gospodarske
obertiiiâke
4
na
m
ne
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr*, za pol leta 1 fl. 80 kr., za
, za pol leta 2 fl. 10 kr., za cetert leta l*fl. d kr. nov. dn
pošiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20 kr
cetertgleta 90 kr$
V Ljubljani v sredo
septembra 1861
Gospodarske skušnje.
(Krompir dober obraniti) priporoča kmetijski list za Šlezvik to-le : Kdor more, naj položí v kleti ali v kakem drugem hramu, kamor misli krompir spraviti, cegla ali debelih kamnov, na to pa starih suhih dilj, tako, da se ne bodo zidú tisčale; potem pa naj nasuje izbrani in suhi krompir na dilje in naj zapaži strani ob zidu v hramu z
pol čevlja oa de-
Avstralije. Celo leto bi pa pri nas gotovo ne brale za to ker bi ne imele, iz česa bi brale.
9
Kovaške skušnje

(Peteršiljevo olje napravi
konje, da
se radi
pod kovati dajo). Hlapec nekega konjika oficirja vidi
kakega
dobro in suho rèzeuo slamo belo po obilnosti krompirja vedno više
nedavnej pred kovacnico
konje
kovati
?
eden
med njimi
m
pokriva naj ga
čez in čez z rčženo slamo, če je klet krompirja polna, saj pol čevlja ua debelo. Vlažnost iz krompirja puhti in se,
«
če ni krompir s slamo
pokrit, na
verhu zbera ; krompir se
se po nobeni ceni ni dal podkovati. Na to stopi oficirjev hlapec bliže h kovaču in mu reče: Ce mi daste, oče mojster en tolar, vam bom konja napravil, da bo stal, kakor bi ga vkopal. Kovač, ki se je že večkrat vbijal s takimi pored-
navzame te vlage in tudi njegov okus se pokvari. Ako pa je krompir s slamo pokrit, vlaga v slamo stopi in slamo pokvari ne pa krompirja; krompir ostane suh, dober in okušen. Ce jame pa slama preveč mokrotna prihajati ali celó gnjiti, poberi jo s krompirja in z drugo suho ga pokrij.
nimi merbami, ki se niso dale
podkovati. mu
obljubi tolar
5
hlapec stopi na to pred konja, in mu obé nosnici zatisne z
svojo ruto, ktero je iz žepa
potegnil, in
stal je konj mireu
(Gos i debeli ti). Svet Martin se nam bliza in z clovek tudi ni skrival
kakor jagnje in se dal mirno podkovati. Někdo je bil pa vendar le zapazil, da si je bil hlapec popřed pomočil roké in ruto z nekako rečjo , ki jo je v Haški imel. Neznani
njim Martinova gos
Pri goskah
pa so pitane jetra najbolji
tega in je
povedal, da
olje, s
kterim
kcs pečenke. Da gosi debele jetra dobijo, se jim mota po primeri k pitanju česna primešati. Skušnje so to, kakor Babo v svojih kmetijskih naznanilih piše, popolnoma po-terdile. Cesen se je od začetka tako rabil, da se je pitani goski, ki se je po navadi s turšico pitala, vsaki dan en strok česna v drobnili kosčikih izrezanega med turšico primešanega dalo. Od tega so dobile gosi debele in mastné jetra.
je ruto pomočil, je eterično pet eršiljevo olje. Pozneje SKUšnje so pokazale, da sta 2 kviuteljca peteršiljevega olja
dovelj, najdivjega konja napraviti, da je pokojen in da se
fl
k
ad podkovati.
To naznanilo smo zvedili od prav ver
jetne strani, in rečeno nam je bilo, da mnogotere eterične olja divje konje vselej potolažijo. Zato kovačem svetujemo
mm	■HHB
naj skusijo, ker je pomoček lahak, nič ne škoduje in ni
Najveće so, kakor Babo naznanja, 30 lotov tehtale.
drag.
Neki gosi se je dajalo po izgovorjenem nasvetu dan na dan med turšico po malih kosčikih česna in izredile so se ji jetra tako debele, da so še čez 1 funt tehtale.
i Drevesa presejati s slabimi koreninami). Ce ima drevo le malo korenin, ovij serčno korenino, čeravno nima nobenih sesavnih koreninic ali če je celó razrušena in razklana, z mokro volnato cunjo, in drevo posadi kamor je namenjeno. Cunja pripomore po svoji vlažnosti , ktero drevesu dopeljuje, da zaćnejo iz drevesa se-
Nevarnost živinskiii bolezin za človeško
y» !• f
življenje.
Stara resnica je, da je mnogotera bolezen tudi člověka nevarna in da je že dosti ljudi zbolelo in celó umerlo, ki so kakor koli kužno bolezen nalezli.
To ne veljá samo od stekline. ampak tudi od vranč-
nega prisada (rumenega ali
savne korenike rasti. Ravno zato ozelenijo presajene drevesa kmali in jamejo spešno rasti.
? ř!>
"arij in vec druzih bolezin.
Gospodarske novice
cernega volcica ali sajovca),
od smerklja
Take žalostné skušnje so se ponovile letos blizo Ljub Ijane v Dragomlj i, kjer je 5 ljudi bolezen od živine na
lezlo.

V
(Cbele brez žel a). V nekem potopisji v nekdanjeai misijonskem zberališču Orosi pri Kartagi v Costa-Rica v srednji Amerik i se bere o takih
čbelah, ktere
ima Don
Lukas,v zdravnik v Kartagi, prav blizo samostana, to-le:
„Cbele Costa-Rica (Košta Rika) imenovane so posebno zastran tega koristne in memo evropejskih veliko več obrajtane, ker nimajo žela, in ker celo leto med berejo, zato ga pa tudi neizrečeno veliko naberejo, ki ni nič slaběji od evropejskega. Le vosek ima nekako pepelnato barvo,
, ki je za vrančniin prisadom poginila. 4 ženske so prebolele in nevarnosti življenja ušle, eu mož pa je strašno smert storil za černo piko.
Pri nekterih se je zvedilo, da so meso take izperva zaklane živine vžili, drugim pa so morebiti muhe ali kak drug merčes bolezen vcepile, ki so poprej kerv ali kako drogo sokrovico cerknjene živine lizale in se potem na obraz člověku vsedle.
Vse to sem Dragomeljčanom in
Dragomeljčaukam 27
dan malega serpana 1. 1. pripovedoval in jih svařil
kaj
ne

da ie res?
al prepozno je že bilo, pa tudi morebiti
ki se
viti.
a
ne dá, beli ga kakor hočeš, nikdar popolnoma odpra
verjeli niste. Zdaj imate lastno žalostno
skušujio.
Že večkrat se je od čebel brez žela slišalo, da jih
imajo Avstralci ; toda v Evropo jih zanesti, ni bilo nikoli mo-
Nemara, da bi bilo ložej jih iz srednje Amerike v
goce.
Evropo dobiti, ker daljava od tukaj je komaj
Naj vam bo za drugikrat v spominu in pa vsedl drugim, ki kaj takega ne verjamejo, dokler se jim samim ne odprè kertova dežela !
i
3
od one iz
« . •
Slovenščini v bran zoper njene protivnike

1.
Slovenščina je
še revna in neugodna.



» ■
» \

(Dalje.) 11.
Da koj spoznamo krivico, ki nam jo delà ta ugovor, le po-glejmo, od kod izvira? Pregovor slovenski pravi: Pes,
kadar laja, miži. Ravno tako opravljivec to govori, kar res
Prava ljubezen domovine in domorodnosti, slehernemu
ni.
Prasam torej, kdo si, ki tako govoriš?
Ali znaš
sveto dolžnost naklada, svojemu narodu po svoji moči ko- slovenski jezik? Kdor ga popolnoma zná.
v ta rog trobil
tudi
pravim jez, v svojem jeziku popolnoma ne bo, ker vé, da zamore v njem vse dopovedati, kar vé
Da je namreč jezik glavni del narodnosti, in misli, ln za kaj več jezika treba ni !
ristiti, torej lu«i,
mi ni treba dokazovati. Grozno malo boš kořistil v duševni venski ne znaš, bo tvoja sodba li in telesni blagostan svojemu narodu, ako nisi zmožen, svoje
Ako pa slo
zamogla
• V
vična biti?
vednosti, umetnosti in učenosti priobčiti narodu svojemu, le ti si v jeziku revež in neugodnež?
resnicna m pra-Ali ni veliko bliže na jeziku, reči : Ne jezik
?
Nauči se poprej
Perva skerb pa ti bodi, bratom svojim po kervi in jeziku slovenski, pa popolnoma in temeljito, potem še Ie sodi. Do
pripomoći k izobrazenju, liki in omiki na viso stopnjo, po kler tega ne storiš, le kakor slepec barve sodiš. kteri vsi narodi hrepené in tudi morajo hrepeneti, ker je to
se ga pa izučiš
Kadar
stavim sto na eno, da bo ta tvoja sodba
namen, kterega je imel Stvarnik nas, ko je cloveškemu drugačna od prejšne
sercu vlagal in sadil blage cutila in drage zmoznosti, ki se dajejo blažiti in izobraževati dan za dnevom.
2.
„Slovenska mati meje rodila, od mladih
nog slovenski govorim, in vendar ne umem po
Ne more se narodu našemu očitati, da ni imel in da stav slovenski danih, ki se mi donašajo
u
tudi zdaj nima bistrih glav in blagih sere,
ki so gorele in
Taka pritožba zoper naš jezik je bila že tolikrát brati ; še goré bodi si za dušni, bodi si za telesni blagor naroda pisati so jo mogli le protivniki narodskih pravic, ker pri-svojega. — Toda nemila osoda , ki je že zdavno narodnost stavljajo, da tako govori slovenski kmet in celó župani, našo tlačila, verige, ki so mili jezik naš vezale in vklepale, Al prašajmo kmeta kterega druzega naroda, kaj postava
jun niso
pripustile, narod
vati.
Učenosti, umetnosti
svoj po njegovem duhu izobraze- govori. Javalne vam bode vedil več povedati od sloven in vednosti so imeli ; jih priobčiti skega ; in če bo tudi vedil več ali vse povedati, kar po
narodu, niso umeli, da ne rečem
i
niso smeli.
Slovenec, stava govori, od kod to izvira?
i
ki svojemu slovenskemu narodu dopoveduješ ali dopisuješ v ker se je učil svojega jezika v šoli, in ne le poslušal, kako
Ali ne ravno Ie od tod,
kterem ptujern jeziku
koli, podoben
si očuhu, ki lačni deci sta govorila njegov ded in oče.
Bi se bil slovenski kmet
svoji daje netečno jéd, ktere ne more prekuhati in preba- slovenski učil v šoli, bi postavo slovenski dano tudi raz-ki, kadar ji jame
V	I H
vse drugač pa
domače hrane
marljiva čbelica ravná, umel. Memo gredé omenim pa, da postave niso ravno naj-
tudi na bolj razumljive ; sicer bi ne teklo toliko pravd ravno med
primanjkovati, sicer
ptuje polje, v ptuje gozde leta, nabirat sladkega soka; al ona ga potem na svojem domu sebi in družinici svoji prekuha v sladki med.
postavo-ucenimi in sodniki.
3.
Tudi sicer učeni malo razumejo, kar se
jim (nekako novo-) slovensko dopoveduje;
Vsled cesarskega diploma, ki ga nam je prinesei 20. mi zopet na uho žadoní.
Prav ste djali, sicer učeni
dan oktobra 1860, vsled cesarskih pisem , ki so zagledale je, v vseh ali saj v veliko druzih rečéh učeni, le v jeziku
y
26. svečana 1861 beli dan
y
_____ f
vsled cesarskega nagovora, s
slovenskem ne. Dobro vemo
*
da ima narod naš
i
kakor
in blago serce,
iu
kterim so presvitli Cesar nagovorili deržavni zbor l..maj-	smo že rekli, marsiktero bistro glavo
nika in vsled že večkrat s cesarsko besedo ponavljane ena-	vendar slovenskega jezika ni učen ; ali ne toliko njemu,
kopravnosti vseh narodov avstrijanskih : vsled vsega tega	nemili osodi gré graja hoče in more enkrat tudi nam Slovencom milejša in vese-
lejša doba nastopiti. Kdo bo
prezerl, da
Napak in krivično pa je sklepati, da je slovenščina, že mi imamo v tem kakor jo praviloma govorimo in pišemo, nov jezik, ker je
ki se je zlasti po ljubljanskih ulicah, skorej
obziru veselejse case, kakor so jih imeli nasi pomerli pred-niki? Vsaki narod naj se po svojem duhu naravno mika, s
svojim mlekom pita. Kdor nam hoče dati ptujega boljšega, reninila, ne pišemo mu bomo iz cclega serca hvaležni, ako nam ga ponudi v meten človek za zlo vzeti?
tisti ne razumejo, ki se je nikdar učili niso. Da mešance,
rekel

