W — —I— — Mi ^m j ntouuua p tacam x cotovin Leto X9 si. 177 Lfubliand, četrtek 1. avgusta 1929 Cena 2 Din » Dta. m fcy>Wiiiisho 40 Dkw Ureduttlvot Knaffljev« rfca i Tetefoa 3122, »123, «24, 9129 ta »136. Hartbort Afetoaodro*« oesta 13. Teleloa st 44a Ceflei Koceoorm ti. Trieto« Kar. 190. Rokopisi m M tra^D. . Oafad po tarife. OpmUtTM Uobftaoa, PreAerrova ri H TiMH M. 1122, 1123, »124. 112«. 112« addeieki Itnhbaoa Prešernov obča 4 Tekeioo ta 2442 Maribor) AieksaiKfcn«*« test *L 13 Tetetue tt 456 PodraSoica Celje: Kooenova dica tt t Tetefoa «t 100 SaCnoi pri poit 6ek esvudih. Ljubljana 6L 11.842. Praha Sslo 78.180; Wie» Nr. 105-241 Ljubljana, 31. julija. MacdonaMa čakajo zapleteni problemi morda v večji meri v vnanji nego notranji politiki. Kolike komplikacije so združene z obnovo normalnih stikov^ s sovjetsko Rusijo, je dovolj znano. Ali še bolj komplicirana je stvar v Egiptu in y Indiji. V Egiptu je notranja situacija taka, da je njeno nadaljnje trajanje težko združljivo z dejstvom laburistične vlade samim. Zato se nikakor ni čuditi, če se je te dni pričela sprememba, katere prvi akt je bil odstop najvišjega angleškega predstavitelja, lorda Lloyda. Poročila so kljub razmeroma kratkim komentarjem naglasila, da je vložil demisijo tako rekoč prisiljeno. Brezdvomno se s tem napoveduje sprememba celotnega režima v Egiptu, to tem bolj, ker je njegov nadaljnji obstoj nezdružljiv s principi delavske vlade. V Egiptu je od julija lanskega leta na Vladi Mahmud paša. To je politik, ki izhaja iz ene najbogatejših rodbin Egipta, šolan v Angliji na oxfordski univerzi, znan po svoji izraziti anglofiliji. Kljub temu pa se je spočetka pridružil Zaglu-lu in predstavljal važnega člana njegove radikalne stranke wafd. Vendar se je vedno kazalo, da se z radikalnimi nazori in ekstremistično taktiko nacionalističnega vodje ne strinja popolnoma. Zato se ni čuditi, da je v kritičnem letu 1922. odpadel od Zaglula in z nekaterimi drugimi ustanovil liberalno ustavno stranko. Ta je pomenila dejansko nadaljevanje ljudske stranke, ki jo je osnoval še njegov oče. Liberalna stranka ni mogla v Egiptu doseči večjega odziva, kljub temu, da ji je pomagal tudi vladni aparat; temeljev nacionalistične Zaglulove stranke ni mogla izpodkopati in da bi si pridobila večino v egiptovskem parlamentu, na to seveda niti misliti ni bilo. Kljub temu pa je Mahmud paša igral dovolj vidno vlogo. V koaliciji z drugimi strankami, v prvi vrsti wafdom je stvoril vladno večino in postal minister, toda s svojimi zmernimi nazori — glede od-nošajev do Anglije — in konservativnimi glede notranje politike je prihajal neprestano v konflikt z zagluiovci. Ko so ti vztrajali v svojem nepopustljivem stališču napram angleški poziciji in taktiki v Egiptu, ie zorel čas za Mahmuda pašo. S srvojimi političnimi tezami napravil vtis na egiptovski dvor in res mu je kralj Fuad poveril ministrsko predsedstvo z mandatom za sestavo vlade. Sedaj je Mahmud paša izvedel svoj načrt; kralj je izvedel državni udar dne 19. julija; parlament je razpustil za dobo treh let in razveljavil vrsto ustavnih členov. S tem je v Egiptu pričel režim diktature, ki ga izvršuje Mahmud paša in ki je naperjen v prvi vrsti in skoro izključno proti radikalni antiangleški stranki pokojnega Zaglula. Seveda bi se mogli navedeni dogodki komentirati ne toliko kot delo Mahmuda in Fuada, marveč kot delo — angleškega predstavnika lorda Lloyda. Zakaj dovolj je znano, kako krepko se uveljavlja v egiptovski notranji politiki volja in naziranje vsakokratnega zastopnika velikobritanske vlade. Ali z drugimi besedami: režim v Londonu je merodajen tudi za režim v Kairu. Zato je povsem razumljivo, da se je predstavitelj konservativnega režima, slonečega na diktaturni osnovi, sredi junija potrudil v London, da se tamkaj pouči, kako stališče misli Macdonald zavzeti k egiptovski notranji politiki. Tudi zanj odločitev ni enostavna; po principih svoje stranke bi moral ugoditi jasno izraženim zahtevam egiptovskega prebivalstva. Toda pred petimi leti je isti Macdonald sam zavrnil program, ki ga mu je predložil Zaglul paša, legalni, po vseh pravilih zakoniti in pol-nomočni predstavnik volje ogromne večine egiptovskega prebivalstva. Takrat se je pokazalo, da je angleškemu delavskemu voditelju v poziciji ministrskega predsednika državni interes Velike Britanije, pa makar da predstavlja imperrjalizem svetovne velesile, več mego dosledno izvedeni princip demo-kratizma in nacijonalne suverenosti In doktrinarci so mu to zelo zamerili. Sedaj se istemu Macdonaldu v drugič nudi prilika ali boljše: nujnost, da voli med logiko principov in interesi po staro pojmovane države. Ni majhna stvar, odločiti se, saj mu more nasprotna večVia v parlamentu vsak trenutek izpodnesti pozicijo. Demisija lorda Lloyda kaže, da hoče Macdonald uveljaviti svoje in strankine nazore. Toda do katere mere bo šel po tej poti. to je še ogromno vprašanje, ki ga bo morala razjasniti bližnja bodočnost. PosledSce izprtja v angleški tekstilni industriji London, 31. julija, o. Zaradi izprtja 500 tisoč teikstilnih delavcev v Lanchashieru, so sorodne industrije, ki predelavajo iacktke lanehashierekih tovaren, naročile velik*-množine tekstilnega blaga v Franciji in Nemčiji, Oster nastop Evrope proti komunistični ofenzivi Vse evropske države so odločene v kali zadušiti sleherni poskus demonstracij komunističnih prevratnih elementov Berlin, 31. julija, r. V tukajšnjih komunističnih krogih se razširjajo vesti, da bodo komunisti jutri, na dan 1. avgusta, ko se vrši po nalogu iz Moskve tako zvani »Rdeči dan«, po vsem svetu priredili demonstracije, ne oziraje se na razne prepovedi s strani policije. Vesti, ki prihajajo iz raznih delov Evrope, pričajo, da imajo komunisti namen, uprizoriti nemire in izgrede, kar se da sklepati tudi iz njihovih priprav in žilave agitacije, ki jo vrše javno in tajno. Vendar pe se ni bati resnejših izgredov, ker so ne samo v Berlinu in ostalih centrih Nemčije, marveč tudi drugod, kakor na Dunaju, v Pragi, Budimpešti, Parizu itd. oblasti budno na straži ter so ukrenile tako obsežne varnostne mere, da bo vsak poskus komunističnih nemirov že v kali zadušen. Berlinski komunisti nastopajo dokaj odkrito in pTav nič ne taje, da so dobili za organizacijo jutrišnjih demonstracij iz Moskve izdatna denarna sredstva, ki so romala iz Berlina v vse evropske centre. Berlin. 31. julija, o. Nemški notranji minister Severing je izdal proglas, v katerem prepoveduje vsak obhod na jutrišnji dan po celi Nemčiji. V slučaju, če bi poskušali komunisti kršiti to prepoved, bo policija brez nadaljnjega uporabila orožje. Nemško vojno obrambno ministrstvo je izdalo tudi vsem garni-zijam ukaz, naj bodo vse čete v najstrožji pripravljenosti. Komunistični obhodi se bodo vršili samo v Berlinu, kjer so odrejene obsežne varnostne priprave. Vsa javna poslopja bodo močno zasedena po oboroženi policiji, ki bo poleg tega križarila po mestu na oklorniih in tovornih avtomobilih oboroženih s stromimi miškami. V podporo policiji sta odšla v Berlin tudi dva pehotna polka iz Potsdama in več kolesarskih bataljonov iz orovince. Položaj v Berlinu bo tem bolj napet, ker bodo sočasno s komunističnimi obhodi priredili tudi socijalisti velike oro-tikomunistične demonstracije s parolo: »Nemško delavstvo manifestira za svetovni mir!« Grožnje porenskih komunistov Koln, 31. julija d. Komunisti so preplaviti z letala v katerih ščujejo delavstvo na oborožen upor protj policiji in voiaštvu, celo porursko industrijsko okrožje. Glede na te letake je prepovedala policija za jutri vsako zbiranje v delavskih središčih in zagrozila, da bo uporabila orožje, če se delavstvo ne bo takoj pokoravalo. Socijalisti so izdali posebne letake v katerih pozivajo svoje somišljenike naj ne nasedejo demagogiji komunistov in da naj se brez izjeme odpravijo vsi na delo. Dunajska policija prepovedala vse komunistične obhode Dunaj, 31. julija, s. Policijsko ravnateljstvo je danes dopoldne ponovno prepovedalo vse komunistične demonstracije. Glasilo komunistične stranke »Die Rote Fahne« je bilo zaradi poziva na prepovedane demonstracije zaplenjeno. Tekom popoldneva je bilo aretiranih mnogo komunistov, ki so v propagandnih patruljah lepili lepake ali razdeljevali letake. Danes je bij na meji zavrnjen češkoslovaški komunistični poslanec Burian, dasi je imel reden potni list. Burian je bil že leta 1927. izgnan iz Avstrije. Komunistična akcija v Litvi Kovno, 31. julija, s. Včeraj je litovska policija odkrila v Kovnu tajno komunistično zborovanje, ki se ga je udeležilo 26 oseb. Vsi udeleženci so bili aretirani in prepeljani v zapore. Položaj v Parizu Pariz, 31. julija d. Pariški tisk obširno razpravlja o odredbah policije in notranjega ministra proti komunističnim prevratnim elementom in napoveduje kljub obširnim preventivnim meram policije spopade po pariških ulicah. Policija je že pričela s pripravami za jutrišnji dan ter so danes v prvin večernih nrah zasedle številne policijske čete javna poslopja. Po mestu so pričeli krožiti že tudi prvi policijski in vojaški oklopni avtomobili, ki vrše posebno ostro službo v pariških predmestjih. Videti je tudi že policijske in vojaške patrulje na konjih, ki križarijo po cestah in ustavljajo ter legitimirajo vsako sumljivo osebo. Položaj v Pragi Praga, 31. julija, h. Za napovedani komunistični Rdeči dan 1. avgusta so v Pragi kakor tudi v vseh ostalih industrijskih mestih republike koncentrirani močni oddelki orožništva, ki bodo zasedli vsa važna državna in javna poslopja. Danes je policija zaplenila več komunističnih listov in letakov. Komunistični intelektualci šo izdali tudi manifest, ki pa ga je policija razen uvoda in kratkega odstavka v celoti zaplenila. Aretacije komunističnih voditeljev na Bolgarskem Sofija, 31. julija, a. Bolgarska agentura poroča, da je policija pokrenila stroge mere proti neredom, ki bi se pojavili dne 1. avgusta. Vsi voditelji komunistične stranke so bili aretirani. Oblasti so v Burgasu prijele tri komunistične emisarje iz Rusije. Pri njih so našli ogromne zaloge komunističnih brošur in drugega propagandnega materijala. V Sofiji je bilo aretiranih 40, v Plovdivu pa 24 oseb. Deportiranje komunistov v Grčiji Atene, 31. Julija g. Danes je policija aretirala 9 komunističnih voditeljev, med njimi kandidata za atenskega župana Berketisa in tajnika novinarske organizacije. Razen teh je bilo devet komunistov deportiranih na otoke, nad 300 pa začasno aretiranih. Tudi finska vlada proti komunistom Relslngfors, 31. julija g. Finska vlada je za jutrišnji dan prepovedala vse komunistične manifestacije. Zasliševanje obtožencev v Tukovem procesu Vsi madžaroni naenkrat poudarjajo, kako dobri Slovaki da so Madžarski denar za slovaško avtonomistično glasilo Praga, 31. julija s. Zaradi nepričakovano dolgega zasliševanja glavnega obtoženca dr. Tuke se je pričelo zasliševanje drugega obtoženca Sznaczkega šele včeraj po-poldnie in se je danes ob pol 9. nadaljevalo. Preden je mogel predsednik otvoriti razpravo, se je prijavil k besedi zagovornik dr. Galla, ki je sporočil, da je izšel v današnjem »Slovenskem denniku« napad proti rti emu, ker na njegovem talarju ni državnega grba. Odvetnik je izjavil, da je svoj talar naročil v zadnjem trenutku in da krojač ni imel pri roki državnega grba. Zavračal je dalje napad, da ni dober Slovak in se skliceval pri tem na to, da je prevzel obrambo dr. Tuke nesebično in brez odškodnine ter iz čiste ljubezni do resnice in domovine. Predsednik je nato pozval obtoženega Sznaczkega, naj nadaljuje z včeraj prekinjeno izpovedbo. Na vprašanje, dali je bil član »Rodobrane« in kakšno vlogo je igral, je pripovedoval Sznaczky, da je sklenila akademska mladina v času, ko je bi! on urednik »Slovaka«, osnovati posebno organizacijo. Obtoženec ji ni mogel in ni hotel pristopiti, ker je bil preveč zaposlen. Na vprašanje glede denarnih podpor za ustanovitev lista »Autonomija« je izjavil Sznacz-ky naslednje: »Od raznih oseb sem prejel v ta namen 70.000 kron. Aktivni politiki niso dali denarja in moral sem ga drugje dobiti. Na nujno vprašanje predsednika, kdo so bili oni člani slovaške ljudske stranke, ki so mu dali denar za list, je izjavil Sznaczkv, da ne more imenovati imen, ker se je s častno besedo obvezal, da tega ne bo storil. Obtoženec je navajal dalje, da glavna priča Belansky ni govoril resnice in da so tudi ostale obtežilne priče pričale krivt). Odločno je zanikal, da bi bil prejemal denar iz -Madžarske. Predsednik je obtoženca opomnil na izjavo priče Vlasaka, da je Sznaczky poslal madžarskemu konzulatu v Bratislavi pismo, v katerem je zahteval denar za list. Predsednik je nato prečita! to Pismo, iz katerega je razvidno, da je Sznaczky hotel ustanoviti list z madžarsko tendenco ter prosil denarne podpore. V pismu pravi tudi, da so prejeli oni njegovi prijatelji od slovaškega narodnega sveta nalog, naj napišejo knjigo proti Rotherme-reu, za kar bodo dobili 150.000 kron. Ce pa prejmejo od Madžarske podporo, ne bodo napisali te knjige. Sznaczkv je zanikal pristnost, češ, da ni iskal nikdar zveze z Madžarsko. Po kratkem odmoru se je pričelo zasliševanje tretjega obtoženca Macha. Tudi on je izjavil, da je nedolžen. PriDovedoval je, da ga obtožnica slika kot veleizdajalca in največjega sovražnika češkoslovaške republike ter vohuna v prid Madžarske. Obtoženec ni prvič pred sodiščem, toda še nikoli ni občutil obtožbe tako težko kakor sedaj, ko je kot zaveden Slovak pozvan na odgovornost za take zločine, kakršnih so ga učili njegovi voditelji in učitelji Hlinka in drugi. Mach priznava, da je pisal članke proti Čehom, zaradi česar je bil opetovano pozvan na odgovor. Tega ni jemal tragično. Sedaj pa ga boli, da ga kličejo na odgovornost zaradi zvez z Madžarsko. Obtoženec čita nato nekatere izmed člankov proti Madžarski ht pravi, da je bi'o vse njegovo delo samo v interesu slovaške ljudske stranke m da je hotel avtonomno, prepričan, da bi samo ona lahko osrečila slovaški narod, Preprečeni komunistični načrti v Zagrebu Nova važna razkritja zagrebške policije - Vsi voditelji teroristične akcije v rokah oblasti - Nove aretacije Zagreb, 31. julija, č. Današnji »Večer« poroča: Po uspeli akciji v Samoboru so policijski direkciji v Zagrebu padli v roke toliki dokumenti, da je na podlagi teh novih podatkov mogla izvršiti številne hišne preiskave in ugotoviti 11 skrivališč na raznih krajih mesta. Policija je ugotovila, da so se v teh skrivališčih zbirali nevarni komunistični voditelji in agitatorji. Policija je nadalje ugotovila, da so se komunistični voditelji posluževali lažnivih imen. Tako se n. pr. komunisti, ki so našli smrt v Samoboru, nahajajo v spisih pod imeni »Mali«. »Črni« in »Javič«. Atentator Celan je bil krščen za »Branka«, sedaj je glede njega ugotovljeno, da se ne piše Celan, pač pa da je brat znanega komunističnega novinarja Gjure Cvijiča in da se piše Stjepan Cvijič. Naravno je, da policiji na ta način ni bilo lahko dognati pravih imen raznih' komunističnih voditeljev, ker prava imena niti komunistom samim niso bila znana. Komunistični voditelji 90 najemali svoja stanovanja in sobe potom časopisnih inseratov. Skoro povsod so se predstavljali kot študentje. V svojih sobah so imeli shranjen komunistični agi-tacijski materijal. Ko jim je postajalo kje prevroče, so poiskali nova stanovanja. Policiji se je posrečilo odkriti večje število takih skrivališč; v enem od njih je padlo policiji v roke tudi večje število oseb, ki so bile ravno zbrane na posvetovanju. V drugem skrivališču je policija našla in zaplenila tudi močno motorno kolo. Vsa pažnja policije je sedaj osredotočena na misterijoznega komunistične*:* voditelja, ki se je pripeljal iz Moskve na aeroplanu. O njem je doslej ugotovljeno, da je imel v svojih rokah vse nitke za teroristično akcijo komunistov v naši državi. Ni izključeno, da se ta ta-jinstveni tujec in boljševiški agitator že nahaja v rokah policije in da bo mogoče ugotoviti njegovo identiteto med komunističnimi prvaki, ki so bili aretirani te dni po dogodku v Samoboru. Policija bo izročila vse aretirane komuniste Državnemu sodišču za zaščito države. Zadevna obtožnica bo obsegala več sto strani. Sodišču bosta med drugim izročena tudi nedavno aretirani dr. Šalamun Levi in književnik Stevo Galogaža. V zvezi z zadnjimi komunističnimi dogodki je policija prejela številna grozilna pisma, v katerih obljubljajo neznani komunisti policijskemu direktorju in drugim policijskim organom osveto. Uspešno sodelovanje osjaške policije Zagreb, 31. julija, č. »Jutarnji list« poroča: Osiješka policija je pred dnevi aretirala v Osijeku več oseb, o katerih je bilo ugotovljeno, da so bile zapletene v ilegalno komunistično akcijo. Preiskava proti tem komunistom je dognala, da obstojajo v naši državi tajne organizacije s terorističnimi naklepi proti redu in miru v državi. Niti preiskave so kazale proti Zagrebu, kjer se je oči-vidno nahajalo središče komunistične akcije za vso državo. Zato so bili poslani organi osiješkega redarstva v Zagreb. Sodelovanje med policijskimi organi obeh policijskih uprav je rodilo popoln uspeh. V rokah oblasti se danes nahaja ves organizacijski in propagandni materijal komunistične stranke, kakor tudi vse glavne osebe, ki so to delo vodile, in mnoge osebe, ki so ga izvrševale. Ravno tako bo mogoče na podlagi gradiva, ki se nahaja v rokah oblasti razdejati delo te ilegalne organizacije ter ga onemogočiti za vse čase. Pred novimi pogajanj z Bolgarijo Pomen naše zadnje note bolgarski vladi - Tudi Burov že napoveduje pogajanja za sporazum na širši podlagi Beograd, 31. julija d. K včeraj objavljenemu poročilu od odpovedi pirot-skih konvencij je dobil vaš poročevalec na merodajnem mestu naslednje informacije: Prav za prav se ne more govoriti o odpovedi konvencij, ker te konvencije še niso bile ratificirane in torej ne uveljavljene; zato jih tudi ni bilo treba odpovedati. Jugoslavija ne želi in ne misli na to, da bi se pirotski sporazum ne izvedel. Pokazalo pa se je, da je njegova izvedba nemogoča, dokler se v bistvu ne spremene odnošaji med obema državama, posebno pa, dokler se ne reši problem večnih komitskih vpadov na naše ozemlje. Naši zastopniki so že na pirotski konferenci brezuspešno opozarjali na to in predlagali uvedbo nevtralnega obmejnega pasa, kar pa je Bolgarija odklonila. Izkušnje so pokazale, da je bilo naše stališče pravilno in utemeljeno. Nota, ki jo je včeraj izročil naš poslanik g. Nešič bolgarski vladi, samo konstatira ta dejstva in opozarja, da bi formalna ratifikacija pirotskega sporazuma položaja ne izboljšala. Zato predlaga, naj se na novih direktnih pogajanjih med Bolgarijo in Jugoslavijo ustvari podlaga za resnično pomirjen je na meji in za ustvaritev znosnejših medsebojnih odnošajev. Potem tudi ne bo nobene ovire več za ratifikacijo pirotskega sporazuma. V Beogradu iskreno žele rn se nadejajo, da bo bolgarska vlada ta naš dobronamerni predlog sprejela in da se bodo pogajanja začela v najkrajšem času. Sofija, 31. julija a. Jugoslovenski poslanik Ljuba Neš:č in bolgarski minister zunanjih del Burov sta se danes popoldne sestala h konferenci, ki je trajala nad eno uro. Na konferenci sta razpravljala o ureditvi jugoslovensko-bolgarskih odnošajev in o možnosti ra-tifikac je pirotskih pogodb. Sofija, 31. julija a. Minister zunanjih del Burov je izročil predstavnikom domačega tiska izjavo o mednarodnem položaju; v izjavi prav' med drugim: »Mi smo brez zaveznikov. Naša moč leži v naši popolni korektnosti, v našem lojalnem zadržanju in v naši dobri voljt, ki teži samo po miru. Pota. ki vodijo k sporazumu in k medsebojnemu zaupanju, so mnogo težja kakor pota. ki vodijo k sporom: Mi pa smo sklenili hoditi po potu miru in smo prepričani, da lahko računamo na zaupanje in simnatiie velikih evropskih narodov in niihovih vlad. Skušali bomo vztrajati v teh svojih prizadevanjih, pri čemer se nadejamo, da nas bodo razumeli m da bodo naša prizadevanja privedla do sporazu- ma. Naša politika je bila venomer usmerjena k sporazumu s sosedi, v prvi vrsti pa k sporazumu z Jugoslavijo. Zato ne odklanjamo direktnih pogajanj o vseh nerešenih vprašanjih, to tembolj, ker nam je jugoslovenska vlada sedaj za taka pogajanja dala neposredno priliko s svojim nedavnim odgovorom na naše pismo, ki smo ga izroči 16. aprila in kateremu smo priložili uredb« dodatke in protokole o konferenci v Piro-tu. Mi se nadejamo, da bodo ta direktna pogajanja rodila ugodne rezultate, kajti ureditev reda na meji je v interesu obeh držav in miru na Balkanu.« Pogreb generala Milosav-Ijeviča Beograd, 31. julija, p. Danes dopoldne se je ob veliki udeležbi vršil pogreb umrlega armijskega generala Miroslava Milo-savljeviča. Pogreba so se udeležili vsi v Beogradu bivajoči ministri z ministrskim predsednikom generalom Pero Živkovičem na čelu, celokupna generaliteta, ves oficirski zbor beograjske garnizije ter številni rezervni oficirji in veliko število prijateljev in znancev pokojnika. Krsto so prenesli iz Oficirskega doma na topovsko lafeto generali z ministrom vojske na čelu. Pred Oficirskim domom se je poslovil od pokojnika pomočnik ministra vojne in mornarice general Krstič, ki je zlasti na-glašal velike zasluge generala Milosavlje-viča za naše topništvo, ki ga je pokojnik spravil na današnjo višino. Velik požar v Mladenovcu Mladenovae, 31. julija, p. Sinoči je nenadoma izbruhnil požar v velemlinu posestnika in industrijalca Cvetka Gjorgje-vica, bivšega narodnega poslanca. Ogenj se je tako naglo širil, da je bilo v hipu vse poslopje v plamenu. Gasilci so kmalu prihiteli na lice mesta, vendar pa niso mogli stopiti v akcijo, ker je bilo gasilno orodje pokvarjeno. Zaradi tega je mlin pogorel do tal. Škoda znaša nad poldrugi milijon in je deloma krita z zavarovalnino. