstvo moralo boriti. Bojevalo se je ter zmagalo, Meč preganjalcev je že davno zlomljen, kriva vera je premagana in prevrati so prinesli Cerkvi blagor in novo življenje,'KdOi ji je dal to moč, da je brca škode šla skozi ogenj preganjanj in napadov, da je
odbila vse navale sovražnih sil. da se je vedno iznova dvignila, ko se je dozdevalo, da je blizu smrti, da se je zmiraj tem bolj ojačila, čim slabše je na videz bila? To je bilo betlehemsko Dete, Bog in človek v eni osebi.
Kristova vera in Cerkev je največja duhovna in moralna sila na svetu. Ona poklanja poedincem in narodom v dar dve največji dobrini; resnico in življenje. Tega božanskega daru je deležen vsak, kdor ga hoče sprejeti. Ti dve dobrini zajamčujeta poedincu in narodu obstoj, prospeh, stanovitnost in nepremagljivost. Za mali naš slovenski narod je to dejstvo, ki ga izpričuje vsa1 njegova zgodovina. V Kristusu in njegovi Cerkvi je vir življenja za naš narod* je vrelo njegove odpornosti in jamstvo njegove nepremagljivosti. S to zavestjo pristopa naš narod poln zaupanja k jaslicam betlehemsike-ga Deteta.
Politični položaj.
Službena volilna agitacija za korupcioniste po južJlih krajih. PP režim je vpregel v volilno agitacijo državne nerade in uradnike. Agitira se po vseh uradih in sicer s strahovanjem in z raznimi obljubami vseh mogočih in nemogočih materijalnih koristi. Razlika glede na obljube je Ha, •da malim ljudem kot: kmetom in obrtnikom, se obljubljajo malenkosti in se jim daje upanje na dosego bolj neznatnih koristi; gospodi iz višjih slojev se ponujajo kar mij-večje porcije. Tako n. pr. so kupili radikali za te volitve enega od bolj mogočnih kandidatov za 7000 kubikov lesa iz državnega gotzda. Glavni agitatorji za radikale dobivajjo po 300.000 din. kar na roko za agitacijske stroške in z:a nakup volilcev. To so čisto madžarske metode v balkanski izdaji in o kaki svobodi pii volitvah po naših južnih krajih! ni niti govora. Z manjšimi ljudmi postopajo takole: režl-movci so osnovali po posameznih mestih agitacijske uran de, ki so v sialnih zvezah ter stikih s sodnim uradom in okrajnim glavarstvom. Sodnijski in davčni uradi so začeli uprav sedaj iztirjavati na vso moč razne globe in davke in sicer čisto neusmiljeno in brezobzirno. Po selih so se razlezli razn' eksekutorji in pandurji, ki so s polno paro nat dekt. Ravno ob istem času, ko vršijo eksekutorji rubeže •po vaseh, hodijo krog te uboge seljaške raje režimski agn torja, ki prigovarjajo ljudem, naj se obrnejo v svrho odpo-> moči na agitacijski urad v mesto. Ko je prišel tak ubogi trpin enkrat v agitacijski urad, ga najpoprej upišejo v radikalno stranko, nato se mu obljubi, da se mu bo davek odpisal, globa zmanjšala itd. Kar nato sporoči agitacijski urad sodnemu in davčnemu uradu, da se naj napram tem| in onem seljaku postopa bolj širokogrudno. Priprosti narod uvidi, da je tako postopanje ogabno in nemoralno, a kaj hoče, ako ga tirajo režimovci potom državnih uradov-v obup. A na dan volitev bo tudi priprosti seljak iz južnih) krajev spustil kr-ogljico v ono skrinjico, v katero bode ori sam hotel. Čisto naravno je, da se mora pošten človek braniti tako, kakor zna, ako se sreča s hajdukom v gozdu in mu ta zapreti s smrtjo. Treba še tudi omeniti, da igrajo osobito po Bosni v tej volilni borbi veliko ulogo drva inj les iz državnih šum. Rogatim ljudem se dajejo velike količine lesa, seljakom se pa ponuja samo malenkost. Seljak rabi kako desko ali samo eno drevo -— državni logar hodi po zapovedi državnega urada okrog- po selih, poziva kme-i te, da se vpišejo med1 radikale m potem hajdi v šumo, kjer se odkaže vsakemu novopečenemu radikalu to in ono drevo. Slično se postopa tudi z izstavljanjem orožnih listov.
Meja Jwtoti Albaniji zaprta. Radi nemirov v Albaniji je vlada na predlog dr. Ninčiča sklenila mejo ob Albaniji za-' preti za vsak promet. Vsak, lei mejo prekorači, bo raz orožen in interniran.
Neuspehi dr. Drinkoviča. Minister brez portfelja ali kakor Hrvati pravijo brez »torbe« je napravil agitacijsko potovanje in se je zopet vrnil v Beograd. Na svojem potovanju po Hrvatski in Dalmaciji je poskušal najti okrožje, kjer bi lahko kandidiral. Povsod pa je bil «prejet s preziranjem in niti njegovi nekdanji najožji prijatelji niso hoteli občevati z njim. odkar se je prodal PP. režimu. To potovanje pomeni zanj popolni neuspeh in z ozirom na to se je pojavil proti njemu oster odpor in se zahteva, da izstopi iz vlade, ker se je pokazalo, da je cena, za katero se je prodal, bila prevelika, ker ne more nič koristiti na Hrvatskem in v Dalmaciji. Smatra se, da je po tem neuspehu ostavka Drinkovičeva skoraj neizogibna. Dr. Šurmin je tudi odklonil njegov sprejem v takozvano Hrvatsko narodno stranko, ki jo je baje osnoval iz kupljenih ljudi na Hrvatskem.
Mahinacije Pašiževe vlade.
Minister zunanjih zadev dr. Ninčič se je vrnil s svojega potovanja po svetu, ki ga je pripeljalo v glavni mesti Italije Ln Francije. Nameraval je še napraviti skok v glavno mesto Anglije, pa se je nagloma vrnil v Beograd, kamor so mn požurili korake — Albanci in boljševiki.
V Albaniji je revolucija proti vladi Fan Nollija, katerega hoče strmoglaviti prejšnji predsednik albanske vlade Ahmed Zogu. Sedanja albanska vlada obtožuje pred Zvezo narodov in celo javnostjo beograjsko vlado, da je sedanjim ustašem dajala ne samo moralno potuho, marveč tudi materijelno podporo v obliki vojakov, mitraljez in topov. Beograjska vlada se še ni pred javnostjo dovolj oprala tega očitka. Da pa obtožba ni bila čisto brezpredmetna, dokazuje dejstvo, da je beograjska vlada sedaj odredila popolno zaprtje meje proti Albaniji. Ako bi bila vlada to prej storila, bi ne moglo priti do pritožbe Albanije proti naši vladi.
Slično vlogo tudi igra Ninčič in cela Pašičeva vlada, z nameravanim pobijanjem boljševiške agitacije. Po svojem povratku s potovanja je dr. Ninčič izjavil beograjskim časnikarjem, da se Evropa nahaja v mrzličnem stanju z ozirom na bližajoče se akcije III. internacionale. Katero Evropo je mislil g. Ninčič, tega ni povedaL O kakšnem mrzličnem stanju radi boljševiške akcije v zapadnih državah Evrope dosedaj še nismo i ničesar slišali. Ne Baldwin ne Herriol nista o tej mrzli-’ ci še ničesar povedala in tudi Mussolini, 'ki se vedno j nahaja v nekem povzdignjenem stanju, ni pokazal radi 1 boljševiške propagande dosedaj nobenih mrzličnih po-I javov. Ako pa je gospod Ninčič hotel govoriti o onem i delu Evrope, ki pričenja tamkaj, kjer začenja Balkan, j tudi tukaj ni kompetenten govoriti splošno v imenu j vseh držav.
O akcijah boljševistične internacionale g. Ninčič ! ni znal ničesar določnega povedati, marveč so njegove besede imele podobo sedanje megle, ki pokriva velik dei evropskega kontinenta. Jasnejši pa je postal naš g. zunanji minister, ko je prevzel vlogo notranjega ministra ter govoril o ukrepih naše vlade proti komunistični propagandi v naši državi.
Na vprašanje zastopnikov tiska o tem, ali bodo nameravani koraki proti komunistični propagandi našli odmeva v naši notranji politiki in kakšne o-dredbe ukrene naša vlada proti osebam iz strank, za 'katere je ugotovljena zveza s lil. internacionalo in katere vodij*» protidržavno politiko, je dal odgovor, ki jasno kaže. kakšen namen ima sedanja vlada s pobijanjem komunistične propagande.
Dr. Ninčič je rekel; »Borba, ki jo v tem trenutku pripravljajo v Evropi proti boljševizmu, bo sigurno in brezdvomno našla odmeva tudi v naši notranji politiki. Vlada se ne bo ustrašila uporabiti najstrožje zakonite odredbe proti vstal, ki rovarijo in delujejo proti naši državi, ki so v zvezi s III. internacionalo. Te odredbe izvede vlada hitro in naj od ločne j še. Boljševiška agitacija v naši kraljevini mora biti v korenu iztrebljena! Vlada se ne zadovolji s polovičnimi odredbami in bo boj vodila z največjo odločnostjo.«
Beograjski časniki komentirajo ministrove besede tako, da bo vlada v najbližji bodočnosti storila ukrepe o razpustu Radičeve stranke. Vladi se mudi tem i bolj, ker je Radičeva stranka že vložila kandidatni listi za sremsko in požeško županijo in ker je sodišče obe listi potrdilo. Sedanji vlastodržci so se začeli bati, da ne pridejo prepozno.
Po svetu.
Potovanje predsednika Cankova. Bolgarski ministrski predsednik Cankov namerava v kratkem času po seti d glavna mesta Jugoslavije in Rumunije ter osebno stopiti v stike z vladami obeh držav. Obisk Cankova naj bi temneje združil Bolgarijo z njenima sosedoma ter ju prepričal o prijateljskih namerah Bolgarije.
Obznana v Rumumji. Po našem receptu so končno tudi v Romuniji uvedli obznano .V službenem listu je izšel' tekst zakona, ki je prikrojen popolnoma po našem. Kaznovani bodo po tem zakonu vsi, ki bodo rušili državni mir in vsa društva s takimi cilji bodo razpuščena. Tudi osebe, ki vzdržujejo zveze s komunističnimi strankami v inozenv' stvu, bodo po tem zakonu kaznovane. Faktično spravlja ta zakon celo oblast v roke sedanje vladne klike» ki bo poljubno uporabljala obznano proti njej nevarnim opozicijskim strankam.
