rokodelni
narodskih
reci
Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe
V red devane od JPr. «JUme z ti JSMeiweisa.
Tečaj
V sredo 9. véliciga travna fmaja) 1849.
List M9.
IfKesinsUe Nere ste ^
poslovenjene od J. Koseskiga.
Izabela (Cezaru).
m
i, ki nastavljaš bratu svomu meč, Ozri se v tem kardelu krog in krog, Kdo zalši je od brata tvôga v njemu?
(Manvelu)
imaš
y
Kdo tih, ki za prijatle jih Primerjati se more bratu tvojim?
Obá izgled po starosti sta svoji, Inaka scer, po ceni vsa enaka. Poskusita se v lice gledati!
O
Izvolil bil bi si ga za prijatla, Iz tisuc druzih za ediniga , Na serce živo bil bi ga pritisnil; In zdaj , ko ti ga je natora sveta Ze zibelki dobrotno darovala,
y
abota zavisti, ljubosuma!
Teptaš nje dar z
nogama;
lastno kri
Prevzetne samoglavnosti izdaješ , Nevredniši tovarštvo izvolivši Se tujcu in sovražniku pridružiš.
Don Manvel.
Poslušaj me!
Je puhli plod neumniga dětinstva; Že starost bi zatreti ga imela! Pomislita! kaj pervi uzrok bil je? Ne vesta vec , kaj ne ( In ko bi vedla Smejala bi otročje setogôte. In vonder je otročji pervi kavs, Ki je, razvivši se v nesrečnim sledu
y
y
y
y
y
Rodil krivice clo do dneva tega Ker grešne delà vse do zdaj storjene So suma in osvete tužni sini.
In zdaj bi hotla, zdaj ko moža sta, Otročjo prazno svađo dalej gnati?
(ju prime za roke) 0, sina moja! Daj, sklenita urno Nasprotno vse račune pozabiti Kér ista je obéh strani krivica. Velikoserčna eden drugimu Darujta dolg nepobotljivo strašni. Vsih zmag nar lepši p r i z a n ez b a je ! V pokopališe rajniga očeta Verzíta serd nezreliga dětinstva! Ljubezni, spravi, slogi zanaprej Življenje vajno bodi posvećeno !
stop
nazaj pomakni
V •
drugimu približala. Brata
pogled
prostor da, de bi se eden
se

v tla
V #
pobesita)
Doti Cezar. Poslušaj mene, mati!
Izabela.
Besede ne poráv
te
ade
T
moje se in tvoje ne razloči
y
Osveta od krivice ne Kdo iskal bi tečai ži
po
Pl
reke
y
Ki gnal jo je iz Etne divji žar? Porod strašan podzemske sile vse je,
Ruj
Polj
Po probijah in po sipu noga stop
skorja grozovitr plodne na debel
lave krij
y
Pokliče
Kri
vama samo to v spomin
ktero mož dorašen m
Naklo ni, to razumnu , tezko se Pozabši prizanese. Mož povračb
ino
Imeti hoće, Premisli dobro
klep
m
Alj
ki ga, ne pr e m
ga prepiranja začetek
Prijatetsh i pogovori s lune ti in
tnestnihi v novih receh.
(Konec.) , ;	. ž J |
Prijatli ! tù ne veljá nič več izgovor : „jez ne znam
y
jez nocem , jez nimam casa
y
čmu si bom sovraztvo na
Y/
S
lavo kopal" in druzih nemarnih izgovorov več. Ce bi
vsi tako mislili, nismo vredni
svobodniga življenja
y
po
kterim smo vedno hrepeneli in vpili ; zdej pa, ko bi imeli v djanji »kazati, de imamo resnično voljo za postavilo svobodo, kaj zdej se bomo nečimerno od-tegovali, namest de bi se z veseljem vsiga poprijeli, kar je k našimu lastnimu priđu, in kar je po postavah noviga vstavniga življenja? Prijatli, tega nikdar ne!