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen. Ameriška kreditna ponudba vojvodinskim mestom Novi Sad, 31. julija, č. Na občnem zboru vojvodinskih mest. ki se je vršil v Vr* šcu, je odvetnik iz NewyoTka dr. George Radin izjavil, da bi bila jugoslovensko-ameriška družba v Newyorku pripravljena ponuditi vojvodinskim mestom desetmili-jonsko dolarsko posojilo. Predlog dr. Ra-dina je občni zbor v načelu sprejel. Mestni hranilnici v Novem Sadu je bilo naloženo, da zbere podatke o posojilih, ki bi iih rabila posamezna vojvodinska mesta. Z-akljuona pogajanja se bodo vršila v Beogradu, Ekspoze Briandove vlade pred zbornico Resen poziv opoziciji za vsaj trimesečno premirje -Zaupnica vladi je bila odglasovana s 189 glasovi večine Pariz, 31. julija s. Vladna izjava, ki je bila danes popoldne prečitana v parlamentu izraža najprej Poincarčju udane simpatije in iskrene želje za skorajšnje okrevanje ter izvaja v nadaljnjem: S financira, njem v notranjosti, z ravnovesjem v proračunu s stabilizacijo in ureditviio zunanjih dolgov sta obe prejšnji vladi omogočili konferenco, ki se bo sestala v nekaj dnevih in čiie uspeh nai pred vso javnostjo zapečati zaključek dela, ki je bilo izvršeno za varnost Franciie v Evropi in v zaščito ajenia najvišjih materijelnih in moralnih interesov na svetu. Ni neutemeljena nada, da bodo tudi oni, ki na veliko obžalovanje vlade niso smatrali združljivo s svobodo svojih sklepov, da bi mogli sprejeti ponudbo za udeležbo v vladi, vsaj z glasovanjem olajšali mednarodno nalogo vlade. Ura je vsekakor resna dovolj, da opraviči žrtev napram vsakemu drugemu sklepu. Tri mesece premirja pod sedanjimi okolnostmi še ni nemogoča zahteva. Haaška konferenca bo pomenila bistven Sen v verigi organiziranja svetovnega miru. Zaščita pravic in interesov Francije na tem velikem mednarodnem razgovoru opra vičuje obstoj nove vlade in ie tudi nje program. Lahko bi se reklo, da je to edini program vlade. Da ga bo izpolnila in govorila v imenu države s potrebno avtoriteto, potrebuje zaupanja zbornice in sicer popolnega zaupanja, ki se nai jasno izrazi z glasovanjem. Pred nami leži dogo- I dek največje odgovornosti po svetovni voj. ni, toda z pomočjo zbornice io je vlada pripravljena prevzeti. Vlada zauoa zbornici, da bo ravnala samo v interesu Francije in se zavedala tudi svoje velike odgovornosti pri tej priliki. Zbornica je bila kljub veliki vročini gosto nabita. Tudi diplomatske tribune so bile zasedene do zadnjega kotička. Izrazi simpatije in želje za okrevanje na naslov Poincarčja so izzvali v vsej zbornici —-vključno socijalistov — dolgotrajno odobravanje. Ko je Briand obžaloval, da so radikali odklonili njegovo ponudbo v vladi, je nastal med klopmi daljši nemir. Ko pa je zapuščal tribuno, ga je živahno pozdravljal ves centrum, večji del desnice in tudi levice. Na zahtevo vlade je bila takoi odrejena razprava o interpelacijah glede vladne izjave. Kot prvi govornik je sociialistični poslanec Frossard v imenu svoje frakcije obžaloval, da ie obolel bivši ministrski predsednik Poincare ter nato izvajal, da njegova stranka ne bo dala vladi zaupnice, ker je kljub Poincarejevemu odhodu ostala nespremenjena. Tudi komunistični in socija-. listično-republikanski govornik sta izjavila, da ne bosta dala zaupnice vladi. Po debati je bil na predlog levičarsko republikanskega posl. Sibelle sprejet dnevni red, ki izraža vlada neomejeno zaupanie s 325 proti 136 glasovom, to je z večino 189 glasov. Radikali so se glasovanja vzdržali. „Zeppelinov" polet preko Atlantskega in Tihega oceana Dr. Eckener bo poletel do Tokija in se vrnil po istem potu domov — Pol je dolga kakih 42.000 km Frfedrichshafen. 31. julija d. Kapetan dr. Eckener je danes sprejel novinarje in jim razkazal zrakoplov »Zeppelin«, ki je pripravljen za polet v Zedinjene države. Ob tej priliki je izjavil, da bc zrakoplov od-letel jutri zjutraj med 5. in 6. uro. Pot, ki jo bo preletel »Zeppelin«, meri nad 42.000 km in jo bo zrakoplov absolviral postopoma. Prvi del poleta se bo vršil preko Atlantskega oceana v Zedinjene države, kjer bo ladja pristala na velikem letališču za zrakoplove v Lakehurstu. Tu se bo zrakoplov mudil do 17. avgusta, ko bo odletel preko Zedinjenih držav do Los Angeiesa, kjer bo napolnil svoje bencinske tanke in nato nadaljeval polet preko Tihega oceana v Tokio, kamor misli dospeti 26. avgusta. V Tokiu se bo mudil samo tri dni in bo 29. avgusta zopet preko Tihega oceana odletel v Lakehurst in od tod v Evropo. Dr. Eckener je poln zaupanja na uspeh poleta in se nadeja, da ga bo izvršil brez večjih težav. Sličnega mnenja je tudi vsa posadka zrakoplova s potniki, med katerimi je tudi slovita kitajska filmska igralka Annie May Wong in zastopniki številnih časopisnih koncernov. Danes ponoči je bilo dokončano vkrca-vanje tovorov, namenjenih v Ameriko. Za prevoz bo vkrcana neka znana Rubensova slika in kip nemškega prekooceanskega letalca Hiihnefelda. Skupna teža vseh pošiljk znaša okoli 2.000 kg. Razen tega pa bo zrakoplov odpremil v Zedinjene države tudi okoli 400 kg pošte. Friedrichshafen, 31. julija, g. Jutri ob treh zjutraj bo »Grof Zeppelin« nastopil svoj tretji prekooceanski polet v Ameriko pod osebnim vodstvom dr. Eckener j a. Na krovu je 19 potnikov, med njimi dve ženski in 41 mož posadke. Na krovu sta dalje dve opici, 4 golobi in 60 kanarčkov. Zrakoplov bo vozil tudi 2 toni tovora in pošte. Francoski prekooceanski letalci obiščejo z letalom „Rumeni ptič" Beograd Letalci Assolant, Lefevre in Lotti odlete v nedeljo na enomesečni propagandni polet preko Evrope — Odgodeni poljski prekooceanski polet Pariz, 31. julija d. Francoski letalci Assolant; Lefevre in Lotti nameravajo s svojim letalom »Rumena ptica«, s katerim so preleteli Atlantski ocean, v kratkem napraviti velik propagandni polet preko vse Evrope. Letalci bodo odleteli najbrže v nedeljo z letališča v Orliju in se ustavili v Madridu. Od tu bodo leteli preko Lisaoone, Rima, Carigrada v Beograd, Bukarešto in Prago ter se vrnili iz Prage preko Berlina v Pariz. Mogoče pa je, da bodo iz Prage leteli tudi še v Varšavo. Polet bo trajal približno mesec dni. Varšava. 31. julija d. Novi poljski prekooceanski polet, ki sta ga mislila podvzeti Poljska vojaška letalca Klisz in Kowalczyk iz Milana v Chicago, je za enkrat preložen. To pa zaradi tega. ker se je Kowalczyk premislil. Namesto njega se bo poleta udeležil najbrže znani najboljši poljski vojaški letalec poročnik Kalina. Polet češkega letala v Angoro Praga, 3-1. julija h. Po uspelem poletu preko Zagreba, Sofije in Carigrada ie pristal danes štabni kapetan HamSig s svojimi letalom »S 218« v Angori. Dosedaj je preletel progo 9200 km. Letalo je bHo izdelano v vojaSki tovarni za letala in je opremljeno z Wakerjevtmi motorji, ka so se i®borno obnesli. Veleposestnik ustrelil dva orožnika Grozen zločin uglednega seljaka — Ustrelil je dva orožnika, ki bi ga morala odvesti k zaslišanju med prevozom izdihnil. Za Gligorijevičem je bila izdana tiralica in na vse strani raz- Beograd, 31. julija p. V selu Svilajnac v resavskem srezu (niška oblast) ie bil danes popoldne izvršen krvav zločin, ki je vzbudil v vsej okolici veliko senzaciio, ker ga je izvršil brat tamošnjega župana in ker sta izgubila življenje dva orožniška narednika. Ugledni veleposestnik Dragoje Gligo-rijevič je bil osumljen sokrivde na nekem uboju ter bi moral k sreskemu poglavarju na zaslišanje. Ker se dopoldne ni odzval pozivu, je poglavar poslal na niegov dom žandarmerijska narednika Milana Blagoje-viča in Lazara Gjugjikoviča, da ga prive-deta. Orožnika sta prišla okoli 4. na Gligo-rijevičev dom in ga pozvala, nai jima sledi k sreskemu poglavarju. Ker se ie upiral, sta ga hotela ukleniti. To ga je silno razburilo, končno pa so se pobotali in Gligorijevič je šel z orožnikoma na občinski urad, da bi tam opravil običajne formalnosti. Na občinskem uradu je bil nekaj časa docela miren. Ko pa bi moral oditi na sresko poglavarstvo, je Gligorijevič nenadoma potegnil samokres in zagrozil, da vsakogar ustreli, ki bi se mu prebližal. Orožnika sta iznenada odskočila, toda Gligorijevič je naperil na nju samokres velikokaliberskega ruskega sistema. Bil je skraino razburjen. Ko se je narednik Blagojevič ne.iote premaknil, je oddal Gligorijevič nani tri strele. Smrtno zadet v srce se je Blagojevič zgrudil mrtev na tla. Njegov tovariš ie v tem trenutku segel po samokresu, da bi se branil, toda Gligorijevič je opazil njegovo kretnjo in s četrtim strelom ranil tudi njega v trebuh- Nato Je streljal še na občinskega pisarja, ki pa ga ni zadel. Ko ie videl grozne posledice svojega dejanja, je Gligorijevič pobegnil. Smrtno rani enega na. rednika Lazara Gjugjikoviča so občinski uslužbenci, ki so na strele prihiteli na pomoč, prepeljali v bolnico, v_endar pa je že poslane patrulje, vendar pa ga doslej še niso našli. Ni izključeno, da je izvršil samomor. Obtožba rnmnnskih zarotnikov BukareSta, 31. julija, a. »Rador« poroča, da je preiskovalna oblast zaključila preiskavo proti 42 osebam, ki so zapletene v nedavno zaroto proti sedanji romunski vladi. Med zarotniki so samo štirje oficirji in še ti nižji. 38 privatnih oseb bo obtoženih zaradi kaznivih dejanj proti javnemu redu iu miru v državi. Oficirji pa bodo obtoženi, ker so se zaobljubili zarotniške-mu komiteju iti kršili svojo vojašiko prisego. Razen tega bodo obtoženi, da so nagovarjali druge vojaške osebe, naj bi se priključile zaroti. Razprava proti obtožencem se bo vršila v začetku septembra. Mednarodni šahovski turnir v Karlovih varih Karlove vari, 31. julija, g. Ob ogromni udeležbi občinstva se je pričel danes veliki mednarodni šahovski turnir. Dopoldne so bile odigrane samo tri partije. Partije Tartakower - Capablanca in Bogoljubov -Euwe so ostale remis. Tartakower je presenetil Capablanco z nenavadno otvoritvijo in oba nasprotnika sta se po 26 potezi zedinila za remis. Bogoljubov - Euwe sta odigrala partijo 4 konj, ki je končala po 22 potezi neodločeno. Peruanec Canal je porazil dunajskega prvaka dr. Beckerja, ki je takoj po otvoritvi zagrešil usodno napako ter končno tudi izgubil partijo. Vse ostale partije so bile prekinjene. Danes ob treh popoldne je prispel v Karlove vari svetovni šahovski prvak Aljehin kot zastopnik nekaterih ameriških listov. Večina za poravnavo pri Slavenski banki Zagreb, 31. julija, r. Včerajšnje poročilo o definitivnem rezultatu glasovanja za poravnavo pri Slavenski banki je treba spopolniti odnosno rektificirati kakor sledi: . Zakon predpisuje, da mora za poravnavo glasovati večina navzočih upnikov. Njihove terjatve pa morajo znašati najmanj štiri petine vseh v II. razred spadajočih terjatev. Kar se tiče glasovanja po glavah, se je že pri prvi razpravi ogromna večina upnikov, in sicer 850, izrekla za poravnavo, dočim jih je takrat glasovalo 146 proti. To razmerje se je pozneje še znatno spremenilo, ker so mnogi upniki preklicali svoj prvotni votum proti ter se pridružili glasovom »za«. Ker je bilo vseh terjatev II. razreda s pravico glasovanja za 135,313.372.90 dinarjev, znaša potrebna štiripetinska večina 108,250.698.32 Din. Rezultat glasovanja po vsoti terjatev pa je naslednji: proti poravnavi je glasovalo 9 milijonov 919.587.52; občnega zbora se je udeležilo, a ni glasovalo 2,751.202.33 dinarjev; upniškega zbora se sploh ni udeležilo 13,565.875.81 Din; za poravnavo je glasovalo 109.076.707.24 Din. kaj znači za 826.008.92 Din več nego znaša štiripetinska večina. Povratek ministra Srškiča v Beograd Beograd, 31. julija, č. Minister zunanjih del dr. Marinkovič prispe jutri iz Zlati bora v Beograd. Nocoj se je vrnil v Beograd Dii-nister pravde dr. Srskič, ki je bil te dni v Sarajevu na kongresu jugoslovensko - češkoslovaških lig. Iz prosvetne službe Beoorad, 31 julija, p. Minister prosvete je podpisal večje število dekretov o napredovanju profesorjev. Med drugimi je pomaknjen v višjo skupino docent ljubljanske tehnične fakultete dr. Janko Kavčič. Dr. Žani-cu odvzet notarijat Osijek, 31. julija. Osiješka notarska zbornica je imela danes sejo, na kateri je sklenila, da se nedavno zaradi protidržavnega rovarenja obsojenemu odvetniku in notarju dr. Milovanu Žaniču odvzame pravica za izvrševanje notarijata. Neurje v Sremu Sremska Mitrovica, 31. julija č. PtošIo noč je d-ivjaJa v Gorinjem Srerau strahovita vihra. Skoda ie ogromna. Vihra je povzročite najhujše razdejanje v okolici Floka. Hmeišski nasadi v oikolici Bežic na pod-nožjiu FroiSke gore so popolnoma razdejani. Tudi koffuzm pridelek je znatno ogrožen. Rumunski trgovinski minister na Poljskem Bukarešta, 31. julija, a. Rumunski trgovinski minister Madžarov bo odpotoval na Poljsko, da vrne obisk poljskemu trgovinskemu ministru Kviatovskemu, ki se je nedavno mudil v Bukarešti. Oba ministra se bosta sestala v Krakovu, od koder bosta skupaj potovala v Varšavo. Razpravljala bosta o zbližanju med Rumunijo in Ponsko na trgovskem in industrijskem po» lju. Po končani konferenci bo minister Madžarov obiskal veliko poljsko razstavo v Poznanju. Delavska internacionala proti Horthyjevemu režimu Curih, 31. julija, d. Po dolgotrajni razpravi o stališču delavske internacionale napram madžarskemu stremljenju po reviziji trianonske pogodbe je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: Delavska internacionala bo podpirala trudi v bodoče borbo madžarskih delavcev proti obstoječemu madžarskemu režimu, ki pomenja opasnost za svetovni m iT in uredbe sosednih držav. Delavska internacionala ne bo prenehala s svojim delovanjem, naperjenim proti madžarskemu režimu. Madžarski narod ima sicer pravico do samoodločbe. ki je pa ne bo dosegel, dokler bodo poskušali to njegovo borbo za samoodločbo izrabi 'ati vladajoči vlastodržci v protidemokratske namene. Podporo delavske internacionale bo uživala Madžarska šele tedaj, kadar bo v resnici prežeta demokratskega in mirovnega duha. Amerika prolongirala francoski vojni dolg Pariz, 31. julija, o. Po izjavi ameriškega tajnika zakladnega ministrstva Melona, je sklenila vlada Zedinjenih držav, prolongira-ti plačilo francoskega trgovinskega dolsra do 1. maja 1930. Ta izjava je naletela v francoskih krogih na živahno odobravanje. Razsodišče med Grčijo in Turčijo Atene, 31. julija, p. Grška vlada je stavila Turčiji predlog, naj bi se vsa, po zadnjih pogajanjih še nerešena vprašanja predložila posebnemu arbitražnemu sodišču, ki naj bi ga imenovalo mednarodno razsodišče v Haagu. Grčija želi, da bi se vsa vprašanja čim orej likvidirala in izraža nado, da bo Turčija njen dobronamerni predlog sprejela. Najlepši vtisi južnosrbskih kmetovalcev s potovanja po Gorenjskem B NOGAVICI KLJUČ Najboljše, naftrajnefše, zalo & Včeraj zjutraj je začelo nekoliko rositi, ko so se naši simpatični gostje,_ kmetovalci iz Južne Srbije, pripravljali v Škofji Loki, da nadaljujejo svoje poučno potovanje v gornji del divne Gorenjske. Planine so bile ves dan zameglene in tako izletnikom, žal, ni bila dana prilika uživati prelestno panoramo. Zato pa so z zadivljenjem občudovali gorenjska polja in lepe vasi. Prav udomačili so se pri nas. V Škofji Loki so vodja sreske ekspoziture vlad. svet Maraš, župan Hafner z odborniki in ravnatelj mlekarske šole inž. Šabec preskrbeli, da je bilo bivanje skopljanskih kmetov v njih sredi čim prijetnejše. Z jutranjim vlakom so izletniki krenili do postaje Lesce. Že med vožnjo so z največjim zanimanjem opazovali ne samo pokrajino, marveč vsako malenkostno gospodarsko napravo in polja. MnGgi so zapi-savali v svoje beležke imena postaj in razne podrobnosti. Ko so pri Podnartu zapazili na travniku osla, so veselo vzklikali: — Evo, čudo! I u Sloveniji jedno maga-re! . .. Iz pomenkov Med izletniki, ki so sami bistri in jedri možje, so nekateri posebno zanimivi originalni tipi. Posebne pozornosti je n. pr. povsod deležna visoka, stasita pojava z belim fesom na glavi. To je Arnavt Avdil Ze-milovič iz kačaniškega sreza, pošten in veren musliman, mož dolgih brk in sokolje-bistrega pogleda. Doživlja na potovanju posebne vtise in dogodivščine. Za časa bolgarske okupacije se je bil odvrgel v šumo in se boril na vse strani. Zato — pravi — se še zdaj ne da vznemirjati v spanju. Ko je oni dan na kolodvoru v Karlovcu zadremal, ga je pocukal neki železničar, naj stopi v vlak. Avdil je skočil pokonci kakor ris ter prijel železničarja za vrat, vendar je seveda takoj tudi uvidel, da nima opravka s kakim napadalcem. V Karlovcu se je Avdil igral s sinkom odličnega funkcionarja in deček je takoj opazil na Avdilovi roki izredno velik prstan. Začel ga je prositi zanj. Dobri Avdil se je nasmehnil, poklical dečkovega očeta in dejal: — Brate, evo to tvojemu sinu! Bodiva pobratima. Kadar prideš k nam, me ne pozabi posetiti! . . . Vsi izletniki presenečajo z nenavadno močno prirodno inteligenco. Umejo treznb in logično govoriti o vseh problemih, ki tarejo našega seljaka. In vsak ima svoje zdrave nazore o življenju. Pravi užitek je razgovor s seljakom Jakovom Despotovi-čem, ki domuje in kraljuje v visokem brd-skem selu Leonovu blizu Gostivarja. Izvrstno opaža in dobro karakterizira. O razmerah v svoji ožji domovini pripoveduje: — Da, da! Ako bi imeli cenen kredit, zgradili bi si marsikaj in izboljšali svoja gospodarstva. Pri nas so take prilike: ako seljak v potrebi potrebuje denar, ga vzame na menico za 3 mesece. Plača 25 do 30 % obresti. Ko poteko meseci in seljak ne more plačati banki, se zateče k zelenašu (oderuhu). Ta zahteva 10 % za en mesec, torej 120 •/• na leto. Vidite, da tako moramo propasti. Nadejamo pa se, da nam bo nova Agrarna banka mnogo pomogla. Vsi seljaki se posebno zanimajo sa ceno živine in zemlje. Pripovedujejo z vnemo o svojih krajih in kako se borijo z obdelovanjem zemlje, ki jo cenijo še vedno po turških dukatih. Jakovu Despotoviču prav posebno ugajaio klimatične razmere v naših krajih. Zakaj? Pokaže sliko svojega velikeea pašnika, vsega v cvetju. — Narcise, jeli. — Da. Narcise. Pri nas cveto. Meseca maja in junija je ves moj travnik v narcisah. K"o sem pred leti videl fotografijo vaše Golice, sem takoj sooznal, da mora biti pri vas isti klima kakor v naših krajih . . . - Pristen starešina je Nikola Spajič iz šefa Bti'očanov pri sko^ki Črni gori. Je glavar zadruge, ki šteje 56 članov. — Kako gospodariš in vladaš zadrugi, kakor general! — Tako! se nasmehne. Vsako Jutro določim delo slehernemu članu zadruge, fn, seveda, pri meri je blagaina. Kar potrebuje kdo izmed članov, mu dam. Kunim za vse ob'eko. obutev in dnige potrebe. Dam pa tudi denar, če ga kdo res ootrebuje. — Pravi finarrni mini«ter! pripomni nekdo i7»^fd sorem"eva!cev. — Tako je! pritrdi odločni starešina Spa-iid. — v^irn kaznuieš one?ra. ki ne shrša? — PošMem fn na slabše delo. Tam naj trpi za rer»o«'"šnost. — In tudi tam noče delati? — Tedaj ne dobi ni hleba ni mfa! . . . Sorejem v Lescah in Hrašah Na kolodvoru v Lescah je bil prav lep sprejem. Deca iz Lesc in Hraš se je zbrala na peronu ter živahno pozdravljala goste. V imenu sreskega poglavarja je pozdravil se-Ijake vi. sv. dr. Tekavčič, za njim pa je želel vsem iskreno dobrodošlico župan Ivan Ažman. Obema se je toplo zahvalil vodja ekskurzije g. Savjd. Nato so seljaki kor-porativno v spremstvu km. sv. g. Trampu-ža, vi. sv. dr. Tekavčiča, inž. Škubica ter kmetijskih strokovnjakov gg. Šustiča in Zdolška odšli peš v Hraše. Tu so si najprej ogledali Sirarski dom, ustanovljen pred petimi leti, tip male gorenjske sirarne. Z vsem zanimanjem so »izletniki sledili demonstracijam mlekarja. »Odlično, vrlo praktično!« — so se čuli vzkliki in dostavki: »A koliko izgubimo mi na materijalu, ker delamo sir po starem!