"Amerikanski Slovenec"
52
LET ZA SVOJ
NAROD V AMERIKI.
ŠTEV. (NO.) 31
LETNIK (VOL.) UL
OFENZIVA PROTI PARTIZANOM OD TREH SMERI
GANDHI ZNOVA POSEGEL PO POSTU
| Bombaj, Indija. — Indijski voditelj Mohandas Gandhi se je znova poslužil svojega o-rožja — posta, ki se mu je v prejšnjih slučajih obneslo. Svojo gladovno stavko, katero namerava nadaljevati 21 dni,
i je nastopil zadnjo sredo, in sicer v protest proti temu, ker | vlada drži njega in druge člane vseindijskega kongresa za-| prte za žično oviro, obenem pa j tudi proti nasilnim metodam, katerih dolži vlado, da se jih ! poslužuje, da zaduši kampanjo civilne nepokorščine. Ta j novi post je vzbudil v vladnih f krogih in v javnosti veliko-po- j zornost. Vendar pa se ob tej priliki Gandhi ni odločil za "post do smrti," marveč bo u-žival sok iz citron.
MESTO V NEPOSREDNI NEVARNOSTI OBKOLIT VE
Rusi pritiskajo na Harkov od severa in od juga. — Na enem kraju oddaljeni od njega le 22 milj. — Rostovu in ozemlju na zapadu grozi dvojna nevarnost. — Kavkaz skoraj očiščen.
I	i \
VESTI 0 DOMOVINI
Del Slovenije, ki je bil v zadnji svetovni vojni nasilno priključen Italiji, je zdaj odločno prepričan, da bo osvobojen in da bo pripadaLJugoslaviji. Italijani priznavajo, da so ubili "nekoliko tisočev" slovenskih civilistov.
Nemci skušajo očistiti ozemlje, ki bi moglo služiti zavezni S kom kot oporišče. — Napadajo z osmimi divizijami. — Italijani ne sodelujejo. — Partizanov okrog 50,000.
prodrli pred vrata Trsta do Bazovice.
Meseca junija 1942 so v tržaški kavarni "Bergamo" aretirali okrog 60 oseb, med nji-mo tudi nekaj slovenskih rezervnih oficirjev. Obdolžili so jih, da so pripravljali prevrat v Trstu. Dvanajst aretirancev so ustrelili.
V	italijanski armadi obstoji naredba, po kateri bi se v Libijo ne smeli pošiljati vojaki, ki so starejši od letnika 1915. Ta naredba za Slovence ne velja.
Mnogo slovenskih vojakov je še vedno v koncentracijskih taboriščih. V vojašnicah so večkrat našli listke, napisane s strojem v slovenščini: POJDITE NA FRONTO, POJDITE K NAŠIM ZAVEZNIKOM RUSOM iy^ANQI.fiftBMI -
Morala prebivalstva v Julijski Krajini je za našo stvar zelo visoka. Še nikdar niso bili v teh krajih Slovenci tako mogočno narodno zavedni, kakor v teh' časih. Zgodili so se slučaji v gorah okrog Cerknega, da so napol obnemogle slovenske matere prinašale visoko v gore in v globoke gozdove hrano in obleko svojim sinovom — gozdovnikom. Tudi slovenska dekleta so večkrat aktivno posegala v akcije gozdovnikov.
Vse ljudstvo je prepričano, da bodo Slovenci in Hrvatje, ki so bili v prvi svetovni vojni nasilno priključeni Italiji, o-svobojeni in da bodo vsa ta področja pripadla Jugoslaviji. Ljudje pripovedujejo, da slovenskih fašistov- sploh ni več. Celo tisti, ki so se še pred par leti dobrikali fašizmu, so izginili. Tudi Italijani sami so že popolnoma obupali, da bi mogli zmagati v tej vojni.
-o--
Ubijanje nedolžnih ljudi v Sloveniji
London ski jugoslovanski krogi so zvedeli, da je bilo v Ljubljani dne 15. novembra ustreljeno 24 talcev zaradi u-boja nekega uradnika.
V	zvezi z uboji teh talcev je angleška časniška agentura Reuter ^poročala pred kratkim naslednje:
General Robotti, vrhovni poveljnik italijanskih zasedenih vojaških sil v Sloveniji, je v uradni izjavi odkrito priznal, da je bilo nekoliko tisočev civilnih oseb ubitih v teku italijanskih naporov, da se s silo zatre odpor Slovenskega naroda proti okupaciji."
Angleški list Manchester Guardian navaja naslednje številke, zajete iz italijanskih poročil: usmrčenih 2.654 ta-kozvanih "banditov", a 1.625 .ujetih. Italijansko poročilo zaključuje, da "IZGUBE(!) civilnega prebivalstva" v teh številkah niso vključene. Istočasno poročajo Italijani, da so bile izgube njihove vojske 478 mrtvih in 324 ranjenih.
Bern, Švica. — Nemci so: podvzeli proti partizanom v Jugoslaviji velikopotezno o-fenzivo, ki jo izvajajo v treh smereh, kakor se glase zadnja poročila iz Zagreba.
Ta ofenziva se je otvorila koncem januarja in. je nje namen očividno ta, da se očistijo kraji, o katerih Nemci slutijo, da bi mogli služiti zavezniškim silam pri njih napadu na Evropo kot oporišča. Tako j prodira ena nemška kolona ob j železniški progi Zagreb-Bel-! grad, katero so partizani na I več krajih razbili ter je stalno; ogrožana od njih. Druga kolona napada zapadno od rfcke Save, v smeri proti mestu Bi-j hašu, ki je znano kot presto-lica partizanov. Tretja pa pro-naravnost od	*r
ogroža Bihač od severa.
Boji. so, kakor se trdi, na vseh treh bojiščih že zdaj sr-' diti, toda jugoslovanski krogi) tukaj jih označujejo, da so le nekake- začetne praske, in, da pravi, odločilni spopadi 3ele pridejo. Spričo premoči napadalcev nimajo ti krogi preveč upanja, da bi mogle jugoslo-! vanske čete prenesti pritisk. Partizanska skupina, kateri i poveljuje Ivan Ribar, in še i dve drugi, ki ste v zvezi z njim, štejejo skupno, kakor se računa, okrog 50,000 mož. Njim nasproti pa stoji baje o-sem nemških divizij; od teh jih je bilo pet stalno nastanjenih na Hrvaškem, dočim so druge tri nanovo ustanovljene, j deloma iz Nemcev, deloma iz hrvaških pristašev Paveliča.
Značilno je, da pri tej ofenzivi Italijani ne sodelujejo, j Trdi se namreč, da imajo ti -^dovolj opravila s partizani ob dalmatinski obali in na severu od Reke. Tudi se pri seda-
Mcskva, Rusija. — Klešče, v katere so ruske čete zajele veliko mesto Harkov, se čim-dalje bolj stiskajo in pritisk, ki ga izvajajo Rusi na to ukrajinsko mesto, je tak, da se zdi verjeten njega skorajšen padec. V jugovzhodni smeri so bile ruske sile oddaljene od njega v četrtek le še 22 milj in tukaj jim je tudi padla v roke zadnja pomembna utrdba, ki je varovala mesto.
Istočasno pa druga ruska armada z enakim uspehom o-groža mesto Rostov. V njeg/ neposredni bližini je namreč prodrla od vzhoda ter je na tem, da mesto obkoli. To mesto in celo ozemlje zapadno od njega pa je še v drugi nevarnosti, namreč, da ruske čete, ki napadajo od severa, od mesta Kramatorsk, ne prodro do Azovskega morja in s tem celega ozemlja popolnoma ne odrežejo.
V zapadnem Kavkazu nemški odpor enako čimdalje bolj slabi. Nemci se z naglico umikajo preko preliva Kerča na Krim, da jim je osta* od Kavkaza le še neznaten kos.
KRATKE VESTI
—	London, Anglija. — Radio v Berlinu je zadnjo sredo objavil, da je nazijska stranka ustanovila tamkaj velik skupni prehranjevalni center, o katerem se trdrr'da bo služil, ako bi nastopila kaka nenadna velika potreba.
—	Washington, D^ C. — Poslanska zbornica je v sredo-o-dobrila predlog- da se spojite v eno podjetje obe brzojavni družbi Western Union in Postal Telegraph. Z gotovostjo se pričakuje, da. bo predlog potrjen tudi v senatu.
—	London, Anglija. — Zun. minister Eden ee>je izrazil v
sredo v parlamentu, da Britanija ne priznava udejstvova-nja nikakih skupin takozva-nih svobodnih Rumunov, niti v Londonu, niti kje drugje.
RED GLEDE REGISTRACIJE
Abecedni red za vpisovanje
za živilske karte.
Chicago, 111. — Tukajšnji urad za cene je objavil red, po katerem se bo vršila registracija za živilske karte št. 2. Registracija bo po publič-nih šolah in red bo sledeči: 23. febr. zjutraj se vpišejo tisti, katerih rodbinsko ime se prične z A ali B; popoldne i-stega dne pridejo na vrsto črke od C do E. Dne 24. febr. zjutraj P do H, popoldne I do L; 2t>. febr. ijut. M in N, pop. O do R; 26. febr. zjutraj črka S, pop. T do Z.
FAŠISTI IZPREM2NILI SVOJE GESLO
Bern, Švica. — Mussolinijev list II Popolo d'ltalia je doslej nosil geslo "Vincerem-mo" — zmagali bomo. Zadnji torek pa je to geslo izpreme-
nil v	vjjiceranno"--ne
bodo zmagali. Iz tega bi se moglo sklepati, da so fašistični voditelji že sami obupali nad možnostjo zmage, k čemur so gotovo prispevali porazi v Rusiji, izguba italijanskega imperija v Afriki ter bombardiranje i t a 1 i janskih mest.