Pri regrutiranji po sedanjih novih postavah se je že
v nekterih krajih
pokazalo, de nekteri niso hotli
zaupni
možjé biti,
pa déla in
bi vsi enacih misel bili. Ce se že v ti reci bojimo, bi nas kdo ne snedel, kaj bo še le v druzih rečéh!
kér se je eden zamére in sovraztva , drug
bal. Prijatli! to ne bo nič, če
odgovorljivosti
de
Naš preslavni pesnik Ko se ski, kteriga poezije častí vès slovanski narod, se v žalost vsih bravcov že dolgo dolgo
ni oglasil v Novicah, ktere so od njegovih poezij celi	Kdor se povsod le pravíce derží, temu se ni nic
čas svojiga obstanja nar veči kinč dobivale. Pred nekími treba bati, čeravno v začetku nekteri ljudjé godernjajo
dnevi smo přejeli en d e 1 (tretjíno) poslovenjene S i 1 erj e ve tragedije »Mesinske nevéste (Die Braut von Messina)«
imenovane, z
dovoljenjem, de
y
in zabavljajo. Vsak začetek je težák, in nobena nova reč ni vsim pràv. Umni ljudjé kmalo zapopadejo, de so povsod postave, po kterih se je ravnati, in kdor se
ga smemo v Novícah natisniti. Natisnili ga bomo se vé de z nar večim veseljem in ga v
posebni dokladi v drugi polovici létašnjiga tečaja (mesca v svojih delih postav derží, ta nikdar ni kriv, če tudi j ulij a) prejemnikam Novic podali. V pokušnjo podamo da- Peter in Pavel zabavljata. Na en mahljej ne pade dre-
nes en kosček izverstniga delà, in sicer tisti, ko mati Iza- , bela, Mesinska kraljica, svoja sina Don M an v el a in Don Cezárja, ki sta si huda sovražnika, svari in tolaži. Malo verstíc Vam bo pokazalo : kako šn o delo je, ki ga imamo
v o
y
takó tudi nobena nova šega nikdar ne bo brez
protivnikov. Počasi se pa tudi nar hujši termoglavci nava-dijo novih reci, in tište, kteri so take nove opravila
pričakovati !
Vredništvo.
prevzeli, pri miru pusté, kér
vidijo, de
ne more drugač

78
biti, in kér spoznajo, cle bi bila soseska s slepoto vdar-jena, će bi pravíce iz rok pustila, ki se ji ponujajo, in
v
Ce si nemores
drugači
pomagati, kakor de mo
raš
novo žito va-nje nasipati, glej saj, de
ga pred sta
po
kterih bi mógla narvec
z oběma rokama seci.
nm prec spravis
Pri novih soseskinih napravah se bojo možjé volili, ki bojo imeli po
voriti in v njenih rečéh gospodariti. Ti možjé skupej bojo storili odbor (Ausschuss), ki se zató odbor ime nuje, kér
tem v iménu cele soseske go
v » r
De se ti bo pa žito v žitnicah dobro sušilo
?
na
pravi jim svitle okna, skoz ktere bo verlo zrak pihljal.
Dalje pa
or to
lej:
De vse globe, poke, špranje in reže v žitnicah
se bojo nekteri možjé iz vsih sosedov izbrali ali kaštah skerbno očistiš in jih z apnam zamažeš
5
h
in odbrali, kterim se bo soseskina oblast v roke dala. kterimu je dobro, nekoliko gipsa £pa ne cez ceterti
Volitev odbornikov ni tedej kaka kaj bodi reč, am pak je i měnit no opravilo, pri kterim ne smemo ne či mer ni biti, ali se voli ta ali uni.
dél) primesati.
3) Okna v žitnicah naj bojo nizke in naj si nasproti stoj é, de sapa skozi piše in dovelj zraka dožita
Umni, pošteni, mirni in za prid svoje soseske vneti pride. Zakaj
• V
nic
ne pokončá žitniga
V •
mola takó, posebno
možjé se morajo voliti ; torej naj se že popřed dobro černi ga, kakor mer zla sapa
_	-	...	-	. .	i	. V , .	V .
prevdari : ali bo i z voljene po volji soseske ali ne.
Izvoljeni pa naj se potem ne izgovarja, de ne more tega opravila prevzeti, in naj se nikár ne odteguje službi,
3) Přeme taj
žito večkrat, posebno pa
mesca ma
liga
in véliciga travna in pa roznika

de

sapa
bolj prevetrí, in de, kér pri premetanji žerno na žerno
ce mu ravno nic ne nese zali
?
kéi
kakor smo že doka- perletí, se mladi cervicki pokoncajo.
na zadnje ni vse eno: ali ima soseska pametne
4) Nekteri pokrivajo žito včasih z rijuhami, ki so
in poštene odbornike, ali pa neume, goljufne, zaprav- v vodi namočene bile, kjer so nekoliko kuhinske soli
ljive
?
podkupljive, kterim prid njih sosedov ni nič mar. raztopili
y
ali pa
ga
sol je strup môlam.