Volilna reforma v Italiji. Italijanski fašizem je s svojimi nasilnimi metodami zašel v zagato, iz katere mu ni bilo mogoče najti izhoda. Cela Ital ja se je strnila v enotno fronto proti njemu in v parlamentu samem je fašistovski večini zrastla strnjena manjšinjska opozicija čez glavo. Mussolini je začulil, da se mu majejo tla pod nogami, odkar je izgubil zaupanje celokupnega italijanskega ljudstva in se je njegova moč nahajala samo še v zvesti in od vlade vzdrževani narodni milici. Vednim naskokom opozicije v senatu ali v parlamentu bi slej ali prej podlegel. Zato si je izmislil časien umil;, o katerem si pa opozicija še ni na jasnem, dali je faktičen umik ali pa samo vladni manever. Mussolini je pripravil načrt nove volilne reforme. Kakor je bila pria reforma, s katero si je Mussolini zagotovU parlanuMiat-no večino, skrajno krivična, tako'je sedanji načrt- dčL
mokratičen. Novi načrt predvideva enoimenski sistem z navadno večino. (Kandidirajo posamezniki za v ;ak okraj posebej in izvoljen je poslanec, ki je pri prvem skrutiniju dobil največ glasov); število poslancev se zviša oct 535 na 560; volilni okraji se določijo tako, da pride na vsakih 75.000 prebivalcev po en poslanec. — Zmerni fašisti so pozdravili ta načrt z iskrenim veseljem upajoč, da se bo z njim zagotovil državi miren prehod v redne razmere. Opozicija se boji, da ima la Mussolinijeva poteza namen, da se vlada še nadalje obdrži na površju ter tudi ona vodi volitve. Neposredna izkušnja je že neštetokrat pokazala, da so svobodne volitve in fašistovka vlada dva nezdružljiva pojma. Zalo bo opozicija še nadalje vstrajala v boju proti fašizmu, dokler se ta ne umakne z vlade,
Nemčija pozvana na razorožitveno konferenco. Društvo narodov je službeno pozvalo Nemčijo, da prisostvuje konferenci za razorožitev. Nemška vlada je pripravljena pozivu ugoditi, če se bo nemškim delegatom priznalo enakopravnost in pravico glasovanja.
Oprostitev političnih jetnikov na Bavarskem. Ker ni mogla izpustiti samega fašista Hitlerja, je izdala bavarska vlada amnestijo tudi za druge politične obsojence. Tako je osvobojen novinar Fechenbach, ki je bil pred leti v Münchenu obsojen na 10 letno ječo radi »največjega veleizdajstva«, ki je obstojalo v tem, da je v nekem francoskem listu objavil en sam dokum.ut iz doibe nemških vojnih hujskanj. Bil je to brzojav bivšega bavarskega poslanika pri Vatikanu barona Ritter-ja ki je ob začetku vojne poslal domov lažnjivo vest. ua papež odobrava boj, proti Srbiji. Ta laž je imela namen, nemške katoličane razvneti za vojno. Fechenbach, ki je to sramoto ožigosal po sklepu vojne, je dobil 10 let ječe. Iz ječe se je sedaj vrnil svež in neustrašen. Zelo oslabela sta se pa vrnila na prosio njegova tovariša Lembke in Mühsam, ki sta bila ludi na več let obsojena
k.-d komunista. Osvobojencem je prirejalo delavstvo velike pozdravne manifestacije.
Wrangel v Berlinu. V Berlin je dospel general Wrangel in ruski emigranti ter nemški monarhistični in fašistovski krogi so mu priredili slovesen sprejem in banket. Wrangel in njegovi častilci so ob tej priliki v svojih govorih izražali nado na nov in tokrat zmagovite j pohod proti Rusiji.	j
Beležke.
»čiščenje na Hrvatskem.« — »Tabor« ima prav, ko pravi, da se je že začelo. In prav lepo ter značilno se je začelo: najuglednejši univerzitetni profesorji so bili odstavljeni. bivši minister Kr nič konča zaupno sejo s svojimi pristaši v policijskem zaporu, zato pa predlaga minister policije roparskega morilca Čarugo v pomilo-ščenje. — Čaruga je organiziran član radikalske stranke in je deloval na Hrvatskem.
Politično »nezanesljivi« vojaki. Beograjska »Pravda«? poroča, da je vojni minister Trifunovič, ki je pomagal rušiti Davidovičevo vlado s tem, da je pošiljal poročila o nevarnih elementih v vojski, naročil sedaj komandantom polkov, naj ne pustijo preko praznikov nobenih vojakov domov, ki niso politično popolnoma zanesljivi. — Menda ho tako upeljano, da se bo morala prošnji za vojški dopust priložili članska izkaznica radikalne ali pa Pribičevičeve demokratske stranke.
Primer PP volilne agitacije. Sarajevska »Pravda« opisuje, kako agitira kanclist srezke oblasti v Fojnici v Bosni okrog po vaseh. Kanclist Pajič ipride v vas, skliče skupaj seljake ter jim začne na dolgo in široko opisovati in napovedovati vse muke in tudi vislice, če bodo vrgli volilno krogljico mesto v Pašičevo v Spahino ali pa v Radičevo volilno skrinjico. Pisar Pajič pravi, da se dobro vidi, kam .pade volilna krogljica ter naj vsak stokrat poprej premisli,; predno bi volil »protidržavne« stranke. PP volilcem pa zna obetati vse dobrote in svoboščine. Pred' vsem bodo oproščeni vse globe in v državni bosti bo lahko vsak sekal po svoji prosti volji in potrebi. Seljaki so vse to lepo poslušali, potem so pa vprašali državnega gozdarja. Ta jim je pojasnil, da ne sme v državnih gozdovih nihče sekati po svoji volji in da so njemu vsi ljudje enaki brez razlike vere in stranke. Ko je srezki glavar to zvedel, je po orožnikih pozval in privedel gozdarja na zaslišanje ip malo je manjkalo, da ga ni zaprL
Pripravljanje obznane.
Pribičevičevo beograjsko glasilo »Reč« je priobčilo pretečeni teden 20 točk, ki naj bi predstavljale sklenjen dogovor med komunistično internacionalo in HRSS v svr-hd širjenja komunistične propagande v naši državi. Ta »dogovor« je nekaj tako brezmiselnega in neumnega, da ne bi mogel obveljati niti tedaj, če ne bi bili tako jasni naklepi PP režima in če ne bi bila že tako zastarela in obrabljena sleparija s ponarejenimi dokumenti in izmišljenimi podatki. Besedilo teh 20 točk je posneto deloma iz sploš-, no znanih razglasov komunističnih kongresov, v ostalem je pa izrodek sleparjev in ponarejevalcev. Dunajski listi poročajo, da je na Poljskem več uradov, ki izdelujejo ponarejene boljševičke »dokumente« po naročilu. Ti ponarejevalci so bili pri svojem delu tako vneti in tudi tako ne rodni, da niso označili niti datuma in kraja, kjer naj bi bil »dogovor« sklenjen in podpisan. Za podpis od vodstva komunistične internacionale so vzeli ime Zinovjeva, ki je tako popularen, da ve zanj vsak špijon in ponarejevalec. Kot drugi je pa podpisan neki Smirnov, o katerem še živ krst ni slišal ali citai iz mnogoštevilnih objav komunistične stranke. Ta Smimov je na vsak način popolnoma »izmišljen.
V	Pribičevičevemu glasilu objavljeni »dogovor« ima kot enajsto to-le zelo zanimivo točko: »HRSS bo v področju svojega delovanja izvajala najostrejšo borbo proti parlamentarizmu, pripravljajoč tako teren kmetski in delavski diktaturi.« — Vodstvo HRSS obravnava s posebno* objavo »razkritja« in »dokumente« Pribičevičevega glasila ter pravi posebej glede točke H in v splošnem tudi sledeče: »Kakor vsi vidimo in znamo, izvaja to točko — najostrejšo borbo proti parlamentarizmu — z na j več jv vnemo ravno današnja PP vlada. Potemtakem bi ravno ona morala imeti kak tak dogovor s tretjo internacionalo, pa ne mi, ki smo po dolgem času le prišli v beograjski parlament, iz katerega se nas pa od prvega dine na najraz^ ličnejše načine rine ven. K sreči se PP vladi še ni posrečilo izzvati diktature ali revolucije, pač pa ji je uspelo, da so se vse stranke parlamentarne večine združile v ne-razdružljivi parlamentarni blok.«
V	objavi predsedstva HRSS se tudi čisto pravilno raz glaša, zakaj je Radič iskal stike z diplomacijo sovjetske-Rusije in v čem je razlika med kmetsko internacionalo in pa med komunistično ali tretjo internacionalo. Kot posebno značilno se povdarja tudi, da je v priobčenih «dokumentih« .Pribičevičevega glasila neprestano* uporabljen izraz »področje delovanja.« To je nerodna prestava nemškega »Wirkungskreis« ter dokazuje, da je ponarejevalec tak špijon, ki nemško- misli tudi tedaj, ko srbsko piše.
Da se je Radič obrnil do rusko-sovjetske diplomacije, je prav razumljivo, ko si vendar vsi pokreti iščejo mednarodne stike in mednarodno priznanje. Da se je hrvatski pokret obrnil do Rusov, ne izvira samo iz čuta slovanske zajednice, ampak tudi iz treznega presojevanja, da bode Rusija prejkeprej igrala veliko in važno vlogo v mednarodnem življenju sploh inrposebej še glede slovanskih narodov. Pri^op k kmetski internacionali, ki so1 jo osnovali Rusi, se pa! da razlagati s tem, da se hrvatski seljaški pokret ni mogel nasloniti fta kmetsko internacionalo, katero so začeli Čehi, a ki vsled sporov med Čehi in Poljaki ne more zasledovati svojega cilja.
Fabriciranje lažnjivih dokumentov in vse priprave za obznane in druge izjeme ter nasilne ukrepe proti opoziciji je treba smatrati kot izraz mišljenja današnjih oblastnikov^ Voditelji PP politike razumejo pod »apelom« na narod le samo sleparije in nasilje, s katerim naj se napravi poskus* za pridobitev večjega števila mandatov. Prvaki PP politike pa niso napredhi in imajo pred očmi še vedno* volitve iz nekdanje stare dobe, ko je -skrinjice vladnih strank čuval do zob oborožen pandur in je z grozečimi gestami vabil k sebi velike ter potem po potrebi tudi krogljice iz ene škatljice presipal v drugo. Tedaj so se tudi volilni odbori sestavljali po strankarskem ključu, ljudstvo je bilo ponižano, potlačeno in zmedeno in tako ni bilo pravega odpora, če se je za čas volitev sodnija in postava potisnila ob stran. Danes je pa ljudstvo zavednejše in odločnejše, pravosodje je na mnogo višji, v nas.h krajih celo na pravi in popolni svoji stopnji in tako postajajo nakane zakrknjenih, protiljudških režimovcev naravnost smešne. Ti režimovci bi najrajši vse poslance s svojimi ukazi imenovali in ker to ne gre, se bodo še naprej smešili z raznimi sleparijami:
* popotni
ZATO V VPORABS NAJCENEJŠI iM ORFMFM NAJ FINEJŠI
Iz Slovsnije.