« G. Šustič je nato prav nazorno razkazoval seljakom razne tipe posestev v Hrašah. Vsem njegovim izvajanjem so seljaki pazljivo sledili. Ni bilo malenkosti, ki jih ne bi zainteresirala. Pokazal jim je n. pr., kako se v gorenjskih krajih goji umna reja prašičev. Vsi so bili zadovoljni, ko je gospa županja spustila na dvorišče dva krasna plemenska merjasca. Nato so odišli k drugemu posestniku, ki si je z velikim trudom, a z malimi sredstvi moderno prenovil star hlev in gospodarska poslopja. Tu so seljaki študirali in merili vzorne jasli za krave. Pa še mnoge druge gospodarske zanimivosti so motrili, a mnogi so trpko pripominjali: — Vse lepo! A pri nas so drva draga ko lek! Iz Hraš so seliaki krenili v Lesce, kjer so spotoma stopili tudi v župno cerkev. Divjlj so se svetnikom in občudovali priž-nico. Nekdo je pol resno, pol šaljivo pripomnil: — Pametno, da je propovednica na levi strani, da svečenik gleda tudi na moške, ne vedno na ženske. Ce bi bila na desni, bi se ob večnem gledanju na ženske še bolj razvnemal! ... V Lescah so si posebno dojbro ogledali naprave in stroje v tovarni verig. Vodstvo tovarne je podarilo vsakemu izletniku po eno lepo verigo. In stasiti Avdil si jo .ie prvi ovil okoli pasu! Nato so si ogledali pri kolodvoru stoječo tovarno nogavic Sk in Milke Šušteršič. V restavraciji »Legat, je bil prirejen skupen obed. Vse so domačini z gospo re-stavraterko aranžirali. Gospod Slavko Sušteršič in gospa Milka sta preskrbela tudi za lepo planinsko cvetje z Begunjščice. Srebrne planike so bile s krvavordečim ro-dodendronom povezane v lepe šopke, ki so bili položeni pred vsakega gosta. Ko so seljaki vstopili v prostrano sobo, so prelestni šopki takoj vzbudili njihovo pozornost in šaljiv mali deda je pripomnil: — E. ovo nečemo baciti u supu! . . . — Cveče k cveču, srdce k srdcu! je resno poudaril drugi. Med obedom je pevski zbor radovljiškega Sokola zapel več pesmi, ki so se izletnikov globoko dojmile. Izrečene so bile tudi mnoge lepe zdravice. Zupan Ivan Ažman je nazdravil v imenu občine, obmejne postojanke, bratom z juga ter izrazil vdanost kralju Aleksandru, kar so navzoči sprejeli z burnim odobravanjem. Zahvalila sta se v imenu seljakov g. Savič in Jakov Despoto-vič, ki je prosil navzoče domačine, naj jih tudi oni posetijo, da bodo videli in se prepričali. kako se narod na daljnem jugu bori za vsakdanji kruh. Ker je čas le prehitro potekel, Je bjl prvotni program glede izleta skozi Vintgar opuščen ter so se seljaki v avtobusih ob 14. odpeljali na Bled odnosno najprej v Podhom. kier so si ogledali tamošnjo vzorno mlekarno. Na Bledu V treh avtobusih so zdrveli izletniki proti Bledu ter so se najprej ustavili v Zasipu, kjer so z zanimanjem ogledovali nekatera gospodarska poslopja. V Podhomu jih je nato pred Zadružno sirarno pozdravil g. Jan, nakar jim je g. Goreč razkazoval gospodarske in poljedelske naprave. Iz Pod-homa so se vrnili na Bled, ki je bil v zastavah. Niso se mogli nadiviti lepoti blejskega kotička tz jezerom in čudežno lepim otokom, ki se je bleščal v popoldanskem solncu. Povsod je blejsko prebivalstvo iskreno pozdravljalo izletnike. Med zvone-njem zvonov so zasedli čolne ter se v spremstvu župana g. Rusa in župnika g. Oblaka odpeljali na otok. Tu jim je g. župnik kratko pojasnil zgodovino cerkvice, simbolični pomen lepe s.like Marijinega ozna-nenja na vratih m zvončka. Izletniki seveda niso pozabili povleči za zvonček, zvonilo je neprestano. Na vprašanje, kaj si ie želel pri zvonenju, je odgovoril odličen seljak: — Želel sem si zdravje ▼ rodbini! To Je vse! To je naša sreča! Povratek v Ljubljano Z otoka so se seljaki pripeljali pred Zdr. dom, kjer jim je bila prirejena zakuska. Tu jih je pozdravil župan Rus, odzdravil pa je g. Radomir Savič, naglašajoč, da so izletniki na vsej dosedanji poti po Sloveniji videli toliko gospodarskega napredka in pokrajinskih lepot, da jim bodo ostali vtisi iz Slovenije v neizbrisnem spominu. Občudujejo tudi lepo razvito zadružništvo, ki jim bo za vzor. Po zakuski so se izletniki vrnili na Lesce, odkoder so se z večernim brzovlakom pripeljali v Ljubljano. V restavraciji Union je bik prirejena večerja, katere so se udeležili zastopniki velikega župana, mestne občine. Kmetijske družbe in nekaterih korporacij. Danes dopoldne si bodo skopljanski seljaki ogledali v prvi vrsti moderne naprave v mestni klavnici in mesto samo. Opoldne bodo odpotovali proti Mariboru. Ustavili se bodo spotoma v Št Jurju ob južni železnici, kjer si ogledajo kmetijsko šolo. Po programu ostanejo izletniki v mariborski oblasti dva dni, nakar krenejo preko Zagreba in Karlovca v Dalmacijo do Dubrovnika, nato pa preko Bosne v svojo ožjo domovino. Želimo jim vso srečo na nadaljnji poti! K proslavi desetletnice osvoboditve Prekmurja Od vrlo ugledne strani nas naprošajo za objavo sledeče ugotovitve: »Jutro« je v svoji nedeljski številki objavilo spored proslave, ki se bo vršila 18. avgusta. Ker je pri vseh pripravah in v poročilu o sporedu več bistvenih netočnosti, Vas prosimo, g. urednik, da resnici na ljubo priobčite naslednje ugotovitve: I. Izvršilni odbor za proslavo se je imenoval sam ter ni bil nikjer in nikoli izvoljen. Sreski odbori so bili imenovani od izvršilnega odbora. Pri tem niso bili vabljeni v odbor nacijonalni delavci domačini, ki so v najusodnejših dneh v letih 1918 in 1919. stali s puško v roki v vrstah osvobodilne jugoslovenske vojske in so k osvoboditvi pripomogli največ. Prezrla so se tudi vsa kulturna, predvsem napredna društva, kakor tudi nacijonalne organizacije. Ni res, da je izvršilni odbor določil spored v sporazumu z vsemi kulturnimi društvi. Resnica je, da društva, oziroma njia zakoniti predstavniki niso bili k sodelovanju vabljeni in tudi niso določali sporeda. 3. Dejstvo je, da imajo Vse priprave za proslavo od početka enostransko obeležje ene bivših političnih strank, zaradi česar proslava ne more biti splošna in vsenarod-na. Večina društev se proslave, ako bo šlo naprej tako pristransko, oficijelno ne more udeležiti. PozabJgra učenjak trosi kužne bacile Moafcva, 31. jn-laua g. Znani rtrskj ntranrafe SoTo-vjev, k? je vodja bakteriološkega zav-oda ▼ HarjJiova. je izguoM 30 ampul z bacili sibirske fcuge. Kakor domnevajo, so se izgubile j*ri od-prerrvljaniu. Dosedaj so nasJi samo eno asnp&io. Proti SoJovjevn je bilo izdano sararii nemarnosti saporoo povelje. >JUTROc gt 17? 3 Četrtek, 1929 Naši Kraji in ljudje Planinski dom na Mirni gori Javnost bo gotovo presenetila vest, da Je podružnica SPD v Črnomlju te dni dogradila planinski dom na Mirni gori v Beli Krajini. Tiho je bilo njeno delo, zato pa tem vztrajnejše. Vsa čast podružničnemu odboru, da ni pustil svojčas započete akcije pasti v vodo, vsa zahvala pa zavednim Cr-nomaljcem, ki so gmotno priskočili mlademu društvu na pomoč ter na ta način omogočili dograditev. Najmlajši planinski pobratim stopa tako med druge naše domove in naj bo ob tej priliki presrčno pozdravljen z željo na čim obilnejše uspehe. Upati je, da bo novi dom močna privlačna sila za vse, ki si hočejo v deželi pisanic razvedriti duha in srce, pa tudi za one, ki si hočejo tu razširiti znanstveno obzorje. Bela Krajina je še skoro povsem neraziskana, dasi znamo vsi, da prehaja baš tu en jezik v drugega našega troimenega naroda; tu je tudi ostanek nekdaj slovečega Mitro-vega svetišča, po planinskem svetu rastejo planinske rože itd., torej dovolj polja za vse ukaželjne. Planincem pa bo odprto novo obzorje, ker stoji dom na divni razgledni točki: vidi se od tam vsa širna Bela Krajina, daleč tja v hrvatsko ravan in tudi naši očaki v kamniških planinah so povsem dobro vidni. Dom stoji na tako zvarri Mirni gori, 1048 m nad morsko višino. Pota do njega so markirana iz Črnomlja, Semiča, Koprivnika, nadaljnje markacije slede v bližnjih dneh. Kakor čujemo, bo slovesna otvoritev doma in izročitev istega širši javnosti dne 18. t. m. Širši oglasi bodo sledili, vsi prijatelji pa naj bodo že sedaj pripravljeni, da pohite takrat pozdravit najmlajšega pobra-tima med planinskimi domovi Gasilsko slavje v Konjicah Konjiško prostovoljno gasilno društvo slavi letos 56-letnico svojega obstoja. Ustanovljeno je bilo namreč leta 1873 in je gotovo eno starejših gasilnih društev v Sloveniji. Od članov, ki so društvo ustanovili, živi samo še g. Andrej Sutter, posestnik v Konjicah. V vsej dolgi društveni dobi je društvo živahno delovalo. Iz skromnih početkov si je tekom časa postavilo lep nov gasilni dom, zbiralo je po pregovoru: kamen na kamen palača prispevke. Gasilski dom služi v kras konjiškemu trgu. Med vojno si je nabavilo rešilni voz in izvežbalo posebno rešilno četo. Vendar staro gasilno orodje ni več odgovarjalo današnjim modernim zahtevam. Zato je odbor kupil letos novo motorno brizgalno. Dne 4 t m. bo blagoslovitev nove briz-galne. Ista bo tega dne stopila prvikrat v delovanje. Gasilska slavnost se prične že prejšnjega večera z obhodom. Drugi dan, t. j. dne 4. t m., bodo gasilske vaje in zvečer ljudska veselica pri ledeni kleti g. Ivana Senice. Tekom svojega dolgoletnega obstoja Je društvo neštetokrat pomagajo ob priliki požarov. Zato tudi upa, da se bo narod prireditve v čim večjem številu udeležil. Zakaj se dogajajo avtomobilske nesreče pri Jeperci? Prijatelj našega lista nam piše: Nesreče raznih motornih vozil pri Jeperci nad Medvodami se ponavljajo samo zaradi ondot-nega nepravilnega prečnega cestnega naklona. Prečni naklon te ceste bi moral viseti proti desni strani, če gledamo v smeri iz Medvod proti Jeperci. Pri današnjem hitrem razvoju avtomobilskega prometa je pri gradnji in regulaciji cest gledati posebno na to, da prečni cestni naklon ustreza tudi najhitrejši vožnji motornih vozil. Spričo rastočega avtomobilizma je pravilni prečni naklon ceste za preprečen.ie nesreč con-ditio sine qua non. Pri Jeperci se avtomobil kaj lahko ponesreči že pri srednje hitri vožnji. Ljudje, M so bolni na žolčnih-ledvičnfh In kamenih v mehurju ter oni. ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da ie »Franz Josefova« voda sigurno skrajno prizanesljivo delujoče sa-kinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi Pri kilah trebušnih, natrgani danki m hipertrofiji prostate. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špec. trgovinah. Pisec teh vrstic je videl te dni na svoje oči, kako bi se bil neki avtobus pri srednje hitri vožnji iz Jeperce proti Medvodam kmalu zaletel v obcestni kamen. Manjkalo je za las, da se niso ljudje v avtobusu smrtno ponesrečili in vozilo zelo poškodovalo. Vse to pa zaradi tega, ker je prečni naklon te nesrečne ceste nepravilno zgrajen. Ponavljajoče se avtomobilske nezgode naj bodo že vendar v opomin odločilnim či-niteljem, da to napako nemudoma odpravijo, ker le v tem primeru bo cesta ustrezala zahtevam varnega avtomobilskega prometa. Prečni naklon jeperske ceste je regulirati v dolgosti 40 do 50 metrov, kar bi ne stalo bogve kaj. Stroški bi bili bagatela v primeri s škodo, ki jo je že povzročila ta cestna spaka. Naj ne bodo te vrstice glas vpijočega v puščavi! Inženjer. Jubilej dela Obratovodja Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani, g. Ladislav Čargonja, praznuje 30-letnico zaposlenja pri enem in istem gospodarju. Jubilant ki se je rodil 18. maja 1880. v Orehovici pri Trsatu, je po dovršenih šolah vstopil dne 2. avgusta 1899 v tovarno g. Avgusta Žabkarja, kjer je ostal vse do danes. Jubilant je že ob vstopu v tovarno pokazal vso svojo veliko zmožnost in marljivost ter že naslednje leto postal v tovarni delovodja. Po prevzemu tovarne po Strojnih tovarnah in livarnah d. d. je g. Čargonja ostal še nadalje v tovarni in postal obratovodja. G. Čargonja pa se v teh tridesetih letih ni posvetil samo delu v tovarni, svojo sposobnost je posvetil tudi strokovni organizaciji. Od vsega početka se je ndejstvoval v Zvezi delovodij in industrijskih uradnikov v Ljubljani, kjer je tudi že sedmo leto predsednik. Po vstopu tega društva v Zvezo društev privatnih nameščencev Slovenije, je postal g. Čargonja podpredsednik te Zveze. Jubilant Je odločen naprednjak in stari naročnik naprednih listov. Od vsega početka je naš zvest naročnik ln se ga zato prav radi spominjamo in mu z mnogimi drugimi čestitamo k redkemu jubileju. Požar v potniškem vlaku Ljubljana, 31. julija. Popoldanski potniški vlak, ki vozi iz Maribora proti Ljubljani, je zadela danes požarna nesreča, ki bi bila lahko postala katastrofalna, če ne bi bili potniki dovolj hladnokrvni. Ko je namreč prrvozil vlak okrog pol 18. že precej daleč od postaje Save proti Litiji, so (nenadoma zapazili potniki enega vozov drugega razreda, da gori na hodniku več okenskih zaves. V hipu so vsi ogroženi potniki pograbili svojo prtljago, kolikor so jo mogli doseči, ter so se po vročem hodniku, nad katerim je gorel tudi že strop, prerili v sosedni voz tretjega razreda. K sreči je bilo v goTečm vozu le malo potnikov. V sosednem nabito polnem vozu je takoj nastala panika, ker se je začelo kaditi, ko so bežeči potniki odprli vrata. Nekateri potniki so v domnevi, da gori ta vagon, že začeli metati prtljago s polic. V tem je že nekdo potegnil za zasilno zaporo in vlak je obstal, fe vseh vozov so se začeli vsipati potniki na prosto, dočim je vlakovno osobje pričelo gasiti goreči voz in je bil požar - nekaj minutah po-gašen. Škoda ni baš velika. Zgorelo je le nekaj zaves in popokalo nekaj šip, dočim strop ni popolnoma pregorel, pokvarjenega voza ni bilo treba niti odpeti in so ga pripeljali v Ljubljano. _ Kakor se sodi, je zanetila ogenj v zavesi iskra iz lokomotive m ker ni bilo na Kulturni pregled U«ra slovenska m mikal na publikacija. I»- šel je Album slovenskih narodnih pesmi za srednji glas e klavirjem, priredil Zorko Prelovee. Obsega 8 izbranih., po besedilu m melodiji zanimivih naših narodnih pesmi, ki jih je prireditelj opremil s preprosto, a vendar učinkovito, v nekaterih pesmih (n. pr. >Bom šel na planince«, >Ti si ureo za-mudlla<) zelo samostojno in prijetno, narodni pesmi primerno klavirsko spremljavo. Ljubitelj narodne pesmi, naši solisti in eo-listinje bodo te zbirke brez dvoma veseli. Izvod stane 30 Din. Že tretji srbohrvatski prevod Remarqne-ovega romana. Ob istem času, ko je izšel v Beogradu v izdaji »Nolik prevod Remar-queovega senzacionalnega romana »Na zapa-du nič novega v latinici in ekavšoini, ga je izdalo založništvo »Neva< v Zagrebu v latinici in ijekavščini. O tem prevodu, ki stane 30 Din, trdi izdajatelj, da je avtoriziran, pa bi bilo zanimivo izvedeti, zakaj je avtor zahteval ravno pri slovenski ponudbi tako visoko odškodnino, ker dvomimo, da bi bila naklada hrvatskega prevoda tako visoka, da bi se z relativno nizko ceno knjige krila tudi pretirana odškodnina avtorju. _ Razen omenjenih dveh prevodov obstoji pa še tretji, ki je v cirilici in ekavščini (v beograjskem »Vremenu«). Nov snopič zbirke zakonov. Tiskovna zadruga je izdala 28. snopič zbirke zakonov, ki vsebuje zakon o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni, potem pravilnika o cepljenju živali zaradi odvračanja zdrav- ljenja in spoznavanja živalskih kužnih bolezni ter o upravljanju državnega fonda za zatiranje živalskih kužnih bolezni. Poleg tega vsebuje še Uredbo o načinu upravljanja denarnih kazni zaradi prekrškov in prestopkov po členih 111 in 113 tega zakona. Knjiga, M je važna zlasti za sreska poglavarstva, žrvinozd ravnike in občine, velja s poštnino vred Din 21.—, Časopis mi samouke ee je osnoval v Leningradu na pobudo Maksi ma Gorkega. V njem bodo sodelovali izključno le taki pisatelji, ki nimajo šolske izobrazbe. Zaplenjena slovenska knjiga. Državno pravdništvo v Mariboru je zaplenilo pesniško zbirko Antona Čulkovskega, M je izšla te dni v Mariboru z naslovom »Glasovi iz teme«. Knjigo je založila Ljudska tiskarna v Mariboru. Akademija poljskih književnikov. Kon* gres poljskih književnikov v Poznanju je sklenil osnovati akademijo poljskih knji* ževnikov. Ta predlog je stavil pisatelj Ka« den«Bandowski, dočim se je pisatelj Karel Irzykowski zavzemal za ustanovitev zbor« niče književnikov. Po pravilniku bo pre« zident Poljske republike imenoval za člane akademije 10 največjih poljskih pisateljev, ki bodo nato poklicali v akademijo še 11 priznanih pisateljev kot dosmrtne člane. Akademija bo samoupravna korporacija, ki bo imela letno na razpolago pol milijona zlotov za podpore književnikom. Vseh 21 članov akademije bo plačala država. hodniku nobenega potnika, da bi gorečo zaveso tsioj pogasil, je plamen zajel še naslednje zavese in vžgal tudi strop. Za- UUJC ziivcn/ M» fcv,^., ____ požarne nesreče je prispel vlak v Ljubljano s precejšnjo zamudo. radi Samo še danes! GRETA GARBO — RICARDO CORTEZ v krasnem ljuba vnem {Uma VALOVI STRASTI Prelepo barvani posnetki iz slovite Va-lenciie v južni Španiji, kjer uživajo za- Ob 4, Yt 6- Ys 8- 9. Din 2, 4, 6 in 8. Elitni kino Matica. Telefon 2124 Mati in mrtvi sin Liubliana, 31. julija V redakciji smo imeli davi žalosten obisk. Z Vinskega vrha nad Šmarjem pri Jelšah se je pripeljala prvič v svojem življenju v Ljubljano stara ženica obiskat svojega sina, ki jo je vabil in vabil, da mu je končno morala obljubiti. Od daleč se je pripeljala Marija Jugova, da pokropi svojega dobrega sina in ga spremi k Sv. Križu. Doma na Vinskem vrhu so se čudili, da ga ni za sv. Ano, ko je bil god njegove 20-letne sestre. Prišlo pa je veselo pismo z voščili za Anico in zagotovili, da pride prav gotovo voščit srečo materi in starejši sestri Mariji o Velikem šmarnu. »Veselite se me,« je pisal, kakor se vas veselim jaz.« Ali veselo pismo ni pomenilo nič več — zakaj pred pismom so odprli brzojavko, ki je prispela obenem z njim: »Sin Janez se je smrtno ponesrečil — pogreb bo v sredo ob pol 4. popoldne. Komanda žandarmerij-skega polka št 8.« V uredništvo se je prišla potrta mati zahvalit za lepo pisanje v listu in za zavarovalnino, ki jo ji bo izplačala zavarovalnica »Triglav«, kakor jo izplača po vsakem smrtno ponesrečenem naročniku »Jutra«. Koščena žena, od dela strpljena, z zagorelim obrazom, da so velike plave oči v njem še bolj plave in še bolj materinske ter pod črno ruto še bolj žalostne, le hvali svojega dobrega sina, kako jo je imel rad in ji pošiljal denar, da je plačevala davke in obresti od dolgov. Reveži so in le toliko pridelajo, da so v svojem .in jih ne gonijo po tujih hišah. Majhen vinograd imajo, za 50 do 100 litrov vina samo, ali lani ga je bflo komaj 20 litrov, ker ga je toča pobila in je bil mraz. In njivico v lazu, da se težko za silo, a pošteno prežive. Sin Jožef, ki je prišel z njo v Ljubljano, je mizar v Celju, nekaj pa doma, da pomaga Pri delu. Tudi obe hčerki sta dobri in pomagata. Največ pa je pomagal pokojni Janez. ki ji je naročil celo »Domovino« m jo plačal do oktobra. Njo bo potem sama plačala, za »Jutro« pa ne zmore hiša. H»do je siroto zadela usodna vest, da se še obleči ni znala sama. Le eno željo ima še, da bi odkrili krsto in bi še enkrat videla svojega sina — kakršnegakoli ... Pogreb tragično ponesrečenega orožnika Janeza Juga se je vršil ob 15.30 iz mrtvašnice vojne bolnice na Zaloški cesti. Na zadnji poti so ga spremili vsi orožniki pri komandi 8. žandarmerijskega polka, dalje orožniška Šola s komandantom in oficirji na čelu. Tovariši so položili na krsto več krasnih vencev in lepih šopkov. Pogreba prezgodaj umrlega idealnega fanta, ki je imel kot resen fant pred seboj še lepo ka-rijero, se je -udeležilo tudi nepričakovano mnogo civilnega občinstva. Sprevod je krenil iz mrtvašnice po Zaloški cesti in dalje po Tovarniški ul. naprej proti pokopališču Sv. Križa, kier so položili mrtvega Juga Po častni salvi k večnemu počitku. Po prleških cestah Ljutomer, 31. Julija 1929. Dmugod so gotovo boljše, to se pravi, zgrajene na trdnejši podlagi, širše im tudi mama blatne, oziroma poleti ma«j prašne. Toda drugod je v bližini boljši gradbeni materija!, apnenec aili graaiit, pa ne sam prodec, povrh še droben in peščam, kakršnega »udii ves tercigarmi svet med Muro in Dravo. In vijugaste so: saj so nastajale iz nekdanjih občinskih in deJoana celo poljskih cest, ta' so se slednje vile po VTateh med zasanjanimi njivama in travniki teT ob šepeta-jočiih jelšah. Jn če ®e na njih bližaš kakšnemu ostremu ovinka, smeš staro z gotovstjo pričakovani, da bo tam tndi kak most Čez potok aH jarek, ki je zdaj poleti večinoma suh. Pa kakršne so, takšne so zadostovale potrebam krajevnega prometa s konjskimi in kravjimi vpregami. V novejšem času šele ie zabrnel po njih tudi posamezen motocikel, tkalk majhen avto tTKOvskega potnika in celo tovorni avto jajca rja aiH »kurečjega ziveMčarja«, ki ga naraščajoča jajčarska konkurenca zaganja v te pozabljene, od prometa zapuščene kraje. Da, zapuščeni so ti kraji po lepi, idilični wi rodovitni Sčavniški dolimi. Žeilezmiica je stekla daleč od njih po Murskem polju, in če sa hotel priti k Sv. Jut™, ki je Klavni kraj te doline, si moral zato žrtvovati toliko časa, kakor za Maribor. No, zdaj bo to drugače: vsak dan bo po njeniilh vijugastih cestah brnel avtobus, ki bo vezati Sv. Jurij na eni strani z Ljutomerom, na drugi strani pa z Gornjo Radgono. Jn tako bodo tudi ti zapuščeni kraji bliže hrumečemu svetu ter bodo razločneje čutili oseko in pilimo življenja, tei je drvelo poprej mimo njih in le časih t lahnim valom pljiuismtfio v nije ter vrglo kakšnega začudenega popotnika v tišino njih togov in goric. PlreteMi teden, ko Je solnce pripekate s pravo pasjednevino silo, }e prvi avtobus Avtopro-meftne družbe v Ljutomeru opravil svojo komi-Sijonelno poskusno vožnjo po ŠčavmiSkn dolini. Uradna komisija je pred obč. hišo v Ljutomeru zasedla lično voz*fo, ki je potem, lahno se zi-baje. krenilo po oblastni cesti mimo Sokolskega doma m meščanske šote, kier bo od 1'1. do 1«. avgusta odprta obrtna. indusbnjrfca m kmetri-ska razstava. V kopališču na Globefki so se že •katmžffti sjsodnfi kopalci, ko je ' avtobus Sv^miT skozi widmstr.Wsko. četrt Ljutomera ob Irolodvo-m ter z obla,kom prahu za seboi skozi Noršincl, kjer so že vucite tnlattlniške lokomoVle. Za to vasfto je knerrS! z oMastoe ceste na o2T prokletarjev. Prekoračili smo razvodje med Sčavnico in Muro ter drčimo r prijetnem tempo navzdol po Orebovcih, kjer sa-nroje na levi dom znanega Branka, predvojnega itn še povojnega voditelja tod nekdaj številnih j Stajercijainceiv. Mimo črešnjavske opekarne, ki ' so jo nemški Radgončani ustanovili za našo Gornjo Radgono, se bližamo temu trgu šn skoro se znajdemo na njegovi dolgi glavni cesti, nad katero se dviga star grad. Ob MuTi se ustavimo; tu gradita naša držaiva in Avstrija betonski most, ki bo prihodnje leto otvorjen za promet. Obrežni steber na naši strani je že gotov, od njega raste zdaj ogrodje za cestišče proti prvem« sredinskemu, ki bo segal šest metrov podi dno Mure. Za zdaj še je jama sredi železnega oboda polna vode, med tem ko drugega že be-tonirajo. Poldne je, delavci so izginili z ogrodja m tudi naši želodci se rahlo oglašajo. Zato pa krenemo nazaj po Gornji Radgoni proti Radjn-cem. Pri Meleh se vozimo tik Mure, ki stalno podkopuje breg (odtod tudi ime vasi) ter prihajamo pri Šratovcih v okoliš slatinskih vrel« cev, ki obsega poleg Rždiince tudi Boržčovo ia celo prekmurske, toda na tej strani Mure ležeče PetanSce. V senci pTed zdraviliškim domom obedujejo gosti, skoro vsi precej dobro rejeni, v novem, pločevinastem in zato zelo akustičnem paviljonu igra dijaški kvartet prav diskretno otožne pesmi in poskočne džese — drugače pa je mrr in tišina naokrog. Nervozni ljudje se morajo tu pomiriti na srcu bolni morajo ozdraveli, če gledajo bližnjo vinorodno kapelo le S doline in pijejo daT prirode, radimsko slatino, In tako končajmo z Radinoi, z morda najbolj znanim krajem ob prleških cestah, zakaj na^ daijnja pot avtobusa je šla po cesti, ki ni tak« pozabljena in deviška ko ona po Ščaivnišlki dolini. Zato pa bo po njej zabrnel šele drugi avtobus družbe, in sicer, kakor se nam zatrjuje, že letos, če pa ne, kaT dostavljamo mi, »onti pa Kak venda