9
De odborniku ni ravno učenosti treba, to lahko sami presodite ; dobro pa vunder bo, de vsak odbornik saj v domaćim jeziku brati in pisati zná. Brez branja in (Dampf) pisanja ne bo mogel prihodnjič nobeden pràv shajati. téh merčesov znebijo.
s tako vodo poskropé in premesajo;
5) Nekteri napravijo, de čez žito kaka soparica
po tém pa žito posušijo, in se tako tudi
gre ;
Kdor ne bo znal brati, bo vedno v tàmi tapai.
6) Ce imas žitnico nad svinjakam ali pa nad
Lejte, prijatli! takóle se bomo mogli prihodnjič ob- ovčjim hlevam, se ti ni treba žitnih mólov bati. našati, de bo k našimu lastniinu priđu, k našimu last-	7) Nekteri svetjejo češnja na vodi kuhati in
nimu dobičku. Novo življenje se bo začelo po novih so- soljó zmešati, in s to vodó stene in tla namazati.
ga
s
seskinih napravah po kmetih in po mestih
zakaj
Drugi
pravijo, de je dobro, če žitnico s čreslam 3
o o rv i li i u u m a t a li jiu nnivuu 111	uiuouii , i/ai\ aj » ' i «f.« t* . «j v , «v	« , ^^ "»«"vu >j v i v i' . « m -j-
kakor me sta bojo tudi va s i imele soseskine napra- ali 4 čevlje visoko nasuješ in kakih 8 dni nasuto pustíš;
če jo zasmradíš s sožganimi konjskimi kopiti, živinskimi
ve
j
kér smo prihodnjič vsi enaki deržavljani. Eden drugimu mora pomagati, de se bojo takó
parklji, rogmí, laámí (dlako} ali pa
s žveplam ; ali če pa
potrebne nove naprave lepo vpeljale ; bolj umen člověk tla z mjilnim iugam in orehovimi lušinami dobro namažeš.
8) Spravi žito 3 ali 4 cevlje od stene, nasuj kro
naj učí in beriži bolj zabité, de bojo spoznali koristnost
in imenitnost postavile svobodě , in kterimu soseska za- njega takó na debelo pepéla, de ne bodo moli čez úpnost skaže, de mu kakšno opravilo izročí, naj se ne brani in po tem poti jih boš končal na tavžente in tavžente.
cr
nj mogli

te častí, ktera ga v
stan postavi, de
zamore sose ski
?
(Iz »Oeeonom. Neuigk. u. Verh.«)
po tem takim pa tudi sebi veliko dobriga storiti.
Iz Umělijsli if/a zbora na litina ji
Ě3omoéhi zoper z Une mote.
Od gojzdov
Razun
môle
tega, kar
(Konec.")
je bilo dozdaj od
v •
pomockov, žitne
Nikar pa
(Dalje.)
ne mislite, dragi
bravci, de se Vam boj
zatreti, rečeniga, jih
je še veliko druzih, ki so se po novih gojzdnih postavah vaše lastne pravice do gojz
včasih dobre skazali. Kjer je pa veliko pomočkov dov v vaso škodo krátil
tega nikdar
ne! N
znanih, se ze vé, de nobeniga go to vi ga ni, zakaj če
3 4
vih
cr to
ojzdnih posta
ob kratkim tale: Pamet
J
imamo en gotov pomoček, čmu bi iskali
2.
gojzd
de bo
to
pod
5. in tako dalje.
Med
mnogimi druzimi imajo vender
zraven tega pa tudi cela d
stanoviten dobiček imel va ne bo škode terpé

naslednji nar več zaupljivosti.
