ISTO XTL, ŠTEV. 268
SLOVENSKI
Izdaja In tiska časopisno-zatožnlško podjetje Slov. poro£ev«iec Direktor: Rudi Janhaba — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vo&njak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Ured niJtvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica 5. telefon 23-522 do 23-526
—	Uprava Ljubljana. TomiiČeva 5/n., telefon 23-522 do 23-526
—	Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva allea «, telefon 21-396, za Uubìjadske naročnike 20-183, za zunanje 21-832 — Poštna predal 29 — Tek. r. 60-KB-5-Z-367 — Mesečna naročnina 200 dinarjev
OBISK PODPREDSEDNIKA KARDELJA V VELIKI BR1MNUI
la londonski občini
Včerajšnje dopdi’ne je bilo posvečeno proučevanju britanske komunalne uprave — Slavnostno kosilo na jugoslovanski ambasadi in prvi obisk v Foreign Officeu
London, 15. nov. (Tanjug). Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je prebil današnji dan v proučevanja britanskega sistema krajevne uprave. Danes je bil gost londonskega mestnega sveta in londonske občine Lambeth. V spremstvu veleposlanika Velebita in državnih podsekretarjev Pries in Vratuše je podpredsednik Kardelj davi ob 10.30 prispel v londonski mestni svet.
Visokega jugoslovanskega gosta so pred vhodom v poslopje sprejeli in pozdravili predsednik londonskega mestnega sveta Norman Prichart, vodja administracije sir Howard Roberts, pomočnik predstojnika administracije g. Jackson, podpredsednik londonskega mestnega sveta ga. Rankin, namestnik predsednika g. Bradfield, laburistični
Čestitka Nehruju
New Delhi, 15. nov. (HSi. Včeraj je Indija zelo slovesno počastila 66. rojstni dan predsednika vlade Nehruja. Prav tako slovesno so ga proslavili uidi v Kašmiru.
Predsednik Nehru je dobil čestitke od jugoslovanskega predsednika maršala Tita. od predsednika siamske vlade in predsednika pakistanske vlade.
Prvi Han konference o Trstu
Trst, 15. nov. Ob 10. dopoldne je bil v vili »Lubin« v Rimu prvi sestanek mednarodne posvetovalne konference o tržaškem pristanišču. Na sestanku so imeli član! italijanske delegacije tri referate, v katerih so govorili o carinskem režimu v prosti coni tržaškega pristanišča. nadalje o pristaniških napravah, pomorski službi in pomorskih zvezah, ki jih bo imel Trst. Konferenca bo nadaljevala z delom šele jutri dopoldne, ko bodo verjetno delegacije drugih držav dale svoje predloge in pripombe. Konference se udeležuje okoli 40 delegatov. — Poleg italijanske je najštevilnejša avstrijska delegacija.
vodja mestnega sveta Hayward in vodja opozicije sir Norris Kenyon. Zatem so imeli razgovore v sobi predsednika sveta, pri katerih je bil sodeloval tudi britanski veleposlanik v Beogradu sir Frank Roberts. Pri
minilo v prisrčnem ozračju Predsednik londonskega mestnega sveta je nazdravil britanski kraljici, predsedniku republike Jugoslavije in uglednim gostom ter imel krajši pozdravni govor. Podpredsednik Kardelj se je zahvalil za dobrodošlico in pozdrave.
Po končanem obisku, ki je trajal štiri ure, se je podpredsednik Kardelj vpisal v knjigo uglednih obiskovalcev, nato pa se je v spremstvu veleposlani-
IZJÄVÄ MICMIL-LÄM 0 OBISKU
Ženeva, 15. nov. (Tanjug). Ob obisku podpredsednika zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja Veliki Britaniji se je dopisnik Radio Beograda iz Ženeve obrnil na britanskega ministra za zunanje zadeve Macmillana, ki mu je dal naslednjo izjavo:
»Z velikim pričakovanjem mislim na srečanje s podpredsednikom Kardeljem v Londonu in upam, da bom imc-t z njim koristne razgovore o tekočih mednarodnih vprašanjih. Ko se bom sestal z g. Kardeljem, mu bom skušal osebno izraziti prijateljska čustva, ki jih gojimo v Veliki Britaniji do Jugoslavije ter zadovoljstvo, da se nam je ponudila priložnost pozdraviti v naši prestolnici uglednega predstavnika vaše države.«
tem so gostu predvajali film o Londonu. Predsednik Prichart je razkazal obiskovalcem glavne oddelke uprave, dvorano mestne posvetovalnice, dvorane za razstave in druge prosto rt.
Zatem je bilo na čast podpredsedniku Kardelju In njegovemu spremstvu kosilo, Id je
Medparlamentarna unija
Ženeva, 15. nov. (AFP). Izvršni odbor medparlamentarne unije bo imel od ?-3. do 30. novembra v Delhiju redno zasedanje. Pred zasedanjem bo sestanek skupin za Srednji in Daljni vzhod, ki bodo sestavile predloge za plenarno konferenco, ki naj hi bila v Bangkoku L 195S
1BHÖSI DUMI - BONN
Brentano yAvs trill
Bonn, 15. nov. (Tanjug). Za-hooBoneniški minister za zunanje zadeve von Brentano bo jutri dopoldne v spremstvu državnega sekretarja ršaiistei-na in treh funkcionarjev ministrstva odpotoval na uradni obisk v Avstrijo, vračajoč s tem obisk, ki ga je bil napravil Bonnu leta 1953 bivši minister za zunanje zadeve Avstrije Gruber. Na Dunaju bo ostai tri dni.
Z avstrijskimi državniki se bo posvetoval o splošnem mednarodnem položaju in vprašanjih, k; neposredno zanimajo obe državi. Med temi so uvedba rodnih diplomatskih zvez, medsebojni- gospodarski stiki, problem državljanstva Avstrijcev v Eahcdni Nemčiji ter zahteva bonske vlade po odškodnini za bivša nemško premoženje, ki je po avstrijski državni pogodbi prešlo v last Avstrije.
V uradnih bonskih krogih pravijo, da se bo zahodnonemška delegacija trudila zboljšati ozračje med obema državama, k: je bilo po podpisu državne pogodbe nekoliko napeto. Po
mnenju zahodnonemške vlade je določba v astrijski državni pogodbi, po kateri tako imenovano -bivše nemško premoženje v Avstriji ne more biti več izročeno tujcem v škodo zahodnenemških državljanov. Von Brentano bo torej skušal omehčati avstrijske predstavnike, v bonskih krogih pa menije, da med razgovori na Dunaju ne bo mogoče doseči več kot le sporazum o ustanovitvi skupne komisije strokovnjakov, katere naloga bo, proučiti to vprašanje.
Glede uvedbe rednih diplomatskih stikov bonski politični progi ne pričakujejo kakih posebnih težav. Obe strani bosta verjetno za to, da se predstavništva v Bonnu in na Dunaju povišata v veleposlaništvi. Zahodnonemška delegacija pa bo vztrajala pri tem, da avstrijska vlada prizna zahod-nonemško vlado kot edino predstavnico nemškega naroda, ter obljubi, da ne bo navezala stikov z Vzhodno Nemčijo. Taka obljuba pa je zaradi avstrijske obvezne nevtralnosti mrlo verjetna.
ka Velebita, državnega podsekretarja Vratuše in zastopnika vladnega urada za sprejem uglednih tujih gostov sira Grahama Vincenta odpeljal na obisk v občino Lambeth, kjer je ostai dve uri v razgovoru s predsednikom občine Marockom, vodjem administracije g. Fishwi-okem in drugimi funkcionarji.
Sinoči je podpredsedn ic Kardelj v spremstvu veleposlanika dr. Velebita in državnega podsekretarja Vratuše obiskal studio televizijske mreže v Londonu. Tehnični vodje ustanove so podpredsedniku Kardelju razkazali naprave, zatem pa je na povabilo političnega urednika v televizijskem intervjuju odgovoril na več vprašanj v zvezi z njegovim obiskom v Veliki Britaniji. Intervju so prenašali v okviru posebnega programa »Obiskovalci dneva«.
Uradni predstavnik Foreign Officea je sporočil, da se bo britanski minister za zunanje zadeve Macmillan, ko se bo v četrtek vrnil iz Ženeve, udeležil slavnostnega kosila v jugoslovanskem veleposlaništvu, ki ga bo isti dan priredil veleposlanik dr. Velebit na čast podpredsedniku zveznega izvršnega sveta
Edvarda Kardelja. V četrtek popoldne bo imel podpredsednik Kardelj v zunanjem ministrstvu z Macmillanom razgovore o zu-najepolitičnih problemih. Kakor Izjavljajo v poučenih britanskih krogih, bo MacmUlan seznanil podpredsednika Kardelja z mnenjem britanske vlade o ženevski konferenci ministrov za zu-naje zadeve štirih velesil.
Državni podsekretar za zunanje zadeve Srdjan Priča je danes popoldne v spremstvu ministra svetnika jugoslovanskega veleposlaništva Jakše Petriče in britanskega veleposlanika v Beogradu sira Franka Robertsa obiskal Foreign Office, kjer je imel ločene razgovore s parlamentarnim podtajnikom Foreign Officea Turtonom, parlamentarnim podsekretarjem lordom Johnom Hopom in pomočnikom državnega podtajnika Foreig Officea Wardom.
Uspsšas delo
Trsi, 15. nov. Dnevni red ju-goslovansko-italijanske komisije ki razpravlja v Vidmu od 8. novembra o vprašanjih v zvezi s praktičnim uveljavljanjem Videmskega sporozuma, bo, kakor predvidevajo, izčrpan v sredo. Pričakujejo, da bodo izdali uradno sporočilo o poteku konference. V kolikor se je zvedelo, so rešena razna vprašanja v obojestransko zadovoljstvo, ostala vprašanja pa so tudi že na poti za rešitev	S. L.
Ede« prot! konferenci Izrce! - Arabci
London, 15. nov. (AFP). Britanski predsednik Anthony Eden je danes popoldne v Spodnjem domu zavrnil predlog bivšega laburističnega ministra Hendcrscna, da bi pod okriljem OZN sklicali konferenco za odstranitev spera med Izraelom in Egiptom. Dejal je, da taka konferenca sedaj no bi bila umestna. Uspela pa bi le tedaj, ko bi b^e arabske države in Izrael pripravljene za sporazum.
Bivši laburistični minister Robins je izrazil mnenje, da je Edenov govor povzročil na Srednjem vzhodu preplah, čemur pa Eden ni hotel pritrditi »Čas je, da e vso ostrostjo povemo, da morajo arabske države in Izrael končno spremeniti svoje togo stališče, je odgovoril Eden,
Kot smo že včeraj poročali, so v Beograd prispeli člani krajskega klasičnega gledališča iz Poking.»- Na slitti: Po pristanku letala na zemunskem letališču
n Zahvala panamskega predsednika
Beograd, 15. nov. (Tanjug). Predsednik republike Paname dr. Ricardo Arias Èspinoza se je predsedniku republike Josipa Brozu Titu brzojavno zahvalil za čestitke, ki mu jih je bil poslal za državni praznik Paname.
Rodoljub čckkovič sprejel kitajske umetnike
Beograd, 15. nov. Podprod-ed-aik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Čolakovič je sprejel dopoldne zastopnika ansambla kitajskega klasičnega gledališča, ki so včeraj prispeli na gostovanje po naši državi, umetniškega direktorja ansambla in jomočnika ministra za kulturo L,R Kitajske San S; Cijan, umetniškega vodjo ansambla Šao Sen in prvakinjo pekinške opere Tu Sin Fan. Obisku sta prisostvovala tudi sekretar komisije za kulturne zveze z inozemstvom Ivo Frol in veleposlanik Kitajske v Beogradu g. Vu Sju Čuan.
Zastopniki kitajskega klasičnega gledališča in kitajski veleposlanik v Beogradu so obiskali nato predsednika komisije za kulturne zveze z inozemstvom Marka Rističa.
Faure ima še štiri dn* da«a
Ge v tem roku ne doseže sporazuma obeh domov parlamenta o novih volitvah, bo Francija spet brez vlade
Pariz, 15
zače! razpravo o
volitve v francosko naredno ludi predsednik vlade Faure Bourses IVIauncnry.
nov. (Tanjug). Svet republike je davi prvič vladnem predlogu volilnega zakona za bližnje
Francoski senatorji začeli splošno debaro vladnega zakonskega
so danes o bei sdii u predloga. Senatorji so ostro gra’aJi zahtevo vlade, naj bi bile volitve prihodnji mesec po dosedanjem volilnem sistemu, čeŠ da brez volitine reforme niso mogoče volitve, ki naj bi rešile državo iz sedanje parlamentarne krize. V Parizu pričakuje-o, da bodo senatorji še danes zavmü'i vladni predlog, ker ponovno zahtevajo od skupščine, da spreime večinski volilni sistem v dveh delih. V tem primeru bii bile volitve lahko komaj v
skupščino. Na seji sta navzoča in minister za notranje zadeve
zahtevati razpust	skupili a; v
V tem primeru bi morali podana pri.voi.ti na izvedbo v okt e v pu sedaniem sistemu brez kakršnekoli spremembe zakona, ali žiti vladno krizo.
Predsednik Edgar Faure ima samo še štiri dni časa, da bo v obeh domovih dosegel sprejetje be-
spneo razcepljenosti v senatu 'n skupščini in nesoglasij med ministri Radikalni, neodvisni in ljudsko tep-ub ! ik a n ski min i stri gr- * ze z odstopom, če bi Faure zahtevni! sprejet je volilnega zakona,
pa sp:o-
strank. Težave so tudi v rem, ker treh strank popotl-in med seboj na-
sedla zait on sitega načrta. Eravijo. da bo ta naloga nenavadno težka
a V «-vr
so mnenja ten noma različna sprotna.
Pri tem nenavadno kočljivem položaiu, ki se botìi n bel j roda.b-širje, skuša Edgar Faure s spretnim:: potezami na.;ti izhod iz zagate.
GMBKJK MOSTU Pl! BSGSBAQU
začetku prihodnjega
Predsedstvo skupščine i« sklenilo predlagat! poslancem noro, tretjo splošno debato o vlačiti? zahtevi za volitve v decembru, ki na; b; se začela že drevi. Parlamentarni strokovnjaki menijo, da bi 'se utegnila ta debata končati z glasovanjem o zaupnici. To pot namerava predsednik Faure
ŽENEVSKA KONFERENCA
leta.
BEOGRAD, 15. nov. V soboto 19. novembra bodo spojili oba dela novega mostu na Savi pri Beogradu z montiranjem poslednjega dela konstrukcije v širini treh metrov.
Nato bodo začeli graditi vozno pot, široko 18 metrov. Na vehko delajo tudi za ureditev dohoda na most. Na beograjski strani ga u-rejajo iz Brankove ulice, na zemunski strani pa grade 56 met-
Tudi o stikih ni sporazuma
Molotov je napadel zahodne predloge češ, da podpirajo vmešavanje v notranje zadeve SZ, podpirajo vohunstvo in so podobni »barantanju z bananami v Jušni Ameriki«
Ženeva, 15. nov. (AFP) Pod predsedstvom Harolda Macmillana je bila danes popoldne ob 16. uri v Palači narodov seja ministrov za zunanje zadeve štirih velesil.
Sovjetski minister za zunanje zadeve Molotov je govoril prvi. Ponovil je svoječasni predlog, naj bi tuje vojaške sile v Nemčiji zmanjšali za polovico.
Popoldne ob 15.30 so se zbrali ministri zahodnih velesil, do bi odobrili skupno stališče za popoldansko sejo štirih ministrov. Kakor se je zvedelo, so se sporazumeli, da bodo šefi njihovih vlad odločili glede novega sestanka s sovjetskim predstavnikom v tem letu.
V današnji dopoldanski debati glede utrjevanja zvez med
Pogled n« terroottetórafuo Šoštanj
(ft®) « ii Iftli a* četrti (trud)
Vzhodom in Zahodom so se zbližala stališča vseh štirih velesil glede razvoja medsebojne trgovine, kulture, znanstvene in tehnične zamenjave ter skupnih naporov za povečanje dejavnosti specializiranih organizacij in agencij OZN. Kakega sporazuma niso sklenili. Mini-'stri so se popoldne ponovno zbrali, da so nadaljevali razpravljanje o problemu nemške in evropske varnosti.
Pozornost konferenčnih krogov je bila tudi danes usmerjena na več zasebnih razgovorov in srečanj, ki so jih imeli mi-
Jugoslaviia na zasedanju Mednarodnega združenja za socialno zavarovanje
Beograd, 15. nov. — Jutri bc-jdpotovala v Mehiko jugoslovanska delegacija, ki jo vodi direktor Zveznega zavoda za socialno zavarovanje Zdenko Has na zasedanje Mednarodnega združenja za socialno zavarovale, ki bo v Mexicu od 21. do 6 iecembra. O bolniškem zavarovanju v Jugoslaviji bo govoril ra tem zasedanju član naše delegacije Žika Petrovič, direktor Zavoda za socialno zavarovanje Srbije.
nistrj in njihovi svetovalci, pripravljajoč besedilo skupnega sporočila.
Jutranjo se-jo je začel britanski minister Macmillan, ki je dal besedo sovjetskemu ministru Molotovu. Sovjetski predstavnik je zavrnil včerajšnji francoski predlog za skupno četverno deklaracijo o zvezah med Vzhodom in Zahodom ter dal nov predlog. Molotov je obtožil ministra Pinaya, da je iz sinočnjega francoskega načrta »črtal vse dobre predloge, ki jih je bil predložil na prejšnjem zasedanju francoski predsednik Edgar Faure«. Obtoževal je tudi vse tri zahodne velesile, da so popravile svoje načrte »v želji, da bi jih Sovjetska zveza zavrnila«. Posebno ostro pa je nastopil proti zahodnemu predlogu o informativnih središčih, češ da je dosedanja praksa pokazala, »da so bila taka središča vedno leglo tujega vohunskega delovanja«. Odklonil je tudi zahtevo za znižanje tečaja rublja, kar naj bi spodbudilo turizem v Sovjetski zvezi, rekoč, da ga ta poskus vmešavanja v notranje zadeve sovjetske zveze spominja na »barantanje tujih družb z bananami v južnoameriških državah«.
Ameriški državni sekretar Foster Dulles je izrazil obžalovanje nad odklonitvijo francoskega kompromisnega načrta, rekoč, da ne vidi nobene možnosti za sporazum o tej točki dnevnega reda. Od 17 zahodnih predlogov za utrjevanje zvez med Vzhodom in Zahodom je bilo deloma sprejetih samo pet problemov, vsi ostali zahodni
predlogi pa so bili zavrnjeni. To ne vodi k sporazumu, posebej še, ker sovjetsko besedilo ne omenja temeljnih predlogov o svobodi in zamenjavi informacij.
Britanski in francoski minister sta se strinjala z Dullesovo oceno. Francija pa^ bo kljub temu nadaljevala napore za utrjevanje zvez s Sovjetsko zvezo in vzhodnimi državami, je pripomnil Pinay. Britanski minister Macmillan je končno predlagal, naj bi debato zaključili.
Etiopskim kmetom bodo dali zemljo
Adis Ababa, 15. nov. (AFP). Proslave ob 25-ietnici kronanja etiopskega cesarja so se končale z razglasitvi jo štirih cesarjevih razglasov, ki jäh je objavila radijska postaja Adis Ababa. V enem izmed n.jiih je cesar Haile Sciassi objavil, da bodo dobili kmetje v popolno last večino zemlje, ki jq obdelujejo. To velja za kmete, ki imajo manj kot 40 ha obdelovalne površine. Novi' lastniki- bodo davka prosti do leta 1957. V drugih razglasih so napovedani ustanovitev bank, ki bodo dajale kmetom posojila, odprava državnega monopola v bančništvu i n ussnovitev Ul lih bank.
Trgovinska pogajanja s Kitajsko
BEOGRAD, 15. nov. V Beograd bo 21. novembra prispela kitajska gospodarska delegacija, ki se bo pogajala o uvedbi blagovne izmeni ja ve z Jtigosl-a vii jo. Vodja kiraijake delegacije bo po-fnocnGk ministra za zunanjo trgovino g. Kung Juan,
rov široko cesto s stezo za pesce, posebno stezo za kolesarje .n z zelenim pasom. Kakor računajo, bo most sposoben za promer meseca junija prihodnjega leta, ko bo začela obratovati tudi trolej-busna oro-ga Beograd — Zemun.
Pri krdelavi konstrukcij« mostu so sodeäovaiia naša podjeria »D juro Djakovič« iz Slavonskega Broda, »Dragoslav Djordjevič — Goža« iz Smederevske Palanke in zahodnonemška tvrdka »MAN«, k! je izdelala tudi načrt za most. Dve trertnij konstrukcije so izdelali pri nas, eno pa v tvrdki »MAN«.
Da bi prihranili na devizah, so de! materiala za konstrukcijo vlili in obdelali v domačih tovarnah. Za izdelavo posameznih delov so uvozili iz tujine 2.400 ton materiala, a 1.400 ton že gotovih konstrukcij. Tako so v most vgradili skuono 3.800 ton iekla.
Čeprav bo novi most v primerjavi s starim mostom za prilaiž-no 45 odstotkov lažji, ho vzdržal . mnogo večje obremenitve. Prvič v naši državi so ori gradnji tesa mosta uporabi jaM radioisotope. Vso montažo konstrukcije je izvršilo • beograi4co podijet'e »Mo-stogradnia«. Negovi delavc’ «o novo rečno v?ak mesec montirali po 380 ton jekla.
Slaba volilna udeležba
Carigrad, 15. nov (Reuter' — Po doslej objavljenih rezultatih je vodilna turška demokratska stranka na nedeljskih občinskih volitvah dobila 2866 glasov od 3713. Glavne opozicijske Stranke so bojkotirale volitve, obtožujoč demokrate, da so bile parlamentarne volitve leta 1950, ko so le-ti zmagali, nedemokratične. Računam, da
:°	cnvnn 1 r>^ (triVpnan
Elektrogospodarska skupnost Slovenije
Poročilo o stanju dotoka na rekah m indeks proizvodnje za 14. november 1955:
Srednji dnevni do^ok v kub. m na sede.:	Drava, Dravograd 2**5
(lani 2fl€k Sava. Moste 16.7 (lani 9.2) Sava. Medvode 82.8 flan; 84). Soča. Dobi ar 95.4 (lani 72.8).
Indeks proizvodnje v primerjavi s 1954. letom 105.
VREME
Vremenska naipoved za sredo:
Pretesno oblačno tn hladno vreme. Zlasti v severovzhodni Sloveniji nekaj rahlih padavin. Na Primorskem delne raziamitve In burja. Temperatura ponoči od — 3 do + 2. na Primorskem okoli 6, čez aan med 4 ln 6, na Primorskem do 10° C.	4
Za boljšo preskrbo mest in industrijskih krajev
Posvetovanje zastopnikov gospoda rskih organizacij in predsednikov občinskih ljudskih odborov v Mariboru
Maribor, 15. nov. Danes je bila v Mariboru konferenca zastopnikov Trgovinske zbornice LRS, Okrajne trgovinske zbornice v Mariboru, okrajnega ljudskega odbora in predsednikov občinskih ljudskih odborov, zastopnikov okrajnega sindikalnega sveta, Zadružne zveze in trgovskih podjetij, ki so razpravljali o preskrbi mest in industrijskih krajev predvsem s kmetijskimi pridelki.
Inž. Vehovar je seznanil navzoče z glavnimi ugotovitvam konference, ki jo je nedavno «klical v Beogradu zvezni izvršni svet za preskrbo večjih mest, kakor tudi sklepi posvetovanja med Glavno zadružno zvezo LRS in Trgovinsko zbornico LRS, ki sta se z ugotovitvami beograjske konference v načelu strinjali. Predvsem je poudaril potrebo, da se posveti več pozornosti trgovski mreži, zlasti trgovini s kmetijskimi pridelki in da se doseže boljše sodelovanje med zadrugami in trgovsko mrežo Prodajaln za kmetijske pridelke je v večjih potrošnih središčih odločno premalo. Ustanavljati bo treba nova detajlistična podjetja, kmetijske zadruge, ki so blizu centrov, pa naj bi aktivno sodelovale v preskrbi mest. V tej smeri je izvršni svet zadrugam tudi zagotovil podporo v obliki večjih kreditov.
Inž. Vehovar je govoril tudi o tehničnih in organizacijskih pomanjkljivostih, ki ovirajo boljšo preskrbo mest. Omenil je predvsem slab vozni park podjetij, pomanjkanje sodobnih skladišč in slab trgovski kader ter nezadostno družbeno kontrolo v trgovini.
Predsednik Trgovinske zbornice za mariborski okraj Tone Šušteršič je nato poročal o preskrbi v mariborskem okraju, predvsem s kmetijskimi pridelki. Za preskrbo s kmetijskimi pridelki poslujejo v Mariboru tri podjetja »Povrtnina«, »Vino-Sadje« in zadružno podjetje »Orač«, ki so v prvih desetih mesecih letos prodala za potrebe mesta Maribora za 68 milijonov dinarjev blaga. V jesenskem obdobju so prodala okoli 150 ton krompirja in okoli 160 ton jabolk. Ti podatki kažejo, da glavna oskrba prebivalcev v Mariboru ni šla skozi trgovino, vendar pa je prebivalstvo z zimnico preskrbljeno. Tudi inter-
vencija kmetijskih in zadružnih posestev, ki jih je v okolici mesta 15 z blizu 6500 ha površine je slaba. Na trgu se pojavljajo predvsem takrat, kadar je ponudba drobnih proizvajalcev precejšnja, ne pa tedaj, ko bi bila njihova intervencija najbolj potrebna. Najvidnejšo vlogo pri preskrbi potrošnikov Maribora imajo privatni proizvajalci. Socialistični sektor kmetij-_ ske proizvodnje bi se moral zavzeti za večjo pridelavo vrtnin ob časovni razdelitvi, da bi lahko vplival na trg čimprej z zgodnjimi pridelki, nàto pa v celotnem Obdobju. Pri trgovskih podjetjih, ki zalagajo trg z vrtninami, se pojavlja tudi ta slabost, da dostavljajo na trg blago po cenah, ki jih določajo privatni proizvajalci.
Objektivni vzroki za slabo preskrbo mesta, ki jih ne gre podcenjevati, so pomanjkanje skladišč, hladilnih naprav in voznega parka. V tem pogledu je Maribor nedvomno na zadnjem mestu v Sloveniji. Glede
r.a to je v perspektivnem načrtu za obdobje 1955 do 1960 predvidenih za kritje najpotrebnejših investicij, za zboljšavo preskrbe v mariborskem okraju 1.4 milijarde dinarjev. Od tega naj bi uporabili za hladilne naprave, skladišče kmetijskih pridelkov in vinske kleti 418 milijonov, za tehnično opremo 21C milijonov, za ureditev tržnic 32 milijonov, za ureditev skladišča za industrijsko blago 110 milijonov, za trgovska podjetja na drobno, za trgovino in priročna
skladišča in opremo lokalov pa 422 milijonov. Ta sredstva bi črpali iz amortizacijskih skladov trgovine, skladov za investicije in končno iz okrajnih in republiških kreditnih skladov.
V razpravi so ugotovili, da je glavna slabost trgovine še vedno ta, da hodi po poti, ki zahteva najmanj dela, namreč, da blago odkupi, ne pojavlja pa se kot ponudnik, čeprav se ji ponujajo ugodni zaslužki. To velja zlasti za trgovino s kmetijskim-, pridelki.
Predsednik nove občine Ravne tovariš Cernec je opozoril na slabo preskrbo Mežiške doline. Grosistične trgovine sploh nimajo, cene blaga pa so zaradi oddaljenega prevoza iz Maribora za 6 do 7 dinarjev večje pri kilogramu. Zlasti je pomanjkljiva preskrba z mlekom in maščo-
bami. Bili so celo primeri, da so ljudje tihotapili kvas iz Avstrije, ker ga trgovine niso imele po več tednov na zalogi. Sadje in zelenjava je potrošnikom doseljiva Sele julija in avgusta Prav tako je slaba preskrba z mesom. Odkup živine je še vedno v rokah mesarjev, ne pa kmetijskih zadrug. Tudi preskrba z drvmi je zelo pereča, čeprav je področje izrazito gozdarsko. Nujno bi bilo, da bi se za preskrbo Mežiške doline zavzelo eno izmed mariborskih grosističnih podjetij in morda odprlo tam svojo prodajalno.
Ob koncu posvetovanja so posvetili precej razprave tudi družbeni kontroli v trgovini in izrazili mnenje, da je treba podpreti ustanavljanje potrošniških svetov, ki naj bi pomagali trgovski mreži odpraviti pomanjkljivosti in tri bi vplivali na boljšo- preskrbo potrošnikov.
—jp
Prihod delegacije kitajskih novinarjev
Becgrau, 15. nov. V Beograd je davi prispela delegacija Vse-kitajskega združenja novinarjev na enomesečni obisk k Zvezi novinarjev Jugoslavije. Na čelu delegacije je Wang I, namestnik glavnega urednika lista »Jen Min Zbao« (Ljudskega lista) v Pekingu, člani delegacije pa so Chen Mou, namestnik glavnega urednika »Mladinskega lista«, Kah Li Sen, namestnik glavnega urednika lista '»Luč«, Tao Yeng, direktor oddelka za ino-»mstvo pri centralni radijski postaji Kitajske, Li Ping Chuan. •’.amsstnik direktorja mednarodne agencije Hainhua in namestnik generalnega direktorja Vse-ikitajskega združenja novinarjev nadalje Lou Pu Can, direktor lista »Notranji mongolski dnevnik«, ter Vang Tsi, dopisnik Ljudskega lista v Pekingu.
Na železniški postaji v Beogradu so kitajsko novinarsko delegacijo sprejeli predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije Stojan Stojilkovič s člani pred-sedništva zveze Rudijem Štaj-duharjem, Jožetom Smoletom in Slobodanom Glumcem. Sprejemu je orisostvoval tudi svetnik kitajskega veleposlaništva v Beogradu Chpu Chin Yeh.
Nekaj številk o obleki, prehrani in plačah
WCERAJ SM
Pogajanja za zgraditev
hidreceniral
Jugelsksporta
Beograd, 15. nov. Pooblaščeni zastopniki Jugoslavije in Zahodne Nemčije bodo imeli prihodnji teden v Bonnu razgovore o zgraditvi hidrocentral v Jugoslaviji na podlagi znanega načrta »Juigoelekscorta«. Takoj po teh razgovorih bodo imeli zastopnik; Jugoslavije na Dunaju z avstrijskimi zastopniki podofc-
Skupššma založniških podjetij
Lsbsle svinje v Vojvodini Ž3 po ISO din kg
Tržišče debelih svinj iu živine označuje zadnji čas nadaljnji nagel padec cen. Cena debelim svinjam je v roku petih dni padla za 18* din pri kg in jih na trgih v južnih republikah že prodajajo po 1S5 do 120 din fco vagon. V Vojvodini pa je ponekod cena že padla na 160 do 165 din za kg, to je 10 din izpod dogovorjenih maksimalnih cen. Narašča tedi ponudba goveda, povpraševanje pa je majhno. Tudi cene govedu nadalje padajo, tako da je govedo drage vrste že mogoče kupiti po 115 din franco vagen.