dčnok en6k — drugo leto«. Otrok v peci Murska Sobota, 31. julija V Srdici na avstrijski meii sta tamošnje-mu mizarju zbolela na neki kožni bolezni dva otroka, od teh je imel eden sedem, drugi pa pet let. Domači so poslali v apoteko po neko črno mažo, s katero so otroka namazali po vsem životu. Da bi pa maža bolj učinkovala in v pr&* pričanju, da čim več toplote, toliko bolie za otroka, je napravila nesrečna mati uso-depolni korak. Ravnokar je bila spekla v domači kmečki peči kruh, peč je nekoliko ohladila, potem pa je položila oba otroka na leseni deščici in ju porinila v peč. Starejšega bolj globoko, mlajšega pa le nekoliko od odprtine v notranjost. Ta je bil tudi, ki je začel kmalu vpiti, dočim je starejši takoj izgubil zavest. Ko so ju na vpitje potegnili ven. starejšega tudi ribanje s jezihom ni prebudilo več k življenju in je v soboto umrl. V ponedeljek je bilo tru-1 pelce sodno obducirano. Naj bi bil ta strašen primer resen me-mento zdravstveni upravi, da zasede zdravniška mesta v Gornji Lendavi in v Canko-vL Razmere, kakor so sedaj, so nedopustne. (MIČEVALEC MRČESA ¥er/fma/m mo Br. A. Kanskv _ kemična tovarna " i^mtUMAf Gledališka «11«« ml: »JUTRO« gfc, X77j Četrtek, L VIII. 1929 Domače vesti Naročnikom Zadnje dni so dobili položnice vsi oni naročniki, ki jim je naročnina potekla s koncem julija. Prosimo jih, da jo obnove takoj prve dni tega meseca. Kdor je na naročnini še kaj na dolgu, paj obenem poravna tudi ta zaostanek. __Uprava »Jutra«. * Pot naših novinarjev na Poljsko. Vračajoč obisk svojim poljskim tovarišem potuje danes večja skupina naših novinarjev na Poljsko. Kot delegati potujejo: kot zastopnik Centralnega presbiroja dr. Milorad Radovanovič, za redakcijo »Politike« urednik Mihajlo Petrovič, za »Vreme« Stanislav Krakov, za »Pravdo« Miloje Sokič, za »Slovenca« Viktor Švajger, za zagrebške »Novosti« pa Branko Jovanovič. Delegacijo vodi predsednik Tiska Male antante Vladislav Fabjančič. Razen navedenih novinarjev so t svojem imenu odpotovali na Poljsko še nekateri drugi ugledni novinarji, ki bodo ravno tako kakor delegati gosti vlade republike Poljske. Prometni minister je dal novinarjem na razpolago poseben vagon. Novinarji, ki prispejo jutri v Varšavo, bodo v soboto položili svoj venec, okrašen z našimi in poljskimi državnimi trakovi, na *rob neznanega poljskega junaka. V Var-iavi ostanejo novinarji tri dni. Sprejel jih bo zunanji minister g. Zaleski. V smislu z obeh strani izražene želje se bo pri tej priliki ostanovila Liga poljsko-jugosloven-skega tiska. Iz Varšave potujejo naši novinarji v Vilno, Poznanj in dalje na poljsko morje, odkoder posetijo na povratku Krakov, historično mesto politične in intelektualne Poljske. * Izpit za rezervnega Inž. podporočnika Je napravil Otmar Czižek-Baylner, dijak druge skupine inženjerske dijaške čete v Karlovcu. * Napredovanje v državni službi. Inšpektor dr. Franc Stegenšek pri davčnem ode-ienju finančnega ministrstva je imenovan za višjega inšpektorja v 5. skupini I. kategorije. Asistent na tehnični fakulteti ljubljanske univerze dr. Janko Kavčič je imenovan za docenta v 8. skupini I. kategorije, Arhivska pripravnica Frnja Hvala pri državnem zastopništvu v Ljubljani pa je pomaknjena v 4. skupino M. kategorije. * Naši oficirji na Poljskem. Na povabilo poljske vlade in poljskega vojnega ministrstva odpotujejo na Poljsko tudi naši gene-aralštabni pripravniki z generaloma Beličem in Tasičem in generalštabnim polkovnikom Bodijem. Naše oficirje spremlja na potovanju vojaški ataše poljske republike v Beogradu g. Mječislav Stražniski. Svrha obiska je upoznavanje Poljske, njene vojske in njene vojne industrije. Naši oficirji, ki bodo prisostvovali vojaškim vajam konjiških, artiljerijskih, inžehjerskih in avija-tčnf.i poljskih edinic, ostanejo na Poljskem dvajset dni in obiščejo pri tej priliki tudi veliko razstavo v Poznanju. Na povratku ▼ domovino se bodo naši ofitirri pomudili nekoliko dni tudi na češkoslovaškem, kjer bodo prisostvovali velikim vojaškim manevrom. * Dr. Ploj je odpotoval v Pariz. Pomočnik delegata naše vlade pri reparacijski komisiji g. dr. Miroslav Ploj, ki je imel službene opravke v Beogradu je y torek Preko Bleda odpotoval v Pariz. * Zastopniki meščanskih šol pri ministru prosvete. Predvčerajšnjim so ministra prosvete posetili člani upravnega odbora Zveze učiteljev meščanskih šol v naši kraljevini ter mu izročili resolucije kongresa meščanskih učiteljev, ki se je nedavno vršil v Pančevu. Razložili so ministru potrebo zakona o meščanskih šolah, s katerim naj bi se uredil pravilen razvoj meščanskih šol ter določil položaj njihovih učiteljev in nčencem teh šol omogočilo šolanje v srednjih strokovni.i šolah. Minister je obečal, da se bo izraženim željam po možnosti ugodilo in da bo Zveza tudi lahko sodelovala pri izdelavi zakona o meščanskih šolah. * Društvo jugoslovenskih akademikov v Ptuja. V petek 2. avgusta ob 17. se vrši v Narodnem domu 8. redni občni zbor Društva jugoslovenskih akademikov v Ptuju. Vljudno vabimo vse gg. starejšine in člane ter jih prosimo za kar najštevilnejšo udeležbo. — Odbor. * Prijateljski sestanek. V Kranju prirede ▼ sredo dne 7. avgusta zvečer prijateljski sestanek četrtošolci iz L 1888-89 bivše nižje kranjske gimnazije o priliki svoje 40 letnice, drugi dan pa izlet na Jezersko. Poleg sošolcev tega letnika se vabijo k sestanku vsi dijaki bivše kranjske nižje gimnazije. Informacije podajata Ivan Košniik in Ivan Kumer v Kranju. * Spomenik Grgurja Ninskega dovršen. Kakor poročajo iz Splita, je spomenik Grgurja Ninskega že postavljen in dovršeno tudi cementno podnožje. Spomenik, ki je sedaj zagrnjen, bo prihodnji mesec odkrit na slavnosten način. Slavnostnemu odkritja spomenika bo prisostvoval tudi kralj. * Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani ima po stanju z dne 1. julija t L 99.864 članov in sicer 68.434 moških fei 31.430 ženskih. * Izpopolnitev avtobusne proge Vransko-Celje in nazaj, lastnik Ivan Kotar, bo od 27. t m. takole izvedena: Dnevno: Vransko, odhod 15., Celje prihod 16., Celje odhod 18.30, Vransko prihod 19.30. Ob nedeljah in praznikih: Vransko, odnod 19. Celje prihod 20. Celje odhod po večerni predstavi Celje, mestni kino. * Naši v Ameriki. Iz Clevelanda poročajo da je v tajništvu jugoslovenskega poslaništva v Washingtonu bil nedavno nameščen g. Anton Družina iz Clevelanda. Družina je študiral na univerzi v Chicagu ter bil sotrodnik slovensko orijentiranega lista »Cleveland Journal« in »Mladinskega lista« — Hrvatsko pevsko društvo »Preradovič« priredi v proslavo petnajstletnice svojega Obstoja dne 10. novembra letos v mestu Gary pevski zlet z nagradnim tekmovanjem, h kateremu so povabljena vsa hrvatska, slovenska in srbska društva širom Amerike. — Dne 6. julija je v Clevelandu umrla Marija Zakrajšek v visoki starosti 81 let V Clevelandu je bivala 40 let in je bila ena najstarejši.! slovenskih naseljenk Rodom je bila iz Goriškega. Istotam je umrl rojak Franc Mirti č iz Dolnjega Ajdovca, v Bridgevillu pa Frank Rapsel, rodom iz Germulj pri Škocjanu na Dolenjskem. V Ameriki je živel 29 let. V Južni Ameriki, v Montevideo, je v tamkajšnji bolnici »Mar-ciel« preminul goriški rojak Pavel Furlan, star 31 let. Rodom je bil iz Ložic pri Vipavi. V Južno Ameriko je prišel pred petimi leti. * Zračni promet Zagreb-Beojtrad. Zračni promet na progi Zagreb-Beograd se z današnjim dnevom v toliko izpremeni, da odleti aeroplan iz Zagreba že ob sedmih zjutraj, avtobus pa se z Jelačičevega trga odpelje ob 6.15 na aerodrom v Borongaju. * Kongres godbenikov. V Beogradu se sestane kongres vseh godbenih organizacij naše države. Kongres je sklican po nalogu prosvetnega ministrstva, ki nadzoruje organizacije. Zborovalo se bo v hotelu »Amerika«. * Primorci iz kočevskega sreza prirede v nedeljo 4. t m. okrožni izlet v Kočevje z zanimivim programom. Vsi Primorci in prijatelji primorskega pokreta prihitite v nedeljo v Kočevje. * Akt se je zgubil. 2e koncem meseca junija so poročali listi, da bodo uradništ\rjj in učiteljstvu izplačani zaostali dolgovi, selitveni stroški, potnine itd, iz druge in tretje tranže švedskega posojila. Po zatrdilu od merodajne strani je denar na razpolago. Morda so drugi uradniki tudi dobili poplačane te vrste dolgove že meseca julija, kakor so pisali listi, a izjema je pri upokojenem učiteljstvu. Tozadevni akt fin. direkcije F. br. 9944 z dne 27. junija t L odposlan na prosvetni oddelek, se je zgubil in ga ni nikjer. Denar tu, akta nikjer. Pri dobri volji bi se morda le dobil. Saj je predobro znano pod kakšnimi težkimi gmotnimi razmerami živi danes nradništvo aktivno kakor upokojeno. Kino Ideal Danes smel,! ,Saxofon Suzi" 99* Any Ondra Ob 4., pol 8„ 9. Din 2, 4 in 6. * V gumijastem čolnu po svetu. Iz Splita poročajo: V torek sta prispela v Split v gumijastem čolnu, težkem 25 kilogramov dva mlada potnika Robert Pako iz Maribora in Oton Holans z Dunaja. V tem čolnu potujeta mlada moža po svetu in sta baje prepotovala že 11.000 km. Na potovanju bosta še tri leta in bosta prepotovala še 30.000 kilometrov. * Mučen incident se je odigral, kakor nam poročajo z Bleda, v torek zvečer v tukajšnji kavarni Toplice. Jugoslovenski gostje so se že dalj časa pritoževali, da se v tej kavarni pri muziki, pesmi in raznih nastopih preveč prezira naš domači živelj. Lastnik kavarne je na pritožbe odgovarjal, da kavarne ni zgradil za domačine, temveč za tujce. V torek zvečer so srbski hrvatski in slovenski gostje, med njimi več višjih oficirjev in odličniii predstavnikov gospodarskega sveta, glasno protestirali proti preočitnemu madžarskemu obiležju večera in došlo je do nemilih prizorov. Mučen incident je izzval na Bledu živahne komentarje. Domači gostje, ki so protestirali, izjavljajo, da s svojo gesto nikakor niso hoteli žaliti tujih gostov, katerim je treba naravno posvečati pažnjo in jim z vsestran sko obzirnostjo kazati, da so nam dragi In dobrodošli. Treba je tudi konstatirati, da se tuji gostje na Bledu vedejo tudi v tem oziru strogo korektno in še ni bilo nikdar najmanjšega konflikta. Nasprotno: odnošaji med domačini in tujci so kar najprisrčnejšl. Protest je bil naperjen le proti temu, da se je domačo govorico, pesem in zabavo — namerno ali ne — že nekaj časa popolnoma Preziralo, pritožbe pa niso zalegle. POTENJE ROK, NOG Itd. zanesljivo odstrani »Sudor«-mast lekarne »Pri orlu«, Ceiie. * Druga pismena ofertalna licitacija za prevzem raznih del pri razširjenju sana-torija na Golniku se bo vršila 10. t. m. na gradbenem oddelku Gosposka ulica 15.-I. Glej tozadevni oglas v današnjem »Jutru«. * Tristopetdesetletnica mesta Karlovca. Mesto Karlovec bo prihodnji mesec proslavilo svojo tristopetdesetletnico. Za proslavo vlada med tamkajšnjim prebivalstvom veliko zanimanje. Na programu proslave je med drugim premijera drame »Zidanje Kar-lovca«, s katero se bo otvorila sezona ljudskega gledališča. Za to priliko ie M. Ctjurič izdelal deset bakrorezov o mestu Karlovcu, profesor Nikšič pa je spisal zgodovino mesta Karlovca. Pri proslavi bodo sodelovala mnoga karlovaška društva. * Slovenski delavec na Sušaku težko poškodovan. Delavec Franc Juršan iz mariborske okolice je bil na Sušaku zaposlen pri tvrdki Jadvar. V ponedeljek zvečer je bil na Delti zaposlen pri premeščanju vagonov. Pri tej priliki ga je vagon pritisnil na sklad desk, pri čemer je dobil težke poškodbe. Prepeljali so ga v reško bolnico, ker v sušaški bolnici ni bilo razpoložljivega prostora. Juršanove poškodbe so hude. * V vodnjak je padel, ko je meril neko zemljišče pri Sv. Ivanu v tržaški okolici, cestni tehnik Peter Gioliti. Ko je hitel čez travnik, ni opazil globine in je treščil v njo s krikom. Kmetje mu niso mogli pomagati. Ko so prišli ognjegasci, ie bil Gioliti že mrtev. S težavo so potegnili njegovo truplo iz globokega vodnjaka. * Velik požar. Pri Prestrankn je zgorelo poslopje Ivana Mavra. Priniteli so ognjegasci iz Slavine in potem še iz Postojne ter preprečili, da ni zajel ogenj še drugih hiš. Požar je napravil škode 45.000 lir. * Na evangeljskem pokopališču v Trstu Je kradel rožne nasade 25 letni Albert Svetina. Nagovarjal ga je k temu 37 letni Ivan Sošič. Just Kocjančič je dolžil Svetino, da mu je izmaknil nekaj semen. Pred sodniki je trdil Svetina, da je krivda njegova in da je Sošič nedolžen. Po dolgi razpravi je bil obsojen Svetina na 2 leti, sedem mesecev in 15 dni zapora, Sosič pa na sedem mesecev zapora in 175 lir globe. Precej ostra osodba. * Na Opčinah ptl Trstu so aretirali nekega Andreja Škrla, ki so ga orožniki iskali že dolgo časa, ker ima nastopiti zaporno kazen 18 mesecev zaradi tatvine. Prijeli so ga v bližnjem gozdiču, kamor ie bežal pred orožniki. Pri Škrlu so dobili bodalo, revolver, naboje in denarnico s 4450 lirami. Oddali so ga v zapore v ulici Coroneo v Trstu. _ Med. imiv. Dr. France Logar speci ja list za zobozdravništvo in ustne bolezni, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 14/1, od 1. avgusta zopet ordinira vsak dan od 10. do 12. ure dop. in od pol 3. do 5. ure popoldne. 9292 Zobozdravnik dr. A. Praunsets zopet redno ordinira v Iijubijani, Marijin trg: štev. 3 Tel. *7»* Tel, «78« * Zopet mrtvec brez glave in nog. V Pi- rotu so v torek zvečer na keiu Nišave našli moško truplo brez glave in nog. Truplo sta našla sodni uradnik Olimpič in trgovec Kosta Veljkovič. Pogled na mrtveca je bil grozen: truplo ni imelo glave, ne nog; odsekane so bile tudi roke. V bližin so našli tudi vrečo, v kateri je bil najbrže prinešen mrtvec v grmovje ob Nišavi. Pi-rot je zaradi groznega umora skrajno razburjen. Mrtveca so pod stražo pustili na licu mesta, dokler se ne snide sodna komisija. * Samomor dijakinje. S Cetinia poročajo: Vse mesto je bilo prošli ponedeljek vznemirjeno z revolverskim strelom, ki je nenadoma počil v hiši Krste Peieviča, blagajnika oblastnega odbora. V njegovi 'niši stanuje tudi njegova sestra vdova Riste Lekiča, komandirja črnogorske vojske, Danica, hčerka Riste Lekiča, dijakinja 7. razreda gimnazije, ki študira v ruskem internatu v Bečejoi je izvršila samomor. Pognala si je kroglo v čelo. Ostala ie na mestu mrtva. Pokojna Danica je bila dekle vesele nravi m je živela v izobiliu. Domneva se, da si Je končala življenje zaradi nesrečne ljubezni. ITO — zobna pasta najboljša. * Tovarna Jos. Retch sprejema mehko ln škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. * I. Hribskl, Razredni učitelj. Knjiga je pravkar izšla v založbi Oblastne zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani ter se dobiva pri založnici kakor tudi v vseh knjigarnah za ceno 30 Din. Učitelji in učiteljice, segajte pridno po knjigi, ki io je vprav za vas spisal odličen strokovnjak na osnov no šolskem polju. Mnogo zanimivega in za šolo porabnega boste našli v tei neprisiljeno kramljajoči knjigi. Šolam da založnica običajni popust 1017 lz Ljubliane u— jubilej zvestega službovanja. G. Filip Turk, ravnatelj galanterijske tvrdke A. Krisper na Mestnem trgu praznuje danes 30 letnico svojega zvestega in požrtvovalnega delovanja pri isti tvrdki. G. Turk je bil med prvimi člani trgovskega društva »-Merkur«, pri katerem je več let z vnemo deloval. Bil je vedno značajen in odločen narodnjak. Jubilantu naše iskrene čestitke! n— Na adreso mestnega magistrata. Prejeli smo: Odkar stoje v Koleziii mestne hišice, ni izginila tu ne le vsa nekdanja idila, temveč sta izginila tu tudi mir in varnost zasebne lastnine. Kot jate vrabcev preletavajo otroci od vrta do vrta in naskakuje-jo sadeže z vso brezobzirnostjo, pri čemur jim ni zapreka ne ograja in ne plot Pri tem lomijo veje, teptajo njive in mečejo v vrtove kamenje, tako, da ogražajo celo osebno varnost. Za izpremembo pa tekajo po ulicah in črtajo, rišejo in drgnejo po hišnih zidovih z vsakovrstnimi barvili in predmeti, pri čemur ne trpi samo zunanjost poslopij, temveč ima gospodar tudi občutno gmotno škodo. Prizadeti prosimo zato mestni magistrat naj pouči svoie najemnike, da morajo njihovi otroci tujo lastnino spoštovati, in naj nastopi proti kršilcem z isto energijo, kot je nastopil po svojem organu v varstvo javnih lip v Kopališki ulici v času cvetja, drugače se bomo morali zateči po svoje pravice na sodišče. u— Novo avtobusno progo Ljubi jana-Kranj preko Mengša in Velesova otvarja danes Maloželezniška družba. Začasni vozni Ted: odhod iz Ljubljane ob 6. in 13.30. iz Kranja ob 8.15 in 16. u— Javna dražba zarobljenih predmetov bo dne 10. avgusta 1929, od 9. dop. dalje na mestnem magistratu. Več na razglasu, ki je nabit na mestni deski. n— Vztrajna škodoželjnost Posestnica vile v Linhardtovi ulici Minka Zaner je opazovala že dalje časa, da ji poškoduje nekdo iz hudobnosti na domačem vrtu razne kulture. Ko se je podrobneje zanimala za stvar, je ugotovila, da skače čez plot čuden kozel v osebi vrtnarja Vinka J. Ko ga je nekoč vlovila na vrtu in izročila oblastem, je bil J. obsojen na zapor. Mesto pa, da bi se Vinko poboljšal, se je sedaj, ko je prišel iz zapora, hotel še nadalje znašati nad Zanerjevo. Tako ie omenjena zasačila predrznega vrtnarja zopet večkrat na svojem vrtu, ko ji je pohodil več gredic, razmetal zelenjavo, poruval fižol in razbi- jal šipe. Oškodovanka je Vinka zopet prijavila policiji in se bo moral ta ponovno zagovarjati zaradi povzročene škode. u— Onemogel delavec. Na Vidovdanski cesti se je zgrudil včeraj okrog 7.30 mlad okrog 20 leten delavec. Popolnoma onemoglega so ga našli na cesti pasanti. ki so obvestili stražnika, ta pa rešilno postajo. Skoro nezavestnega fanta so pripeljali v splošno bolnico. Kakor smo se informirali, je bil to leta 1909 rojeni delavec Herman Leks doma nekje iz okolice Maribora, ki je prišel v Ljubljano s trebuhom za kruhom. u— Zadnji dnevi Mesije ali »Pasijon« mi-sterij v treh delih (14 slik) se ponovi zadnjikrat po znižanih cenan v nedeljo dne 4. t. m. ob 7. zvečer na Štadionu Mladinskega doma — Kodeljevo. Po predstavi vozijo cestnoelektrični vozovi od garnizijske bolnice v smeri proti glavnemu in dolenjskemu kolodvoru. u— Huda nesreča vajenca. V Št. Vidu nad Ljubljano se je včeraj *popoldne težko ponesrečil 16 letni ključavničarski vajenec Ivan Pire. Fant, ki je zaposlen ori ključavničarju Antonu Kremžariu, je imel opravka pri stroju okrog katerega se je sukal nekam neprevidno. V trenutku, ko ni pazil in prišel z desno roko preblizu stroja, ga je ta pograbil in mu mahoma odtrgal roko v laktu. Na strahovit krik ubogega Pirca so prihiteli njegovi sodelavci, ki so ga odvlekli proč in stroj ustavili. Pire se je onesvestil in mu je prvo pomoč nudil okrožni zdravnik dr. Arko. Iz Št. Vida so takoj na to telefonirali po rešilni avto, ki je prepeljal ubogega ponesrečenca v splošno bolnico, kjer so ga operirali. u— Ukraden voziček. Cecilija Findeise-nova je predvčerajšnjim dopoldne spravila v vežo hiše št. 2 v Čevljarski ulici 200 Din vreden otroški športni voziček, ki pa se ga je v primernem trenutku polastil neznan tat. Findeisenova je tatvino opazila šele popoldne in je po dolgem iskaniu izsledila voziček v lokalu trgovke s starinami Uršule Jamnikove na Galusovem nabrežju. Jamnikova je povedala Findeisenovi, da ji je malo prej prodala voziček za 30 Din neka ženska, ki se ie predstavila za Marijo Petkovškovo iz Rožne doline. Jamnikova, ki je seveda voziček plačala, oškodovanki ni hotela vozička izročiti kar tja v en dan in je zahtevala odškodnino. Zobozdravnik dr. Cirman od 1. avgusta zopet redno ordinira Razprodaja DAM^KIH OBLEK navadne perilne . . . od Din 56.— svilene ..... » » 95.— F. I. GORIčAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 RestaTraeij a Hotel ..l iiion" vsak četrtek in nedeljo original Radio-koncert na vrtu. n n— Poljska tatvina. Na ljubljanskem polju pa tudi na polju poleg Most so v letošnjem poletju poljske tatvine zelo pogoste. Pri pristojni oblasti je bilo podanih že več zadevnih pritožb, vendar so ostali storilci večinoma neizsledeni. Predvčerajšnjim na vse zgodaj zjutraj pa je zasačil stražnik 22 letno Tono R., ko je nesla po poti Pod Ježami v predpasniku več fižola in okrog 10 kg sveže nakopanega krompirja. Stražnik je dekle ustavil in mu je takoi priznala, da je res nakopala krompir in natrgala fižol na eni izmed njiv v tamošniem okraju. Kakor je stražnik doznal pozneje, je bil oškodovan posestnik France Jevnikar, ki se je pritožil, da so mu z njegove njive odnašali tatovi poleg fižola tudi čebulo. Aretirana, ki je zaposlena kot delavka v eni ta-mošnjih tovarn, se je zagovarjala, da jo je zavedla na pot tatvine mizerija. kajti njen zaslužek nikakor ne odgovarja življenjskim potrebam. u— Kopališče ▼ hotelu »Slone Je zopet odprto. 1018 n— Pevsko društvo »Slavec«: 2. t. m. ob pol 8. zvečer obvezen članski sestanek. Iz Celja 1019 e— Dva nepooblaščena prodajalca stik. V torek popoldne so prijeli v Prešernovi ulici 34 letnega delavca Ivana Kostiča in 40 letnega vojnega invalida Dragica Vasiča oba iz Bele Reke v bogatiškem srezu, ker sta po mestu prodajala slike vladarske rodbine brez predpisanega dovoljenja. e— Poškodba splava v moškem kopališču. Kopališki mojster v moškem kopališču ob Savinji je naznanil tri kopalce, češ da so pred dnevi obračali zadnji del splava pri kopališču in ga pri tem pokvarili. Ovadeni kopalci trdijo, da so sicer potegnili splav preko Savinje, a so ga že poprej poškodovale neke druge osebe. L Kino Ljubljanski dvor! Telefon 2730 Med. Umv. Dr. Ivič Stjepan ve-ctatiTi as tet ervt -zkJt avnrk Drž. zdravilišča TOPOLŠICA, speoijalist za pJiučne boJeamd in tuberkulozo, oirrimira od 1. a-v:austa napred vsaki dan od 9.—U. dop. in od 3.