Sklepi kmetijskiga zbora v gojzdnih rečéh so tedaj bili
Nar boljši je
ce
, je mogoče , de se tište žitnice ,
Gojzdno
to
podarst
kar t
sre nske, d
kjer so se žižki
vgnjezdili,
kaki dvé léti za kaj dru- binske in
kvéne gojzde
• v •
senó, hmelj,
ježice, tabak
žiga porabijo, postavim za i. t. d. Ce se pa to zgoditi ne da, napolni žitnico (kašto)
d
pod

ima visimu p
torej bo tucli pi
f
£
ojzdne
adnike za gojzdno oskerbovanje postavljati, med take
z ovsa m ali
socivjem; tega zernja se, kakor so mno
cr
ojzdne vlastnike in dei
na to vižo razdelj
de
goverstne skusnje dokazale, žitni moli ali cio ne loti jo, ali pa pràv pozno. Ce se mora pa tudi drugo žito, namreč pšenica in rčž, v žitnice djati, se nikdar ne sme pozabiti, kar skušnje učé, de se žitni mol nar poprej noviga, via žn i ga (fajhtniga) in mehkiga žita pod-
bo
lastnik gojzda po svojih mislih uradnika ali gojzdnika
etval, deržava pa ga
bo poterdila ali pa odverg
9
T
za prečuvanje gojzdov potrebne gojzdne
Or to
uradnike dei tudi
postavi sama od sebe, in prevzame
iz tega izvirajoče strošk
stopi
5
in nar hujši v mokrotnim polétji; torej pazi
i
ljubi prijatel, de ne boš nikdar mokrotniga zernja v niso
3) Oskerbovanje privatnih gojzdov, to je tacih, ki
M ^^IHH ff	ojzd
ski ali družbinski. se sme tam
je
£
svojo žitnico nasipal. Ampak glej. de boš:
dovolj ob
v •
le skušenimu gojzdniku izročiti, brez de
Žitnice, kar je moč, vedno zračne (Jjuftne} bi se vender taki gojzdni vlastniki k temu siliti
mog
li.
deržal; ne nasipaj jih s tacim zernjem
kteriga se moli
ga nasuj na
radi derze , do verba, ampak v začetku drobno, in premešaj ga pogostama, de se ti do
se terdiga zernja ne
Za potrebno izučenje dovolj gospodarjev posredno skerbi dei
jenih gojzdnih ladarstvo.
4) Z nobenim gojzdam se ne sme takó ravnati
dobriga posusí in vterdi, in moli
de bi mu bilo
kvar. namreč tako, de bi na enkrat
bodo po přijeli.
tudi sčasama znal pol
biti
?
sakteri, posebno pa
V žitnice, kamor so se
moli vgnjezdili,
ne de- gojzdni uradniki imajo prav
i
vaj tedej noviga in
mehkiga
žita, ampak nasuj jih raji
s starim in terdim zitam.
ce vidijo
škoda delà, to naznaniti, de se tako gojzdov tudi ka z nuje.
;e po gojzdu poškodvanje

79

5) Vsi gojzdni kraji, kjer se je les posekal, se imajo tište resnice
razlagati
potreba, in to je bila in je moja
nar menj v p^tih létih od casa posekvanja z dreves- misel nim semenam bpet obsejati ali z mladimi drevesci obsaditi :
ne pa kakor mi jo gosp
'i*
v 18
listu „N
vic
perlasti, de bi se mladost veliko vec in hitrej
na
ce ne
?
naj zadene posestnika kazin (jstrafinga). Po sta- učila, ko bi bilo
_	. a .	-	« # .	-	mm	V • « §	•
mogoee
k
P
ni
le v
m
razume.
rih fratah in pustôtah mora ravno tako vsako léto pri-	jeziku učiti; naj ze bo materni, ali ne, de ga le dobi
merni oddelk obdelan biti.	!) P	• (
6) Brez dovoljenja kantonskih, kresijskih in pa	De se pa ,v 3. in 4. klasu toliko časa ne zgubi deželnih sosesk ali sr enj se ne sme noben gojzd v polje bo v nemškim, vsim mládencem dobro razumljivim je
f
ali v travnike predelati. Ce kdo k temu privoljenja iše
?
ziku učeno;
če pa kteri
še nemšine
dosti ne zna
?
se
se mora vselej nar poprej soseska tišti ga
kraja, v
kterim je gojzd, in ktero ta reč nar bolj zadene, in pa	Tako — mislim— spolnujemo dolžnosti in postave
kantonska soseska zaslišati. Kdor se zoper to pregreši, s. cerkve in zdanjiga ministerstva ; pa tudi po zapovedih
mu pa tudi nobena sila ne delà.
Tako —
naj bo kaznovan , in pa čez to še
5
stor, kolikoršniga je posékal
prisiljen , enak
pro
poprejsnjiga ravnamo, ktero je z ukazam od 2. sept.
