Foto: LucaS SA DOBA - AKTIVNE POČITNICE V BOHINJU Učenci, spoznajte letos nove prijatelje in pridobite nova znanja z nami ob prekrasnem jezeru sredi Julijcev. Z vrstniki od sedmega do šestnajstega leta boste prebivali v hotelu Apolon in se vključevali v programe ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE, RAČUNALNIŠTVA, VOZILI GORSKA KOLESA, IGRALI TENIS in spoznali prelepo okolico. Avtobusni prevoz iz Maribora in Ljubljane. Zahtevajte prospekt in podrobnejše informacije. Pokličite nas. DOBA MARIBOR. Razlagova 16. Tel.: 062/24-273 ali 28-927, vsak delavnik od 8. do 18. ure, v torek in sredo do 18. ure. Veseli vam bomo. PODOBNIK TORPEDIRAL HIT MAFIJA V GOSTILNAH SLOVENCI ZAMAJALI POLICISTE V ISTRI EVROPA SE ZAPIRA PRED NAMI LUKA OMAHNIL S KLEMENCE PREKMURJA NI OSVOBODILA RDEČA ARMADA 4. sejem AVTO IN VZDRŽEVANJE '93 ŠRC Golovec Celje, 20.4.-25.4. Strankarski obračuni Plačilo m molčečnost Če smo se lahko smejali prejšnjim nošenjem visokih državnih odlikovanj preko slovenskih meja, smo lahko ob tokratnem Bavconovem oven Čanju z zlatim častnim znakom svobode malce resnejši. Pa ne zaradi posebne pietete do slavnega profesorja prava, ki se je v prejšnjem skupščinskem sklicu znašel na čelu takratnega sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč zaradi čudnega nagrajevanja slovenskih oblastnikov — svojih kritikov. Ima trenutni državni vrh moralno pravico nagrajevati s slovenskimi visokimi odlikovanji tiste, ki so mu pomagali prilesti na oblast? Moralnega opravičila za podeljevanje odlikovanja šefu nekdanjega sveta, ki naj bi skrbel za človeškost, tokratna slovenska oblast dejansko nima. Tega pa ne moremo trditi za dr. Ljuba Bavcona. Je namreč grozljivo resnično, da je lahko slednji krmaril „svojo barko samo tako dolgo, dokler je to ustrezalo slovenski državi v povojih. Ko se je slednja formirala v vsej svoji uveličini„, je Bavconov svet izgubil vsakršen vpliv. Novim udemokratom„ je postal nevaren, nepotreben in kot takšen obsojen na utišanje. V času po priznanju Republike Slovenije mu tako ni uspelo rešiti niti ene oblastem nevarne pritožbe oškodovanih državljanov. Da o umolbama„ neslovencev niti ne govorimo. Zanimiv način nagrajevanja molčečnosti, na nižjem nivoju upodeIjevalca„, precej podoben zadnjemu primeru, je bilo predčasno Janšino podeljevanje knjige spisane izpod velecenjenega peresa Janeza Švajncerja v znak zahvale vsem članom nekdanjega Odbora za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije. Popolnoma absurdna poteza ministra, ki vedno znova preseneča, s katero se je oddolžil tistim, ki bi mu morali gledati pod prste. Ali povsem razumljiva gesta do odbornikov, ki so ga pustili pri miru - niso opravljali svojih nalog. Seveda pa omenjena primera ne pomenita, da so prav vsa slovenska odlikovanja in “prvovrstni„ primerki leposlovja končali po nepravihii poti v - pravih rokah. Nobeden odlikovanec s slovenskim plehom ali knjigo se še najbrž ni odpovedal veliki časti nositi darilo iz rok predsednika ali ministra. Ob tem, da se mogoče nekdo zgraža nad takšnimi in drugačnimi partizanskimi odlikovanji, bo podobne pločevinaste artikle novejšega datuma, kazal vsem, ki naj bi ga cenili. Ali pa tudi ne. Furland Podobnik torpediral Hit Po tistem, ko je novogoriški HIT v zadnjih letih pokazal, kako je mogoče uspešno gospodariti v turizmu, se je na podjetje spravila slovenska SDK, ki je pred