—5. pop. v CeJJu, Vodnikova ulica S. 9293 e— Drzen tat prijet Kakor znano, je gdč. Švajgerjeva, blagajničarka pri tvrdki V. Hladin v Prešernovi ulici, ki stanuje v isti hiši, 15. julija ob petih popoldne zasačila pred svojo sobo neznanega moškega, ki je bil trenutek poprej ukrade! iz nočne omarice v sobi srebrno žepno uro in škarje. Gdč. Švajgerjeva je tatu prijela, mu vzela predmeta naročila domači kuharici, naj pa- Vrat > omne pustolovšč ne! Barbara RonaM Colman. I Ob 4., četrt na 7., pol 8. in 9. zi nanj in odhitela po poslovodjo. Ko se je vrnila tatu ni bilo več. Posrečilo se mu js odpreti zaklenjena vrata na dvorišču, ker niso bila zaprta z zapanom. Tat se je nekaj časa srečno izmikal oblastem, v sredo 31. julija ob pol 9. dopoldne pa ga je službujoči stražnik na podlagi ovadbe v mestu aretiral. Tat je 55 letni rudar Josip Pepev-nik s Sp. Hudinje. Pravi, da je bil kritičnega dne vinjen in da se ne spominja svojega dejanja. Sedaj mu bodo na sodišču osvežili spomin. Iz Maribora a— Za doktorja vsega zdravilstva je promoviral 26. julija na univerzi v Gradcu g. Srečko Škerjanc iz Št Ruperta v Slov. goricah, sin bivšega dolgoletnega tamkajšnjega nadučitelja. Naše iskrene čestitke! a— K spremembam pri Narodnem gledališču pripominjamo še toliko, da je imenovan za glavnega režiserja dolgoletni član in odlični režiser g. Joško Kovič. a— Poučni izlet srbskih kmetovalcev. Kmetovalci iz Južne Srbije prispejo danes dne 1. avgusta popoldne na Grobelno, od koder se podajo na kmetijsko šolo v Št Jurju. V okolici Št. Jurja sd bodo ogledali nekaj kmečkih posestev in zadružnia naprav. V Maribor prispe ekskurzija v petek, 2. t m. z vlakom ob 9.24, si ogleda vinarsko šolo in odpotuje popoldne z brzovla-kom proti Zagrebu. Želeti bi bilo, da bi bil sprejem na kolodvoru prisrčen. Zato se vabijo prijatelji naših južnih bratov, posebno pa še vse kmetijske organizacije, da se zanesljivo udeleže sprejema na kolodvoru v petek ob 9.24. a— Otvoritev avtobusne proge Konjice-Oplotnica. Mariborskemu mestnemu avtobusnemu podjetju je bila podeljena koncesija za prevažanje potnikov iz Oplotnice t Konjice in nazaj. Promet na tej progi bo otvorjen že v soboto, dne 3. t m. Avtobus bo imel zvezo z vlaki Konjice-Poličane in nazaj, ter na avtobuse, ki voziio na progi Maribor-Celje. Ker bo avtobus prevažal tudi pošto, bodo odsedai naprej Oplotničani redno dobivali svojo pošto. a— S čolnom do Črnega morja. Včeraj dopoldne so se štirie mladi športniki — Her bert Čerič, Albert Visintin, Herbert Jurič in Norbert Stranalm — odpeljali iz Studencev v velikem čolnu proti Beogradu, odkoder nameravajo dalje po Donavi do Črnega morja. Čoln in vesla so sami izdelali v Vuzenici, ki er so bili zaposleni 14 dni pri splavarjih in so si prislužili denar za potovanje. Upajo, da bodo absolvirali dolgo pot v enem mesecu. V Konstanci ob Črnem morju se nameravajo izkrcati in se potem z železnico vrniti v Maribor. a— Planinsko slavje na Klopnem vrbo. V nedeljo, 4. avgusta priredi mariborska podružnica SPD ob priliki dogotovitve vseh del povečave koče na Klopnem vrhu planinsko slavje, h kateremu vabi vse ljubitelje našega zelenega Pohorja. Ob 10. doy. maša na prostem, nato pozdravni govori in neprisiljena planinska zabava z raznovrstnim sporedom. Za dobrobit planincev bo kar najbolje preskrbljeno. Proslava se bo vršila ob vsakem vremenu. a— Umrl je včeraj dopoldne v Mariboru po dolgem bolehanju bančni ravnatelj r P. g. Alojzij Maly. Pogreb se bo vršil v petek, ob 16.30 iz kapele mestnega pokopališča na Pobrežje. Blag mu spomin, preostalim naše sožalje. a— Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev, podružnica Maribor, priredi danes 1. avgusta, ob 8. zvečer, tovarišem Dragotinu Koširju iz materi-jalnega skladišča ter ostalim uradnikom kontrole dohodkov, ki so premeščeni v Beograd, v Narodnem domu odhodnico pri kateri bodo sodelovali tudi magdalen-sko Olepševalno društvo, Sokol in Udruženje činovnikov. Svirala bo godba »Drava', pevski zbor »Drave« pa bo nastopil z več točkami. Ob lepem vremenu bo odhodnica na vrtu, ob slabem pa v veliki dvorani. Vabljeni vsi prijatelji k čim številnejS udeležbi. a— »Volkstimme« bi manifestacija Dravske doline. Mariborski nemški organ bivših socijalistov, sa je privoščil neslanost, da je o lepi manifestaciji v Marenbergu napisa! grd pamflet na račun tamošnjih Slovencev. Med drugim pravi, da ie pač iz Maribora prišlo par ducatov ljudi, ljudstva pa ni bilo. Seveda, če smatrajo pri »Volks-stimme« za ljudstvo par marenberških Nem cev, katerih ponižni politični služabniki so tako zvani socijalisti v Marenbergu še vedno, potem ljudstva res ni bilo. Marenberški socijalisti naj se raje skesano potrkajo na prsi in naj raje povedo kako so nemškim kapitalistom pomagali s svojimi glasovi do nezaslužene moči v marenberški občini, ne pa, da besedičijo o boju proti »ljudskim izkoriščevalcem«, ki ga dejanski nikjer ne vodijo, ker se kihniti ne upajo brez dovoljenja nemških kapitalistov. *— Podlegla poškodbam. 78 letna Marija Mum, o kateri smo v torek poročali, da jo je na državni cesti povozil posestnik Alojzij Nekret, je včeraj na posledicah težkih poškodb na glavi in desni roki ter zaradi pretresa možganov umrla. a— Najdeno truplo utopljenca. V petek popoldne je v prostem kopališču pri Katri v Studencih, kakor smo že poročali, utonil 22 Jetrn' pečarski vajenec Leopold Drnbinc, navdušen pevec in priznan tenorist. Na potu k pevski vaji društva »Enakost« se je šel v silni vročini še pohladit v Dravo, kjer ga je prijel krč in so ga takoj zagrnili *JUTR}Oc §t 177 5 Četrtek, l.WI. 1929 9 ICUPi pri Dubrovniku Največje m najlepše mor-efco kopališče na južnem Jadranu, 4 moderni hoteli Sobe že od 20 Din naprej. Prvorazredna kuhintja, izvrstna potna voda. Igrišče . za deco in odrasle. 2 igrišči za tenis. — Vsakdanji koncerti. — Ba/r. — Dancing. — Avtogaraža. — Pošta. — Telefon. — Zdravnik. — Pojasnila daje tn naročila sprejema : Kopališče Kupari. Odj. B. valovi. Vsi poizkusi, da bi našli njegovo truplo, so se izjalovili. Splošno se je mislilo da je Drava odnesla svojo žrtev s seboj. Včeraj zjutraj pa so studeniški fantje ne-daleč od kraja, kjer je utonil Drobinc, opazili truplom ladeniča, ki ie imel na sebi samo kopalne hlače. Obvestili so o dogodku takoj orožniško postajo v Studencih, nakar so potegnili utopljenca na suho in v njem takoj spoznali Drobinca. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico v Studencih. a— Vlom prj Sv. Marjeti ob Pesnici. Ko je šel posestnik Josip Parklič včeraj zjutraj klicat svojega hlapca, se je priplazil tedaj v hišo neznanec, ki je vdrl v zaklenjeno omaro ter odnesel Parkliču razen 4000 Din v gotovini še zlato uro z verižico in popolnoma novo črno obleko. Orožništvo je ukre nilo vse korake, da izsledi nevarnega vlomilca. Iz Novega mesta n— Afera z ukradenim krompirjem. — Ženska bolnica je prijavila orožniški postaji, da so neznani poljski tatovi izkopali ra njeni njivi, ki leži ob pobočju Kapiteljskega hriba, krompir v dolžini 60 m. Kot osumijenici tatvine so prišli v poštev delavci zaposleni pri gradbi novega šolskega poslopja. Orožniki so se napotili v delavsko barako, kjer si delavci sami kuhajo in so zaplenili vrečo krompirja, ki ga je spoznala prednica sestra Patricija Muren za last bolnice. Naslednjega dne je prišel s par delavci v bolnico po krompir stavbni podjetnik g. T. ter je protestiral proti zaplembi, češ da so delavci kupili krompir pri tvrdki Goleš. Ker je v nasprotju s to izjavo tvrdka Goleš izjavila, da delavci sicer kupujejo pri njej življenske potrebščine, da pa jim ni dobavila krompirja, je orožniška postaja predala vseh deset osumljencev državnemu pravdništvu. n— Draginja. Od vseh strani prihajajo ugodna poročila o letošnji žetvi ter o pocenitvi mlevskih izdelkov. Pri nas se tega ne opaža. Nasprotno. V času žetve, ki je letos izredno dobra, smo celo doživeli, da so cene poskočile. Naši mokarji drže ceno pšenični moki od 4.15 do 4.50 Din, kruhu in ostalemu pecivu se cene isto tako niso znižale, ostale so iste, kakor pred 10. leti. Poleg vsega tega je tudi kvaliteta kruha ostala ista. Povsod prodajajo kruh na kg samo v Novem mestu ga prodajajo na komade. Kmetom se plačuje pri izmeni pšenica po 2 Din. Goveje meso prodajajo po 18 Din, živina pa se kupuj* na živo vago dobro rejena po 9 Din, največ po 10 Din kilogram. Iz Zagorja - Z— Keglanje na dobitke. Keglaški klub obvešča, da se vrši keglanje na dobitke ob sredah, sobotah in nedeljah pri g. Kopriv-cu v Zagorju. Zaključek keglanja in razdelitev dobitkov 25. avgusta. z— Smrtna kosa. V Kisovcu pri Zagorju je preminul SO letni upokojeni rudar in gostilničar g. Ivan Sepe. Pokojnik, znan odkrit naprednjak je bil priljubljen in spoštovan po celi zagorski dolini. Svojo družino je vzgojil v strogo naprednem duhu in v njegovem lokalu je bilo zbirališče narodnih društev in organizacij. Pred 35. leti, ko se je vrnil iz Amerike, je kupil hišico, v kateri je. izvrševal gostilniško obrt. Velik pogreb je pričal o priljubljenosti pokojnega. Rudniška godba je v sprevodu igrala turobne koračnice, pevsko društvo »Loški glas« pa je zapelo svojemu članu pred hišo, v cerkvi in na pokopališču v srce segajoče žalostinke. Pogrebnega sprevoda se je udeležilo z zastavami gasilno društvo iz Zagorja in rudarji. Priljubljenemu in duhovitemu možu mir in pokoj, preostalim pa naše globoko sožalje. Iz Hrastnika h— Nesreča ni nikdar ugnana. — Pogo-relca Klanjšeka iz Čeč so morali te dni na zdravnikov nasvet, ker se mu je stanje poslabšalo, prepeljati v ljubljansko bolnico. Doma je pustil pri važnem poljskem delu — ženo in izmed 13 živih — še 10 nepreskrbljenih otrok. h— Bivša Logarjeva žaga. Pred letom je kupil rudnik od g. Logarja žago in velrk travnik pod Zavraškovo hišo. Prvotno je nameraval kupec žago opustiti. Sedaj se je pa premislil in je žago popravil ter žaga na njej svoj les. Iz Prekmurja mT— Vojaška godba v Soboti. V kraje. Kjer se nahajajo manjše formacije vojaštva, bi morala priti praviloma večkrat na leto vojaška godba iz najbližje večje gar-nizije. No, ta praksa se je za Soboto pričela sele z letošnjim letom. V nedeljo smo imeli tu 24 mož vojaške godbe iz Varaždi-na, ki so dali dopoldne promenadhi koncert s pevskim sporedom, zvečer pa na, do zadnjega razpoložljivega stola zasedenem vrtu župana Benka zelo lepo in precizno izvajan večerni koncert. Po koncertu je zaigrala godba tudi nekaj plesov in se je v naglici improvizirano plesišče vsakokrat tako napolnilo, da so prišli neplesalci bolj na svoj račun kot pa plesalci. Bil je lep večer, ki je dokazal, da ima Sobota vedno dovolj publike, ako gre za stvar, ki je vredna interesa. Upamo, da se bo g. komandant še večkrat poslužil svoje pravice in pozval tudi pozimi to res zelo dobro izvežbano godbo v goste. mr—- Teniški turnir. Med Mursko Sbbo-to in Ljutomerom so pričeli razgovori za prireditev teniškega tekmovanja med obema krajema. Tenis v Soboti je sicer še zelo mladio dete — goji se prav za prav šele slaba dva meseca, ker do tedaj Sobota ni imela igrišča, toda igrači so tako nridni, talentirani in vztrajni, da smo la^ko uver- , jeni, da bodo naši igrači trd oreh že zelo i rutiniranim nasprotnikom. * Iz Konjic nj— Karambol avtomobila s kolesarjem. Tukajšnji slaščičar g. Ferlin Josip se je peljal s kolesom domov v Vešenik skozi vas Prevrat in je hotel križati državno cesto, medtem pa ga je podrl na tla in vrgel okoli 6 metrov preko ceste za njim drveči avtomobil nekega trgovca iz Ljubljane. K sreči Ferlin ni dobil težjih poškodb, ampak le nekoliko prask, pač pa je prestal mnogo strahu in si je raztrgal obleko. Kolo se mu je popolnoma zdrobilo. Avtomobil je pri tem zavozil v brzojavni drog in ga podrl na tla. Tudi šofeTju se ni nič zgodilo. pač pa se je avtomobil nekoliko pokvaril. Na tem mestu se je zgodila letos že drugič nesreča. Pred par meseci se je tu smrtno ponesrečil neki učenec. ni— Občinska cesta, ki vodi od gostilne pri Preskerju do grabenskega Kovača, se je letos temeljito popravila. Merodajni krogi, to je zainteresirane občine bi se morali pobrigati, da se okrajna cesta za dolgost te občinske ceste podaljša. Ker za izvršitev tega dela ne bi bili potrebni visoki stroški. Korist od tega pa bi imele tri občine, posebno pa še tamkajšnji lesni trgovci. Služila bi tudi k povzdigu tujskega prometa v tem lepm kotičku pod Pohorjem. Odtod vodi namreč pot skozi Res-nik in Skomarie na Roeljo. Tukaj je tudi najbližji dohod preko Resnika k \Vinter-jevi koči na Pesku, ki jo Dravinjska podružnica SPD v Konjicah dne 15. t. m. slavnostno otvori. Pazite Tia ime MOOEROL olje ali kremo (Patent 5922) ki sta najstarejši, preizkušeni in najboljši sredstvi za solnčenje in masažo. Dob: se v vseh lekarnah in drogerijah. DROGERljA GREGORIČ, LJUBLJANA Prešernova 5. Šport Športni drobiž Včeraj je prispel na Bled teniški prvak Avstrije Artens, ki bo sodeloval na mednarodnem turnirju na Bledu pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Iz Ljubljane se udeleže turnirja najboljši igralci in igralke SK Ilirije in Atene ter najboljši igrači I. SSK Maribora. Pričakuje se tudi prihod mednarodnih prvakov. V soboto in nedeljo so se vršile v Splitu plavalne tekme za prvenstvo Splita. Tekem se je udeležil samo prvak Splita in pr vak Jugoslavije ISK Jadran, ki si je priboril brez konkurence prvenstvo splitskega podsaveza v vseh disciplinah plavanja, v skakanju in v waterpolu. Jadran je nastopil z 20 plavači in 16 plavalkami, ki bodo odpotovali na tekme za državno plavalno prvenstvo dne 9., 10. in 11. avgusta v Ljub ljani. Rezultati so bili naslednji: Juniorji: 50 m prosto: i. Mateljan 32.2, 2. Pazinovič 34, 3. Zekan 34.7. 100 m prsno: 1. Pazinovič 1:31.6, 2. Ilič 1:36.2. 100 m hrbtno: 1. Nadali 1:33.8, 2. Roje 1:42.8, 3. Delič 1:51. 4 X 50 m prosto: 13 moštvo Jadrana 2:18.2, 2. A moštvo Jadrana 2:20. Skoki: 1. Mateljan 46.38, 2. Bešker 45.52, 3. Ivaniševič 22.69. Juniorke: 50 m prosto: 1. Ivančič 40.8, 2. Kargotič 435, 3. Družejic 48.4. 100 m hrbtno: 1. Turič 1:52.8, 100 m prsno: 1. Ivančič 1:49.5, 2. Kargotič 1:51.8, 3. Šurič 1:58.4. 4 X 50 m prosti stil: 1. Jadran 2:49.3, bolje od jugoslovenskega rekorda (Jug-Dubrovnik 2:52). Seniorke: 100 m prosto: 1. Godina 1:26.1 2. Jerkovič 1:39.4, 3. Radič 1:40. 400 m prosto: 1. Roje 6:58.2. 4 X 100 m: 1. A. moštvo Jadrana 6:16.7, 2. B. moštvo Jadrana 6:21. 100 m hrbtno: 1. Godina 1:51.9 2. Jerkovič 1:57. Seniorji: 100 m prosto: 1. Senjanovič 1:04.1 (bolje od jugoslovenskega rekorda, Senjanovič 1:04.4), 2. Gazzari 1:09.3, 3. Mirkovič 1:10.3. 400 m prosto: 1. Senjanovič 5:30.8, 2. Roje 5:51.6, 3. Barač 6:5.5. 1500 m prosto: 1. Roje 23:6.2, 2. ŠpeTo 25:45 2. 4 X 200 m: 1. A moštvo Jadrana 11:05, B. moštvo Jadrana 18.2. 200 m prsno: Birimiša 3:18.8, 2. Brkovic 3:27.2. 100 m hrbtno: 1. Barač 1:31, 2. Matijaš 1:31.5, Vlah 1:33.2. Pri skokih z deske in s stolpa je zmagal Ante Pilič. Ameriški prvak v prsnem plavanju Wal-ter Spence je izboljšal svoj lastni svetovni rekord na 200 vardov na 2:30.8. Željezničari (Zagreb) s Ilirija V nedeljo sostuie v Ljubljani simpatično moštvo zagrebških Zeljeaničarjev, ki so naši športni .publiki še v dobrem spominu, ko so izšli kot siguren zmagovalec nogometnega turnirja ob priliki desetletnic« Harmesa. V zelo lepi m nad-močnj igri so zasluženo premagali slovenskega prvaka ASK Primorje s 3:1 ter nato v finalni tekmi s Herm-esom osvojili pokal. V svojih nastopih so se pokazali kot izredno disciplinirano in fair moštvo in ni čuda. da so si pridobili simpatije gledalcev. Željezničari, kakor tudi Ilirija nastopita v najmočnejši postavi. Priče tek ob IS. Pingjpong turnir ŽeJJezničarsU SK (Zagreb) : Ilirija. Ob priliki gostovanja nogometnega moštva zagrebških Železničarjev se vrši tudi ping-pong turnir med obema kluboma. Turnir se vrši na kopališču SK Ilirije v nedeljo od 10__12. in od 14.—17. ure. Vsaka stran postavi 7 tefkmo-vaicev, od ieh po eno damo. Podrobnosti slede. Službeno Iz LNP. Danes v četrtek ob 20. bo seja upravnega odbora v posebni sobi restavracije hotela »Slon«. ZaTadi važnega dnevnega reda prosi predsedstvo točne ude'ežb2. Ob 21. vabi predsedstvo podsaveza v isiti lokaj na posvetovanje z oz:rom na predstoiefn letno slavno skupščino LNP predstavnike tjubliainskih članov podsaveza; fcliubi so naiprošeni, da odpošljejo na sejo po enega ali dva pooblaščena delegata. — Tajnik. SK Svoboda. V četrte* strogo obvezen trening I. sfcupine s SK Mirijo I. ob vsakem vremen«. Do IS-30 naj b"do sledeči igrači v na?! garderobi: Fugrma, Gašperšič. Zore, Boncl. Fle;scher, Haibibt, Ozebefc. Vrtadn.ft. Bine. Bran-dalik, Malkovec, rez. Batiič, Slavko, Mlosavlje-vdč, Ciimpp-pmain. Prosim točno in vsi. Načelnik ŽSK Hermes. Seja ožiega odbora se vrši v ipeteft. dne 2. arvgrosifa ob 20. pri Končarju. Gospod Sveitfc VUi nai j skrbi za postavo ninr>r'ev za n. Io"Vi turnir)a. Susmeniz igračema Kos H:n-Vo m ZemVak se trVne. Igrači I. f™"5tva <-e ob-vpda t* redim; tremimgš prično prihodnji teden. Isto velja za rezervo. 99 M a j d i c a se ml je rodila, zdrava in krepka", hiii pripovedovati svojim znankam gospa Mica. Dekletce je ie sedaj nečimerno ter zahteva samo snežnobelo in lepo dišeče perilo. Zato si je prineslo kar s seboj Schichfov PADION Gospodarstvo Gibanje trgovstva in obrtništva v Sloveniji Zbornica za TOI v Ljubljani je sestavila statistiko prijav in odjav v trgovini za drugo četrtletje tek. leta. V tem razdobju je bilo prijavljenih 379 obratov (I. četrtletje 393), odjavljenih pa je bilo 360 obratov (792), tako da dobimo za drugo četrtletje prirastek od 19 obratov, dočim je bilo v prvem četrtletju t. 1. število odjav za 399 večje kakor število prijav. Za prvo polletje dobimo v primeri z istim razdobjem prejšnjih let naslednjo sliko o gibanju trgovstva: prijave odjave I. poli. 1927 659 625 + 34 I. „ 1928 659 757 — 98 I. „ 1929 772 1152 — 380 Iz gornje statistike je razvidno, da se je število prijav v primeru s prejšnjimi leti sicer dvignilo, vendar je število odjav še v večji meri naraslo. V prvem polletju 19Ž7 smo imeli še prirastek obratov od 34: toda že v prvem polletju pret. leta je bilo število odjav za 98 večje kakor število prijav v prvem polletju t. 1. pa celo za 38o. Gornje številke nam pričajo, da je število trgovskih podjetij, ki je koncem 1. 1927. doseglo v Sloveniji že 12.954 obratov, pričelo nazadovati. Gornje številke pa nam se potrjujejo, da se naša trgovina nahaja v težkem položaju in da se je poostril proces likvidacije življenja nezmožnih obratov. Pri obrtnih podjetjih pa opažamo še nadaljnje naraščanje obratov. V drugem četrtletju t. 1. je bilo prijavljenih 706 obratov (v prvem četrtletju 768), odjavljenih pa 461 (563), tako da dobimo prirastek od 345 obratov (205). Za prvo polletje tek. leta je v primeri z odgovarjajočimi razdobji prejšnjih ! let slika naslednja: prijave odjave I. poli. 1927 1177 575 4- 602 I. „ 1928 1413 696 + 717 I. „ 1929 1474 1024 + 450 Število prijav se torej stalno dviga, vendar pa število odjav še v večji meri narašča. Zato je tudi prirastek napram lani nazadoval od 717 na 450. Število obrtnih obratov v Sloveniji, ki je 1. 1927. znašalo po statistiki Zbornice za TOI 29.129, se je torej do prve polovice tekočega leta pomnožilo na 30.772. Izgledi letošnje hmeljske letine Srednjeevropski hmeljski urad je izdal te dni drugo poročilo o stanju hmeljskih nasadov. Poročilo pravi, da skoro tropična vročina zadnjih tednov v hallertauskem okolišu ni škodovala razvoju razstline. Širjenje peronospore se je ustavilo, ker eo bili nasadi po večkrat skropljeni (70 % nasadov je bilo po dva do trikrat škropljenih). Padavine zadnjih dni so razvoju rastline zelo koristile. V spaltskem okolišu so hmeljski nasadi lepi, prav tako v hersburšikem gorskem okolišu, samo, da se je v tem okolišu v zadnjem času pojavila peronospora in da je rastlina zaradi suše v razvoju nekoliko zaostala. Nasprotno pa v tettnanškem okolišu suša hmeljskim nasadom ni škodovala. Tu bo letina ponekod boljša kakor lani. V Schwarzwaldu se pri poznem hmelju povsod epaža peronospora, ki pa doslej ni povzročila večje škode. Drugače pa je rastlina prosta vsakega mrčesa. Po poročilu nemške sekcije češkoslov. hnieliarskega udruženja se je v žateškem okolišu rastlina v zadnjem času 6icer lepo razvijala (če izvzame one nasade, ki so trpeli zaradi toče), vendar že nekaj tednov obstoja nevarnost od strani hmeljskih uši. Sedanje stanje je srednje. Češka sekcija udruženja pa poroča, da se ugodna pričakovanja v maju in juniju zaradi vremenskih prilik in zaradi napada od hmeljskih uši ne bodo izpolnila. Tudi iz ostalih češkoslovaških okolišev poročajo o širjenju hmeljskih uši, ki se pri visokih dnevnih in nizkih nočnih temperaturah brez dovoljnih padavin zelo množijo. Oni nasadi, ki niso bili pravočasno škropljeni, ne bodo dali znatnejše letine. V Akaciji je stanje hmeljskih nasadov dobro. Rastlina $e normalno razvija ter se pričakuje srednji donos. Tudi na Poljskem ne stojijo nasadi slabo. Hmeljska uš se je doslej pojavila le sporadično. Glede Jugoslavije navaja poročilo, la je v Vojvodini stanje zelo dobro in tudi v Savinjski dolini je še vedno dobro. Pogoji za sprejem v oblastno kmetijsko šolo v Št Jurju ob južni železnici Novo šolsko leto se začne 7. oktobra ter traja polnih 12 mesecev. Sprejme se 32 gojencev deloma na prosta, deloma na pla-čujoča mesta in sicer v prvi vrsti Ie kmečke sinove, za katere se predvideva, da ostanejo na kmetijah kot bodoči gospodarji. Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, od 16 do 20 let stari, le izjemoma se sprejme tudi starejše prosilce, ako se predvideva posebna marljivost in discipliniranost Sprejme se prosilce, ki imajo vsaj 4 razrede osnovne šole, le iz krajev z manj razredi se sprejmejo tudi drugi, uprava pa se lahko ob vstopu « kratkim izpitom iz či-tanja, pisanja in ilfunstva prepriča, dali je prosilec zmožen slediti, pouku. Ob vstopu preišče prosilce zavodni zdravnik. Na prosta mesta se sprejmejo le kmečki sinovi iz mariborske oblasti, na plačujoča tudi iz ljubljanske oblasti. Vsi gojenci stanujejo v internatu. Mesečna oskrbovalnina za plačujoče znaša 150 Din. Gospodarsko jačji naj zaprosijo že iz početka za plačujoče mesto zaradi itak nizke oskrbovalnine in ker imajo ob številni vsakoletni priglasitvi kot plačujoči prednost Oproščeni gojenci morajo tudi v primeru, da pozneje vstopijo v kako službo, povrniti zavodu stroške šolanja. Lastnoročno spisani prošnji s 5 in 20 Din koleki, katero je vložiti na upravo zavoda najkasneje do konca vagusta in v kateri naj bo navedena tudi velikost posestva staršev, je treba priložiti krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, nravstveno spričevalo in obvezo staršev, da bodo krili stroške. Oni pa. ki prosijo za prosta mesta, prilože tudi davčno ali občinsko potrdilo glede velikosti posestva in višine letnih davkov ter obvezo, da ostane sin po študiju doma. Zavod ima v prvi vrsti živinorejsko-polje-delski tip, zato je zlasti primeren za kmeč-ske sinove iz živinorejskih krajev mariborske oblasti in Gorenjske. O sprejemu se obveste prosilci pismeno. Sorejeti morajo s seboi imeti potrebno praznično in delavno obleko, vsaj tri pare telesnega perila ter tekoče potrebščine brisače, krtače, nočne copate, zobno krtačico itd., plačujoči tudi 2 para rjuh in zimsko odejo. Vse korporacije, zlasti učiteljstvo se naproša, da opozore primerne fante na ta razpis. — Zakon o spremembah in dopolnitvah v zakonskih odredbah o državni in oblastni trošarini, s katerim se spreminjajo nekateri trošarinski predpisi zakona od 14. aprila t 1., je objavljen v »Uradnem listu« od 29. julija. = Carinski dohodki r I. polletja. V prvem polletju tek. leta so znašali državni carinski dohodki brez dohodkov na račun drugih oblastev 746.1 milijona Din napram 767-6 milijona Din v prvem polletju pret leta in 735-9 milijona Din v prvem polletju 1. 1927. Napram lani so torej carinski dohodki nekoliko nazadovali (predvsem zaradi slabšega uvoza v prvih dveh mesecih), napram prvemu poletju predpreteklega leta pa so se nekoliko dvignili. = Prisilne poravnave. Deželno 6odišče v Ljubljani je potrdilo prisilno poravnavo, ki jo je 6klenila prezadolženka jTovac, družba z o. z. v Ljubljani, z upniki, tako da plača upnikom 3. razreda 30odstotno kvoto v 14 dneh po pravomočni odobritvi z garancijo Prometne banke d. d. v Ljubljani. Okrožno sodišče v Novem mestu pa je potrdilo jni-silno poravnavo, sklenjeno med prezadol-ženko Amalijo Fleišmanovo v Metliki in njenimi upniki, po kateri dobe upniki III. razreda 40 odstotkov svojih terjatev. = Tečaj za obiranje in snšcoie hmelja v Novem Sadu. Da bi 63 zooljšala manipulacija s hmeljem v Vojvodini, bo Savez hmelja' jev v Novem Sadu priredil 22. t m. tridnevni tečaj za hmeljarje. Pouk bo brezplačen in mu je namen, poučiti hmeljarje, kako je treba pravilno obirati hmelj in ga su siti. = Povišanje delniške glavnice. »Jugome-tak A. d_, prva jugoslovenska tvornica kovinskih predmetov v Brodu na Savi, ki je bila 1. 1923. ustanovljena od Prve jugoslo-venske tvornice vagonov v Brodu, je povišala svojo delniško glavnico od 5 na 6 mi- lijonov Din. Podjetje je v zadnjem času dobro zaposleno. = Nova rumunska carinska tarifa. Po dolgotrajnih pripravah in anketah bo Rumunija z današnjim dnem dobila novo carinsko tarifo. Pogodbene carine, ki so določene v posameznih trgovinskih pogodbah, bodo ostale v veljavi do 1. marca prih. leta, po tem terminu pa bodo za vse države, s katerimi do tega dne ne bodo sklenjene trgovinske pogodbe, veljale tarife iz generalnega tarifa. V primeru tehničnih težkoč pri trgovinskih pogajanjih se ta termin lahko podaljša za 6 mesecev. = Reorganizacija rumunskih železnic. S sredstvi stabilizacijskega posojila se je v Rumuniji pričelo z reorganizacijo železnic. V dveh letih bodo investiral: 5 milijard le-jev (1.7 milijarde Din), in sicer 2 milijardi za zboljšanje vzdrževalne službe, 1.2 milijarde za izgraditev omrežja odnosno za položitev drugega tira na obremenjenih progah, 0.3 milijarde za mostove in 1.2 milijarde za delavnice. Borze VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani 31. julija 1929. Višina barometra 308 8 m. Kraj čas Barom. Tempe*. 3 O) Sme* vetra Io brzina v m tn tek. Jo Padavine Opazovanja 0> en > sl O* Vrsta ▼ mm 4« I. ar« t|ubl|ana Maribor Zagreb Beograd Saraievo Dubrovnik 8. 760 9 760*7 7610 761-2 7610 20 19 20 22 20 70 80 70 70 60 NE 2 nurno SSEa mirno mirno 6 7 4 3 1 dež d ti •o 1- 0-1 • Skopi!« 7. 760-4 24 40 NI 3 • Split 7599 24 60 mirno Najvišja temperatura danes v Ljubljani 25.6, najnižja 17.0. Solnce vzhaja ob 4.44, zahaja ob 19.28, luna vzhaja ob 0.16. zahaja ob 16.46. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Večinoma oblačno, sem in tja deževno vreme. Temperatura skoraj nespremenjena. 31. julija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet minimalen. Malenkostno potrebo je krila Narodna banka. Tečaji deviz so ostali rfkoro nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes za malenkost popustila, vendar ni bilo nikakega prometa. Za aranžma in za kaso je notirala 406 — 407, za avgust 408 do 411 in za december 420.5 — 421.5. Investicijsko se je okrepilo na 86.25 denar brez blaga. Tržišče zasebnih vrednot je bilo po vsem zanemarjen'). Zaključena je bi:a same Jugobanka po 80 75 Narodna ban'.:a je notirala 8100 denar. Med industrijskim: vrednotami ni bilo prometa. Trbove'j3ia ie notirala 450 — 462. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.81—22.87 (22.84) Berlin 13.5575 _ 13.5875 (13.5775). Bruselj 7.9206, Budimpešta 9.9&i8, Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9), Dunaj 8.0102 — 8.0402 (8.0252), London 276.42, Newyork 56.825, Pariz 223.23, Praga 168.63. Trst 297.78. Zagreb. London 276.02 _ 276.82, Nrw-vork 56.725 — 56.925, Pariz 222.23 — 224.23, Milan 296.75 — 29S.75, Curih 1094.4 -1097.4, Amsterdam 22.81 — 22.87, Berlin 13.5575 — 13.5875. Dunaj 8.0102 — S.CVVG, Cnrih. Zaareb 9.1265. London 25.22125, Newyork 519 64. Pariz 20.36625, Milan 27.17, Berlin 123.95, Dunaj 73.20. Praga 15.37875, Bukarešta 3.08. Budimpešta 90.65. Sofija 3.75, Dunaj. Beograd 12.43625 — 12.47625. Berlin 168.80 — 169.30. London 34.38125 do 34.48125, Milan 37-045 — 37.145, Newvork 708.15 — 710.65, Pariz 27.75 — 27.85. Praga 20.94625 — 21.02625, Curih 136.275—136.775; dinarji 12.40 — 12.46. Efekti. Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kre-kreditna 123 d., Praštediona 850 d., Kreditni 170 d., Vevče 130 d., Ruše 275—285, Stavbna 50 d„ šešir 105 d. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 406 — 407, kasa 406 — 407, za avgust 408 — 411, za december 420.5 — 421.5, investicijsko 86.25 den, agrarne 50.5 — 51.5; bančne vrednote: Praštediona S52.5 — 859, Union 202 — 204, Srpska 152 den., Jugo 80.75 — 81, Narodna 8100 den., Zemaljska 127 _ 130, Ljubljanska kreditna 123 den., Pol jo 15.75 — 16; industrijske vrednote: Narodna šumska 42 — 51, Gutmann 205 den., Slaveks 96 den., Slavonija 145 bi., JDrava 375 — 400, šečerana 425 — 440. Narodna mlinska 20 den., Union mlin 165 den., Vevče 128 den., Isis 17 bi., Dubrovačka 480 de 500, Trbovlje 450 — 462. Blagovna tržišča -f Žitni trg (31. julija). Na chicaški bori je včeraj julijska pšenica za malenkost popustila od 141 in pet osmink na t-il% centa. Po najnovejših radijskih vesteh pa se je danes pri čvrsti tendenci zopet okrepila na 143^ centa. -f Ljubljanska blagovna borza (31. julija). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni rezane hrastovine. Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni, iii sicer 1 vagon pšenice, 1 vagon koruze in 1 vagon moka Nudi se pšenica (slov post mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška stara po 275 do 277.50, baška nova, uzančno blago po 275 — 277.50; moka: >Or, fco. Ljubljana, plač. po prejemu po 400 — 402.50, koruza: baška, zdrava, re-šetana, slov. postaja plač. 30 dni, navadna tarifa po 267-50 do 270, mlevska tarifa po 260 — 262.50; ječmen: baški ozimni, 67—68 kg po 270 do 275; oves: baški, slov. postaja, navadna tarifa po 265 do 270. + Novosadska blagovna borza (31. julija). Tendenca mlačnejša. Promet: 64 vagonov pšenice, 13 vagonov moke, 3 vagone koruze, 5 vagonov ječmena in 3 vagone ovsa. Pšenica: baška, sremska in banaška 212.5—215. ^-Ječmen: baški novi 160 — 165. Oves: baški in sremski za avgust 185 — 190; banaški 180 _ 185. Moka: baška >0g« in >0gg< 3175 do 327.5; »2« 297.5 — 307.5; »5« 277-5 do 287.5; »6« 260 — 270: >7« 230 _ 240; >8< 140 _ 150. Otrobi: baški in banaški 120 do 125. + Dnnajska bona za kmetijske proizvode (30. julija). Zaradi mirne tendence aa inozemskih tržiščih je promet na dunajski bor zi močno nazadoval. Ponudniki eo vztrajali na starih cenah, na kar pa konsum ni hotel pristatL Uradni tečaji so ostali nespremenjeni. Iz življenja in sveta Veliki trenutek v Rimu Papef PIJ XL t nosflnid pod razkošnim baldahlnom, ki jo nosi T2 mož, rod! procesijo p« Trga 5Y. Petra. Kakor znano, je bilo fotografiranje tega dolgo pričakovanega dogodka prepovedano, no, ta slika nam je doka2, da tinti prepoved m nič zalega. -- 100.000 steklenic strupenega plina Panični prizori v Berlina V Wflmersdorfu v Berlinu so kopali | delavci kanale in so nenadoma zadeli ' na veliko skladišče steklenic s stru« penim plinom, ki datira še iz vojnega časa. Nekoliko teh steklenic se je raz« letelo, čim se jih je dotaknilo orodje in v hipu je bila vsa cesta in njeno sosedstvo pod plinom. Delavci in pasanti so pričeli bežati v paničnem strahu, pri onih, ki so se nahajali v bližini uhajajočega plina, so se pojavile bolečine v očeh, prehodne slepote in omedlevice. Po prvi preiskavi je dognala polici* ja, da gre za zemljišče, na katerem so med vojno izdelovali strupene pline. Kakšnih 100.000 manjših napolnjenih steklenic so bili takrat zakopali v zemljo, čez katero gre sedaj zelo pro* metna cesta. Cesta in nje oko'ica sta precej razrvana, tako da bo plin lahko Počitniški poklic Pri nas smo vajeni oglasov: »Vza* mem dijake na stan in hrano.« Ame* riški listi pa poleti redno prinašajo oglase: »Vzamem na stan in hrano va* še živali.« Tako uživa v Newvorku dolgoletno zasluženo slavo »hotel« go* spe Williamsove na Madison*avenue. Recimo, da greste na morje. Kaj hoče* te s svojim kanarčkom? Ne morete brez pomisleka vlačiti kletke s seboj in ne gre, da bi pustili ptiča samega doma. Nesete ga torej k prijazni go* spe WiIliamsovi, kjer stoji na izvesku: »Penzija za ptice. Domača hrana. Strokovno nadzorstvo. Zmerne cene.« Za en dolar na te-den dobi kanarček vsak dan svežo pitno vodo, kopel j. se* me, listič solate in košček sladkorja. Za papigo plačaš več: 3 dolarje na te* den, ker je bolj izbirčna glede hrane, se koplje zunaj in ne v kletki ter se mora tudi redno vaditi, da ne pozabi žvižgati in govoriti. Golob plača 2 dolarja, ker je požeruh. Par kolibrijev stane celo 5 dolarjev na teden: to so sitni in dragi malčki. Gospa William* sova je postala premožna! Prav tako ima ga. Peggvjeva na Sedmi cesti za* vetišče za zlate ribice. Vsaka stano* valka dobi dnevno 5 litrov sveže vo* de, šop trave in drobnih polžkov za hrano. Plača samo 10 do 25 centov dnevno, ker malo poje. Martinčki, žel* ve in mladi krokodili zapravijo že več. Zakonca Cunninghamova na 63. ulici imata lastno hišo, ki daleč smrdi po mačkah in pasji zalegi. Seveda so na* stanjeni ti dedni sovražniki v dveh posameznih poslopjih, da ne bo tepeš Železnicarski lod n v jako fini kvaliteti Din 90,— meter, kroj Din 580.—, v boljših kvalitetah meter Din 110, kroj Din 650.— in meter Din 260.—, kroj Din 1100.—, Ta izredno ugoden nakup nudi samo tvrdka 3 DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA. uhajal še več dni. Vendar pa ni smrt« no nevaren, temveč spada v kategorijo dražilnih plinov, ki povzročajo sol« zenje. Kakor je ugotovila nadaljnja pre« iskava so uporabljali takšen plin v vojnem času za preizkušanje plinskih mask. Lastnik tedanje tovarne plina ima sedaj pirotehnično podjetje na Sa« škem. Oblasti so stopile ž njim v zve« zo, da bi jim pojasnil, ali je še kaj strupenih zalog na tem ozemlju. Za sedaj so poslali na mesto gasilce, da bi uničili na površju ležeče steklenice. Vsi so opremljeni s plinskimi maska« mi. Oblasti pa ne vedo, kako M uničile globlje zakopane steklenice, ki jim ni lahko priti blizu brez nevar« nosti, da bi se ob dotiku z orodjem ne razletele. ža. Tu plačaš od 2 do 100 dol. na te« den. Marsikateri plemenit pes je zava« rovan za veliko tisoč in uživa veliko skrb? Ta penzija menda nese največ. Skozi vse leto biva tu po več sto sta« novalcev: gospod Cunningham je tudi živinozdravnik, a njegova soproga pozna posle babice. Louis Bleriot po zadnji sliki. Najbogatejši mož britskega cesarstva Kakor pravijo angleški listi, bo da« nes najbogatejši mož v britskim ce« sarstvu maharadža iz Burdvana, ki plačuje za svoje zasebno imetje 300 tisoč funtov davka na leto. Srečni mo« gočnjak ima Angleško tako rad, da se namerava za stalno preseliti v London. Seveda bi pa rad videl, da bi ga — iz« volili v spodnjo zbornico. Papež Pij XI. le po skoraj 60. letih prvi cerkveni poglavar, U se je odpovedal prostovoljnemu ujetništvu v Vatikana. Te dni smo poročali o veliki procesiji, ki Jo Je vodil izven pravega vatikanskega ozemlja. Slika nam ga predstavlja na sprehodu ▼ vatikanskih vrtovih. Atentat na Stalina V bukareštanskih ruskih emigrant« skih krogih se razširja vest o atenta« tu na sovjetskega diktatorja Stalina. Več neznancev, ki so bili preoblečeni v uniformo njegove gruzinske telesne straže, je prežalo nanj in ga je spre« jelo s streli iz revolverja, ko je hotel stopiti iz Kremi j a v avto. Zadeli so ga, a vendar ga niso ranili. Stalin nosi namreč trden oklep na prsih in tudi stene njegovega avta so opremljene z jeklenimi ploščami. Atentatorji so hi* tro izginili, prej pa so z ročnimi gra« natami ubili več vojakov in agentov G. P. LT., ki so jih zasledovali. Sovjet« ski uradni krogi vesti o tem dogodku seveda zanikujejo. Čast izumiteljem poštnih znamk Angleška poštna uprava bo izdala ob priliki letošnjega vsesvetovnega poštnega kongresa v Londonu serijo znamk, med katerimi bodo tudi tak« sne s sliko Jamesa Chalmersa in Row« landa Hilla. James Chalmers, tiskar v Dundeeju, je izdal prvo lepljivo pošt* no znamko, Hill, reformator angleških pošt, pa je dosegel javno uvedbo te znamke. ^e rabite zanesljive britvice Gillette.se boste vselej brezhibno brili. Izredno ostro rezilo Iz najboljšega jekla reze pri vsaki potezi z aparatom. Kupite pravočasno nove brit: vice Gillette f Gillette Ksenija Prunkova: Tička gre na sprehod TSSka gre na sprehod. To je dogodek. Kakor za nas dolgo potovanje. Mika jo k morju; v pesku si izkoplje kotanjoo, polno morske vode. Okrog in okrog kotanijice, po vsem morskem obrežju leže zakladi. Beli in pisani, čudno oblikovani kamenčki (zadnjič je Tička našla rožnat kamenček oblikovan kakor srček, prav zares), prazne biserne hišice morskih polžev — drobceni gradeči, s črnimi, zavitimi hodniki, rumene in zelene steklene črepinjice — če pogledaš skoznje, je ves svet zlat iti zelen; tam leže rumenkasti koščki pltrtovine, koščki lesa, podobni majhnim ladjam in še mnogo drugih čudnih stvari vseh barv in oblik. Tička se ne zaveda solne a. ne širnega morja. Saj iu ne moreš prijeti :n prebrskati. Ljubša ji je kotanjica v pe-sScu. njeno malo kalno morje in tisoči majhnih stvari, ki leže tam okrog. Vse te drobne zaklade lahko odnese domov. Potne žepe jih že ima. Čim drob-nejSi so, tem boli so ii pri srca. Mama pa sedi na skali in gleda morje in solnce v zatonu. Tička tega ne razume. Saj niti solnca niti morja ne more prijeti. Obe sta tako veliki in daljni, nedostopni. Vse veliko je nedostopno in navadno dolgočasno, razen mame, babce, kadar je dobre volje in svetega Miklavža. A danes sta mama in Tička namenjeni v mestne nasade. Tudii tja gre Tička rada. Tam so beli in črni labodi, cvetoče mačehe, s smešnimi:, rumenimi obrazki in deca, mnogo dece. Pred odhodom velike priprave. Mama Tičko počeše iti ji priveze v lase živord-eč trak. V hitrici fi trm;je kolena, jo obriše pod noskom, ji smukne čez glavo rdeče krilce, jo premeri od nog do glave. Križ božji, kakšne so nogavice! Ob robu zavihane in po-svaljkane kakor slakov cvet — pravi mama. A babca pravi: kakor gramofon. In človek ne ve, ali so bolj sivo-rjave ali zelenosive. Davi pa so bile snežn-obele. Mama da Tički iz omare sveže nogavice: »Sama si jih obujJ Dovolj si velika!« Tička sede sredi sobe na tla. Sezuje se, obrača nogavice v roki, potem se prime za palec in se nekam zastrmi, pogleda nogav:ce, ki očedi s kazalcem prah izmed prstkov; nato se domisli, da sta z mamo namenjeni v nasade, reče »Smuk!« in vleče, vleče, zvleče nogavico na nogo. Peta nožice sicer ni tam, kjer je peta v nogavici in tudi prstki ne tičijo tam, kjer je zanje določen prostor. Še druga noga. Tu gre hitreje. Prstki so cek) tam, kjer morajo biti. In, smešno, presmešno, palec kuka iz nogavice. Pa prav palec! Rožnat je in prijazno miga. Tička se, zasmeje: »Mama, luknja!« Mamo p! zaskrbi; otrok se smeje, a je luknja v nogavici vendar nekaj žalostnega. Kakšna gospodinja bo Tička, ko doraste! Pouči Tičko o tem in brž zategne luknjo s šivanko. Tička pa si misli: »Škoda, zdaj nima palec več okenca.« Tička steče v kuhinjo, v dušku spije skodelico kave, se globoko oddahne in st-op' k babici po slovo. Nove težkoče. Babica je pravkar prebrala povest, knjige je konec m ji je tega žal ia se dolgočasi. Za to Tičko Vzeti mesto dati! Tega načela se lahko brez pomisleka poslužujete: pijte kavo Hag brez kofeina. S tem pridobite neštete prednosti na Vašem zdravju. A zaradi tega Vam ni treba ničesar dati, niti pogrešati. /mC^^^i Kava Hag je najfinejša zrnata kava, nenadkriljiva gle« de nežnosti okusa in arome in poleg tega zajamčeno neškodljiva. Dobrna st v vseh bol/Sth trgovinah z mešanim blagom. Zahtevat** kavo Hag v hotela m kavarni. Kava Hag varuje srce in živce! Maček na strehi Lahkomiseln rdečelas maček je za* šel na streho londonskega Kristal*pa* Iacea in na noben način ni mogel dol. Stotine zijal ga je opazovalo tri dni. Naposled je poslalo Društvo za var* stvo živali ognjegasce. Zaprli so pro« met na živahni Saint Aubints Road, nastavili lestvice in spustili na streho žerjav s privezano košaro. A maček se ni upal noter. Samo enkrat je sko* čil na rob košare. Toda množica spo* daj je tako zaploskala in zatulila od navdušenja, da je prestrašeni maček zopet pobegnil. Naposled so morali ognjegasci napeti vrv. Dva moža sta se po vrvi povzpela na težko dostopno streho, rešila mačka in ga izročila last« niku z vljudno prošnjo, naj ga za na« prej ne pusti tvegati življenje ter ovi« rati velemestni promet Miss Margaret Bondiield, angleška državna tajnica za delo, se Je trudila na vso moč, da bi preprečila ogromno izprtje tekstilnih delavcev v Lancashireu, a brez uspeha. Pogajanja so se razbila ob trdovratnosta delodajalcev, Id M svojim uslužbencem radi znižali plače. Pol milijona ljudi Je v Lancashirea danes brez dela, ta kriza v angleški industriji Je največja po zadnji rudarski stavki. Lutka na potovanju Kodanjski dnevnik »Politiken« je psolal na razstavo v Barceloni lutko, ki predstavlja dansko kmetico v na« rodni noši. Lutka potuje čisto sama, a ima pri sebi vse potrebne vozne list« ke in pa listek s sledečo vsebinot »Vsem mojim ljubeznivim sopotni* kom! Pomagajte mi, prosim, ob iz« menjavi vlakov. Primite me pod paz» duho in me postavite v pravi kupe, ker ne morem stati na lastnih nogah.« Kakšne skrbi imajo neld ljudje Vikomtesa de Noailles, ki jo pozna vsa pariška družba zaradi njenih eks« centričnih domislekov, je priredila plesni večer, katerega pa so se smeli udeležiti povabljeni le v predpisanih kostumih. Ti kostumi niso smeli biti iz običajno uporabljenega blaga, n. pr. iz žameta, svile, volne ali platna, tem« več iz kakršnekoli druge snovi. Tako si videl obleke, ki so obstajale iz sa< mih vrvic ali voznih listkov, kamenč« kov, peres in žice. Fotografirana nebesna karta Po sklepu nemških zvezdoslovniS družb so začeli na observatorijih v Hamburgu in Bonnu izdelovati veliko nebesno karto s pomočjo fotografije* Na ta način upajo, da sestavijo abso« lutno neoporečen zvezdni atlant, ki bo obsegal vse zvezde, sozvezdja in pra« megle, kolikor jih pač more sprejeti fotografska plošča. Kakor znano pa se na fotografsko ploščo ujame dosti več žarečih nebesnih teles, nego jih more opaziti tudi s teleskopom oboroženo oko. Podganje srečke V Moskvi imajo vedno več podgan in so odpovedali vsi strupi, ki se jih je posluževal magistrat. Zato je raz« pisalo mesto velikansko podganjo Io« terijo. Vsakdo, ki prinese mitničarja mrtvo podgano, dobi eno srečko. Vsak teden se bo dvakrat vršilo žrebanje, in sicer pride na vsakih 5000 podgan ed dobitek 250 rubljev. To idejo so si v Moskvi izposodili pri Japoncih. Na otoku Formozi so uničili na isti način tekom 6 mesecev do 2 milijona pod« gan. Ob času prekooceanskih poletov obletnica poleta čez Rokav« ski preliv Te dtrf Je preteklo 29 let, odfcar se }e drznil prvi letalec na polet čez mode, seveda samo -j za naše pojme — precej ozki RokavskJ preliv, lz Calalsa v Dover. Ta pogumni mož Je bS Lonis Blžriot, daven pijotrir letalstva hi eden najboljših graditeljev ▼ tej stroki. Louis Blčriot Hvl ie danes bi so ga ob drogi desetletnici zna menitega poleta počastiB z velikimi slavnostmi, o čemer so Usti že podrobneje poročaH. Na sliki letalo, s katerim Je tedaj premagal kot prvi zračno razdaljo med evropskim kontinentom ta Anglijo. Aparat mu Je odkupil pariški dnevnik »Matin« In ga podaril državi. Razstavljen je v pariškem k observatoriju za umetnost in obrt. natančneje pogleda preko očal, in se razburi: »Jej, jej, današnja mladina! Ima krila do kolen. Prehladila se boš in si nakopala trganje za stara leta. Nak, ko smo bili mi mladi...