, v gojzd predelati.
P
1. st. 5692 zapovedalo
in kér „Slovenija
u
v
7) K varstvu
oséb, ali lastnine, ali
pa če to ohra- 36. listu meni, de nemsko bolj dopade
vižo ravna
njenje celotíne gojzda terja, de se z gojzdi na posebno
, ima vsak poseslnik gojzda zavezan biti, to posebno ravnanje z gojzdam pripustiti.
Taki gojzdi morajo v pre poved (jForstbann) dja-ni biti. Stroški, kteri so z oskerbovanjem v prepoved
.naj vzamejo tisti na-se, kterim v prid je gojzdna prepoved dana bila ; tudi naj ima
nemsko
?
— naj bo po
In den Volksschulen, zu denen hier die un-
tersten Schulen, mit Einschluss der drei Klassen der
Hauptschulen gerechnet sind
5
soil kunftig der
Unterricht
den Schiilern in ihrer Muttersprache ertheilt werden".
djanih gojzdov sklenjeni
i
bi
Ukaz visokiga ministerstva pa še več pové

kar
??
vlastník takih gojzdov poved djani gojzdi odkupiti morejo
pravico tirjati, de se mu v pre
8) Razdeljenje soseskinih gojzdov se ne sme
55
JÎ
55
»
Sloveníi" tudi dopasti utegnilo, rekoč: „Diess hat, wo kein Hinderniss in der Beschaffenlieit der Lehrer oder der Schuler entgegensteht,
sogleich zu beginnen,im
die
nóthigen
Î5
Einleitungen
entgegengesetzten Falle sind
dieser
zur
Durchfiihrung
brez dovoljenja dopustiti; ako se kak gojzd razdelí, naj	„Massregel unverweilt und so zu treffen, dass dieselbe
se vselej dovoljenje politiške (cesarske) gospóske dobí. Zlo	„mit dem Beginne des nàchsten Schuljahres 1849, wo
je želéti, de bi se vladařstvo pri zaréji novih gojzdov	„nicht uniibersteigliehe Hindernisse sind. we
posredno ali tudi ne posredno vdeležilo, ali z drugimi
?
„nigstens ausser den Trivialschulen
noch in der ersten
besedami, de bi vladařstvo za zarejo novih gojzdov „Classe der Hauptschulen in Ausfuhrung kommen."
skerbelo.
Od normalnih sol pa visoko ministerstvo tukaj
9) D
bi se
o* »
ojzdi
neštevilnig
poškodovanja , nič ne govori
\t4 v
pokoncanja in tatvíne, ki
v njih posta
godí,
obvarovali, mor
gojzdna kaz temu spiošne postava mora posebno prepoved
dana biti, kér k
zdi
Gospod
ylí. 'I*
kakó se
naši
mládenči
učé.
kaznovavne postave niso zadosti. Taka kako se hoce pa otrok
djanj
m p
pripovedujejo — in to se jim tako čudno
Častiti gospodi posebno kmetiških starišev nar navadniših besedi
5
?
manjka,
k odo va nj
©
oj z d
y
naj přidej
od
or »
ojzdnih vlast
kterimu se dostikrat kteri je v dopovedanji sebi popolnama znanih reci veči
kov ali drugih ljudi, posamesno razložiti, in kazni, ki del tako nevkreten, kaj naučiti in si v spomin dobro
_ _	^ •	w	0	i«	i •	Vf
za tem pridejo , oznaniti
(K
sledi.)
vtisniti? ravno terde
Sicer pa Vam
glave,
vem tudi nekiga moza, ne povedati, kteri je v četerti latinski
Gospođu
ik *
in njegovim poma
šoli pol drugo uro besede:
>7
fjavcam
w
Ker jih je več
y
ktei
moj
poslednjiga
odg
Die Hauptstadt des Landes ist Madrid am Manzanares Flusse" gonil. Ali je bil mar vzrok taciga učenja nerazumljivost jezika?