u ko
y
je resnica;
Bi
ali nam pa more to pata mešanca ne bila celó
taki posodi, v ktero se zamore zajemati
y
to je
»
v domaći nov jezik, kteremu bi ne vedili še imena dati?
Ibesedi ; le v nji sami se nam prekuha v tečni sok.
In ali je to nov jezik, od kterega smo skazali
y
da je
Ali da ob kratkem rečem: Narodu svojemu boš na skoz jezer let tako malo se spremenil, kakor morebiti no veke le kořistil, ako mu v njegovem jeziku dopoveduješ, beden na svetu?
kar ti blago serce tvoje navdihuje ; Slovenec s ptujim je
Ako zdanji knjižni jezik nemški hoćemo primerjati z
zikom ozir omike boš koristi! le nekterim, ki so se izučili njegovo staro ptujega jezika, svojemu slovenskemu narodu pa le ptujec
ostaneš.
materjo, se pac
veće premembe kažejo. Kteri
Omenjene resnice, akoravno jasne
kot beli dan, se mar
prost nemee bo razumel vsakdanjo molitev „očenaš", ako mu ga nagovarjaš, kakor so ga molili za časa Karola vélikega.
sikomu sicer še temne zde kot cerna noc in nocejo jih pri
Kolikega razlagovanja je treba, preden se razume naj
znati zlasti slovenskemu narodu ne.
Toda
y
enkrat si bodo starejši nemški spomenik?
na postavni poti naravno pot prederle, naj se jim zdaj stavi
...	•• .	M«	» S-N* a	*	V* ■ •	»	•
Ali je to nov jezik, ki ga govori prosti kmet in raz
še toliko zanjk. Torej Slovenec! ne eislaj le in samo ne ume prosti
kmet, da le
ima potrebne zaumke?
apoštuj svojega jezika, ampak goji, širi, likaj, mikaj, množi	Ako slovenšćino po nemilih časih vrinjene ptujščine*)
in uči se ga rad in temeljito, da po njem postaneš zmožen, in napake čistimo, se nam li more očitati, da nov jezik
koristiti slovenskim svojim bratom.
slovensk govorimo ali učimo?
i Konec prih.)
III.
Ravno to dolžnost ti nakladajo ugovori, ki se jeziku našemu upirajo in obrekovanja in opravljanja, s kterimi se
še vedno pita jezik naš.
Poprašajmo: kaj zoper nas mili jezik govore
in kdo so, ki govoré?
Zmed vseh ugovorov in obrekovanj zoper naš jezik, ki
hočemjih nekoliko le pretresati, ai nasleđnje odberem:
Solske reči

Prišli smo v svojem pregledu ljubljanskih učilnic do ljudskih šol. Primerjaje, kaj in kako se je letos učilo memo lani, ne nehajamo ne v glavni normalni ne v mestni št. Jakobški šoli nikakoršnih prememb. Od ene strani je
Nemsčine ali italijanscioc, ki so se ja nivseli dotióoi oejaii ia «lasti mestjani.
■
293
to prav, zakaj kar je dobro, naj ostane; al od druge straní pravo ali luteranu na hvalo je žalostno, da se ne prenaredí to, kar prenaredbe tako katoliški Slovenec odkrižati.
ali pa nemcu ; obojega se mora
kervavo potřebuje. Poglejte v nase ljudske sole in ce ste
Naj
omenimo zdaj se ljudske protestantiške sole v
pošteni, recite: ali ni bil naš narodni jezik spet pravi Ljubljani in poglejmo pankert povsod? Razun branja še celó od slovnice slovenske ni nikjer ne duha ne sluha! „Saj imamo „praktično slovensko gramatiko44
V V
1
al ne zato
imate
da
nas utegne kdo zaverniti.
Da!
kako se ondi slovenščini godi, za ktero ji mesto učnika plačuje. Ćuli smo, da izmed 19 učencov se jih je le malo slovenščino pridno učilo. Ako ne bo vprihodnje bolje, se ne splačajo stroški, ki jih mesto za to
čega jezika učili
5
uči še po drugi poti
se bi naši fantje slovnično doma
^ ^	■ ■- ■	wm .	■ ■ ■ ^
Da se pa
v »i v i t
so
je le za to
jo;	~—,
ampak ta „praktika
nemška „
pravilno domaći jezik res ne uči v ljudskih naših šolah
• v	, «	V . .	V
ima. Zato je gosp. župan Amb
?
ki svojo pozornost
šprachlehra
da se posebno obraća ljudskim šolam in je tudi to šolo obiskal
na koncu preskušnje pomina vredne besede govoril fantičem
*
?
ako
takole
Vidil sem v šolskem
pri preskušnjah pričali ocitno ucenci sami, ki so kazali, da ga Ie toliko znajo, kolikor so ga iz doma seboj přinesli v šolo. skor ne mervice več. Dosti bolje je v tej zadevi v za pi št. Jakobški šoli, kjer za omiko narodnega jezika skerbni učniki iz lastne Ijubezni do njega delajo kar morejo to gotovo le vesvoljnemu šolskemu nauku v prid.
se prav spominjamo,	,,
niku, da nekteri izmed vas so v Ljubljani, drugi v unanjih deželah rojeni. Vprašam vas: kje je vaša domovina? Prav
v
je nasa domovina tam, kjer smo rojeni; al tudi
tam, kjer smo izrejeni bili
y
?
m
kjer živimo in si kruh služimo je naša druga domovina. Po tem takem imate vsi nekake
?
Ako
dolžnosti do Kraj
t
ste zdaj doma. V vaših bukvicah
človek pogleda ono „praktično4' gramatiko, mora se čuditi, sem bral lepo pesmico : „Domovine, svoje drage domovine
Spolnujte tedaj zvesto, kar ta
je mogoče bilo tako stvar v ljudske šole vpeljati!
se okleni z vso močjo44
Dajte fantičem prosto domačo slovnico v roko, ne pa take,	pesmica opominja. Vaši starši so v naši deželi prijazno
kjer že perve besede ne razume in ktera ni napravljena,	sprejeti bili; oni in vi ste sedaj naši deželani. Zato ji to
da bi se šolarček učil svojega maternega jezika od konca	Ijubezen povračujte tudi z ljubeznijo. To pa zamorete sto-
do kraja, ampak je le galeja, v ktero se slovenski jezik	riti, ako spoštujete naših domaćih ljudi navade in njih jezik,
vprega, da hlapčuje nemškemu. To je spet ravnopravnost,	Da spoštujete njih jezik, terja že hvaležnost od vas
da se Bogu smili! Slišali smo z veseljem, da prihodnje pa tudi vaša lastna korist, leto bo rodoljubni katehet gosp. Zamejc po višem dovoljenji tudi vi svoj kruh si služili učil keršanski nauk v domaćem jeziku; vendar ravnoprav
, terja
v tej deželi bote morebiti
Veselilo me je slišati, da se
tudi v vaši šoli uči jezik naše dežele
uvu «vjom.io«. imun w uwiuuv wm. jv«...u,	...... v,	. v« m . » »mo« ovu uv. jv/im imou	, al Žalilo IÎ1C je, U«
nost narodna zahteva, da se ljudske šole vse drugač osno- se vas je tako malo lotilo tega nauka. Bodite v prihodnje
da
vajo
Še huje kakor v omenjenih teh solah stoji pa s
bolj
ljivi v tem! Verjemite mi, da mi domaći potrebe
slovenskim jezikom v gosp. Waldherovi soli, v kteri svoje dežele najbolje poznamo in če se naši domoljubni
, ne mislite, da je to soin da s tem, ako
germanizacija prav veličastno kraljuje in fantje se zmuzajo možje potegujejo za svoje pi
iz te šole v gimnazijo in realko, da so čisto revni v znanji vražtvo do drugih, ki niso naši
ojaki
slovenskega jezika. Pa tudi v naši sicer velike hvale vredni vam priporočam učenje našega jezika, le vaš prid zahtevam nunski šoli je slovenščina čisto iz tako imenovane notranje s kterimi prijazno vkupaj živimo. Čeravno ste še mladi šole izpahnjena. Zakaj se materni jezik nekoliko
uči v
i
vendar se zapomnite dobro, da tak ni prijatel dežele, kteri
unanji šoli, v notranji pa celó ne, ni nobenega pravicnega se ne ravná po šegah in potrebah njenih. Jez bom v svo vzroka. Dosti Krajnic ali saj Slovenk je, ki so v notranji jem novem opravilstvu večkrat vašo šolo obiskal, in vese
šoli.
Zakaj se tem
zavoljo ptujk
krati učenje ma- lilo me bo viditi, da moj današnji prijazni ogovor ni ostal
ternega jezika, kterega bojo kadaj z besedo in pismom go
bi
dobrih nasledkov44
tovo več potrebovale kakor francoščine, s ktero se tako ime
novana „moderna Bildung-a" le rada spakuje brez djan-skega prida, tega res ne moremo zapopasti ; še manj pa, kako to vést našim spoštovanja vrednim gospém nunam pri-
Pa vernimo se še enkrat k naši glavni ljudski šoli nazaj. Stela je letos spet v 4 razredih 811 učencov.
Povabilo
na pristop v prv. dovo Ij eno
pušča ?
se
23
julij
1861
Ako vidimo v eni ucilnici po 100 m se vec ucencov, nam res smilijo učenci pa tudi učniki. Tolikšno število je proti vsem zdravilstvenim pravilom, pa tudi vspeh znanstveni d kakor tudi moralni ne more takošen biti kakoršen bi bil, tutej najmilostljiveje poterditi
pravoznaiiskofdra/ivo v Ljubljani
Njih c. k. apost. Veličanstvo so s previšnjo odloko od
blagovolili napravo pravoznanskeg
v Ljublj
dovoliti, ter dotične ustanove (šta
ako bi se postavilo število od 80 učencov ne preskočilo.
Po
1 teh ustanov je namen tega družtva
pospese
Ako se ne more št. Jakobška šola razširiti kakor potrebe vati pravoznanstvo sploh in z
časa nanašajo, naj bi se saj preobilo število učencov, ki sili razmere.
Družtvo hoče v ta namen:
om na posebne deželne
v Ljubljano, napotilo v druge glavne šole, kakoršnih imamo po deželi dosti in v kterih se to nauči kar v ljubljanskih. Imenik učencov kaže, da je dosti takih vmes, ki bi lahko
Napraviti čitavnico in nabrati sčasoma pravdoznansko
v Radoljci
?
Kranji
i
Kamniku itd. v šolo hodili