« Tedaj opazi, da Tička nima njenih nogavfc, tistih, ki jih je ona spletla, s poližki in luknjicami. Zato užaljena umolkne. A Tička, ko da ni nič, brblja in obljublja babici, da fi prinese s sprehoda divjih kostanjev za njene bolne noge. To potolaži babico, ki je trdno uverjena, da divji kostanj pomaga proti krču in trganju. Vsaj po tri jih ima vedno v postelji ob nogah. In Tička skrbi za zalogo. t Tedaj pride po Tičko mama. Odideta po stopnicah na cesto. Tička se imenitno drži. Oči se ji svetijo. Zaveda se ž:vordeče nove petlje v laseh in se drži na smeh. In pod noskom ji je naslikala kava zlatorjave. podjetne brčice, ki se pomagajo smejati. Zavijeta v mestne nasade, poiščeta si klop in mama sede in se poglobi v knjigo. Tička meče žogo. A kmalu ji postane dolgčas. Od daleč jo gleda pobič, ves prašen in umazan, s svetlimi, češnjam podob- nimi očmi, velikimi usti, smrkavim noskom. štrčečimi ušesi in zmršenirni kodri. Z druge strani pogledujeta časih dva gospodška dečka. Podobna sta prvemu. Saj je vsa tržaška deca podobna drug drugemu. L-e da so eni od solnca ožgani, nepočesani m umazani, drugi pa bledikasti, s prečrco v laseh, zlikani in starikavi. A izzivači in kričavi so vsi. Tički zdrkne žoga te rok. Kotali se po pesku, naravnost smrkavemu dečku pred noge. Ta jo pobere, se široko nasmeje in jo očetovsko zakotali nazaj. Kmalu Tički žoga zopet uide. Pa jo oklevaje pobere eden izmed gospod-skih dečkov in — jo zakotali bratcu, bratec Tički. Odslej Tički venomer uhaja ž-oga iz rok Nabere se še več otrok. Mečejo, love in kotalijo žogo vse vprek. kriče. brbljajo in vrisVaio. Tička sredi med njimi. Vsa rdeča in vroča je od igre. Pa se nenadoma naveličajo žoganja. Mika jifh^ druga igra. A vsi ti otroci govore laško, Tička ne razume njih govorice, a oni ne njene. Pa si znajo pomagati. Zberejo se okoli nje (radi jo imajo, ker so se smeli igrati z njeno "iOUTRG« SL 177, Četrtek,!. VEH. 1929 „Prezident Wflson" Julijsko poročilo vojnega tajnika Ze* Hlnjenih držav prinaša »žalostno novi« co«: v starosti 11 let je preminul in se črta iz seznama upokojencev vojni jgolob »Prezident Wilson«, znani ju« nak iz svetovne vojne. Dne 5. novem« bra leta 1918. je ponesel ta golob važ« no vest iz strelskih jarkov blizu Grand Presa. Streljali so nanj s strojnicami. iVendar je po 25 minutah prinesel svo» jo pošto, dasi je imel prestreljena pr« sa in prebito nožico. Po vojni je živel golob v Ameriki kot invalid v vojnem zavetišču in dobival vso hrano, kakor da bi bil še vedno v aktivni službi. Po desetih letih 952 smrtnih obsodb Poljsko uradno policijsko glasilo po« >oča, da je bilo v desetih letih, odkar obstoji poljska republika, uradno nsmrčenih 952 oseb. Največ opravka je imela policija s pobijanjem razboj« ništva, kar je bilo zelo težko delo, ker je ostalo po vojni mnogo nemškega in avstrijskega orožja v rokah prebival« stva in ga ni bilo mogoče vsega za« pleniti. Najbolj krvoločna je bila raz« bojniška tolpa vojaškega ubežnika Valentina Goralskega, ki je štela 57 članov in uganjala strašne zločine po vsej srednji Poljski. Izvršila je več sto napadov in umorila mnogo oseb. Samo dokazanih napadov je bilo 140 in umo« rov 36. Najrajši so se ljudje Goral« skega znašali nad svojimi žrtvami na ta način, da so jih povezali, polili s petrolejem in sežgali. Goralski je imel ljubico, komaj 20 letno krasno dekle, ki se je osebno udeleževala pohodov njegove tolpe. L. 1922. se je varšavski m lodzijski policiji posrečilo, da sta tolpo polovili, Goralski sam je bil pri* jet po dveurnem težkem boju na po« staji Koluszki pri Lodzu in so ga no« vembra istega leta ustrelili. Njegova ljubica je izvršila v zaporu samomor. Umorov med I. 1919. in 1928. je bilo 12.275, a samo 92 morilcev so obsodili na smrt pred puško. Ostalih 860 oseb so ustrelili po prekem sodu. Med njimi je bilo več komunističnih voditeljev, ki so organizirali puče. Osemkratna letina Gospodarski laboratorij Cornelleve univerze je ugotovil, da ima toplota izredno enostranski učinek na rast ze« Ija. Sadike, ki so tekom dveh let uži« vale vročino 21 stop. C so postale 2 m visoke in je zrastlo na en-?m deblu po 8 lepih zeljnatih glav. šele potem, ko so prenesli rastline v boli mrzel prostor, so se prikazale namesto nos vih glav tudi cvetke kakor pod narav« rimi pogoji. Na ta način je bilo do« kazano, da raste zelje in ustvari gla« ve samo pod vplivom toplote, dočim povzroči mraz cvetenje. Nadaljnji po« iskusi so dognali, da zadostujeta za zelje dva meseca počitka na mrzlem (od 0 do 4 stop. C nad ničlo), da lah« ko vzcvete v rastlinjaku. Navadno zeljnate glave prezimijo in šele po« mladi se posadijo na prostem. Zdaj pa dosežemo isti učinek lahko v dveh mesecih namesto v dveh letih! Luč ni« ma na zelje posebnega vpliva, toda tem bolj je občutljivo napram toploti. Dolgo življenje Tz berlinskega vlaka je izginila v predmestju Friedbergu poštna vreča z 14.800 mark denarja. Tatu niso prišli na sled. A poštno ravnateljstvo je od« ločilo, da je za tatvino odgovoren vla« kovodja, ker je baje vozil prepočasno. Zdaj je obvezan odračunati mesečno 6 mark iz svoje plače v kritje ukrade« nega denarja. Tedaj bo moral živeti in plačevati 260 let, dokler ne bo povrnil vsega zneska! Kitajski Ijudožrci Lakota na Zapadnem Kitajskem ima rtrašne posledice. Pred kratkim so od« peljali razbojniki iz neke vasi 20 žensk in otrok. Odvedli so jih v gozd, jih za« klali, spekli in pojedli. Prej so mislili, da ugrabljajo roparji žene radi odkup« ■nine. Zdaj so že ponovno našli oglo« dane človeške kosti. Ponekod, kakor poročajo ameriški misijonarji, matere ne puste otrok spat na samem. Zbira« jo jih v zaklenjenih prostorih in jim po« stavijo ponoči oboroženo stražo, da jih ne odpeljejo Ijudožrci! žogo) in eden odšteva v krogu s prstom: »A*, bai, tumfetai tie, mie, kompanie, samirako, tikotako, ai, bai, te, bufff!« To je mednarodni otroški jezik. Vsak otrok ga razume in tudi Tička ve: lovili se bomo. In ko so najbolj zasopli in najbolj navdušeni in največji prijatelji, se morajo ločiti Vsa navdušen^ stopica Tička ob mami domov in ji pripoveduje o novih zmancih. Dokler ne prideta do ulic, kjer je večji promet in dirindaj in se ne moreta sporazumeti zaradi šuma in trušča. Takrat si Tioka iz dobre volje in pre-šernosti na ves glas zapoje svojo najljubšo pesem: »Tem, nem, nem, naaaja, čumenca raja, lorberček pleše, da se vse trese. Tem, nem, nem, tem, nem, nem, tem, nem, nem, naaaja.« Tedaj ji pesem zastane v grlu. Spomni se, da je pozabila na divji kostanj za babico. Četrtek, 1. avgusta. LJUBLJANA 12.30: Reoroducirana z!as-ba. — 13: Napoved časa. borzne vesti, reproducirana glasba. — 13.30: Novice iz dnevnikov. — 18: Reproducirana glasba. — 19.30: Zgodovina Slovencev. — 20: Prenos koncerta z Unionskega vrta. — 22: Napoved časa in poročila. Petek, 2. avgusta LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa. borzne vesti, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18: Koncert radio - orkestra. — 20: Gospodinjska ura. — 20.30: Veseli večer. — 21: Koncert radio - orkestra. —• 22: Napoved časa in poročila. ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 20.30: Večerni program. — BEOGRAD 12.45: Reproducirana glasba. — 17.25: Koncert radio - kvarteta. — 20.35: Pevski večer. — 2120: Koncert orkestra mandolin. — 21.55: Poročila. — 22.05: Radio-kvartet. — PRAGA 16.30: Komorni koncert. — 19.05: Pevski koncert. — 19.30: Veseloigra. — 21.30: Klavirski koncert. — 22.20: Koncert iz Brna. — BRNO 16.30: Prenos iz Prage. — 19.05: Program iz Prage. — 22.20: Koncert vojaške godbe. — Varšava 16.30: Reproducirana glasba. — IS: Koncert orkestra mandolin. — 20,30: Orkestralen koncert. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 19.35: Koncert dunaiskega simf. orkestra. — 21.30: Lalnka godba---BERLIN 17: Pevski koncert in lahka godba. — 20: Donizettiieva opera »Liubavna pijača«. — FRANKFURT 20.15: Program iz Stuttgar-ta. — 21.45: Kabaretni večer. 0.30: Nočni koncert orkestra. — LANGENBERG 17.35: Reoroducirana glasba. — 20: Dramski večer. — Orkestralen koncert lahke glasbe. _ STUTTGART 16.45: Popoldanski koncert — 20.45: Koncert vojaške godbe. — 21.45: Program iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.20: Orkestralen koncert. — 20.30: Koncert voiaške godbe. — Ciganska godba. — LONDON 19.30: Mešan večer. — 21.35: Simfoničen koncert. — 22.45: Presenečenja. — 23: Godba za ples: — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21: Pietrijeva opereta »Zbogom mladost«. _ STOCKHOLM 18.30: Rreproducirana glasba. — 20.15: Orkestralen in pevski koncert. Pred sodniki Branjevka s štirimi imeni Branjevka Marija je imela pri svojih kupčijah smolo, zadolžila se je in tovarišice ji niso več hotele zaupati blaiga. Pa je pisala v Ljubljano, tajer je naročila pri Celestmi G. letos 14). januarja 2 zaboja limon in 1 zaboj pomaranč na ime Marije Šmšitarjeve, 15. januarja prav toliko na Angelo Murovičevo, 24. januarja ravno toliko blaga na Mileno Družmiikovo in še 25 kg fig. Okoli sveonice je naročila še za Primožiče vo Rezo zaboj pomaranč, zaboj limon in vrečo smokev. Vse blago je bilo vredno 3436 Din. Obtožena je na Jesenicah pazila, da so vse avize prišle v njene roke i« je seveda potem sama pre>vzeia blago, dočim je račune pustila in j.ih je 'poŠta Celestind n-edostavljene vrnila.' Le pri zadnji pošiljki ni imela sreče io ni prestreza avize ter blaga, ki ga je pošta Celestina vrnila, a je bilo že pokvarjeno. Senat je upošteval stisko obtožene kot olaj-šflno oko 1 nos t, kot obtežilno pa ponavljanje ter jo obsoditi radi hudodelstva goljufije na 2 meseca ječe. Dopisi VRHOVO P. RADEČAH. Trboveljska gasilska župa je napovedala v nedeljo 28. julija izredno skupščino v Vrhovem, popoldne pa župno vajo posavskih društev, in sicer: Zidani most, Radeče, Loka in Vrhovo. Točno ob 2. je društvo Vrhovo alarmiralo in v 15. minutah so se pojavila sosednja društva. G. Knez iz Radeč je vodil celo vajo in je pokazal, kako se da iz Save dobaviti voda v daljavo preko 800 m. Župni načelnik g. Guček in poslovodja g. Holeček sta se pohvalno izrekla in želeti bi bilo, da vodstvo župe še nadalje prireja take vaje, ki bodo koristile vsem. SP. HUDINJA. V gostilni Vobner (Bren-kovič) v Sp. Hudinji pri Celju se bo vršila v nedeljo, 4. t m. vstopnine proste vrtna veselica. Svirala bo godba na pihala. Za dobro pijačo in jedačo je preskrbljeno. K obilni udeležbi vabita gostilničarja. 1009 ŽALEC. Sokolsko društvo v Žalcu priredi v nedeljo popoldne, 4. t. m., pešizlet v Zabukovco, združen s telovadnim nastopom ob 15. uri pred Rudarskim domom. 1020 CIRKOVCE NA DRAV. POLJU. Naše »Prostovoljno gasilno« društvo si hoče nabaviti novo motorno brizgalno, pa nima pe-neza. Zato priredi dne 15. L m. veliko loterijo z lepimi dobitki: plemenska krava, moško kolo, žensko kolo, rezalni stroj itd. Za mal denar (srečka stane 5 Din) lahko postanete srečen. Čim več srečk kupite, tem več boste tudi zadeli. Za zabavo bo za ta dan tudi zadostno preskrbljeno. Tudi za prigrizek in za gašenje žeie bo zadostno in izvrstno pripravljeno. Gasilna društva, ki so prejela srečke v prodajo, naj pošljejo takoj denar za srečke — neprodane srečke pa nai takoi vrnejo. fc^REVALJE. Dne 14. julija ie priredilo sokolsko društvo javno telovadbo, katera je povsem nepričakovano dobro uspela. Pri nastoou so od'ično sodelovala vsa okoliška društva. Posebno zahvalo pa zasluži mariborska vzorna vrsta. Nien nastop je javnost iznenadil. Po končali telovadbi se je razvila prosta zabava. Zal pa nam je vsem, da je morala vzorna mariborska vrsta na vlak že ob 19.. kajti vsak nosetnik te prireditve bi bil rad stonil v stik ih pogovor s to od'ičnt vr«to pod vodstvom sve-tovneea prvaka br. Primožiča, katerega pozna d?nes vsa Mežiška doiina. POLJČANE. Dne 28. julija se te vršil ustanovni občni zbor podružnice SPD v prostorih hotela Mahorič v Peklu. Občni zbor je ob 16. otvoril krajevni predsednik g. dr. Hronovsky. ki je v daljšem govoru poudarjal velevažen pomen te ustanove. Predsednikom je bil z odobravanjem izvo-lie g. dr. Hronovskv, za podpreds. g. SI. Cilenšek. župnik v Poljanak. za odbornike gg.: Zeilhofer Oton (blagajniki Ritonia (tajnik), Sim. Prešeren. Leon Fišinger, A. Bau-man in Janko Kovič. V gradbeni odsek, ki ima tudi svoj ožji odbor, so bili izvoljeni: za vodio g. dr. Ster, ravnatelj zdravilišča Pagaška Slatina, g. Šerbec, g. Prelc, g. Umek in dva člana, katera bo imenovala podružnica Rog. Slatine. Krajevni zaupniki so: za okraj Studenice g. Kaučič (nam. g. J, Živko), za Makole g. Šumpert (nam. g. Mušičl in za Loče g. Čuček. PODPLAT. Iz našega kraja se Še nihčer ni oglasil. Vendar to ni kraj, ki ne bi bil vreden zanimanja. Saj leži v neposredni bližini Rogaške Slatine, obdan od prelepih gričev, pa tudi cestni promet je kakor v kakem velemestu. Dnevno švigajo po državni cesti v Rogaško Slatino številni avtomobili in motorna kolesa, pa tudi voznikov se ne manjka. Čudno je, da ne pride do večjih nesreč, kajti cesta meri samo slabih 5 metrov. Pretekli petek bi se kmalu pripetila težka nesreča. Na cesti pred opekarno Jerneja Skale pri Sv. Rozaliji je stalo več voznikov ž opeko, pripravljeno za Rogaško Slatino. Nasproti je pripeljal avtomobil, ki je zavozil v dolino ob cesti, ker se zaradi preozke ceste ni mogel izogniti. Avtomobil se je prekucnil in pokopal pod seboj šoferja in njegovo spremljevalko, bila pa je sreča v nesreči, da nista bila prav nič poškodovana. Avtomobil sam se je malenkostno poškodoval. Da s ospravili avtomobil zopet na cesto, je stalo precej truda. To se je posrečilo šele s pomočjo treh parov težke prežne živine. Želeti je pač, da se cesta vsaj na tem mestu za par metrov razširi, ker jo vozniki, ki odvažajo opeko iz Skaletovo opekarne, podsipavajo, lastnik opekarne pa popravljanje ceste za-branjuje._ 1 UglaSoje ter popravlja klavirje ia harmonije strokovna tvrdka LJubljani, Ključavničarska ulica 3/II, vbod Mestni trg št. 33 in Cankarjevo nabrežje St. 13. 136-» NEČISTO KRI katar v želodcu in nervoznost ie«jo „Sigmargyi" pastiije Najnovejša in najboljša iznajdba francoskega učenjaka DR. POMARET-a — Pariz. Po četrti škatlji (180 pastil) postane kri časta; želodec je gotovo izle-čen, a nervoznost se zelo zmanjša. Kdor dosedaj ni poskusil, naj poskusi, pa se bo po prvi škatlji uveril o vrednosti tega leka. Posamezna škatljica 130 Din Odobreno z rešenjem Ministarstva Narodnog Zdravlja Nr. 43367. Navodila pošlje proti vpošiljatvi 2-din, znamke: JOSIP PANTIČ, BEOGRAD Kraljice Natalije 5 (v dvorišču) St oetver srednji pisalni atroj za potovanje in pisari no, konstrukcija in materijal prvovrstna. Plačilne olajšava. Cud. Sapoja, CfubJfontz, Š*lntbw$ova ufiea itev Telefon štev. 2980 Zahvala. Vam vsem, kS ste spremili na zadnji poti našega nepozabnega očeta in soproga, gospoda Franca Logarja posestnika 'm gostilničarja kakor tudi vsem vam, ki ste z nami sočustvovali, pokojnika obsuli s cvetjem, bodi na tem mestu izrečena naša iskrena zahvala. Prav posebno zahvalo pa smo dolžni čč. duhovščini, g. dr. Arnšeku za njegov požrtvovalen trud tekom dolgotrajne bolezni, vodstvu Vincencijeve družbe za naklonjenost, čč. sestram usmi-Lienkam, ki so z brezprim ernim samozatajevanjem vršile svojo vzvišeno nalogo, Glasbenemu društvu pod vodstvom g. Čandra za gin 1 ji vi žalostinki ter gg. Lisacu in Gučeku za blagohotno pomoč v najtežji uri. V Hrastniku, dne 29. julija 1929. (Preselitev carinsŠcega posredništva iz Kolodvorske ulice 35 v Stontšlcovc Ulico štev, t (pritlično) Cenj. trgovstvu in obrtništvu tem potom vljudno naznanja j g to izpremembo in se toplo priporoča {Josip Siicešetc. Ed gros Specijalna En detaU trgovina vozičkov in koles V zalogi kolesne opreme In Igrače za otroke Renoviranie koles, vozičkov ln šivalnih stroiev Ceniki franko. ZE9IELROK OTON Tržaška cesta — Glince Marijin trg 8 • V ki bi se hotel v posebni industrijski stroki špecijaliz'rati, se nudi ugodna prilika za praks0 v inozemstvu ter stalno namestitev. Ponudbe pod »Cvetoča industrija« na ogl. odd. »Jutra« v Ljubljani. Dvokolesa najboljših tvefovnih znamk » veliki izbiri, zelo poceni Najnovejši modeli otroških vozičkov Jd preprostega do najfinejšega, in ..... , igracni vozički v zalogi. Več znamk Sivalmh strojev uajnovejših modelov, deli in pnevm« TPIPTTV1* ora"k0; Prodaj» na obroke. P - , Zahvala. Ob preforidlki izgubi naše nad vse ljubljene hčerke smo prejeti od vseh strani toliko dokazov iskrenega sočutja, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posamezno. Iskrena hvala vsem darovateljem prekrasnega cvetja, Jca-terega je naša ljuba edinka v njenem mukapoinem življenj« ita-ko ceniila in ljubila. Najitopleje se zahvaljujemo čč. duhovščini in pa vsem onim, ki so našo drago Slavico spremili na njen novi dom, ker nam je to ob naši neizmerni bolesti prineslo veliko uteho. Nadalje bodi hvala vsem sorodnikom, prijateljem io znancem, godbenikom, kakor tudi cenj. uradništ-vn OUZD. Še enkrat tisočera hvala prav vsem! Maša zadušnica se bo brail a. v cerkvi Marijinega Oenase-nja v soboto, dne 3. avgusta 1939 ob 7. uri zjuiraj. LJUBLJANA, dne 31. juKla 1929. Žalujoči starS: FRANC ln MARIJA DESCHMANN. Š a m o t najboljše kvalitete za vse vrste obratov dobavlja »MATERIJA!/' dr. s o. z., Dunajska e. 36 Zakaj S© IPrekomerna Maščoba! mučite ■L* s prekomerno debelostjo, ki ne le, da Je nelepa, temveč te tudi škodljiva. Mas* se tvori zaradi počasne cirkulacije krvi — treba }e torei cirkulacijo krvi regulirati. To stori Punkt-Roller ki odstranjuje prekomerno maščobo $ tilnika, gležajev, ramen, nog, trebuha, stegen, bokov, Presenetljiv učinek! Priporočajo ga zdravniki toda pazite na besed« „Pnnkt-Roller" znamke ,,Punkt anf der Stirn" ker so v prometu ponaredbe Punkt-Roller 230 Din, Punkt-Roller s pomnoženo sesalno močjo 330 Din. Punkt-Roller za lica 100 Din. Dobiva se v vseh boljših trgovinah te stroke. Dobi se povsod m todi pri: »Cosmochemla«, Zagreb, 104, Račkoga td. 7. Z njim postane vsako nadležno dijetno zdravljenjeodveč. {Sadje in zelen j ad vsake vrste vknhavajte samo v originalnih week - o vili pripravah za vkuh*vanje. Zahtevajte WECK-A pri vseh trgovcih. Tovarniška zaloga FRUCTliS. Ljubljana, Krekov trg 10. — Zastopstvo v Mariboru: Car! Lotz in Pipter & Lenard, Celje: Josip Jagodič. F. CUI>EN, Ljubljana Prešernova 1 Poročni prstani Razpisujem za prevzem mizarskih krovskjh in ključavničarskih del prf razširjenja sanatorija na Golniku drugo pismeno ofertno licitacijo na dan 10. avgusta 1929 ob 11. ur« dopoldne v prostorih gradbenega oddelka, Ljubljana, Gosposka ulica št. 15/L Podrobnosti razpisa so ostale iste, kot pri L licitaciji. ' 9295 V Ljubljani, dne 31. julija 1929. Komisar: oblastne samouprave oblasti ljubljanske Dr. Marko Natlačen s. r. 3Cdor je nezadovoljen s svojim kruhom, ali pecivom,naj poskusi peči x Jugcbanaf^paienf^mcfov pa bo taJzoj nadvse zadovoljeni »JLTTROš« SE. Ttti 8 Četrtek, 1. VTn. 1929 Hlcfiel ZSraco: 188 V krempijih inkvizicije Zgodovinski roman, Toda Espinosa je hladno odvrnil: -..-L »To ni še nič! . . . Podldiva dalje!« Šla sta dalje. Trepetale se je PardaiHatt odvrnil od mrkih vrat, ki so se zaprla za njima. Ko je spustil oko po veliki galeriji in mimo širokih, solnčnih lokov, za katerimi se je širil cvetoči vrt, ga je za trenutek obšlo, kakor da ie sanjal moreče sanje. »Zločin tega človeka ni nič v primeri z zločinom, ki ste ga vi storili,« je rekel Espinosa. . Pardattlan je razumel skriti smisel teh besed, ki so pomenile, da bo njegova muka še neizmerno strašnejlša od te, katero je videl. Vse moči je napel, da bi se otresel groze, ki je potuhnjeno vstajala v njem. Zavedel se je, da je ta groza pred vsem posledica pravkaršnjega živčnega pret resen j a, in s tesnobo se je vpraševal, kaj bo z njim, če mu je Espinosa namenil še več takih prizorov! . . . Čez kakih dvajset korakov sta se ustavila pred drugimi vrati in Pardaillan je spet vztrepetal. Kakor prva, so se odprla ta vrata sama od sefee. Pokazala se je notranjost celice, ki je bila za las podobna prejšnji. Tudi tu je sedel na lesenem stolu obsojenec, pred katerim je stal menih-krvnik. Razlika je bila samo v tem, da je imel ta obsojenec roke razpete kakor na križu ter prsa svobodna in gola. Kakor v prvi celici, je tudi tukaj menih pričel svoj strašni posel tisti mah, ko so se vrata od- prla. S tenkim, ostrim nožem je napravil po vise? širini mtrčenčeviii prs zarezo in ga jel živega devati iz kože. Spet se >e začulo strahotno tuljenje, ki se je prelivalo v ječanje in pridušen stok, vzporedno z omagovaaijem žrtve, ki je izgubljala moči. S čudovito spretnostjo in hudobno nežnostjo je krvnik vlekel za božo, ki se je ločevala od mesa, in brodil s svojim nožem med drgečočim mišičevjem ter odkrival žile in živce. Zdaj pa zdaj je segel v pripravljeno posodo, zagrabil prgišče soli in jo rahlo potrosil po ubogem krvavečem mesu; obtoženčevo tuljenje se je oglasilo s podvojeno močjo in se zadirak) Pardaillanu v možgane kakor ostrine razbeljenih bodal. Krvavi curki so se počasi vlivali iz tega ubogega nečesa, ki je bilo nekdaj človeška grod, ter tekli na tla in se izgubljali v žlebovih, ki smo j'h omenili .. . »Pojdiva dalje,« je kratko in hladno velel Espinosa, In kakor prej, je tudi zdaj pripomnil: »Zločin tega človeka ni nič v primeri s tem, kar ste vi storili.« »Smrti mi božje!« je vrelo v Pardaillanovem umu, »tak to mi je namenil prekleti svečenik! Ali bom moral še dolgo gledati te divjaške prizore? Tako mi Pilata, pa ne da bi me hotel pripraviti v blaznost?« Ta beseda mu je kakor strela udarila v glavo. Bleščeča luč se je posvetila v njegovem duhu, ?n kakor da je beseda ,blaznost' raztrgala kopreno, ki mu je zatemnjevala spomin, se je zdajci domislil pomenka med Favsto in Espinoso o priliki njegovega spopada z Bussijem-Leclercom ter uganil skrivnostni pomen stavka, ki mu ga je biia Favsta rekla v slovo: »Videl me boš nemara še, toda spoznal me ne boš!