Novi Sad, 15. nov. Na letni skupščini Združenja založniških podjetij Jugoslavije, ki se je sinoči začela v Novem Sadu, so razpravljali o problemih založniških podjetij, izdajanju domačih del, šolskih in popularno-znanstvenih knjig ter drugih zadevah.
Kakor poudarjajo, se v povojnih letih opaža vse večje zanimanje za izdajanje domačih del s področja znanosti in beletristike. menijo pa, da bi bila potrebna večja pestrost založniških programov, da bi se n. pr. zajela prirodnó-znanstvena dognanja od nuklearne energije do plastičnih mas, odkritja so-' dobne astronomije, popularnejše razprave o socialističnem gospodarstvu in kulturi, romansirane biografije itd.
Združenje je uspešno sodelovalo s SZDL ter političnimi in družbenimi organizacijami. V preteklem letu so bila tri posvetovanja o problemih popu-
Koša Popovič v Novera Snđu
Novi Sad. 15. nov. Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič in predsednik izvršnega sveta Srbije Jovan Veselinov sta imela v Novem Sadu sestanek z volivci tega okraja, ki je trajal okoli dve uri. Koča Popovič je ob tej priliki govoril o jugoslovanski zunanji politiki in rdtovarjal na mnoga vorašanja.
larnc-znanslvene knjige, šolske knjige in domače beletristike.
Na skupščini so prav tako ugotovili, da je združenje ustvarilo uspešno mednarodno sodelovanje s populariziranjem izdaj naših založb, sodelovanjem na mnogoštevilnih razstavah knjig in s sklepanjem sporazumov o izdajanju domačih pisateljev v tujih jezikih.
Sparatasi o pošinem picmsUi z Edgarijo
Bocgrad, 15. nov. V generalni direkciji pošte so danes podpisali sporazum o poštnem in telekomunikacijskem prometu med Jugoslavijo in Bolgarijo, kj določa zboljšanje in razširjenje poštno - brzojavno - telefonskih zvez med obema državama. — Sporazum je za Bolgarijo podpisal namestnik ministra za pošto, brzojav in telefon ing. Ma-non Atanasov Ajanov, za Jugoslavijo pa pomočnik generalnega direktorja PTT Vladimir Šenk.
Slavnostnemu podpisovanju so prisostvovali bolgarski veleposlanik v Beogradu Ljubomir Angelov, pooblaščeni minister v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Dragoje Djurič, svetnik v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Emil Malešev in generalni direktor Generalne direkcije pošte, brzojava in telefona Nikola Milanovič.
ne razgovore o uresničitvi omenjenega načrta.
Jugoslovanska delegacija, ki jo vodi direktor Elektrogospodarske skupnosti FLRJ ing. Čeda Miličevič, bo odpotovala v Zahodno Nemčijo ob koncu tedna.
F.azgovori zastopnikov Elektrogospodarstva Jugoslavije, Zahodne Nemčije in Avstrije predstavljajo nadaljevanje konkretnih prizadevanj, da bi se uresničil pomembni načrt, ki je bil spomladi soglasno pozdravljen v Organizaciji združenih narodov.
Ako bi se zgradile v Jugoslaviji nove elektrarne po omenjenem načrtu, bi mogli izvažati v Italijo, Avstrijo in Zah. Nemčijo okoli 5 milijard kWh električne energije. Količina, ki bi preostala za domačo uporabo, okoli 2 milijardi kWh, bi bila enaka skupni sedanji proizvodnji vseh hid-ocentral v Jugoslaviji.
mcdžKzskega trenziia 'ćzz Jugoslavijo
Beosrad, 15. nov. Med železniškima upravama Jugoslavije in Madžarske je bil sklenjen sporazum o povečanju madžarskega tranzita čez našo državo. Po sporazumu bo Madžarska dobavila ie dohodkov povečanega tranzita jugoslovanskim železnicam razno opremo za njihove potrebe. 2e do konca leta naj bi madžarske železnice dobavile našim železnicam 11 parnih 'lokomotiv, 2 parna žerjava z nosilnostjo po 45 ton, razne stroje za železniška podjetja, večje količine premoga in drugo blago.
Hfibonsfruksija nrsmegov-nibov v Hivaiski
Zagreb, 15. r.ov. Proizvodnja premoga v koprivniških in go-luboveških rudnikih bi se mogla povečati z relativno skromnimi investicijami za več deset tisoč ton na leto, uporaba modernejših strojev pa bi znatno zmanjšala stroške proizvodnje. Po podatkih republiškega zavoda za
rapirna möusinja m celulozni les
dem-Kxško obratuje mesec cini in pri poskusnem obratovanju izdela povprečno /.e 6 vagonov roto papirja dnevno. Večina jugoslovanskih tiskarn je že papir preskusila in razumljivo je, aa 10 šc ni najfinejšj in najboljši ro:o papir, kar je glede na začetne težave popolnoma razumljivo, toda — papir je tu! Po nekaj mesecih prakse pa lahko pričakujemo in smo tudi prepričani, da bo kakovost papirja povsem zadovoljiva.
Seveda pa so z obratovanjem tega giganta zvezane tudi težave in sicer v zadostni preskrbi s celuloznim lesom.
Neva tovarna bo potrebovala, ko bo obratovala s pomo zmogljivostjo, 18S.000 kub. metrov celuloznega lesa. Za leto 1956 pa je predvidena minimalna poraba 155.000 kub. metrov celuloznega lesa. Verjetno bo pa že v letu 1956 — glede na dob rè rezultate, ki se kažejo v predelavi — porabila več, tako da nastaja resen problem, kako in od kod bomo vso te količne celuloznega lesa prejeli.
leg tovarne celuloze in roto papirja v Vidmu imamo v Sloveniji še tovarno celuloze v Goričanah, dalje 4 tovarne papirja (Vevče, Količevo, Sladki vm in Kadeče) ter 4 tovarne, ki izdelujejo lesovino in lepenko (Ceršak, Tržič. Podvelka in Prevalje). Te tovarne skupno potrebujejo še nadaljnjih 112.890 kub. metrov ce-


URBJOJEJO
RGEJ VOSNJAK (glavni in .odgovorni urerin«* ANCEK DRENOVEC (notranja ooliti kal EKSANDER JAVORNTF (gospod anrtvo)
$AN	fmnanja pol''
LAN SEOA fratture)
ANE T.TPAR (SporO Za oglase odgovarja AIS K-RMAC
lulcznega lesa. Tako bo v letu 1956 znašala potreba po celuloznem lesu v Sloveniji skupno 267.800 kub. metrov in to le tedaj, če tovarne ne bodo presegle plan.
Ze doslej je bila preskrba s celuloznim lesom več ali manj kritična, toda primanjkljaj v Sloveniji smo krili z dobavami iz ostalih republik, t.* j. iz NR Hrvatske in iz NR BiH. Glede na tc, da je pričela poskusno obratovati tudi tovarna natron papirja v Maglaju in da je povečala svojo obratovanje tovarna celuloze v Prijedoru, ne moremo več pričakovati Kakih večjih količin celuloznega lesa ostalih republik. Ob priliki določitve lokacije roto tovarne v Sloveniji, se je LR Slovenija obvezala, da bo letno dobavila najmanj 225.000 kub. metrov celuloznega lesa, kar se pa doslej še ni zgodilo. Zato so upravičeni očitki dragih republik, ki pravijo, da naj prvenstveno izpolni svojo obvezo LR Slovenija, nasar bedo šele pomagale druge republike.
Seveda pa pri tem nastajajo občutne težave, ker ne vemo, kje je meja med jamskim in celuloznim lesom. Rudnjkom je pač vseeno, ker lahko uporabljajo jamski in celulozni les, medtem ko papirna industrija jamskega lesa ne more uporabljati. Pri tem pa je položaj na terenu tak, da oddajajo precejšnje količine celuloznega lesa v rudnike, prav tako pa velikanske količine celuloznega lesa kot gradbeni les. Samo v letu 1954 je odšlo iz Slovenije v ostale republike nad ion.000 kub metrov gradbenega in jamskega le«a. V ostalih republikah celuloznega v druge namene ne morejo uporabljati, ker je celulozni les ves razrezan in razcepljen iz debele hlodovine in se zato uporablja lahko izključno za celulozni les. Medjem pa se naš celolozn? les lahko uporablja tuda v vse druge namene, t. j. kot jamski les. gradbeni les. lesno volno, za sodarne, za tesan les itd. Zato nastraio pri nas težave kljub temu, da je dovolj celuloznega lesa in bi Slovenija lahko sama krila vse svoje potrebe. Potrebno bi bilo samo malo več zavesti in nič drugega.
Pri tem pa ne bi smeli pozabiti,
koliko deviz bomo prihranili, ker ne bo treba več v inozemstvu kupovati roto papirja; nasprotno, roto papir bomo celo izvažali.
Proizvodnja papirja pomeni že razmeroma znamo oplemenitenje osnovne surovine — lesa. Pri predvojni nabavni coni lesa 180 din za kub. meter frco tovarna in pri povprečni prodajni ceni papirja 7.50 din za kg, računajoč dalje, da porabimo povprečno cca 4 kub. metre lesa za tono papirja, vidimo, da je tvorila postavka les v prodajni ceni papirja le cca 10% prodane vrednosti. Oplemenitenje je torej bilo cca 10-krat-no. Današnja struktura cen je nekoliko drugačna, predstavlja pa še vedno v povprečju približno 8.5-kraino oplemenitenje.
Klasično nasprotje temu je prosta prodaja, odnosno izvoz nepredelanega celuloznega in drugega lesa iz Slovenije. Iz inozemskih revij iz leta 1952 smo mogi! razbrati, da smo izvažali celulozni les za kompenzacijo za roto papir iz Avstrije ter smo dajali nič manj kot 17—18 kub. metrov celuloznega lesa za 1 tono rotacijskega papirja. Znano pa je, da je v rotacijskem papirju lesne substance le za cca 3.5 kub. metra celuloznega lesa. Z razlifko. t. j. s 13.5 do 14.5 kub. metrov celuloznega lesa pri toni papirja smo plačali oplemenitenje. Zato je bila popolnoma upravičena težnja, da se v tem pogledu osamosvojimo, saj bi iz izvožene količine lesa lahko proizvajali doma 5-krat tako veliko količino papirja, kakor smo ga uvažali.
Da bi prišli do vseh teh potrebnih količi« celuloznega lesa za našo papirno industrijo, za katero lahko trdimo, da je naša nacionalna industrija (saj že stoletja izdelujemo papir na naši zemlji!) b| brli potrebni le majhni administrativni ukrepi.
Državni sekretariat za gospodarstva LRS bi moral izvesti predvsem registracijo odkupnih podjetij. tako da ne bi mogel kupovati vsak, kar bi hotel ln kjer hi hotel. Nekatera podjetja so registrirana za odkup hlodovine, toda poleg hlodovine kupujejo tudi ce-lozni les. ki ga n*?plma industrija nikdar več ne vidi. Isto je z drogovi, ki jih poleg velike porabe doma Še izvažamo, kar je zopet izključno v škodo celuloznemu 'o.sn. Lansko leto je bila sicer izvedena registracija, toda ne popolna in bi bilo treba to v letošnjem letu ponovno pregledati in urediti, tako da bi v vsakem okraju vse gozdne Sortimente zbiralo in odkupovalo samo eno ali
dve podjetji, ki pa bi se seveda morali obvezati, da bi posamezne Sortimente oddajali res samo namembnim potrošnikom. Vse nepravilnosti in razne špekulacije, ki se dogajajo na terenu, Dl s tem odpadle.
Vsak okraj ima svoj plan. S hlodovino bi se prvenstveno krile potrebe podjetij v okraju ln bi tukaj lahko uspešno intervenirala in pomagala Trgovinska zbornica LRS. Pokrila bi se vsa ostala dejavnost: gradbeništvo, obrtništvo, jamski les In seveda tudi celulozni les.
Tako pa se dogaja, kot smo že spredaj omenili, da veliko podjetij, ki imajo pravico kupovanja, odkupujejo Sortimente, katerih ne potrebujejo ter tako kvarijo tržišče in ustvarjajo v nekaterih okrajih pravo anarhijo. Z odvzemom registracije za odkur» gozdnih sortimentov bi odpadli tudi vsi izgovori nekaterih okrajnih zadružnih zvez, ki pravijo. Ca lesa ne morejo odkupiti, ker da ga je odkupilo to in to gradbeno podjetje. ?li LIP. oziroma razne obrtne zadruge iitd., sarm. pa celulozni les za nekaj dinarjev dračje prodajajo za druge Sortimente. Naši gozdarji bi morali seveda že ori odkazovaniu lesa v gozdovih nazitj na ^avilno razvrstitev lesa in prepričani smo, da bi se položaj znatno izboljšal, seveda pa bi morale predvsem okrajne uprave za gozdarstvo natanko kontrolirati izdajo izvoznic in uvest? največjo pazljivost, če se res izvaža *ak les. kot je na izvoznici označen: na vsak način pa bi morale prioritetno gledati, da se izvrši »•enubUški plan.
Prav tako bi bilo nujno urediti eozdne takse, ker se nam dosedanji način obračunavanja nikakor ne zdi pravilen.
Vsekakor, tovarne so tukaj in te je treba oskrbovati z osnovno surovino, t. j. s celuloznim lesom, katerega bi moralo biti uri pravilni razdelitvi in z uvedbo predlaganih minimalnh administrativnih ukrepov za vse. predvsem pa za panirno industrijo dovolj na razpolago.
Papirna Industrija ne more obratovati brez celuloznega lesa, na vseh ostalih področlih pa bodo potreboval? vedno manj lesa: tako v gradbeništvu *unorahlja1o že železne konstrukte, rudniki železne ctojke. dati n ovo di železo-hetonske stebre, itd. Zato Je treba pap’rn? Industriji v pogledu dein v c«*ii*i4>r-nega lesa nuditi največjo pomoč!
-le.-
gospodarsko planiranje bi morali v prihodnjih treh letih investirati v te rudnike okoli 380 milijonov dinarjev, od tega 90 milijonov 1. 19.56, okoli 200 milijonov pa bi dali rudniki sami iz svojih amortizacijskih skladov.
Po rekonstrukciji v golubove-škem rudniku bi mogli odpreti nove jame v južnem in zahodnem revirju, mehanizirati prevoz in začeti izkoriščati doslej neizkoriščene rezerve premoga, ki se cenijo na približno 800.000 ton. Razen tega bi se mogli stroški za proizvodnjo zmanjšati v tem rudniku od 4000 na
3.500	dinarjev na tono.
Proizvodnja lignita v koprivniških rudnikih, čigar rezerve cenijo na približno 10 milijonov ton, bi se mogla poleg konstrukcij povečati za približno 4-6.000 ton na leto. Z mehaniziran jem odkopa in drugi del bi se mogel delovni učinek posvečati od 600 na 800 kg na dan, skupna akumulacija pa od 54 milijonov na približno 127 mili-jo-^v dinarjev na leto.
Koone^ciju industrijskih podjetij
Zagreb,*- 15. nov. Pri republiški trgovinski zbornici v Zagrebu so sestavili strokovni odbor za industrijsko sodelovanje, ki bi poleg drugega ugotovil proste kapacitete v industriji in skupno s podjetji ter strokovnimi forumi proučil ukrepe, ki bi bili r.a tem področju potrebni. Po mnenju strokovnjakov, bi se morali lotiti kooperacije domačih podjetij z večjo odločnostjo, ker bi to omogočilo bolj racionalno in intenzivnejšo izkoriščanje sedanjih kapacitet.
V Zagrebu so že ustanovili skupnost podjetij, ki bo izdelovala električne aparate za gospodinjstva, v kratkem pa bo prišlo do kooperacije za izdelovanje plinskih aparatov za gospodinjstvo. Železarna v Sisku bo v sodelovanju z drugimi podjetji izdelovala gradbena ogrodja iz brezšivnih cevi in razne armature. Nameravajo začeti tudi izdelovati električno opremo za ladje in razne izdelke iz aluminija.
Dosedanje izkušnje kažejo, da je treba kooperacijo zasnovati na čvrstih medsebojnih obveznostih. Pogodbe naj bi n. pr. vsebovale vse vrste uslug, jamstvo za kakovost dela itd., medtem ko bi se dobiček razdeljeval sorazmerno po udeležbi pogodbenikov.
Po Indeksu Štev. 11, ki ga izdaja Zvezni zavod za statistiko in evidenco, povzemamo nekatere podatke o višini cen na drobno za tekstil in hrano v razdobju
1953-	55.
Kot je razvidno iz podatkov, je napravljena primerjava o gibanju cen tekstila in hrame v let.h
1954-	55 na osnovi cen, dosežen.li v letu 1953. V letu 1953 zasledujemo v glavnem vztrajno padanje cen na drobno v primerjavi z ravnijo, ki so jo cene na drobno dosegle v mesecu juliju 1953. V primerjavi z julijem 1953 so cene tekstila v mesecih novembru in decembru 1953 padle za poprečno 22 odstotkov, t. j. dosegale so !e 78 odstotkov julijskih cen za tekstil na drobno. Prav tako so padle cene na drobno hrami že v avgustu za 18 odstotkov ter obstale v naslednjih mesecih leta 1953 na 80 odstx>tk:h cen na drobno, ki so bile dosežene v mesecu juliju 1953. V zvezi s tam so se sorazmerno znižale cene na -drobno hrani jn tekstilu za povprečno 10 odstotkov, kar je ugodno vplivalo na standard. V letu 1954 so začele cene hrami in tekstilu ponovno rahlo naraščati, j.n sicer hitreje pri hrani, kot pri tekst'lu. V decembru 1954 so bile cene na drc-bno tekstila še vedno za 20 odstotkov oižje kot v juliju 1953. Čeme tekstila so nadalje rahlo naraščale v letu 1955 ter v letošnjem oktobru dosegle približno 90 odstotkov cene tekstila v juliju 1953. Občutno hitreje pa so naraščale cene na drobno hrani, ki so že oktobra 1954 dosegle cene iz julija 1953, t. j. že v mesecu neposredno za spravilom vseh najvažnejših prehranjenih predmetov. V letu 1955 so bile dosežene najvišje cene na drobno prehranbenih predmetov v mesecu avgustu, in sicer s 120 odstotki cen na drobno, doseženih v juliju 1953. V septembru 1955 so te cene na drobno sicer nekoliko padle, oktobra pa so se zopet dvignile na isto raven kot v letošnjem avgustu. Kot vidimo, so cene na drobno tekstila v letu 1955 ostale še vedno za 10 odstotkov pod ravnijo, doseženo v juliju 1953, medtem ko so cene nadrobno hrami povprečno skoraj za 20 odstotkov višje, kot v juliju 1953. Glede na to je bil v letošnjem letu zaznamovan precejšen porast cen na drobno, ki so povprečno za cca 10 odstotkov višje kot v letu 1954, kar je seveda povečalo splošne življenjske stroške in poslabšalo standard.
Pribiižnp isto sliko nudijo tudi podatki o gibanju plač, kjer zasledimo naraščanje nominalnih plač v letu 1954 in 1955 v primerjavi z letom 1953, ter padanje realnih plač. Splošni žHivljenjskii stroški so v zadnjih treh mesecih leta 1953 nekaj nad 90 odstotkov povprečne ravni v 'letu 1953. Oktobra meseca 1954 so ti stroški dosegli povprečno raven življenjskih stroškov v letu 1953, v letošnjem oktobru pa so ti stroški znašali že cca 15 odstotkov več, kot v letu 1953. Ti podatki veljajo za štiričlansko delavsko družino. Od re se zelo malo razliku-jeio splošni življenjski stroški štiričlanske uslužbenske družine, kjer so ti srrošk; naraščali le za spoznanje enakomemeie, kot pri delavski družinu Splošni živi jenski stroški uslužbenske družine so . dosegli raven iz leta 1953 v decembru mesecu leta 1954, medtem ko so življenjski stroški delavske družine dosegli to raven že v mesecu oktoru 1954. Kot kažejo po-datkii so splošni življenjski stroški uslužbenske družine za 1 do 2 odstotka nižji kot delavske druž:-ne. Nominalna plača uslužbenske družine je oktobra 1955 presegla
»SLOVENSKI
POROČEVALEC« zavaruje svoje naročnike proti posledicam n e z g o d !
raven iz leta 1953 za 20 odstotkov, realna plača pa je manjša kot v letu 1953, kar pomeni, da je pr{ večji nominalni -plači v letošnjem letu mogoče kupiti mam j, kot v zadnjih mesecih leta 1953 pri manjši nominalni plači takrat-
Vseh teh številk in podatkov pa ne bi imelo smisla navajata, če ne bi iz njih napravili ustrezajočih zaključkov. Zato še kratek komentar:
Spredaj navedeno gibanje cen, stalno naraščanje nočnin al nisi :n padanje rea’nih plač ter nrašča-nje življenjskih stroškov ;e nedvomno jn v veliki meri posledica subjektivnih napak l-n nediscipline v izvajanju planskih predpisov, neodgovornega tresenja raznih fondov, investicij, proračunskih sredstev itd. Če hočemo torej doseči padanje cen in zagotoviti dviganje realnih plač tedaj moramo nujno im dosledno izvajati vse predpisane smernice in ukrepe v našem gospodarstvu, kajti nihče urna pravice z neodgovornim ravnanjem in annpo-daronjcm zmanjševali življenjski riandarti delovnim ljudem, pa na; bo to v podjetju, občini ali kje drugje.
Z-ck.
MILE KLOPČIČ PETDESETLETNIK
Pesnik in prevajalec Milo Klopčič se je rodil 16. novembra 1905 v L’Hòpitalu v Lota-ringiji, kjer je bil njegov oče rudar. Kmalu nato pa so se pesnikovi starši vrnili v domovino, v domače Zagorje, kjer živijo še danes. Pesnik je obiskoval šolo v domačem kraju in pa v Ljubljani. Nekaj časa je bii dopisnik slovenskih časopisov v Ameriki, nato pa do začetka vojne tajnik pri Slovenski Matici v Ljubljani. Med
X. ŽREBANJE OBVEZNIC II. LJUDSKEGA POSOJILA
Beograd, 15. nov. Amortizirane so obveznice, ki imajo naslednje številke v vseh serijah:
365,	163, 54. 509, 558, 296, 762,
338,	357,	19-8.	267,	193,	297,	703,
«9, 282, 799. 324. 495, 160, 222, 41, 633, 963, 657, 22, 777. 148, ' 410, 739, 672, 304, 40, 831, 432, 915, 78, 390, 979, 179, 120, 575, 1000, 819, 187, 389, 58, 899, 8, 384.
Dobitke po 2000 din so dobile obveznice v vseh serijah, ki imajo eno izmed naslednjih številk: 54, 4-49, 799, 388. 22.
Dobitke po 5009 din so dobile obveznice v vseh parnih serijah, k- imajo številko 267.
Dobitke po 10.000 din so dobile številke v naslednjih serijah:
109, 5161	3804,	653S,	3061,	1075,
4820, 3302, 2664, 1735, 2639, 1480, 4023, 3022,	3381,	5653,	2331,	780, 1266,	3277.
3994,	2577,	218,	5089.	626, 605,	4898,
5363, 3552, 5600, 3096, 5446, 6386, 3003, 589, 4<556, 813, 434, 2014, 3624, 5557! 4028, 1021, 2599, 1810, 4602, 1648, 204, 4312, 8265, 5213, 2174, 1596, 4151,' 1454, 3625,	2366.	6135,	1808,	3407, »45,	4302,
4106,	4862,	2875,	1588,	4725, 5727, 704',
4342,	3662,	5481,	4906,	4753, 21,	4774,
2301,	5257,	4175,	1081,	958, 3803,	5342,
2759, 3939, 2341, 2540. 4670, 4729, Ž589, 2572, 5549, 2863, 3838, 241, 2697, 6339! 2412, 5661, 3148, 1380, 6332, 676, 4050, 4234, 3330,	2376.	3827,	5900,	6206,	2976,
1091, 3928,	2273 ,	3107,	2484,	5358,	1264
2546, 2892. 3777, 240, 5600, 6489, 532. 6169, 5061, 1896, 5529, 5907. 3(206, 4015. 5197, 1755, 4458, 2832, 6207, 4115, 135, 3328, 5528,	5872,	5457,	2881,	5978,	T407,
3227, 5647,	5456,	U42,	1738,	2615,	5967,
3259, 1892, 737, 2696, 2520, 5826, 716, 470(1, 5888,	824,	4671,	2966,	5167,	1737,
4061, 8477,	4281,	4624.	5898,	4691,	4385,
3568 , 2466, 6340, 4488 , 2851, 405, 1125, 2483, 6499, 3122, 5091, 3697, 27«, 289,
4859,
4038,
5131 3834,
1758,
5827,
3493,
5866,
6323,
6507,
601, ’
51-10,
3103.
1590,
4027,
2903.
3435,
5404,
860,
1256,
4333,
1*077,
555,
1603,
4931,
2335,
4656,
5315,
2570,
3024,
3027,
5320,
1762,
4321,
3013,
2255.
1709,
83,
1456.
5568.
2312,
2708,
Dva dobitJka po 50.000 dinarjev sta dobim obveznici, ki imajo številko 963 v serijah: 1948 in 4414.
Dobitek 100.000 din je dobila obveznica, ki ima številko 297 v serial 6*.
, 1686, 5892. 4685. 5957, 3627,
:, 2377, 1318. 2717, 321, 5945,
, 3695, 5551, 3392, 4797, 4936, 4057, 2510, 6178, 1582, 5964, 3359, 182, 1216, 2950, 3830, 2033, 4128, 4550, 53S9, 1064. 284 , 764. 4679. 2574, £493, 3178, 2415, 356. 6219, 5622, 1732, 5450, 4610, 20, 6273, 1610, 2616 , 2996, 6565, 3534,
J7*7. 3i is. 1321	lf>2. 3~'0,
2917,	1634,	3530,	6452,’
6390, 2114, 1392, 1,112, 3354, 693, 5033, 3938, 1435, 224, 3056. 2723, 5977. 2434, 6410, 2258, 4617, 3242, 892, 3074, 5674, 4325, 5436, 6641, 2373, 6313, 3657, 6513, 4137, 2118, 730, 4910. 159. 4396 , 3546, 2405, 1749, 868. 4815. 5718, 4554, 3942, 5573, 2673, 4563. 1629, 3440, 3367, 3450, 4401, 4754, 3496, 1538, 1453, 4730, 3932, 1293, 4569, 4154, 2191, 3480, 5098, 1951, 5711, 2722, 1474, 3036, 2275, 3550, 2578, 6187, 126, 404, 1825, 4935, 2864, 5380, 5774, 2298, 3897, 6325, 1836, 4184, 2143, 1313, 4887, 2064, 4625, 5271, 1849, 8767, 6274, 1551, 4048 , 46-16, 5296, 2100, 6193, 4334, 5950, 843, 345, 6554. 533, 294«, 1987, 2026, 5697, 507, 3410. 2185, 3519, 5385, 3807, 5465, 2183, 196, 2230, 1478, 2641, 2119, 6159, 164, 6440, 5016, 1680, 3049. 5716, 4100, 2592, 5278	251, 4788, 3109, 6406,
55, 5069. 5428. 1853, 3685, 1252, 3551. 3664, 323. 2550, 6354, 2435, 5689, 1939. 6413. 3281, 3678, 5717, 3856, 2579.
2703.
4942.
2122,
5823,
5365,
5305,
5423,
1519,
17S4,
5206,
4408,
58*42,
1552,
2193,
1960,
5584,
4804,
1706,
3841,
4982,
2824,
5462,
606,
3396,
1477,
1236,
4110,
5141,
4236,
4604,
5506.
2371,
1898,
348,
4439,
3613.
5045.
28.
4786.
6547.
3066
vojna je bil vojni ujetnik v Nemčiji, triinštiridesetega pa je cdšei v partizane, kjer je o-pravljal razne pomembne funkcije. Po vojni je bil direktor Slovenskega knjižnega zavoda, direktor Drame SNG, zdaj pa je usiužben pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
Mile Klopčič spada v vrsto najpomembnejših slovenskih pesnikov. Že 1054, ko mu je bilo 19 let, je že izdal svojo prvo pesniško zbirko, ki nesi kaj značilen naslov — »Plamteči okovi«. Zbirko je posveti! Leninu. Te njegove prve pesmi so polne revolucionarnega poleta in ostre obtežbe časa prvih let po prvi svetovni vojni. Leta 1929 izdajo Klopčič in njegovi tovariši (med drugimi tudi Jovan Popovič, Novak Simič, Dobriša Cesarič, cd Slovencev pa Tone Seliškar, Ivan Grahor, Vinko Kcšak in Alfonz Gspan) knjigo socialnih pesmi »Knjiga driigcva«, ki je bila takoj zaplenjena, nekateri avtorji pa so bili zaprti in obtoženi veleizdaje. Med lemi je bil tudi Mile Klopčič. — Pet let kasneje je pesnik izdal svojo drugo zbirko — »Preproste pesmi«. Ta zbirka z nekaj nad tridesetimi pesmimi pcmeni izredno obogatitev slovenske lirike. Preprost vez in preprosta beseda, toplota čustva, ostrina misli in nenavadna plastičnost pesniških podob — to so odlike te knjige, ki je imela močan vpliv na vso slovensko poezijo tistega in tudi kasnejšega časa. To so socialne pesmi v najboljšem pomenu te oznake: Nekatere teh pesmi (Mary se predstavi, Krava, Nedeljski popoldan, Zapuščena kavama, Deževna pomlad 1933 pa tudi druge) najdemo v mnogih antologijah in šolskih berilih. Druga izdaja te zbirke je izšla 1951.
Med narodno osvobodilno borbo je Mile Klopčič napisal enodejanko »Mati«, ki so jo uprizorili domala vsi naši odri.
Kot prevajalec je Mile Klopčič znan zlasti s svojimi mojstrskimi prevedi iz ruščine (Blok, Puškin, Lermontov) in iz nemščine (Neine). Njegove pesmi pa so prevedene v ruščino, bolgarščino, francoščino, italijanščino, češčino in slova-ščino.
Pesniku Miletu Klopčiču želimo ob njegovi petdesetletnici še mnogo zdravih in plodnih let!
M Ä. j
đBRđiiJ
cz o g o d-kov
Medved sus kolesu
ARGENTINA
Težave novega režima
fili bo »režim svobode in socialne pravice«, ki ga obljublja vojaška junta, prepričal delavce, da se jim ni treba bati prihodnosti?
V Washingtonu z velikim veseljem pripovedujejo naslednjo zgodbico:
Neka gospa je bila znana po tem, da se je dosledno izogi- j bala vsakemu političnemu raz-govoru. Kadar koli jo je kdo vprašal za mnenje o državni politiki, je takoj spremenila | predmet pogovora. Na kritike : svojih prijateljev pa je odgo- jj vorila takole: »T/ svobodni de- j želi živimo. Nikjer ni prepo- ; vedano, da se ne smem bati govoriti o svojih političnih ; prepričanjih...«
Glede na vrsto dogodkov zadnjih tednov ni čuda, da je zgodbica tako priljubljena. Po mnogih znakih sodeč, se namreč pripravlja ofenziva na zloglasni »security system«, po katerem preizkušajo lojalnost vseh državnih uslužbencev, pa tudi uslužbencev zasebnih družb, ki se ukvarjajo z naročili za armado m mornarico.