da
bi se
odvernila gnjeca v Ljubljani. Omenivsi imenik ne moremo zamolčati, kako se je letos pisava v glavni šoli še celó iz bohoričice izvergla v nemčico, ko imenik št. Jakobške šole zmiraj stanovitno pot hodi in se edinega pravega pravila derži : piši slovenske imena po slovenski, nemške po nemški. Ako se tega prostega vodila ne bomo deržali, se bo eno in
knjižnico ;
napeljati spomenke, razkladbe in obravnavske vaje o pravo- in deržavoznanskih rečeh v nemškem in slovenskem jeziku;
izobraževati slovensko pravoznansko imenoslovje;
d) izdajati vaznejse obravnave svojih udov, po okoliscinah
pa tudi druge pravoznanske spise. Družtvo se bo vsaj po enkrat vsaki mesec shajalo; in
isto imé pri kerstu tako, v ljudski šoli drugač, v gimnazii napravi se vprašanjska škrinjica, v kteri more kdorkoli spet drugač in v diecezanskem katalogu spet drugač pisalo brezimenno družtvu vprašanje o pravdoslovnih rečéh posta-
in to samo po svojoglavnosti birokratični, ki misii, da ima oblast oktroirati pisavo po svoji volji. Naša slovenska
viti
>
da mu na-nj odgovori. Družtveni časnik bo
pod
naslovom :
»
Obravnave in
pisava« ker se opira na temelj občne pisave Slovanov, oznanila pravdoznanskega družtva v zvezkih primerne oblike ki z latinico pišejo, je zdaj menda na veke določena in ne bo izhajal vsaj vsaki drugi mesec, ter se vsem soudom po nikdar več drugačna ;
zato
m	±	í i	■ ™ mm , ■	t	^^
slovenske imena šušmariti v šiljal brez stroška. Casnik bo zapopadal:
bohoričevo ali nemško obleko, je pregrešek zoper národno
vse
f
družtvo tikajoče oznanila;

264
zapisnike in izvestja o družtvenih obravoavah;
terkan domu prikoračil in v kuhoo k meni se prigiincal;
pregled vseh prihajajočih imenitnejsih razsodeb avstri- nevoljua mu rečem par besed, pa kot volek nad me plane, janskih sodnij ;
druge za družtvene soude znanja vredne glase, po sebno novejše prikaze pravoznanskega slovstva.
da se mu moram braniti, in pri ti prici so tudi louci zaro
potali.
cc
a
Mi je prav žal; al ne more
drugač
biti : v
nedeljo in v praznik ne.
cc
Ona :
55
Ne bodite vendar tak
Iz tega pojašnjenja bo moc razviditi, koliko koristi in terdi ; ne morem kuhati in take posode mi nihče ne posodi; prida ponuja pravoznansko družtvo tudi tištim soudom, ki v kaj ni sam Bog rekel, ako bi osel v nedeljo v kapnico
Ljubljani ne prebivajo.
Ker družtvo ni le
zgolj
za pravdoznance namenjeno
padel, da se iz uje izleći srne.
cc
Jaz :
?
v
v uedeljo
cc
9
ampak ,,v saboto" iu
Ro
zatega voljo
ui nikoli rekel
se enkrat
' Ona
bo pa sam sem
vsi izobraženi prebivavci kranjske dežele povabljujejo na přišel". Jaz: „Me bo veselilo poznati vašega gospoda; pa pristop. Končno ali definitivno sprejetje opravlja po §. 3
tedaj se s tem vsi, ki so nam tovarši po opravilu, vsi deželni in zadnjič: „Naj že bo jutri zjiitraj, danes pa ne. zborniki, svetovavci kupčijske komore in občin, in sploh rezno: „Mož! moj gospod je pijomtar.
ustanov družtveni izbor.
Letni prinesek je za ude v Ljubljani bivajoće na 6
še bolje stori, ako domá ostane" zapreti in za menoj
v gostivnico zajterkat priti.
ter ukažem Stefanu pod
Komaj
9
dober šterteljc ure přiteče, kar pridervi neki škric v go
odmerjen, tako nizko
za unanje na 4 deležnikov prav veliko naraste.
v nadi. da število
stivnico, ter vpraša terdo
po
J5
Ribničauu".
Me zagledavši
pride bliže
in kdo je bil? Tisti pijomtar, ki mi je bii
Posebno naj tisti, ki morejo z enkratno malo žertvico poprejšni dan ljúlo
vzel.
Si mislim: Ti si mlin prinese!, od 25 fl. postati začetniki (ustanovniki), ne zamudijo, za- Stopi pred me in me pisano pogleda, jaz pa njega tudi
tako. Kar se mu hipoma obraz razvedri, ter mi prav pri-ljiidno in kar še več tiidi po slovensko dé: „Prijatel! ne
služiti si s tem posebno zahvalo družtva in poznejših rodov ki se bodo družtvene knjižnice posluževali.
Nadjamo se za terdno, da ne bo nikogar motilo natol-cevanje nekih, ki nam brez vsakega vzroka podtikajo ua«
9
et
mene, kterih ne poznamo
?
zamerite, ce sem vas vćeraj razžalil; ai postava je taka.
In postave se moramo ne le samo natanko, temuč
in beseduje na
Jaz :
55
in kterih po prv. poterjenih usta- tudi pravično deržati." On: „Kaj pa daa
novah, naši nepremakljivi podlagi, nikdar imeti ne moremo.
V Ljubljani 16. avgusta 1861.
Začasni opravilniki: Mestni župan Ambrož. Dr. E. H. Costa.
Luka S ve tec.
dalje :
dati.
Moja
cc
55
Jaz:
°*ospa mi je pravila, da ji uocete loncov pro
ř?
na vatle,
»
Vceraj, kolikor drago,
To ni rejs. v nedeljo in v praznik pa ne.
na cente jn
On:
»
Vceraj
Kratkočasno berilo,
Kdor po sveta gré, marsikaj zvé.
jih nismo potrebiivali, pa sinoči je ona po nerodnosti vse lonce na tla telebila; zatoraj dajte mi jih, da brez jedi ne ostanem." Jaz: ..Sem še vaši žeui in tiidi vam rekel, da
5?
v nedeljo in v praznik ne.
u
On razkačen:
55
Ribničan!
ali :
Kako se ujec Koča za „Novicarja" poteguje
(Dalje.)
sila kola lomi — pri tej prići ti zapovem, daj moji dekli odbrano posodo." Jaz pa pokličem gostinčarja in pa šišnega hlapca ter rečem: „Bodita tako dobra, z menoj na pod iti.
Pridemo tjè. Pijomtar: „Kje je moja posoda?" kjer ne
Jaz:
55
Ni
in na dalje govorim: ali prav tisto hoćete imeti
f
V omenjenem mesticu je bil ravno eno saboto sejm in ki jo je vaša žena si odbrala ?a
On:
tiidi jez s svojo robo tam. Imel sem neko opravilo, Ijiilo (_ f a j f o ) zapalim in zato Štefanu izroćim barantijo,
kar do-
55
Prav tisto."
Jaz
55
Je ne morem dati, morebiti bi bili pa tiidi z drugo zadovoljni?" On zarobljeno: ..Prav to hočem imeti, ter reče
kler da nazaj ne pridem. Grem tebi nič meni nič po iilici
9
55
dekli: „Mica! poberi jo in pojdi domů/'
Jaz :
55
Počasí:
kar me neki škric napade, in mi Ijiilo s srebrom okovano, vi ste mi vceraj po postavi Ijiilo vzeli, ni li rejs?"
ki mi jo je tu moj Miha za vezilo kiipil, iz ust potegne.
>7
Se vejda.
a
Jaz:
55
On!
Ni rejs! vi ste si ji jo po sleparsko
Rečem: „Prijatel! se pa to tiidi spodobi?" Pa on odverne: prisvojili, vćeraj ui celó nić biirja friilila , ampak je sara Pin pijomtar, mitkiimen."
Hem!
55
prideva do nekega nemškega napisa
grem
za njim
kar
y
jug enomalo pihal — se obernem proti gostinčarja in hlapca ter mi reče na-nj ka- prašaje: „Ali ni rejs?" Ona pa sta odgovorila enoglasno:
zaje: „Do lezen!" Odgovorim: „Niks taje, pa vendar dajte „Rejs je rejs mi Ijiilo nazaj."
cc
On: „Niks do""
da ste mi
ter me zapusti. Prav žal po postavi Ijiilo vzeli? Čujte! jaz pa ravnam po božji, cerk-
Jaz na dalje :
„In vi velite,
veni in pa po cesarski
postavi; za tega voljo vam pa danes
mi je bilo za Ijiilo in sam ne vem, kaj da bi storil. Gré memo mene neki po gosposko oblečen člověk; jez k njemu driigega storiti ne morem, kot to-le: To posodo si je rejs stopim in ga prosim. Gospod blagovolite mi povedati, kaj vaša žena odbrala, pa posoda ni plaćana in vi se prider-
da je pravi ta-le napis? Uni nekoliko obstojí, napis bere in žnete pred placilom jo od mene imeti; posoda je božja in beseduje: „Kadar burja tiikaj friilí, se ne sme po ulicah pa moja; jaz pa mož beseda ostanem, da v nedeljo in v
praznik ne. Tako lahko vejste, da danes posode za vas
f
si
tobak piti." Lepo se zahvalim. Ker pa spet ostanem mislim in dem : Ti salaboljski kozel ti! se li to pravi nimam! Zdaj zagrabim najveći lonec izmed tistih, ki jih je búrja fruli ti, će sčm ter tjè jiig potegne? in grem za bila odbrala njegova baba, in ga biitnem med druge od-
nosom svojo pot.
Za saboto
nadaljuje ujec
brane tako, da je tisti hip vse le
pride nedelja; jaz se jaz ravnam
mu jo zadnjič zakrožim
sama crepma
Ti
Tako
ce sem vam pa
podam v cerkev, Stefan pa domá ostane na podu pri robi. krivico storil, pa me pojdite tožit; se bom že odgovoril, Ko pridem od maše, vidim dva lonca in pa pet piskrov na sej danes še tukaj ostanem, ker po božji postavi vsaki
strani stati. Vprašam Štefana: kaj da to pomeni?
On pa
sedmi dan in praznik počivam
cc
Pobral se je z doJgim
mi reče: „Neka gosposka je tù bila, in si jih je odbrala." nosom. Stefan! — zarežim — ali ne vejš li, da kratko in malo proti Samoboru.
Jaz pa drugo jutro prav zarano
55
fuk!
cc
čez Savo
Slišal sem pozneje, ker takrat še ni vsak tega ne terpim in da sem ti že tolikrát velel: v nedeljo in Ribničan tergovec bil in se torej naša roba v vsakem kotii v praznik ne! — Sem ji tiidi jaz tako pravil — se zgovarja dobila ni, da je mogel šest lir daleč, to je, v Zagreb po-Štefa
n
ker pa le ni nehala me nadlegvati, ji rečem po slati po lonce.
maši spet priti, kadar bote vi tukaj.
kar neka veli Štefan.
razoglavka
Še ne izgovoriva,
Pravo! pravo! pravo! zavpijejo vsi z enim gerlom
9
ter
na pod prikrevsa. „Ta je tista"
za kapice poprimši velijo: Živijo ujec
»
v
Mož! koliko hoćete za to robo?"
Od
govorim ji: „Ljiibika! danes ni na prodaj.
u
Ona:
Miha. Potem takem pa vi
y
ujec
9
tistemu ljubljanskemu
55
Za Božjo pijomtarju, kterega ste gori omenili, nič dobrega ne pri
voljo
9
ali nimam v čem kuhati. Moj gospod je sinoči na- vošite ?
55
novićar"
slo
krepko na noge stopiti, stare babe ođverniti in neamno turško
sramoto zatreti. — Povem vam, da tukaj je vsega obilo venski jezik znajdel; ne! on ga je, kakor sem od umnih in narod je dober, prijazen, se vé, izobražen ni, tudi se iz-mož slišal, le obriïsil in pa opi lil. Da se je pa slovenski obražiti ni mogel, kakor vam je znano; al tudi pokvarjen
Ujec. Kaj mislite, da bom še za-nj moiilî Vejste! pa tiidi ta je bosa, da bi bil
jezik govoril še tiidi tisti pot, kadar še od „Novicarja
«
ne
diiha ne sluha
v
kazal. Čujte!
ni bilo, vam bom z resnicno
zgodbo
do
Vsak izmed vas gotovo misli,
ni; ampak krepak je, blagodaren, hvaležen iu kaj pobožen. Je pa tudi bogat, da mu ga para ni; denarja ima čuda. Srebro in zlato treh carstev ima on v rokah. Srbkinje imajo da je tlaki in desetini zlate glave, zlate vratove in roke; Srbi pa zlate perste
j
9
marsikaj tiidi zdaj zakasne in pri starem ostane. Tako tiidi nisem videi še pijanega člověka na Srbskem , pa tudi
še le leta 1848 pervikrat zakljenkalo; pa ta je prazna; že sreberne puške in hanžare (Amnape), in mošnje polne ru-pod cesarjem Jožefom ji je kljenkalo. AI saj znate, da se menih cekinov in debelih ruskih rubeljev. Narod je trezen
ne
Srba, da bi nezmerno pil ali jel. Za Srba je dosti za dan kos kruha, česnová ali čebulna glava in pa čaša vina ali rakije.
to je
pod Jožefom. Nekdanji grajsaki so nek zoper cesarjev blagi
Tù se spravijo trije možje iz
namen velik hrup vzdignih.
naše
dežele na noge, ter pregovore ljudstvo jim za potnino Brez čebule in česna pa Srb skoraj živeti ne more
9
, ki jih nadloge
potožiti. Dnarji so kmali skupaj. Eden izmed teh treh dá
•	*	m- mm	m	•	t V *	4	.ft	A • *	t t
zložiti, da hočejo osebno brez vsega posa po potih le sama ptica zná, k cesarju se podati in mu svoje
njegova pečenka; ako ima to, pa še malo poprike ,
ga ni na svetu in se za kuhano jéd ne zrněni;
da nič
bolje
lahko živi
nič ne