Poziv zvestim somišljenikom SLS! Že smo sredi volilne borbe. Kandidati so proglašeni, začne se agitacija. Tež ka bo, ker vlada PPŽ (Pašič-Pribičevič-Žerjav) hoče z nasiljem in grožnjami, obljubami in podkupovanjem izsiliti Pašič-Pribičevičevi stranki v Sloveniji vsaj pet poslancev;, pomagajo jim samostojneži, ki so se dne 6. decembra —i na Pašičev god — za volitve združili z Žerjavovci; vsi ti hočejo, da še dalje traja nadvlada velesrbskih mogočnja-kov Pašič-Pribičeviča in z njima zvezanih korupcionistov. Na drugi strani hočeta Radič in iPrepeluh spraviti pod hrvatski klobuk ne le Prekmurje, ampak vso Slovenijo. Boriti se bomo torej morali z nasiljem vladinov in demagošt-vom Radiča in Prepeluha. Agitacije od volilca do*volilca, od hiše do hiše, od vasi do vasi bo treba, da sproti uničun jemo vpliv nasprotnikov. Časopisje bomo morali podpreti,
da bo v podvojenem, potrojenem, številu šlo med ljudstvo in ga ohranilo zvesto našim načelom. Pri tem bo morala vzorno poslovati naša osrednja pisarna — tajništvo SLS v Mariboru — da bo pravočasno prestriglo vsak napad' ne, sprotnikov na svobodno voljo slovenskih volilcev. Za vse to pa treba mnogo denarnih sredstev. Prosimo vse naše somišljenike, da ,po svoji možnosti podprejo SLS z večjim ali manjšim doneskom za volilni skladi Vse krajevne organizacije SLS pa pozivamo, da organizirajo nabiranje volilnega sklada v svojem okolišu. Doneske blagovolite vsi pošiljati na naslov: Tajništvo SLS v Mariboru, Aleksandrova cesta 6.
Zmaga mu je »zasigurana«. V politični zapeček potisnjeni ata Kukovec je dolgo časa čisto tiho motril sedanjo predvolitveno situacijo. Nekateri so že bili resnega mnenja, da se je od naprednih mladinov iz politike pognani Kukovec odločil za bodoče, da bo hodil p->
poti poštenja, a so se varali---------Ata Kukovec se je
zguncal iz političnega dremanja in jo je v »Taboru« ol
23.	t. m . s svojim podpisom krenil za korupcijonisti in teroristi Žerjavovega kalibra. Dr. Kukovec izjavlja, da bo šel za dr. žerjavovim kandidatom — italijanofilom —* dr. Pivkom. Javnosti je več nego dovolj znano, da jo je dr. Kukovec vsikdar polomil, ako je zagrabil v politiki ža kaj po svoji lastni pameti. Spremljala ga je y njegovem javnem delovanju povsod smola in nesreča. In ravno radi političnega dvajsetletnega smolarstva so ga mladini zapodili v zapeček. In ako sedaj politična nesreča in smola dr. Kukovec izjavlja, da ho sopihal tudi on za dr. Pivkom, potem bo ta že »gotovo« zmagal, saj ata bodo mignili samo z mezincem in 10 tisoč Prekmurcev bo volilo dr. Pivka. Veliko uslugo bi storil smehljajoči se dr. Kukovec Pivku, ako bi lepo tiho in sam zase dremal v zapečku in ne bi silil v svojo politično nesrečo in smolo v javnost. Na taisti strani, kjer je stal ter se boril dr. Kukovec, tam sta bila skozi več nego 20 let polom in poraz. Toliko dr. Pivku v podpk, da se ne bo po nepotrebnem troštal z zavestjo, da hodi jo isto korupcijonistično pot kot on, tudi politični veteran, g. — ata Kukovec.
, »Veličastna manifestacija narodnih radikalov«. V
Tad tkalskem »Narodnem Gospodarju« od 18. t. m. je »sijajno« opisan zbor štajerskih radikalov v Mariboru. Če verjamemo opisu, dobimo prav čedno sliko radi-kalije. Navdušena je la družba na vse pretege. Opis zbora ima namreč okrog 50 pripomb o izrazih sijajnega in prekipevajočega navdušenja, kakor: dolgotrajno teptanje z nogami, gromoviti aplavzi, silni protesti, silno cepetanje z nogami, gromoviti klici: živijo naš nosili ‘ itd. Eden od sijajnih govornikov, da je »boljše prešteli radikalne glasove, kakor jih pa vreči v neko jamo«, je dobil za to_»enodušno ploskanje«. — Ob tako temeljitem navdušenju in odobravanju ter ob priznanju potrebe radikalsko glasovnega štetja smo menda lahko prepričani o nastopu samostojne radikalne liste in njenega 100 krat živijo-nosilca. Drugače bo neprestano teptanje in cepetanje z nogami.
NoKrice od Sv. Martina pri Vurbergu. V nedeljo, dne 21. t, m., po poznem sv. opravilu je imel g. poslanec Fr. Žebot dobro* obiskan shod v društvenih prostorih. Shoda *so se udeležili tudi. naši naprednjaki podi vodstvom Žerje-vovejga apostola Kostajnšeka. Mislili smo, da* nam bo; ta modrijan zopet klepetal o popravilu cest, kakor svoječas-*no v Spodnjem ‘Dupleku na našem shodu. Kaj ne, gospod Janko, iz jezikom se lažje popravljajo ceste, kakor e delom! Saj vam je »pan, slučaj iz Korene. Ko je g. poslanec govoril o korupcionistih, je staremu nadučitelju ušla beseda: Sušnik. Seveda, g. Gselman, ko je 'bil g. Sušnik prometni minister in je dovolil po znižani ceni prevoz koruze v naše industrijske kraje, zato je po demokratski pameti ko-rupcionist. Fantje in možje, na delo, v volilno agitacijo, da spravimo vseh tistih 90 volilcev na volišče, kateri so pri zadnjih volitvah še manjkali. Zadnjič je dobila SLS tukaj 300 glasov, letos jih mora pa* biti 400.
Raznjo ‘od Sv. Bol fenka v Slov. gor. Grozno noč smo doživeli dne 18. t. m. Ravno o polnoči je ‘bilo plat zvona, gorelo je gospodarsko poslopje pri mlinu Antona Kramberger v Trnovcih. Ker v bližini ni 'hiš, je hlapec na konju oddirjal v Biš in je tam budil ljudi in klical na pomoč. Zgorela je vsa krma in slama, še dva dni poprej so spravili kopico slame pod streho; zgorela sta tudi dva voza, rešili pa so vso živino. Kramberger je kupili mlin za visoko cena šele letos in se vanj. preselil komaj v jeseni. Celo je sent je popravljal poslopje z velikimi stroški; največja nesreča pa je, da niti ni zavarovan; pogajal' se je sicer že z zavarovalnico, toda šele z novim letom bi moralo zavarovanje stopiti v veljavo, bilo je pa že prepozno. Zato je pomoč, res potrebna. — Veliko lepih dni nam je prinesla letošnja: jesen; ljudje so pridno vozili iz gozdov steljo za živino, pripravljali drva za zimo, spravljali gnoj na travnike', pa lepi dnevi so bili še prekratki. Naenkrat je* nastopil mraz, zemlja je zmrznila, ni še snega in vendar je vse belo od livja. Delo na travnikih in v gozdu je moralo nehati, priklenjeni smo na dom, na toplo izbo. S tem je zopet prišel čas, ko naše ljudstvo sega po knjigah in časopisih in listih in pridno bere po večerih. Zato pa se ne ustrašimo malen kostnih stroškov in naročajmo zopet še pred novim letom dobre in koristne* krščanske liste za svoje hiše, saj so cene skoraj pri vseh ostale stare. Kdor zdaj ne more lista naro-
\
Citi za celo leto, naj ga naroči samo za pol leta, ali za četrt leta .in zopet bo -prišla staro zimsko veselje v naše
kmetske hiše.
Prireditev pri Kajpeli pri Radencih. Naša novb-probujena Dekliška zveza priredi dne 4. januarja 1925 popoldne po večernicah v zdravilišču restavracije v Radencih igro »Junaška deklica«. Domačini in sosedje, prijatelji poštene zabave, prisrčno povabljeni.
Iz Bočne. Umrl je naš splošno priljubljeni posestnik Anton Tevž. Po nesrečnem naključju se je vsekal v desno nogo in je 'kljub zdravniški pomoči na zastrupi jen.ju dne
14.	t. m. preminul v celjski javni bolnici. Ljubljenega rajnika so prepeljali v Bočno, kjer je bil dne 16. t. m. položen k večnemu počitku. Pogreb je bil priča, da je užival prijateljstva v izobilju. S solzami smo zapustili gomilo, kjer ipočiva telo človeka, ki ga je dičila brezprimerna de-lavnost, občudovanja vredna dobrota in postrežljivost, ki' jo je izkazoval napram svojim sosedom, posebno še proti ubožnejšim. Bodi mu Bog plačnik!
Klic od Sv. Florijana pri Rogatcu. Znano je vsem lju-dem v naši župniji in daleč izven nje, da je naš vrli župan, dr. Perkovič velik ljubitelj in obiskovalec krčem, kjer se čuti neomejenega gospodarja. Zato kot skrben in moder, voditelj občine vidi glavno srečo svojih občanov v tem, da se pomnoži število takih hiš, kamor sam rad zahaja. Mi vsi, ki poznamo njegove tajne zveze, vemo, da že dalje časa razmišljuje s Fideršekom na Ložnem, kako bi mu spTavil gostilniško koncesijo v roke. Toda iz te moke pa prenda ne bo kruha, ker se koča Fideišekova nahaja preblizu cerkvene gostilne. In vrb tega je ta zloglasni mož v sodnijski preiskavi in bo moral zapasti kazni, leer je % (grožnjami vplival na volilce ter jih odvračal od občinskih volitev, nekatere pa obrnil na drugo stran. Mi pošteni Flo-rijančani pa povemo našemu županu to-le: Ako mi gospodarji, ki dobro stojimo in ne hodimo po posojilo na Ta-, kalce, lahko živimo brez krčem, potem bo Perkoviču tudi zadostovala Krajnčeva gostilna, jkjer se lahko širokousti in po mili volji bujska proti nam poštenim možem ter predava svoje feldbeblske modrosti svojim svinskim pajdašem,
—	Več volilcev-občanov.
Smrt treh mladeničev na Vranskem. Tukaj so umrli v enem tednu kar trije stari mladeniči in sicer: krog 05 let stari Ivan Muzi, ki zapušča dva brala duhovnika; eden pa Bizeljskem, drugi v Vitanju kot župnika, in dve sestri. Bil je pokopan dne 14. decembra ob astistenci petih duhovnikov in obilo množico ljudstva. Drugi je Franc Turnšek blizu iste starosti, zapušča dva brata in eno sestro. Bil je pokopan 17. decembra. Po enodnevni mučni bolezni je umrl 55 letni Jožef Dobnik (po domače Mlinarjev Pepi) vzoren in ugleden mladenič, ki je bil pri ustanovitvi sedaj speče Marijine družbe fantov in še delujočega bralnega in izobraževalnega društva nfnogo-letni križar in jako izkušen natakar. Bil je fant, katerega naj naša mladina kolikor mogoče posnema. Nismo ga nikdar slišali, ne kleti in ne grdo govoriti, kar je pri današnji mladini danes navada. Nešteto mladih parov je v splošno zadovoljstvo peljal pred oltar kot tovariš. Da je ini splošno priljubljen, je pokazal njegov pogreb dne 21. decembra ob udeležbi mnogoštevilnega ljudstva iz vseh stanov. Ob odprtem grobu so mu zapeli žalostiii-ko domači pevci.