Nemalo prahu je dvignila polemika med Georgom Ken-nanom in Henry jem W risto-nom — v uradnem glasilu ameriškega zunanjega ministrstva. Bivši veleposlanik v Moskvi je že leta 1952 odločno odsvetoval mladim ljudem diplomatski poklic. Po njegovem so ga »preizkusi lojalnosti«, pred katerimi niso bili vami niti najbolj odgovorni diplomati, spremenili v nesposobno službo, polno zmede in negotovosti. Vlada je tedaj imenovala poseben odbor, ki ga je vodil Wristcn in id je prav te dni objavil svoje zaključke. Toda te zaključke, češ, da morajo biti vrata v diplomacijo odprta širšemu krogu Američanov, je Kennan prav tako napadel. Meni namreč, da je treba z večjo selektivnostjo in dajanjem večje svobode vzgojiti diplomatski kader, ki ne bo delal sramote ZDA. Ali, kot se je on izrazil — ves svet ve, da medved nikdar ne more biti drugega kot medved, pa čeprav sc vozi s kolesom, z drugimi besedami, treba je ljudi vzgojiti, ne sme pa biti j J kriterij »tipično američanstvo« | ali še drugače — povprečnost ij v vseh pogledih.
Druga takšna senzacija je j bil nedavni obisk lorda Mo- j| unrbattena. Prvemu lordu bri- jj trnske admiralitete so prepo- ji ■sdali dostop na atomsko pod- jj mamico »Nautilus«, da bi ob- Jj verovali svoje atomske skrivnosti.
Najvažnejši pa so pri vseh ' teh dogodkih vedno pogostejši j napadi na vrhovno javno tožilstvo, ki vodi vse te »preiz- ; kuse lojalnosti« in ki je pre-pričano, da je le ono obvaro- j vaio republiko pred propadom j in da zasluži za to pohvalo, j Več vplivnih senatorjev, od- \ borov, pa tudi skupin zaseb- j nikov objavlja dan za dnem j članke, v katerih obsoja to de- | javnost vladnih organov. Demokratski senator Hennings je odkrito napadel zasliševanja osumljencev, ker jih, tudi če niso krivi, že samo dejstvo, da so jih zasliševali, ožigosa kot izdajalce in jih onemogoči.
Član odbora za subverzivne dejavnosti senator Kane pa je objavil javno pismo, v katerem obtožuje vrhovno javno tožilstvo, da je seznam subverzivnih organizacij preobširen in da se prevečkrat uporablja kot sredstvo za izsiljevanje in šikaniranje. Senator tudi predlaga naj ukinejo preizkuse lojalnosti, ki zajemajo 20 milijonov ljudi, in jih obdržijo, če že morajo biti, samo za najodgovornejša mesta.
Kdor koli pozna ameriško politično življenje bo pri zgornjih dogodkih takoj pomislil na volitve, ki bodo prihodnje leto. Znano je namreč, da skuša stranka v opoziciji čimbolj diskreditirati stranko na oblasti, pri čemer ne manjka obtožb o korupciji, nesposobnosti in še mnogo česa. Toda obtožbe proti »sistemu varnosti« so globlje. Niso namreč od včeraj. Pogumnejši Američani že dlje časa dvigajo svoj glas protidmetodam, ki jih je pred leti uvedel s pomočjo sebi podobnih senator McCarthy. To potrjuje tudi dejstvo, da ne protestirajo samo demokrati, ampak tudi precej vidni republikanci. Nemara imajo prav opazovalci, ki povezujejo te dogodke s splošno pomiritvijo na svetu. Ze predlogi Eisenho-werja na konferenci velike četvorice so precej razmajali ustaljene navade preiskovalcev, saj so bili v popolnem nasprotju z zakoni o zaščiti republike. Sledili so obiski delegacij iz Sovjetske zveze, razgovori veleposlanikov v Zeners (ki res niso preveč uspešni, tcrda važnejše je, da so v Washingtonu svloh pristali nanje itd., itd.). Skratka. led se taja. zunaj in znotraj, le da bi šlo nemara hitreje, če bi bilo manj medvedov ... na kolesih.
A.	Furlan
Bnenos Aires, 15. nov. (AP-AFP). Nacionalna posvetovalna junta je sinoči objavila sporočilo, v katerem ponovno izraža pripravljenost sodelovati z začasno vlado v nadaljevanju politike, »ki bo dala državi red en zakoniti režim v ozračju svobode in sociaine pravice«. Junta izraža solidarnost tudi z argentinskimi delavci, katere pa hkrati opozarja na spletke »tistih, ki bi hoteli izkoristiti delavce za svoje protidemokratične smotre.«
General Robert Dalton je imenovan za novega načelnika generalnega štaba argentinske vojske namesto Fedra Arambnra,
ki je postal začasni predsednik Argentine.
Argentinska generalna konfederacija dela je razglasila splošno stavko, ki naj bi se začela sinoči opolnoči po krajevnem času. Po Buenos Airesu so krožili letaki, v katerih je med drugim rečeno, da stavko lahko prekliče samo skupni sklep sindikalnih sekretarjev, ki bi se
zbrali na sedežu generalne konfederacije dela. V sporočilu generalne konfederacije je rečeno, da je edini vzrok stavke, katere trajanje je neomejeno, protest proti teptanju pravic centralne sindikalne organizacije in njenih zvez.
Kot odgovor na poziv argen-
JAPCNSKÄ
Združena desnica
Topio, 15. nov. (AFP) — V Tokiju sta se danes združili demokratska in liberalna stranka v konservativno stranko. Fo mnenju pol iti čirih opazovalcev bo 'japonska zunanja politika po tej združitvi »bolj močna in bolj nacionalistična«. Z združitvijo naj bi se tudi nehala notranja nasprotja v omenjenih strankah glede ureditve razmerja s Sovjetsko zv^po. Prav zaradi tega vprašanja se nista strinjala predsednik vlade Ha-tojama in minister za zunanje zadeve Šigemicu. Sigem;cu je večkrat izrazil mnenje, da je naklonjen »obzirni politiki« bivšega liberalnega predsednika vlade Jošide in da ne zaupa v pogajanja s Sovjetsko zvezo, ki
Ekspedicija v Äkicrktiko
Virginia, 15. nov. (AP). V ponedeljek je odplula iz Norfolka proti Antarktiki skupina ameriških ladij. Ugledni ameriški polami raziskovalec, upokojeni kontraadmiral Richard Byrd je izjavil pred odhodom odprave, da bodo odslej iz ZDA stalno pošiljali ekspedicije na antarktično ledeno celino. Sedaj je odplulo sedem ladij.
Odpravo so pripravile ZDA v okviru programa mednarodnega geofizičnega leta. Na Antarktiki bodo postavili sedem postaj, iz katerih bodo ameriški znanstveniki od leta 1957 do 1958 delali geofizična raziskovanja. Kontraadmiral Byrd bo ostal na Antarktiki ves čas, dokler se bo tam mudila ameriška ekspedicija.
PARIZ, 13. nov. (AFP) StavSd uslužbencev in preglednikov letalskega prometa na ctvBnih letališčih v Parizu so se danes pridružili tudi tehniki, ki so bili določeni za rezervo v nujnih primerih.
jih je bil začel predsednik jrlade Hatojama. Pravijo, da bo Sige-micu od podpori bivše vladajoče liberalne stranke lahko »bolj jasno in z avtoriteto postavil ozemeljske zahteve«.
V Tokiju menijo, da bo minister za zunanje zadeve po združitvi demokratske in liberalne stranke »zadosti močan, da bo mogel za neodločen čas odložiti zbližanje s Kitajsko« in zavrniti zahteve nekaterih azijskih držav po reparacijah, ki se zde njemu pretirane.
Politični opazovalci v japonski prestolnici menijo, da Je prišlo do združitve omenjenih strank ne morda zaradi »spontanih simpatij na obeh straneh«, pač pa »iz bojazni pred socializmom in lastnimi poslovnimi krogi, ki zahtevajo zbližanje z zahodnimi sosedi Japonske.«
Sultan
tinske generalne konfederacije dela k splošni stavki, Je argentinska vlada izdala stroge varnostne ukrepe. Pred postajami okrog pristanišča, v industrijskem predmestju, posebno pa okrog velikih tovarn v Avella-nedi, predmestju Buenos Airesa, so zavzeli položaje močni oddelki vojske in orožništva, oboroženi s tanki in mitraljezi.
Istočasno s pozivom generalne konfederacije dela so objavile organizacije »svobodnih sindikatov« sporočilo, v katerem pozivajo delavce, naj ne sodelujejo v stavki. Hkrati obsojajo generalno konfederacijo dela, da skuša »delati težave revolucionarni vladi«.
Navzlic pozivu generalne konfederacije dela Je položaj normalen skoraj v vsem Buenos Airesu. Radijske postaje so redno oddajale, vsakih četrt ura pa so objavHe vladno sporočilo, naj delavci ne poslušajo navodil generalne konfederacije dela.
Stavka je bila deloma izvedena v nočnih izmenah v hladilnicah in tovarnah v predmestjih Buenos Airesa. V La Plati je policija prijela 20 ljudi, ki so obtoženi, da so nagovarjali delavce k stavki.
Laos se pripravlja □a vGÌitve
Vientijan, 15. nov. (AFP). V kraljevini Laos se je danes začela predvolilna kampanja za volitve v zakonodajno skupščino, ki bodo 25. decembra. Vloženih Je bilo 235 kandidatov za 39 mest v narodni skupščini, vpisanih volivcev pa Je okrog
250.000.	Patet Lao ne bo sodeloval na volitvah zaradi spora, ki je nastal med političnimi pogajanji z vlado.

Pred kratkim so bili v japonskih vodah manevri povojnega japons kega ladjevja, ki Ima skupno tonažo 64.000 ton, Japonska mornari ca ima dva rušilca, 18 fregat, eno pomomico, veC manjših ladij, med njimi tudi ladje za izkrcavanje in mtnolovce. Slika kaže prizor s pomorskega manevra japonske mornarice, katerih se Je kot »sovražnik« udeležila tudi amertSka podmornica.
WASHINGTON IN BLIŽNJI VZHOD
Iskanje novlb poti
Od stalnega dopisnika »Politike« ta »Slovenskega poročevalca«
Washington, 15. nov. (Kablogram.) Izraelski zunanji minister je v Ameriki. V kratkem bo tja prispel tudi egiptski minister za finance. V State Departmentu premetavajo izvedenci nedavno zgodovino in Iščejo, kje Je bila storjena napaka, ki je bila vzrok, da se je na Bližnjem vzhodu razvila sedanja kriza. Besedo »krizo« uporabljajo tu za trenutni položaj na egiptovsko-izraelski meji, kakor tudi za sovjetski nastop na tem področju, nastop, ki ga tu uradno proglašajo za resno komplikacijo.
Vse to so samo zunanji znalci diplomatske razgibanosti in nervoze sedaj, ko v Washingtonu na novo pregledujejo celotni položaj in ameriško politiko na področju, katerega fizguba bi bita,
MÄB0KC
toda.
s tem maroško vprašanje še ni rešeno — Spor med strankami in vprašanje bodočega položaja dežele
Rabat, 15. nov. (AFP). Maroko bo jutri zmagovito sprejel sultana Siđi Mohameda V. ben Jnsefa, ki se vrača iz dveletnega izgnanstva. Sultan bo prispel jutri okrog opoldneva na letališče v Rabatu, nakar bo govoril na tribuni v Mečnaru, sredi trdnjave, ki obkroža sultanov dvor, kjer se bo zbralo okrog dva tisoč ljudi. Na letališčn gs bodo dočakali generalni rezident Dubois, člani kronskega sveta, predsednik vlade Ben Sliman in druge osebnosti.
Spričo tega dogodka trdijo v pariških krogih, da težave za rešitev maroške krize Se niso prebrođene. Predvsem še m sklenjen načelen sporazum o bodočih odnošajiih. Maroške nacionalistične stranke zahtevajo odpravo protektorata in neodvisnost ter svobodo Maroka. Francoska vlada pa še vedno ni
BSAZHJJA
jasno izrazila svojega stališča.
Sultan ben Jus«! mora prilagoditi različna stališča maroških političnih organizacij do političnih, gospodarskih in socialnih reform v Maroku ter do razmerja e Francijo. Med stranko Istödal ln demokratsko stranko neodvisnosti je čedalje bolj vidno rivalstvo. Jutri bo prispel v
Most ie prihodnje vlade
Glavna naloga Ramosove vlade je nadaljevanje kontinuitete demokratičnega režima — Zahteve po kaznovanja glavnih zarotnikov
Rio de Janeiro, 15. nov. (Tanjug). Nova vlada Nereua Ramosa verjetno ne bo izdala važnejših upravnih ln gospodarskih ukrepov do 31. januarja, ko bosta Izvoljeni predsednik Brazilije Kubltschek in podpredsednik Goulart prevzela dolžnosti. Sedanja vlada sl je postavila za glavno nalogo nadaljevanje kontinuitete ustavnega demokratičnega režima, ki jo Je zavaroval petkov nagel in složen nastop kopenske vojske in kongresa.
Dosedanji ukrepi nove vlade so bili v glavnem usmerjeni k vzpostavitvi normalnega položaja ter vzdrževanju reda in miru na vsem državnem ozemlju, kar se ji je naglo posrečilo. Pri tem vlada verjetno ne bo imela kakih večjih težav, čeprav so bile izvedene spremembe v zvezni vrhovni upravi in je odstavljeni predsednik Luz računal na podporo važnih činitelj ev — mornarice in letal-
Norveška in Sovjetska zveza
Moskva, 15. nov. (Tanjug) Predsednik norveške vlade Ger-hardson je danes končal razgovore s sovjetskimi predstavnik: v Moskvi o gospodarskih in kulturnih vprašanjih. V skupnem sporočilu o razgovorih, ki bo objavljeno nocoj, bodo poudarjena načela mirnega sožitja in sodelovanja med državama.
Ko je prišel v Sovjetsko zvezo, je Gerhardson izjavil, da je po njegovi sodbi mnogo več stvari, ki družijo obe državi, kot pa takih, ki ju razdvajajo. :n izrazil prepričanje, da se bodo odnošaji med Sovjetsko zvezo in Norveško utrdili. Na sprejemu v norveškem veleposlaništvu je prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze Hruščev omeni, prijateljstvo med Norveško in Sovjetsko zvezo.
Drevi bo predsednik vlade Sovjetske zveze Bulganin priredi! sprejem v Kremlju na čast norveškemu predsedniki: vlade, ki bo jutri odpotoval na krajše potovanje po Sovjetski zvezi.	__
stva. Široka javnost, ki je pozdravila preobrat, in kopenska vojska, ki je enotna, sta trdna opora nove vlade.
Nova vlada je nekak most med dosedanjo ln prihodnjo vlado, ki jo bo sestavil Kubi-tschek. Izključeni so zastopniki konservativne stranke (UDN) in drugi izraziti eksponenti prejšnjega režima. Novi minister Nelson Omenha je ugledni vodja brazilske delavske stranke izvoljenega podpredsednika Gou-larta. Za novega ministra prometa in javnih del je imenovan inženir Lucas Lopez, kateremu je Kubitschek zaupal izdelavo svojih načrtov za industrijski in gospodarski razvoj države. Nova ministra letalstva in mornarice general Secco in admiral Camara sta bila že prej pristaša priznavanja volilnih rezultatov. V kopenski vojski so s posameznih poveljujočih položajev odstranili le manjše število generalov, ki se niso strinjali z zakonitim stanjem.
Javnost in časopisi pozivajo vlado, naj objavi vse podrobnosti o poskusih za razveljavljenje volilnih rezultatov in za uvedbo diktature ter vse zaplenjene listine, ki dokazujejo krivdo posameznim Sindikalni voditelji zahtevajo skupaj s časopisi skrajne levice korenito čiščenje in kazen za voditelje preprečenega udara. Za sedaj sta v zaporu samo nivši predstojnik obveščevalne službe v letalstvu polkovnik Adi in bivši predstojnik policije Cortez. Odstavljena ministra letalstva in mornarice Gomez ln Vale ter poveljnik brodovja admiral Pe-oabot so izpuščeni, prav tako
novinar Lacerda, ki se Je mudil skupaj z odstavljenim predsednikom Luzom na križarki Ta-mandare in ga ščiti poslanska imuniteta. Njegov časopis »Tribuna da Imprensa«, ki je pred preobratom odkrito pozival k razveljavljenju volilnih rezultatov in diktaturi ter odpravi državnega monopola na pretro-lej, pa je še vedno prepovedan.
Rabat predsednik stranke Istik-lal El Fasi. Le-ta pripada političnim krogom, ki zahtevajo popolno svobodo Maroka. Francoski politični krogi so El Fa-sija večkrat dolžili, da je kriv za pogoste upore maroških jia-clonalistov. V maroških krogih pa pravijo, da je to samo nadaljevanje borbe nacionalistov, ki bo trajala tako dolgo, dokler Maroko ne bo dobil pravice do neodvisnosti.
Novi generalni rezident v Maroku Dubois je imel včeraj važne razgovore z najuglednejšimi maroškimi predstavniki ob delni navzočnosti Si Bekaja, člana kronskega sveta. Namen posvetovanja je bil predvsem določiti ukrepe, ki so potrebni glede na vrnitev sultana Ben Jusefa.
Včeraj je bilo v Maroku več atentatov. Ubitih je bilo 9 ljudi, ranjenih pa 20. Te dni je padlo v bojih z maroškimi nacionalisti 10 francoskih vojakov in 11 Maročanov.
Nov predsednik sudanske vlade
Kartum, 15. nov. (AFP). Sudanski parlament je ponovno izvolil Ismaila el Azharija za predsednika sudanske vlade. — Pred nekaj dnevi je bil parlament izrekel . Azhariju glede proračuna nezaupnico, nakar je Azhari odstopil. Predsednik El Azhari je prvak nacionalne unionistične stranke.
pravijo, »težja kot izguba Kitajske«. V Washingtonu so zaenkrat skäenil; prepreči neposredno nevarnost egiptovsko - izraelskega spora, še vedno pa razmišlja jo, kako bi preprečili nadaljnjo in že večjo nevarnost — širjenje ruskega vpliva. Da bi preprečili to neposredno nevarnost, so izjavili, da bo Amerika nastopila proti tisti strani, k; bo povzročila vojno, drugič pa so sklenili, da.ti Izraelu »znatne količine orožja« kot protiutež egiptovskim nabavam iz Češkoslovaške. Sklep o orožju, ki je bil glede na ameriške interese v arabskem svetu in glede na razpoloženje tega sveta, sprejet z nelagodnostjo, je bil posledica daljšega proučevanja. Kaže, àji je prevladala teorija, da se lahko s takim postopanjem Egiptu in a-ralbskemu svetu pokaže, da jih poslovanje z Rusi ne bo pripeljalo daleč, niti jim zagotovilo nadmoći nad Izraelom. Na drugi strani bi po tej teoriji; vzporedno dajanje orožja Izraelu moglo zmanjšati strah v tej deželi, pa tudi ohladiti duhove, ki zahtevajo »preventivno vojno proti Egiptu«. Tudi če se bo vse to pokazalo kot točno, tu vendar smatrajo, da gre samo za začasno rešitev, ker je Washington prepričan, da niti Egspt niti Izrael ne želita popolnega miru, ker imata medsebojne teritorialne zadeve. Moša Šaret, ki je na turneji po Ameriki v zvezi s prodajo obveznic izraelske države, ki naj zagotovijo fond za pomoč naseljencem, zavrača nasvet Anthonyja Edena o obmejnih popuščanjih ijn s tem tudi ponudbo za posredovanje britanskega premiera. Po mnenju washing-tonsk'.h krogov je najvažnejše prebroditi trenutno krizo, kajti če bi bila ta rešena, b? ostalo dovolj časa, da bi našli zdravilo za daljšo dobo, kt bi ozdravilo tudj sov-
LONDOX, 15. nov. (AFP) Turčija in Irak sta uradno pozvala Veliko Britanijo, naj pošlje svoje predstavnike na prvi sestanek stalnega sveta bagdadskega pakta, ki bo 21. novembra v Bagdadu.
jetske aspiracije na tem ozemlju. Kaže, da čutijo v Washingtonu že neko 'posebno dolžnost, da preprečijo to krizo. Z izraelske shrani pa prihajajo očitki, da je zanjo v mnogem kriva ameriška diplomacija. Pri tem namigujejo na ameriško stališče v zvezi s tur-ško-iraškim paktom. Izraelci pravil jo, da bi morala Amerika tudi z Izraelom skleniti jnedsebo-jM. pakt o varnosti, kot je to napravila z mnogimi državami, in tako opomniti Egipt, da ne bo mogel porušiti ravnotežja z nabavami o-rožja.
Še nekaj je očitno. Čeprav poskuša Washington pomiriti visoko napetost med Izraelom in Egiptom, vendar je njegova trajna in rekli Hi, glavna skrb v iskanju zdravila prodi tov Inskim osvajalnim pozicijam na Bližnjem vzhodu. S kateregakoli stališča gledano pridemo do prepričanja, da vojn! aranžmaji ne pomagajo dosti in da so potrebni drugačni recenti, predvsem gospodarskega in socialnega značaja. Redkokdaj So si bili znani ameriške komentatorji; med seboj tako etJmi kot sedaj, ko pišejo o paiktovskih »papirnatih aranžmajih«. Njihov nasvet je v glavnem neka vrsta Marshallovega plana za bližnji vzhod, potem, ko se poležejo nevarni vetrovi.
Značilne so tudi Sulzbergerjeve vrstice v »New York Timesu«, ko razvija tezo, da niti SEATO n:ti Bagdadski pakt nimata dosti moči in končuje: »Pakti, ki pomenijo samo vežbanje na papirju, so bili redkokdaj trajni. O tem bi bilo treba resno raz mi siki sedaj, ko ponovno proučujemo položaj na Bhžnjem vzhodu. Vprašanja so tako masivna, da niso niti točno definirana. Ta vprašanja so komplicirana s skoraj nepremostljivimi gospodarskimi in socialnimi težavami. Področje, za katerega gre, je bilo nenadoma pahnjeno iz fevdalnih globin v atomsko stoletje. Zato se ni treba čuditi ovinkom. Maršal Ttto, kot izkušen komunist Vid,! problem. On je dejal Naseru, da mora izvest! osnovne reforme v E-giptu, sicer ne bo uspel. Opozarja! je na militarizem in vojno. Upajmo, da bo Tito oonovil ta nasvet, ko bo obiska! Kairo. Vsako naše proučevanje politike na Bližnjem vzhodu, pa mora realistično definirati stvari, kajti šele tako jih bo mogoče pravilno reševat:. Pakti in osebnosti niso dovolj«.
M.	Raddičič
NAJVEČ JI GOSPODARSKI PROBLEM INDUE
Preveč delavcev in premalo dela
Indijska vlada hoče do začetka leta 1961 zaposliti 15 milijonov delavcev In nameščencev, kar ne zahteva samo njena gospodarska politika, temveč tudi čedalje večje število njenega prebivalstva, indijski državniki, ki hočejo državo industrializirati, pa se tudi dobro zavedajo, da bi utegnilo slabo reševanje problema zaposlitve delovnih moči, ki jih usposabljajo in pridobivajo v skladu s svojim gospodarskim načrtom, politično zelo slabo učinkovati. V Indiji Je sedaj zaposlenih nad 152 milijonov moških ln žmiških delovnih moči, brez zaposlitve pa Je še skoraj 4 milijone delovnih moči. Tako bo prišlo leta 1961 na tako imenovano »tržišče dela« okoli 11 milijonov delovnih moči. Naraščaj usposobljenih delovnih moči pa ni v pravem skladu z gospodarskimi načrti Indije, ker je že zdaj premočan.
pokrajinah na jugu Indije pa celo samo po 181 dni. Takrat, ko ti ljudje nimajo več dela na kmetijah, so brez zaslužka, ker nimajo nobene priložnosti, da
moči ne najdejo zaposlitve, zaradi česar je potrebno, da se zaposlijo tudi v obrtnih in malih industrijskih podjetjih«.
Po njegovem mnenju bi lah-
bi se kje drugje zaposlili in ker ko za vsakih pet vasi zaposlili
Indijska vlada hoče predvsem povečati narodni dohodek za najmanj 5% na leto, kar bi pomenilo povečanje za 25% do konca njenega gospodarskega i načrta, prav tako pa hoče zgra-5 diti tudi težko industrijo, zla-■ sti železarsko, ki naj bi bila
•	temelj močno industrializirane j države. Ze konec lanskega leta 5 je indijski finančni minister J Dešmuk izjavil, da je treba j med izvajanjem petletnega go-1 spodarskega načrta zaposliti 12
milijonov novih strokovnih moči, kar naj bi bil prvi korak v načrtu za gospodarsko napredovanje v 10 letih.
*	Doslej se indijski gospodarski
voditelji zavzemajo za zaposlovanje strokovnih delovnih moči na ta način, da podpirajo predvsem domačo obrt in mala industrijska podjetja, ki so v tvezi s težko industrijo. Razne strokovne šole izobražujejo de-
tudi nimajo sposobnosti, da bi delali v obrti, ki je udomačena v njihovih krajih.
Poleg tega pa je vedno večje število izšolanih delovnih moči. Po zadnjih statističnih podatkih ni zaposlenih nad 20.000 delovnih moči, ki imajo srednješolsko in višjo izobrazbo. Do konca leta 1956 bo približno
500.000	mladih ljudi končalo razne srednje in višje šole, pozneje pa bo število absolventov srednjih in na j višjih šol še večje od leta do leta. Ce tem ljudem ne bodo mogli pravočasno dati zadovoljive službe, bo brezposelni naraščaj šolanih ljudi postal nevaren problem za državo.
Minister za gospodarsko planiranje Nanda je nedavno v svojem ekspozeju priporočal posebne ukrepe za podpiranje mladih ljudi, ki so dovršili
lovno silo za obrt in manjša in- srednje in višje šole ter imajo
dustrijska podjetja, ves ta naraščaj pa ni v skladu z velikimi gospodarskimi načrti in tudi ne z naraščanjem števila prebivalstva.
V mnogih pokrajinah države, zlasti pa v kmetijskih, ni dovolj dela za vse delovne sile. Po nedavno objavljeni statistiki so kmetijski delavci zaposleni na leto po 216 dni, v nekaterih
tudi vso potrebno strokovno izobrazbo, a še niso našli primerne zaposlitve. V svojem poročilu je med drugim naglasil:
»Pik našem gospodarskem razvoju niso potrebne samo tako imenovane manuedne delovne sile, temveč tudi delovne sile. ki so absolvirale srednje in višje splošne in strokovne šole.
Dogaja pa se, da te delovne Jem, ki prihaja iz raznih šah
vsaj po eno strokovno moč za organiziranje proizvodnje in trgovine ter bi bilo na ta način v vsej državi zasedenih najmanj 100.000 zelo potrebnih delovnih mest, minister nam ga je tudi svetoval, naj bi se organizirala delovna taborišča v vseh tistih pokrajinah, v katerih primanjkuje kvalificiranih delovnih moči. V teh taboriščih naj bi se organizirale delovne brigade, ki bi jih lahko pošiljali tja, kjer so najbolj potrebne.
Indijska vlada pričakuje, da bo izpolnila svoj drugi petletni gospodarski načrt do konca te« ga leta. Prvotno je bilo določenih 56 milijard rupij za zaposlitve v novih podjetjih, izkazalo pa se je, da je ta investicija nezadostna in se je zaradi tega povečala za 8 milijard rupij. O tem povečanju investicij bo še razpravljal posebni odbor kongresne stranke.
Finančni minister je izrazil upanje, da bo stranka dala med vsemi gospodarskimi problemi prvenstvu vprašanju zaposlitve novih delovnih moči in da bo tako prišlo do skladnosti med razvojem vseh gospodarskih panog od obrti do težke industrije ter med strokovnim narašča-
■ 4 «*. /
M. NOVEMBRA 1900
Mlaji na gradbišču termoelektrarne Šoštanj
^ KB1TEBM1 HA»tllKI>l ^
Mizantropski zapiski
Gradbena dela na glavnih objektih končana — Montaža prvega agregata -T- Poizkusno obratovanje s jrvim agregatom ob koncu leta
Prvi dim...
Kljub nizki oblačnosti, ki te dni zastira razgled po Šaleški dolini, impozantni objekti termoelektrarne Šoštanj opozorijo nase še preden se zasopli Savinjčan zaustavi na postajališču. Domačini so se na svojega velikana že privaditli, kdor, pa zadnji dve Jeti ni potoval tod mimo, ne more skriti presenečenja na vsem, kar je zraslo na mestu nekdanje zapuščene »Agrarije« ob Paki.
»Glej no, danes so pa zakurili«, je opozoril sopotnike mlajši moški, o&tno delavec z gradbišča, in z glavo pokazal proti vrhu novega dimnika, iz katerega se je komaj opazno vil tenak dim, kot bi mu bilo žal za okrašeni mlaj, ki je podrhteva! v stometrski višini. Pogledi vseh v vagonu so z zanimanjem pohiteli k vrhu dimnika. Prvikrat so nad njegovim vencem tedaj uzrli oblačke dima.
Ljudje, ki so šli tolikokrat mimo gradbišča termoelektrarne in so jim veliki objekti postali že vsakdanjost, niso mogli prikriti lahne vznemirjenosti. Kadeči se čLmnJc je bill zanje kljub vsemu doživetje. Posta! je živ, ko je danes prvič »zadihal«.
Žlahtna energija -' iz prahu
Na samem gradbišču je bilo kljub slabemu vremenu in blatu živahno. Liudje, ki so se znašli tu iz raznih koncev:	gradite!’!.
60 m visok hladilni stolp — ponos graditeljev termoelektrarne Šoštanj
Pogoj za gradnjo termocentrale so velike količine kaloriČUp manjvrednega premoga v velenjskem premogovnem bazenu, predvsem pa premogov prah, katejega transport se ne izplača kam del j kot po moderni žičnici v silose nove elektrarne. Pozimi, ko hidroelektrarne na Dravj zaradi nizke vode pešajo, bo termoelektrarna Šoštanj dajala dopolnilno energijo. Temu namenu naj bi v glavnem služila.
Potreba za termoelektrarno sre-d? velenjskega lignitovega rudnika, čigar rezerve so preračunane na 75 milijard ton, se je pokazala že prva leta po osvoboditvi. Leta 1948 so na gradbišču že pričeli s pripravljalnimi deli, opremo pa naročili na Češkoslovaškem. Znani dogodki so preprečili ures-
40 let trboveljske termoelektrarne
Letos poteka 40. leto, odk-r Je začela obratovati trboveljska termoelektrarna. Ta jubilej je delovni kolektiv praznoval skupno z deseto obletnico osvoboditve in petletnico delavskega samoupravljanja. Vse do osvoboditve so živel: delavci te elektrane v težkih razmerah, po njej pa so se že znatno izboljšale. Uspehi koleikti-va so vse bolj vidni. Marsikaj so v elektrarni že izboljšali. Omenimo naj samo gradnjo novega 125-tonskega kotla, ki bo precej povečal storilnost. Za delavce so zgradili tudi več novih modernih stanovanj.	(jk)
Razstava v Radovljici
V starodavni rndovlJiAkt graščini so prejšnji teden odprli razstavo silile Iz poznega srednjega veka ln začetka novega. Kopije slik so po naročilu vodstva ljubljanskega mestnega muzeja Izdelali slikarji Tršar, Koporc, Makuc ln Sajovic. V treh dvoranah je bilo razstavljenih nad 70 slik iz 15. In 16. stoletja. S. M.
ničitev prvotnih načrtov ia gradnja je bila ustavljena.