brez nje tedne in mesce. Tudi nisem vidil na
ne vem ali jih ni ali kaj? Srbski slabosti in napak, ki so mu ođ
Srbskem nobenega berača,
mnogo
svojega konja, driigi svoj vozicek in tretji pa
zato ker je toliko nemško razumel, kakor tii naš kovač ali narod ima še res pa jaz. Po dolgem in dolgem popotovanju dospejo na Diinaj, turške sužnosti ostale, in pozná se mu močno, da je mnogo kjer živa duša slovenskega ni razumela. wNo! zdaj pride let težki jarm nosil; v malo letih bo pa zlasti pod sedanjim
knezom, ki za-nj prav po očetovsko skerbi, gotovo vse te
na te versta
rečeta terda Slovenca svojemu pajdašu
tiikaj se pa le ti obnašaj. Gostivnica se lahko najde brez	napake otresel, zakaj lepo je začel napredovati v vseh rečeh
vsega vprašanja na celem svetu; zato so že nekdanji centra-	in na vse strani. — Prijatli! mladi ste še vsi; kar za mano
listi skerbeli. Hlapec sprejme konja z vozičkom, ter ga pod	smuknite, da se po lepi Srbii ne bojo negnjusni judje za-
streho spravi. Ko naši možaki v gostivnico stopijo, jih vre	plodili. Komur se ne bo dopadlo, (zakaj brez sitnosti tudi
Zdaj se oglasi naš nemškutar:
strežaj pita: „Bos šofens!" Niir trinken, trinken baju, majn liper, liistik zajn
a
v
Streže se smeja in dalje vpraša: „Untesen?" Naš
mož
od
Finf
or
55------ »
govori : ga debelo pogleda
tù ni) zná jo nazaj pobrisati; vrata so mu zmirom odperte. Povem vam pa, da tukaj bote morali kaj priprosto živeti; zakaj zabav ne bote nobenih imeli kakor ste jih po mestih
gaide in
iilden stercen, draj giilden smolcen." Strežaj navajeni. Slišali bote pa povsod dudle dudlati
9
9
vse na mizi.
Prav
se pomiiza in gré. V pol ure je bilo gosle brenčati, kolo plesati, pesme popevati in drugo veselo
se bili najeli in po volji narodno radovanje. Vedite, da je narod skoraj tak, kakor
do sitega so
napili.
Potem jo odrinejo k cesarju Jožefu in nazaj v go
ga je Bog vstvaril; nima ne nemške kulture ne francozke
svojega Boga,
stivnico pridši grejo gledat h konju, ter vidijo, da tobak politure, časti pa zvesto in moli svojega Boga, časti ia pije. Nato reče gospodar konja našemu nemškiitarju, naj ve- brani svojo vero, svojo bogato, lepo zemljo in svojo kučo
leva kerme za konja, pride, ter mu reče: Bos? bos?" — pa
Ta zove: „Avsknet! avsknet!" Klican
i)
Fresen! fresen!"
Avaknet pa:
v
se ništa mogla
nikakor razumeti.
Na
slamnato. Nemško-francozka kultura je dozdaj še samo do Belega grada priripsala, dalje naprej ni mogla. V Belem gradu se pa že dobi nemško-francozka kultura (krinolina)
to včs togoten konjev gospodar zdihne rekoc: „Haj! haj! lepa moja kraj nska deže la!" So! haj?"
Avsknet odverne:
po judovskih štacunah na prodaj, in judovske žene in žene nemških krojačev se vlačijo po Belem gradu kakor kadi si-
n
tega vidite
iu mahoma prinese konju košek sená.
Iz
roke
9
tudi se vidi včasi kak frak po ulicah ferčati.
Pa
da slovenščina ni „novičerjeva" znajdba, in pa hvala Bogu! Srbinke so zveste svojemu narodu in ostanejo da se ž njo, če se le prav oberne, tudi na Dunaji vse pri svoji stari, dragi in lepi šegi. Za Božjo voljo! možki lahko opravi. Kaj so pa takrat naši možje tamkaj opravili, tukaj še tako vsi grozno široke hlače nosijo; ako se bojo
Ne smete se
kvartir
se ni uikoli prav za prav zvcditi dalo. Vprašam vas zdaj še ženske širiti začele, ne vem kaj bo? le: ali ne bi bila iina dva Slovenca tudi brez nemškutarja pa prestrašiti, ako bote v Beli grad prišli prav tako — svojo reč na Dunaji opravila? (Dal. prih.)
in živež in
po
oštarijah dosti dražji dobili kakor na Dunaji; vedite, da je po oštarijah zato tako drago, ker oštirjem se dopada vsaki reći vsaj pol dobička imeti in pri ptujcih še veliko več. Tudi pôsli so po Belem gradu grozno dragi; najmanjša
V •
9
pri
Dopisi.
Iz Topčidera na Srbskem 27/i5- avgusta.
Ljube
dekla ali hlapec ima zraven ziveza po 10, 12 do 14 gold.
55
Novice"! Od več strani so mi moji prijatli gospodje dok- srebra na mesec. — Vsaki srezk lokar ima 1000 gold, torji pisali, ki mislijo v srbsko službo stopiti. Odgovoriti letnega plačila; on pa mora svoj srez s potrebnimi leki pa vsem ne morem; prosim povejte jim vse to-Ie:	( zdravili) preskerbeti, in po srezu koze staviti; toda oboje
55
Dragi prijatli! Na Srbskem bote dosti sitnosti imeli,	Odravila in cepljenje koz) morajo ljudje lekarju sami gredoč
pa tudi dosti denarja, zakaj Srb v uajmanjši bolezni precej	plačevati, kar mu lep denar prinese. Lekar pa mora podnevi
po lekarja (zdravnika) pošlje; kirurgije skoraj ne bote čisto	in ponoći k vsakemu bolniku svojega sreza iti; poti mu renie potřebovali, zakaj Srb se dá rajše s sabljo sekati kakor veži ne plačujejo, zdravila pa. Po Srbii se ni treba bati no
z nožem počasi rezati. Se vé
?
ako
utegnila vojska biti, tolovajev ne tatov
ti
, v. so pri meni v Topčideru, iz vseh krajev Srbije, Bosnije, Cernegore itd. itd. Po Srbii grei brez vse skerbi podnevi ali ponoći, nič se ti ne bo zgodilo, tudi v Belem gradu se nikoli nič ne vkrade. Srezovi so pa
bo vse drugač. Porodnicarstvo je cisto zanemarjeno; nikoli nihče vas ne bo na pomoč k težkemu porodu poklical. Stare priproste babe imajo vse to v rokah; in ako kdo lekarja k
težkemu porodu
pokliče, ne
sme nič druzega storiti, kakor ti-le prazni:
s porodnico se malo pogovoriti kako in kaj, njeni jezik pogledati, čelo potipati, žilo pošlatati in pa recept napisati.
1. Karanovarski srez, okrožja Cačanskega.
To vse storiti mora, drugač ni učen doktor; porodnice se pa nikamur in nikakor dotakniti ne sme; to oblast imajo
samo stare babe. Ako se porod srećno stijo in dobro
doverši, lekarja
ca
plačajo ; ako
pa
se slabo iziđe, se gospodinu
lekarju druga zagode. Se vé, da v teh zadevah bo treba
2.	Mlavski
3.	Lepenirski
4.	Kragujevački
5.	Jasenirski
6.	Porečko-rečki
7.	Klućki
r>
19 »
55
55 55
55
9)
V
7> J>
55
Požarevačkega.
Kra guje vačkega.
Krainskega.
206
8.	Podunavski srez, okrožja
9.	Jasenirski
10.	Paračinski
11.	Resavski
Smederevskega.
99 »
33
33
33
n
zastonj govoril ! Da bo ta zahvalnica bodla nase uradnike in dopisune naše preljubeznjive „Tagespošte
„Triesterce"
Čuprinskega.
in
»
9
Preše", je gotovo; za te časnikarje besedice nimam uradnikom slovenske kervi pa bi svetoval, mesto gnjusnega
Nekteri srezovi imajo svoje ime po mestih, drugi po zaničevanja maternega jezika naj raji vsaki dan saj eno uro
jih ukazi viših uredov, da morajo
rekah, vodah in hribih. Najboljši srezovi so gotovo: Kragu- v njem se vadijo jevački, Paračinski, Kapanovački, s sedežem v mestih. Po
i
da
slovenske uloge prejemati
>
in jim v ravno tem jeziku od
sebno Kragujevaca, Slovenci! ne pustite ptujcom, ampak govor (lajati, kadaj v zadrege ne spravili. Ložje bi sploh udarite se serčno za glavno mesto lepe Srbije! Tudi za svojo dolžuost izpolnovali — pa bolje bi bilo njim in nara.
Para čin se potegnite; kdor pa žlahno vinsko kapljo ljubi
>
naj je ne pusti srezov v Krai uske m izpred
> f oci
9
žlahni Negotinec
9
pred
kterim naj se tudi
ogerski
tù raste bahač
Iz Libelič na Koroškem 9. avgusta. Kakor smo
veseli bili, da nam je mili Bog blagoslovi! ozimino
i
tako
smo poterti sedaj, ko nam strašna suša žuga zamoriti vse
Tokajec skrije. Sploh so vina srbské dišeče kakor vijo- poljske pridelke. V nekterih krajih, kakor na Suhi, so tur-
, sladké ko mleko, in močne kakor je močan sam narod gico 8èm ter tjè že posekali, ker je vsa rujava in suha že
Le v nekterih za gorami ležečih krajih ni suša to-
lice
srbski; prodajajo ga deleč po svetu, pa na daljnem poti dobijo ogersko ime.
V Srbii je bila letos grozna sonce je žgalo kakor ogenj;
bila.
take
likç škode napravila. V en tak srečen kraj Vas drage in grozna suša; „Novice" danes peljem: v lep terg Guštajn, in veste tudi na Laškem zakaj? Sploh se teržani v celó čisto slovenskih krajih svo-
nisem terpel kakor letos tukaj; vse je zgorelo, travniki so jega miiega maternega jezika sramujejo in le nemški kram
vrocina vročine
rujavi, kakor da bi jih popalil, in drevesa in hoste so kakor jjaj0 ; aj kako? Ako jih slišiš, se moraš smeha za trebuh
mesca oktobra. Kaj lepo je vse rastlo, koruza je bila lepa
i
y
se
da
da je ne bo
prijeti.
Vse
drugače
se pa verli Guštajnci obnašajo.
Iz
nikoli take vidil nisem; zdaj pa je suha, iu pravijo, štajarja pelje med velikimi gorami lepa cesta, poleg ktere
tudi krompir, fižol itd. je suh. Pa kako vedno mermra potok Mišec, v lepi in prijazni terg Guštajn.
nič
bo rastlo, ker dežja še ni bilo, kar sem jez na Srbskem, Teržani so zlo delavni, verlo štacunarijo in si tudi veliko to je od 23. maja do 26. avgusta, kterega dné je res lepo denarca v fužinah zaslužijo. Akoravno se tudi z Nemci ve-
, korenje itd. liko pečajo in nemški še koj dobro in gladko marnovajo,
dež namočil in saj polno grozdje
zelje
repo
ljudem rešil. Pravijo, da bo pšenica, ki je letos močno ob- svojega maternega jezika se vendarle ne sramujejo
rodila
?
draga
»
zato ker koruze itd. ne bo dosti. Sadje vsake
9
ker
baže je pa letos polno, da bolj biti ne more; drevje kar stoka pod veliko težo; slive (češplje) so obrodile, da na Krajnskem in nikjer drugod še nikoli tako polnih, tako debelih in sladkih vidil uisem. Toliko danes; bom kmali kaj druzega pisal. Se vé, kdor na Srbsko pride, je povabljen k
da je toliko vreden ko nemški, ter so zvěsti sinovi
vejo,
premili svoji majki Slovenii.
T. M. Štantetov Šentvidski.
meni v Topčider.
tt
Dr. Kovač.
Maribor 1. sept. B-ki. Minulega mesca predzadnji petek
je nas tukajšne Slovence iz uenada vesela sreča doletela. Počastil je nas s svojim prihodom ščit in ljubljenec slovenskega naroda gospod deržavni poslanec dr. Lovro Toman. Obiskal je našo mlado „čitavnico" in z navdušljivimi besedami okrepil pričujoče članove. Popoldne se je nekoliko nas povabljenih po gospod dr. Dominkušu sošlo v
Iz gornjega Goriškega 25. avgusta. (Spominek
nemške kulture). Ljube „Novice"! naj Vam tudi jaz podam
drobtinico, kaj pri nas nemška kultura delà. Pred kratkem od svojega najboljšcga soseda povabljen, da bi sv. Donata slovesno obhajali , zapustim svoj dom in se zgodaj v jutro
na pot podam. Po prijaznem
bregu
med žlahnimi vinskim!
vinogradu
v