ODOBRILI PODALJŠANJE DIESOVEGA ODBORA
Washington, D. C. — Diesov odbor za preiskovanje neameriških aktivnosti je bil -zadnjo sredo odobren, da bo lahko posloval še za dve nadaljnji leti. Poslanska zbornici je z večino glasov 30g proti 94 izrazila to odobritev. Med tir stimi, ki so najbolj oponirali podaljšanju, je bil illinoiški poslanec Sabath, ki se je izrazil : "Ako bi mogli čitati pisma od pastorjev, duhovnikov, univerz in državljanov iz vseh delov dežele, ki sem jih jaz prejel, bi razumeli, zakaj nasprotujem temu."
POLJAKI BODO ZAHTEVALI VEČ OBALE
London, Anglija. — V svojem radio govoru zadnjo sredo je načelnik poljske vlade Sikorski namignil na to, da bo njegova dežela zahtevala po vojni več morske 'obale, kakor je je imela prej. Dejal je namreč, da je bila ta obala "slaba, neznatna", in jo je bilo nemogoče uspešno stražiti.
ŠESTDNEVNI TEDEN ZA PREMOGARJE
Washington, D. C. — Število južnih rudnikov mehkega premoga je to sredo podpisalo s premogarsko unijo pogodbo, po kateri se uvaja šest dni dela na teden. Drugi premogovniki bodo najbrž sledili.
BRITANCE DOL2I ZA IZGUBO MALAJE
Da je postala Malaja v južni Aziji na razmeroma tako lahek način plen Japoncev, odgovornost za to meče pisa-| teljica Virginia Thompson direktno na lakomnost po bogastvu tamkašnjih britanskih vladarjev. V svoji knjigi ''Postmortem on Malaya/' izdani te dni, pravi namreč, da so Britanci, ki so bili poslani | tja na vodilna mesta, gledali j le nato, kako si bodo nagra-I bili premoženje ter potem zopet odšli domov. Niso se bri-gali, da bi deželo zavarovali, ali jo vojaško pripravili, in ta1 f ko ni bilo v njej nobene notranje vezi, ki bi spajala prebivalstvo, ter je zato z lahkoto podlegla najprej petokolom-ski propagandi, nato pa japonskemu napadu.
njih bojih nič ne omenjajo Mi-hajlovičevi četniki; bržkone i-majo ti svoj delokrog bolj na jugu.
NAPAD BO TEKOM DEVETIH MESECEV, PRAVI CHURCHILL
London, Anglija. — Min. predsednik Churchill je podal parlamentu ta četrtek poročilo o zadnjih dogodkih in o načrtih za bodoče. To poročilo je bilo nenavadno optimistično ter se iz njega razvidi, da imajo zavezniki resen namen, napasti Evropo tekom tega leta.
Kakor se je izrazil, imajo zedinjeni narodi izdelan popolni načrt za akcijo tekom prihodnjih devetih mesecev in, da je bil glavni cilj, glede katerega so se zedinili v Ca-sablanci, ta, da se nastopi proti osišču "na suhem, na morju in v zraku v čim največjem obsegu, ki bo mogoč, in v čim najkrajšem času - mogoče." Predno bo preteklo omenjenih devet mesecev, je dejal, se
namerava on ponovno sestati z Rooseveltom.
Ko bo delo zavezniških armad končano, je povdaril Churchill, ne bo smelo ostati niti sledu nazijske ali fašistične sile, niti ne japonske vojne mašine. Dočim pa je, kakor pravi, odločnost zaveznikov, da zahtevajo brezpogojno podajo, to ne pomeni, "da bomo omadeževali svoje zmagoslov-no orožje s tem, da bi krivično in kruto ravnali s celokupnim prebivalstvom; toda pravica se mora izvršiti in pravica mora biti stroga in neizprosna."
Glede Japonske je dejal, da bo proti njej Anglija nadaljevala vojno do nje brezpogojne podaja tudi v slučaju, da bi se vojna v Evropi prej nehala.
UBIT OD GRANATE IZZA ZADNJE VOJNE
Nyack, N. Y. —- 13 let stari E)dw. Schackel je postal zadnjo sredo žrtev prve svetovne vojne, katera se je končala pred 24. leti. Njegov oče je imel namreč v kleti zbirko starih granat izza tedanje vojne; deček je skušal eno teh prežagati, pri čemer pa mu je ta eksplodirala in ga ubila.
VOJAKI LAHKO POŠLJEJO DENAR DOMOV
London, Anglija. — Ameriški vojaki lahko zopet pošiljajo brzojavnim potom denar domov v Zed. države, ako pri tem ne izdajo kraja kjer so nastanjeni. To se je objavilo v sredo večer.
AMERIKANSKI SLOVENEC;
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico. in resnico_od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
C Official Organ of four Slovenian Oraanizations)
BUY
OMITS* •TATS«
war [_
KUPUJTE VOJNE BOlfDEl
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 13. FEBRUARJA — SATURDAY, FEBRUARY 13, 1943

Elliott Roosevelt, predsednikov sin. je prejel nedavno posebno odlikovanje za nevarno dalo fotografiranja is zraka. Gornja slika kaže EUioia, ki ima čin višjega častnika, ko se s aparatom pripravlja na neko fotografsko ekspedicijo v severni Afriki.
PREDSEDNIKOV SIN -r FOTOGRAF
Vsi Primorci v vrstah osvobodilne borbe
(Konec)
Slovenski vojak zatrjuje nadalje, da niso četniki nikdar jibijali nedolžnih Hrvatov, pač pa samo ustaše, ki so jih sod-nijsko obsodili in so jim bili zločini dokazani. V času njegovega bivanja v O. so četniki postavili pred sodišče okrog 500 ustašev, ki so bili skoro vsi muslimani in katerim so okoliški kmetje dokazali celo vrsto ogabnih zločinov nad srbskim narodom.
Slovenski vojak, ki nam je dal ta poročila zatrjuje, da i-grajo Lahi na ozemlju Jugoslavije dvolično vlogo. V nekaterih krajih se dobrikajo četnikom proti ustašem. Laški oficirji so pogostokrat po-dučevali moštvo kako »e mora obnašati po posameznih krajih.
Sodelovanje med Četniki in laško okupacijsko vojsko je obstajalo samo pri tistih edi-nicah, v katerih so bili Slovenci. Organizirali so ga četniki Primorci, ki so v velikem številu prišli k Draži, potem ko so prehodili na sto in sto kilometrov iz Julijske Krajine v Eosno. Kot četniki so stalno iskali stikov s Slovenci — italijanski vojaki, kar je četniš-ki akciji v mnogem koristilo. Na ta način se niso samo pomnožile četniške vrste, pač pa so četniki dobili tudi znatne količine orožja in municije ter druge vojaške opreme.
Četniki Draže Mihajloviča pa so si nabavljali orožje in municijo od Lahov tudi z direktnim nakupovanjem. Posebno južnjaki iz Sicilije in I Kalabrije so se pridno ukvarjali s takimi kupčijami. Puške so prodajali po 50 lir za ko-jnad, pešadijske patrone pa po 5 komadov za liro. Laški vojaki so pogostokrat sami izro-pali vojaška municijska skla-• dišča z namenom, da plen prodajo četnikom^
-o-
Položaj v Julijski krajini
V Julijski Krajini je položaj j zelo težak. Slovenski vojaki, ki so prihajali domov na dopust, so skoro vsi zbežali v "zeleni kader" k gozdovnikom. Sedaj so vsi dopusti za slovenske vojake ustavljeni. Središče slovenskih četnikov v Julijski Krajini je mf Nanosu. Italijani so večkrat poskušali s številnimi edinicami, katerim so pomagali tudi oklopni oddelki, očistiti nanoško pod-( ročje, pa jim do meseca junija L 1. to ni uspelo. Po Vipavski dolini, po Krasu, v I-drijski okolici, na Kobariš-kem in Bovškem, v Istri zlasti okrog Učke gore, in posebno okrog Snežnika delujejo močne četniške edinice, ki povzročajo Lahom prav resne te ž koče. Slovenski četniki so samo v mesecu maju 1942 dvakrat
THE MERCILESS SAILORS LOWERED AND ROWED RAPIDLY AWAY FROM THE SINKING SWiP /
1
AMERIKANSKI SLOVENEC
^ 1 1 "
Sobota, 13. februarja 1943
■ -MP. J
n^PiBiHPIPIPWIIililiifl WijJL-UPV
AMERIKANSKI SLOVENEC
# Prvi in naj stare j H slovenski list v Ameriki. i-m. UiluoTlJto teta 1191 JV
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. Cermak Rd., Chicafo
Telefon: CANAL 5644
«tht
Naročnina:
Za celo leto-$6.00
Za pol leta--3.00
Za četrt leto-- 1.75
Za Chicago. Kanado In Evropo:
Za celo leto-$7.00
Za pol leta--— 3.50
Za četrt leto_—-2.00
Posamezna, številka -— Se
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891
Issued daily, except Sunday, Monday the day after a holiday.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year--$6.00
For half a year- 3.0G
For three months--1.75
Chicago, Canada and Europe:
For one year--$7.0C
For half a year-— 3.5C
For three months-— 2.0<
Single copy--. 3<
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do lcedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo bili poslani na uredništvo vsai dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. —
Rokopisov uredništvo ne vreča.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.______
ko najbolj merodajni krogi iz same Rusije. Vrlo zanimivo je bilo poslušati, kakšna mentaliteta vlada v teh Ttrogih. Kakor bi bila vsa Rusija le nemška domena^
Ko so slišali gori v Kanadi, da.sem jaz prišel "iz starega kraja", so prišli na tisoče milj iz Kanade, da bi nekaj izvedeli, kako je "tam". Niso niti čakali, da bi jim razložil, sami so povedali, kako naj bi bilo, in ker ni bilo tako, so bili iz sebe. Pozneje sem prišel med nemške kroge še drugje. Poslušal sem in vlekel na ušesa, ker povdali so, kakor je bilo v srcih. Majal sem z glavo, naletel pri tem le na enega razsodnega Nemca, ki je sam izjavil: "They are aH crazy".