Gradbišče so ponovno obnovili Šele pomladi leta 1954. Termoelektrarno gradijo v drveh etapah. V prvi, ki je sedaj v teku, bosta pretvarjala toplotno energijo drobnega velenjskega premoga v električno energijo dva agregata po 30 MW. Glede na to, da sedaj že montirajo prvi agregat, lahko rečemo, da je gradnja napredovala izredno dobro. Poseben ponos graditeljev je 60 metrov visok hladilni stolp s premerom 50 metrov, ki pritegne pozornost slehernega obiskovalca.
Seveda tudi sedaj ne tečejo dela brez težav. Precej skrbi povzročajo podjetja, ki dobavljajo razno strojno opremo. Zlasti od inozemskih podjetij Sulzef in Escherwyss je v veliki meri odvisno, če bo lahko šla elektrarna v poskusni pogon s prvim agregatom že konec prihodnjega meseca, ali pozneje.
Prav tako kot v strojnici, hitijo monterji! v kotlovnici. Prvj kotel tipa »Suizer« je že montiran, v teku so dela na obzidavanju, črpalke v črpalnici so na svojih mestih, monterji opravljajo še zadnja dela na dvigalu, ki bo vozilo do 43-meterske višine glavnega objekta. Tudi ldO-kiilovatna razvodna postaja bo kmalu nared, da bo lahko preko daljnovodov oskrbovala svoje odjemalce.
Nič manj zanimiva niso dela na žičnici, ki bo prevažala vsako uro 150 ton premogovega prahu od 1,5 kilometrov oddaljenega novega velenjskega jaška. Ob sami elektrarni postavljajo zdaj pre-kiadaloli most in montirajo transportne trakove, ki bodo tekli na koncu svoje poti po 175 metrov dolgem poševnem mostu do vrhov
DAR FRANCOSKE VLADE SARAJEVSKI BOLNIŠNICI
Radioaktivno zlato
Tri operacije na ginekološki kliniki v Sarajevu
Profesor dr. Andre Perol, francoski znanstvenik, ki se mudi v Sarajevu ie okoli dve leti kot vodja radiološkega inštituta in predavatelj na med icinski fakulteti, je izposlovati od francoske vlade pošiljko radioaktivnega zlata za potrebe klinične bolnišnice. Namen te ga je bil pomagati nekaterim bolnicam v ginekološki klini ki, ki bolehajo zaradi raka na jajčnikih in na maternici. Nji h o va bolezen je bila brezupna in z operacijo jim niso mogli več pomagati. Preostalo je samo še eno zdravilo, ki s« ga ne davno iznašli: radioaktivno zlato.
PARIZ — BEOGRAD —	zopet ni moglo odleteti proti
SARAJEVO	Butmiru.
monterji, delavci in strokovnjaki iiz številnih podjetij hite, da bi v rokih opravili svoje obveznosti. Strokovnjaki »Jugomontaže«, ki jim je zaupana med drugim montaža v kotlovnici, »Hidro-montaže«, k: so odgovorni za montažo turbine in ostalih strojnih naprav, ljudje iz »Metalne«, ki postavljajo stebre za žičnico, preklada!n; most in cevovode do hladilnega stolpa . . .
Na samih pogonskih objektih so gradbena dela končana, težišče je zdaj na montažnih delih.
Ko sva s prijaznim inženirjem Aiojzem Eožičem hodila mimo številnih delovišč v komaij dograjenih objektih in zunaj njih, me je seznanil z najzamlitmveišmH podatki in dogodki gradbišča.
Vsak četrtek
»TEDENSKA TRIBUNA«
Letalo z nevarno ln dragoceno pošiljatvijo — radioaktivnim zlatom je krenilo iz Pariza v četrtek 3. novembra. Istega dne je pristalo na zemunskem letališču. Do odhoda letala JAT v Sarajevo je preostalo še precej časa, toda letalo ni odletelo proti Sarajevu. Nad Srbijo in vzhodno Bosno je bilo zelo slabo vreme — gosti oblaki in dež. Polet je bil nevaren.
Radioaktivno zlato so pred odhodom v Jugoslavijo hranili v posebnih tresorjih atomskega laboratorija v bližini Pariza. Med prevozom je zlato izžarevalo in se je njegova vrednost zmanjšala. V 120 urah je njegova vrednost padla za dve tretjini... Upravnik klinične bolnišnice dr. Asaf Šarac je bil neprestano v telefonski zvezi z letališčem in carinarnico v Beogradu. Tudi naslednjega dne je bilo zelo slabo vreme. Letalo
Končno je krenil v Beograd poseben avtomobil z dežurnim zdravnikom klinične bolnišnice. Pošiljka radioaktivnega zlata je prispela v Sarajevo v soboto.
STEKLENIČICA
RDEČKASTE TEKOČINE
V torek 8. novembra je neposredno pred operacijo pokazal dr. Andre Peroa novinarjem dragoceno zdravilo. Iz oklepnega kovčka je izvlekel svinčeno steklenico, težko okoli 3 kg, katere obod je bil debel 4 cm. Zatem je previdno- v primerni, razdalji izvlekel Iz nje malo stekleničko z gosto rdečkasto tekočino.
»Ne približajte se«, ;ih je opozoril prof. Peroa. »Izžarevanje je nevarno že na meter razdalje. V steklenički je droben prah zlata, bombardiranega z neutroni radioaktivnih izotopov«.
obeh bunkerjev ob kotlovnici. Obenem pa polagajo cevovode za odvažanje pepela do 3,5 kilometrov addali jenih velenjskih jezer.
Za vsakega prebivalca 150 kilovatnih ur več...
Na pomemben dogodek, ko se bo zavrtela prva turbina v šo-štanjskii itermocenrrali težko 'čar kajo v Kidričevem in drugod. Ko bosu prihodnje leto stekla oba agregata, bo dajala elektrarna našemu gospodarstvu novih 300 milijonov kilovatnih ur letno. Na vsakega prebivalca v Sloveniji pomeni to 150 kilovatnih ur več električne energije kot doslej. Ob končni dograditvi termoelektrarne s štirimj agregati po 30 MW pa bo dajal Šoštanj 600 milijonov kWh električne energije.
Termoelektrarna v Šoštanju je za Šaleško dolino že danes velika pridobitev. Ne le to. da je našlo zaposlitev na gradbišču blizu 700 ljudi in bo tudi po dograditvi élektrame ostalo 120 zaposlenih. Izgled mesta se je v marsičem spremenil, ljudje s ponosom sprem-1 jaijo delo in rast gradbišča. Mnogi mladi ljudje prihajajo v elektrarno, da bi postali električarji in pomagali pri velikem delu. Ko bodo gradili termoelekrarno v drugi etapi, bodo inženirji že imeli okoli sebe kader mladih, ki so zrasli v strokovnjake skupaj e elektrarno.
V bližini gradbišča 5« zrasla stanovanjska četrt z 80 sobnimi draž inskimi stanovanji. Paka teče na precejšnjem odseku po lepi, novo urejeni strugi, ki ’jo bo treba podoljšari vsaj skozi celo mesto. Ko bo elektrarna v celoti dograjena, bo s svojo okolico nedvomno najlepši predel mesta in Šoštanjčani bodo upravičeno ponosni nanjo, kot so ponosni na svojega Kajuha in staro delavsko tradicijo.	(jp)
proti raku
Prof. Peroa je navzočim pojasnil način vplivanja zdravila na bolni organizem. Delčki radioaktivnega zlata prihajajo po vbrizganju v organizem, ko izžarevajo žarke beta in gama, po belih krvnih telescih do limfnih žlez, ki jih sterilizirajo, nakar pride do učinkovanja na z rakom okuženi del telesa. Radioaktivno zlato posebno učinkovito deluje pri zdravljenju raka na maternici in jajčnikih.
BREZUPNI PRIMERI
Na ginekološki kliniki je več na raku obolelih bolnic. Pri nekaterih je še vedno mogoča operacija, medtem ko v mnogih primerih tudi operacija ne bi več pomagala. Z razpoložljivo tekočino radioaktivnega zlata bodo mogli pomagati samo trem bolnicam. Ako bi pošilja-tev prispela pravočasno, bi mogli napraviti šest obsevanj_
Bolnice, pri katerih so se poslužili v operacijski dvorani ginekološke klinike radioaktivnega' zlata, sta operirala dr. R. Biserovič-Šarac in prof. dr. A. Peroa. Prvi dve sta bolehali zaradi raka na jajčnikih in na grlu maternice, medtem ko je tretja bolnica bolehala zaradi kacinov na pljučih.
O	uspehu operacije je dr. A. Peroa izjavil: »Ako ne bomo mogli popolnoma ozdraviti teh treh pacientk, moremo vsaj pričakovati podaljšanje njihovega življenja za daljši čas.«
M.	Jančič
FR. DRENOVEC
OBISK NA ŠVEDSKEM
Švedska in Jugoslavija
Ko prelistujem beležnice, popisane z razgovori in vtisi, se ustavljam ponovno pri vprašanjih, ki sem jih postavljal preprostim ljudem in zelo vidnim predstavnikom švedske delavske stranke in vlade. Ta vprašanja so zajemala približno tole tematiko: Švedska je dosegla velik napredek v razvoju proizvodnih sil, na socialnem, kulturnem in drugih področjih. Ali se v tem napredku odražajo nove družbene smeri in koliko bodo one lahko vplivale na še hitrejši nadaljnji razvoj? In zopet isto vprašanje z druge strani: Ali in koliko ima dosedanji napredek značilnosti nove družbe, v čem so te značilnosti in kako gledajo švedski socialisti
n.	pr. na nastajanje in rast nove socialistične družbe? In končno:	Kakšni so praksa in
uspehi švedskega delavskega gibanja pri graditvi novih družbenih odnosov in kakšen je v tej smeri njihov nadaljnji program?
Moram reči, da celovitega odgovora na ta vprašanja v svojih beležnicah ne najdem. Tudi ko prebiram številno literaturo, ne uspem zbrati zaželjenih odgovorov. Morda je to neka posebnost, ki jo deloma pojasnjuje govor predsednika švedske delavske stranke na konferenci* Socialistične Internaciona-
le junija 1950 v Kopenhagenu, ko je dejal: »Naša stranka je vedno kazala malo zanimanja za teoretične razprave. Pred 50 leti je bil vpliv marksizma morda precej močan, toda stranka ni nikoli zgradila svoje teoretične osnove«. Res je, da konkretno dogajanje in stanje omogoča vsakemu opazovalcu, da iz njiju in splošnega položaja lahko izlušči odgovore na prenekatero postavljenih vprašanj. Toda za dajanje takih ocen je potrebno več proučevanja in časa. kot sem ga imel jaz. Zato odlagam to temo na poznejši čas.
Razumljivo je, da me je na vsej poti po Švedski spremljalo tudi vprašanje odnosov med to lepo deželo v Skandinaviji in mojo domovino. Neštetokrat sem občutil, da me mnogokje ne sprejemajo zgolj kot novinarja, kateremu so vajeni ljubeznivo odgovarjati na postavljena vprašanja. Nasprotno. Prepričal sem se, da mi je jugoslovansko državljanstvo odprlo nemalo vrat bolj na stežaj, kot je to običaj. Na drugi strani pa so me spremljala časopisna poročila, da švedski sindikati n. pr. kljub našemu vabilu niso prišli na kongres v Sarajevo. Ali pa druga poročila o trgovinskih pogajanjih med obema državama. In tretja o slabih zvezah med našo mladinsko organizacijo in
organizacijo švedske socialistične mladine.	(
O	vseh teh in podobnih vprašanjih, predvsem pa še o možnostih razširitve dosedanjih zvez in odnosov med obema državama, sem govoril z več ljudmi, med katerimi je bil tudi g. A. Lundberg, državni podsekretar za zunanje zadeve, ki zavzema obenem tudi zelo vplivno in odgovorno mesto v vodstvu švedske delavske stranke. Tudi o teh razgovorih bom zabeležil nekaj mnenj in vtisov.
Izhodišče mojega zanimanja o tej temi je bila misel, da imata Švedska in Jugoslavija v nekaterih najbistvenejših mednarodnih vprašanjih istovetna, v mnogih drugih pa zelo podobna gledanja. Z druge strani ni mogoče zanikati naporov, ki imajo v eni in drugi državi za cilj izgradnjo novega družbenega reda. V takih okoliščinah se človeku vsiljuje mnenje ali pa vsaj želja, da bi odnosi med takimi državami temeljili in se razvijali na ravni, ki bi na eni strani odražala, na drugi strani pa podpirala napore obeh strani k socializmu.
Zapisati moram, da glede tega vprašanja nisem naletel na soglasnost. Niti za posamezne predpostavke vprašanja ne. Slišal sem odgovore, da so tako v notranji kot zunanji politiki
obeh držav razlike le precej velike. Pri tem ocenjujejo švedski prijatelji svoj domači razvoj kot zelo čvrst, na našega pa gledajo bolj kot na »poizkus«, katerega proučujejo po njihovih izjavah predvsem sindikati. Šele če bo ta »poizkus uspel« — so mi dejali, bo prišlo do večje izmenjave izkušenj. Tudi sicer smatrajo, da ni podobnosti med njihovo in našo notranjo ureditvijo, marveč obratno. Te razlike so, kot pravijo, predvsem v metodah in poteh, čeprav se ne omejujejo samo na to področje.
Podobna stališča sem slišal tudi glede zunanje politike, ki je, kot so utemeljevali, pri njih čvrsta in stalna in se v nobenem primeru ne bo spremenila. Na nivo odnosov in zvez ne morejo po njihovem mnenju vplivati kakršni koli »dogmatski pogledi«, marveč predvsem praktične okoliščine. Do takih praktičnih stikov je pa prihajalo tudi že doslej, zlasti v Organizaciji združenih narodov, kakor tudi v osebnih stikih med diplomatskimi predstavniki in vidnimi funkcionarji obeh vlad. Take vrste zvez je koristno, kot so poudarili, nadaljevati tudi v naprej. To je po njihovem mnenju »višji nivo«, ki zagotavlja med obema državama dobre odnose. za katere gre.
Ne trdim, da me nekateri odgovori in stališča niso presenetili. Morda se bo to zazdelo tudi kateremu bralcu. Toda takoj moram dodati, da so taki vtisi bolj posledica in odraz odsotnosti za realnost, ki jo je pri nas mnogokdaj čutitL Razne prilož-
Dne 10. novembra je bila v celjskem Mestnem gledališču premiera Axelrodove romantične komedije »Sedem let skomin«. Komedijo je zrežiral MIRC KRAGELJ, ki se lahko hvali, da je nekoč postavil na oder Ustinova »Ljubezen štirih polkovnikov«. Njegovo tedanjo režijo lahko označimo s pridevnikom, ki je najdragocenejši pridevnik za trud režiserjev. Nepozabna je. Za ra žijo »Sedem let skomin« pa tega najbrže ne bemo mogli reči. Poleg tega pa je zavoljo Axelrodovega teksta tudi težko soditi o režiji, kot je tudi o igralcih zavoljo istega vzroka težko izreči kolikor toliko objektivno besedo. Glavna
vloga je napisana izključno za zvezdnika in njegove trike. A Janez Škof take vrste igre ne pozna in je dobro, da je ne pozna. Richard Sherman pa je žal edina oseba, o kateri bi se splačalo pisati. Vse ostale so preračunane na žensko privlačnost, ki pa ni edina kom ponenta igralske umetnosti. Zato je tudi težko pisati o predstavi, ki je bi a sicer odigrana z že znano celjsko mladostno svežostjo. Načeti je treba problem, ki je zelo splošnega značaja.
In razmišljanje o tem problemu se bo marsikomu zdelo sila mizantropsko. Saj poznate podobo mizantropa:	kisla je.
mračna in celo zagreni ena. Mizantrop se zagovarja s tem, da
pozna višjo resnico, drugi pa ga psujejo s trditvami, da je življenju in njegovim farsam obrnil hrbet.
Kar zadeva ameriško dramatiko, ki jo gledamo zadnja leta na naših odrih, se ne smemo čudi® rahli melanholiji, ki nas prevzema zavoljo njenih vse bolj pogostih obiskov. Zdi se, da popolnoma pozabljamo nekatere osnovne kulturno zgodovinske resnice in se navdušujem*, nad nečim, kar ni vredno neza-držanega navdušenja. Zdi se, da premalo skrbimo za čisto vrednost svoje omike. Samo to. Nič drugega. Kajti ameriška dramatika je v pretežni meri samo prenos nekaterih osnovnih kulturnih vrednot, s katerimi se je
Evropa seznanila že proti koncu XIX. stoletja in jih izčrpala tja nekje proti letu 1930. Med temi vrednotami je predvsem naturalizem, ki je pripeljal na odrske deske važne probleme, kot so na primer problemi dednosti, alkoholizma, kompleksov vseh vrst in psihoanalize vseh
barv.	Ko se je s psihoanalitičnimi novostmi evropski pisec že do sitega preanaliziral, je začel hoditi po novih potih.
Tedaj pa smo začeli dobivati iz Amerike nazaj, kar smo že vse sami obravnavali. Skoraj bi ne našli ameriške drame, kjer ne bi bilo problema hereditar-nost'1, pijančevanja, kompleksov ... in kjer ne ti nastopali psihiatri oziroma psihoanaliza. Na oni strani Atlantika so se v
Prizor iz celjske uprizoritve »Sedmih let skomin«. — Na sliki Kilo Maverjeva in Janez Škot.
iVor foci letni
iwéer v Oj»#* rt
Baletni ansambel Opere je pripravil ob začetku sprone nev baletni večer, v katerem je kot osrednja točka klasični W. A. Mozartov balet »LES PETIT RJ-ENS«. Ta balet še ni bil uprizorjen v Ljubljani in tudi ne v Jugoslaviji, saj je po precnieri. ki jo je 1. 1778 pripravil v pariški Veliki Operi znameniti koreograf
J.	G. Noverre, zapadel v pozabo.
dokler ga ni£o	ponovno	odkrili
šele «korii 1"0	’rt n oz*? e ^	o. Mn-
zartov »Les petit riens« sta naša		
koror.^r-i.L im	*11 ìf 111D	.rllakar
sprejela v svoj	re-portoar	šele v
zadn.ie-m času	in sta ga	prvič
	trf*r>-; vt:	r.«z fr-
stivalskih igral v Bayreuthu in
ga na«j upi _arila tudi v ...unche-nu. Tudi za sedanjo Uvedbo te čudovite drobne Mozartove umetnine, ki kaže v glasbi že prve klice nastajajoče romantike, so scena in kostumi izdelani po načrtih cnunchenskega slikarja Herberta Kerna. V naši izvedbi bodo
nostne izjave in manifestacije : puščajo za seboj kaj rade videz j enobarvnosti. Stvarnost pa ni j taka. Dogaja se tudi, da kdaj ! pa kdaj lastne želje že poisto- ■ vetimo z enakim razpoloženjem ! tudi na drugi strani. Taka eno- 1 stranost pripravi kaj lahko od !| časa do časa rahla presenečenja, ! ki so pa le navidezna.
Švedska je nedvomno dežela pestrega notranjega razvoja. Ta razvoj se uveljavlja zelo uspešno v smeri socialističnih druž-beno-ekonomskih odnosov. Izkušnje delavskega gibanja v tej deželi niso majhne. Od tod tako zanimanje in želje po* boljšem 1 poznavanju njihove stvarnosti na naši strani. Samo v štirinaj- l stih dneh sem srečal mnogo naših ljudi in delegacij, ki so z nemajhno pozornostjo in odgovornostjo proučevali dogajanja v Švedski. Med temi smo bili tudi trije novinarji.
Ce je realnost odnosov med obema deželama taka, kot se mi je pokazala v nekaterih razgovorih t udi z odgovornimi predstavniki švedske delavske stranke in vlade, potem moram izraziti vtis. da bi večje poznavanje naše realnosti edino lahko prispevalo k nadaljnjemu razvoju medsebojnih zvez, in obratno, da zapiranje oči ali premajhno zanimanje za stvarnost v eni ali drugi deželi lahko samo zadržuje medsebojne odnose v sedanjem obsegu. Kot socialist pa mislim, da se s takim nepremičnim stanjem ne bi mogli zadovoljiti ne na eni in ne na drugi strani.
plesali: Tri darne — Breda Pretnarjeva k. g., Vida Klančarjeva
in St. Sìta-iéva, Dva kavalirja —
......... •...n!k J--------- Miklič, in Amor — Nada Poliikova.
-d	v. h.» ip	ple-
sala tudi Manja Svetnikova.
Spored novega baletnega večera obnavlja tudi uspelo in močno zanimivo baletno sliko iznane pariške plesalke Janine Charrat »Amazonke« po glasbi Ivana Ko-gana-Se-menova, ki jo je v avto-rični koreografiji prvi postavil na naš oder pred nekaj leti zagrebški plesalec in koreograf Nenad Lhotka. Chirraitnva sodi danes oed najpcmembnetše francoske
iGnp	f v '
zonke« je primer moderne baletne icike z	z.vn * u v o c .^la-
ne tematiko. Naša nova uprizoritev navaja deloma novo zasedbo plesalcev: Kraljica Acnazonk
—	Tatjana Remškarjeva, Njene bojevnice — IM. Gradova, St. Sitarjeva, J. Rusova in M. Horvatova, Beli konj — Henrik Neubauer, Crna konja — Janez Miklič in Goraz Vospernik, Ukročeni konji -- J. Mejač, Tl. Krulancvič, S. Coki, R. Benedik.
Kot tretja točka večera je »Balada«, fragment ist baleta Pie in Pina Mlakarja »Srednjeveška ljubezen«, za katerega je napisal glasbo skladatelj Fran Lhotka. V »Baladi« nastopajo: Kneginja — Tatjana Remškarjeva, Njena vest
—	Marija Gradova, Paž — Henrik Neubauer in Norec — Janez Miklič.
Večer pa bodo zaključili »Po-Icvski plesi«, balet iz Eorodinove opore »Knez Igor«, s katerim je znameniti baletni organizator Rjagi.lev 1. 1907 v Fokin ovi koreografiji razburkal Pariz. Naša uprizoritev obnavlja Fokinovo koreografijo (Slavko Eržen) v izvirni obliki, medtem ko je sceno oskrbel ing. arh. Ernest Franz, kostume pa je prispevala Mija Jarčeva. V novi uprizoritvi efektnih »Polovskih plesov« pleše ves ba-ietni ansambel ljubljanske Opere, glavne vloge pa plešejo: Prva Tatarka — Breda Šmidova, Prva sužnja — Lidija Lipovževa in Pt-vi Tatar — Henrik Neubauer.
Novi baletni večer z »Amazon-kami« »Les petit riens«, »Balado« in »Polovskimi plesi« ima torej namen prikazati različne koreografske stile, od klasičnih do modernih, in povezuje tako štiri zelo zanimive večje baletne točke, v katerih ima ves baletni ansambel obilo možnosti razmaha. Prerez sporeda nudi lepo zaokroženo celoto, tako da bo novi baletni večer nedvomno pomenil korak, na-nrej v razvoju baletnega ansambla. ki se pod vodstvom naših baletnih mojstrov Pie in Pina Mlakarja vztrajno krči pot med naj-comeenbnejša baletna telesa v državi.
Premiera baJetnega večera, k)
ga je glasbeno naštudiral dirigent
*r.	ho v	17
t. m. kot predstava izven abonmaja.	-c.
bleščečih oblikah ponovili Zola, Beeque, Ibsen, Pellerin, Lenor-mand in drugi. — Iz prvega desetletja po prvi svetovni vojski pa so ameriški mojstri spretno prevzeli dramaturgijo, ki so jo s stvariteljskimi mukami prinesla na dan tedaj nova umetnostna gibanja v Evropi. In zdaj sprejemamo kot »posebnost ameriške dramaturgije« retrospektivo, odrsko realizacijo spominov, psihičnih motenj itd. itd.
Seveda, marsikaj so si Amerikanci tudi izmislili in skoraj vsa njihova dramatika se odvija okoli novih problemov. A tudi ti problemi večkrat v bistvu niso nič kaj novi. temveč so le spretno potegnjene rošade: evropskega buržuja je zamenjal cowboy, evropsko gospodično stenotipistka, mogočnika pa direktor itd. itd.
A mi se jim čudimo. Ne moremo priti do sape, tako nas prevzemajo Miller, Clifford Odets, Inge, Wilder in še marsikdo od njih, ki nosi bleščeče ime.
V istem času pa imamo v Evropi Adamove, Beckete, Jones-ce, Ghelderode, Frietsche, Dürenmatte, Joppole... a se zanje ne zmenimo oziroma se nam zdijo preveč nevarni avantgardisti. Čez kakšnih deset let jih bodo prevzeli podjetni Američani, jih ponižali na stopnjo »vsesplošnega okusa« ter ponovno servirali Evropi. In mi bomo zavzdihnili: »Ah, kakšna svežost in novost!...« ter se tepli za nove Axelrode, nove Sa-royane, nove Inge, ki pa bodo samo daljni odmev prvotnih kulturnih ustvarjalcev.
Človek postaja mizantrop, če pomisli, kako zgubljamo smisel za prvotnost in pristnost. Vse kaže, da imamo zares radi samo tisto, kar se drugi že prežvečili. Navdušujemo se nad vsem, kar je opremljeno že s tisočerimi pečati in registrirano v vseh registrih sveta. Samo vsesplošno znane in vsesplošno sprejete forme imajo oblast nad našo duševnostjo. A če se kje prikažejo izvirne, najprej nad njimi zavijamo oči, nakar jih za desetletja pošljemo v razne predelovalnice, od koder jih iz desete roke spet sprejmemo ter snet zavijemo oči: »Kako čudovito!«
Saj drži, da so predelave, ki gredo sko-zi desetero rok. tehnično prvovrstne, a od obrtniške popolnosti se še nobena omika ni zredila. Zato se nam mrači obraz, če gledamo, kako nas slepi le zunanja spretnost. Zato se nas loteva kontinentalna prevzetnost, če pomislimo, kako od evropske hrane žive na oni strani Atlantika. In žive boljše kot izvirni, a nerazumljeni evropski pisci, ki se ne znajo in nočejo podredit: vsesplošnemu o-kusn. In zakaj ne? Ker ne znajo in nočejo stopiti v vrste tiste ofenzive, ki se bori v imenu vesoljne plehkosti zoper sleherno originalnost, globino in vrednoto.
Kar poglejte »Sedem let skomin!« Kar opazujte, kako bo komedija cvetela na naših odrih! Kar zamislite se, ko se boste smejali, ji ploskali tar zatrjevali, da je gledališču potrebna tudi zabava. Da. Pri vsej poplavi zabavnih in skrajno slabih filmov bi moralo gledališče skrbeti za zabavo nove vrste, ki bi šele odkrila, kai je pravzaprav prava zabava. Zabava Axelrodove vrste pa ne more biti drugačna kot filmska in zato tudi ne globlja kot milimetrstvo filmskega traku.
Ti zapiski so najbrže napisani zoper vsesplošno mnenje, a napisani so vendarle s človekoljubno mislijo na tiste, ki bodo čez deset ali dvajset let iskali v Ameriki Adamove. Dürenmatte. Ghelderode in druge evropske duhove, predelane v ameriške konzerve. — Naj jim takrat teknem!
JOŽE JAVORŠEK
J\LINI
Izpod Sahare
Pod naslovom Izpod Sahare sl le težko predstavljamo kaj konkretnega. Zato moram najprej popraviti ta naslov, pod katerim je film napovedan v dnevnem časopisju, v resnični naslov Južno od Sahare, kakor je film pravilno pođnaslovilo distribucijsko podjetje Makedonija iz Skopja, ki ga je nabavilo za naše kinematografe.
S tem filmom je prijetno osvežen naš dokaj enolični f.Mmski program. Pod skromnim naslovom se skriva namreč pravi biser dokumentarnega filma, ki se iz metra v meter preliva v dovršeno celoto. Ta dolgometražni dokumentarni film spremlja afriškega raziskovalca in njegovo ženo na poti skozi najbolj oddaljene predele črnega kontinenta-Mnogim. ki jim je ime Sahara le nekak sinonim za Afriko, bodo začudeni ostrmeli nad bogastvom barv. pokrajin in pisanim živalskim svetom, ki se skriva na prerijah morskih obalah, v rekah In pragozdovih tega kontinenta. Tudi najbolj razvajenega poznavalca favne bo ta firn navdušil s čudovitimi in dovršenimi
posnetki živalskega življenja, ld so prikazani s pravim smislom za topel humor in tudi za poezijo (posnetki pingvinov, mrožev, nojev in predvsem pelikanov).
Posebno toplo lahko film Južno od Sahare priporočimo mladini, saj bo zanjo v mnogih ozirih poučen tei zanimiv.	S. G- À
St. 288 — is. NovEsSSA lass j SLOVENSKI POBOCETKLEC / ib. 8
Plenum ribiške zveze Slovenije
Noša država je v potrošnji sladk ovodnih rib na predzadnjem mestu
V nedeljo, 13. novembra je Irasedal v Ljubljani IV. plenum I j? bläke zveze Slovenije. 'Na ple-I ; umu so razpravljali o aktualni I gospodarski in organizacijski oroblematikl ribiških organiza-! c:;. ki se je poj a vila pri izvr— I ‘o oanju društvenih gospodar-! itih načrtov v tem letu. V I ;?!ošnem se je ugotovilo, da so I društva pravilno razumela go-.oodarske naloge, katere jim I ja'aga Zakon o sladkovodnem I r.bištvu ter so v tem pogledu :r.3tno napredovala, posamezna, rasti večja društva so začela : načrtnim Obnavljanjem rib-
-	kov za vzgojo konzumnih rib rr pri tem dosegla lepe uspehe, rekatera so vzgojila že v tem etu precej tržnih rib, ki so jih ;a!a na trg za široko potrošnjo.
reda je ta količina glede na ■Tebe in povpraševanje po : bjem mesu minimalna, vendar vsako leto proizvodnja večja. V Sloveniji pride povprečno letna enega prebivalca komaj dkg sladkovodnega ribjega I sr.rsa, v naši državi pa 1 kg. svetovnem merilu je naša drva v potrošnji sladkovodnih r.b šele na predzadnjem mestu. To stanje pa se je začelo pri "s vidno popravljati ter je bilo •’ letos obnovljenih precej rib-
-	kov. Prihodnjo spomlad bo ■ ajenih s krapjimi mladicami
ra obnovljenih ribnikov, ki : do že drugo jesen dali znatno i ličino rib za trg.
Pri izvajanju gospodarskih og pa imajo ribiške organi-rie precej težav. Glavna ovi-e pomanjkanje strokovnega ■ ira." ki hi moral biti stalno -peščen v posameznih ribo-Tlh objektih. Plenum je pri-
12 POLISH
ed kratkim je zaživela v Po-in kmetijsko gospodarska šoki jo trenutno obiskuje 24 cv in deklet. Sola bo trajala leti. pouk pa imajo po avana teden. Med počitnicami o preizkušal: siušateiji svoje etično znanje, pn praktičnem na ekonomijah in’ posestvih, g strokovnih predmetov prenio tudi predmete splošne iz-izbe. tako da si bodo prido-učertc. poleg osnovnega zna-o kmetijstvu tudi potrebno . šno izobrazbo.