gornji
Pulskavi. Naši pevci so pokazali, da so v kratkem
terticami zamišljen grern; al ko bi trenil, me predrami gromoviti glas možnarjev. Kaj pomeni, vedil uisem. Komaj pa k sosedu pridem, že zvem, da bo jih dvoje prišlo k po-roki. Prav tako, sem sam pri sebi djal: „Mnogo si že od bindischpichlerskih
(4

53
gostij
dobro napredovali.
Ćuli
smo
mnogo navdušljivih slovenskih
pesem. Med drugimi važnimi besedami spregovorí gospod dr. Toman: Gospodje! mar mora nam biti za pravice naroda, toda potreben je še bor za nje. Glejte gêslo Vaših trudov v imenu vašega prijaznega mestiča ! Obljubim vam pcsmico za to. Teden pozneje dobimo to-le pesmico:
Mar i bor.
Pravice naroda nam ščit in var.
slišal, znabiti boš od njih tudi kaj vidil.u In nisem se ukanil. Okoli devetih se ženin in nevesta v kočii pripeljata, svojo spoved opravita , k božji mizi poklekneta in v molitne bukve gledata. Nevesta prosta slovenska hči, prav po zimsko oblečena, si je přinesla 8enčnik (parazol). — Kaj zlodja! vis! vis ! sem si mislil: Samo eno edino leto je bila na Nemškem točarica, in že
jo je vso nemška kultura oblizala.
Rad bi jo bil baral

Pravice naroda nam skerb in mar Pravice naroda vseh sreć izvor, Pravice naroda naš sveti bor.
y	V
Ce se spoštuje naša sveta stvar. Za mir in sprav s tujci nam je mar; Ce stavi pa naeprot se njih upor. Naj vname se za dom junaški bor.
Zalo priseže vsak al mlad al star: Da mu za srečo roda zmir je mar Zato si voli rodoljubov zbor Za mesto geslo svoje: mar i bor
boš si tudi to solnčno marelico deržala, kadar boš kravam in sviujam stregla, turšico okopavala, vodo nosila itd.! Kjer pa sem že od gostije nekaj povedal, vam prideuem še
gostovansko
povabilo, ktero mi je pridni šolski učitelj v
i'4 1»
roke položil. Glasi se tako
Wertheste Herr und Frau M — ze! — Vergebens er-suche. Sie unterthànig, so geíahlig in betrefe, das anna
33
% >
i .
1 und Johan J...r, zu Hochzeit faflich einladen
den
9
f
menlj
Hvala vam navdušeni pesnik in junaški branitelj za po
M	fl
ove besedice
und auch die Schwester Maria Amts zu erscheinen 9. Februar in Jahring Verehelich in Schutze Gottes uhm 9 Uhr Kublician abschliisse werde, so wiinschen wier und andere Gâste in die gesalechaft ein zu schliissen erscheinen
werde
9
Iz savinske doline 1
sept
*
S
m veseljem
Inden Sie recht Hôrzlich Griisse
9
vam naznanjam , da se je te dni gosp. Cer ne tu zahvalnica poslala z več kot 400 podpisi iz boljih stanov, vecidel županov in občinskih svetovavcov, tergovcov, duhovnov, doktorjev itd. Govor, ki ga je gosp. Černe 27. junija v deržavnem zboru govoril, je globoko segel v serce vsakemu poštenemu Slovencu, ki še kaj mara za čast iu poštenje
Elisabeth Sch
1
Verbleibe mit aller
Ljube
33
' Achtung Braut" Novice"! to je tista nemščina, ktera je maslo
ergebene anna.
rt
nemške kulture" v slovenskih šolah. Kaj ne, da bi človek
*
svojih rojak
9
saki si misli
>
°J
>
da bi ne bil gosp. Cerne
Priložim Vam v izvirnem spisa to glasovito povabilo kdor hoče, lahko sam ogleda.
da jo?
Pis.
291
lahko grizo po oji dobil! V serce so ine pa veselile zlate uazuanilo gospod deržavnega ministra Schmerling-a o raz-besede, ktere so svetli lavautinski knezo-škof v letošnjih pustku deželnega zbora o g e r s k e ga Njih Veličanstvu ad-Drobtinicah" na strani 283 vsem nemškutarjem za dařilo reso (pismo) pokloniti. Gosposka zbornica se je totila
5)
ponudili.
»
So
neumni starši" — tako se glasijo njihove tega delà 27. dan p. rn. in
ga
že ta dan tudi končala
spomina vredne besede zato v šolo dajajo, da
»
se
ki svojo deco (svoje otroke) zbornica poslancov je 28. dan p. m. začela svoje delà
danes (3. sept.) še ni dognala. Govori zlasti v
neumšine
naučili ter mislijo,
y >
pa
ga do
da je dobra šola taka, v kteri se deca neumškovati prav zbornici poslancov so bili obširni iu važni
debelo učijo, čeravno
poleg nemškovanja Boga,
y
šio je
y
čeravno
oceta in nekteri tega nocejo priznati, za to: ali naj se ministerstva
matere svoje pozabijo. Taka gola neumškutarija v šoli je za njegovo postopanje o ogerski pravdi izreče zaupanje morija žlahnega serca in pa blagega slovenskega duha. Iz ali ne. To pa je naravno naneslo, da se je v pretres vzelo takih nemškutarskih šol prirastejo mladi bahaći, pa stari sploh obnašanje sedanjega ministerstva. Zato ni bilo čuda
y
berači, perteni kmetiški gospodje, pa slabi oraci, in gospo- da ko so eni nameram ministerstva uavdušeno hvalo peli, so
drugi nezaupnost mu očitno razodevali iu dokazati si priza-
Bog!
i
svetlega knezo-škofa,
darji za jokati....." Zivi jih
vse časti vrednega gospoda Antona Martina, kteri teme devali, da ta pot centralizma, ktero je ministerstvo nasto
neumšine
s svojim moćnim duhom
pre
ganjati
ne nehajo. pilo, ne pelje k zveličanju Avstrije. To pa je
g
osp
ministra
Pomagajmo Jim tudi vsi mi, ktere je draga slovenska mati Schmerling-a napotilo, da je proti koncu splošnih pomenkov pod svojim sercom nosila! Tako želi, da bi se zgodilo, sam besedo poprijel in z zgovorno besedo upravičiti si pri-
uekdaj
Cernogorski.
zadeval ministersko ravnanje
Iz Predvora na Gorenskem 30. avg. Poslali smo posebno živo ćutimo zadrego premajhnega prostora
takih obširnih obravnavah
da