kratkim dobila novo direktorico, sicer članico SLS. So v ozadju politične igrice, ki hočejo zaradi domnevne pomoči predvolilni kampanji demokratov, spraviti na tla po mnogih dobrih slovenskih podjetjih še super uspešni HIT? Direktor HIT-a Danilo Kovačič bo od SDK, ki že pet mesecev vohlja po njegovih papirjih, zahteval, naj korektno popravi informacijo, ki jo je dal v javnost Marjan Podobnik. Priobčenje prvaka Slovenske ljudske stranke dejansko sploh ne obravnava nepravilnosti, temveč poskuša poslovni uspeh prikazati kot neprimerno delovanje. Osnovni očitek SDK je, da so v HIT-u lastninili preveč po domače - da so ustanavljali nekatera podjetja zgolj zaradi tega, da so lažje prelivali družbeni denar v zasebne žepe. HIT naj bi tudi mastno plačeval nekaterim strankam. Bavčar in Kacin naj bi baje bila stalna gosta v Novi Gorici. Drago Kovačič misli drugače: „Stranke, ki so izgubile volilno bitko ali pa niso dobile dovolj glasov, oziroma ne toliko, kolikor so jih pričakovale, zdaj obtožujejo druge. Voditelji tistih strank, Id so v zadnjem času izgubile ugled, poskušajo krivdo zvaliti na nas. Mi nismo plačevali nobeni stranki, tudi demokratom ne!“ Direktor HIT-a zavrača, da bi vodstveni delavci bogateli, priznava pa, da so v zadnjih letih uspešno poslovali. Vse mu je jasno tudi kar tiče lastninjenja. Pri tem ne gre za klasično obliko, temveč za dokapitalizacijo. Poleg družbenega kapitala so v HIT-u dobili tudi zasebnega. V tem pa je jabolko spora. V HIT-ovem primeru je, za razliko dokapitalizacij slovenskih podjetij, ki so bila običajno dokapitalizirana iz tujine, s čimer je nastala mešana lastnina, šlo za dokapitalizacijo z denarjem lastnih delavcev. Zaradi tega, ker denar ni izcurljal iz podjetja, ki je danes solventno. Še več, v zadnjih treh letih so obseg kapitala potrojili, kar je fenomen v slovenskem podjetništvu. Danilo Kovačič poudarja, da v podjetju ne gre za nikakršno korupcijo in za nikakršne nepravilnosti, saj je bilo vse, kar so delali, v skladu z zakonom, in trdi, da hočejo nekateri politiki, predvsem pa Marjan Podobnikm, vreči na podjetje senco izprijenosti in nepoštenja. HIT je v zadnjih letih ve- liko dosegel na področju turizma, kar pa očitno ni bilo preveč všeč nekaterim lokalnim mogočnikom. Ko je pred časom hotel pomagati blejskemu turizmu, radovljiški izvršni svet, predvsem pa njegov predsednik, nista hotela o tem nič slišati. Raje sta pustila Bled nazadovati. V Moravcih so pred časom govorili, da se bodo-sami izvlekli iz težav, nazadnje pa so bili prisiljeni sprejeti HIT-ov program dokapi- talizacije. Mimo HIT-a niso mogli niti v Portorožu, kjer je sicer Casino igral na dobro karto z obnovo igralnice v Lipici, kamor bo dnevno zvabil več tisoč, predvsem italijanskih gostov. V Ber-nardinu naj bi čez dober mesec odprli iz Vile Marije preneseno igralnico. HIT bo konec meseca v Novi Gorici odprl Perlo, naj večji slovenski zabaviščni center. »Igralništvo je del turizma in del gospodarstva, v katerem ni prostora za državo. Upam, da državni zbor ne bo naredil napake in uničil igralništva, kar bi bilo vsem v veliko škodo. V predlogu zakona o igrah na srečo je več različic. Ne vem, katera bo sprejeta, ve se le, da naj bi igralnice obdržale sedanjo samostojnost, pri čemer jim bo država pobrala vso smetano. Pobrala pa jo bo lahko samo enkrat. Konec julija bo ob sprejetju zakona o igrah na srečo znana usoda vseh slovenskih igralnic.