*
: a občnem zboru Zveze borcev poleg novega upravnega odbo-zvoiili še posebrn pripravljalno or. ki bo skrbel za prosla--bčinskega praznika, ki ga bo-praznovali ves teden okrog decembra. Ker je občinski iški odbor že pot-dil predlog ?ze borcev za postavitev soo-r.ika v Poljanah, bo treba tudi tem krepko poprijeti za deio .v v času priprav za proslavo .revnega praznika Izdelava uročnega načrta ie že v teku.
i. B.
šel do zaključka, da se bo treba vprašanja vzgoje strokovnega kadra načrtno lotiti. 2e v tem letu je bil v Mariboru kratek seminar za krapogojce, v marcu prihodnjega leta pa je v načrtu nekaj tečajev za ribogojce v Bohinjski Bistrici. Ribiška zveza Slovenije je sklenila razpisati nekaj štipendij za študente agronomije, ki se bodo specializirali v ribištvu, ter je to priporočila tudi večjim ribiškim društvom. To pa je šele začetek, v bodoče bo treba temu vprašanju posvečati vedno več pozornosti.
Tudi o vlaganju ribjega naraščaja v odprte vodotoke se je precej govorilo. Društva so sicer letos vložila v posamezne vode precej zaroda in mladic, vendar vložena količina rib še ne zadostuje potrebam. Glede na površino sailmonidnih voda v Sloveniji (nad 1700 km) bi se moralo letno vložiti približno 9.5 milijona ribjega zaroda. Za vzgojitev te količine ribjega naraščaja je sicer v Sloveniji dovolj ribogojnic, saj imamo skupno 18 ribogojnih objektov s skupno letno kapaciteto 13.8 milijon oplojenih iker, vendar ribogojnice niso dovolj izkoriščene. Stremeti je treba, da se obstoječi ribogojni objekti čimbolj izkoristijo in v njih čimveč producira.
Na plenumu so razpravljali tudi o organizaciji in poslovanju ribiških družin. Marsikatero društvo še n.i ustanovilo družin, čeprav so sc- doslej ustanovljene pokazale zelo koristne in delavne, saj je edino preko njih možna aktivizacija vsega članstva in uspešna kontrola ter upravljanje voda. Dru.žine bodo dobivale vedno večje pristojnosti zlasti v športnem, pa tudi v gospodarskem pogledu in bodo v veliko oporo upravnim ~ 4 h-Tom ribiških društev.
IZ LESKOVICE
V	POLJANSKI DOLINI
V	tej samotni gorski vasici pod Blegošem so zelo podjetni in pridni. V zadnjih letih so v gospodarskem in kulturnem življenju dosegli lep napredek. Zgradili so popolnoma novo moderno šolo in jo opremili s sodobnim inventarjem. Svojemu namenu so jo izročili že pred dvema letoma, dokončno pa so jo uredili kasneje. Danes to hribovsko šolo. eno najlepših daleč naokoli, obiskuje blizu 100 otrok v dveh oddelkih. — Včasih so imlei pouk v zanemarjeni kmečki hiši. Na zadnjem roditeljskem sestanku so ustanovili mlečno kuhinjo, kjer bodo dobivali otroci vsak dan malico. Poleg pomoči, ki so jo dobili, bodo nekaj prispevali tudi starši otrok. Skoda, da so nekateri pokazali premalo razumevanja za to.
Ribiči so nadalje sklenili, da je treba akcijo zbiranja prispevkov za zgraditev skupnega doma lovcev, ribičev in planincev v Ljubljani vsestransko poživiti. Posebni akcijski odbori pri društvih in pri Zvezi bodo imeli nalogo, da nenehno delajo na tem vprašanju s ciljem, da se zbere čimveč sredstev za zgraditev »Zlatoroga«, ki jim bo v veliko korist.
Zastopniki posameznih ribiških društev so poročali, da industrijska podjetja še vedno zastrupljajo posamezne vode. Zlasti pa je pereče in zelo škodljivo nenehno zapiranje in spuščanje vode na Savi in Dravi. Nihanje vode. ki jo povzročajo
Ptujskemu okraju Komunalno banko!
Komisija sveta za gospodarstvo OLO v Ptuju se resno bavi z vprašanjem. aili bi kazalo ustanoviti v Ptuju Okrajno komunalno barako, čeprav imajo že podruž-
s svojim obratovanjem hidrocentrale, katastrofalno vpliva na ribe„ posetrao pa na mladež. Prej na ribah tako bogati Sava in Drava postajata vedno bolj prazni, ker pri vsakem izprtju vode pogine na suhem nešteto zaroda in mladic. Ce bo šlo še nekaj časa tako naprej bosta ti dve reki kmalu popolnoma prazni. To vprašanje bo nujno treba nekako rešiti, ker postaja te dneva v dan bolj pereč problem.
Po živahni in plodni diskusiji je bilo sprejetih več sklepov, ki bodo pripomogli k nadalnjl gospodarski krepitvi, organizacijskemu in športnemu razvoju ribiških organizacij.	V.
Dva meseca brez pouka
Dosedanji učitelj v Ponikvah v kočevskem okraju je bil le malo pred začetkom pouka premeščen. Ker pa je kmalu po premestitvi zbolel, je ostal -s svojo družino kar v šolskem stanovanju v Ponikvah, kjer je še danes. Istočasno je bila v Ponikve premeščena učiteljska družina SiraJ iz Loškega potoka. Ker pa šolskega stanovanja v Ponikvah niso izpraznili, učitelj $>iraj ni prišel tja, čeprav bi se morda kje v Po-niikvah le našlo vsaj zasilno sta-
Pogled na Trbovlje
S SKUPŠČINE ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE ZASAVJA
nico Narodne barake, Zadružno hranilnico in posojilnico ter Me-stno hranilnico. Ob primerni raz- noTvaa^e'je že vse zaietka äol_ delitvi dela štirje zavodu niso potrebni, zaradi česar bi btio potrebno prenesti posle Mestne hranilnice na Okrajno komunalno banko, ki bi imela tam tudi prostore. Ko bo komisija pripravila svoj elaborat, bo o tem razpravljal svet za gospodarstvo OLO
Ako bi ustanovili Okrainp ko-munallno banko s lt januarjem 1956. bi prevzela nekatere posle podružnice Narodne banke i|n Mestne hranilnice. Večja podjetja bi obdržala še nadalje podružnica Narodne banke, manjša pa bi prevzela Okrajna komunalna banka.
Bržkone bo ptujski občinski od-
Vso skrb otroku in družini!
bor priznal prednost Okrajni komunalni banki, ki bo -prevzela med drugim posle vseb občin in s tem rudi ptujske obči-ne.
V. J.
skega leta okrog 40 otrok v Ponikvah brez pouka. Socialistična zveza Zveza komunistov in druge množične organizacije, naj-boli pa starši, so upravičeno ogorčeni in zahtevajo, da merodajni organi zadevo čimprej uredijo. Obrnili so se tudi že na republiški svet za prosveto in kulturo. kjer so jim obljubili pomoč. Tudi občinski ljudski odbor bi v dosedanjem času že lahko pokrenil potrebne mere. In končno, zakaj ni prišlo do premestitve že ob koncu lanskega šolskega leta. kajti med počitnicami bi morda le laže našli stanovanje za novega učitelja.
Razstava v Novem mestu
V počastitev desete obletnice osvoboditve in državnega praznika bo od 28. nov. do 2. decembra v Novem mestu turistično gostinska razstava. Do tega časa bo tudi dotiskan prospekt Lepote Dolenjske.	(R)
Skupščina Zveze prijateljev mladine zasavskega okraja je bila v nedeljo v Trbovljah. Delegati so poslušali poročila o delu Zveze prijateljev mladine za Trbovlje in Krško ter referat o nalogah ZPM, ki ga je podala tov. Mirna Zupančičeva.
Na področju bivšega trboveljskega okraja je 5 društev -prijateljev mladine, ki imajo še svoje pododbore. Društva so predlani in lani v skrbi za otroke opravila ogromno delo. Priredila so Novoletno jelko, obdaritev otrok, razna pionirska tekmovanja, letovanje otrok in podobno. Društvo v Hrastniku je priredilo tečaj za mladinke o praktičnem gospodinjstvu. Pionirski odredi so dostojno proslavili 10-letnico ustanovitve prvih pionirskih odredov. Mnogo je bilo storjenega za usta-
navljanje otroških vrtcev, igrišč mlečnih kuhinj in podobno. Pri občinah so se ustanovili skladi za varstvo otrok, v katere so podjetja in ustanove prispevale 1,800.000 dinarjev. Zveza prijateljev mladine v Trbovljah je tudi izposlovala društvom subvencijo v višini 1.180.000 dinarjev. Število prijateljev mladine pa je zadnje čase naraslo na 1700.
V bivšem krškem okraju je 9 društev s 1500 člani. Društva niso skrbela samo za otroke, zanimala so se tudi za družine, njihov vpliv na vzgojo otrok in podobno. Pri tem so se posluževala roditeljskih sestankov, predavanj za starše in obiskov pri družin^}, kjer je bila vzgoja otrok ogrožena. Največ pomoči pa so seveda nudile pionirskim odredom, v katerih je
n
Od blizu in daleč
tevilsie proslave v Idriji
V Idriji bodo prihodnje leto ifii: številne obletnice. Prosla-■ bodo 240-letnico ustanovitve e srednje šole, 80-letnico čip-ske šole in 80-letnico osnovne e. Spomnili se bodo tudi 1926. :i, ko so fašistične oblasti uki-e tamkajšnjo realko. Poleg te-. bo drugo leto v Idriji na poni gimnaziji prva matura. Ga-:: pa bodo slavili 60-letnico u-novitve svojega društva.
Na pobudo občinskega odbora f že sesmvili iniciativni odbor, bo skrbel za vse proslave. Te n* je že ime! prvo sejo, na kafri so sestavili okvirni program "-eh proslav, ki naj bi bile med 1 5. junijem in 3. julijem, ko bodo rudarji slarvili svoj dan. Imciativ-odbor želi, da bi tudi dan ru-1 rev lepše proslavili
Poleg omenjenega iniciativnega iboca so izvoKli poseben šolski odbor ter odbor za kulturo in prosveto. V teh odborih so za-■ e-pame rudi čipkarice in vse rgamšzac&je, njena naloga pa je priprava programa za vse prireditve. Doslej so že izrazi-: željo, da b; povabili na proslavo vse prve maturante in one, ki £o maturirali pred tridesetimi Ie-
ri. V pokroviteljstvu vseh proslav bodo zastopane tudi nekatere vidne osebnosti v našem kulturnem in gospodarskem življenju, ki so sedelovale na srednješolskem zavodu v Idriji in v narodnoosvobodilni borbi v tamkajšnjih krajih.	F. V.-
Kmetijsko-gospodarske šole v Pomurju
V letošnji zimi bo v Pomurju odprtih 33 kmetijsko-gcspodarskih šol, v katerih si bo kmečka mladina pridobila potrebno znanje za umnejšo gospodarstvo in gospodinjstvo. Na pobudo sveta za šolstvo pri okrajnem ljudskem odboru v Murski Soboti bosta letos v Pomurju dva tipa takih šol. V ravninskem delu Pomurja bodo dali med strokovnimi predmeti prednost poljedelstvu in živinoreji, v goričkem delu pa sadjarstvu in vinogradništvu. Vodstvu posameznih kmetijsko-gospodar-skih šol pa bo prepuščeno, da bodo učni načrt lahko prilagodil potrebam svojega kraja. Letos bo v Pomurju ustanovljena tudi potujoča kuhinja, ki bo obiskovala kmetijsko-gospodarske šole in praktično kazala bodočim kmečkim gospodinj am p rl pravi j amj e raznih jedil. Kmetijsko-gospodarske šole v Pomurju bodo letos od-
prte od novembra do 15. marca. Splošne predmete bodo na njih predavali učitelji, strokovne pa člani Društva inženirjev in tehnikov.	H.
IZ ŠKOFJE LOKE
Kultumo-prosvetno društvo »Tone Šifrer« v Škofji Loki je uprizorilo v soboto Harrisova »Molčeča usta«. Pri premieri je bila dvorana polno zasedena, kar je v Škofji Loki redkost. Vsi igralci so svoje vloge dobro odigrali, zato so bili navzoči s prireditvijo povsem zadovoljni. Zlasti je ugajala Fani Božičeva. Obenem s premiero je izšel tudi »škofjeloški prosvetni list«. Naslednja prireditev domačega gledališča bo Frana Milčinskega »Mafajev Matija«. V drugi polovici novembra bo v Škofji Loki gostovalo Prešernovo gledališče Iz Kranja s »Piknikom«, 27. novembra pa bodo gojenci Doma slepih iz Stare Lek e priredili koncert v dvorani kulturnega doma.	D. G.
Teden tiska in radia v Celin
Priprave za prvo praznovanje Dušana Sancina. Kot solist bo na- zborovanja udeležilo okoli 30 so-Tedna tiska in radia so tudi v stopil violinist prof. Karlo Rupel delavcev naših časopisov.
Celju v glavnem končane. Celjska iz Ljubljane. Slavnostna akademi-novimarska podružnica je v teh ja se bo začela ob 19.30 uri. pripravah in v sodelovanju z O- Naslednji dan, 20. nov., pa bo krajnim odborom SZDL opravila v vogalni -dvorani Narodnega do-namalo delo, tako da lahko z vso tna odprta razstava »Deset let na-upravičenosrjo pričakujemo do- prednega tiska in rad:a«. Na raiz-stojne prireditve v okviru prazni- stavi bodo razen lokalnega glasi-ka »Deset let naprednega tiska in ' la »Celjskega tednika« sodelovali radia«.	tudi vsi dnevniki, ki imajo v
Kot uvod v ta Teden bo v so- Celru svo'a dopisništva (Slov. po-
Lokalno glasilo bo ob prazniku Tedna taska in radia izšlo v povečanem obsegu. Zdi se, da bodo precejšnjo pozornost vzbud.ll prispevki vseh poklicnih novinarjev v Celju, ki bodo v prvi vrsti govorili o novinarskem delu in podobnem.
Poseben program je pripravila
boto, 19 t. m., v veliki dvorani ™ieva!ec Ljudska pravica in Ve- tudi celjska radijska postaja. CeJj
J	7	cori lr/\n^ni% f-nd. I	Lr, «ih 17/is« ob o r-i.d' tcibo rvACf iiiu Art rtrt Aratri- -
Narodnega doma slavnostna aka- jer, končno tud. Im; k. ,.h izda-de-mija, na kateri 'bo o pomenu >a»° dalo™‘ ^le^iv, o okraju, tiska ta radia v socialistični siruž- Raffava ^ odi?rta ob 10' un d°-bi govoril član okrajnega odbora ne'
SZDL. Na akademiji pa bo sode- V nedeljo pa bo še zborovanje lova-! tudi godalna orkester SKUD priložnostnih dopisnikov vseh li-Ivaa Cankar pod vodstvom prof. stov. Računajo, da se bo tega
Kaf naf to poi
Zakaj moratorij nad Vinom Koper?
eni?
Kaže, da bodo danes ali jutri zaprli samostojno gostišče Vino Koper na Titovi cesti. Banka je podjetju blokirala račun, ko-ektiv pa nima sredstev za nakup F vil in drugega. Tako ne bodo meli s čim postreči gostom. Vse to zaradi tega, ker kolektiv noče sprejeti upravnice, ki Jo Je menoval bivši MLO, sedanja občina Ljubljana-Center pa noče odstopiti od te odločbe.
Poglejmo nekaj podrobnosti. Go«tišče Vino Koper ima zaposlenih 21 ljudi. 2e sedem mesecev se maje »stolček« dosedanjemu u-pravniku.. Najprej ga je hotela zasesti neka A. G. Toda kolektiv je uspel prepričati MLO, da ženska, ki Jo poznajo ljubljanske u-lice in neugledni lokali, res ne spada na tako mesto. Toda če so uspeli lahko v prvem primeru, kaže, da drugič ne gre tako lahko. Ker bivši MLO na razpisano mesto ni prejel USTREZNIH (podčrtal p.) prošenj, je s posebno odločbo imenoval 31. VII. za upravnico Elzo Poljšak. Ta se je prve dni avgusta pojavila v podjetju. Tu pa so Jo sprejel* hladno, m to »z dveh razlogov. Naj-prei zaradi teei, ke*" ie bil kolektiv presenečen. Nihče namreč ni vprašal delavskega sveta, kaj on men: o tem imenovanju. Drugič na je bilo znano stališče kolektiva. da želi za upravnika moškega. ker je za notranje odnose po niihovem mnenju to boliše. K m rjeti v je smatral, da je MLO obšol njegove pravice, ko se ni citi posvetoval z njim o svoji od-
ločitvi. Ta stališča so predstavniki delavskega sveta ponovno izrazili in dva meseca se dekreti-rani upravnik ni pokazal v podjetju. Pred tremi tedni pa se je vozel spet zapletel. Upravnica E. Z. je prišla s spremstvom v gostišče in prevzemala upravniške posle. Pojavljala se je med gosti, in to samo nekaterimi. Hitro je tudi razpletala svoje načrte, kako bi zmanjšala število zaposlenih, in zaposlila predvsem svoje sorodnike in tako dalje. Delavski svet je ponovno sklenil, da je ne prizna za upravnico in ji dal consilium abeundi — ali nasvet za odhod. In res je spet odšla. Trije tedni so minili brez posebnih dogodkov.
V soboto 12. t. m. pa je banka (60 KB/5) blokirala podjetju račun, in to po nalogu občinskega Lo Ljubljana-Center. Banka je pojasnila, da bo račun blokiran tako dolgo, dokler kolektiv ne bo pristal na imenovanje in prevzem upravniških poslov, za katere je bila imenovana Elza Poljšak. Dodali so še, da bi bil kolektiv kaznovan» če bi uporabljal izkupiček za nabavo živil, vina in vsega drugega.
Ob takih dejstvih «e nujno vsiljuje vrsta vprašanj. Prvič, kako je bilo mogoče, da so bivši organi MLO pri imenovan iu upravnika ob<5]? kolektiv in njegove samoupravne organe *n se niso niti posvetovali z dflav-rkim svetom, predno so izda** svojo c.dlfvčho? In drugič, na osnovi kakšnih zakonskih predpisov je mogoče blo-
ška radijska postala bo pripravila tudi direkten prenos slavnostne akademije v soboto zvečer, v nedeljo pa bodo na sporedu magnetofonski posnetki z otvoritve razstave.	M. B.
M JESENICAH
Kakor za vse druge prireditve je dal pobudo tudi za teden tiska in radia občinski odbor Socialistične zveze. Pred dnevi so
. .	_	_	_	, . _ ..	, sestavili iniciativni odbor, v ka-
kirati račun v banki, da bi se iz-	.	•+.	« »
silila odločitev, ki je bila sprejeta-- t^rega so pritegnil; poleg kulnir-brez posvetovanja s kolektivom? no-prosvetndi ;n javnih delavcev In tretjič, ali so bile res izčrpane	-dopisnike raznih časopisov,
vse možnosti, da hi podjetje do- . r . -	_ j-l
bilo novega upravnika, ki pa ne	'^'^ktuvnegia odboja j-
bi morala biti E. P., če ima pro-	poživiti propagando za tisk in
ti njej kolektiv upravičene raz- ra^;10 me<j delovnimi ljudmi. Na loge. Mislim, da bi bilo prav, če	«	• v-i	i -v
bi občinski ljudski odbor Ljub- prvem sestanku je bulo podanih ljana-Center pojasnil svoje stališče vsaj glede drugega in tretjega vprašanja.
Razlogi, zaradi katerih se kolektiv upira imenovanju E. P. so taki, da jih ni mogoče odbiti. Tudi mestni odbor sindikata delavcev m uslužbencev gostins-ko-tu-ristične stroke podpira in soglaša s kolektivom Le nekatere uslužbenci na občini Center niso hoteli teh razlogov poslušati, kaj šele upoštevati. Mestni odbor imenovanega sindikata na primer izjavlja, da strokovne in politič-no-moralne kvalifikacije E. Z., ki je pred leti dela*a le v domači gostilni, ne zadoščajo za vodstvo tega obrata in ne ustrezajo niti določilom uredbe o gostinskih podjetjih. Zato se tudi sindikalni organi zavzemajo pri občinskem LO Ljubljana-center, da je treba prejšnji odlok izpremeniti.
Naj na koncu navedem še okoliščino. ki postavlja zadevo imenovane upravnice v posebno luč.
Ona namreč sama pripoveduje okoli, da je prišla do tega me«ta s pomočjo denarja. Prav bi bilo, da tudi te govorice nri«toini organi raziščejo. Ko’ekfiv Vino Koper ie o tem še nudil razna no-jasnila občinskemu ljudskem» odboru Ljubljana-Center. fd.
precej smernic, ki naj o ribi iž a jo tisk in radio delovnim ljudem in mla-dini. Pripravljalni; odbor tudi ni prezrl pozitivnega vpliva ljudske knjižnice in čitalnice, ki imata med rednimi i>n navdušenimi obridkovailci posebno mnogo delavcem in mia-dine.
V tednu tiska in radia bodo na Jesenicah razna predavanja o pomenu riška in radia. Posebnost tega tedna bo tudi novinarski večer, združen z uvodnim referatom in recitaci išk imi ter pevskimi toč-
Slovenski dijaki so tekmovali v francoščini
V	prostorih Društva LRS za kulturno sodelovanje s Francijo so včeraj med majhno slovesnostjo podelili nagrade najboljšim dijakom slovenskih gimnazij v natečaju, ki ga je razpisala v preteklem šolskem letu ustanova »Alliance Francaise« iz Pariza. Udeleženci tekmovanja so v o-kviru svojega šolskega učenja francoščine pisali nalogo »Po poteh moje domovine«. Dijakom Mariji Praper, Stanetu Ivancu, Heleni Pirc, Majdi Turk in Cirilu Godcu iz Ljubljane ter Damirju Tomiču iz Celja so v navzočnosti direktorja francoskega inštituta iz Zagreba g. Beissa ter predsednika slovenskega društva dr. Marušiča izročili v priznanje lepa knjižna darila, medtem ko je najboljši — Darij Valentič iz Korpra že prej odpotoval za štirinajst dni brezplačno v Pariz.
Potrošniko zadrugo hočejo v Trbovljah
Na zboru volivcev terena Center se je po poročilu predsednika občine Lojzeta Dularja razvila živahna razprava, v kateri je sodelovalo lepo število volivcev, ki so iznesli tudi nekaj stvarnih predlogov za izboljšanje razmer v mestu. Predsednik Dular je med drugim omenil, da že pripravljajo gradnjo nove gimnazije v Trbovljah. Ta novica je za vse zelo razveseljiva. kajti sedanji prostori gimnazije že nekaj let niso več kos vedno večjemu številu dijakov. Volivci so predlagali, naj bi ustanovili v mestu potrošniško zadrugo, v kateri naj bi pri upravljanju sodelovali vsi člani. Dosti so govorili tudi o slabi preskrbi mesta z nekaterimi Kmetijskimi pridelki. Grajali so okoliške kmete, ki se namesto s poljedelstvom vse bolj bavi jo s prevozi. Grajali so vse tiste, ki so v zaostanku s plačevanjem davčnih obveznosti. Zavzemali so se tudi za popravilo cest in gradnjo pralnic. -jik.
Spomenik in otroško igrišče
V	Ziherlovi ulici Je Klub borcev NOB »Kosmač-Klemenc« postavil 39 padlim mladincem lep spomenik, ki stoji na marmorni ploščadi, obdani z zelenimi nasadi. Mladinci iz zavoda za glasbeno vzgojo, pred katerim spomenik
stoli, pridno oskrbujejo in čistijo ploščad.
Toda v tej ulici je tudi mnogo otrok, vedno veselih in razposajenih. Zanje sta ploščad in spomenik kaj prikladen prostor za skrivanje in druge igre. S tem pa delajo škodo spomeniku. Po drugi strani pa njihovo veselo čebljanje in smeh prav nič ne pristoja spomeniku, kajti k njemu hodijo često matere padlih, ki prinašajo cvetje in obujajo spomine na svojce, ki jih ni več in za katere marsikdo ne ve kje počivajo.
Ne zamerimo otrokom, saj tega ne moremo in ne smemo. Lahko pa zamerimo staršem in vzgojiteljem, ki svojim malčkom ne razložijo, kaj je spomenik in kakšen prostor je namenjen njihovim igram
»Rdeča kapica:, ki je lepo uspela. 2eleti bi bilo, da bi v bodeče priredili v trboveljski dolini še ' več takih uprizoritev. Ta mesec bodo nastopili tudi gojenci glasbene Šole. Na sporedu bodo dela domačih in tujih avtorjev. Koncert bo v domu Svobode II v Zg. Trbovljah.	(j k)
Za izpopolnitev pomurskega tiska
Te dni je bila pod vodstvom predsednica Miloša Ledineka seja predsedstva okrajnega odbora Socialistične zveze v Murski Soboti, na kateri so člani razpravljali o založniškem programu. Pomurske založbe. Po njihovem mnenju naj založba skrbi za izdajo najbolj kakovostnih znanstvenih del iz domače pomurske literature, za popularizacijo dogodkov iz NOB za izdajo madžarskega koledarja, za objavo izsledkov o izdelovanju regionalnega plana za Pomurje in za prevode naprednih, revolucionarnih del iz madžarskega in drugih jezikov. Na seji so izpopolnili založniški svet založbe in uredniški odbor »Pomurskega vestnika« ter imenovali uredniški odbor madžar- , za zdravo razvedrilo, razumno
okrog 8.000 pionirjev. V pionirskih organizacijah so se razvijali razni krožki, dramski šahovski in drugi. Pionirski festivali 25. maja so bili prava manifestacija prizadevnosti malih pionirjev,, ki so pokazali, kaj vse zmorejo. Dobro so bile organizirane Novoletne jelke, toda ne brez sodelovanja odraslih prijateljev mladine. Zveza prijateljev mladine je razdelila več kolektivnih daril (šotori, copate, radio in pod.) v vrednosti 1 milijona dinarjev.
Tudi v Spodnjem Posavju so društva prijateljev mladina prirejala letovanja otrok ob Krki, ki se jih je udeležilo 72 otrok iz Leskovca, Senovega in od drugod, krušiva so prirejala za šoloobvezne otroke tudi izlete v Zagreb, za najmlajše izlet na češnje m v tovarno čokolade.
Referat tov. Mirne Zupančičeve je takoj v začetku opozoril, da so društva skrbela predvsem za šoloobvezne otroke, manj za predšolske, zelo malo pa za vzgojo pošolske mladine. V nadaljevanju je nakazal tri osnovne naloge prijateljev mladine. Prva materialna pomoč, ki se mora odražati v skrbi za zdrav razvoj, otrok, za zdravo prehrano in podobno. Problemi, ki se v zvezi s tem pojavljajo, niso toliko posledica socialnih razmer kakor neznanja ljudi. Zato mora biti glavna skrb pro-svetljevanje staršev, predvsem mater, s nomočjo gospodinjskih tečajev, predavanj, šolskih kuhinj itd. Referat je tudi opozoril na alkoholizem, ki je v zasavskem okraju velik problem. Samo gostinska mreža je v letu 1954 potočila okrog 2 milijona litrov vina v vrednosti 339 milijonov dinarjev in žganja v vrednosti 124 milijonov dinarjev. To se pravi, da naši delovni ljudje potrosijo pol milijarde za alkoholne pijače, ki povzročajo toliko vzgojnih in socialnih problemov, namesto za koristnejše stvari. Na drugi strani pa je bilo prodanih brezalkoholnih pijač samo za 25 milijonov ali skoraj dvajsetkrat manj kakor alkoholnih pijač.
Kot drugo nalogo je referat nakazal socialistično vzgojo otrok in staršev, kot tretjo pa skrb
ske priloge. Sekretar okrajnega odbora SZDL Jože Gričar je govoril o delu komisije za manjšinske zadeve ter analiziral njeno delo pri ugotavljanju političnega, gospodarskega in kulturnega stanja med madžarsko narodno manjšino, ki ima po štetju iz 1953. leta v soboškem okraju 10.246 pripadnikov. Dogovorili so se tudi o izvedbi jesenskega seminarja za politične občinske aktive, določbi teme predavanj in 31 predavateljev iz vrst vidnih političnih, gospodarskih in kulturnih delavcev.
Na seji so dalje razpravljali o političnih in organizacijskih oripravah za volitve v osnovne organizacije SZDL.	K. M.
Delo mladih proizvajalcev na Jesenicah
Klub mladih proizvajalcev v jeseniški železarni je doslej izvedel več zanimivih ckukurzij in vrsto
zaposlovanje otrok v prostem času, da ne bedo žrtve ulice, ki jih največkrat privede na pot zločinstvenosti.
V razpravi o tem je obširno govoril upravnik VPZ v Radečah Janez Železnik, ki je analiziral vzroke zločinstvenosti otrok v zavodu.
Predsednica republiške zveze Ada Krivičeva je pohvalila prizadevnost društev v Zasavju, opozorila pa je, da posvečajo več skrbi šoloobveznim otrokom manj pa predšolskim in dora-ščajoči mladini. Poudarila je, da je treba o problemih otroka in družine razpravljati in delati združeno, ne da bi vsaka organizacija po svoje urejala iste zadeve. Govorila je tudi o pomenu posvetovanja o zdravstveni vzgoji v Beogradu in o spolni vzgoji v Zagrebu. Opozorila je tudi, da bo II. nacionalni kongres Zveze prijateljev mladine razpravljal o naslednjih
V CL Mtil lllli Vili dilwl» U Z bij »ti »	J- _	JV
predavanj. Vse to je prav gotovo temah: Sola in prosti čas mla-
vpHvalo na dvig strokovnosti mladih kovinarjev in metalurgov. Te dni so že sestavili program za nadaljnja predavanja, seminarje in ekskurzije. Z rednimi tedenskimi predavanji bodo začeli že ta teden. Prgdavali bodo strokovnjaki, ki dobro poznajo probleme vzgoje delavske mladine. Z. U.
IZ DOL TOPLIC
V Dolenjskih Toplicah Je še vedno precej gostov. Skoraj vsa-
Upajmo. da bodo to storil! in ko nedeljo pa prihajajo sem z da uoravl doma ne bo več treba avtobusi številni Izletniki, saj po-poditl otrok s ploščadi! Z. S. stala ta krai tudi vedno bolj pri-
liubljeno letovišče Coste prlvla-17 TRBOVELJ	Čuje ooleg zdravilišča tudi bližin «t «v	nja okolica z zeodovtnsklm! spo-
Cledališče Svobode-Zasavje bo menild NOB Partizanske posto-
vi	3 1 T	'rirudioi-c » v-*	--- iiiciiiiw n wo. ral ciig-ciioir» c (jvaiv-
kanil. Na večeril bosta sodelovala začelo leto&njo sezono z uprizo- jan.ke v Roeu so takrat za nas sodba in godatai orkester. Na Jesenicah bo prireisnib tudi vet
ritvijo »Vdove Rošlinke«. Tej tpri bo bržkone sledil Jurčičev v . . j »Deseti orat« Poleg tega bo igral-razstav dnevnega časopisja, ted- Ska družina pripravila tudi mla-mko'v, revij, strokovnega branja dinsko igro.
in knjig. Ob koncu tedna bo tiskovna * konferenca novinarjev in dopisnikov z zasto-pniki občinskega ljudskega odbora, družbenega in delavskega samoupravljanja ter trugih oolitičnib in družbenik organizacij.