v •
ne morejo razumeti in ne drugod poprasati, per čun
de
so poglavitne in
ma
šole v ozir keršanski
e>
na
uka
y
tako moram še enkrat sam odgovoriti
Ocitno jo
razumemo. govori«
moramo
»Od n
. Kako
\ * • reci
y
de téh gosp. R
h
íševih besed ne pa vis. ministerstvo tukaj
Ali
de ne? Kaj pa so
reče ministerski ukaz od 2
1
Od kar bi govorjenje biti moglo, je
de
gosp
*»" y
den Volkssch
malne šole? 1. 1. razložno: »In zu denen hier die untersten Schulen
listu
Y)
Novic'4 katehetam poglavitnih in p o s e b
Einschluss der drei Klassen der Hauptschulen gerechnet
normalnih šol fposeb
d ljubljanskih šol ar j
sind«
In v osnovi
»
) ocitá : de slovensko mladost v nemškim
Entwurf der Grundzů
skih šol pod napisam
des oífentlichen Unterrichtsw
y
jeziku (tud
d
k
5
nji
in Oesterreich«, ki era ie vis. ministerstv
to
jezik
in ki je postavna podl
imenovaniga ukaza
dalo d 2.
je v 15. listu govorjenje) s. keršansko véro učé.
sept., je poterj
de doslej tako imenovane
m
Po tem očitanji sledeče
dogo d jaje
ÍThatsachen)
šole niso clonic druziga, kakor spod
ali
dsk
šole,
primerite
zakaj vse
po novi osnovi v 3 verste tako le razdelj
V naših normalnih šolah 1
in 2
klasa nekteri
I. Abtheiluna:: D
dern oder die Volkssch
znajo samo krajnski, nekteri samo nemški jezik
len. II. Abtheilung: Die mittlern Seli
a) D
V
začetku zdanjiga šolskiga léta je
bilo mladen
G v m n a %f
g e r s eh
b) Die Biirger und Realscbulen (die B bestehen aus 3 Jahrgángen. Sie haben
sich
cem perviga in druziga klasa ne enkrat, ampak več-
^m w-m	V
krat receno, de naj se kristijanskiga nauka v tis tim
den bisherigen 2 Jahrgángen der 4. Klasse der V o 1 k
h
zu entwikel
jeziku učé
?
de se v teh urah ne
jezika
?
kteriga bolj razumejo, ampak s. vére učé. Poprašanih, v kterim jeziku
Schulen (Gewerb-, Ze
d. §. 53
en-, Spii
?
A n d e
Fabrik
5
se bo kdo ucil
za nemski jezik
se jih je v teh dveh klasih 206 fantov
in tako si tudi prizadevamo
Abend-schulen u. s. w). 111. Abth Schulen: a) Di e Universitaten. I n sti tut e.
D
D
m i 111 e r e Sonntags-i e h o h e h n i s c h e
i
oglasilo,
y
Kranjcam Kranjci, Nemcam Nemci biti, vse pa s. ker banske katoljške vére, ktera nobeniga razločka po narodili ne delà, učiti. Vsak pa lahko vidi, de se tako veliko časa zgubí, kér je v dveh jezikih ene in ravno
Haupt-tedaj vis.
Iz tega je oćitno, de poprej takó imenovani al n e šole sploh so lj ud ske soie, de tistih»Trivial-,
bo, de
Normal-, Miisterhaupt
d
vec ne
terski ukaz od 2. sept, očitno ne le 1. in 2.
ampak pa tudi 3. klas zadene, ki pravi
In den Volksschu
len, zu d
hier d
untersten Sch
m i t E
hl ch
d
d
K
d
d
«
Ta sostavek je sklep téh pomenkov, kteri se ne smejo prazni pre piri imenovati, ampak résni pogovori med ro-doljubnimi možmí v važni reči.	Vredništvo.
soli kiinft
Haup tsch
S
d
h
Muttersp
th
d
Unterrich
Drus:;
i n
se
ne da ukaz vis. ministerstva razumeti, ki razložno zapo
kakó se ima ravnati.
Vredništv

Li
venu"
Zadnjič se je nekdo tudi iz Notrajnskiga v
»
Slo
Ogersko podali. Tam bojo se enkrat in zadnjič opom
oglasit, kteri žaluje čez to, de mladost resnice nili puntarsko armado, de naj se podverže;
s. vere
y
ktere se je v naših šolah po nemško učila,
ce ne bo
hotla
i
se bo berz velika vojska začela. 10. dan
tako hitro pozabi. Jez ne vém ali se po slovensko, ali mesca je
kokor se sliši
tega
odloceni dan za začetek
po nemško naučene resnice pred pozabijo; menim pa, vélike vojske, pri kteri bojo naši armadi tudi Rusi po-
Cesar je ponudil na svoje stroške
Cesarju v pomoč, zató ker
de šole niso krive, če kdo pozneje pozabi, česar se je v soli naučil. Naša dolžnost je, s. véro v serca mladosti, de s s v. P a v 1 a m rečem
?