Ali ni povedal konzul Messersmith isto? "Psychopathic cases".
J. M. Trunk: 0
VEC ZAVESTI TREBA
Narodna zavest je lahko pretirana, da postane fanatična, kakor pri Nemcih, Japoncih, in fanatizem je vedno zlo, ali pa zavesti ni, in narod živi tja v dan, postane plen zavestnega naroda in če je ta fanatičen, gorje takemu zaspanemu narodu. Vse to vidimo lahko danes pred našimi očmi.
Ker Slovani ne tvorimo spojene skupine ni smo postali le plemensko slovanske skupine, je poleg plemenske narodne zavesti treba tudi splošno slovanske narodne zavesti, ker kot plemena ne pomenimo dosti, kakor kaže prav ta borba, in do veljave morejo slovanska plemena priti le po zavednosti, da tvorijo tudi slovansko narodno skupino, in še celo največjo narodno skupino izmed vseh belokožcev. Ločena plemena izginejo, strnjena slovanska plemena bi lahka odločevala usodo sveta.
Poljaki so poleg Rusov največja slovanska skupins kot pleme. Nihče bi ne mogel trditi, da bi Poljaki ne bili narodno zavedni. Igrali so neko vlogo, pa so bili tudi brez vloge, in danes so pod najhujšo peto tujca. . Kako, odkod tako? Zavedali so se do nasSi dni vedno le kot Poljaki, bore malo pa kot Slovani. To jim je postalo usodno. Ali sc bodo po zadnjih izkušnjah izpametovali ? Nekaj znakov je, dosti ne.
Izgleda, da je sedanja glava Poljakov, general Sikor-Bki, pravi mož. Prvokrat v zgodovini se je približal Rusom. Zadnjič je bil tu v Ameriki, in prav tu je v Washing-tonu poudaril slovanske naziranje, ne le plemensko-fcolj-skega. To je tudi stališče največjega slovanskega pesnika, Adama Mickiewicza, le malo so ga poslušali Poljaki sami. Čuditi se ne smemo, da drugi Poljaki grbančijo čela, ker imajo pač le poljske špegle na očeh.
Ker vobče stojijo Poljaki na dobri podlagi za demokracijo, ima ustajenje Poljske vse možnosti, pot čez Golgoto je pa silno krvava. Slovan mora na dan, da pride slovanski dan!
BESEDA O NAŠEM ALDER-MANU
Chicago, 111.
Citateljem je že znano, da naš alderantan Mr. Jos. F. Ropa, ki zastopa 21. wardo v mestni zbornici ponovno kandidira v letošnjih volitvah za aldermana. t
Naš obveščevalec poroča, da alderman Ropa dobiva še vedno od raznih skupin vseh stanov in narodnosti odobravanja in podporo iz razloga, ker je deloval dosedaj v svojem uradu kot alderman navdušeno in koristno za ljudi vseh slojev.
Mr. Ropa je postal zares dober alderman, dasi je še mlad mož je znal nastopati odločno in pogumno za korist svoje warde. S tem se je prikupil onim katere zastopa in to je vzrok, da se ljudstvo zopet navdušuje za njegovo ponovno izvolitev, ker vedo, da bodo imeli v njem dobrega in poštenega zastopnika v mestni zbornici.
Mr. Ropa je storil mnogo za šolsko deco s tem, da je poskrbel, da so se prazna zemljišča obdelela in spremenila v prostore za igrališča za otroke. Storil je še marsikaj drugega za razna društva, klube, itd. Mr. Ropa upošteva tudi razne potrebe in zahteve tu-jejezičnih skupin v tej wardi. Kadar koli nastanejo kake take potrebe jih skrbno proučuje in skuša po najboljši moči istim pomagati.
Iz tega razloga prijatelji aldermana Ropa pričakujejo, da "bo na dan primarnih volitev izvoljen ponovno s potrebno večino in da mu ne bo treba v končne volitve meseca aprila.
(Og.)
POVEDALO SE JE PREJE IN POVE
SE ZDAJ| 1
Amerikanska vlada je izdala neki "White Book", ki dosega desetletje od L1931 do 1941 in spravi na dan marsikaj, česar se prej ni moglo povedati. To naj bi opravičilo ame-rikansko diplomacijo, katero se hudo napada spričo sedanjih razvitkov. To je zadeva teh krogov.
Nekaj zanimivega vsebuje ta "White Book". George S. Messersmith je bil generalni konzul v Berlinu in je po poslaniku Phillipsu svaril kroge v Washingtonu, naj bodo previdni pri vseh obravnavah z naziji. Rekel je, jia "rajh" nima nobenih zanesljivih zastopnikov, da so neki voditelji "psychopathic cases", drugi da kar norijo — in a state of exaltation — ali pa so vin frame of mind that knew no reason", in da so vsi "worth-while" Nemci brez moči napram takim in tem voditeljem.
Roba je zanimiva. Večkrat sem že zapisal, da so Nemci po zadnji vojni postali "crazy", še iz nemških ust sem slišal nekaj sličnega.
Opazoval sem Nemce tam po polomu. Za neko kratko dobo so bili kar poparjeni. Dolgo ne. Kmalu so začeli dvigati glave. Kako? Imel sem po glasovanju obravnave z najbolj merodajnimi in vladnimi krogi. Bili so kakor brez uma, odklanjali najbolj enostavne stvari, ako so tudi zadele le pravičnost in golo enakopravnost. Nemško naj bi bilo vse, vse drugo so odklanjali in bili še ogorčeni, da se predrzne kdo zahtevati kako pravico. Tako se je v teku let polagoma zgoščala nemška mentaliteta skoroda v vseh krogih. %
Ko sem prišel sem v Ameriko, me je naneslo nekaj let med ruske Nemce tam v Severni Dakoti. Prihajali so ena-
KAJ NAM JE POVEDAL FEDERALNI, DETEKTIV Chicago, 111.
Odslej bo vedno več ljudi prejemalo vladne čeke, obenem bodo pa tudi razni tatovi in ponarejevalci podpisov toliko bolj pridno na delu. Zato je potrebno ljudi poučiti, da vedo, kako ravnati s čeki in se tako ognejo raznim nepri-likam.
Vlada je sedaj tako zaposlena, da vzame šest do dvanajst mesecev, predno more izdati ponovni ček (duplicate), če se prvotni ček izgubi.
Ljudje bodo obenem z vladnimi čeki prejeli tudi potrebna navodila. Ta navodila naj
vestno preberejo in se po njih tudi ravnajo.
Banke so obveščene, naj postopajo posebno vestno, kadar hoče kdo vnovčiti kak federalni ček. S tem varujejo publiko in sebe. Za kasirja je boljše, da si vzame eno minuto več časa, kadar izmenja tak ček, kakor pa da bi stranka zaradi kakšne zmešnjave dobila tisti denar šele pol leta ali eno leto kasneje, on bi pa moral dotični znesek iz svojega plačati. Iz istega razloga naj ne bo nobeden nevoljen, kadar kasir zahteva, naj se pravilno in zadosti prepričevalno identificira.
Ljudje naj nadalje vedo, da ima tudi pismonoša posebna navodila, glede oddaje pisem z vladnimi čeki. Ce najde, da je oseba, na katero je pismo naslovljeno, umrla, ali je ni na dotičnem naslovu, ali novi naslov ni prijavljen na poštni urad, ne bo nič iskal ali izpra-eeval, temveč bo ček enostavno poslal nazaj odkoder je prišel in bo na kuverto napisal, zakaj. Tam bo ček shranjen, dokler ne najdejo, komu in kam npj ga pošljejo.
Skrivni vladni agentje so in bodo na delu, da preprečijo tatvine, ponarejevanje podpisov in neprilike, ki sledijo v takih slučajih, vendar ne bodo mogli veliko pomagati, ako ljudje sami^ne bodo sodelovali. Zato hočejo, naj se vsak ravna po naslednjih varnostnih predpisih:
1.	Ime na pisemskem pre1 jemniku (mail box) naj bo vidno in razločno. Kdor živi s kako drugo družino, naj poskrbi, da bo tudi njegovo ime napisano na poštni baksi do-tične družine poleg njihovega imena.
2.	Kdor se preseli, naj pismeno obvesti poštnega mojstra v dotičnem mestu, kjer je živel predno se je preselil, če se pa preseli na drug naslov v istem mestu, naj pismeno obvesti svojega sedanjega poštnega mojstra. V obeh slučajih je treba navesti stari in novi naslov in označiti, naj bodo čeki dostavljeni (forwarded) na novi naslov. Razen tega m^ora tisti, ki se seli, brez odloga obvestiti o tem tudi urad, odkoder dobiva ali pričakuje čeke. To je ali Bureau of Supplies and Accounts (Allotment Division), ali pa Bureau of Supplies and Accounts (Family Allowance Di-
vision). To lahko stori potom posebne tiskovine, ki je izdana v ta namen, ali pa s pismom. Kdor pa prejema oboje: "allotment" in "family allowance", mora obvestiti oba urada, vsakega posebej.