danes iz gorenske strani našemu poslanců in iskrenemu za- nismo v stanu svojim bravcom vseh govorov od konca do govorniku v deržavnem zboru, blagemu gospodu dr. Lovru kraja podati, ampak moramo vse bolj le na kratko deržati. Toman-u zahvalnico, ki jo je podpisalo 953 domoljubov Tužnega serca pa rečemo, da vsi govori poslednjih dni, ker
vseh stanov in mnogih županij, med kterimi se nahajata	se ne kaže, da bi prenapete brambovce centralizma in nem
tudi dva deželna poslanca: žlahni gosp. baron Anton Zois	škutovanja le za las volja bila odjenjati od svojih zahtev,
in visokočastiti gosp. Janez Toman, dekan moravski. Ce bi	niso k spravi in porazumljenju celó nić pripomogli, marveč bili hotli še čakati, bi bili lahko še toliko podpisov dobili,
y
so še le povekšali pregrajo,
ker jih še vedno nabirajo. „Kri ni voda drugim zahvalnica
ki loci stranko od stranke, napravi med rode od narodov. Al podajmo se v deržavni zbor iu čujmo,
ogenj je vroc, voda mokra; otrok kaj se ondi godi.
svojo pravo mater čez vse ljubi; tako je Stvarnik postavil.
27. dan p. m. je zbornica gosposka se posvetovala o
Kaži otroku še tako nališpano gospó; otrok bo le h svoji adresi za cesarja
Gosp.
grof Auersperg Anton,
ki
pravi materi hrepenel, če je tudi revna. Kdor sladkih glasov je napravil načert tega pisma, je razloži! vodila, kterih se svoje matere ne posluša, jo človeško natoro slekel" itd.
S. Robič.
V Kranji 31. avg
je odbor o nji deržal. Zoper adreso sta govorila Palacký in grof Leon Thun (nekdanji minister). Palacký (iz Ce-
Razglasilo se je ze vec- skega) hvali sicer domoljubje
. à	ft m » * ft «	i	I V •	.	^	^
Ogrov
in njih blage uamene;
krat po „Novicah", da je našemu mestu obljubljena nizja al tega, kar so storili, ne more hvaliti. Vendar z načertom gimnazija. Očetje našega mesta so res dolgo časa potrebo- adrese ni nikakor zadovoljen, keř te^a, kar je vlada Ogrom
y
preden so spoznali dobroto teh šol za mesto in za
vali ,
okolico, čeravno tudi prezreti nočem. da dosti obilni stroški
>
ki so jih na-se vzeli, so jim prizadjali mnogo prevdarka
i y
odgovorila, ne more poterditi. V nobenem vladnem pisma se tako očitno ue kaže njeni centralistični namen kakor v
j1" UM-BW '«Vil , «V JIIU |Fii«HUjHii IMUV^U	v » u«> uw,	«.vii», iv ui	« v » ot ii 11 u ç iii ď ll> iii ucotiail uuuiu vtj«*, i
in sedanjema gospod župana gré čast in hvala, da se je tralizacija je nemškutarija, tedaj je lahko zapopasti, .v««w iskreno lotil te naprave. Al sedaj je novo šolsko leto že nevoljni bojo O^ri tako adreso sprejeli, in vendar nam more
ker pa v vseh nenemških deželah dobro vejo, da cen-
kako
pred durmi, in še ni sluha no duha o začetku naše gim- vsem na tem ležeće biti, da se Ogri z nami spravijo. Kakor
nazije!
Zalibog, da
se zmiraj v naši dragi Avstrii vse tako
je daudanašnji naš stan, ni upati, da bi poslauci vseh dežel
po polževo gré, preden pride reč od Poncija do Pilata. Naj avstrijanskih prišli na Dunaj; tedaj bo le nemška većina raz
bi pomislili
gospodje, da
mesec September je
nastopil, in
da
sojevala o zadevah vseh narodov našega cesarstva, iu ce
konec tega mesca se je treba vpisati v sole. Še enkrat ravno spoštujem nemško većino, vendar--— Pri teh
menda saj ne bo treba dokazovati, da je naši deželi treba besedah ga ustavi predsednik in mu veli, naj ostane pri
še ene gimnazije kakor ribi vode. Naj samo
pomislijo, da
reći, za ktero gré. Palacký odgovori, da je pri reći. Pred
je na Avstrijanskem gimnazij precej cez dvesto, in da ste seduik zaverne, da ni. Palacký omolkne. Predsednik vpraša:
na Krajnskem same dve za vec kot 400.000 ljudi, drugod po primeri toliko gimnazij kolikor pri nas cela Avstrija še 100 ne imela! To so splošni statistical
y
Da je jih
Ali ste končali? Palacký se vsede iu
molči. Ravno taka
seje zgodila grofu Thun-u. Grof Thuu se je spustil v
občni pretres adrese, je med drugim rekel, da ta pot, ki jo broji. Druge pa naj poiše vsaki v letniku ljubljanske gimna- je vlada nastopila za izpeljavo naše ustave, se njemu in
sije. Vsi razredi so preuapolnjeni ; kako je mogoče nadzirati mnogim njegovim prijatlorn ne zdi prava in da s silo se za-mladež, kako mogoče, z zaželjenim uspehom učiti,
kako
stopniki vseh dežel nikakor ne bojo dali pripeljati v nas je mogoče, sploh znanje dijakov natanko presojevati, kakor deržavni zbor, za kterega nagnjenje čedalje bolj pojetulje
sahtevajo postave in vest človeška. Jaz mislim, da je ne- kakor naraša. V čem so Ogri največ grešili? V tem« da mogoče
bilo.
Naj
'	w	- - ~ .	y	jv	aanvi uuiaoat w vtiu ov u^ii iiojvvv ^i woitt y ? ivin 5 ua
se toraj dalo Kranju, kar se ma je obija- 6o poleg samo unanjih oblik pozabili bistveno in potrebno
in to nepomudno, ker vsako zatezanje je škodljivo, stvar. Tako je tudi pri nas. Grof Thun je hotel obširnejo
pretresati po ojegovem mnenji napačno obliko cele adrese.
Naj se pa tadi pomisli, da želimo le mož
ki so naši
z
nami, m za u«, — u« ««tnuv i«»umv.joifu » ivnau mu*«, A| preuseuuiK mu tega ue uovou, 1er vprasa zuoruico, ai
ki je pravičen narodom, ia da nas Bog obvaruje tacih, grofu dovolí o tem govoriti? Ker ona po većini glasov reče
nas
da želimo ravnateljstvo v rokah moža, Al predsednik mu tega ne dovoli, ter vpraša zbornico
ali
y
kterih značaj je le-ta, da 00
brez značaja. To je naàa da ne, se vsede in
y
molci. Govorili so potem se mnogi želja, zraven pa upamo, da ne bo glas vpijoćega v puščavi, zborniki nasvetovaje tu in tam popravke v adresi, ktera jo
in da ne bomo morali čakati izpeljavo tako važne reci ad nazadnje tako-le obveljala: „Vaše c. k. apost. Veličanstvo!
calendas graecas.	____Gosposka zbornica deržavnega zbora, žalostna zavoljo pri-
godb, ki so Vase Veličanstvo prisilile, proti ogerskema deželnemu zbora oštro ravnati, je z dolžnim spoštovanjem za-
kar je miuisterstvo po ukazu Vašega Veličanstva
Novičar iz domaćih in ptujih dežel
Iz Dunsga. (Iz deržavnega zbora.)
poslednjih
slišala
y