magali. Rusovski celo svojo armado
našimu
gih dolžnost perlivati
saditi; pozneje je dru- punt na Ogerskim ni samo Madžarski ampak tudi skerbeti de sadež v mladih ser- Poljski, in kér se Rusovski Cesar bojí, de bi se prečih ne vsahne: de bo pa raslo, mora pa neki drugi po- kucije ne razširile čez njegovo Poljsko deželo. Pravijo,
za kar ga je pa treba prositi; in de bo prišlo 140,000 Rusov na pomoč: 40,000 se jih
bo pridružilo Weld n o vi armadi, 60,000 jih bo šlo na mládencem ne slovenskiga, tudi ne nemškiga , ampak Er de ljs ko, 40,000 jih bo pa na mejah pripravljenih sta-
magati,
namrec Bog,
prosimo ga,
de bi nam On pomagal
in nam
in našim
svojiga svetiga Duha milostljivo dati blagovolil.
A. Reš.
lo, ce bo treba, de bojo berz na pomoč šli. Z Rusi bo prišlo mende veliko zlata in srebra v deželo. — Ban
Xovicar iz Ejubtjane.
Komaj so iz Ljubljanskiga grada jetníke odpravili, spet drugi gori. V pondeljik opoldne so jih 62, z vojaki močno obdanih, iz Ogerskiga pripeljali, ki so
so
v
ze
bili dozdej v Budi zaperti, in kér bi bilo mogoce, de bi Maržarska armada čez Budo planila, so jih pa raji preč spravili. Na pervih vozéh so sedeli samo kmetje, med kterimi —kakor se je govorilo — je tudi tistih 21
bilo, ki so priGiinsu v spodnjim Ogerskim bolne Hor
vate napadli in
jih strašno pomorili, in
med kterimi jih je
bojč
v
ze
več k smerti obsojenih. Ti hudodelci so bili
vklenjeni. — Vsi drugi pa, ki so le zavoljo puntarskiga obnašanja vjeti in ki še niso obsojeni, so prosti sedeli
kočijah peljali, med kte-
in nekteri so se še clo v svojih rimi so nek tudi bili 4
rôfje in drugi plemenitaži
g
a. J
tudi nekteri duhovniki. Gledavcov je bilo vse polno
>
?
pa ko
so jih pripeljali, in vsih
V f
0C1
so bile posebno na zadnjo
kočijo
obernjene, v
kteri je sedel nekdanji pervi
ogerski
minister grof Batyani.
v •
Pisma, ki smo jih od voja
i
popisujejo
kov nasiga bataljoni iz veliko počastenje , ktero je viši vojskovodja Welden pričo več druzih kompanij tištim junakam našiga bata-
?
Ogerskiga
« v «
VISI
brali
ljona
skazal, ki
so se v nesrečnim boji pri Kom orani
7
kteriga smo v poslednjih Novícah opomnili, kakor oroslani (levi ) bojevali. Trem nar pogumnišim je pripelsamW e Id e n zlate in sreberne svetinje. —„Nar avo slov j eu ali fizika, ki jo je dobro znani slovenski pisatelj in profesor
gosp. Robi da spisal, je ze v natisu
pri gosp
B laz ni
Jelačič, ki je zdej v Oségu, je dobil samolastno vodstvo čez armado na spodnjim Ogerskim in je višji za-povednik Horvaške in Serbske armade. — Veliki narodni Madžarski zbor je pod predsednikam Ko šut a m 14. dan pretečeniga mesca sklenii, de Ogersko kraljestvo ne spozna več avstrijanskiga cesarja za svojiga kra-
od
lja

de hoće biti popolnama samostojna dežela
j
ktere se ne sme lociti Horvaško inErdeljsko i. t.d.