Kmet. podružnica Celje priredi dvodnevni kmetijski tečaj in sicer dne 28. in dne 29. t. m. Hotel »Beli vol« v Celju: Predavajo gg. učitelj Levstik: sadjarstvo:, živinski nadzornik Zupanc: živinoreja, vterinarni nadzornik Stegu: živinske bolezni in pomoč y sili.
Morilec trgovca Pipana v rokah pravice. V Ljubljani je svoj čas povzročil umor trgovca Pipana veliko razburjenje. Vse iskanje policije za morilcem je bilo zaman. Tudi visoka nagrada, ki je bila razpisana, ni imela uspeha. Sedaj je prišel po slučaju v roke policiji človek, o katerem sumijo, da je morilec Pipana. V Čakovcu so aretirali radi tatvine nekega Rezelja. Pri zasliševanju se je zapletel v mnoga protislovja ter slednjič priznal, da se je dne 19. oktobra mudil v Ljubljani ter tamkaj nekoga umoril. Datum se natančno strinja z dnevom Pipanovega umora in skoro gotovo je njegov morilec Rezelj.
Slovenija brelz soli. Monopolska uprava je menda pozabila, da tudi Slovenci rabimo sol. Zaloge naših trgovcev so skoro popolnoma izčrpane, toda uprava jim nove soli ne nakaže. Nekateri trgovci, so pričeli sol kupovati na Hrvatskem, kjer je je dovolj.
ŽELEZNIČARJEM IN DELAVCEM!
Stojimo pred volitvami. Marsikateri železničar in delavec se vprašuje, kaj mu je storiti, kam bo spustil
■	volilno krogljico, koga bo volil. Razni plačani agenti
■	hodijo okrog, farbaj o na vse načine, dokazujejo na podlagi podlih laži razne izmišljotine, katerih niti sami ne smatrajo resnim, hoteč s takimi stvarmi zasejati med delavstvom zmešnjavo, ter tako v kalnem ribariti. Ker je pisec teh vrst sam delavec, ve, kaj je delavstvu najbolj potrebno in kje je njegova rešitev.
Od ustanovitve naše države pa do danes je sedelo v naši beograjski presidici mnogo vlad iz najrazličnejših strank in eno, kar smo opazili je, da take vlade, katere so bile sestavljene iz takih mož, ki so hoteli in so imeli dobro voljo, najbednejšim in najnižjim slojem pomagati, niso mogli si ustaliti položaja, to je, riso mogli pridobiti na času, da bi lahko kaj dobrega in trajnega ustvarile. Od gotovih strani se jih je denuciralo, jemalo jim ugled ter z gorostastnimi lažmi in s podkupovanjem doseglo hiter padec take vlade. Ko 1 <■ to dosegli, so pa očitali padli vladi, češ, kaj je pa storili, saj je imela vso moč v svojih rokah, ne povedo pa, kdo je imel največ vzroka, da se za delavstvo ni nič doseglo in kako se je zrušilo pošteno vlada.
Parlamentarna vlada je padla, oziroma je morala % dati ostavko neparlamentarnim potom. Nadalje se je z intrigami doseglo, da je dobil mandat za sestavo vlade zloglasni Pašič in njega kompanjona Pribičevič in Žerjav ter s tem vso moč v svoje roke. Ker pa na tako delov-
-	no vlado ni bilo misliti, in sploh ne bi mogla obstojati, pred parlamentom, so dobili volilno vlado ter tako izrabili ljudsko voljo in razpustili parlament ravno ob času, ko bi se morali sklepati razni zakoni in naredbe. Pred vsem bi prvi prišli pred sodišče beograjski korup-cijonisti, med njimi tudi bivša železniška ministra Jankovič in Kojič, od katerih je prvi pri prevzemu južne železnice obljubil delavstvu vse, ter se potem za dane
obljube ni brigal, ampak pritiskal na delavstvo vedno občutneje. Dan za dnem so nam kratili pravice, katere smo si železničarji takom mnogih let priborili v ved-nem boju zoper požrešni kapitalizem.
Glede Davidovičevega kabineta se govoriči, da tudi minister Sušnik ni bil nič boljši od svojih prednikov. Tukaj pa, tovariši, delavci, postojmo nekoliko in si vzemimo čas, da celo stvar premislimo. Ni moj namen, zagovarjati te ali one osebe, pač pa pravično soditi. Vsem je gotovo znano, pod kakimi razmerami je nastopil minister Sušnik svoje mesto v ministrstvu, zna se, aa so njegovi predniki imeli na vseh vodilnih mestih same PP. pristaše, ki so pod novo vlado delali z vsemi močmi na to, da se novemu ministru vzame ugled, in če to ne bi bilo mogoče, vsaj ugled zmanjšati med železničarji. Vse naredbe, vse okrožnice so ti izraziti nasprotniki zakonitosti in poštenja izrabljali in v najostrejšem tonu tolmačili osobju s pretvezo, da je vse to delo Sušnikovo. Posamezne direkcije so izdane naredbe tolmačile vsaka po svoje, stiskale osobje tako, da se je godilo in se godi v vsaki direkciji drugače. Iz tega se že jasno vidi, da take naredbe niso bile mišljene na najvišjem mestu, pač pa kot sem že prej omenil, napačno tolmačene od posameznih oseb, ki so vršile vse to na povelje Pašič-Pribičeviča. Na drugi strani so pa po svojih listih spravljali v svet razne nove korupcije, katerih v resnici sploh ni bilo ter še razne dobre namene vlade v javnosti predelali tako, ko da bi bile v škodo naroda.
Posledico te gonje moramo občutiti mi vsi. Zatorej je naša sveta naloga, naša dolžnost, da v tem boju ne podležemo ali obupamo. Nasprotno, še trdnejše se moramo zavedati svoje dolžnosti in iti na volišče! Koga pa bomo volili? Kot en mož bomo volili blok sedanje parlamentarne večine, katerega sestavni del je v Sloveniji edinole Slovenska ljudska stranka. S tem, da bomo volili SLS, dokažemo svojo zavednost in vztrajnost v neizprosnem boju zoper največje korupcijoniste. Odločitev, komu naj da svoj glas, za delavca po vseh izkušnjah ne more biti težka: ali tistemu, ki nam je ovil vrv okrog vratu in nam jo dan za dnem bolj drgne, ali tistemu, ki nam jo hoče odviti, ali tistemu, ki je za velesrbski centralizem, ali tistemu, ki je za slovensko avtonomijo in za pošteno sporazumno delo. Zdrav in nepokvarjen razum bo gotovo kazal voliti tiste, ki nam hočejo dobro ter nas hočejo rešiti velesrbskega centralizma, Slovenijo pa ohraniti Slovencem.	Železničar.
KMETJE, DELAVCI IN VINIČARJI V MEDSEBOJNI — POPOLNI SLOGI.
V nedeljo, dne 21. t. m., se je vršil pri Sv. Miklavžu pri Ormožu po rani sv. maši shod zaupnikov Kmetske zveze. V društveni dvorani, kjer se je zbralo nad 80 pristašev SLS, je g. narodni poslanec Bedjanič razvil svoj politični in 'gospodarski program, ki je toil enoglasno spre-« jet. Njegova kandidatura za ormožki okraj, se je vzela z, navdušenjem na znanje. Veliko pozornost je vzbudila izjava navzočega predsednika okrajine delavske zveze Petra Rozmana, ki je v imenu viničarjev in delavcev pozdravLL kandidaturo g. Bedjaniča z zagotovilom, da so vsi delavci in viničarji zvesti načelom SLS in da so g. Bedjanieu njji-i ho vi glasovi zasigurani. Ta izjava je naredila najboljši utist in je bila z navdušenjem sprejeta. Sv. Miklavž stoji trdno v vrstah SLS. Nasprotni liberalci in radičevci ne bodo dobili tukaj niti 10 glasov.
Kako lepo se razvija solidarnost med našim delavskimi ljudstvom, viničarji in gospo darji-kme ti, kaže sledeča resolucija, podana na sestanku SLS pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, dne 21. t. m., katero prinašamo dobesedno:
Okrajna Delavska zveza Sv. Miklavž pri Ormožu poda na sestanku zaupnikov SLS dne 21. decembra 1924, kakor, tudi v smislu sklepa sestanka zaupnikov DZ dne 7. dec* 1924 v Ljutomeru, sledečo resolucijo:
1.	V imenu viničarjev in kmetskih delavcev, ki tvorimo pretežno večino prebivalstva v naših krajih, odnosno v Slovenskih goricah, povdarjamo, da smo vsikdar bili zve sti bojevniki, kadar nas je klicala v volilni boj naša SLS* vsikdar, kadar je šlo za njeno čast in uveljavljenje njenih krščanskih načel. S tem je pokazal naš viničarski stan napram SLS značaj poštenja in solidarnosti.
2.	V sedanjih razmerah je pa tudi nam viničarjem postala potreba, kakor drugim vsem delavskim slojem in kar, je tudi življenjskega pomena, da se organiziramo ter z organizirano močjo ustvarimo primeren političen vpliv v, stranki, zato zahtevamo, da gg. poslanci Kmetske zveze zavzamejo v stranki tisto stališče, ki ne 'bo nasprotovalo našemu pokretu.
3.	Apeliramo na g. poslanca Bedjaniča, da z drugimi našimi gg. poslanci skupno zaupo,stavi vse moči, da v prihodnji vladi naš viničarski red' in starostno zavarovanje' pridejo do uzakonitve.
4.	Z navdušenjem bodo šli v sedanji volilni boj kot y borbo poštenja in enakopravnosti proti nasilju in korupciji ter bomo storili vse, da podpremo našo SLS v tem odločilnem trenutku na njenih načelnih in parlamentarnih tleh. Obenem izrekamo zaupnico celemu Jugoslovanskemu klubu.
Same novice.
Vsem cenjenim naročnikom in čitateljem »Straže« želita uredništvo in upravništvo veselo srečne božične praznike.