U. 2.
Mtečne kuhiinle imalo tudi letos 'T vseh trboveljskih šolah. O-trool dobijo izdaten obrok hrane, ki 1 ih stane na mesec 120 dinarjev.
•
Lutke so nedavno navdušile ves mladi svet v Trbovljah. - Dijaki trboveljske nižje gimmn7*1e so u-prizorili iigrico v treh dejanjih
veliko pomenile. Danes je raztresenih po teh gozdovih še mnogo grobov, ki čakajo or ekon a. Pred krtkim se je sestala v Dol. Toplicah komisija, ki je sklenila, da bodo vse padle prekopali in prenesli v skupno grobišče, kler bodo postavili tudi primeren spomenik.
»TEDENSKO TRIBUNO, dobite v vseh trafikah in kioskih
dine. Partizan in njegovo vzgojno delo. Zveza tabornikov in njegovo vzgojno delo ter otroški in mladinski prazniki. Društva prijateljev mladine bodo morala že sedaj posvečati pozornost tem vprašanjem, da bo razprava na kongresu čim uspešnejša in plodnejša.
Na koncu ie skupščina izvolila nov odbor, v katerem je predsednica Mirna Zupančičeva, 'ainik pa Anton Kukavca. Poleg blagajnika in šest članov so v rrem vsi predsedn'ki društev.
F. Šetinc
Nowo kealiišče v Krmelju
Ljubitelji kegljaškega športa v Krmelju so s: že dlje časa močno želeli kegljišče, to Željo so leto« uresničili. Kegljišče je ob izdatni nodpori rudnika In članov zgradüa tamkajšnja DPD Svoboda Ta športni obtekt 1e poleg kulturnega doma in poln vnetih kegljačev, ki se bodo organizirali kot posebna sekcija Svobode. Na novem kegljišču je bilo pred kratkim «-*rvo tekmovanje, ki j« lepo uspelo.	(Jk)
NEMO LJUDSTVO
Skrivnosti gozdov vzhodne Bolivije no reki Mamore
Danes, ko krožijo letala nad vìe .n: kontinenti in ko so razviti prapori naj različne j šili narodov na severnem in južnem tečaju, prevladuje domnevanje, da na svetu ni več nobenih skrivnosti. To pa ni res, kajti v Južni Ameriki, komaj ra kako dvodnevno potovanje od središč velikomestnega življenja živi ljudstvo, ki sploh nima svojega jezika. To ljudstvo živi v go-
virki velike reke Rio Mamoré.
Redki znanstveniki, med katerimi se je najboij izkazal prof. Richard N. Wegner iz Trinidads, označujejo to čuano »v naj-primitivnejših razmerah živeče ljudstvo z imenom Ouruga, kar .	.	; .	. ; ' ,	• • • . V-
Wegner je pred nekaj leti prvič obiskal bivališča tega plemena, ki je po njegovi sodbi ostanek nekdanjega močnega indijanskega plemena ter je zdaj prepuščen izumiranju, ker ga je civilizacija pregnala v gozdove.
Danes je samo še 18 primitivnih naselbin plemena Ouruga In v iz vejevja spletenih utah živijo ti ljudje skoraj kot živali. Edina oprema njihovih bivališč 60 ležišča, ki so napravljena iz listja palm in drugega drevja. Njihovo življenje je v marsičem še na stopnji davnih prednikov. Id niso poznali drugega vnetljivega sredstva fcot kresilni kamen in kose suhega lesa. Najvažnejše njihovo orodje sta lok in kamnito kladivo, kuhajo pa v velikih glinastih posodah, ki so zarite v zemljo ter se okrog njih zaneti ogenj. Razne živali
Kuharje bi uvozili
Organizacijski odbor olimpiade je z avstralskimi vselitveni-mi oblastmi dosegel sporazum o »uvozu« evropskih kuharjev za olimpiado, ki bo drugo leto v Melbourneu.
Države, ki poSUJajo na olimpijske igre svoje tekmovalne ekipe, imajo navado, da g tekmovalci vred pošljejo tudi kuharje, ki pripravljajo za športnike njihove narodne jedi. Brigadni general Elliott, ki je zadolžen za gostinska vprašanja bodoče olimpiade, bo nudil kuharjem v olimpijskem mestu vse olajšav«. General Elliott pravi, da je odbor gostinskih strokovnjakov sestavil jedilni list, ki ga bodo poslali v odobritev vsem tekmovalnim narodom. Ves material, ki bo potreben «a zagotovitev obrokov, bo mogoče nabaviti v Melbourneu, kjer že pripravljajo ogromne zaloge vseh mogočih prehranbenih predmetov in začimb.
Medicinska družina
Se3t otrok družine Jackson v državi Oklahoma nosi latinska imena raznih bolezni. Tako je najstarsjšamn sinu ime Tonsillite, drugi je Meningitis, štiri hčerke pa se imenujejo: Ape ridici tis, Laringitds, Peritonitis in Jake £ Ms.
streljajo s puščicami, mesa pa navadno ne kuhajo, temveč ga pražijo v žerjavici. Pravih posod ne poznajo ter uporabljajo predvsem nekakšne mehove, sešite iz kože ubitih živali ali pa iz raznega listja. S takimi mehovi hodijo tudi po voao.
Ko so pred leti prof. Wegner in drugi znanstveniki objavili prva poročila o čudnem ljudstvu v velikem gozdovju, so razna društva napravila poskuse, da bi mlajše ljudi prastarega, od civilizacije popolnoma odmaknjenega plemena Izobrazila. Vsi taki poskusi pa niso imeli nobenega uspeha. Nekatere dobrodelne ustanove so sicer sprejele v svojo oskrbo nekaj mladih ljudi plemena Ouruge, toda vsi ti gojenci so ali utekli nazaj v pragozd, ali pa jih je poskus civiliziranja kmalu fizično uničil.
Najbolj čudno pri tem v pragozdu živečem ljudstvu pa je to, da nima svojega jezika. Pripadniki plemena Ouruge se med seboj sporazumevajo samo z mrmranjem in sikanjem ter z raznimi znaki, ki jih dajejo z roko. Prof. Wegner, ki je obiskal menda vse naselbine čud-
nega plemena, j« vse njegove
znake tudi natančno opisal. Več tednov je prebival pri nekem poglavarju plemena ter natančno zabeležil, kako se je poglavar sporazumeval s svojimi podložniki. Ce so na primer šli na lov in je poglavar opazil, kako nemarno kačo, se je udaril po stegnu, kar je bilo največje opozorilo na veliko nevarnost. Ce je videl kako zaželeno divjačino, pa je visoko dvignil roko in vsi, ki so mu sledili, so se pripravili na uspešen lov. V taboriščih živijo moški in ženske ločeno. V eni uti so moški, v drugi pa ženske. Obiski so napovedani z žvižganjem ali pa samo s sikanjem. Pričetek kakega lova v večjem obsegu pa napove poglavar taborišča na ta način, da zažge veliko grmado v ta namen pripravljenega suhega dračja.
To nemo ljudstvo naglo izumira in tudi prof. Wegner ni mogel ugotoviti, kako so v zadnjih letih najprimitivnejše življenjske razmere pospešile to izumiranje. Po njegovi sodbi je zdaj v vsem velikem gozdovju pripadnikov plemena Ouruga samo še okoli tisoč.
Prašiček — akrobat
Hern-i FoTget iz Ontaria v Kanadi se že 25 let ukvarja s prešičje-rejo. toda pravi, da se mu kaj takega še ni primerilo. Stara svinja Je po neprevidnosti lindo poškodovala zadnji del tri tedne starega pujska in kazalo Je, da si pujsek nikdar več ne ko opomogel. Toda namesto, da bi nemočno ležal, je pujsek dvignil zadek in se opotekal naokrog na sprednjih dveh nogah, pr* čemer si Je pomagal z rilcem. Pujsek si Je od tedaj že opomogel in uporablja že vse štiri noge, čeprav še močno šepa.
Spalna bolezen
Pet portugalskih specialistov za tropska bolezni je na nedavnem letnem kongresu o antibiotikih v Washingtonu sporočilo, da jim je uspelo odkriti novo uspešno sredstvo za zdravljenje spalne bolezni, to je ene najbolj tragičnih bolezni, 3d zahteva številne žrtve zlasti v Afriki. To novo antibiotično sredstvo imenujejo »stil-omlcm«. Portugalski zdravniki (Carlos Trincao, A. Franco, A. Nogueira, A. R. Pinto in H. Muhipfordt) zatrjujejo, da je novi antibiotik »stilomi-cin«, ki so ga izdelali v laboratorijih Leaee v New Yorku. uničil kali spalne bolezni v 72 urah. Delovanje »stllomicina« so nadzorovali periodično na preizkusnih bolnikih skozi razdobje 17 mesecev.
Vseh pet zdravnikov deluje v
premagana
Inštitutu za tropske bolezni v Lisboni. Svoja raziskovanja in prve poizkuse so izvedli v Portugalski Gvineji.
Spalno bolezen povzroča pik muhe »tse-tse«. Širna afriška področja so morali tamkajšnji prebivalci zapustiti prav zaradi tega zla, ki ga znanost kljub deseterim različnim poizkusom doslej še ni mogla popolnoma uničiti.	•
Dr. F. C. Ottati, direktor oddelka tujih kliničnih raziskovanj v laboratorijih Lederle v New Yorku, je izjavu, da je novi antibiotik možno dajati skozi usta in. da ne izzove stranskih

jÌSÌHHÌ

»PCKlpiŠUk
Ne morem, nimam peresa ...«
učinkov. Tak sistem uporabe zdravil je pri množičnem zdravljenju izredno važen.
Washingtonski kongres o antibiotikih je vsako leto na pobudo Zdravstvenega oddelka za vzgojo in blaginjo. Letos so se kongresa udeležili zastopniki Francije, Švedske, Danske, Avstrije, Italije, Nemčije, Portugalske, Španije, Avstralije, Japonske, Mehike, Čila, Južne Afrike, Kanade in Združenih držav Amerike.
Na tem kongresu so objavili tudi vest o drugem velikem odkritju v medicini. Ameriška univerza »John Hopkins« je z uspehom preizkusila cepivo proti influenci. Poizkus, ki so ga izvršili na 83 jetniikm dveh državnih zaporov, ki so se za medicinski eksperiment prostovoljno javili, je dal mnogo obetajoče rezultate.
Dva milijona poklicnih nesreč
Vzhodnonemška radijska postaja sporoča, da je bilo na kongresu za zaščito pri delu in delovno medicino, ki se vrši v Münchenu, prečitano poročilo, iz katerega je razviino, ea je bilo v Vzhodni Nemčiji v teku leta ’955 iv- -rv ~	•*' -i
in, da je zaradi teh nesreč izgubilo življenje sedem tisoč delavcev.
Pri delu -tega kongresa sodelujejo strokovnjaki Nemčije, Italije, švedske, Avstrije in Jugoslavije.
Najhžtrejša lokomotiva na svetu
v Veliki Britaniji so izdelal, novo lokomotiva, ki je menda najmočnejša na svetu. Težka je 106 tor,, ima pa 3300 ks (najmočnejša ameriška Diesel lokomotiva ima 2400fcs). Preračunana je za hitrost 135 km na uro na potniških progah, lahko pa tudi vleče S00 ton s hitrostjo 90 km na uro. Lokomotiva je tako zgrajena, da lahko v 8 urah dvignejo iz nje ves stroj in ga nadomestijo z drugim. Pričakujejo, da ho konec novembra že vozila na progi London—Liverpol.
Kdo je iekorder?
Kakor javlja Radio - Italija, sta sedanja rekorderja v stradanju dva brazilska fakirja, ki sta trenutno na koncu svojih moči, saj sta šele zaključila svoj post, ki je trajal več kot sto dni. Fakir Sirti, iz pokrajine Rio Grande de Sul je vzdržal v steklenem zaboju 101 dan, medtem ko je njegov tekmec Nickerel stradal en dan več. Za poklicne gladovnike pa obstoja pravilo, ki ne dopusta potrditev rekorda, če ta ni bil dosežen v glavnem mestu neke dežele. »Ostro bom protestiral, čim se mi povrne moč«, je izjavi! fakir Sirti. »Jaz pa ga bom knock-autiral«, je odgovoril njegov rival, svetovni rekorder v stradanju.
Neprijeten nasvet
Ko so nemški ujetniki pripotovali iz Sovjetske zveze v Zahodni Berlin jim je senator Heinrich Kreil napravil kratek govor in jim svetoval naj najprej vsak poišče svojega prejšnjega delodajalca in poskuša dobiti pri njem zaposlitev. Senator ni takoj razumel zakaj se ja večina ujetnikov začela sladko smejati gledajoč pri tem svojega kolega Heinza Lingeja. Ta je bil namreč bivši Hitlerjev sobni sluga.
50.000 poklicev v Britaniji
Po britanski statistiki, ki med drugim vodi tudi evidenco prebivalstva po poklicih, je v Britaniji registriranih 50 tisoč raz-’ nih poklicev.
Eisenhowerjeva torta
Britanska ekspedicija v Sntarkiiko bo visela s ssfeoj »ročno lekarno«, v kateri bo nad IG0.000 predmetov
Ob 65. rojstnem dnevu je vojaška bolnišnica, kjer se Eisenhower zdravi, pripravila svojemu visokemu pacientu ogromno torto. Za to rojstno darilo so porabili: 30 kg moke, 20 kg sladkorja, 150 jajc, 15 litrov mleka, 10 kg maščob, kilogram kvasa in 500 gramov soli. Predsednik ZDA je tono razdelil med 2.128 bolnikov bolnišnice.
»Samo na kakšnem samotnem otoku bj si tako želeti časopis in ga prebrali od začetka do konca, kot se to dogaija na ladjah na odprtem morju«, je dejal neki mor-nainiški častnik, ki je več/i.del svojega življenja preživel na morju.
Vsaka prekooceanska ladja izdaja za svoje potnike časopis, ki ga tiskajo na sami ladlji. Tiskarna je običajno v ladijskem trupu. Mnogokrat ni lahko delati na gugajoči se ladji, toda, tudi po najbolj viharni noči, sredi morja, dobi potnik vsako jutro k zajtrku rudi en izvod ladijskega časopisa. Manjše ladje nimajo tiskarne, ampak samo iazmnožeralne stroje, k: sicer v manjšem obsegu, izvršujejo isto nalogo. Na velikih ladjah pa doseže število na ladji natiskanih izvodov letno neka j mili; jonc v. Leta 1S97. je italijanski iznajditelj Marconi sestavil prvi brzojavna aparat brez žice, s katerim je bilo mogoče sporazumevati se s kop-
Stevilni angleški zdravniki iti i-nba'sžn! s^rokovn’aki so sestavili seznam zdravil m medicinske opreme, ki jo bo vzela s seboj izvidnica in glavni del transantarktične ekspedicije, ki
na raizda|jo 11 morskih milj. Šest let pozneje pa je že začel izhajat: prvi ladijski dnevnik.
Ladijski časopisi so prilagojeni okusu in zahtevam potnikov, zato prinašajo članke, ki zanimajo čim širši krog čitateljev. Tako najdejo v njem trgovci in bankirji gospodarska in borzna poročila, politiki in uradniki novice z svetovne politike, športniki poročila iz njihovega področja, prav tako pa tudi filmski zvezdniki najnovejša poročila iz fümskeea sveta. Konč-
Odkod ima svata hitrost?
bo operirala iz Waadelovega morja. Te medicinske zaloge bodo morale zadoščati za tri leta, kolikor časa bo trajalo bivanje posameznih skupin na področju Antarktike. V to medi-
no prinašajo ladijska časopisi tudi vremenska poročila, ki zanimajo skoraj vse potnike, saj je od teh dostikrat odvisno njihovo razpoloženje. Posebni kotiček m namenjen poročilom o življenju na ladji, o družabnih prireditvah in podobno. V oglasnem delu najdete ponudbe in povpraševanja za službe v pristaniščih, kamor je ladja namenjena, reklamo za firme, ki prodajajo blago, ki ga potniki potrebujejo in za hotele, v katerih naj se po izkrcanju nastanejo.
cinsko zalogo spada 300 medicinskih proizvodov m 100 tisoč drugih predmetov. Pri izdelavi zdravil in opreme so morali upoštevati razna dejstva, tako viago, mehanične uaarce, prevračanje in pretrese, nizko temperaturo itd. Gledati pa so morali tudi na to. da bo vsa ta zaloga zavzemala čim manj prostora in, da bo njena teža čim manjša. Vse te probleme so obvladali na različne načine, s pazljivim pakiranjem tn uporabo plastičnih in kovinastih škatel in fiol namesto steklenih. Zaboje so namesto z žeblji zaprli in zavarovali s kovinastim trakom, da ne bi pri odpiranju pokvarili pokrovov.
Kako pestra je medicinska oprema te ekspedicije je videli iz tega. da je v zabojih poleg ostalega tudi 5COO ampul raznih medicinskih proizvodov, 10.000 kapsul, 1.000 zavitkov po 434 metrov gaze, 42 termometrov, nekaj tisoč raznih tablet, brizgalk za injekcije, kakor tudi plastičnih ovojev, spravljenih v tokove z umetnim notranjim pritiskom, ki so neprecenljive vrednosti za previjanje ran po-
Najbolj brani časopisi
Pravijo, da potniki na prekooceanskih ladjah preberejo ladijske časopise ed prve do zadnje črke!
nega z ‘ladjami na odprtem morju
Kdor ne glasuje...
Denarne kazni za vse osebe, ki so se ob nedavnih volitvah v Braziliji vzdržale glasovanja, znašajo samo v enem okrožju petdeset milijonov kruzeirosov. Nekaj teh vzdržnih volivcev je že plačalo svoje kazni, da bi se izognili raznim neprijetnostim, ki -jih predvideva volilni zakon za te primere. Tako vsebuje ta zakon klavzule, po katerih državnim uradnikom ustavijo izplačevanje prejemkov za odrejen čas, jim vzamejo pravico udejstvovanja v raznih komisijah uradnega značaja, Jim prepovejo vzdrževanje kakršnih koli poslovnih zvez z administracijo in državnimi ustanovami, prepovejo jim pa tudi ribolov, pa čeprav se z njim bavi j o le kot amaterji.
Na sliki vidimo najhitrejše motorno kolo na svetu. Pred kratkim je prevozil progo, imenovano »leteča milja«, s hitrostjo 240 km na uro. Motor so takoj prepeljali nazaj v tovarno v Coventryju, kjer bodo skušali dognati, odkod takšna hitrost. Stroj je namreč serijski 650 kubični »Triumph«, preračunan za hitrost 130 km na uro. Vse, kar je dodal mladi Američan, ki je motor kupil, Je nenavadna karoserija, ki jo vidimo na sliki.
I P
oseßna stanovanja Ia imatide
V Greenwichu (Velika Britanija) so začeli graditi novo vrsto stanovanj,- ki so prvenstveno namenjena invalidom. V takšnem sranovanju bo lahko vsak invalid, četudi ne more hoditi in se za premikanje poslužuje vozička, živel kot navadni zdravi ljudje. Pni izdelavi načrtov so arhitekti sodelovali s samimi invalidi in z ministrstvom zn ljudsko zdravje. Zgra.jeno stanovanje je ■po mnenju zainteresiranih najuspešnejši :poiz-kus nuditi invalidom primemo stanovanje. Tla stanovanja so iz-
delana jz posebne mase tako, da na njih kolesa voza ne puščajo sledii. Vsa vrata so široka 1,20 m, prostori pa so tako veliki, da se invalid s svojim vozom v njih lahko svobodno giblje. Kljuke na vratih so vzidane tako nizko, da
j.h invalid lahko sam odpira in zakiepa. Prav tako je vodovod v kuhinji v taki višini, da lahko invalid sede toč:. Električni kon-tzRti so vdelani v stene v taki višini, da >.h v vozičku z lahkoto doseže. Ker invalidi, ki se ne morejo več posluževati svojih nog,
hitreje občutijo mraz, kot zdravi ljudje, ima stanovanje posebno ogrevalno napravo, ki vzdržuje stalno temperaturo.
Pri bodoči gradnji takih stanovanj bodo vedno upoštevali zdravstveno stanje in obliko invalidnosti bodočega stanovalca, tako, da bodo v skladu z n jegovimi potrebami i.n željami zgradili stanovanje. To se pravi, da bodo morah arhitekti več ali mani za vsakega invalida posebej izdelati svoj načrt.
Britanski arhitekti se ukvarjajo tudi z načrti; kako bi stanovanja ogrevali z električnimi ogrevalnimi; napravami pod podom. Istočasno 'bi imela vsaka dnevna soba v steni vdelano še posebno električno pečico, ki bi jo lahko stanovalec po volji vključil ali izključil
lamih psov. Medsebojni pretepi polarnih psov so namreč neizbežni in pri tem done večkrat hude rane.
Medicinsko opremo angleško
tr-?«.«»---=-kt1čr ■'diri'e :e
brezplačno izdelala tvrdka Evans Medical Supplies iz Li-verpola.
Plešasti ne dobijo raka?
Plešasti ljudje zelo redko obolijo za rakom — tako vsaj trdo trije angleški zdravniki v pismu, objavljenem v oritanski medicinski reviji »British Medical Journal«. Po mnenju teh treh zdravnikov, ki so svojo trditev zasnovali na proučevanju mnogoštevilnih primerov, so vsi ljudje, ki so oboleli za rakom (tudi v starejših letih) imeli goste lase, ki često niso bili niti osiveli.
PI9E: J ANK TRNOYC
ZA OČETOM
RISE: MIKI MUSTER
lil. Zaverovana v svoje delo, sta popolnoma pozabila
,;,i Kunija, ki je nekaj časa dremnckal v senci košatega ma, pa se lenarjenja končno naveličal in se šel znova trpat. Sele čez kako uro sta zaslišala od reke njegovo ianje. Spoznala sta brž, da je moral izslediii nekaj nenavadnega. Pričela sta ga klicati, ko pa ni utihnil, -ti postajala čedalje bolj radovedna.
152. »Stopi in poglej, kaj je!« je Bojan naročil Zorano. Deček je stekel k strugi in opazil Kunija, kako je stal na bregu in lajal na nekaj, kar se je zibalo pod grmom. Tisto nekaj je bil precej velik indijanski enodebelni kanu, sicer že malo preperel, a še vedno dober za plovbo. Zoran je od veselja zavriskal. »Kanu, kanu!« je zaklical bratu v goščavo in nemudoma stekel ponj.
152. Kann ni bil privezan, kar je nedvomno dokazovalo, da je brez gospodarja. Ali se je kje odtrgal in priplaval navzdol po reki, ali pa se je njegov gospodar prekucnil v reko, kjer so ga krokodili požrli. Bojan in Zoran si s tem vprašanjem nista dolgo belila glav. Potegnila sta ga bliže k bregu, spiala iz njega vodo in ga temeljito osnažila. Ugotovila sta, da jima bo kar izvrstno služil.
KOLEDAR
Sreda, 16. novembra: Jerica Četrtek, 17. novembra: Ljuba He
Na danešnji dan leta 1837 Je
:.rl slovenski pisatelj Fran Lev-:k. Njegovo deio je velikega mena za razvoj slovenskega vstva. Med pripovednimi spisi najbolj znamenit njegov «Mar-Krpan«, s katerim je praktič-j-okazai to, kar je učil v je-'ovno-kritičnsen spisu »Popolose od Litije do Čateža«. Ta š :n spis »Napake slovenskega sanja« sta močno vplivala na ■voj slovenskega slovstva, v stikov literarni nazor sloni na čelih, naj slovensKj pisatelj piše udstva za liudstvo. To načelo uveljavil v svojih delih in j.len pokazal pot tudi mlajše-: pisateljskemu rodu, zlasti Jo-•1 Jurčiču.
♦
*7. novembra 19-16 se Je začelo o zasedanje Ustavodajne skup-LR Slovenije. Skupščina je 'isala v slovensko ustavo veli-- pridobitve vseh tistih rodov, so se v preteklosti borili za 'bodo, neodvisnost ln enako-
.Vlenki Kokoli čestitajo k poro-
nekdanji sošolci iz gimnazije, v četrtek. 17. XI., ob 20. bo v ■> n irski knjižnici. Trg revolucije . slaviste ogled dokumentarnih
V.ov:	Baročna in Plečnikova
ubijana. Prešeren, KaradžiČ tn C z. .kar.
Kczstava učbenikov za tuje jezike je odprta na 7. gimnaziji, Vezeva ul. 4. vsak dan oa 8. do 13 n od 14. do 16. ure. Ker obsega :-ancoski oddelek tudi knjige za snovne šole in tudi učbenike za =e srednješolske precmete, vabi-J7.0 vse učitelje in profesorje pa :.:1; starše in seveda študente raz-- h fakultet, da obiščejo razstavo stop prost.
Se sela!
KAJ VSE LJUDJE DOMA HRA-IJO ZA NESREČO
Dne 11. novembra letos se je v Goriški vasi pri Škocjanu na Do-•?n.iskem pripetila huda nesreča s starim orožjem, ki je zahtevala . vij en j e komaj 13-Ietnega Jožeta Bregarja.
Posestnik Jože Pavšič iz Zloga-:. a je že cd vojne hranil doma z podstrešju nemški protitan-vvski raketni metalec (pancer-.ust). Sedaj ko gradi svinjsko ihinjo, se je spomnil, da bi mu ta »cev« prav prišla. Naprosil Je ^-letnega Andreja Bajca, naj od-rse »cev« h kovaču Bregarju v Goriško vas, da je odreže en kos. Fant je orožje prinesel v kovačnico, kjer ga je najprej ogledal kovač Bregar, nato pa še njegov sin Jože. star 18 let. Po ogledu je Bregar mlajši še pritisnil na spro-z:o, pri tem pa cev držal proti sebi. V cevi je bil raketni naboj, bržkone še Iz vojne. Počilo je in 7 cm debela ter 18 cm. dolga granata je fantu prebila prsa ter zletela čez streho na sosedovo dvorišče. Andreja Bajca, ki je stal pred zadnjo stranjo metalca, j? zračni pritisk, oz. raketni plin vrgel več kot dva metra nazaj, vendar je ostal brez hujših poškodb, Bregar mlajši pa je obležal na mestu mrtev.
Skoraj neverjetno je, da ljudje navzlic številnim žrtvam in nesrečam ter večkratnim pozivom r.e oddajo starega orožja in vojaških stvari, kamor spadajo. Kaj nas vse nesreče še niso spametovale?	(D
NESREČA STROJEVODJE
Dne 13. t. m. ob 16.40 se je ponesrečil strojevodja Franc Drašler. Vozil Je tovorni vlak št. 658 proti postaji Zalog. Ker je opazil na stroju okvaro, se je povzpel na stopnice stroja, da bi ugotovil, kje je. Pri tem se je preveč nagnil, tako da ga Je v hrbet zadel električni drog in ga vrgel iz vozeče lokomotive Pri padcu je dobil hujše poškodbe ln so ga prepeljali v ljubljansko bolniš-Rišnico.	V. Z.
Ribja restavracija »Operna klet*
nudi dnevno v naj večji Izbiri vse vrste svežih morskih rib, pripravljene na razne načine, kakor tudi razna druga jedila, med njimi dalmatinski pršut. Točimo pristna izbrana dalmatinska vina.
Plesna sekcija SKUĐ »Tine Rožanc« otvarja še po en tečaj za dijake in ostalo mladino ter tečaj za zakonce in starejše osebe. Pričetek pouka bo objavljen naknadno v časopisju in radiu.
Informacije in vpisovanje v nedeljo od 11.30 do 12.30 in ponedeljek od 13. do 20. ure v stekleni dvorani, Pražakova ul. 19
Plesna sekcija SKUD »Tine Rožanc« sprejema v svojo folklorno grupo nove plesalke in plesalce, ki imajo veselje do narodnih plesov. Vpisovanje in trening; vsako sredo od 20.—22. ure v stekleni dvorani, Pražakova ul. 19.
Jutri, v četrtek, ob 20.30 zvečer s? bo price; nov zacetnišA. družabni plesni tečaj (tudi za sta-rejse interesente-ke) v »Centralni Plesni šoli« (poleg Zmajskega mosta). Vpisovanje vsak den oo 17. do 21. In pred pričetk' ■» tečaja. Poučuje mojster Jenko.
Ljubljanski plesni krožek — odsek »Centralne plesne Jtei® ima svoje redne trening® vsak torek, sredo, petek od 18. do 19.30 in soboto od 20.30 do 23. ure sprejema ob začetku sezone »»ove in-teresente-ke za športni družabni
pinc
Ce hočeš kvaliteto, zahtevaj samo poznano »JELA« kopalno sol. Osvežuje telo. desinflcira in krepi tvoje živce 1
Vsepovsod kjer je petrebna snaga
najhitreje vam pomaga.
Ce bolehate na želodcu ali jetrih, žolču alj črevesju, če Vas muči zaprtje ali hecneroidi in Vam umetna zdravila ne pomagajo, vprašajte zdravnika m poskusite zdravljenje z učinkovitim prirodnim sredstvom: rogaškim »DONAT« vrelcem. Zahtevajte ga v trgovinah, ki ga dobe pri »Mercatorju«, »Prehrani« in »Ekonomu« v Ljubljani.
Za nego lica samo
kvalitetna krema!
Metati denar skozi okno, se pravi, krompir vskladiščiti brez zaščite pred gnitjem. Za 209 kg krompirja je dovolj 1 Kg KR03A-NA.
GLEDALIŠČA
DRAMA
Sreda, 16. nov., ob 20. Axelrod: Sedem let skomin.Abonma B. Četrtek. 17 nov.: zaprto!
Petek. 18 nov., ob 15 30: Lorca: Svatba krvi. Abonma Petek popoldanski.
Ob 20. Miller: Lov na čarovnice. Abonma H.
Sobota, 19. nov., ob 20. Axelrod: Sedem let skomin. Izven ln za podeželje.
Nedelja, 20. nov., ob 15. Axelrod: Sedem let skomin. IzveD tn za podeželje.
Ob 20. Machiavelli: Mandragola. Izven in za podeželje.
OPERA
Sreda, 16. nov., zaprto.
Četrtek. 17. nov., ob 19.30: BALET: Kogan-Semenov: Amazonke. Mozart: Les petits riens.
Lhotka: Balada.
Borodin:	Polovskf plesL Pre-
miera. Izven.
Petek, 18. nov., ob 19.30: Straus: Kavalir z rožo. Abonma red U. Sobota. 19. nov., ob 19.30. Massenet: Manon. Abonma red C. Nedelja, 20. nov., ob 19.30: BALET:
Kogan-Semenov: Amazonke. Mozart: Les petits riens.
Lhotka: Balada.
Borodin: Polovska plesi. Izven m za podeželje.
Nocojšnja predstava opere »Kavalir z rožo« je iz tehničnih razlogov odpovedana. Opera ostane nocoj zaprta. Za abonente reda C bo zato predstava v soboto, 19. t.
m., Massenetova »Manon«. »Kavalir z rožo« pa bo uprizorjen v petek, 18. t. m., za abonma red U.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA - Gledal, pasaža
Sreda, 16. nov., ob 20: Giradoux: Trojanske vojne ne do Abonma Sreda Vstopnic« so tudi v prodaji
Četrtek, 17. nov , ob 20 30. Leskovec: Dva bregova Abonma GSS m TSS III Petek, 13. nov., zaprto.