« »Oh, podE duši,« Je vizkrikml sam pri sebi, »tedaj sta se res namenila, da me spravita ob pamet! In vse to je Favstin izum! O, zdaj se spominjam: ko sem se norčeval iz nje, sem ji sam nasve-toval, naj mi vzame um. In peklensko bitje se je oprijelo moje besede . .. Mislil sem, da jo poznam, in vendar, nikoli ie ne bi bil imel za zmožno takega grozodejstva. O, Gospod Bog, če si, daj mi, da prebijem z njo samo še pet minut na samem ... vse ostalo bodi moja skrfj!« A v nekem pogledu je bila ta nrsel odrešilna. Zdaj, ko ie vedel, kam meri Espinosa, se je tudi lahko uprl. S silnim naporom volje ie ukazal svojemu srcu forezčutnost in svojim živcem mir ier krenil za inkvizitorjem k tretji celici. Pred tretjimi vrati sta se iznova ustavila. Tu sta zagledala nesrečneža, ki so ga ščipali z razbeljenimi kleščami. V presledk h med svojim poslom se je menih-mučitelj sklanjal h kotlu, ki je visel nad žarečim ogljem, zajemal iz niega belkasto, spenjeno tekočino in jo počasi vlival v zijoče jame, ki so ii'h napravljale klešče v mesu nesrečnega trpina. Ta tekočina je bila mešanica vrelega olja, stopljenega svinca in 'ko sita rja. Tuljenje uboge žrtve ni bilo več podobno človeškemu glasu. Kakor iz uma — morda je bil res zblaznel? — je kričal: »Še!... Še!...« In njegov krik se je zKval z ječanjem tistega, ki so ga drli na meh... Pardaillan se je krčevito trudil, da bi utajil hladnim, prežeč?m Espinosovim očem, kako mu gredo ti prizori do živega. Toda če bi ga bil inkvizitor bolje poznal, bi bil ko njegovem srepem pogledu in njegovih stisnjenih ustnicah lahko uganil, da se mu duša v prsih trga od groze in studa. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek -»Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Diru Če pa ie oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 tfCdoi9 hoče do se mu posije po posti naslov aK GaGo drugo informacijo ticoco so malih oglasov naf priloži v »namGah /n • sicer no ho prejet odgovora / ™ SLJŠrJulam CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. \Wi9l\| ILi Urarski pomočnik kateri bd s* posvetil gra-juofoniji, spreten in dober delavec, vojaščine proti — dohi takoj dobro in trajno mesto. Lastnoročno pihane ponudbe na tvrdko »Gramofone. Ljubljana, Miklošičeva 34. ' 25734 Mehanik marljiv in vesten, samostojen delavec, vojaščine prost dobi takoj dobro in trajno mesto. Lastnoročno pihane ponudbe na tvrdko »Gramofon«. Ljubljana, Miklošičeva 34. 257^3 Služkinjo za vse iščem. Prednost imajo z gospodinjsko šolo. Naslov V o"lasneni oddelku Jutra. 25830 Tehnika stavbne .--trerke, dobrem risarja sprejmem takoj. Ponudbe p spričevali in navedbo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vesten tehnik«. 25863 Uradnico (kontoristinjo) veščo rfov. rn nemške korespondenc« ter stenografije išče sa takoj Haruner, Murska Solata. 25800 Stenotipistko jiprfekt.no, z večletn0 pisarniško prakso, ki popolnoma obvlala slovenski, hrvatski in nemški jezik v govoru hi pisavi, iščemo. Pismene ponudbe na Mariborsko tek-&*tilno tvorniro — Maribor-Melje. 25788 Mladenič priden i-n poštenih staršev, čeprav reven, g primerno šolsko izobrazbo, ki ima veselje za dimnikarsko cbTt in ki bi svoji izučitvi vsled moje odselirve lahko postal mojster, dobi takoi mesto s hrano in stanovanjem v h:>i. Pojasnila daje Anton Košenina. dimnikarski mojster, Celje-Gaber}e. 35770 Avto-mehanika ti ima pravico do samostojne obTti. solidnega in poštenega iščem kot družabnika. Resne ponudbe na oglasa, oddelek »Jutra« pod »Pridnost«. 25901 Krojaškega vajenca brez oskrbe sprejme Simon Klimansk, Ljubljana, Še-leuburgova ulica štev. 6. 25934 Poslovodjo (kinjo) za manuiakturno branžo za večje mesto v Dalmaciji sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »JutTa« pod »Dalmacija«. 25930 Trg. vajenca s primerno šolsko izobrazilo sprejme ob lastni domači oskrbi večja ma-ntifak-tmrna in konfekcijska trgovina v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 25915 Žagarja dobro izurjenega sprejmem v staln0 službo na novo venecijan-sko žago » 1. septembrom. Prednost imajo Gorenjci. Pismene ponudbe s prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jntra« pod »Žaga«. 25933 Več močnih dečkov ki bi imeli veselje za »z-učitev na strojih, sprejme tovarna čevljev. Kandidatom se nudi letpa bodočnost . Ponudbe na poštni predal štev. 13 — Kranj. 25004 Klepar, pomočnika sprejme takoj Tomaž Su-s t prši č. kleipar, Sodražica pri Ribnici. 25919 Žagarja in hlapca sprejme takoj Franc Kovač v Zagorju. 35877 Vajenca ea slaščičarsko obrt, » stanovanjem in hrano v hfši in prodajalko za slaščičarno, s kavcij« 3500—3000 Din sprejmem. Ponudbe na oglas.' oddelek »Jutra« pod »Dolenjsko«. Prodajalko ?e mogoče s kavcijo, sprejmem v slaSčičarno. Naslov v oglasnem oddelku Jntra. 25963 Slaščič. pomočnika in 2 učenca sprejme slaščičarna »Jugo« v Kočevju. 25062 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil 100. Jfn. dolgo mu ni bilo treba klicati na pomor, zakai kmalu je pritekel debel redar, držeč v vsaki roki samokres. Z levjim pogumom sta odprla vrata celiee in navalila na Kozamurnika. Zvezala sta nesrečnežu roke in noge ter ga neusmiljeno posadila nazaj na njegovo klop. Fakturista intrjenega strojepisca fn dobrega računarja, z znanjem slovenščine, srbohrv. in nemščine takoj sprejme velepodjetje. Ponudbe pod »Fakfcurist-« na oglasni oddelek »Jut.rac. 25955 Monterja »prejmemo takoj. Oglasiti se-je pri Jugoelov. Siemens — oddelek za slab. tok — palača Ljubljanske kreditne banke. Dunajska cesta l/a. III. nadstr. 25969 Čevljar, vajenca poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, s hrano iu stanovanjem v hiši sprejme Janko Mladič, čevljarstvo, Raka pri Krškem. 25922 Par šteparic dobro izurjenih sprejmem. Ponudbe na poštni predal š*. 13, Kranj. 35905 Klepar, pomočnika pridnega, dobro kvalificiranega in vojaščine prostega sprejme v stalno službo R. Jakalj, Slovenjgradec. 25880 Stenotlpistinjk) perfektno v slovenščini m po možnosti v srbohrvaščini, e prakso ali brez sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Stenotipistka«. 25956 Vajenko za frizersko obrt sprejmem takoj. Stanovanje in brana v hiši, proti majhni odškodnini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Frizerska vajenka«. 25974 Potnik m-arljrv, vesten in * lepim nastopom se sprejme v trajno službo proti fiksni plači, event. proviziji. — Lastnoročno pisane ponudbe na tvrdko »Gramofon«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 34. 35735 M Jazz-band trio-kapelo po možnosti s saksofonom sprejmemo takoj ali s 1. avgustem. Hrana, stanovanje in fiksna plača. Zahtevajo ee slike. Brzojavne ponudbe na naslov: Uprava hotela Fiedler, Makarska, Dalmacija. 25713 Potnlke-ce (penzljonlste ta ženske močil sprejmemo za prodajanje pri privatnih strankah v Ljubljani. Mariboru in vseh drugih mestih. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »2000 mesečno«. 25614 Krajevne zastopnike (potnike), s stalno mesečno plačo poleg provizije, sprejmemo sa stalno za lukrati-ven predmet za vso državo. Cenj. ponndbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dobra provizija*. 25586 V komisij, prodajo sprejmem več dobro idočih predmetov v manjšem mestu Slovenije. Lep lokal na razpolago. Dopise pod šifro »Komisija« na oglasni oddelek »Jutra«. 25918 Potoval, zastopnike 7. dnevnim zaslužkom po 500 Din, ozir. mesečno Din 10.000 — za razpečavanje brezfeonkurenčnega predmeta po Sloveniji siprejmemo. Ponudbe z natančnim opisom dosedanjega poslovanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marljiv 530«. 25961 Šiviljo na dom iščem za nekaj dni — tudi za večerne ure. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35951 Nemščino angleščino, francoščino, italijanščino in 'klavir poučuje dipl. učiteljica v Kolodvorski ulici U — pritličje. 25894 .J* iiA Pisarniško službo išče dijak, ki ima 6 razr. realke. Ponudbe pod šifro »Pošten dijak« sa oglasni oddelek »Jutra«. 25731 Eksportni akademik želi službe. Nastopi takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Eksportni«. 25592 Knjigovodinja- bilancistka z nad desetletno prakso v velikem podjetju, zelo sposobna, zanesljiva v vsakem oziru, verzirana moč, išče zaradi razmer drugo mesto. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dolga praksa«. 25759 Gospodična trg. naobražena, že nekoliko vajena v pisarni, želi kakršnekoli zaposlitve. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Usmiljenje«. 25932 Kontoristinja vešča strojepisja, stenografije in korespondence išče s 1. septembrom t. L primerno službo. Event. sprejme mesto blagajničarke. Na željo kavcija na razpolago. Našdov tvrdke .prosim poslati na ogl a.-ni oddelek »Jutra« pod značko »September 1929«. 25926 Vzgojiteljica z večletn0 prakso, želi mesta pri otrokih. — Govori nemšio, slovensko in hrv. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra-« pod šifro »Kinder-liebend«. 25937 Mesto vzgojiteljice pri boljši rodbini želi inteligentna gospodična — vešča nemščine, slovenščine, angleščine, srbohrv. in klavirja Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gouvernante«. 25938 Korespondentka samostojna in z večletno prakso, želi premeniti mesto. — Vešča je nemščine, slovenščine in strojepisja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Maribor ali Ljubljana«. 25939 Pisarniška moč iperfe^tna in popolnoma samostojna koresipondentka, zmožna nemščine, slovenščine, srbohrvaščine in deloma angleščine, želi premeniti službo. Plača Din 1500. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Večletno spričevalo«. 25940 Praktikant 18 tet star, agilen. izučen v špecerijski in galanterijski stroki, želi mesta v večji manufakturnd trgovini v mestu ali tudi na deželi — za čas prakse brezplačno. — Tozadevne ponndbe pod »Praktikant 156« Da oglas, oddelek »Jutra«. 25881 poi Lji Bukova drva ■nudite družbi »Ilirija« — .jubljana, Vilharjeva cesta 25715 »1» Vodne melone in dinje na vagone k. polvagone proda uprava dobra Crno-govci, pošta in postaja Staro Petrovoselo, Slavonija. 25167 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg, potem čisti beli puh po Din 300 kg. L Brozovič. ke-mička čistiona perja, Zagreb. Ilica 82. 183 Izložbo z vrati, novo. pripravno za vsako obrt, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25909 Štedilnik s ploščami, dobro obran jen ugodno naprodaj na Go-spoevotskd eesti štev. 6. 25958 Gašenega apna prima, ca. 10.000 kg proda Ljudevit Sire, trgovina s Mtavbnim materijalom in deželnimi pridelki v Kranju. Postavi ga tudi na mesto: cena po dogovora. 25965 Motoclkli BSA dobri malo rabljem in novi vseh modelov 1929 na zalogi po znižanih cenah pri zastopstvu BSA, Maribor, Trg Svobode 6. 25150 Avto osebni, štirisedežni, francoski Dijon Buton fabrikat 35 HP, v zelo dobrem stanju in ped ugodnimi plačilnimi pogoji poceni proda Hartner, Murska Sobota 25799 Avto 502 HP. P. M. S. TJ, sedaj v rabi kot tovorni avto, takoj poceni proda Anton Ivane, Ptujska gora, Slovenija. 25891 Avtomobile rabljene, 4—6sedežne, znamke »Fiat« 501, »Peugeot«, »Om«, »Benz«, »Renault« ugodno proda Lampret in drug, d. z o. z.. Ljubljana, Tavčarieva ulica 6t. 1 25902 Avto prvovrstne znamke, dvo- ali trisedežen, v dobrem stanju k u ,p i m proti takojš-njemu plačilu. Sprejmem — tudi takoj mladega, poštenega in zanesljivega šoferja. Prednost imajo tisti, ki se razumejo na druge stroje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jnt*a< pod značko »Avto-šofer 156«. Avto »Fiat« tipe 509. epOTt. poceni naprodaj na Celovški cesti št. 41, Ljubljana VB -— šiška. 25950 Otroško posteljico belo, dobro ohranjeno kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cista 38«. 25911 Sveže maline v vsaki količ;ni kupuje Lovro Rogelj na Vrhniki. 25688 Vodno sesalko Corona, z 2 cilindroma, že rabljeno kupim. Ponudbe pod »Sesalka« na oglasni oddelek »Jutra«. 25814 Polnojaremnik (Vollgatter) 500 mm ter rabljeno sesalko za vino kupi J. Jarc, Murska Sobota. 25890 Tračnic maKh za žago, rabljenih, 400 m dolžine kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tračnice«. 25034 Sigurna eksistenca Iščem družabnika s 50.000 Din za ureditev hotela na Jadranu. Glavnica zisagura-na. Ke&ni reflektanti naj se javijo na naslov: M. Bogi-šič. Peneion »K Murvam«, Omišalj, otok Krk. 25762 Družabnico t> 50—100.000 Din gotovine v svrho prevzetja prvovrstne vinske kleti za stoječe goste, v zvezi z delikatesno trgovino, išče trgovec v 34 letu. Ženitev ni izključena. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Tako; 405«. 25031 ..POSEK" Realitetna pisarna družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva c. 4 proda: VILO, enonadetropno, novo- zidano, tristauovanjsko, tri-, dvosobna stanovanja, 700 ms vrta, lepa lega, Miirje, Din 310.000; H1SO, enonadstr., 6 stanovanj, 1500 m5 vrta in dvorišča, blizu Trnovsko cerkve, 225.000 Din; HlšO, visokopritlično, novo, enodružinsko, velik vrt. Šiška, 92.000 Din; HIŠO, dvonadstropno, pritlično, velik trgovski lokal, skladišče, v nadstr. 6 stanovanj, 1200 ms zemljišča, ob Celovški e. 320.000 Din; H ISO e 14 orali pof"8tva, 1 uro od Jesenic, krasna lega za letovižčarja — 38.000 Din; Poleg tega večje število vil in hiš v Ljubljani, na deželi, kmečka posestva, stavbne parcele v mestu in vseh predmestjih po najugodnejših cenah. 25916 Vilo komfortno, podkleteno. z najmanj 4 sobami fcnpim za Bežigradom ali pa isrto-tam ležečo parcelo. — Ponudbe z naslovom in ceno na oglasni oddelek »Jutra« ped »Komfortno«. 25802 2999 m' sadn. vrta ca. 60 dreves in stavba brez ostrešja, v bližini Vrhnike in Verda radi bolezni takoj prodaim. Letošnje sadje na razpolago. Cena 14/100 Din, ngodni plačilni pogoji. Pcnudbe na oglas, oddelek »Jutra« wd značko »Lena priložnost«. 25781 Majhno trgovino na zelo prometnem kTaju, z malenkostno najemnino — proti nizki odškodnini prodam. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dolgo vpeljana«. 25028 Posestvo (ca. 5 ha) v ptujskem aH ormoškem okraju vzamem v najem. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. Do 3 milijone Din kupim hišo na Dunajski cesta, Selenburgovi ulici, Miklošičevi cesti ali bližini opere. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brez vsakega posredovalca«. 25036 Dva stanovanjska prostora v izmeri 40 ms, vsa/k od teh poraben kot soba in kuhinja, s pritiklinami oddamo nasTiroti Kolinske tovarne. Več se izve na Dunajski cesti 25, dvorišče — pisarna. 25031 Enodružinsko hišo z novozidanim gospodarskim poslopjem, velikim vrtom, poleg ležečim poljem, blizu šole v Pohrežju poceni prodam ali oddam v najem. Vprašanja: Pobrežje-Maribor, Cerkovska št. 35. 25886 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab Č e r n e — juvelir Ljubljana, Woltova alica 3. 88 Jedilna miza masivna in 6 stolov ugodno naprodaj v Križevniški ul. št. 11/11. 25899 Dve spalnici hrastovo, politirano za Din 4700 in iz mehkega lesa za i900 Din, obe novi prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25044 Več oseb sprejmem na dobro domačo hrano na Poljanski cesti 17 — pritličje. 25727 Kot posl. prostore vzamem v najem veliko ri-salnico in 3 pisarniške sobe na svetlem dvorišču ob prometni ulici v Ljubljani. Event. adaptiram prikladno poslopje na lastne stroške. Ponudbe na ogle. oddelek »Jutra« pod šifro »Vselitev v jeseni«. 25784 Pisarniške prostore 3—i sob v I. nadstr., t centru mesta oddam. Ponudbe z natančnimi podatki pod »Pripravno« na ogl. oddelek »Jutra«. 25945 Trgovino z železnino in špecerijo oddam takoj v najem v prijaznem mestu na Gorenjskem. Stanovanje na razpolago. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Spreten žeiezninar«. 25908 Pridata Sladkega sena kupimo več vagonov. Ponudbe na Gospodarsko zadrugo, Kastav. 25935 Dijaka rairejmem na dobro hrano, zračno stanovanj« in strogo nadzorstvo. Biti moTa iz boljše rodbine. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 25913 Lepo stanovanje eolnčno, ▼ sredina mesta v I. nadfttr., obstoječe iz treh sob in pritiklin oddam s 1. avgustom za 1300 Din mesečno. Stranka ima izvršiti večja popravila na lastne stroške. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa lega 580«. 25851 Majhno stanovanje 1, 2 ali 3 sob iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelefe »Jutra« pod šifro »Snažnost 806«. 25805 Stanovanje 2 eob in ,pritiklin išče starejši zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelet »Jutra« pod šifro »Starejši«. 35897 Stanovanje sobe, predsobe, kuhinje in prirklin, (parket, elektrika)) v nevi vili oddam s 1. septembrom stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35775 Stanovanje v mestni hiši za Bežigradom. obstoječe i« sobe. kuhinje, shrambe, stranišča in vrta, zamenjam za dvosobno stanovanje v mestu. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Majhna najemnina«. 25964 Nervoznim pošljemo brezplačno poias-njujočo literaturo. Nov način obnavljanja moči. zdravja in delovne sposobnosti. Obračati se: Beograd, Mo-lerova 27, Miloš Markovič. 23644 Dve lepi sobi primerni za pisarno, ena salonsko opremljena, druga prazna, sa Miklošičevi cesti na razpolago s 1. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25868 Opremljeno sobo separirano, v okolišu Poljanske ceste. Tabora do Marijinega trga išče s 1. avgustom gospod. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Prednost strogo eeparirane«. 25830 Prazno sobico v bližini Židovske ulice iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Suha sobica«. 25S12 2 opremljeni sobi s posebnim vhodom iščem za staln0 v centru mesta. Ponndbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Dve sestri«. 35910 Sobo v sredini mesta oddam. Naslov v oglaMiesm oddelku »Jutra«. 25892 Opremljeno sobo lepo takoj oddajn v Stre-liški ulici 180. 25678 Lepo sobo oddam v Tavčarjevi »lici »t. 3/1, levo 25925 Sobo lepo urejeno, na Miklošičevi eeeti (nasproti sodne palače) z zajtrkom oddam s 1. ali 15. avgustom solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35914 Separirano sobo išče 8 1. septembrom strokovna učiteljica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra.« pod »Mirna 95«. 25895 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo — blizu obrtne šole in rea'ke oddam solidnemu gospodu s 15. avgustom ali 1. septembrom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 25941 Opremljeno sobo e posebnim vhodom iz stopnic oddam takoj na Blei-n-eisovi cesti 5/IIT. 25042 Sobo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25947 Sostanovalca sprejmem v separirano sobo. — Naclov v oglasnem oddelku »JutTa«. 2S946 Sobo opremljeno ali prazno, s posebnim vhodom išče starejši gosipod za takoj. — Ponudbe pod »Pisatelj« na oglasni oddelek »Jutra«. 25952 Opremljeno sobico sutereniko, separirano — z elektriko oddam pri Taboru 6 15. avgustom za 3f)0 Din Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra«. 25957 Prazno sobo oddam pošteni gospodični v Gubčevi ulici 17 (blizu gorenjskega kolodvoral. 35953 Gospodično sprejme kot sostanovalko v zračno sobo Amon, Krakovski nasip 4. 25959 Boljši sostanovalec se sprejme. Ogledati samo dopoldne. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 25975 Sostanovalca sprejmem z vso oskrbo. — I s t o t a m sprejmem tudi več abonentov na dobro domačo hrano. Fiorijanska ulica št. 19/n. 25861 Hotel »Učka« Omišalj na Krku novozgiajen — na morski obali, na podnožju tihega romantičnega Omišlja. nekaj korakov od pristanišča, z lastnim kopališčem tik hotela, s prostorno lepo teraso t« izvrstno kuhinjo. 25477 Ernst Kapelle naj takoj javi svoje sedanje bivališče na naslov: H. Vučina. Ljubljana, Praža-kova 15, radi zanj važnega sporočila. 25729 Dve gospodični lepi in bogati, z vsemi dobrimi lastnostmi, želita znanja t akademično naobr3-ženimi gospodi. Tajnost zajamčena. — Orne oči _ Plave oči. 25920 Dijaki, pozor! Ako kdo pozna dijaka Franca 5'itic iz zavoda Sv. Stanislava, ee naproša, da ga opozori, naj se takoj vrne domov. Nastali stroški se j>ovrnejo. 25907 Kateri gospod soliden, nižji ali podurad-nik v Ljubljani. 40—50 let star, tudi vdovee, bi hotel resno znanje v svrho čimprejšnje ženitve z gospodično srednjih let., čiste preteklosti, z opravo in Din 15.000. Cenjene dopise na oglas, oddelek »Jutra« pol »Dobra duša«. 25900 Slikarjevo hčer bi poročil. Ponudbe s sliko pod »Dekorativni slikar« na oglasni oddelek »Jutra«. 25923 LLLU Klavir (Statzflfigel), urvovrsten in malo rabljen, naprodaj. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 25730 IL&iJLZ. Par konj starih 8 let. z opremo, voz. kason, truga itd. takoj naprodaj na Poljanski c. 55. 25879 Jazbečarja mladega ali do 1 leto starega kut>i Niko Len ček v škofji Loki. 25954 Ailad volčji pes ki sliši na ime »Song«, s« je izgubil. Najditelj se na. proša, da ga vrne proti nagradi na naslov: Ivan O g r i n, Ljubljana, Gru-barjevo nabrežje štev. 8. 25968 Magnet za dvocilinderski V motor kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Magnet«. 25S36 Avtokaroserije in vozove izdeluje Kunstler. Ljubita na. Lepi pot (pri tobačni tovarni). 23103 Avtokaroserije izdeluje solidno po zmerni ceni Ferdo Loznik, strojno kolarstvo, Radeče. 160 Amater, fotografije so se izgubile v torek zvečer okoli 7. ure v bližini Nunske cerkve. Najditelj naj jih proti narradi odda v oglasnem oddelku Jutra. 25933 Vse vrste rudninske vode delikatesa Josip Vitek Ljubljana Sv. Petra c. 13 Po nizkih cenah prodamo Ia. bukove in hrastove parkete. Dopise na oglasni oddelek »Jutra< pod >Parkete<. Spalne fotelje in kanapeje patent oiomame v najnovejših oMSkah in najfinejši rzd-eiaivj dobite samo pri 1 RUDOLF SEVER, Marijin trg 2. Rudarje kopače, mlajše 1co