Pod hrvatsko komando. Prepeluhovi republikanci se branijo očitka, da so pod hrvatsko komando. To oznamenilo jih spravlja v vidno nevoljo, ker vsebuje tehten očitek, da zanikajo svoj program o suverenosti in samostojnosti slovenskega naroda. Naj se pa branijo in zanikajo, kolikor hočejo, obraniti se ne morejo. Kar je
res, je res. Dokaz za popolno odvisnost Prepeljuhovcev od Radiča je objava nosilcev kandidatnih list Radičeve stranke, ki se glasi: »Nosioci kandidatnih lista Hrvatske republikanske seljačke stranke jesu: Za Štajersku (Maribor—Celje): Stjepan Radič. Za Kranjsku (Ljubljana—Novo mesto): Albin Prepeluh, književnik.« Iz tega je očito in jasno ko beli dan, da ne postojijo samostojne kandidatne liste slovenskih republikancev, marveč da eksistirajo za Slovenijo samo kandidatne liste Radičeve stranke ravno tako, kakor za Hrvatsko. Radič torej postopa s Slovenijo tako, kakor da bi bila njegovo področje, kakor je Hrvatska. Na vse to je pristal zastopnik slovenske »suverenosti« g. Prepeluh, ki hoče to vdanost in suženjstvo napram Radiču olepšati z imenom federacija obeh republikanskih strank. Lepa federacija, ako Radič komandira, Prepeluh pa mora slušati ter st zadovoljiti, da Radič ne kandidira tudi na Kranjskem, marveč da »kranjske magarce«, kakor se Radič prijateljsko izraža o kranjskih Slovencih, milostno prepušča Prepeluhu! To ni federacija, to je odvisnost in suženjstvo.
\ isoka nagrada. V Osjeku so pred leti odkrili veline prevare tvrdke Hahn, ki je tihotapila iz inozemstva svilo. Tvrdka je bilo obsojena na večmilijonsko globo. Cd globe je bilo določenih 771 tisoč dinarjev za nagrado onim, ki so afero odkrili. Nagrada je sedaj prisojena carinikoma Kerečkemu in Angjeloviču, dočim je neki Schram, ki je največ pripomogel do odkritja, ostal brez nagrade.
Svinčeni rudniki v Srbiji. V bližini Arangjelovca v Srbiji.so odkrili velike svinčene žile, ki kažejo, da se v zemlji nahajajo ogromni skladi svinčene rude. Za odkritje so se takoj začele interesirati inozemske finančne grupe ter nameravajo dobiti od države dovoljenje za eksploatacijo na novo odkritih rudnikov.
Kako se vara lahkoverneže! V mestu Sušaku in okolici se je pred tedni pojavil neki Nemec, ki je ponujal po hišah čudotvorne možke in ženske srajce, ki imajo baje tako meč, da se mora vsakdo v dotično osebo zaljubiti, ki tako srajco nosi. T e čudežne srajce je prodajal izredno po ceni, toda naročnikom blaga ni takoj izročil, ampak rekel, da jim ga pošlje njegova tvrdka iz Dunaja. Plačati pa so morali njemu na roko polovico kupne svote. Na ta način je ogoljufal s svojim spretnim jezikam veliko število lahkovernežev, ki so dolgo časa zaman čakali na čudotvorne srajce. Nazadnje pa je le nekdo te sleparije prijavil policiji, ki je začela prebrisanega goljufa zasledovati.
Stanovanjski problem. V nedeljo dopoldne se je vršil v beograjski mestni posvetovalnici kongres delegatov stanovanjskih najemnikov iz vse države. Delegati so poročali o obupnem položaju, ki se obeta stanovanjskim najemnikom s 1. januarjem in navajali konkretne slučaje, kako so hišni posestniki v raznih krajih že odpovedali stanovanja in občutno zvišali stanarino. Kongres je nadaljeval svoje delo tudi včeraj. Po zaključku izda predsedstvo komunike o sklepih. — Popoldne je bilo v dvorani Sociajalističnega doma predavanje najemnikov ki se ga je udeležilo samo okrog 200 oseb. Predsednik udruženja najmenikov Rebrič je otvoril zborovanje in očital članom malomarnost, ki je proti njihovim interesom tem bolj, ker se bliža kritični moment v stanovanjskem vprašanju. Govorniki so na-glašali potrebo energičnega sodelovanja vseh najemnikov in skupnega nastopa proti akciji hišnih posestnikov.
Bivši policijski kapetan aretiran. Zadnjo nedeljo popoldne je subotiška policija aretirala bivšega policijskega kapetana Andreja Maz.ča. Ta aretacija se je izvršila na zahtevo občinskega biležnika iz Stare Moravi-ce, ki je obdolžil Maziča, da je na javnem mestu pred skupino ljudi na glas rekel: Živela republika, živel Radič! Kapetana Maziča so pripeljali najprej k biležniku v Staro Moravico, ki bo vodil prvi preiskavo in na to še le bo predan Mazič subotiškemu sodišču.
V spotnazumu z ženo ubil moža. V Lipovljanih na Hr-vatskem - se je dogodil zločin, ki ima kaj čudno ozadje. Okrog 42 let stara žena kmeta Mijo Kulišiča in mati dveh že oženjenih sinov, je pričela ljubavno razmerje s kmetom Viktor Tončičem, ki je tudi že star nad 50 let. Stara zaljubljenca sta se dogovorila, da ubijeta Kulišiča. Nekega večera je Tončič v resnici ta sklep izvršil: skozi kuhinjsko okno je ustrelil svojega soseda ter ga ubil. Umor je ostal dolgo časa nepojasnjen, dokler naposled ni pokojnikov sin privedel zagrebške detektive, ki so ubijalca njegovega očeta brzo odkrili ter ga skupno z nezvesto ženo-maierjo zaprli.
Defravdant Pap pod ključem. Pred par dnevi je bil aretiran v Budimpešti subotiški defravdant Števan Pap, čegar poneverba v iznosu 1 milijona naših kron je svoj-čas vzbudila precej veliko senzacijo. Pap je sedaj izročen našim oblastem, da ga kaznujejo. Pap popolhoma priznava poneverbo. Bil je uradnik subotiškega davčnega urada. Radi pomanjkanja denarja je večkrat dvignil razne zneske iz blagajne, tako da je končno znašal deficit okrog 90 tisoč din. Iz strahu pred revizijo, ki bi mu prišla na sled, je pobral še preostali denar iz blagajne ter pobegnil na Mad žarsko. Ker je vedel, da je prej ali pozneje prišel v roke policiji, je čas svoje svobode dobro izrabil ter zapravil že skoro ves denar.
Kako se gr^dfi lička železnica. Za naš promet silno važna proga, ki bo vezala Hrvatsko s Splitom ter se imenuje kratko »Lička železnica«, bi morala že davno biti gotova, da se njeno izgotovitev nalašč ne zavlačuje. Sedaj, ko se bližamo volitvam, Skuša vlada graditev proge izrabiti za agitacijo za svoje kandidate. Zato z vso močjo pospešuje dovršite v. Ker nima še novih tračnic, se polagajo stare, katere so vzete iz proge od Zagreba do Siska kot nerabne. Tračnice prevažajo od glavnega skladišča kmetje z vozovi na mesto, kjer se proga gradi. Ker ti voz niki dobro zaslužijo, vse sili za voznike, toda uprava sprejema samo take, ki se vpišejo v Težimske stranke. Voznik
naloži na voz kvečjemu tri tračnice ter jih mora prepeljati v daljavo 20 do 30 km. Seveda na ta način graditev silno počasi napreduje. No, vladi ni za to, da se proga kmalu dogradi, glavno je za njo, da to graditev zlorabi za svojo agitacijo.
		
		Dr». Oetkep-je? peci v*ii prašek dobi se povsod ali pa v tovarni Jos. Reich v Mariboru.
		
Iz Maribora.
Prvi veliki koncert Glasbene Matice v Mariboru je
definitivno določen za dan 14. januarja 1925. Proizvajal se. bode. kot smo že .poročali, Mrtvašk: žen:n. V tem prekrasnem muzikaličnem dein velik'ga umetnika Dvoraka se venomer menjavajo soli in divnodoneči zbori, ki jih od začetka do konca spremlja globokozamišlje-na instrmentacija. Gospod ravnatelj Topič ki bode delo dirigiral, je sicer že ponovno pokazal svoje izvanredne zmožnosti, vrhunec umetnost; pa hode dokazal pri prireditvi tega koncerta. Celo goro skrbi študij in truda prevzame pevovodja s tako kompozicijo m treba je Silne vstrajnosti in velike požrtvovalnosti predirò zamore stopiti dirigent s svojim delom pred kritično občinstvo. Samo pri takih velikih prireditvah se more v pravi luči opažati znanje, spretnost in umetnosti dirigenta. Dve uri bode lahko poslušala publika skladbo, katero je obdelala Glasbena Matica v treh mesecih po tri večere na tettai. Vso kompozicijo je naštudiral tako z zborom, kot z orkestrom in soli g. ravnatelj Topič sam. Če povemo, da je to Dvorakovo delo veliko večje in rinogo lepše kot vsaka opera, smo za reklamo tega koncerta povedali zadosti.
Zadeva Miki—Žlahtič. O zagonetni zadevi Mild-Žlah-tič se veliko govori in piše, a vse te govorice in pisava so samo lugibanja. Glede Žlahtiča je znano toliko, da kažejo vsa dosedanja razkritja v umoru družine Miki nanj. kot na glavnega krivca., a on vse očitke odločno taji in zanika. Žlahtič po telesu ni orjak, ampak bolj slaboten človek srednje rasti. Miklovo lobanjo je z udarci skoro gotovo zdrobil Žlahtičev tovariš Čič, ki je pa do danes še na prostem. Z Žlahiičem je bila aretirana tudi njegova žena, o kateri so prvotno upravičeno sumili, da zna za zločin. Ženo so dne 22. t. m. izpustili iz preiskovalnega zapora, ker se je izkazalo, da jej mož glede krvave zadeve z Miklovo družino ni prav nič zaupal.
Miklctva glava v novem loncu. Ako je kdo ubit od zlo činske roke in je umrl radi poškodovane in razbite lobanje, potem mu pri raztelesenju vzamejo glavo, jo skuhajo, da se loči meso od kosti .in potem je ta lobanja pri porotni razprava porotnikom na ogled. Tudi Miklu so vzeli pri obdukciji razbito glavo. Razžagati je zdravniki niso mogli — ker je bila vsa zdrobljena, in cela pa ni šla v lonec, v katerem je jetniški paznik na dvorišču jetnišnice okrožnega sodišča v Mariboru skuhal že bogzna koliko1 prebitih človeških glav.Za Miklovo glavo so morali nabaviti nov lonec. Ko je začela glava enkrat v loncu vode vreti, se je razširil po dvorišču tak smrad, da je pobegnil pred' njim tudi kuhar človeških lobanj — jetnišniški paznik. Treba je namreč pomisliti, da je bil Mild nad teden dni zakopan v gnoju in se je popolnoma zdrobljena lobanja najbolj navzela smradu iz gnojišča. Ubogi Miki je zakopan — brez glave.
Nova aretacija v slučaju MikL Včeraj je bil aretiran in predan v jetnišni.co mariborskega okrožnega sodišča nek ključavničar, ki je zaposlen pri železnici. Aretirani je osumljen soudeležbe pri umoru družine Miki.