S tem sklepam
ce bi obveljal
bi bilo raztergano
avstrijansko cesarstvo, kakor je sto in sto lét obstálo, in Serbi, Horvatje, Vlahi inNemci, ki so že toliko kervi prelili, de bi se resili poprejšnje sužnosti iz Madžarske oblasti in de bi si pridobili enake pravice, kakor jih imajo drugi narodi, bi bili spet na ravno tištim mestu, kakor so poprej bili —pod sužnostjo Mad-žarov! Košut je spet v Peštu, ktero mesto je v oblasti Madžarov. —
Slovani zlo dvomiti začeli, je pisal Serbsko-Horvaš-ki deputacii iz Pešta 21. preteč. mesca med druzimi řečmi tudi tóle: „Moje dozdanje delà naj vam bojo po-
Ban Jelačič, nad kterim so clo nekteri
rok, de imate nad men©j rodoljuba, ki edino samo za prid domovine, za prid svojiga naroda skerbi. Zaupanje do mene je edina pogodba, de zamorom narod krepko nadomestovati. Prosim Vas tedaj lepo, de sedanjih zmeš-njav, ki mene morebiti nar bolj težé, ne pomnožite še s prenapetimi tirjatvami". — Iz Laškiga se ta tedčn ni nič gotoviga slišalo. Sardinci se nekaj obotavljajo,
terdni mir skleniti. Njih terdnjavo, ki se Alesandrija imenuje in ki pot v Turin zaprè,je 3000 vojakov na-
Pràv „po domaće" je razložena in s podobami 8e armade obsedlo. — Na Nemškim se silne
reči
ple
razjašnjena. Takó je pràv! Le na dan s potřebními bukvami! — Gosp. Malavašičeva slovenska slovnica v slovenskim jezika pisana je dokončana, in se zamore cov priporočiti posebno mladim in starim Slovencam, ki nem- dežele na škiga jezika ne uméjoin se v svojim jeziku čiste sloven- nez za terdno sklenili, v 14 dneh Frankobrod za
têjo. Prajzovski kralj kratko in malo noče nemški Cesar biti. To je razkačilo veliko Frankobrodskih poslan-
de se na vso moč prizadevajo, vse Nemske
noge spraviti. Sliši se, de so nadvojvoda Ja
šine
naučiti zelijo. Pridajk, ki uci
mnogoverstne
pisma, vselej zapustiti.
konte, pobotne liste i. t. d. pisati, priporoči to slovnico ozdravil
nastopiti.
še posebno.
Ministerstvo šolstva je v veselje vsih

Minister Stadion se še ni tako de bi bil v stanu, svojo težavno službo zopet — Po novi vredbi latinskih šol se bo mo-
rodoljubov poterdilo Dr. Lehmana za učenika kazno vavnih postav v slovenskim jeziku v Ljubljani. Jutro bo perva tiska ma pravda v reduti v Ljubljani.
gel vsak nčenec narmenj dvéh jezikov, ki se v deželi
Cetertek ne bo prihodnjič več šolski praz-kakor je doslej bil.
srovoré. naučiti.
nik (Ferialta
tr Í5
?
TVoviear iz mnogih Str a jev.
Kmalo bo léto, kar Dunaj ni več svojiga Cesarja vidil — kar pridejo, brez de bi bil kdo poprej kaj vedil přetečeno saboto 5. dan tega mesca zjutrej zgodej, mladi Cesar iz Olo mue a
1
v Šónbrun, ki je cesarski grad
blizo Dunaja. To slisati, je berž neštevilna množica Duuajčanov dèrla v Son brun, veliko veselje nad pri-hodam svojiga Cesarja na znanje dati. Mesto in pred-
mestja so bile zvecer razsvitljene.
Cesar so prevzeli
Pogovori rreilnièlra.
Gosp. J. č. na Koroškim: Prav zlo smo se zavzéli, ko smo iz V. poslano pismo přebrali. Pri nas na Krajnskim, in kar smo slišali, tudi na Štajarskim in Koroškim gré regrutiranje v tako lep im redu, de nikakor ne razumimo zabavljiviga dopisa
iz
V
?
tedej nam ne boste za zlo vzeli, če na stran položimo spisek, ki graja, namesto de bi hvalil. Ako je pa kje kakšin posamesin kraj, ki to grajo po pravici zasluži, oznanite nam
ga, in oznaníle ga bojo tudi Novice.
Gosp. J. T—a; Pustite
m
to reč: resnica bo sama po sebi prišla na dan. je tudi slavno vred. Slovenije.
Enacih misel
nar visji vodstvo cez celo avstrijansko armado, se bojo, kakor se sliši, berž ko bo tudi Rusovski
Cesar v Šónbrun přišel, z njim k velki armadi na Današnjimu listu je pridjan 18. dokladní list.
Xatiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.