3.	Vsak naj izrecno naroči svojemu pismonoši, da ga bo ta vsakokrat obvestil,»kadar m,u prinese tak ček. Za osebe, ki stanujejo v velikih hišah, pismonoša to lahko stori na ta način, da pozvoni hišni zvonec na gotov način, kadarkoli prinese karakteristično vladno kuverto. Tiste osebe pa, ki žive na farmah ali v malih mestih, naj pismonoša, če mogoče, obvesti o čeku s tem, da za-brlizga na svojo piščalko ali pa malo poropoče po vratih.
4.	Izmenjajte čeke ta*koj, najbolje še tisti dan, ko jih prejmete. Ne nosite jih seboj okrog in nikar jih ne pustite meni nič tebi nič ležati po hiši.
5.	Pazite skrbno, da čeka ne izgubite. Vlado bi vzelo šest mesecev do enega leta, predno bi dognala, da je bil pek v resnici izgubljen in ne ukraden.
6.	Ce se le da, izmenjajte vse čeke na istem kraju vsak mesec, da vas bodo tam poznali in se boste toliko lažje in hitreje identificirali.
7.	Ne podpišite čekov doma! Kdor izgubi podpisani ček, morda ponovnega čeka ali duplfkata namesto izgubljenega čeka sploh dobiti ne bo mogel. Ne podpišite čeka do trenutka ko ga vnovčite.
8.	Vsak naj lastnoročno podpiše svoj ček. Kdor tega ne more zaradi bolezni ali ker ne zna pisati, naj pa poskrbi, da kaka zanesljiva oseba podpiše njegovo ime.
Uredništvo opozarja rojake, naj se skrbno ravnajo po teh navodilih. Razni tatovi in že-parji so in bodo vedno na delu na pouličnih železnicah, na cesti, pridejo pa tudi v vežo in v hišo, najxsanj so varni pred njimi pisemski prejemniki (mail boxes). Človek pa tudi sam prav lahko izgubi ček, če ga skrbno ne spravi. Vladni detektiv nam je dal vsa ta navodila v našo lastno korist, da nas zavaruje pred popolno izgubo, ali da vsaj ne bo toliko nepotrebnih potov, resnih sitnosti in dolgotrajnega čakanja.
-o
HON. SUMNER WELLES
Washington, D. C.
Zelo važno v našem State Departmentu je mesto državnega podtajnika, skoraj prav malo važnejše, kakor je mesto tajnika samega. Največ najvažnejših zadev naše mednarodne in zunanje politike gre skozi njegove roke. On je, ki raziskuje za državno tajništvo, iri tako za vlado, ves o gromni obseg zunanje politike, in vse posamezne svetovne dogodke, jih pročuje in jih potem sestavlja v celoto, katero potem s svojimi opazkami predlaga državnemu tajniku in vladi v končno rešitev. Zato je njegovo mnenje v marsikaki zadevi odločujoče. Tako smo videli pri zadnji pan-amerikanski konferenci v Buenos Aires, da je predsednik Roosevelt njemu poveril nalogo, da je šel tja in v ime-
nu države Okušal doseči enotnost nastopanja proti državam osišča v tem svetovnem boju za svobodo narodov.
Zlasti je pa važno mesto državnega podtajnika danes v svetovni vojni. Nemogoče je, da bi sam državni tajnik mogel slediti vsem dogodkom, ki se vrše z električno brzino po celem svetu in spreminjajo svetovno situacijo ne samo iz dneva v dan, temveč kar iz ure v uro, da bi jih sam mogel proučevati v vseh njihovih fa-zafi, odtenkih, ter jih v pravilni luči predlagati predsedniku in vladi v pravi luči in iz pravih vidikov. Saj je vendar Washington danes glavno mesto vsega sveta in je naš predsednik nekak predsednik vseh zavezniških narodov in držav. To delo vodi državni podtaj-nik.
To velevažno mesto je pa danes v rokah moža, o katerem je znano, da je najboljši diplomat, kar jih imamo, mož globokega in ostrega pogleda pa hitre in modre sodbe. In ts mož je Hon. Sumner Welles
Leta 1940 je prehodil vse Evropo in obiskal kot posebn odposlanec predsednika Roo-: sevelta vsa važnejša glavns mesta Evrope. Takrat sem bi . se v Sloveniji. Prav dobro s« še spominjam, kako smo že ta . krat s strahom gledali v slo i--vensko narodno bodočnost, k i je postajala iz dneva v dan bolj črna in strašna. Pa je prišla vest, da pošilja predsednik Roosevelt svojega odposlanca Hon. Sumner Wellesa v Evropo, da zanj prouči evropske zamotane razmere, zato da bo skušal ob tričetrti na dvanajst preprečiti svetovni požar, ako se bo dal. Baje je imel nalogo prepričati zlasti Hitlerja in Mussolinija o strašni odgovornosti, ki si jo nakopavata nase, ako bosta pahnila celi svet v strašno vojno, o kateri je zelo verjetno, da se za nju ne bo končala ugodno.
Slovensko časopisje v Ljubljani se je široko razpisalo o njegovem obisku Evrope in poročalo, kako je Hon. Sumner Welles naredil mogočne utise povsodi, kjer je bil, s svojim skrajno diplomatičnim nasto pom. In spominjam se, kako nam je odleglo, ker nam je v tej strašni temi strahu zasijala zvezda upanja, da se bo tem obisku Sumner Wellesa Evropi predsedniku Roosevel tu posrečilo preprečiti svetovno vojno, ki bi zlasti slovenski narod strašno zadela. Po celi Sloveniji se je takrat govorilo samo o SJumner Wellesu.
To poznanje evropskih razmer mu je pa gotovo dalo čiste in jasne poglede v vso množico zamotanih evropskih problemov, da jih danes pozna tako, kakor malo kdo drugi v Ameriki.
Da je to res, je prav živo čutila tudi slovenska deputacija SANS-a 15. januarja, ko ga je obiskala v njegovem uradu v State Departmentu in ntfu predložila slovensko vprašanje, kakor ga je pojasnil naš Narodni kongres v svojih resolucijah in deputacija v svojem kratkem vendar jasno začrtanem memorandumu. Kako dobro pozna tudi slovensko vprašanje je jasno pokazal
(Dalje na 4. strani)
Radio program Iz Detroit«
, Detroit, Mich. — Jugoslovanski oddelek Vseslovanske-ga Kongresa oddaja pol ure dolg program vsako nedeljo od 10:30 do 11 dopoldne na postaji WJLB.
Dva pionirja umrla
Chisholm, Minn. — Rojak Michael Arko, star 80 let, je umrl 31. januarja po tritedenski bolezni. Pogrebne obrede v cerkvi sv. Jožefa je opravil . Rev. E. Schiffrer, nakar so ga pokopali na Calvary pokopališču. Rojen je bil v Jugoslaviji in je prišel v Chisholm pred 37 leti. Več let je delal v rudOkopih, zadnje čase pa je imel mestno službo. Zapušča hčer, Mrs. Mihelich, in sina, Joe J. Arko, ki sta oba v Chis-holmu; sestro, Caroline Eržen, v Clevelandu, pa šest vnukov.
Bil je naročnik Am. Slovenca. *
Rojakinja Mrs. Johanna Lipovec, stara 68 let, je po več kot dveletni bolezni umrla, v bolnišnici v Duluthu ter je bila 5. feb. pokopana iz cerkve sv. Jožefa v Chisholm na Cal-.vary pokopališču. Pogrebne obrede je istotako opravil Rev. J. Ei. Schiffrer. Rojena je bila v Jugoslaviji 24. maja 1874 in je prišla v Chisholm leta 1901. Spadala je k društvu sv. Jožefa, društvu sv. Ane in "The Slovenian Ladies of Maca-bees". Zapušča, hčer, Mrs. Frank Stergar, Wilpen; in pet sinov, John in Joe, LaCrosse, Wis., Louis, Mahonning;, Lud-wig, Chisholm, in Pfc. Edward, pri armadnih letalcih na Johnson Field, N. C. — Joseph Gazvoda.
Prekmurski novomainik
Buenos" Aires', Argentina.— Cast g. Ognjeslav Kreslin, naš rojak iz Prekmurja, je bil 23. avgusta 1942 posvečen v maš-nika in je 30. avgusta pel novo mašo med jugoslovanskimi roja'ki v Bogota, Kolumbija. Sledi odlomek iz pisma g. no-vomašnika:
"Ce bi me vprašali, kaj menim o mašništvu, bi samo znal odgovoriti, da sem 23. avgusta jokal več kot oni dan moje ločitve od dragih. — 30. avgusta, na dan sv. Roze, sem pel novo mašo. Kot 23. avg., tako tudi tega dne so me spremili moji dragi rojaki in bratje Jugoslovani. Kako skromni, priprosti, ljubeznivi, rodoljubni so! Podarili so mi zlato uro in nefkaj drugih darov. Da bi vedeli kako ljubijo oni svojega "popa"! , . . Naših ljudi v Bogota je ena dvajsetorica. Navdušeni so za Mihajloviča. Skoraj vsi so Dalmatinci; Slovenca ni n<$T5fcnega . . . Molite za Vašega rojaka — Ognje-slava Kreslina."