P. Filip Benicij Perc, ravnatelj in vizitator III. reda v Mariboru, že od 19. t. m. ne mašuje. Dne 22. t. m. je bil v mariborski bolnišnici operiran. Priporočamo ga v rao-litev-
Božičnica Kat. omladine. Na Štefanovo priredi katol. Omladina božičnico v novi društveni dvorani v Splavarski, ulici. Na dnevnem redu je petje in godba* deklamacije in slavnostni govcr ter licitacija božičnega 'drevesa. Začetek točno ob 5. uri popoldne. K prav obilni udeležbi uljudno vabi odbor vse dobrotnike in prijatelje društva.
Krščanska ženska zveza v Mariboru je priredila preteklo nedeljo v Narodnem domu božičnico, katero je počastil s svojim obiskom tudi prevzv. škof dr. A. Karlin. Slavnostni govor je imel č. g. monsig. dr. Anion Medved. Krasno petje je vodil g. Hauptman, organist pri sv. Magdaleni. Obdarovanih z denarnimi zneski je bilo 75 članic. Vsem, ki so pripomogli, da je božičnica tako lepo uspela, se predsedstvo najiskrenejše zahvaljuje.
Gostovanje našega gledališča v Varaždinu. Vodstvo varaždinskega »Intimnega teatra« je povabilo ravnatelja naše drame g. Bratino in g. Bukšekovo na gostovanje s Schönherrovo dramo »Onstran«, s katero sta lani ta dva umetnika gostovala tudi v Zagrebu z odličnim uspehom. Naša umetnika se odzoveta povabilu takoj po Novem letu.
Narodno gledališče. Danes, sreda, dne 24. decembra: Zaprto. — Četrtek, dne 25. decembra ob 15. uri: »Peterč-kove poslednje sanje (kuponi). — Četrtek, dne 25. decembra ob pol 20. uri: »Pri treh mladenkah« (kuponi). — Petek, dne 26. decembra, ob 15. uri: »Mamzelle Nitouche (kuponi). — Petek, 26. decembra ob pol 20. urh »Razpc-roka« (kuponi). — Sobota, 27. decembra: »Trubadur«, kah« (kuponi). — Sobota, dne 27. decembra: »Trubadur«, Ab. C (kuponi). — Nedelja, dne 28. decembra ob 15. uri:
»Peterčkove poslednje sanje« (kuponi). — Nedelja, dne
28.	decembra, ob pol 20. uri: »Pri treh mladenkah«, Ab E. (kuponi).
» Skioptično predavanje o naših zimskih Alpah, ki ga je priredil Odsek amaterfotografov Slovenskega planinskega društva v Narodnem domu v Mariboru v petek po svojem občnem zboru, je jako lepo uspelo. V nadenournem predavanju se je pokazalo 73 slik iz Savinjskih Alp, Kamniškega predgorja, Karavank in Triglava, h katerimi je predavatelj podajal natančen popis. Posnetki izvirajo od v, vojski padlega prvaka amaterfotografov g. Bogumila Brin-šeka ter so povečini kolorirani. Priporočamo, da se razna društva in šole- potrudijo, da pridobijo Odsek amaterfotografov SPD v Mariboru, da jim priredi tako predavanje, kar je odsek po izjavah rad pripravljen storiti.
Zashuipljenje s klobasami. Pokvarjene klobase je jedla Josipina S'chènbaoher in se z njimi zastrupila. Rešilni od-, delek jo je prepeljal v javno bolnico, kjer so jej oteli življenje.
Čudno pobiranje podpisov. Po mariborski okolici rajr žajo štirje Srbini, ki se izdajajo za invalide. Njih invalidnost je pa malo sumljiva, ker se vsi štirje poslužujejo enih bengelj. Pri eni hiši ima berglje manjši, pri drugi pa že večji »invalid.« Pri posameznih hišah zahtevajo po 10 din.; in podlpis. Zahtevajo pa podpise z besedami: »Dajte nam podpis za kralja!« Smo radovedni, če je g. velikemu županu to zlorabljanje kraljevega imena znano in ali je oblast kaj ukrenila, da se stvar preišče in te romarje odpošlje tja, kamor spadajo.
Vandalizem v gradu. Vkljub opetovani nujni prošnji, naj bi publika varovala umetnine in podobe v grajski veži, je nekdo v nedeljo, dne 21. decembra, popoldne zopet na vandalični način poškodoval tri kipe. To je znak; čustvene sirovosti, ki ni častna za publiko. Posestniku gra: da je mnogo do tega, da bi se našli ti podli elementi, katerim ni sveta niti tuja posest, niti umetnost. Radi tega je pripravljen plačati 250 din. nagrade tistemu, ki te lopove dožene in mu jih naznani.
• Načelstvo oblastne strokovne zadruge brivcev, lasni-čarjev, frizerjev in sorodnih strok v Mariboru naznanja vsemu slavnemu občinstvu in vsem članom in pripadnikom v Mariboru, da so brivnice in damski frizerski saloni na božični dan dne 25. decembra od pol 8. do 12. ure od-1 prti, na Štefanovo, dne 26. decembra, pa celi dan zaprti. Ravnoteko so brivnice in damski frizerski saloni na dan starega leta, dne 31. decembra, odprti celi dan do 22. ure, na Novega leta dan dne 1. januarja, pa celi dan zaprti.
Pisarniško službo razpisuje Zgodovinsko društvo v Mariboru. Poleg tekočih pisarniških poslov bo treba pisati kataloge za arhiv in muzej. Delo bi bilo omejeno za sedaj na dve uri v popoldanskem času. Plača od ure po 10 D.; Zahteva se .neprikorno življenje, vestnost, lepa in razločna pisava, izurjenost v strojepisju, srednješolska ali vsaj meščansko-šolska predizobrazba. Reflektant! naj se javijo z lastnoročno pisano vlogo na Zgodovinsko društvo v Mariboru, Koroška cesta 10, ter navedejo svojo sedanjo ali prejšnjo službo, šolsko predizoibrazbo in katere jezike še poleg slovenščine kolikor toliko obvladujejo. Obvlada slo; venščine mora biti popolna. Prijave se sprejemajo do vključno 4. januarja 1925.
Književnost.
»Naš dom«, list za mladinsko prosveto, št. 11 in 12, je izšla s to-le vsebino: 1. Roka, ki sega v bodočnost. 2. Družina in naše dekliške organizacije. 3. Spoznanje (pesem). 4. Naš oder. 5. Ko vozijo oblaki (pesem). 6. Katoličanstvo v Srbiji. 7. Mežiška dolina. 8. Novemberske noči (pesem). 9. Kralj noči (povest, nadaljevanje). 10. Drobiž: Obnovimo »Vaško lipo«, ogledalo dekliških zvez, Poroka v Črni gori, Društveni vestnik. — »Naš dom« izhaja v 1. 1925 mesečno' in stane celoletno 12.50 din. Naročite ga: Maribor, Aleksandrova cesta 6 1.
• Naš Dom« prinaša splošno prosvetne sestavke, ima lep prostor pod »Vaško lipo«, kamor vabi slovenske fante. Za dekleta je zagradil »Dekliški vrtec«, kjer vzgaja rožice — čednosti, da jih dekletom podari, da ho slovio slovensko dekle! Zdajle je prišla k nam dobra misel, katere se v novem letu ne boste kesali: Takoj naročim »Naš Dom«, saj stane le 12.50 D za celo leto in izhaja v Mariboru, Aleksandrova cesta 8-11.
Nove knjige. Janko Kersnik: »Agitator.« Roman »Prosveti in zabavi« 8. zvezek. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Cena broš. 18 din., vez. 23 din., poštnina 1.25 din. Nova izdaja Kersnikovega romana »Agitator« je izšla v jako primerni .dobi. Pravkar vršeče se volilno gibanje nam pomaga primerjati z našimi volilnimi borbami pred 50 leti, ko so se narodno zavedni Slovenci nahajali v najhujšem boju z nemškutarijo. »Agitator« podaja vemo sliko takih volitev z vsemi mogočimi spletkami, intrigami in čudnimi zvezami, s katerimi si pomaga do zmage nemškutar Meden, medtem ko narodni kandidat Hrast odstopi. — Schönherr: »Zemlja.« Življenjska komedija v treh dejanjih. Poslovenil M. Skrbinšek. »Oder«, zbirka gledaliških iger 8. zvezek. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Cena broš. 15 din., poštnina 75 para več.: Sohönherrjeva drama »Zemlja« je zajeta iz pristnega krneč kega življenja. /Pisatelj je hotel v »Zemlji« pokazati kmetskega človeka v njegovi veliki ljubezni do zemlje in v hrepenenju po lastnem kosu zemlje. »Zemlja« je drama polna učinkovitih scen. Našim diletantskim odrom bo izredno dobro došla.
IAH sem že obnovil naročnino ?
LISTEK.
Slovenske gorice.
Opis. — M. Ljubša.
C.	Spodnje Slovenske gorice so s prejšnjim zvezane z nizkim prehodom med štajngrovo in Ločkim vrhom z ravno ofočrtano mejo, leže med Pesnico in Ščavnico in segajo do Ljutomerskih goric. Ali kje se končanjo Slovenske gorice v ožjem pomenu in kje se začnejo Ljutomerske gorice, to vprašanje potrebuje posebnega pojasnila, ker so pisatelji različnega mnenja.
Nemec Puff je prepotoval cele Slovenske gorice na vse strani in kot tujec oznanjal njih krasoto obširnemu svetu. Bil je mogoče do danes najboljši poznavalec tega »štajerskega raja«, ker je tudi povsod za vse povpraševal. V svojem spisu Marburger Taschenbuch 1859, str. 6, pravi, da se ločijo Slovenske gorice od Ljutomerskih po črti iz Ormoža do Lokave. Šuman pa začenja Ljutomerske gorice že s Sv. Antonom v Slov. gor., ko pa jih koledar SKZ za leto 1914 enkrat začne ob Grlincih oziroma Možganjcih ob Pesnici in pri Bučkovcih ob Ščavnici, drugače pa jih omejuje s politično mejo med gornjeradgonskim, ljutomerskim in ptujskim ter ormoškim sodnijskim okrajem, kar se od prvega nazi-ranja dosti ne razločuje. Na severu bi tedaj delal mejo gornji del Turje na jugu pa Savski potok.
Ker pri naši razdelitvi ne gre za politična naziranja ampak za določbe, ki se ozirajo na temeljno vprašanje, to se pravi: ker poznamo cele Slovenske gorice, le kot zemljepisno celoto označeno ipo svojem površju kot skupino gričevja, moramo posamezne dele omejevati z vodami, oziroma dolinami. Pri nasprotnih nazorih sem se obrnil na domačine, ki so vendar v prvi vrsti zmožni povedati ljudski nazor, ki se mora vpoštevati. In ti so označili mejo med Spodnjimi Slovenskimi goricami in med Ljutomerskimi goricami enako skoraj, kakos svojčas dr. Puff. Tomaževske gorice se ne prištevajo več. K ljutomerskim goricam štetejo: Stara cesta, Desnjak, Lahonci, Stanovna in Lilmerk. Potem je tedaj meja med Ljutomerskimi in Spodnjimi Slovenskimi goricami ali zadnjih vzhodnja meja potok Leš-nica od svojega stoka v Dravo pred Ormožem do svojega izvira pod Desnjakom, na severni strani pa spodnji del Bukovnice do Ščavnice.