Sobota, 19 nov., ob 20:	GogoiJ.
Ženitev Premiera Izven Nedelja, 23. nov., ob 15: Gogolj: Ženitev. Izven. Popoldanska predstava.
ob 20.: Anouilh: Colomba. Izven.
SENTJAK08SK0 GLEDALIŠČE Ljubljana — Mestni dom
Sreda, iü. nov. ob 20:	Finžgar:
»Divji lovec«, ljudska igra. — Izven.
Sobota, 19. nov. ob 20: Schiller: »Marija Stuart«, tragedija. Red Z' Vsr.^r-rv~n ‘uri v Prodaji Gostovanje Mihaele Saričeve. Nedelja. 20. nov., ob 16.: Konfino: »V soboto se poročim«, veseloigra, zadnjič.
ob 20.: Schiller: »Marija Stuart«, tragedija, izven. Gostovanje Mihaele Saričeve.
v sredo, ib nov ob 20 bo zadnjič med tednom uprizorjena Fmžgarjeva ljudska Igra »Divji »ovec«. Ker sta bili tudi zadnji predstavi razprodani in mnogo nb'skot/qirev ni dobilo več vstopnic, jih kupite v predprodaji. Rezerviranje tel. št. 32-860.
OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ
Četrtek, 17. nov., ob 20:	Franz
Streicher: »Kam iz zadreg«. Veseloigra v treh dejanjih (v domačem narečju). Premiera. Režija Peter Malec k. g., scena Jože Polajnko. Abonma: Red premierski in izvenl KINO
UMRLI
Danes nas je zapustila
ZAN0ŠKAR MARIJA
(rojena Kisel)
Žalujoči: mož Feliks, sin Srečko z ženo Antonijo in vnučkom Srečkom, mati Helena ln ostali.
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 17. 11. 1955, ob 15. uri iz Zal, Janezove mrliške vežice.
masBS&gg&Es m m ■ - » ■■ im u mm
Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša ljuba mama, stara mama. žena uslužbenca Snage
MARIJA BUKOVEC roj. Jamnik
Pogreb nepozabne bo v četrtek, 17. 11. 1955 ob 15.30 iz Marijine mrliške vežice na pokopališče Zale.
Ljubljana. Turjak. 15. nov 1955.
Žalujoči: mož, sin Anton, snaha
Ana, vnuček Tonček ter ostalo
sorodstvo.
Nenadoma nas je zapustil v 89. letu starosti naš dragi mož, oče ln stari oče
JOŽEF RADOS
Pogreb bo v sredo ob 15.15 na
mestnem pokopališču v Celju.
Žalujoča žena, hči Stefj z družino.
Celje, Varaždin. Brtnce, Jihlava.
Z Ä H ? fl L E
Toplo se zahvaljujeva vsem. ki so počastili spomin
IVANA MIKLAVIČA
Iskrena hvala vsem prijateljem ln znancem, družbenim organizacijam, zavodom In ustanovam za izraze sožalja ln poklonjeno cvetje.
Trbovlje, Ljubljana.
Miklavič Štefanija in Zvonimir
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, ki so spremili na zadnji poti mojo drago ženo, našo mamo in sestro
IVANO SUSTER, roj. Kunstel
dne 4. XI. 1955 v 2eleznikih. Zahvaljujemo se vsem. ki so izrazili sožalje ter darovali cvetje in vence ter pevcem za žalostinke. Se enkrat vsem naša iskrena zahvala!
Mož. otroci tet ostalo sorodstvo.
Vsem, ki so pospremili našega preljubega
MIRKA LOVSETA
na njegovi zadnji poti, vsem fite-valnim darovalcem vencev ln cvetja, za vse izraze Iskrenega sožalja in sočutja se toplo zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo asistentu dr. Času in ostalemu zdravniškemu osebju, ki so se neumorno trudili, da bi ga ohra-nili pri življenju, gasilskim četam iz RibČ. Hotiča in Vač za spremstvo na zadnji poti in lepe poslovilne besede in vsem tistim, ki so ga od blizu in daleč spremljali na njegovi zadnji dolgi poti. iskrena hvala!
Družini Lovše in Lebar.
Ljubljana, dne 15. n. 1955.
Po dolgi in mučni bolezni je dotrpel naš ljubljeni mož, očka, stari očka, brat, tast, svak in stric
mr, ph. LEON TROST
□pravnik lekarne v Slovenskih Konjicah
Pogreb bo v Ljubljani, v četrtek, 17. nov. 1955. ob 15. uri z Zal.
Žalujoči: iena Pavla, hčerki Vida In Leica, zeta dr. Savo Bratož in dr. Jože Demšar, vnuki ln vnukinje ter ostalo sorodstvo.
Konjice, Ljubljana, Ziri, 15. novembra 1955.
Našega ljubega
TONEJA TRIPLATA
smo spremili na zednji poti.
Ob tem se zahvaljujemo vsem sosedom za venec m pomoč; zdravniku dr. Tancarju, ki je za pokojnika tako lepo skrDel m mu lajšal bolečine, primariju dr. Brandstetterju in osebju za nego v bolnici, upokojenemu župniku Rožiču, tov. Sircu za poslovilne besede, godbi, pevcem, vsem, ki so nam izrazil sožalje in vsem. ki so se od pokojnika poslovili.
Kor. Bele, 15. nov. 1955.
Sestra Cilka in sorodstvo
0 B Ì £ V E
RAZGLAS
Opažamo, đa sc uporabljajo telefonske naprave v bolnišnici Novo mesto pretežno za Informacije, ki jih iščejo svojci an drugi o zdravstvenem stanju bolnikov, ki se zdravijo v bolnišnici in. to ne glede na redni delovni čas, niti ne na dnevni ali nočni čas. To uporabljanje telefona Je tolikšno, da moti redno poslovanje bolnišnice {n da se telefon uporablja le v te namene, medtem ko za potrebe bolnišnice in njenega poslovanja ni telefon skoraj nikdar prost.
Z ozirom na to razglašamo:
1.	da se sme teleron bolnišnice Novo mesto uporabljati prvenstve. no za potrebe bolnišnice,
2.	da se informacije o zdravstvenem stanju bolnikov dajejo telefonsko le od 15. do 16 ure dnevno
Informacije o zdravstvenem stanju bolnikov dajejo le dežurni zdravniki in to samo onim svojcem, ki so upravičen: zvedeti o zdravstvenem stanju bolnika, kar prosimo, da upošteva općinstvo v Novem mestu in izven Novega mesta.
Vratarjem, sestram, bolničarjem in drugemu osebju je prepovedano dajati kakršnekoli informa-cije o zdravstvenem stanju bolnika.
3.	Podjetja, uradi in ustanove niso upravičene telefonsko poizvedovati o zdravstvenem stanju bolnika, njihovega uslužbenca ali delavca, to naj poizvedujejo pismeno ter bemo le pismeno odgovarjali, ker morajo biti odgovori registrirani.
4.	To objavljamo:
a)	Na glasnih oescan bolnišnice Novo mesto. ZdTa tvenega doma Novo mesto. Črnomlja in Kočevja.
b)	vsem občinskim zdravnikom OLO Novo mesto,
c)	objava v Slovenskem poročevalcu in v Dolenjskem listu (2 krat).
Uprava bolnišnice novo mesto.
-O
OBVESTILO
Ljudske odbore, nrade in ustanove, vse gospodarske organizacije in zainteresirane posameznike opozarjamo, da je izšla zbirka
ZVEZNI IN REPUBLIŠKI PREDPISI O PRISTOJNOSTI OBČINSKIH IN OKRAJNIH LJUDSKIH ODBOROV z dodatkom: splošni zakon o ureditvi občin in okrajev Knjižica obsega na 352 straneh zvezni in republiški zakon o pristojnosti občinskih tn okrajnih ljudskh odborov, s prilogami ter pregledno vsebinsko kazalo splošnih zveznih ln republiških predpisov s področja gospodarstva, komunalnih zadev in gradbeništva, ljudskega zdravstva, socialnega skrbstva, delovnih razmerij, prosvete ln kulture, notranjih zadev, splošnega ljudskega premoženja, splošne uprave in drugin zadev. Praktičen priročnik tn nepogrešljiv pripomoček za poznavanje predpisov p pristojnost: ljudskih odborov Je mnogo pridobil na vrednosti s tem, da ima tudi stvarno kazalo, razvrščeno po abecednem redu pojmov; s tem registrom Je omogočena hitra orientacija pri Iskanju tekočih zadev v posameznih zveznih ali republiških predpisov, v pristojnosti ljudskih odborov. Za popolnitev zbirke Je na kraju dodan še splošni zakon o ureditvi občin in okrajev, kar vsebino izdaje še bolj povrednoti Zdo se na zbirko ki Je izšla v omejeni nakladi, še ni naročil, naj to čimprej stori. Cena 350 din.
»Uradni list LRS«, Ljubljana,
Erjavčeva 11 a
PREDAVAN!A
Slovenska akademija znanosti in umetnosti vabi na Javno znanstveno predavanje, namenjeno širšim lntereslranim krogom. 17 novembra t. 1. ob 18 url bo predaval v dvorani SAZU univ prot dr. Josip Korošec Tema: Novi momenti v mlajši kameni dobi Jugoslavije.	-P
Slovensko zdravniško društvo vabi vse tov zdravnike ln medt-elnce višjih semestrov na predavanje doc. Ing Jenček Ladislava-»izotopi v medicini v luč' kongresa o atomski energiji. Predavanje bo v petek. 18. novembra 1955. ob 19.30 url v predavalnici Interne klinike v Ljubljani -P Zgodovinsko društvo za Slovenijo vabi na članska sestanek, na katerem bodo poročali udeležene! O vtisih z X. mednarodnega kongresa zgodovinarjev v Rimu. Sestanek bo danes, t. J. 16. XI., ob 20. url v Historičnem seminarju. Univerzitetna knjižnica. Turjaška
U	-P
Ljudska univerza v Ljubljani
vabi na izredno zanimivo predavanje o »Benjaminu Brittenu« — angleškemu skladatelju, ki sodi med najpomembnejše sodobne evropske glasbene tvorce. Predavatelj g. P. D. Thompson iz Zagreba bo svoja izvajanja Ilustriral s film: »Instruments of the Orchestra« z glasbo Benjamina Britte-na.
Predavanje bo danes. 16. nov., ob 20. url v mali filharmonični dvorani — Trg revolucije. -P Društvo medicinskih sester vab; svoje članice v zvezi s širšim sestankom na predavanje prof. dr. Milčinskega: »O kazenski odgovornosti zdravstvenih delavcev za nevestno zdravljenje«, ki bo v soboto, 19. XI., ob 16. un v šoli za medicinske sestre.
Odbor -P
Čebelarska družina v Ljubljani tma danes (16. XI.) ob 19. uri v
Sahovsk! sobi hotela »Union« sestanek, na katerem bo predaval prof. Rožman Maks »Novosti pri obnov; matic«. K debati so povabljeni tud. priznani in ugledni čebelarji Babniki, izgleda, da bo sestanek zanimiv in poučen. Vabljeni tudi nečlani!	-p
Inštitut za slovansko filologijo Univerze v Ljubljani vabi na javno predavanje dr. Marije 2mi-grodzke. šefa Sekcije za romantiko Poljske akademije znanosti in umetnosti, ob lOO-letnici smrti največjega poljskega pesnika Adama Mickiewicza. Predavanje bo v petek, 18. XI 1955, ob 10. uri dc poldne v Fizikalni predavalnici na univerzi. Vabljeni vs; slavisti in prijatelji slovanskih literatur! Inštitut za slovansko filologijo. -P Jutri, v četrtek, 17. nov. ob
19.30	bo predaval v centralni predavalnici na učiteljišču profesor Alojzij Bolta o terni: Novejše arheološke najdbe v Celju in okolici. Vljudno vabljeni.	-P
Danes, v sredo, IG. nov., ob petih popoldne bo v predavalnici na učiteljišču za vse člane, administrativne uslužbence in ostalo občinstvo predavanje:
»Praktična uporaba magnetofonskih aparatur v pisarnah in parlamentih.
Govoril bo predsednik Zveze stenografov ln strojepiscev Jugoslavije tov. Milan Megušar-Borut.
RAZPISI
RAZPIS
Podjetje ELEKTRO-KOPER, Koper, Istrska obala 6, razpisuje natečaj za naslednje mesta:
1.	vodje pogona;
2.	glavnega projektanta;
3.	materialnega knjigovodje. Pogoji:
Za vodjo pogona (pogonski tehnik) diplomirani elektrotehnik z večletno prakso v pogonu daljnovodov. trafopostaj in omrežja.
Za glavnega projektanta diplomirani elektrotehnik z večletno prakso v projektiranju vseh električnih naprav.
Za materialnega kniieovodlo trgovska akademija, oziroma popolna srednja šola z večletno prakso v vodenju materialnega knjigovodstva, po možnosti elek-tro stroke.
Plača po tarifnem pravilniku ali po sporazumu.
Nastop službe takoj. ozir. po
dogovoru.
Pismene ponudbe s kratkem žlv-
ijenlepisom in opisom dosedanjega službovanja pošljite na upravo podjetja.	-R
RAZPIS
Okrajni zdravstveni dom v Ptuju razpisuje naslednja delovna mesta: stomatologa,
zdravnika splošne prakse, dentista.
Plača po uredbi, dopolnilna plača od 4000 do 7000 din.	-R
PUTNIK SLOVENIJA
Na DAN REPUBLIKE, 29. novembra. Vas vabimo na dvodnevni avtobusni izlet na PLITVIČKA JEZERA ln dvodnevn, avtobusni izlet v KOPER — PORTOROŽ — PIRAN Vsa točnejša pojasnila zahtevajte v poslovalnici PUTNIK — SLOVENIJA v Ljubljani, Titova c. 4. Sprejemanje prijav bo zaključeno 25 XI.
Ze danes se odločite kje boste SILVESTROVALI! PUTNIK-SLO-VENIJA pripravlja veselo silvestrovanje v hotelu BELLEVUE V Bohinju. Vse točnejše informacije zahtevajte pri PUTNIKU v Ljubljani.
PUTNIK-SLOVENIJA priporoča vsem delovnim kolektivom m
množičnim organizacijam, da se ob DNEVU REPUBLIKE poslu-žljo udobnih turističnih avtobusov za krajše in daljše Izlete. Izredno ugodne cene avtobusnih prevozov In izletniških aranžmajev ter solidna in brezhibna izvedba Posvetuite se s PUTNI-KOM-SLOVENIJA, naši strokovni nasveti so brezplačni.
RADIO
SPORED ZA SREDO Poročila; 5.05, 6.00.	7.00. 13.50.
15.00	17.00 19.(10 in 22.00
5.00—6 20 Dobro jutro dragi poslušalci! (pester glasbeni spored)
6.20	Naš predlog za vaš Jedilnik 6 25 Reklame 6.35 Jutranji orkestralni spored 7.10—7.30 V zabav nem ritmu, sodeluje kvartet Kam. otč. 11.00 Radijski koledar 11.05 Gospodinjski nasveti. HAS Igra
tamburaški orkester ljubljanskih •Svobod, pod vodstvom Matka Sl-Jakovtća. U.35 Radijska Soia za
višjo stopnjo: a) Peč ki nikoli ne počiva (reportaža iz jeseniške železarne); b) Pavle Kalan. Kako se oglašajo glasbila (ponovitev). 12.05 Opoldanski glasbeni spored. 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Mirko Peternel: Prebrana in držanje mlade živine v zimskem času 12.40 Dve operni uverturi.
13.15	Zabavna glasba, vmes rekla
me. 13.30 Pesmi ln piesi jugoslovanskih narodov 14.05 Radijska Sola za nižjo stopnjo: a) J Ki-slinger; V gledališču, b) Nizozemska pravljica v priredbi M Klemenčiča. Revni in bogati miipai (ponovitev), 14.35 Želeli ste — "po slušajtel 15.15 Igra trio Milana Stanteta. 15.30 Utnhki lz literature — Stevan Sremac:	Kram-
ljanje ob polomljeni un 15.45 Slovenske narodne ln umetne pesmi poje Mladinski zbor nižje gimnazije iz Gornje Radgone pod vodstvom Manka Golarja. 16.00 Družinski pogovori — Leg Srna-sek:	Predšolski otrok sprašuje
16.10	Dopoldanski simfonični kon eert: Arcangelo Corelli; Concerto groso v c-molu op. 6 št. 3 Friderik Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 2 v f-molu 17.20 Zabavna in plesna glasba, vmes re klame. 18.00 Iz naših kolekt.vov
18.15	Slovenske umetne in narod-
ne pesmi poje Mariborski komorni zbor pod vodstvom Rajka Sikc-ška. 18.35 Zanimivosti lz znanosti ln tehnike:	Najnovejši poskusi
uravnavanja padavin 18.45 Igra saksofonist Srečko Dražil pri klavirju Dana Hubadova. 19.00 Radij skl dnevnik. 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame. 20.00 Dve operni premieri: Richard Strauss: Arabella. operni prerez — Manuel de Falla; Kratko življenje. 22.15—23.00 greba).
Jazz-coctall 22.15—23.00 UKV program: Nočni koncert — Matija Bravničar: Simfonična antiteza — Igor Stravinski: Simfonija psalmov. 23.00—24.00 Oddaja za tujino
—	na valu 327,1 m (prenos za Za-
SPORED ZA ČETRTEK Poročila: 5.05, 6.00, 7.00. 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 23.00.
5.00—6.20 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored)
6.20	Naš predlog za Vaš jedilnik.
6.25	Reklame. 6.35 Jutranji orkestralni spored. 7.10—7.30 Zabavni zvoki. n.OO Radijski koledar. 11.05 Gospodinjski nasveti. 11.15 Od melodije do melodije. 11.45 Makso Pirnik — mladini (glasbena oddaja za pionirje). 12.00 Opoldanski operni koncert. 12.30 Kmečka univerza — Ing. Janez Jerman: Povečajmo dohodek gozdnih proizvodov. 12.40 Umetne pesmi pole Zenski vokalni kvartet. 13.15 "zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Spored popularne simfonične glasbe — Emmanuel Chabrier: Gwendoline. uvertura:	Anatol
Ljadov: Škatlica z godbo - Baba laga; Lucijan Marija Škerjanc: Concertino za klavir ln godalni orkester — Edvard Lalo: Namou-na, suita. 14.25 Ljudsko-prosvetnl obzornik — Milena Babič: Film v ljudski prosveti. 14.35 Želeli ste — poslušajte! 15.15 V tempu angleškega valčka. 15.30 Iz mladinske književnosti: O vladarju, ki je hotel vladati soncu in zvezdam (iz zbirke srednjeveških pravljic).
15.45	Lepe melodije. 16.00 Gospodinjski omnibus. 16.10 Glasbene uganke. 17.20 Zabavna in plesna glasba, vmes reklame. 18.00 Domače aktualnosti. 18.10 »Pesem skozi stoletja« (ciklus samospevov iz domače in tuje glasbene ustvarjalnosti). 18.30 Radijska univerza
—	Jesenšek: Študij gibov in mer-, jenje časa — II. 18.45 Klavir v ritmu. 19.00 Radijski dnevnik.
19.30	Zabavna glasba, vmes reklame. 20.00 Mladinska oddaja. 20.20 »Četrtkov večer«' domačih p^smi in napevov — Sodelujejo priliub-Ijeni ansambli in solisti. 21.oo' Literarna oddaja - Montesquieu: Perzijska pisma. 21.30 Richard Strauss: Sonata za violino in klavir (Jelka Stanič . violina. M. Lipovšek - klavir). 22.15—23 00 V nlesnem ritmu. 22.15—23.00 UKV Program: Nočni operni koncert.
23.00—24.00 Oddaja za tulino — na valu 327.1 m. (Prenos 1z Zagreba.)
MALI OGLASI
SPREJMEMO v službo mojstra za vzdrževanje telefonske centrale. Ponudbe pošljite na Tovarno glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo.	21597-1
TOVARNA »TEOL«, Ljubljana — Zaloška c. 54, razpisuje mesto mojstra-ključavničarja za vodstvo remontne delavnice. Nastop službe 1. I. 1956. plača po tarifnem pravilniku. Brez stanovanja Interesenti naj vložijo pismene vloge z opisom strokovne izobrazbe in dosedanje prakse ali naj se osebno zglasijo v podjetju-	21391-1
PUSKARNA KRANJ sprejme absolventko Srednje ekonomske šole — tudi začetnico — za delo v komerciali in večje število puškarjev, orodjarjev ali ključavničarjev vajenih ročnega dela. Plača po tarifnem pravilniku — dogovoru.	2H50-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO -sprejmem. Titova 75, Ljubljana.
21380-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO -vajeno kuhe iščem. Naslov v ogl. odd.	21559-1
ZAVOD za socialno zavarovanje v Kopru razpisuje mesto računovodje in strojepiske. Rok za vložitev prošnje je do 25. XI. 1955. Uprava.	21600-1
VODJO KONSTRUKCIJSKEGA BIROJA — strojnega tehnika, sprejme Elektro strojno podjetje »TIKI«, Ljubljana, Trata 12.
,	21599-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO -sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd.	21593-1
PRODAM žensko ln moško športno kolo. Naslov v ogl. odd.
21625-	4
PODGANE, miši ln voluharje strupite z Ing. Prezljevimi preparati! Ljubljana, Wolfova 3.
21578-4
UGODNO PRODAM lepo sobno kredenco. Marolt Slava, Mestni trg 8-LL	21616-4
PRODAM zelo dober tricikel. — Dornik, Črnuče 45.	21615-4
ENODRUŽINSKA visoka pritlična hiša z malim gospodarskim poslopjem in večjim vrtom naprodaj. Lega neposredno v bližini kolodvora, 18 km od Ljubljane. Vselitev v maju. Naslov v ogl. odd.	21589-4
KORUZO, neluščeno, ln v zrnu, prvovrstne vojvodinske kvalitete, vam najbolj ugodno ln z virmanskim plačilom preskrbi Voj-vodjanska agenciia. Tavčarjeva št. 3, tel. 21-639.	21613-4
RADIO znamke »Unlc«, 4 + 1, z magičnim očesom, prodam. Titova 58, tapetnik.	21605-4
ŠIVALNI STROJ z dolgim čolnič-kom prodam Ogled vsak dan razen nedelje. Vodmatska 15, Kroještvo.	21594-4
SADNO DREVJE vseh vrst oddaja Polie. Mala vas 40. Ježica.
21602-4
MENJALNIK ZA AVTO BMW kupim. Omahen, Holzapfleva 17.
21626-	5
É30SHI
»UNION«; fraac.-itai. film »Tereza Raquin«. Tedni* FN 46. Predstave ob 15., 17- r9. m 21. V gL
vxugi. Simone »ignore ld R®i Vaiione.
»KOiviüNA«: ameriški barvni film »Po cem je siava«. Biez tednuca. Predstave ob 15«, 17., i9. in 21.
V	gi. viogi: James capney in Corine Cai vet.
»Vic«, airier, nun »Visoka Bai cari« Team*. Pieastave ob *6., i8. in 20. V gi. viogi : Tomas Nxnel :n Nenmi MaxwelL »SLOGA«. diaci oai vasti inno »Južno od sanai c«. Tedni*. Predstave ob 15, 17. 19 in al. Od 10 matineja istega nuna Prodaja vstopnic v vsen stirili Kinematograf.n od 9.30—H. ter od 14. dag e, za matineje pa od
9.	dalje.
»SOCA«: amer. barvni f:Un »Po čem je siava«. Tednik. Predstave ob 16., 18. in 20.
Piooaja vstopnic od 14. dalje.
V	soboto, 19 XI. 1955, ob 22. premiera ital. fiima »Oprosti mi« v Kino UNION.
»SISKA«: g iško-jugoslovanska film »Dve jagodi grozdja«. Predstave ob 16«, 18. in 20. Prodaja vstopnice od 14. dalje
V	četrtek isti piogiam!
»TRIGLAV«:	gršKo-jugosiovanski
film »Dve jagodi grozdja. V glavni vlogi:	Severin Bjelič,
Viktor Starcič, Lidija Stefanidi. Predstave ob 16., 18. in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje
V	četrtek istx program! »LITOSTROJ«: jugoslovanski film
»Srečanje, ob 20. V četrtek isti program, zadnjič!
VEVČE:	ameriški film »H a riet
Craig«
V	četrtek istj program! ZADOBROVA: angl. film »Smeh
v raju«.
DOMŽALE: italijanski film »On iz spanja«, ob 18. in 20.
V	četrtek isti program ob 20. KAMNIK: italijanski mm »Rim ob
ob II. uri«.
V	četrtek isti program!
JARŠE »INDUPLATI«: italijanski
film »Neron in Mesalina«, ob 20.
V	četrtek isti program ob 19. BLED: ameriški film »Pot v Cariboo«, ob 17. in 20.
V	četrtek isti program ob 20. BRE2ICE »DOM«: ameriški film
»Kalifov zaklad«.
V	četrtek isti program!
NOVO MESTO »KRKA*:	ruski
barvasti film »Zvesti tovariši«. KRANJ »STORŽIČ« :	v četrtek
ameriški film »Opičje norčije«,, ob 16.. 18. in 20. V soboto, 19/ nov., ob 22. bo premiera ameriškega filma »Izgubljeni sin«. KRANJ »SVOBODA«: amer. film »Želim Te«, ob 19. Danes zadnjikrat!
JESENICE »RADIO«: amer. film »Pago Pago začarani otok«, ob
18.	in 20.
V	četrtek isti program, zadnjič!
JESENICE »PLAVŽ«:	italijanski
film »Bandit Musouno«, ob 18.
m 20.
V	četrtek zaprto.
SODE, stare toda uporabne in zdrave, od 60—100 litrov kupujemo. Ponudbe s ceno v ogl. odd. pod štev. »21537«.	21537-5
RADIO zamenjam za dobro ohre-njeno žensko kolo. Gradišče 14, dvorišče, Kardon.	21C34-6
SOBO IN KUHINJO na Jesenicah zamenjam za sobo v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »C:m-preje«.	21558-8
MIKROSKOP, nov. prodam. Naslov in čas ogleda v ogl. odd. ZAMENJAM trosobno stanovanje s kopalnico v Mariboru za meko v Ljubil j ani. Infortirne je: Pervanje. Novi bloki 16, Šiška, tel. do 11. ure 32-4G0.	2161C-3
PROSTOR za pisarno iščem v Ljubljani, dam nagrado. Naslov v ogl. odd.	.21601-9
PRI DOBRI DRUŽINI iščem sobo za dva sina-dijaka. Plačam po želji. Ponudbe »Takoj«, Rogaška Slatina, poštno ležeče. 21584-9 UŠEL JE papagajček Koki. Vrnite > ga proti nagradi: Grilc. Prešernov trg 3-II, levo.	21606-11
TOVARNA »TEOL«, Ljubljana — Zaloška 54. sprejme v službo: izprašanega kurjača parnega kotla na visok pritisk, več fizičnih delavcev, lai imajo veselje do priučitve v proizvodnji in tri učence za ključavničarje in za proizvodnjo, interesenti naj se je vij o pri upra-n podjetja.
21579-1
OREHOV KAVČ ln 2 usnjena fotelja prodam. Naslov v ogl. odd.
21586-4
DVE ENOSOBNI STANOVANJI v
Sp šiški, v dobro ohranjeni hiši. poceni naprodaj Informacije daje Posredovalna pisarna, Ljubljana. Tavčarjeva ul. št. 6.
21632-9
SE DANES POPOLDNE v prodaji v Ljubljani
Iz vsebine:
»Strogo zaupno — samo za poročene«
Rezultati žrebanja in nagrade »S a p o n i a«
DVE MLAJŠI TOVARIŠICI iščeta stanovanje; popoldne brezplačno pomagata v gospodinjstvu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobro plačata«.	21560-9
V NEPOSREDNI BLIŽINI glavne pošte poceni naprodaj trosobno komfortno stanovanje z dvema balkonoma ter garsonjero. Inf. daje Posredovalna pisarna, Tavčarjeva UL Št 6.	21630-9
DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom tn kopalnico, z vsem sodobnim komfortom, enosobno stanovanje s predsobo in kopalnico v strogem centru mesta, garsonjera s kabinetom ln veliko predsobo ugodno naprodaj. Informacije v Posredovalni pisarni. Ljubljana, Tavčarjeva 6.
21629-9
PREKLJICUJEM in obžalujem neresnične žaljive trditve, ki sem Jih govorila o tov Erman Mariji, gospodinji iz Begunj št. 16 in se Ji zahvaljujem, de Je odstopila od tožbe. Za svoje neresnične trditve nisem imela nlkake osnove. TrleJ Ana. gospodinja. Begunje št. 16.	21598-11
IZGUBLJENO žensko srebrno uro v Pražakovi ulici naj najditelj, lepo prosim, proti nagradi vrne Demule Nadi. LJ.. Pražakova ul. št. U-L	21612-11
POŠTENEGA NAJDITELJA izgubljene ženske ročne ure v nedeljo. 13. t m. na poti od Zg. Šiške do Tavčarjeve ulice prosim. naj Jo proti nagradi mi Žagar Ivanki, Zg. Šiška, Bregarjeva 14.	-	21625-11
Dejavnost celjskih učiteljiščnikov
MARIBOB
Ne more in ne sme noon biti vseeno, komu
zaupamo vzgojo naše mladine
Te dni sem prebiral poročilo
o	poteku mladinske konference na celjskem učiteljišču. Naj že v uvodu povem, da je organizacija LMS na tej šoli opravila v minuli dobi ogromno delo. Zlasti hvaležno področje udejstvovanja so učiteljiščniki — člani LMS našli v marksističnem krožku ter v kulturno-prosvetnem delu. — Posebno slednje je bilo zelo živahno. Tako imajo na učiteljišču pevski zbor, recitatorsko, oziroma govorniško sekcijo, dramatska skupino, harmonikarsko, folklorno in tamburaško sekcijo. Člani vseh teh sekcij so se že neštetokrat odlikovali na najrazličnejših nastopih in proslavah. Vse to kaže, da se organizacija LMS na učiteljišču v Celju, zaveda, kako važna je vloga tičitelja na vasi, kjer naj bi bil dober učitelj steber vsega političnega in kulturnega dela.
Toliko o uspehih, ki pa niso v celoti zajeti v teh skromnih stavkih.