Trikrat darovali kri
Cleveland, O — Mrs. Mary Planinšek, 16213 Parkgrove Ave., in Mrs. Frances Kovač, 18618 Neff Rd., sta zadnje dni že tretjo pot darovali kri Rdečemu Križu.
TARZAN (643) ZAPUŠČENI
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
&TiT
-Tm itac w.m.rwi.o*.
umu«*«, tac.
Brezusmiljeni mornarji so spUstili rešilni čoln v morje in naglo odvesla-Ji proč od potapljajoče se ladje.
THE ABANDONED SURVIVORS FACED THEIR FATE BRAVELY —ALL EXCEPT HYSTERICAL DAREENIA !
Zapuščeni so vsi prenašali svojo usodo dovolj mirno, razun histerične Darene* •	__________
SOME HE FOUND WRECKED BY THE BLAST j OTHERS
FLAMES
IN
NOW TAR2AN HURRIED FROM BOAT TO BOAT, SEEKING ONE THAT MI6MT BE £ SEAWORTHY. > -
Tarzan je pa tekel od čolna do
čolna, tekajoč vsaj enega, ki bi bil sposoben za plovbo. __________j
Nekatere, je našel razdejane od eksplozije, druge pokončane od pgnja!!	_ _ ________
DOGODKI
taied Slovenci p* & Ameriki.
POGOJI :
Vse nagrade se bo razdelilo po končani kampanji in pa, kakor hitro bo iste mogoče preskrbeti.
Nihče ni deležen nobene nagrade preje, dokler niso Vse nove naročnine v polni svoti plačane Upravi.
\Vise pošiljatve in naročnine je poslati na
AMERIKANSKI SLOVENEC
NAČRT, KI BI POSTAVIL ; PENŽIJON1STE NA DELO
Washington, D. C. _ Poslanec Johnson iz Ulinoisa je objavil v torek, da bo stavil v kongresu predlog, ki bi poma-
gal, da se kakih 200,000 starih penzijonistov postavi na
delo. Kakor pravi, je veliko izurjenih in drugih delavcev na pokojnini, dasi bi bili pripravljeni delati, a se boje, da
bi ne izgubili pokojnine, katero so si s težavo priborili. Po Johnsonovem načrtu bi jim vlada Še nadalje plačevala pokojnino po $1 na mesec med tem, ko bi si z delom služili

BUY U. S. WAR BONDS!
KAMPANJA ZMAGE
Med tem, ko se borimo za zmago orožja naše domovine, ne smemo pozabiti tudi naših narodnih ustanov. Ena najvažnejših naših narodnih ustanov za nas Slovence je naš SLOVENSKI TISK. Da se da močnejšo podlago našemu slovenskemu katoliškemu dnevniku - >
"AMERIKANSKEMU SLOVENCU"
vodstvo lista s tem razglaša veliko "KAMPANJO ZMAGE", da v njej zmagamo in premagamo težave, ki v teh težkih časih ogrožajo dnevnik "Amerikanski Slovenec".
V tej kampanji lahko vsak sodeluje in pomaga za dosego zmage. Posebno pa vabimo in apeliramo na vse naše zastopnike(ce) in na vse naše naročnike in prijatelje lista, da tekom kampanje stopijo na plan. Vsaka naselbina naj stori svoj del v tej kampanji in zmaga bo dosežena.
KAMPANJA TRAJA OD 1. FEBRUARJA DO 30. APRILA 1943
Tekom kampanje so določene poeebne nagrade za stare in nove naročnike. Vsak naročnik, ki bo tekom te kampanje plačal bodisi za novo ali pa obnovitveno naročnino za C£LO LETO (pol letne naročnine ne pridejo v upoštev) bo dobil posebno spominsko nagrado na to kampanjo. Za to nagrado sta določena dva predmeta
in sicer:
VOLITVE
Načini in pravila:
Vsak zaslopnik(ca), ki bo dosegsl(a) določeno kvoto norih naročnin, ki ja določena za njagovo naselbino in okolico, postane, kakor hitro določeno kvoto doseže, KAP IT AN (K A), ali STOTNIK (CA) "KAMPANJE ZMAGE".
ONI, ki bodo pridobili nore naročnine preko določene kvole (števila), bodo postali generali(ke). Meja je določena kvota in Tsaj ena nora naročnina preko določene kvote (števila) po vrhu določene kvote.
Izmed teh, pa bodo izvoljeni(e) tekom kampanje v vrhovno poveljstvo nad zborom generator(lk) m kapetanov (nk) trije(i) in sicer po sledečem redu in načinu:'
ONI(A), ki bo prejel(a) NAJVIŠJE sterilo glasov tekom kampanje, to je od 1. febr. 1943 pa do 30. aprila 1943, bo isvoljen(a) za:
GLAVNEGA MARŠALA, če ženska pa za KRALJICO rseh kapetanov (nk) in generalovdk) te kampanje.
ONI(A), ki bo prejel(a) drugo najvišje Število glasov tekom te kampanje med 1. Mir. in 30. aprilom 1943, pa bo izvoljen^), če moški za
PODMARŠALA, če ženska za POD-KRALJICO vseh kapetanov(nk) in generalov(lk) te kamfeanje.
ONI(A), ki bo prejel(a) tretje najvišje število glasov tekom te kampanje od I. febr. pa do 30. aprila 1943, bo izvoljen (a), če moški za
PRVEGA MINISTRA, če ženska za PRVO MINISTRINJO vseh kapetanov in generalov te kampanje.
Poleg častne izvolitve bodo izvoljeni trije prejeli še sledeče glavne nagrade:
0NI(A), ki bo izvoljen(a) za glavnega maršala ali kraljico, bo preje 1(a) KRASEN ZMAGOSLAVEN GRB a vrezanim imenom zmagovalca(ke).
ONA dva, ki bosta izvoljena kot druga dva glavna zmagovalca, to je: POD-MARŠAL ali PODKRALJICA in potem tretji PRVI MINISTER ali PRVA MI-NISTRINJA, pa prejmeta vsak KRASNO POZLAČENO MEDALJO s vreza-Ti'™ ii i mir in
VOLITVE se bodo vršil« po sledečem redu:
Vsak dolar, ki bo plačan tekom te kampanje, to je od 1. febr. 1943 pa do 30. aprila 1943 za nove naročnine bo štel 5000 GLASOV.
Vsak dolar, ki bo plačan v tej kampanji od L febr. 1943 pa do 30. aprila 1943 za stare ali obnovitvene naročnine, pa bo štel 1000 GLASOV.
Kandidat(inja) za te volitve lahko postane vsak(a), mora pa s prijavo kandidature poslati vsaj najmanj eno novo naročnino. Brez nove naročnine, ni mogoče postati kandidat(inja). To naj si sapomni vsak.
Za kandidata lahko vsak nominira kogar hoče, mora pa s nominacijo poslati vsaj eno novo naročnino.
Novim naročninam se smatra samo take, ki vsaj zadnje štiri mesece, od datuma, ko Uprava naročnino prejme, taka stranka ni bila naročena na list in ni istega prejemala. Tudi to si naj vsak zapomni.
Novim naročninam se ne smatra takih, ki bi n. pr. pod eno in isto streho bil naročen dosedaj mož ali žena, pa bi eden list ustavil, in ya naročil na ime žene ali moža, sina ali hčere. Smejo si pa vsak posames zase naročiti list in v takem slučaju naročnina šteje kot nova.
V	slučaju kakih nesporazumov ima zadnjo in končno razsodbo Uprava.
V	slučaju, da bi dva ali več kandidatov doseglo enako število glasov, dobijo vsi enake nagrade in enake titelne v izvolitvi
Nobena naročnina nova aH stara ni upravičena do glasov, dokler za iste stranke, ki jih pošiljajo v polni svoti ne plačajo Upravi istih. fVNrfgradrf bpdo;ra*deljene po končani: kampanji tri objavljen bo tedaj tudi celoten rezultat kampanje.
Štev. 1. "LITANIJE SVOBODE", krasna slika tiskana v barvah. Ta ' slika je zgodovinske važnosti. Sredi so tiskane v umetnem tisku "Litanije svobode". Okrog in okrog pa so tiskani v ovalni obliki slike vseh predsednikov od George Washing-tona do današnjega predsednika Franklina D. Roosevelta. Ta slika je pravi kras za vsako hišo.
Štev. 2. Slika "KRI 2 E VEGA POTA", slikana v lepih barvah v velikosti 16x19, v sredi Križani Zveličar, okrog štirinajst postaj. Lepa slika za vsako krščansko hišo.
Ena izmed omenjeni dveh slik je na razpolago, vsakemu naročniku, ki bo tekom kampanje plačal celoletno naročnino. Naročniki naj omenijo katero sliko želijo, navedejo lahko samo številko, ali pa ime, kar že želijo. Zastopniki naj pa kar na režite zapišejo na strani: "Nagrada Štev. 1. ali 2." in Uprava bo takim potem poslala zaželjeno nagrado.
IZREDNE NAGRADE ZA NOVE NAROČNIKE
ki so jih deležni on!, ki nove naročnike pridobijo.
ZA ENEGA POLLETNEGA NOVEGA NAROČNIKA, dobi vsakdo, ki ga pridobi tekom te kampanje zanimivo povestno knjigo "ENA BOŽJIH CVETK", ali pa lep žepni nož. En ali drugi izmed označenih predmetov je na razpolago za eno polletno novo naročnino.
ZA ENO CELOLETNO ali pa DVE POLLETNE NOVE NAROČNINI dobi vsakdo, ki jih pridobi, praktičen sestav treh krtač in česalnik, selo pripraven sestav za vojake in druge. Ali pa krasno usnjato denarnico. En ali drugi predmet je na razpolago za zgoraj omenjeno število naročnin. Oba predmeta sta označena s številko "1".