Na j višji vrh v Spodnjih Slovenskih goricah je Senčak, 341 m, mejaš treh okrajnih poglavarstev in štirih sodnih okrajev, najnižja točka ob Ščavnici 183 m pri izstoku Turje-Bukovnice v Ščavnico; srednja višina: 267 m; vendar so v glavnem grebenu in tudi v postranskih razni vrhovi 300 m in čez visoki.
Prof. J. K. Vreže.
Zgodovina zvonov.
O milem, vrlem prijatelju človek rad kaj dobrega sliši. Vse ga zanima, kar mu poveš, in te še sprašuje, če bi mu znabiti ne bil pozabil, kaj povedati. Kje je bil rojen, kdo so njegovi starši, kakšen je njegov domači kraj, kako je rastel in se likal, kako se mu godi in je-li zdrav ter še mnogo drugega bi rad poizvedel o njem.
Zvonovi so naši taki mili, vrli prijatelji. Spremljajo nas od zibeli do groba in še tje v dolgo večnost so naši angeli varuhi, ki nas opominjajo in svarijo, k dobremu napeljujejo in hudega varujejo, so posredovalci naše časne sreče in večne slave, oznanjevalci božjih naukov, voditelji k Bogu in Mariji, naši tolažniki in vrli pomočniki. Zato jih ljubimo in smo ponosni nanje in zato jih poslušamo in se ravnamo po njih, ko nam resnobno-milo donijo in govorijo »dum trahor, audite. Vivos voco, venite = Oglašam se, poslušaj me. Kličem te, potrudi se! Zato pa nam je tudi ljub razgovor o njih, jih opevamo v pesmih ter pozdravljamo in proslavljamo v navdušenih besedah. Še posebe pa vsakogar zanima odgovor na vprašanje, kako in kje so nastali, kdo jih je izumil, kako so rastli in prišli do današnje oblike, prijetnega in veličastnega glasu ter tako ogromne velikosti.
Pradedje naših zvonov segajo daleč nazaj v zgodovino človeškega rodu. Že stari Judje so poznali in rabili drobne zvončke, s katerimi so krasili robove veliko-duhovn iškega plašča. K službi božji pa so vernike klicali in jim jo naznanjali s pozavnami. Prvi kristjani so rabili v ta namen za to pripravne deščice, na katere so udarjali s kladivom; včasih so združili tudi več raz-Iičnoglasnih deščic, kakor jih ima današnji klopotec in raglja ali ropotec. Ob najhujšem preganjanju, ko so se morali k službi božji zbirati v temnih gozdovih, na visokih gorah in na globokem morju, najčešće pa v podzemeljskih globinah ali katakombah, takrat pa so jim bile še te deščice zabranjene in so se morali posluževati klicarjev in letalcev ali monitorjev in kurzorjev. Ko pa je cesar Konstantin 313. leta dal kristjanom pro-! stost in je proglasil krščansko vero za v celi državi dovoljeno in veljavno, so zopet vpeljali že omenjene deščice, ponekod pa tudi pozavne.
Začeli so pa tudi že v tem času z izdelovanjem malih škrobotcev iz brona in srebra. Sv. Gregor (okoli leta 600) pripoveduje, da je prinašal neki menih sv. Benediktu vsakdanjo hrano v njegovo samoto in ga s takim škrobotcem opozarjal na njo. Sčasom so začeli tem zvončkom dajati večjo obliko in so se tekom stoletij izluščili iz teh prvotnih malenkostnih začetkov današnji zvonovi. Pa kako je to šlo?
Nekaj časa so bili na železne plošče in s tem dajali znamenja. Nato so zbili po dve taki ploščici, da po-
stane glas močnejši in različnejši, in nazadnje še celo po tri. Še dandanes se nahajata dva triploščnata zvona v Edinburškem in Kolinskem muzeju. Menih sv. Kolumban (+ 615) je prepotoval Švico povsod krščanstvo oznanjajoč s pločevinastim zvončkom je ljudstvo vabil k svojini govorom in k službi božji. Še dolgo so shranjevali v župni cerkvi mesta Erogene v Vorarlbergu, a sedaj se nahaja v stolnici št. Galena v Švici in je tedaj okoli 1300 let star. Na Bavarskem imajo še danes dva globoki skledi podobna jželezna zvona in enega, ki je vlit iz štirih železnih plošč.
Zraven tako skovanih železnih zvonov so pa že ludi zgodaj začeli jih vlivati iz brona in sicer posebno pod vplivom irskih menihov, ki so častili kot začetnika in obenem kot patrona ali zaščitnika te umetnosti 460. leta umrlega irskega kneza sv. Forkerija. Toda le počasi je prodiralo vpel javanje in rabljenje takih zvonov izven samostanov, tako, da so bili še koncem 6. stoletja nekaj silno redkega in občudovanega. V zgodovini tako-anenovanih Bolandistov najdemo zapisano, da je leta 615 oblegal Klotar mesto Sex na Francoskem. V najhujši sili je dal tamošnji škof Lupus zvoniti z vsemi zvonovi cerkve sv. Štefana. Sovražnik kaj takega še nikoli ni slišal; mislil je menda, da so to glasovi izpod neha, in je v groznem strahu odbežal s svojimi četami. —- Cerkev sv. Petra v Rimu je dobila tri bronaste zvone okoli 1. 755. Kakih 50 let pozneje so na zapadu že splošno začeli take zvonove rabiti. Vzhodu ja cerkev se. je ; z njimi seznanila še le v drugi polovici devetega stoletja, ko je beneški vojvoda ali dož Orso 1. daroval cesarju Mihaelu III. dvanajst bronastih zvonov za veličastno j Zofijino cerkev v Carigradu.	j
Z upeljavo zvonov je v ozki zvezi zidanje cerkev, j Treba je bilo namreč misliti na primerne prostore, ka- j mor bi jih obešali, da se boljše slišijo in lažje rabijo, j Ponekod so jim določili v cerkveno steno izdolbene prostore ter tudi odprtine v nad cerkveno streho podaljšanih zidovih, kakor se to še dandanes nahaja v nekaterih italijanskih in španskih cerkvah; drugod pa so začeli zidati potrebne stolpe v nekoliki oddalji od cerkve, kakor se to vidi na mnogih krajih. Pri novih gotskih in romanskih cerkvenih stavbah pa so jemali te stolpe tudi že v prvotni načrt, tako, da je postal zvonik bistveni del in posebni kras cerkve ter pravi ponos vsega okraja. Tekmovali so trgi, vasi in mesta, kdo bo imel lepši in višji zvonik ter večje in imenitnejše zvonove.
Že v sredini 11. stoletja so se ponašali v Hildesheimu s 56 melerskih stotov težkim zvonom Kantabona. Olomuc je dobil 172 centov težkega, 157 stotov težkega pa je sprejela cerkev sv. Štefana na Dunaju leta 1771.; ona sv. Petra v Rimu pa leta 1775. Zvon v Milanu tehta 162, oni iz Francozom odvzetih kanonov leta 1876 vliti zvon v Kölnu pa 293 stotov. Največ zvonov in največje zvonu ve pa ima Rusija in je najbolj ponosna na svojega velikana »carja« v Moskvi, ki 'tehta neverjetno težo 2128 stotov in je tedaj šestinpedesetkrat težji kot naš največji novi zvon mariborske stolnice.
In da še to omenim! Zvonove krmijo ali pripravljajo iz mešanice, v kateri je 77—80 edstot. bakra in 20 do 23 odstot. cina (naši novi v stolnici 70 odstot. bakra' in 22 odstot. cina). Od prve mešanice in pa od oblike ter pravega razmerja med zvonovo visokostjo, obsegom in debelostjo je odvisna lepota in čistost zvonovega glasu. Že v 13. stoletju so rekli, da mora imeti dober zvon tri glase: spodaj vodilnega, v sredini in na vrhu pa oba spremljajoča; v 17. stoletju pa je zapisal zvonolivar F. Hemony, da se morajo slišali iz dobro vlitega zvona tri oktave, dve kvinti in ena terca.
To je tedaj kratka zgodovina naših milih prijateljev. Njih pradedje so pozavnč pri Izraelcih, glasilne deščice in ropotci ter človeški kl i ca r j i ob času krvavega preganjanja prvih kristjanov in škrobotči ter pločevinasti zvdnčki in železne plošče do 6. stoletja po Kristusu. Iz teh so nastali globokim skledam podobni železni zvonovi in vlitki iz bakra in cina. Dobivali so vedno lepše, večje in popolnejše oblike in so jim začeli zidati veličastne nebotične stolpe — zvonike.
Lepo ubrani zvonovi so poslali naš ponos in so bili vedno naši mili prijatelji. Pa prišla je strašna svetovna vojna tud F nad nje, pobrala, odpeljala in razbila ter za Bog ve kaj vse jih je uporabila. Ubogo ljudstvo, ki si jih je bilo s tolikimi žrtvami nabavilo in se je z njimi lahko ponašalo, je godrnjalo, žalovalo, milo tožilo in solzi? prelivalo, pa si ni moglo pomagali. Dati so jih morali!
Pa kakor po strašni burji zopet ljubo sobice posije in se nam še lepše zdi in kakor je napočilo za Velikim petkom velikonočno jutro z veličastnim aleluja-spevom, tako je končala tudi grozna vojna in napočil je mir, zasijalo nam je ljubko solnce. drage svobode in začelo se je na vseh koncih in krajih novo življenje in veselo prenovljenje. četudi težko, a vendar so se ’odločili dobri
ljudje, da zopet vzbudijo dolgo pogrešane vrle prijatelje, da zopet dobijo nove zvonove, ki jim bodo delali kratek čas kakor nekdaj, jih zopel klicdli k molitvi, vabili k službi božji ter klicali bližnjemu in še 'posebno našim ljubim rajnim na pomoč. In zopet se oglašajo črez hrib in črez plan ter zopet veselo prepevajo hvalo večnemu Bogu, kličejo ljudstvo, zbirajo duhovništvo, žalujejo za rajnimi in poveličujejo Gospodove dneve, lomijo strele, lenuhe budijo ter krvoločne mirijo.
V	Mariboru zapojejo letošnje božične praznike od treh strani v zbranih zborih novi zvonovi. Dobila jih je
15.	oktobra t. 1. cerkev Brezmadežne pri čč. šolskih sestrah ter jim je pripravila srčkan sprejem in krst ter veličastno proslavo po vodilnih besedah:
•Spletajmo vence Večnemu v slavo! — Rožna kraljica, ti sprejmi naš dar — in ga položi v srčna zahvalo — svojemu Sinu na rajski oltar!