Novicah" je bilo povedano, da obe zbornici ste sklonile na zbornici povedalo. Na dve strani smo v tem terdno voljo
vladarjevo hvaležuo spoznali, ki varuje svoje (ledne pravice. pa tuđi hoče ostati na ustavni poti in varovati pravice svojih ne ogerskih narodov. Mi čislamo miroljubje, ktero vkljub terdovratnernu uporu se zmiraj pot prihodnji spravi odperto derží. Ponavljaje slovcsno obljubo, vsako razža-ljenje cesarske častí in vsak napad na ediustvo in na obstoj cesarstva krepko zaverniti, uparno, da ta obljuba kot resno svarilo ne bo v ogerskih okrajnah prazen glas. Da bi pač uustran Litave bratinstvo se spet izbudilo, ktero nas na-vdaja, in ktero nam je vez, ki jo spoznanje vzajemnega blagostanja in slavne delà nasprotne pomoći in varuosti že
sto in sto let vežejo okoli vseh rodov Avstrije."
Zbornica je po tem še sklenila, naj to pismo predsednik z dvema zbornikoma cesarju pokloni, kar se je zgodilo 29. dan t. m. Presv. cesar je sprejel pismo z velikim veseljem.	1	'
28. dan p. m. je zbornica poslancov vzela svojo adreso do cesarja v pretres. Zbornica je bila ta dan polna poslušavcov ; vse je bilo radovedno, kaj se bo tii govorilo, ker vedilo se je , da tako ob kratkem kakor zbornica gosposka ne bo zbornica poslancov rešila svoje naloge. Ze pervi dan so se oglasili Smolka, Wenčik, Stanek, Dobrzansky, Petřino, grofPotocki, grof Clam-Martinic, Brauner, L. Rieger, Klaudi, Szemelovski (večidel vsi Poljaki in Cehi), da bojo govorili zoper adreso, — Pillersdorf, Wiesner, Waser, Hasner, Litvinovič (večidel Nemci) za adreso.
Dr. Iskra, ki je v odboru izdelal načert adrese, stopi sedaj na oder in zagovarja poslancom že pred dvema dne-voma izročeni načert, kterega poglavitne točke so: Zbor obžaluje, da je deželni zbor razpušen v Peštu, — poterjuje pa, da razpustek spada v pravico cesarjevo in da je bilo to neobhodno potrebno, — deržavni zbor ne more pripustiti, da zatega voljo, ker deželni zbor ogerski ni poslal poslancov na Dunaj, bi deržavni zbor zadcržan bil v svojih ustavnih pravicah, — zbornica poslancov hoče celokupnost deržave po ustavni postavi od 20. okt. 1. 1. in 26. febr. t. 1. ; le na tesno zvezo vseh posamnih delov se opira ravnopravnost in autonomija, duševni in materialni napredek, — zbornica se raduje, da je terdna volja cesarjeva deržati se ustave, zato je prav, da so se odbile ogerske postave od leta 1848 ; — zbornica željno pričakuje poslancov, ki jih zdaj še ni v deržavni zbor; če jih pa ne bo, hoče ona sama delati kar je prav in treba."
To so poglavitne točke adrese, ki jih je izdelal za to postavljeni odbor, v kterega nemški centralisti niso nobenega izvolili, ki ni njih stranke.
Potem so začeli poslanci govoriti po redu, kakor so se dali zapisati. Povedati moramo, da znani predsednikov zvonec je tabart počival in da se nobenemu govorniku ni beseda pregriznila.
Začel je pervi dr. Smolka in govoril je blizo takole:
„Cez nekaj dni bo 13 let, da se je imelo, kakor danes, v avstrijanskem deržavnem zboru o ogerskih zadevah govoriti. Prišli so takrat poslanci od ogerskega deželnega zbora, da bi se porazumeli zastopniki avstrijanskih narodov o tadanjem neskladu (navskrižnih rečeh), ter so prosili za vstop. Opravilni red je bil nasprot in oni so bili odprav-ljeni. Sledila je na to domaća vojska , strašno prelivanje kervi in vsa reva, ktero bodo še naši otroci čutili. Povest-nica je razsodbo izrekla o glasu (votum) 19. septembra 1848 ter djala: Ako bi bil tisti glas drugačen, bi se bili z Ogri pomirili", in djal bi, da je pomiritev bila mogoča. Kri bi se morebiti ne bila prelivala; mlada svoboda bi se bila ojačila. Tega ne spominjani, kakor bi hotel komu očitati, da je kriv onega glasa; ampak ker smo danes spet v ravnov takošnih okolišćinah.
Ze tudi takrat so mnogi spoznavali, nekteri iz pravo previdnosti, drugi po naravnem svojem nagonu, da je bila ta stvar neizrečeno važna. Neki minister je rekel tedaj iz govornice: ..Zadeve ogerske so pravo življenjsko vprašanje
za Avstrijo; one odločujejo o avstrijanski sreći in nesreći." Al tisti minister je že tedaj poleg neke sporočene sisteme, ktero je doslednje izpeljeval, iznajšel edino pomoćni recept, ki Avstrijo rešiti more. Glasi se: „Vse avstrijanske dežele, tedaj tudi Ogersko, morajo se stopiti v eno deržavo; morajo se usredotočiti (centralizirati)."
Začelo se je tedaj ravnati po dragem receptu, stalo (koštalo) je to ravnanje 2000 milijonov; al kako se je blagostanje Avstrije pospešilo, lahko vidite, kamor se koli ozrete.
V enakih okolišinah se nahajamo tudi danes. Ministersko poročilo nam je predloženo. Stvar je na vid čisto lahka. Najprosteja navada spodobnosti tirja od nas, da na poročilo odgovorimo ; al vendar ima stvar v sebi preveliko,, načelno važnost. Tehten bo Vaš glas v tej stvari na vagi prihodnje avstrijanske osode, ako se bo sploh glas narodnih zastopnikov kaj spoštoval, in ako ima vladi kako merilo biti za dalnje njeno ravnanje; tehten bo, čeravno nič ve-zavnega za Ogre ne sklenete, kar tudi ne morete.
Saj tukaj ne gré za golo obliko, tudi ne, da se javi samo udanost do Nj. Veličanstva; ternveč gré zato, ali hoćete ministerstvu zavolj njegove proti Ogrom rabljene politike izreci zaupanje ali nezaupanje. Hoćete li ministerstva reči, da naj se derží še zanaprej pota, kterega je nasto-pilo; ali mu zaklicati, da naj odstopi od tega pota, ker vodi v pogubo. To je moje živo prepričanje, in zato tudi moja sveta dolžnost, da povem: ta pot vodi v pogubo! Po tem potu se ogersko vprašanje ne reši, vsaj na zadovoljnost ogerskega naroda ne; pa dokler se to ne zgodi, bomo zastonj upali, moja gospoda, da se naša ustavnost razvije, deržavno denarstvo uredi , nakladi zmanjšajo in blagostanje razevete. Kakor pred 13 leti, stoji tudi zdaj naša příhodnost pred vratmi te zbornice.
0
Premislimo tedaj, moja gospoda, mirno, hladnokervno,
pa tudi vestno in odkritoserčno, kaj imamo storiti, da bo
tudi tisti, kteremu bi prihodnost kazala, da resnobne, važne sedanjosti ni razumel, reči mogel: ,,Odpusti Gospod, mislil sem, da bo prav!"
Predloženo nam je tedaj ministersko poročilo, in zbornica je sklenila, odgovoriti z adreso do Nj. Veličanstva.
V	tem oziru imam pregovoriti, da mislim, da to ni ne poročilo ne ogovor od Nj. Veličanstva. Skladam se popolnoma z izvestnikom, ki je rekel, da ono po obliki ni cesarsko poročilo, al ne skladam se ž njim, ko pravi, da je po za-popadku. Ne motijo me v tem besede: Po ukazu Nj. Veličanstva itd., ker v ustavni deržavi ministerstvo, kar koli stori, stori Ie po oblasti, ki mu je po vladarju podeljena. tedaj po ukazu Nj. Veličanstva. Cesarsko poročilo že zato ne more biti, ker se v njem dosedanja, proti Ogrom rabljena politika opravićuje. Mi si vsaj ne bomo domišijevali, da se bo Nj. Veličanstvo pred nami opravičevalo ; al opravićuje se in more se opravičevati ministerstvo pred národními zastopniki. To ministersko poročilo tedaj ni nič druzega, ko ministersko opravičevanje zavolj politike proti Ogrom rabljene, še več, ono je ministerski program (od-kritje naćel) in iz tega obzira sme vsaki, mi smo pa celó dolžni, o njem odkritoserčno svoje mišljenje povedati. Sploh pa obžalujem, da ministerstvo vsaki čas, kadar obglasi kako proti Ogrom storjeno naredbo, pritakne ime Nj. Veličanstva.
V	ustavnih deželah je načelo: Vladar ne more krivo storiti — pravna domišljija, ki je neogibno potrebna za vzder-žanje vladarjeve častí. Ker to ministersko poročilo ne za-popada druzega, ko opravičevanje in ministerski program, zdí se mi, da je vladarjevi časti celó nevaruo; zakaj ministerské programe, in celó za nedotàkljive izrečene načela smo vidili zadnjih 13 let, da so se spremenjevali, kakor luna; zato naj se sklicovanje na vladarja v takih rečeh za zdaj in za vselej opusti. Ker v ustavni deržavi kar koli Nj. Veličanstvo vladaje stori, stori vse po predlogu in na-svetu svojih miuistrov, ki so tudi sami odgovorni.
2 i> O
Večkrat sem že svojo misel izrekel, in ministersko po
da jih sili, da izpolnijo pogodbo. Ali Ogri nič druzega
gospoda, ako bi
ročilo me je v nji
poterdilo, da
mi nismo ne ožje deržavno
tirjajo
?
kakor to in ravno to; ker, moja
ne
bilo tako, morate
pripoznati, da
svetovavstvo; ono pravi, da Erdelj ne spada pod ogersko krono; pa vendar tudi v naš zbor ni poklicano; minister- brezpraven postane etvo samo nas je spoznalo le za ožje deržavno svetovavstvo, ž njim ravna in gospodari po goli
je mogoce
9
da narod celo
da se osvoji (prevlada}, pa da se
tedaj so ogerske zadeve vsakakor takošne, da jih samo ogerski zastopniki, porazumevši se z ogerskim vladarjem obravnovati in vrediti morejo.
samovolji. Đa, moja

spoda

take derzavopravne načela se nahajajo morebiti v
9
srednji Afriki; al v izobraženi Evropi
jih gotovo
nobeden
Ako se tedaj vkljub vsemu temu spustim v pretreso- cinskega
clovek vec ne spoznava. Če se napomenijo sklepi debre
v«.	i	-	-	V
zbora, ne tajim

vanje ministerskega poročila, tega ne mislite, moja gospoda
da so hudo gresili zoper cesar
?
stvo, da so zasluzili ojstro kazen ; al prašam Vas gospoda

da se s tem Ogrom za zagovornika silim. Slabo bi bilo za Ogre, če bi se ne znali sami bolj braniti, kakor jih jaz za- s tim tudi pooblastnikove pravice? Jeli pač mogoče
, moja
če pooblaščeni svojo oblast prestopi, jeli razdene
i
morem.
V pretresovanje se spušam samo zato, ker bi se
y
kakor sem že opomnil, ministerstvo v svoji ogerski politiki rado opiralo na pohvalo tega zbora. Prevelika važuost teh
da je
s tem, da so nekteri poslanci svojo oblast zlo rabili, pravica celega naroda poginila ? In kaj ne vemo, da se niso vsi pod ogersko krono živeći prebivavci puntali. Vlada sama
djanj je nagnilo, zdi
se mi, ministerstvo,
obznaniti jih na
je večkrat izrekla, da je to bila samo neka mala stranka
Ta naj se kaznuje
rodnim zastopnikom neposredno, misleč, da menda ni dosti, da jih izvemo še le iz časnikov, kakor se nam je ravno celi narod
?
kar se je tudi dovolj zgodilo, ne pa
?
pri pervi in
dragi ogerski
adresi godilo.
najmanje pa tisti, ki so se puntu celo upirali
*
kakor Hervatj
y
Serbi, Rumuni, Slovaki
Ce se ze kdo na tako omahljive
nagibe naslanja, bolje
Menim tedaj, da ministerstvo s tem poročilom ni imelo drnzega namena, kakor da mu ta visoki zbor njegovo ogersko politiko poterdi. Jaz se s to politiko ne skladam. Ali par- vedam; moja volja je postava". Al tak naj se potlej ne lamentarna spodobnost mi dozdaj ni dopuščala, da bi bil v zanaša na udanost, ljubezen
dosedanje pohvaljevanje mešal svojo glasno nezadovoljnost :
bi in posteneje bilo, da bi rekel: „Tako hočem, tako zapo
U
zato poprijemljem z veseljem današnjo priliko, da izrecem tudi mnenje tistih čienov tega zbora, ki ministerske poli- enkrat tukaj tike na Ogerskem ne poterdujejo, ker jo deržé za pogubno.
, radodarnost narodov, kar je vir in edina podpora vse moči in veličine. Jaz vem kaj dragega. Naj bi se bilo reklo: Res je, vaše postave so
al
»
y v
Spuščaje se tedaj v presodbo ministerskega poročila in
neprimerne so ; ne skladajo se s potre bami časa: z nremenienimi okolišinami Avstrije: moraio se
premenjenimi premeniti. To bi bil nagib,
i
ki se da poterditi. Al se ve
?
nagibov : zakaj je ministerstvo proti Ogrom tako ali tako da bi bilo v tem primerljeju treba pripoznati najpred veljav
ravnalo, moram se pred povedati, da kakor izvestnik ne dvomim tudi ne jaz, da vlada ima pravico razpastiti ogerski
nost ogerskih postav
Ta pot, misli
govornik, edin bi
bil
pravi