ZA DVE CELOLETNE ali pa ŠTIRI POLLETNE NOVE NAROČNINE dobi vsakdo, ki jih pridobi, krasen križ in sestav, ki se rabi pri previdevanju bolnikov. Ta predmet je označen s številko "2". Predmet je vreden do $5.50 in je novejšega modernega izdelka.
ZA TRI CELOLETNE ali ŠEST POLLETNIH NOVIH NAROČNIN dobi vsakdo, ki jih pridobi, krasno nalivno pero s svinčnikom, vredno do $8.00. Predmet • je na sliki označen s številko "3".
ZA ŠTIRI CELOLETNE aH OSEM POLLETNIH NOVIH NAROČNIN dobi vsakdo, ki jih pridobi, sestav krožnikov, ialic in skodelic (32 kosov sestav). Ta nagrada je posebno pripravna za naše gospodinje, ki na ta način pridejo do lepega sestava krožnikov, skodelic in šalic. Nagrada je na sliki označena s številko "4".
ZA PET CELOLETNIH ali DESET POLLETNIH NOVIH NAROČNIN dobi vsakdo, ki jih pridobi eno izmed sledečih dveh nagrad: Krasno vezano pogrinja-lo za na mizo v velikosti 54x74 ali pa 79x90, ali pa krasen "kovter" (comforter) s svilo obšii. Obe nagradi ste vredni vsaka $12.50.
ZA DESET CELOLETNIH ali DVAJSET POLLETNIH NOVra NAROČNIN dobi vsako, ki jih pridobi, krasno zlato uro, žepno ali sapestno, moško ali za žensko, vredno do $28.50.
1849 WEST CBRMAK ROAD

CHICAGO, ILLINOIS
Sobota, 13. februarja 1943 1 aOBBHBnBaSBBB
AMERIKANSKI SLOVENEC
Straff
• 'm
KAMPANJA "ZMAGE"
V ZAMAHU
_
Minnesota je v letošnji kampanji "Zmage" prva dvignila glavo in postavila svojega kandidata. — Za njo stopa v ospredje naša navdušena zastopnica Mrs. Josephine Meglen in napoveduje vojsko. -
Kampanja "ZMAGE", ki smo jo razglasili pred nekaj dnevi je že v polnem zamahu. Navdušeni odzivi že prihajajo in vse zgleda, da so prijatelji lista "Amerikanskega Slovenca" naš apel za navdušeno delovanje v kampanji razumeli in istega vzeli z vso odločnostjo na znanje. Tako je prav. Tako je treba, če hočemo, da bomo dedščino naših vrlih slovenskih pijonirjev ohranili našemu narodu tu v Ameriki.
Mi smo prepričani, da v letošnji kampanji bomo prav vsi in vsak nekaj storili v tej kampanji. Zdaj gre za res in storiti moramo vsi kar moremo, da rešimo kar imamo katoliški Slovenci na polju tiska. In slovenski katoliški dnevnik je gotovo naša najvažnejša zadeva. Ne pozabimo tega!
Vsi radi pomagamo in delujemo na to, da pomagamo deželi do zmage v tej vojni. Kupujmo do skrajnosti vojne bonde, pomagajmo na druge načine, kjerkoli moremo. Pomagajmo stari domovini. Pomagajmo vsem, ampak svoje lastne domače fronte pa tudi ne smemo med tem pozabiti. To fronto smo dolžni, da jo vzdržimo in vsestransko ojačujemo. In ena najvažnejših front za nas je naš katoliški tisk. To imejmo v tej kampanji resno pred očmi in v tem pravcu delajmo navdušeno brez odlašanja, vsak dan, ki je nam na razpolago in sijajno zmago bomo dosegli	. „
MINNESOTA SE PRVA OGLASILA!
Prvi odziv v letošnji kampanji je prišel iz Chisholma, Minnesota. Mr. Frank Laurich, naš veteran in velik prijatelj našega lista je nam poslal 1 novo in 6 starih naročnin, kar mu da 57,000 glasov. Za kandidata pa je predlagal in postavil veleč, gospoda dekana Matija Savsa iz Shakopee, Minn. Mi minne-sotskega kandidata prav iskreno pozdravljamo in vemo, da bo njegova nominacija dvignila ofcilo zanimanja med prijatelji "Am. Slovenca", katerega vnet prijatelj in sotrudnik je veleča-fititi gospod dekan že od njegovega začetka. Mnogo sreče in
COLORADO SE OGLASILA DRUGA!
lispeha v kampanji!
Drugi odziv v tej letošnji kampanji je dospel iz slovenske metropole na zapadu iz Pueblo, Colo. Oglasila se je naša dolgoletna veteranka in navdušena zastopnica našega lista Mrs. Josephine Meglen, bivša kraljica iz prejšnih kampanj našega lista in ena najbolj agilnih zastopnic našega lista. Poslala je 1 novo in 12 starih naročnin, kar ji da 92,000 glasov. Tudi njej naš iskren pozdrav in vso srečo v tej kampanji. Kandidatinja bo sama.
Iz drugih krajev smo. dobili zadnje dni že precej naročnin, ki pa še niso nominirali kandidatov za kampanjo. Prosimo vse, da naj čimprej e javijo, ali bodo sami kandidirali ali bodo nominirali kake druge osebe.Prosimo upoštevajte našo prošnjo v tem oziru in čimpreje se javite.
Kandidatje se nahajajo v sledečih pozicijah:
Mrs. Josephine Meglen, Pueblo, Colo...........92,000 glasov
Very Rev. M. Šavs, Shakopee, Minn.............57,000
KDO BO NA VRHU PRIHODNJIČ!
i i
KAJ GOVORI SVET 0 JUGOSLAVIJI
Italija
Boston, 7. januarja (Christian Science Monitor) — Upliv-ni bostonski list prinaša dolg članek o razvoju položaja v Italiji, katero je pred kratkim obiskal šef Gestape, Himmler. Mussolini se posvetuje skoro vsak dan z nemškim poslanikom Mackenzen-om in vse kaže, da Italijani čistijo in na novo organizirajo svoje policijske sile in Črne srajce. Na Jadranskem morju zidajo Nemci z mrzlično naglico utrdbe v zaščito vseh "italijanskih" pristanišč.
Verjetna se zde poročila, da je prevzelo nemško poveljstvo popolno kontrolo vseh laških železnic in pristanišč. -o
Železniška sabotaža v Srbi j!
London, 29. januarja (UP) — Iz Ankare poročajo brzo javno, da je bil dne 7. januar ja v bližini Beograda pognar v zrak vlak, poln nemških častnikov in vojakov na po-vratku iz Nemčije v Grčijo. Jugoslovanski patrioti so položili bombe na železniški tir in tako uničili ves vlak, iz-vzemši spalni voz in en potniški vagon.	i
Očividec, ki je sam pomagal pri pospravljanju razbitih vagonov, je pripovedoval, da so bfli '' popotniki f tega > vUka Nemci na .povratku z dopusta na Dunaju in drugod v Nemčiji, ter da jih je bilo 40 ubitih več od 60 pa ranjenih.
Istotako iz Ankare, prihaja
poročilo o železniški sabotaži pri Jagodini v Srbiji, z dne 11. januarja. Tudi ta vlak je bil poln nemških častnikov in rezervistov na potu na Jadransko morje; bilo je 11 mrtvih.
0-
Nedič odpustil 35 profesorjev beograjske univerze
London, 21. januarja (ONA) — Milan Nedič, mi-nisterski predsednik marijo-netne Srbije je odpustil 35 profesorjev beojgrajske univerze, najbrže zaradi tega, ker niso hoteli sodelovati v smislu nacističnega vzgojnega sistema.
O tej odpustitvi ni nobene uradne izjave, tako da natančni vzrok ni znan. Med odpuščenimi profesorji se nahajajo i Toma Zivanovič in Jovan Stefanovič, profesorja pravne fakultete; Dragomir Andono-vič in Milan Nešič, profesorja tehniške fakultete; Dimitrije Stefanovič, profesor teologije; Pavle VujoviČ, Jordan Ilič, Dušan Glumac, Petar Kolendič in Jovan Tomič, profesorji filozofske fakultete.
-o-
Švicarski časopi« o borbah v J Jugoslaviji
Bern, 20. decembra — "La Suisse" prinaša dolgo obravnavo o bojih Jugoslovanov proti sijam osi^ča.>Članek je ilustriran s fotografijo generala Draže Mihajloviča, vodje oboroženega odpora v Jugoslaviji. Zgodovinski razvoj teh bojev od poraza Jugo-
slavije do danes, je natančno opisan. List citira tudi razne objave uradnih agentur osišča DNB, Štefani i. dr. ter nekatere članke laškega časopisa Giornale d'Italia o delovanju guerilcev v Črni gori, Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, Sloveniji in Liki. Članek se končuje z naslednjimi besedami:
"Zilavost tega odpora je občudovanja vredna. Razložiti jo je mogoče le s težkočami terena, upornostjo, predrznostjo in brezpogojno voljo do svobode in neodvisnosti teh balkanskih ljudi ... v teh planinah bo ta narod morda še dolgo časa vstrajal, tudi ako ne bo mogel zmagati, vse dokler bo sploh še upanje na to, da se položaj spremeni.