Dejavnost Svobcile na Teznem
Prejšnjo nedeljo je polagalo račun za svoje enoletno delo DPD »Svoboda« na Teznem na občnem zboru. Največ uspehov je v lanskem letu dosegla dramska sekcija. posebno z zadnjo predstavo Linhartovega »Matička«. Tudi godbena sekcija, ki ima v svojem sestavu godbo na pihala, salonski orkester, tamburaški zbor in mladinsko godbo, je bila zelo delavna. Nastopala je na vseh prosim ; h ob državnih praznikih in prepir vijanju 5. obletnice samoupravljanja v TAM in Metalni. Tudi druge sekcije, pevska, lutkovna in šahovska, so dosegle pomembne uspehe. DPD »Svoboda« skrbi tud; za široko politično ideološko vzgojo prebivalstva na svojem področju. V ta namen je bilo prirejenih več predavanj v okviru Ljudske univerze, na razpolago pa je tuda bogata knjižnica. »Svoboda* na Teznem ima 800 članov in je eno izmed najštevilnejših delavskih društev v Mariboru. Kakor imajo vsa druga društva razne težave, prav tako jih ima tudi tezenska »Svoboda«. Naj večji problem so prostori, zato je brio na občnem zbora precej govora o gradnji novega kulturnega doma. To pa bo zahtevalo znatna sredstva in bosta morala oba glavna podpornika društva: TAM in Metalna, spet priskočiti na pomoč. Sedanji kulturni dem je namreč mnogo premajhen za tako široko dejavnost, kakor jo ima društvo. Upamo, da tudi: druge tovarne na tem področju ne bodo stale ob strani in bodo društvo finančno podprle. Na občnem zboru so si postavili tudi naloge za prihodnje leto, ter ob koncu izvolili novi odbor.
-ak.
Po svoje bolj značilna ugotovitev konference, da je na celjskem učiteljišču še vedno nekaj mladincev, ki mislijo, da so svojo dolžnost že opravili s tem, ko so se pripravili na pouk.
Ta ugotovitev odpira problem, ki ni enostaven in ki bi ga morali urediti že pred sprejemom kandidatov na učiteljišča. Družbi ne more in ne sme biti vseeno, katerim ljudem bo zaupala vzgojo mladine. Pri uresničevanju te zahteve bi ne smeli biti sentimentalni. Ne mislim tu na kratenje pravic do izobrazbe in dela, marveč na to, da naj bi vzgojo naše
mladine zaupa H le tistim, za katere smo trdno prepričani, da bodo vzgojili mladi rod zv zdrave, poštene, zavedne in socializmu predane državljane.
Da se nam popuščanje na tem področju pozneje bridko maščuje, je znano iz vsakdanje prakse. Naj omenim le najosnovnejši primer s celjske II. gimnazije, kjer so mladinci na svoji konferenci ostro kritizirali dvoličnost profesorja-bio-loga. Kako naj ima mladina zaupanje v besede učitelja in vzgojitelja, če ugotovi, da jih sam v praksi negira?
Tako se nam odpirajo vprašanja, ki kličejo po ureditvi. Ne samo mladinska organizacija, tudi ostale družbene organizacije, zlasti pa Zveza borcev, so dolžne, da pomagajo i
Bo fol povečali svoje vrste
Te dni Je okrajni odbor Počitniške zveze v Celju izvedel pomembno akcijo, v kateri naj bi Čim več mladih ljudi spoznalo osnovno dejavnost te organizacije in se potem, ko bi ta načrt vzbudil v njih zanimanje, pridružili že dosedanjim članom.
Tako so samo v minuli počitniški sezoni potovale kar štiri skupine iz Celja po 21 dni po Jugoslaviji in to za zelo skromne obvezne prispevke. Udeleženci tega potovanja so si ogledali predvsem večja mesta v Srbiji ter Makedoniji in mesta ob Jadranski obali. Posebna skupina je bila tudi 14 dni na potovanju po Vojvodini. Člani Počitniške zveze iz Celja so organizirali še tri pohode po partizanskih poteh v Sloveniji ter Bosni in Hercegovini. Razen tega pa je več članov taborilo ob morju v Rovinju ter v Ribnem pri Bledu.
Tudi program dela za prihodnjo sezono cd 15. Junija do 31. avgusta je zelo bogat, saj predvideva
Zborovanja pripadnikov predvojaške vzgoj8
Letošnjih jesenskih zborovanj mladincev predvojaške vzgoje v Prekmurju se je udeležilo nad 1100 mladincev. Mladincem Je predavalo 15 predavateljev, rezervnih oficirjev in podoficirjev, ki so si predhodno na posebnem seminarju izpopolnili svoje znanje in sé pripravili za to nalogo. Najboljša so bila zborovanja v Murski Soboti, na Tišini in v Bo-doncri-h. Mladince v teh krajih sta obiskala predsednik okraja Franc Rogi in zvezni ljudski poslanec za Pomurje Ivan Šiftar. Mladinsko predvojaško zborovanje v Martjamcih pa sta obiskala dva majorja zagrebške vojne oblasti. Posamezna zborovanja so trajala po en teden. Predavatelji so seznanili mladince z orožjem in s taktičnimi vajami, ponekod pa so priredili tudi enodnevne manevre, komisija za pregvojaško vzgojo pri okrajnem svetu za šolstvo je nedavno sklenila, da bi si z razpoložljivimi sredstvi nabavila za mladince iz predvojaške vzgoje enotne obleke.	H.
razen najrazličnejših potovanj tudi taboren j e ob morju za okoli 50 članov.
Med dosedanjimi člani Počitniške organizacije v Celju so v ogromni! večini dijaki. Da bi pa v Počitniško zvezo prišlo čim več delavske in kmečke mladine je okrajni odbor v Celju pozval podjetja in ustanove, da naj sami ustanavljajo osnovne organizacije Počitniške zveze in vanje vključijo vso mladino od 14. do 25. leta.
M.	B.
IZ ŠOŠTANJA
Pred kratkim je bilo v Šoštanju posvetovanje predsednikov sveto'/ pri občinskem ljudskem odboru, na katerem so razpravljali o smernicah naše bodoče gospodarske politike. Sprejeli so več važnih sklepov za izboljšanje preskrbe potrošnikov s kmetijskimi pridelki, za pK> več an j e kmetijske proizvodnje. z«a izboljšanje razmer v trgovski in gostinski dejavnosti in obrtnih podjetij, kakor tudi za dosledno izterjavo davkov in drugih proračunskih dohodkov.
V Ptuju se obeta
združitev Teksiilne tovarne in Delte
Resneje kakor kdaj prej gre sedaj za ustvaritev kombinata Tekstilna tovarna — Delta. Doslej zbrani argumenti govorijo v korist združitve. To bi se že prej zgodilo, če bi bite delavcem obeh obratov pravilno predočene prednosti boljše skupne dejavnosti. Nešteti primeri pričajo, da so ljudje po obratih vedno za pametno ureditev problemov, za katere je že več zgledov drugod (Varaždin).
Komisija, ki pripravlja elaborat za obravnavo pred svetom za gospodarstvo O LO, ima sicer težko nalogo, vendar k&že, da jo bo dobro opravila, ker so v njej člani, ki se spoznajo na tekstilne in druge probleme.	V. J.
Sreda« l£. novembra.
Dežurna lekarna:	gradu«,
Partizanska c. 1.
NARODNO OLEDAUSCI Ob 19.30: Goetz »Hiša v Montevideu«. Red 2lS.
RADIO
5.00—7.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 7.30—7.40 Domača poročila in objave; 7.40—6.00 Igrajo Štirje flosarji; 11.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
UMETNOSTNA GALERIJA
Razstava grafike tržaškega slikarja Lojzeta Spacala. Razstavljenih je 80 cnonoti’pij, linorezov in lesorezov.
Razstava akad. slikarja prof. Ferda Majerja. Razstavljenih je 30 olj, 19 monotipi j, 7 risb in 3 plastike.
Razstavi sta odprti od 9. do 17. ure.
KINO
PTUJ: jugosl. film »Milijoni na
otoku«.
MURSKA SOBOTA: amer. film
»Kapetan Kid«.
*
Četrtek, 17. novembra.
Dežurna lekarna:	»Studenci«,
Gorkega ul. 16.
NARODNO GLEDALIŠČE Ob 19.30: Verdi »Ples v maskah«.
Red B.
RADIO
5.C0—7.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 7.30—7.40 Domača poročila in objave; 7.40—8.00 Skladbe F. Chopina in A. Skrjabina igra pianistka Breda Rajhova; 11.00— 23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
KINO
PTUJ: jugosl. »Milijoni na otoku«. MURSKA SOBOTA: franc, filmi
»Vrag v telesu«.
*
V petek dopoldne je bila v dvorani kina Partizan prva konferenca šolske skupnosti I. gimnazije v Mariboru. Ravnatelj Ivan Rudolf je obrazložil novi zakon o šolskih skupnostih, o Isti temi je govoril tudi dosedanji predsednik tov. Lipovšek. Oba sta poudarila, da bodo v bodoče med vzgojitelji in učenci prav gotovo boljši odnosi, kar bo ugodno vplivalo na učni in vzgojni uspeh. V razpravi so se dijaki potegovali za javno ocenjevanje in za to, naj po možnosti ob ponedeljkih ne izprašujejo za ocene. To dokazuje, da so dijaki pravilno razumeli novi zakon, ki Jim dovoljuje navajanje svojih težav.
•
Te de* je bil občni zbor ene
najmočnejših taborniških organizacij v Sloveniji — roda »Ukročene reke« na Studencih. Rod šteje 140 članov, predvsem mladine. Ugotovili so, da je bilo njihovo delo v preteklem letu zelo uspešno. Prirejali so redno sestanke, poučna predavanja, v počitnicah pa so imeli kar pet taborjenj, ki se jih je udeležilo 160 članov. Sklenili so, da bodo tudi v bodoče tako delavni, kakor so bili doslej. Za predsednika so ponovno izvolili Cirila Hočevarja, ki že vrsto let vzgaja mlade tabornike. •
»TOTI TEATER« iz MaribOTa, ki Je preteklo soboto gostoval v Šoštanju, Je pripravil Šoštanjčanom 80 minut veselega razpoloženja. Dvorana je bila nabito polna, poslušalci so bili z izvajanjem prav zadovoljni.	B. F.
Blejčani in Gorjanci — v enem smučarskem klubu?
Pred dnevi so se zbrali v Gorjah smučarji člani tamkajšnjega kluba Gozdarja — pod vodstvom svojega predsednika in »očeta« Lovra Zemve. Gorjanski smučarji so predvsem dobri tekači in so se v kratkem času po njegovi zaslugi povzpeli do zavidljivih uspehov. Razumljivo so sčasoma ustanovili tudi svoj smučarski klub in ga nekaj let uspešno vodili. Pri vsem tem niti niso uživali nobene podpore krajevnih, političnih in družbenih forumov, ki po vsej priliki niso našli poti do te mladine.
Vse to je bilo marsikomu pred očmi, ko je prisostvoval zadnjemu sestanku v Gorjah. Predsednik 2emva je govoril o klubo-vem delu ves čas od ustanovitve, ko so ga podpirali vsaj gozdarji in njihova podjetja, ki pa so jih zdaj tudi zapustili. Klub se je moral ves čas boriti s finančnimi težavami, morda bolj kakor kateri koli drug, saj je bil navezan popolnoma sam nase. Gozdar je organiziral razne prireditve in vse mogoče nastope in tako nabiral zdaj pa zdaj najpotrebnejša sredstva. Kljub temu so člani le-Pq napredovali in danes šteje olimpijska vrsta kar pet članov tega društva, s kakršnim rezultatom se lahko pohvali le malo-katera druga smučarska enota. Zelo številna je klubska vrsta mladincev in mladink, ki so na vsakem tekmovanju med prvimi.
V drugem delu svojih izvajanj pa je tov. Zemva naglasil, da zdaj društvo brez sredstev ne bo moglo živeti dalje, ne glede na to, da bo moralo svojo dejavnost razširiti tudi na alpske discipline in skoke, za kar je med mladino tudi precej zanimanja. Upravno so Gorje združene z Bledom in tako je prav zdaj najboljša priložnost. da bi se Gorjanci z Blej-
čani tudi v smučarskem športu združili v eno. To misel so sprožili gorjanski tekmovalci sami, z veseljem pa so jo sprejeli tudi Blejčani, tako da bo verjetno v najkrajšem času uresničena. Potrebno je le. da se blejski smučarski klub izloči iz dosedanjega športnega društva in nato združi z Gozdarjem v nov samostojen klub. Ta priložnost pa bo tudi najprimernejša, da izbere novo in delavno vodstvo, ki se bo zavzelo za nadaljnji napredek zdru-
ženih smučarjev Iz Gori j ln i Bleda po poteh, ki so Jih že hodili Gorjanci. Novi klub bo po svoji moči lahko sposoben sprejemati v izvedbo tudi na j večje smučarske prireditve, ki so bile v tem našem najlepšem gorenjskem kraju zadnji čas žal zmerom redkejše. Vsi. ki jim je na Bledu smučarski šport pri srcu, pozdravljajo misel, da b: vsi smučarji blejske občine smučali in tekmovali s skupnim imenom.
B.	3.
Olimpijska odbora Zahodne In
Vzhodne Nemčije sta izc-ala uradno obvestilo, da bosta -poslala na Vil. zimske olimpijske igre v Cortino d^Amipezzo vsakoletno samo eno ekipo, ki bo sestavljena iz najboljših športnikov obeh delov Nemčije.
Evropski komite mednarodne atletske federacije je priznal tele nove evropske rekorde: 880 ysrdov Nielsen (Danska) 1:48,2, 200 m Fütterer (Nemčija) 20.6,	1009 m
Rc'znvölgy (Madžarska) 2:19.0, 1500 m Iharos (Madžarska) 3:40.8. 2000 «m E oaza völ gv 5:02.2,	3000 m
Iharos 7:55.6, 5000 m Iharos 13:50.8,
1	milja Tabori (Madžarska) 3:59.0,
2	milji Iharos 8:33.4.
Za najboljšega športnika Anglije za leto 1955 je bil izbran Brian Hewson, ki je najboljši angleški tekač na srednjih progan.
Za zimske olimpijske igre v v Gortini d’Ampezzo so se prijavile razne države s temle številom tekmovalcev: Sovjetska zveza 145, ZDA' 120, Nemčija, Norveška
ZA LETOS KOLESARJI ODVRTELI PLOŠČE
ELEKTRG-^EBOVLJE, TRBOVLJE
sprejme v službo takoj ali po dogovoru
3 kvalificiranih elekiromonierjev in inkasanla.
Stanovanja za samce preskrbljena.
Interesenti na) pošljejo pismene ponudbe ali pa se osebno oglasijo na upravi Elektro-Trbovlje, Trbovlje, Trg svobode 9.
PRODAMO naslednja osnovna sredstva: OSEBNI AVTOMOBIL »0PEL-SUPPER«. v brezhibnem stanju, LESNO OBDELOVALNE STROJE — nekoj novih in ELEKTROMOTORJE raznih jakosti.
AVT0EÄROSERUA PTUJ, Mlinska la
Podjetje Elektro - Maribor okolica
sprejme v službo
5 ELEKTR0M0NTERJEV IN ŠOFERJA
Delovno mesto:	Slov. Bistrica, Slov. Konjice in
Poljčane. — Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku.
O sprejemu službe se zglasite na upravi podjetja Elektro, Maribor okolica v Mariboru, Heroja Tomšiča ulica 2, soba št. 26 ali na obratu v Slovenski Bistrici.
Trgovsko podjetje v Ljubljani
sprejme takoj v službo:
ADMINISTRATORKO s popolno srednjo šolo ter SKLADIŠČNIKE IN PRODAJALCE, izučene, ali z daljšo prakso v trgovini, ki poznajo tudi avtomobilske rezervne dele.
Interesenti naj pošljejo lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom (opisom šolske izobrazbe ter dosedanjih zaposlitev) v oglasni oddelek SP pod »Delo« 8470-A
Slovenski kolesarski dirkači se nad letošnjo sezono bržkone ne morejo pritoževati. 2e nekaj mesecev je skoraj ni bilo nedelje, da bi tod ali tam ne odšlo nekaj dirkačev na kolesarske prireditve po raznih krajih naše domovine. Seveda velja to predvsem za take, ki jih z dirk poznamo že nekaj let. Nekoliko prizadeti so morda po tej strani mlajši začetniki, ki bi jim bili pogostnejši nastopi še mnogo potrebnejši. Vsa pozornost kolesarskega vodstva je bila usmerjena pač le na večje prireditve, tam pa so prihajali do veljave v glavnem že izvežbani dirkači.
Kaj smo torej kolesarji opravili letos? Med prvimi nastopi smo sodelovali na mednarodni etapni
zanje dirkači temeljito pripravljati. se odpovedat-; raznim udobnostim in tako vztrajno in požrtvovalno težiti pa tem ciljem. To so velike žrtve, ki jih pozna samo tisti, kdor jih je sam dajal... Celo vrsto bi lahko našteli primerov, ki so prav zares svojevrstni po požrtvovalnosti in jekleni volji, s katero so se posamezniki borili v najbolj kritičnih trenutkih svoje kolesarske športne poti na letošnih dirkah.
Eno pa moramo o naših kolesarjih omeniti še posebej, in sicer zavest o tovarištvu in medsebojni pomoči drug drugemu. Kadar koli gre za koristi najsi bo klubske, zvezne, republiške ali državne reprezentance, takrat puščajo ob strani vse osebne ambicije, ki bi
AKADEMIK PKOF. DR. JOVAN HADŽI

Kako le z Blejskim Jezerom?
vi v kopenskih vodah), da lahko strokovnjaki izvršujejo stalno kontrolo naravnih procesov v jezeru samem in v neposredni
okolici.
dirki po Egiptu, kjer Je vozil tudi naš Viđali. Ko zadnji v letošnjem letu Je pred kratkim sodeloval na dirkaiiščnih dirkah v Turčiji »Rogova S. Zanoškar. ki se je tudi izkazal kar dobro. Vmes pa so se vrstili nastopi, na katerih so slovenski kolesarji želi zelo lepe uspehe. Skoraj na vseh težavnejših medklubskih dirkah so med več desetinami nastopajočih zasedali mesta med prvo desetorico. Hkrati pa so bili tudi za zgled v požrtvovalnosti in vztrajnost] in si tako zaslužili mnogo priznanja.
Čeprav sta letos kolesarstvu dala slovo Viđali in Pemè. lahko trdimo, da so še z večjo vnemo prevzel,- njuna mesta mlajši, med njimi Valant ml.. Piciga, Della Santa, Žirovnik, Bajc, Božnlk, Bergant. Flajs, 2ižek. Zanoškar itd. Tem je letos delalo družbo še nekaj starejših dirkačev, med njimi n. pr. Podmilščak. ki je meseca oktobra slavil že 20-letnlco aktivnega kolesarjenja.
! Povprečna brzina naših dirkačev se je na letošnjih pomembnejših prireditvah na progah od 100 do 160 km gibala med 33 in 38 km, kar daje povprečno 35 km na uro. Ce so bili doseženi taki rezultati, potem Je jasno, da so se morali
i Nadaljevanje tn konec
Vprašali boste sedaj, kaj je problematičnega v stanju Blejskega jezera, ko se po naravnih zakonih stara ali evtrofizira? Le-ta proces je ob naravnih pogojih zelo počasen. Tu pa srečamo še en faktor, ki močno deluje v škodo razmer Blejskega jezera in ga pri Bohinjskem k sreči ni. To je človeško naselje oi> samem bregu jezera v obliki velikih hotelov in vil (penzionov). Gre za škodljiv vpliv civilizacije. Samo mesto Bled je nekoliko odmaknjeno od jezera. Domačini so nekoč zbirali odpadke v greznicah in prepeijavaii na njivo tako, da je razmeroma malo umazanij do-spevaio v samo jezero. Biološko samoočiščevanje je zadostovalo, da se voda do dna ohrani zdrava. Ko pa je Bled postal slovito letovišče in so rasla poslopja z velikim prometom, so se razmere zelo poslabšale. V jezero je prihajalo vedno več onesnaženih, odpadnih voda. Resda je pred kakimi tridesetimi leti vpeljana kanalizacija, ki bi naj odpomogla. Žal pa ni bila dosti ustrezno izpeljana. Pri nalivih in potrebnih čiščenjih kanalov se je kanalska voda v masah prelivala v jezero.
Evtrofizacija je dosegla v zadnjih časih tako stopnjo, da je le razmeroma zelo tanka zgornja plast vode v kopami sezoni dokaj čista, prozorna m zasičena s kisikom. Ha spomlad po odtajanju ledu in samo zmrzovanje površja ni nič
ugodnega za stanje jezera —: pride redno do t. i. cvetenja v
površinski plasti jezera, t. j. planktonski drobni organizmi se silno namnožijo, da voda zgublja prozornost in postaja kar gosta. Algice sicer proizvajajo veliko kisika, ko pa tonejo in se razkrajajo, ga kmalu potrošim in v že manjših globinah ribe poginejo, ker se zadušijo. Pozneje se voda očisti in vidimo, da ob bregu ribic kar mrgoli.
Jasno je, da je sam po sebi naravni proces evtrofizacije v tem primeru bil po delovanju človeka in njegove civilizacije znatno pospešen. Podobne reči vidimo tudi v drugih krajih, naprednih deželah, zlasti v Svici. Kar je človek pokvaril naj tudi po možnosti popravi. Naravnih zakonov sicer ne more nihče spreminjati, vendar je v okviru veljave le-teh zakonov vedno nekaj možnosti, da se naravni procesi kontrolirajo, nadzirajo in smotrno uravnavajo. Naloga naših znanstvenikov in tehnikov, kakor biologov tako tudi hidrotehnikov in higienikov ob sodelovanju urbanistov je, da najdejo pota in načine, da po možnosti pomagajo ostarelemu »bolniku« in odklanjajo učinke nevšečnih činitelj ev ter pospešijo vse tiste procese, ki lahko peljejo k izboljšanju stanja.
Zelo pomemben korak v tej smeri bo narejen, ko bodo v najbližji bodočnosti začeli graditi nov0 in boljšo, sodobnejšo
kanalizacijo tako, da se pre
preči dotok odpadnih organskih in drugih hranljivih snovi. To pa najbrž ne bi zadostovalo. Da se reši problem, je predvsem potrebno čimbolj popolno poznavanje sedanjega stanja jezera. Kar je bilo v tej smeri do sedaj narejenega ne zadostuje, ker je bilo premalo sistematično in ne dovolj organizirano. Sedaj stojimo pred nalogo, da zamujeno nadoknadimo.
Da se reši vprašanje sanacije Blejskega jezera, je Uprava za vodno gospodarstvo LRS ustanovila posebno komisijo, ki je proučila ves obstoječi material o stanju Blejskega jezera in sestavila smernice za nadaljnje delo. Uprava za Vodno gospodarstvo LRS je na predlog komisije pooblastila Inštitut za zdravstveno hidrotehniko univerze v Ljubljani, da izvrši in organizira vse potrebne hidrološke, hidrobiološke in kemijske preiskave Blejskega jezera po letivh časih. Šele na t melju splošnih in sistematskih preiskav in dobljenih izsledkov bo možno predvideti potrebne in učinkovite* 1 ukrepe, da se ohrani Blejsko jezero za svoje lepe in koristne funkcije.
Seveda bo treba vse te ukrepe tudi realizirati in stalno kontrolirati vse uspehe in spremembe zavoljo teh izvršenih ukrepov.
V ta namen bo predvidoma ob samem jezeru ustanovljena limnobiološka postaja ali laboratorij (limnobiologija je veda, - ki se peča z življenjskimi poja-
Ob laboratoriju se namerava urediti splošno dostopni sladkovodni akvarij za ponazoritev živega sveta Blejskega jezera, od katerega se bodisi z brega ali iz čolna vidi redoma bore malo, je pa dejansko bujen in pisan. S tem bi Bled dobil ustanovo, ki bo služila mladim in starim obiskovalcem Blejskega jezera. Ustanova bo lahko služila tudi v znanstvene in učne namene, za tečaje s študenti biologije na različnih fakultetah univerze in višjih šolah.
Naša izvajanja lahko zaključimo z ugotovitvijo, da se domačini, letoviščarji In izletniki lahko kopajo v ? zeru brez skr-
i — jezero v svoji zgornji plasti ni strupeno niti je sicer voda škodljiva. Ce se nekdo iz velike previdnosti boji, ima na razpolago prhe s tekočo vodo. Jezersko vodo pri plavanju rajši ne požirajmo, saj ne gre za popolnoma čisto studenčnico. I Blejčanom i »tujcem« toplo priporočamo, da ne odmetavajo ali spuščajo v jezero ničesar, kar lahko onesnaži vodo; naj se raje pri kopanju ne namilijo in ne mažejo z olji.
Mladino je treba opozoriti naj ne uničuje jezerskih školjk, ker so izredno koristne za čiščenje vode bakterij in drugega organskega drobiža; one so živi in zelo učinkoviti filtri.
Ne gre danes, da bi naravo
samo izkoriščali in uživali, moramo jo tud: goliti in ščititi, zlasti pred škodljivimi vplivi naše civilizacije.
jim gotovo prinesle uspehe, marveč se disciplinirano podrejajo višjim ciljem, da kar največ pripomorejo k uspehu celote.
Vse, kar Je bilo letos storjenega in doživljenega na tisočih kilometrih vožnje med treningi in na dirkah (predvsem »Po Hrvatski in Sloveniji«), vse to dostojno krasi naše vrle kolesarje-dirkače in jih postavlja v vrsto požrtvovalnih in skromnih športnikov, ki so vredni nekoliko večje pozornosti, kakršne so deležni do zdaj.
Naš kolesarski šport pa boleha medtem še dalje na neizlečeni rakovi rani — namreč na pomanjkanju dirkališča. Potrebo po tem objektu občuti kolesarstvo že precej let. Razen tekmovanj po cestah naši kolesarji nimajo nobene priložnosti, da bi svoje športno udejstvovanje izvajali pred množico gledalcev, kakor je to bilo nekoč in kakršno ugodnost imajo skoraj vse druge športne panoge Ce hočemo, da si bo kolesarstvo spet pridobilo tisto stopnjo javnega zanimanja, je poglavitna dolžnost kolesarskih, pa tudi ostalih odločujočih športnih forumov, da temu vprašanju posvetijo večjo pozornost kakor doslej.	M-r
in Švica 110, Švedska in ita 'i 100. Anglija 80, Poljska 18, Avr -ja 75, Finska. Francija in CSR 70, Kanada 55. Madžarska 50. Avstra. lija 40, Bolgarija. Jugoslavija, Romunijo 30. Libanon 20 itd.
Organizator vsakoletnega mednarodnega turnirja mladincev v Viareggiu Je sporočil, da bodo na turnirju prihodnje leto od inozemskih ekip sodelovala med drugimi tud; Partizan (Bgd) in Odred iz Ljubljane.
Na olimpijskih igrah v Avstraliji bosta Zah. in Vzh. Nemčija nastopili z enotno kolesarsko ekipo. Enak sklep velja tud: za smučarje obeh delov Nemčije.
Nogometna reprezentanca Brazilije v Rio de Janeiru premagala Paragvaj 3:0 (1:0). Dva gola je dosegal Ziz.inho. enega pa Sahara. Gledalcev okrog 60.800.
Nogometna enajstorica moskovskega Dinama je na gostova: 1 v Angliji premagala ekipo Sur,-derlanda 1:0. Gol je dal Iljin.
Na tekmovanju plavalcev Madžarske, Holandije, Francije, Švedske, Anglije in SZ so bili doseženi tile rezultati: 200 m prsno: Golovčenko (SZ) 2:41.7: 200 m metuljček: Grakham (A) 2:30.8. T n pek (M) 2:32.2: 400 m prosto: Zs-brosky (M) 4:43.4.
V	prekinjeni partiji XI. kola mednarodnega šahovskega turnirja v Zagrebu sta Milič in B -guier igrala neodločeno, pari ; a Karaklajič — Barcza pa je ponovno prekinjena.
Mednarodni šahovski turnir v Varšavi. Od 30. t. m. do 22. decembra bo v Varšavi mednarodni šahovski turnir, na katerega s:a povabljena tud: dva jugoslovanska šahista. Ker bodo takrat pr . nas polfinalni turnirji za prvenstvo. je verjetno, da bosta z: turnir v Varšavi določena d igralca, ki imata pravico neposredne udeležbe na prihodn;:. prvenstvu.
Redni letni občni zbor PD Uri verza bo drevi ob 19.30 v pr doslovni predavalnici Univerze Clam in prijatelji vabljeni!
Za nedeljsko derby srečanje v conski nogometni ligi med Obredom in Ljubljano, ki bo ob 34."! na stadionu v Šiški, lahko dob re vstopnice v trgovini Slovenija-šport že danes.
Smučarski klub Enotnost vabi
vse svoje člane in mladince, pomagajo s prostovoljnim deperì dograditvi skakalnice v S.i dnevno, razen nedelje, od 14. '4•-30 min. dalje. In sicer: Odzvar.g. t. začet: i črko pri-mka: A, B. c. C — ponedeljek. D. E. F, G torek. H, I, J, K — sreda. L. M, N, O — četrtek P, R. S. S — petek. T. U. V. Z, 2 — sobota. Obvezno za člane in mladince nad 14 let staresti.
KDO BO JESENSKI PRVAK?
Tekme zadnjega kola jesen? - -ga prvenstva v mariborski eri " skl slrunini. še zmeraj niso odločile prvaka, kajt. dr.ieopitu -Rudar (Velenje) ima še možno:-*, da v zaostali tel:nvi s Celjem dohiti vodilnega Proletarca iz Zagorja. V primeru ugodnega rezultata, bi se Velenjčan: povzeti na prvo mesto zaradi boljše razlike v golih.
V	zad.nlem kolu so bili dot- 4 tile rezu’tati: Brežice : Alumin 1:3. Rudar : Drava 2:1. Pro'?*?.-ree : Kovinar (St.) 6:4. Celje Partizan (Rače) 4:3. Kori”a: OI> : Partizan (Ljutomer) 11:1.
M. T.
STUDENTI SO TEKMOVALI
Studenti iz kolegija, ki se navdušujejo za namizni tenis, so it dni tekmovali za jesensko prvn-stvo svojega dema. Sodelovalo ;e kar 49 igralcev, čeprav sta pobudnika prvenstva pričakovala ? 20 prijavljencev. Tekmovanje e uspelo in pokazalo, da bj Ind ijanski klubi v vrstah štude”- ” lahko poiskali dober kader. -40 igralci so se prebili v f*n- ’ Auprih, Lebar ih Klemenčič. ?" ; je Auprih z dvema zmagama prc? Lebarjem in Klemenčičem.
D!A - ELEKTROTECHNIK	1
BERLIN (VZHODNA NEMČIJA) DEMOKRATSKA REPUBLIKA NEMČIJA	(C)
dobavlja: elektromotorje, transformatorje, usmerjevalce, dele in	^J
pribor za vse moči in napetosti do 220 kV, vse aparate, naprave, 0 dele in pribor s področja telekomunikacij, elektrotehnične merilne @
instrumente itd.	0
NA n. MEDNARODNI RAZSTAVI RADIA IN TELEKOMUNIKACIJ	€)
V LJUBU ANI OD 19. DO 30. NOVEMBRA 1955
razstavlja najnovejše naprave s .rodročja telefonije, telegrafije, televizije in radiotchnike.
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo
RAPID
BEOGRAD, Kneza Mihajlova 20, telefon 24-878 ZAGREB Ilica 5, telefon 37-622 LJUBLJANA, Stari trg 7, telefon 23-288 SARAJEVO, S. Milutinoviča 7, telefon 28-66 SKOPLJE, P. Drapšina 21, telefon 28-54
OBIŠČITE RAZSTAVO V LJUBLJANI! OBRNITE SE K NAM ZA VSA POJASNILA IN PONUDBE!
0000©
** 'J*.* ■	»T/ %v «T/ vT/ »TAT/ \T/ vT/	vT/	»T/ v_