ki
pomiril Ogre
zbor.
To je pravica, ki je nikdo ne more pobijati.
Toda
Lepo je
pravi
govornik dalj
vprasa se
: ali ni ravno ministerská politika kriva, da se je zbor razpustiti moral; iz tega ozira hočem ministerske nagibe pretresti, tem već, ker se s temi nagibi iz mnozoterih ozirov ne skladam.
vredno, da ministerstvo tako krepko
in ravnopravnost nemagjarskih
in vse pohvale ovarja samopravje
: al
narodov na Osrerskein
o
moja gospoda, tako so govorili tudi ministri leta 1848 in 1849; morebiti še z lepšimi besedami. Pa kaj so bili na-
Kar ministerstvo toži, da na Ogerskem kupčija in obert- sledki ? Skozi 12 let so dělali, kar so sami hoteli
Al
nija zastaja
9
da unanji tergovci ogerskim ne upajo
9
storili niso nić
?
še to, kar so bili dali in dovolili ob času
da je vera v pravosodje omajana
9
da je v občinski, žu- sile, so vzeli pozneje nazaj. Zato se bojim, da se bodo vsi
panijski in deželni upravi vsled zle rabe samopravlja raz- ministerski obeti nemagjarskim narodom zdeli samo prijetno ujzdanost nastopila: to — pravi govornik — da ni vse po- vabilo (sirenska pesem).
polnoma res; da kupčija ni manj živa, kot je bila preteklih
Prasam dalje, po cem sklepa ministerstvo tako za
12 let; pa ce sem ter tje zastaja, ni ogerska ustava temu terdno, da Magjari proti tem narodom ne bodo pravični?
kriva, ampak ravno to, da se vlada z
Ogri še
zmirom ni Kaj ni ravno njihov deželni zbor ravnopravnost vseh na
umirila, zakaj najveća neprijateljica kupčii in obertnosti
odov slovesno izrekel, ter jo urediti dal po osnovi, d
pravi
je ravno negotovost deržavnega stanja. Vzrok ne- bi mi pi
bili
ako bi kaj tacega imeli. In niste li
9
redu, ki je nastopil v upravi, tudi ni toliko ogerska ustava, kolikor bolj to, da ustava ni popolnoma nazaj dana, ampak
tako
moja gospoda
slisali glasove
najimenitnejših mož ogerskega zbora, da ne mislijo sile rabiti proti nikomur; da imajo za Mervate list pripravljen v ustavni knjigi, na kterega naj si
so ostale v zemlji še zmirom oblasti stare sisteme ;
je nastal med temi in onimi veden prepir, ćigavo je to ali ti sami zapišejo , kar jih je volja? Narodi, moja gospoda, ono opravilo, ter se je bilo v taki zmešnjavi neredov težko lahko se med seboj porazumejo, samo naj preneha tisto
obraniti.
Vlada je res — pravi govornik dalje
delovanje, ki hujska enega na drugega, da s tim svoje
8
ersko ustavo centralistične namene dosesra
z nekim priderzkom, namreč da ogerski de
povernila, al želni zbor ne bo več davk
leč
9
Toda mislim, da čas ni
9
■P^HHHp^liHH de-kjer take sredstva ne bodo več vspeha imele. Kedar
in
ojak
val
al to je
m dovolj
pravi
ravno poglavitna stvar
9
ta pi
clovek vecni. nepremakljivi temelj pravice in pravičnosti zapusti, ter se poda na polje tako rečenih prikladnih sred-
vica je ravno bitje cele ogerske ustave
S čim
pa opravi- stev, tedaj mora prestati vsako zaupanje. Pa kako bi moglo
lada ta prideržek ? Ona pravi, da je ogerska dežela tudi drugace
čuje i svoje pravice zgubila
Pretresimo
biti, če pomislimo
y
kaj se je od leta 1848
9
ker
je leta 1848 in 1849 spuntala
zgodilo
Hočem li Vam razkladati, kaj se je obetalo
9
pa
pravi govornik — to stvar natanje. Derzavopravne razmere ogerske dežele proti Avstrii so ustanovljene na pogodbi, ktero je nekdaj ogerski narod prosto-voljno s previšnjo našo dinastijo dogovoril. V tej pogodbi
ovorjeno, kaj naj se zgodi, ako ena ali druga stran
ne dalo ; kaj se je dalo, pa spet nazaj vzelo ; kako so mi nistri z govornice slovesno obljubovali, da se težnjam na čelo postavijo , pa kam so nas pripeljali ? kako ministerstva in ministri zapovedi dajejo, podstavljeni manjši uredniki pa delajo, kar hočejo, al vse, kakor gnani po
obodnim
Dl
ne bi hotla svoje dolžnosti izpolniti. Ima se tedaj taki pri- nekem fatalismu ( osodi) dosledno v en mer, v mer centra merljej soditi po splošnih pravnih pravilih. Tu je mogoče
samo dvoje. Ali pogodba za
b
strani prest
ali
pa se tisti, ki jo prelomljuje, prisili, da jo izpolni
Vze
listieni, da bi se le tista tolikokrat zagotovlj reč ravnopravnost, nikoli ne uresničila.
V
rec, nam
Žalostno je
9
da
moram tako govoriti ; al naša dolžnost je, povedati. kakor
9
mimo tedaj, moja gospoda, tako, da
Ogri hoteli pogodbo vidimo
da je
9
zato moram reći, da je zaupanje ljudstev
enostransko prelomiti, pa da jih je vlada premagala iu zdaj omajano do dna. Pa to tudi ne more dru
6
biti
Ce je

30(1
človek že toliko zaupal in verjel ; pa se je vselej drugače
potlej je prisiljen oberniti stvar in reči : odslej ne
zgodilo

dokler ne bom v rokah imel, cesar se mi
verjamem me
obcta ; in ne zaupam nikomur, dokler mi ne bo z vsemi porošlvi, ki jih je iznajšla človeška skerb, zavarovano. Pa
tako je prav, tako hoče božja uredba tega človcku nezaupnost ko orožje saine^a sebe.
sveta, ki je
dala
za obrambo, za vzderzanje
Ali se mar misli
premagala
pravi govornik dalje
da je
vse težave, ki so ji nastale iz napčne
Ali se mar misli, da so že mi-
A vsí rij a že
sisteme proteklih 12 let? nule ncvarnosti, ki od zunaj žugajo, da se ni več treba
opirati na zadovoljnost, ljubezen in radodarnost narodov?
Ako sem danas
pravi naposled govornik
besedo
poprijel
9
nisem tega storii samo iz sočutja za magjarski
narod , boreći se za svojo pravico
?
temveč iz obzira na
druge
avstrijanske narode
9
kterim ni vse eno, ali imamo
žalostno ali veselo příhodnost ; storii sem iz obzira na vladarja in na razžaljeno pravico. Ako bi mi mogli pristati,
potlej
moja g
ospoda, da
se na ogerskem od ustave odstopi
se spomnimo besed sv. pisma, ter ne delajmo Ogrom, cesar
sebi ne želimo. Prepričan scm
i
moja
gospoda, da
vse eno
bote adreso sklenili, da bote ministerstvu zaupnico dali ter
proti
mu rekli, da naj se se naprej derzi pota,
ki ga je
Ogrom nastopilo. Toda poglejte na to nase malo kerdelce
ki se poteguje
na prazne prepričali,
za jasno pravico zatiranega
?
naroda; poglejte klopi te zbornice, in, mislim, da posili se bote da većina avstrijanskih narodov ministerstvu ne
daje zaupnice, ampak mu glasno izrekuje nezaupanje.
j	i
Ker dr. Srnolka-ta vse stranke in celó tudi tište
?
so ž njim navskriž misli, zavoljo poštenega njegovega serca in bistrega uma visoko spoštujejo, se samo po sebi razume, da je bil ta njegov govor s posebno pozornostjo poslušan in od desne (slovanské) straní mnogokrat s glasno pohvalo
častěn. Da je pa ž njim posebno Ogrom vstregel, se vidi iz tega, ker mu že iz Ogerskega dohajajo navdušene za hvalnice.
njim je govorilo, kakor smo že gori rekli, še več poslancov. Bili so govori sila važni; bil je živ boj krepkih
zastopuikov federalizma s plamtecimi zagovorniki centralizma. Ker nam prostor ne pripušča, jih že danes omeniti, jih bomo ornenili drugo pot, ter danes le povémo, da v saboto je bilo konec splošnih pomenkov, in da danes (v torek) so se začele debate o posa mni h stavkih adrese, ktere osoda bo ta teden skienjena.
C. kr. ministerstvo dnarstva je oklicalo ukaz
po
kterem se morajo ravnati vse c. k. davkovske deželne go sposke razun Zadra, Benetk, Svibna in Ogerskega,
in
imajo dac za vžitek vina in mesa tudi za prihodnje
leto tako poberati, kakor velevajo sedanje postave, sterstvo pravi v tem oklicu , da po željah
mnogih
Mini-
dežel
vlada že pripravlja novo postavo, po kteri naj bi se pre-naredila stara; al težko, da bo ta postava že do prihod-
njega leta v deržavnem zboru gotova; ako se pa pozneje
, se bo po tem tudi omenjeni
cena mesa ali vina kaj zniža davek zniža). Krajnska dežela, lstrija, Hervaška in Slavonska pa ostanejo vsled postave 12. maja 1859 tudi še zanaprej in tako dolgo tega davka proste, dokler se ta postava ne prekliče.
Zdravje presv. cesarice se nek v K a r f u tako boljša, da pride prihodnjo spomlad popolnoma zdrava na Dunaj nazaj ; čez zimo bo tedaj še v Karfu ostala. Srednja toplota na tem otoku je 15 stopinj ; pomlad se začne že o svečnici.
Ilervaèko. Iz Zagreba. Deželni zbor pridno delà
ter se posvetuje o uredbi županij in obćin itd. Podmatšal
grof Jur. Jelačić je po višem ukazu zavoljo undanjega
govora v deželnem zboru v pokoj djan in Celovec mu je za njegovo stanovališče določen. „Pozor" piše, da ta za-ukaz Hervate grozno žali.
Ogersko. Iz Pešta. Županija peštanska, ker je pro
i
je
mogla svoje
kancelarja grofa Forgača
testirala zoper razpustek deželnega zbora
seje ustaviti. Časnik „Hirnôk" hvali postopanje dvornega
, pa pravi, da ima zlo težavni stan, zaprck od zgorej in spodej dovelj.
Laško* Predsednik ministerstva Ri cas o li popisuje v okrožnem pismu zadeve neapolitanske, v kterem pravi, da vse, kar se govori o puntih zoper sardinsko vlado
kakor roparstvo; roparji se vlačijo brez po
?
ni druzega nic
litičnega značaja okoli; zato italijanska vlada Neapolitancom še ni ustave preklicala.
Srbsko. Iz Kragujevaca 1. sept. Skupščina je v celó malo dneh veliko veliko važnih
reči
dognala.
Med
drugim je sklenila novo rekrutno postavo, po kteri ima narodna straža šteti 50.000 mož, stanovitna armada pa 6000; novo postavo za davke je vredila; zvažvanje kamnitne soli iz Francozkega je določila, ker je ta sol bolji kup; ministri niso le knezu odgovorni, temuč tudi starašinstvu ; skupščina ima pravico, vsaki čas po svojih komisarjih deržavno kaso pregledati itd. — Danes je knez s slovesnim govorom sklenil
skupscino in med drugim rekel: „Ko sem pervikrat k Vam přisel, sem že čutil, da bom,
9
ko vdrugič pridem , mogel
radosten reči: „Iz serca sem govoril, pa v sercu ste me
razumeli; sejal sem, in seme je padlo na plodno zemljo.44
Nepopisljivo je bilo navdušenje, s kterim je skupščina knezov govor sprejela.	~
Tursko. Iz Carigrada seje pisalo ogerskerou čas-
9
niku „Magyarorszag", da je nedavnej turška vlada ondi škrinjico zasačila, ktera je prišla iz Turi na z naznauilom da je konjak (rum) v nji. Ker se je pa colnii tružica za žgano vino prelahko zdela, jo odprč in preiskovaje jo najde dva dna, in pod pervirn za 20 milijonov Košutovih bankovcov. Colnija jih je zapečatila in vladi (turski) poslala. Kaj se je dalje zgodilo ž njimi, se še ne vé.
Iz južne Avstralije. Mesto Mendoza je potres
8. rožnika popolnoma pokoncal; ne ene hise ni vec cele izmed 20.000 prebivavcov jih je le kakih 400 živih ostalo pa še ti so zlo poškodovani.
9
9
t
Doneski za akademijo jugoslavensko
Neki članovi Mariborske čitavnice 16 gold.
Od podpisov iz Bled a smo že přejeli: od vrednika „Novic" podpísanih 50 gold., od dr. Drag. Bleiweisa 10 gold., od gosp. dr. Toman-a 50 gold., od gosp. A. Galeta 85 gold., od Vilh. Potoćnika 2 gold., od gosp. F. Ks. Souvana 70 gold., od gosp. Jož. Pleiweisa 145 gold. Gosp. Š. Vilher je že v Bleda plaçai.
Da moremo bleški znesek poslati v Zagreb, naj nam gospodje poslejo kmali svoje doneske.
V
Zitna cena
v Kranj i 2. sept. 1861
Vagan pšenice domaće 6 fl. 35
banaske 6 fl. 75
reži 5 fl.
jećmena
fl.
ovsa 2 fl. 20
fl.
aj de
fl.
kora z e 4 fl. 40

P
sorsice
V
Zit n a cena
v Ljubljani 28. avgasta 1861. Vagàn (Metzen) v novem dnarji: pšenice domače 6 fl. 33
banaške 6 0. 24
turšice 4 fl
12.
soršice 5 fl. 10
reži 4 fl. 60.
ovsa 2 fl. 30
jećmena 3 0. 43
prosa 4 fl. 6.
ajde 4 8
Kursi na Dunaji 3. septembra.
o
metaliki 68 fl. 85 kr
Narodno posojilo 80 fl. 90 kr
Ažijo srebra 35 fl. 50 kr Cekini 6 fl. 50 kr.
Odgovorni vrednik: Đr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik: Jožef BldZDÍk