--o-
V teku treh dni so Nemci poklali 4.200 Srbov v Beogradu London, 3. februarja (AP) — Jugoslovanska vlada v izgnanstvu je danes izjavila, da so Nemci v Beogradu ubili 4,-200 oseb v teku nezaslišanega tri-dnevnega terorja; nešteto je bilo slučajev, da so bili možje in žene mučeni na grozne načine, predno so bili ubiti. Napad Gestape je bil naperjen proti pristašem generala Draže Mihajloviča, ki proti osi-ščnim četam vodi četnisko vojno.
■ Jugoslovansko poročilo zatrjuje n. pr., da je bil srbski policijski častnik radi tega, ker ni hotel slediti nemškemu povelju, da strelja na meščane, slečen do golega, potem valjan po ulici, ki so jo posuli z razbitim steklom, in končno ubit.
TO IN 0N0
KONJSKE PODKVE
Kongresnik Cox, Georgia, je te dni naravnost povedal odboru poslanske zbornice, da preveč vladnih oddelkov ne posluša zdrave pameti. ' "Oni dan sem videl pismo I enega teh ljudi pri administraciji, v katerem ta 'strokovnjak' priporoča, naj bi farmarji pomagali ohraniti železo na ta način, da bi bolj varovali konjske podkve in jih konjem sneli z nog vsak večer, predno jih spravijo v hlev."
-o-
NAJVEČJA CEVNA ČRTA
Prvi del največje cevne črte je bil dovršen iz Longview, Texas, do Norris City, III. Ta sekcija je sestavljena iz 24 in-čev debele cevi na razdaljo 501 milje in stane 35 milijonov dolarjev. Začeli so tudi z delom na drugi sekciji, ki bo segala od tu naprej do Phi-ladelphije, od tam pa bo šla v New York City. Ko bo cela cevna črta izgotovljena, bo teklo po nji toliko olja do atlantskega obrežja, kakor bi ga moglo pripeljati 85 ladij (tankers) skozi Mehiški zaliv in navzgor ob Atlantski obali. In v tem slučaju ne bo nobene nevarnosti pred podmornicami!
—o-
VSEKUJEJO NAJ SE!
Blizu 300,000 Holandcev je moralo s silo iti v Nemčijo, da tam delajo v vojni industriji za nacije. Neka radio postaja, ki se je poslužuje izgnana ho-landska vlada v Londonu, pošilja tem delavcem redne programe. Med drugim jih uči, kako naj ubijajo- čas in vršijo razne druge vrste sabotaže nad sovražnikom. Prezreti ne smejo nobene izgube časa, pa naj bo še tako malenkostna, jih opozarja govornik po radio, celo brisanje nosu se da izrabiti. Navadno si človek lahko obriše nos v 15 sekundah, toda oni naj ta opravek raztegnejo na celo minuto. Če bi vsak delavec porabil samo %eno miniito,-na dan,fda'jse*p>? steno vsekne, bi 300,000'mož potratilo skupno 5000 delovnih ur na dan, jim je povedal govornik.
plačo, kar bi bilo seveda le to-1 liko, da se drže na seznamu penzijonistov, a, kakor hitro bi izgubili delo, bi zopet dobivali popolno pokojnino.
našega prijatelja
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
LOUIS J. ZEFRAN
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOC IN DAN.
Najboljši avtomobili sa pogreb«, krste in žanilovanja.—Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE.
RAZPIS SLU2BE
Razpisana je stalna služba pomožnega urednika pri listu "AMERIKANSKEMU SLOVENCU". Oseba mora biti vešča slovenščine in angleščine. Na starost se ne ozira, dokler je oseba sposobna za službo. Priglasijo se lahko tudi žene in dekleta, katere se čutijo, da bi bile sposobne za to mesto.
Prijave se bo sprejemalo do 22. februarja 1943 in je iste poslati na :
UPRAVO TISKOVNE DRUŽBE EDINOST
1849 West Cermak Rd. -:-: Chicago, Illinois
i DR.JOHN J. SMETANA j
. > ( ; \ Pregleduje oŠ in predpisuje očala < t S 23 LET IZKUŠNJE \ OPTOMETRIST i 1801 So. Ashland Avenue | [ \	Tel. Canal 0523
I > Uradne ure: vsak dan od 9 t ! i zjutraj do 8<30 zvečer.	]
Zgodba o povišanj«
Spisal Stanko Bor.
"0, o, kaj smo avanzirali! Čestitam, čestitam ! Najfinejše zvezde, srednje fine..."
"Srednje fine."
Trafikant je začel odpirati pred njim majhne škatljice.
"Raj bi izbiral! Kar te-le vzamem!"
"Koljko?" * i
"Dve!"
"Tak pojdimo no! Kaj imajo vojaki samo eno uniformo? Zvezde so tako po ceni, da se samo dve kupiti niti ne splača!"
"Pa dajte štiri! Samo hitro, meni se mudi!
"Kaj štiri! Osem, deset, ne, ducat!"
Janez je pomislil, kaj bi in kam bi z dvanajstimi zvezdami in rekel: "Jaz ne kupujem zase, ampak za enega drugega! . Pa dajte šest!"
Oseba v vojaški uniformi je šla mimo trafike. Janez se je nemirno zganil in se strahoma ozrl proti vratom, če bo^stopila noter. Nehote je stisnil zvezde in znak strelca v že£!
Ko je trafikant pospravil škatlje in škatljice z znaki strelcev in zvezdami in je Janez imel oboje v žepu, se je oddahnil in bi se ne ustrašil, če bi kdo vstopil v trafiko. Kupil si je manšete in potrebno — nikdar jih še ni nosil — kupil novo kapo. Kakor da se mu je odvalil kamen od srca je začutil naenkrat v sebi zadoščenje in olajšanje, kakor da je najtežavnejši in najopasnejši del svoje naloge dovršil.
V	kosarni je skrivoma zmotal prav na dno zavitka, ki ga je mislil vzeti s seboj, kar je potegnil iz^desnega žepa, pokazal tovarišem novo kapo in manšete, vprašal enega starejših, če ni dobro vzeti s seboj tudi niti in igle "za vse slučaje" in modro in nedolžno položil imenovano k tistemu skrivnostnemu in vabljivemu, kar je skril prav na dnu zavitka.
Ko je zvezal zavitek, bil dobre volje in se je pridružil dovtipom in smehu, ki je brnel okoli njega.	#
V	1	IV-
Razigrane volje so bili vojaki, ki so se peljali na dopust. Peli so in se veselili, zbijali šale in se smejali — dobra volja in razkošno veselje nad dopustom in prostostjo je sijalo z njih obrazov.
Železniški voz, v katerem je sedel Hudo-klinov Janez, je bil natlačeno poln — sami vojaki. Bili sp i vodniki in korporali in frajtarji med njimi. Na slednje je uhajalo Janezu vedno in vedno oko. Kako so pač srečni, da smejo javno in očitno pred celim svetom nositi zvezdi! Ce je kateri med njimi, ki gre prvič domov z zvezdami — kako mu mora biti pri srcu! In kako šele, če bo edini vojak na dopustu v vasi ali celo v fari!
Janez se ni mogel premagati, da se ne bi obrnil do enega.
"Kaj si že dolgo frajtar?"
"Od novembra."
"Torej greš prvič domov z zvezdama!"
"Prvič!"
"To te bodo ljudje gledali in občudovali!"
"Kaj to!"
"Jaz hodim tudi v šolo za podčastnike!"
"E, pa boš moral čakati, predno boš a-vanziral do frajtarja! Ne gre tako lahko!"
Janez ni pel z drugimi, Janez se ni smejal z drugimi, Janez ni bil vesel ko drugi.
In če čaka leto dni, do drugega Božiča!
na bo izginilo tako hitro, če sa bomo ameriški Slovenci savedalL da imamo v svojem slovenskem tisku tisto silo« ki bo nas držala i« dolgo, dolgo skupaj.
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
je prvi slovenski list ▼ Ameriki! Čllmjmo ga. naročajmo ga in podpirajmo gal Stana leto $6.00; polletne $3 JO; sa Chicago. Kanado in inozemstvo $7.00 in sa pol leta $3.50. Naslov:
"AMERIKANSKI SLOVENEC",
- _ ^ , . _ 1849 W. Cermak Rd., Gkicago, HL
IZVOLITE PONOVNO
J0SEPHA F.
ROPA
ZA ALDERMANA, 21. WARDE
V CHICAGO, ILLINOIS
(Na separatnem aldermanskem balotu)
VOLITVE V TOREK, 23. FEBRUARJA.
BUY U. S. DEFENSE BONDS!
Obenem ste vabljeni, da vpišete sebe in svoje družine k prvemu in najstarejšemu slovenskemu podpornemu društvu v Chicagi
DRUŠTVO SV. ŠTEFANA,
štev. 1, K. S. K. J.
Chicago, Illinois
Zboruje vsako prvo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana. Naše društvo vam nudi vse raz. lične moderne zavarovalnine — podporo v bolezni, preskrbo dostojnega pogreba, in goji zdrav koristen šport za mladino. Glede pristopa v društvo se obrnite na odbor:
FRANK BANICH, predsednik
JOHN PRAH, tajnik, 1806 W. 23rd Street
ANTON KREMESEC, blagajnik
J. M. Trunk
V Clevelandu s« je prigodilo,
da so pustili šest dni ležati mrtvega otroka v sobi, ker sta bila "oba" preveč zaposlena pri glažku. Milan Medvešek to opisuje in- pravilno pokazuje! na tragedijo popivanja. Vsi niso taki, le preveč jih je pa. Dobro je pri tem, da se tudi od napredne strani krtači pi-j jančevanje, ker kak duhovnik dobi v obraz, da so farji sami taki. Morda rdeče kapucinaae več zaležejo. To je vse hvale vredno. Dostavlja pa pri tistem slučaju M. Medvešek: "Še nekaj drugega lahko povzamemo iz te tragedije. Oblasti bi morale preprečiti imeti otroke vsem onim, ki niso sposobni vzgojiti jih." Preprečiti. Kam to cika? Pri živalih tako delajo. V gotovi dobi so prihajali od nemške shrani taki, ki so bili strokovnjaki pri živalih. Rekli so jim "Sau-sehneiderji", slovensko "rezav-ci". Ali tisto "preprečiti" cika na nekaj sličnega? Čedna roba bi to bila za oblasti!