“ A. S. FONDA Studio za propagandno fotografijo in film, d.o.o. Roman Fdnda * 63000 Celje; Trg svobode 10; V 063/28-713 Zagorska Svea se uspešno predstavlja na sejmih Priznanje "Zlati most" 185-članski delovni kolektiv zagorske Svee se v zadnjih letih uspešno prebija na tuja tržišča. V razvojnem oddelku se oblikovalci dobro zavedajo, da predstavlja kvaliteta tisto odliko, ki je med povpraševale! vse bolj iskana in cenjena. Generalni direktor Miro- 2e na 3. ljubljanskem slav Štrajhar, ki že 10 let pohištvenem sejmu se je uspešno vodi firmo, ki se je Svea predstavila s tremi no-lani preoblikovala v delniško vimi programi kuhinjskega družbo, pravi, da so se mi- pohištva. Tudi na letošnjem nulo leto v zagorski Svei sejmu v Koelnu je požela ne-vključili tudi v projekt ISO kaj pohval. Na nedavnem 2000. skopskem sejmu pa je za pro- gram kuhinje EVA SVEA prejela najvišje strokovno priznanje »Zlati most“. Tega Makedonci podeljujejo vsako leto za najboljše oblikovalske dosežke v pohištveni industriji. V minulem letu so delavci zagorske Svee fizični obseg proizvodnje povečali za 30 odstotkov. Kuhinje gredo dobro v prodajo, po njih je dosti povpraševanja, veliko jih prodajo tudi v sosednjo Avstrijo. Oblikovalci trgu ponujajo kuhinje iz masivnega javorovega, jelševega in orehovega lesa. Prav te kuhinje pa sodijo v višji cenovni razred V neposredni bližini tovarne Svea pa je tudi lastni prodajni salon, kjer so na ogled vsi novi programi kuhinj in tudi že opuščeni. Vojka Povše Krasnik N0V/S90BA Wi: Glavni in odgovorni irednik: Janez Sever Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215, 441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066).23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov. POL KILOGRAMA ZLATA Začetek nove velike nagradne igre za bralce in naročnike NOVE DOBE! 3. STRAN______________________________ 14. aprila_____________________________NOtfg^OBfl Mirjam Bevc: "Uspešno smo nadomestili izgubljene trge, toda kako lastniniti, mar naj delavci še enkrat plačajo včeraj kupljene stroje?" Evropa se zapira pred nami „Zunanjetrgovinsko zakonodajo imajo še jugoslovansko, struktura slovenskega gospodarstva pa ni struktura jugoslovanskega gospodarstva. Prepočasi prilagajamo zakonodajo, domači proizvajalci pa niso zaščiteni pred uvozom tujega blaga, čeprav pozna takšno zaščito ves svet. Pri nas lahko prodaja kdor hoče in kar hoče brez omejitev. S sistemom kvot bi morali zaščititi določene panoge. Ne zato, da bi dosegali nenormalne cene na domačem trgu, pač pa zato, da bi lahko po svetovnih cenah nek odstotek naših kapacitet prodali v Sloveniji,“ meni generalni direktor Alposa dipl. oec. Mirjam Bevc, poslovnež leta. stabilen politični sistem in kasneje dostop do nekih trgov - nekdanjih jugoslovanskih in vzhodnoevropskih, kjer smo le imeli neke prednosti. Tujci bodo izrazito previdni, preden bodo vlagali v slovenska podjetja, po Jugoslavije, kamor smo prodajali v nekaterih dejavnostih več kot 50 odstotkov proizvodnje. Vendar smo se k sreči, takoj, ko smo videli, kaj se dogaja, lotili ustanavljanja lastne zunanjetrgovinske mreže, s čimer nam Katere so največje težave, s katerimi se Alpos danes srečuje? „Najbolj problematičen bo projekt lastninjenja, ki bo za nas zelo zahteven. Raven zaupanja ljudi, ki bi jih vključili v to, je zelo nizek. To, kar se sedaj dogaja, poudarjanje zgolj