Dne 7. decembra t. 1. je v veličastnem spremstvu pripeljalo 15, parov najlepših konj pet krasno izdelanih in čudno milo donečih zvonov 'do bazilike Matere Milosti, kjer jih je kar naj slovesnejše krstil presvitli škof dr. A. Karlin na imena: sv. Jožef, sv. Frančišek Seraf., sv. Anton Pad., sv. Filomena in sv. 14 svetniki-pomočniki.
V	nedeljo, dne 21. decembra t. 1. pa se je novodošlim trem velikanom stolne cerkve na čast vršila slovesnost, ki Mariborčanom pač nikdar več iz spomina ne izgine. V zgodnji uri so jih vozili po najlepših mestnih ulicah,
j jih slovesno pozdravili ob vhodu v Orožnovo ulico ter i v veličastni procesiji spremili okoli stolnice pred ško-! fijsko palačo, kjer so bili posvečeni presv. Trojici, sv. apostolu Andreju in pa presv, Srcu Jezusovemu, ki je upanje umirajočih.
Od vseh strani se tedaj zg-lašajo te dni mili novi prijatelji in pojejo presrčno, milo in mogočno svoj božični slavospev z gloria in excelsis Deo = čast Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. Le naj pojejo glasno in lepo in stoletja tako, in nas naj kličejo in vabijo, opominjajo in priganjajo, da vselej in povsod Boga na višavah častimo in da skrbimo za to. da vlada mir med domačimi, mir med sosedi, mir po deželi in mir po državi. Bog daj, da se sliši njih glas v vsako vas in tudi v vsako srce, ter da se ljudje po njem ravnajo! Oglašam se, poslušaj me; kličem te, odzovi se!
želijo vsem svojim cenjenim odjemalcem sledeče tvrdke :
FRANJO FERK,
sedlar in lakirnih, Maribor, Jugoslovanski trg 3
Vsakovrstni vozovi v zalogi.	1
Solidna postrežba!	Zmerne cene!
FR. ZINAUER,
izdelovalelj štampilij,
MARIBOR, Aleksandrova cesta 43, (dvorišče).

IHL in KÜHAR, modna in manufakturna trgovina MARIBOR, Aleksandrova cesta 9.
BL. ROGINA vdova, krznarstvo, Maribor, Gosposka ulica 26.
kožuhovina, izdelovanje čepic, najcenejša popravljalnica za kožuhovino.
MARTIN FILIPIČ,
mesarija
Maribor	Gosposka ulica.
Prvovrstno1 blago. Solidna postrežba.
REZI VAŠL,
Damski modni salon — Maribor, Stolna ulica 2,
se priporoča cenj. damam: najmodernejša fazona, prvovrstna izpeljava, zmerne cene.
JOSIP MISLEJ,
pekarna
Maribor, Koroška cesta 21.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
FRANJO MAJER,
manufakturna trgovina, Maribor, Glavni trg 9, in se priporoča nadaljni naklonjenosti.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
STRAUSGITL DED. in DROG
parna pekarna, Maribor, Glavni trg. in se priporoča nadaljni naklonjenosti.
J. LÄUFER,
kolonijalno in špecerijsko blago, hišna in kuhinjska oprava, — Maribor, Aleksandrova cesta 23, in se priporoča nadaljni naklonjenosti.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
ADOLF in MARIJA KOSS,
trgovec z južnim sadjem, Maribor, Glavni trg. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
JAKOB LAH,
Maribor, Glavni tng 2. in se priporoča nadaljni naklonjenosti.
JOS. WAIDACHER,
trgovec s čevlji, Maribor, Slovenska ulica 6,
vošči vsem cenj. odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto! Priporočam za praznike in novo' leto svojo bogato zalogo^ damam in gospodom, luk-sus in trpežne čevlje, čevlje za deco in za hišno rabo v veliki izbiri. Zmerne cene. Gamaše iz kože lastnega izdelka.

M. KLEMŠE,
Damsjci modni atelje, Maribor, Aleksandrova c. 12. cenj. odjemalcem vesele1 božične praznike in srečno novo leto! Priporočam se za prihodnje leto!
LEGAT IVAN,
zaloga pisalnih strojev in razmnoževalnih aparatov Maribor, Vetrinjska ulica 30.
:: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru ::
praktičnih In najcsnejših
božičnih in novoletnih darli
kakor: maniküre, ročne torbice, potne opreme, kovčeki, dežniki, palice, galanterija, srebrnina jedilno orodje, ----parfumerija, družabne igre----------
Poseben oddelek za moško 'perilo bele in modre srajce, spalne srajce, spodnje hlače, žepne rute, ovratnike, samoveznice, nogavice, rokavice, dokolence, trikotaža, jum erji, jsweaterji i. t. d.
Velikä izbira okraskov za liožično drevo 1
tl ari bor, Aleksandrova cesta 23.
05 RAM
to znamko mora nositi žarnica
OSRAM
NITRA
Donar naložit«
nalbelll«	aaSvmsfff»
pri
Snodnieifaierskl ljudski posojilnici r.mt
• itrfharn, Stolna alle* Sl fi,
Id obrestuje hranilne vloge po
oziroma po dogovora.
Kdor v „Straži“ oglašuje, ^ Zi» “»Uno sn u^ibnlfti uspeha gotovo se raduje! MHMHHmnn
Predivo kupuje po najvišjih cenah ali zamenja za gotove vrvi tvrdka Ivan N. Adamič, Maribor, Vetrinjska ul. 20.	613
Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska p>emogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ul. št. 1—I.	107
! Cenik brezplačno \
KARO-CEVUI
MARIBOR, Koroška c.
CUNJE
kroja žk«, »utajena la pleti» *?-M odpadka, staro ž'lezje, ievaao in vlito, glaževino, kakor odpadka vsaka vrsta po majvtftjih «anafe
A. Arbeiter,
Dravska alice IS.
Kamenjan tudi staro žalezje katero ja za vporabo, s k» '»šitaJ pdpadU fea vUtinn,
Boljka luč boljše delo.
Cenik brezplačno. Inserat priložiti. Ako ne ugaja, se vzame radevolje nazaj.
požar,
99
občna zavarovalna družba, Maribor, Aleksandrova cesta Id,
lom stekla, lom strojev, vlom, toča, nezgode, avtotriplik, avtokaska, jamstvo.
Razglas prodaje.
V konkorzni stvari bivšega trgovca Antona Tonejc v Mariboru proda se pod roko posestvo vi. št 103 k. o. Razvanje, obstoječe iz zemljiških parcel št. 849 njive s površino 83 mV 851 njive s površino 69 a 70 kvad, met. in 852 travnika s površino 12 a 98 m2.
Ponudbe sprejema do 15. januarja 1925 konkurzni u-prarvitelj dr. Ferdo Lasič, odvetnik v Mariboru, in je kon-kuranemu komisarju pridržana pravica, da ponudbo sprej-me ali odkloni. Obenem s ponudbo je položiti v roki kon Surrenega upravitelja varščino v znesku 2000 din. za ev. Škodo, vsled odstopa od ponudbe.
Natančnejša pojasnila daje dr. Ferdo Lasič, odvetnik v Mariboru, Marijina ulica 10.
Maribor, dne 19. 12. 1924.
Dr. Ferdo Lasič,
upravnik komkurznega sklada Antona Tonejc.
Občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu.
Glavni zastop: Maribor. Leta' 1923 izdano 22.440 živ-fjenskih polic za kapital preko dva tisoč milijonov din.
Pijanost ozdravi
hitro, brez vednosti pijanca »AbstinentoL« Steklenice po 30» 50, 80 in 140 diru, ako se plača naprej po priporočei nem pismu in še 20 din. za zamot ir» poštnino.
GeselIsciiaft für chemische und metallurgische Industrie 'm. b. Hv Wien XHI % Wissigrillgasse 5.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.
Priložnostni nakupil 99* Foto-aparati
v veliki izbiri pri
O-	IMIa^er, iwdCaxfLbor»
Gosposua ulica 39.
S
ALAHA
prvovrstna novo blago povsem zrela
se dobi povsod.
Prva hrvatska tvornica salame, preka enega mesa in masti
N. Gavrilo «It-a sin. d. d, Petrinja.
Generalno zastopstvo za Slovenijo :
R. BUNC in drug
Ljubljana—Celje—Maribor.
'±±±±±±±±±±±±±±±±
Strojno mizarstvo
HOCHNEGER&WÌHER
Koroška c. 53 MAR BOR Koroška c. 53
se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pisarne trajno v zalogi.
Edini izdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudi*. Postrežba točna!	Cene zmerneI
4
i
M
*
*
4
4
4
4
4
4

STRAŽA.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij »Strabe«.
Stran tk ; ;
mmmw,
Najcenejše In najuspešnejše
oglašujete
samo potom
Oglasnega zavoda
F. Voršič-a
naslednik,
Maribor, Slomškov trg 16.
Pojasnila brezplačno!
imkkiiiiii
Išče se viničar. Prvovrktne moči haj pošljejo ponudbe a «pričevali v prepisu (ki se ne vračajo), ali se naj oseb no predstavijo, pri posestvu »Poznanovec«, pošta Zla-. , tar, Hrvaško.	781 2—1
Inkasiranje terjatev in opominjanje prevzema »Posredova-> lec«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 23.
Soo tilniaite se Diiaške večerje !
Samo 30 O D franko na dom!
Ta garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega aluminija; snežno bela in desetletja trpežna. Dobavlja se proti predplačilu ali 'povzetju.
Najboljša io najceneiša darila
za Božič in Rove leto
se dobijo samo v galanterijski trgovini
Josip Ril'starlč, Marii or, Glavni trg it 17.
Pri nakupu od Din. 100-— dalje 5 odstot. popusta
"ftigovina z mešanim blagom z velikim krogom odjemalcev, dobro uvedena, obenem s sortiranim blagovnim skla-* diščem, se proda v Krapinskih Toplicah, oziroma se da od 15. januarja na več let v najem. Stanovanje z vrtom na razpolago, za odplačilo se zahteva do 100 tisoč dinarjev, za ostalo ugodni plačilni pogoji. S samo resnimi reflektanti stopi po osebnem pregledu rad v dogovore lastnik Jurkovič Fran, Krapinske Toplice.	779 6—1
Hotel, velika enonadstropna zgradba s krasnimi parketira-nimi sobami, v pritličju restavracija in kavarna, veliki vrt, oddelek za gaiažo itd, vse v novem stanju, brez incentarja ali po razumu z inventarjem, v dobro obiskanem kopališču Krapinske Toplice, se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji za 1,250.000 dinarjev. Po tl osebnem pregledu stopa v dogovor posestnik Franjo r. Jurkovič, Krapinske Toplice,	780 6—1
AH že veste najnovejše? Da sva midva, Nežika in Ivan Zore-c, prevzela staroznano gostilno »Mesto Trst« nasproti javni bolnici, kjer nudiva svojim gostom najboljša tepla in mrzla jedila in prisitno domačo kapljico,, dalje da o praznikih, na Silvestrov večer in na novega leta dan igra priljubljena godba. Prosiva za obilen obisk» vesele praznike in srečno novo leto želeči