In še nekaj drugega. Ali ne prakticira zdaj Hitler dosti te robe, da je moral sam papež povzdigniti glas? Ali je vam za ta rezavski' hitlerizem? Yes, oblasti, ampak z nožem bi ne opravile.
*
V zatiranju drugih pred-njačijo zdaj Nemci, prej so bili na prvem mestu Mažari in morda so še. Zato zveza, ker "gliha vkup štriha". V Rusiji pa brije ostra sapa. Slišijo se mažarski glasovi, ki govorijo o — svobodi. Hm. Ali je šel lisjak na božjo pot z velikim roženkrancem okoli vratu?
Enaki glasovi so tudi v Italiji, ko padajo bombe. Precej nekih solz. Bombe so bombe, nadležna roba in še več jih u-tegne biti, ampak ko je bing-ljala pred očmi obnova tistega
rimskega imperija, in je tisti "grande mustaccio" sanjal o etijopski kroni, je bilo vzhiče-nega veselja, da nič . kaj.
Na Ameriko upajo pri stavbi bodoče jugoslovanske hiše, ki je zdaj v razvalinah. In Roosevelt je slovesno izjavil, da je za Jugoslavijo. Slava mu. Kaj pa Jugoslovani (?) sami? Tam se precej med seboj po-Jbijajo, kakor bi ne zadostovali Nemci in Lahi. Tu so morda Slovenci za Jugoslavijo. Pri obliki so si v laseh. Med Hrvati je "Slobodna" odstotno skoraj stoprocentna. Niti imena ne najdeš, če bi z lanterno iskal. In če je tam morda še kaj, bi moralo biti stoodstotno le hrvaško. In Srbi tu in tam? Velika Srbija, vse drugo je relativno, Jugoslavija je bil le pojav tistih prvih dni. Malo čudna roba. Roosevelt je za Jugoslavijo, ampak Jugoslovani skoroda niso. Kako naj sfiksa Amerika neko Jugoslavijo ? Ali naj napravi neko amerikansko kolonijo?
#
Tudi naš podpredsednik Henry A. Wallace je napravil za bodočo uravnavo neki načrt, ki naj bi celo obsegal ves svet. Neki hvalijo, drugi imenujejo to "utopian" in "soggy sentimentality", rekli bi, sa-njaško, da je in se hudo per-smuknjeno. Wallace se brani. Nihče ne more imeti ničesar zoper tako uravnavo, ako bi bila mogoča.
Vsaj za slovanska plemena bi bodoča uravnava ne bila nemogoča. Iz Moskve same prihaja taka sapa in celo med kroge, ki so bili izključno le internacionalni. Ali je tudi ta slovanska sapa le "utopian" in "soggy sentimentality", le sanjava in še prsmuk?
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani)
Hon. Sumner Welles tudi v svojem odgovoru na pozdrav in na memorandum deputaci-je. Vsa'ka beseda je pričala poznanje našega vprašanja, pa ne samo poznanje, temveč, kar je veliko važneje, tudi razumevanje njegove važnosti za ureditev srednje in jugovzhodne Evrope.
Zato smo pa naravno zelo obsojali tudi ameriški Slovenci neosnovan napad po našem ameriškem časopisju na naš State Department, v katerem se je očitala nezmožnost in nesposobnost. Saj vendar tako posrečno in tako uspešno vodstvo kakor vojne same, tako tudi političnih razvojev po celem svetu tako jasno kaže, da je vodstvo naše države v izredno posrečenih rokah, da sede v State Departmentu možje, ki so popolnoma na mestu, tako na mestu, da bi si boljših ne mogli želeti. Kar se je kričalo kar po celi državi na predsednika in na State Department, kakor tudi na vojni department, zakaj_ ne odpro druge fronte. Da, kar
celi svet je kričal. Pa _ kaj
se je izkazalo? — Triumf naše zunanje politike in našega vojaškega vodstva vojske. Vsi ti kritiki so danes tiho in morajo biti tiho. Predsednik Roosevelt in njegov State Department, z njim pa cela naša država triumfira.
Iz vsega tega je za nas ameriške državljane slovenskega rodu jasno,- da popolnoma mirno lahko zaupamo tem voditeljem kakor svojo bodočnost v državi USA, tako pa tudi slovensko vprašanje naroda doma.
Rev. K. Zakrajšek.
HIŠA NA PRODAJ
Da se poravna neka zapuščina, mor»m prodati za $2,-500 v gotevini, en blok daleč od cerkve sv. Štefana v Chicagi, dvonadstropno leseno poslopje, prevlečeno z azbestom ; stanovanja po 2x6 sobe, kurjava na vročo vodo v 1. nadstr. — Za podrobnosti vprašajte S. W. Ropa, 1700 West 21st Street, Chicago. Tel. CANal 5162.
SLAMNIKA RICE!
Potrebujemo izurjene delavke pri slamnikih. Pridite pripravljeni za delo. Afcrams Bros., 65 E. Randolph St., 3rd Fl., Chicago.
DR. H. M. LANCASTER
Dentist
2159 West Cermak Rd.
Cogel Leavitt St.)
Telefon Canal S817 CHICAGO, ILL.
OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH!
f Stran 6
x Sobota, 13. februarja 1913
AMERIKANSKI SLOVENEC
Kaj mu je do zvezde v Celovcu? Mu je že, da, prav rad bi je nosil i po Celovcu, ali kaj je to v primeri z doma! Po letu gre na dopust ob času žetve itak v civilni obleki, drugi Božič bo pa že smel pred svetom nositi zvezdi!
Sklep je dozoreval — ne, saj je dozorel že v kosarni, a vedno se je pojavilo kaj vmes, da se je zdelo, da se sklep maje, da je bil na tistem, ko takrat ko se je porodil in vzklil v njegovi glavi.
Ko ni vstopil v Ljubljani noben domačih vojakov, j^klep dozorel in postal tr&en in neomajen! janež je še enkrat premislil vse mogoče prijetne in njegovo samoljubje povišujoče in časteče slučaje, ki bodo vstali in nastali doma ravno zaradi njegove zvezde. In kakor bi se zbal, da ne bi zopet vstalo očitanje in strah in grožnje in negotovost in ga mučilo in ga strašilo in odganjalo od misli, da si našije na vsako stran ovratnika po eno zvezdo, se je vrgel z vsem veseljem in prisiljeno razigranostjo v zabavo tovarišev, pel z njimi, vriskal z njimi, se smejal slanim dovtipom in še sam skušal povedati katerega, da bi se mu drugi smejali in ne opazili, kaj skriva na dnu svojih misli.
"Kaj izstopi še kateri v govern mestu?" je vprašal ko se je petje malo poleglo in je zabava zastala.
"Jaz, jaz, jaz ..." se je oglasilo od vseh strani.
Temna slutnja mu je stisnila srce.
"Odkod si ti? ... Kam greš ti? ... Iz katere fare si ti?" je spraševal potem ob vsaki priliki sedaj enega, sedaj drugega
Bilo jih je nekaj, ki so bili prav iz sosednjih far.
"Pa boš prišel kaj k nam, v našo faro? .. Zakaj bi ne prišel? .. Saj ni tako daleč!.. Se bomo skupaj povesili!.." je lagal sam sebi in drugim.
Pa ni bilo nobenega prav volja hoditi k sosednji fari v tem snegu, v tem kratkem, prekratkem dopustu in pa ker ni imel prav za prav nobeden nobenega opravka v sosednji fari! Da bi pa hodil takorekoč samo Hudoklinovemu Janezu na ljubo in mogoče na liter vina, ki bi ga ta morda plačal v gostilni — take žrtve ni hotel nobeden doprinesti.
E j, ko bi vedeli vojaki, kako je bil Hudo-klinov Janez tega vesel! Pa se ni izdal, ne, še užaljenega se je delal, kar se ni hotel nobeden odzvati navidez prijaznemu in vljudnemu povabilu. <-
V Novem mestu so se poslovili in razšli na vse vetrove, pet jih je krenilo proti jugu, in njim se je pridružil Hudoklinov Janez. Šli so po ozki gazi drug za drugim, zadnji je bil Hudoklinov Janez. Ni se vmešaval v pogovor — sicer so sploh malo govorili, ker so bili v mislih že doma in je že legal sveti večer na zemljo in jih objemal s svojim blagodejnim mirom in skrivnostnim čarom — niso dosti govorili, a vendar je mimogrede rekel ta ali oni to ali ono, Janez pa ni Črhnil vso pot niti besedice. In čimdalje so šli, tembolj je zaostajal za tovariši.
"Ho-o, Hudoklin!" se je naenkrat vstavil predzadnji, ko je začutil, da je zadnji zaostal. "Kje pa je?"
"Zaostal je !w
"Ho-o, Hudoklin T je vpil eden na vse grlo nazaj.
(Dalje prih.)

SLOVENSTVO V AMERIKI