divjih privatizacij in hajka, ki se danes vodi proti menedžmentu, je zelo slaba podlaga za pripravo projekta lastninjenja. Ce greste povprašat delavce v Alposu, se bojim, da je tudi tu klima takšna, da delavci verjamejo, da direktorji v Alposu kradejo. Potem pa se vprašam, kako pripraviti projekt lastninjenja, kako ljudi prepričati, da projekt ni na kožo napisan Bevcu ali kateremukoli mojemu direktorju. Včasih razmišljam, ali ni bolje vse skupaj dati državi in nato svoj kapital vlagati v kakšno podjetje v Ljubljani. Poglejte, delavce smo šolali, dobili so odpravnine, dokupovali smo jim leta, dobili so družbena stanovanja, moj edini kapital iz minulega dela pa je del družinske hiše, ki jo je zgradil oče tu, v Šentjurju. Nepoštena dejanja so stvar organov pregona, da pa se danes to tako potencira, ni naključno. Mislim, da se premalo zavedamo, kakšne probleme bomo še imeli s projektom lastinjenja." Kje vidite največje ovire za slovensko gospodarstvo? „Po mojem mnenju je naj večji problem slovenskega gospodarstva omejen dostop do trgov EGS in tudi trgov vzhodne Evrope, saj se je njen razvitejši del, Češka, Madžarska, Slovaška in Poljska z višegrajskim sporazu-, mom povezal v neko ekonomsko unijo. Slovenija sedaj nima dostopa ne v to unijo ne v Evropsko skupnost. Lahko vidimo, kaj se nam dogaja s kmetijskimi proizvodi, za katere nam je tujina zaprla svoje trge. Nekaj podobnega se dogaja tudi na področju metalurgije, kjer nam Avstrijci že napovedujejo omejitve v izvozu cevi. Zato bomo v posamezne dejavnosti morali spustiti in vključiti določene strateške partnerje, saj bomo brez njih te ovire zelo težko premagovali. Ne bomo prodajali podjetja, niti njegovih posameznih delov, ampak pritegnili tiste partnerje, ki nam bodo zagotavljali povečan obseg trženja. Z nekaterimi smo že v dogovorih, vendar želimo pred tem izpeljati proces lastninjenja, in sicer tako, da bi bili zaposleni večinski lastniki podjetja. To bo zelo zahteven projekt, saj smo v zadnjih štirih, petih letih podvojili vrednost podjetja. Sedaj bomo morali zato še dvakrat dražje kupovati. To je z vidika lastninjenja ali internega odkupa sicer neumno, vendar pa je bila to z vidika razvoja edina prava pot.“ Je upravičen strah pred razprodajo slovenskega gospodarstva? »Potrebno je določiti nacionalne interese, kaj se prodaja in kaj se ne prodaja, vendar, če bomo šli v Evropsko skupnost, se bo tako ali tako pri nas dalo vse kupiti - vprašanje je le, če se moramo prodajati sedaj po zelo nizki ceni, kar počnemo." Kakšno je zanimanje Evrope za nas? »Tujci se prvenstveno zanimajo za nas, kolikor sploh se, zaradi neke industrijske kulture, ki jo imamo -pridnost, marljivost in zaradi relativno poceni delovne sile, zanima jih tudi drugi strani pa se že vidi, da nekateri sistematično delajo, da pridejo v ta prostor. Vendar so naši izhodiščni položaji zelo slabi, saj se že sedaj vidi, da nam bodo dostop na razvite trge zelo omejevali in na ta način mogoče celo zniževali naše cene. Kot primer lahko navedem, da je nemški partner pokazal interes, da se del njihove proizvodnje pohištva iz Nemčije preseli v Alpos Šentjur. Tu je naša prednost lastna cevarna, torej naš zelo konkurenčen vložek, poceni delovna sila in industrijske navade našega okolja. Računa se, da lahko v kratkem času dosežemo produktivnost takšne nemške tovarne. Cena delovne sile v Nemčiji je izredno visoka, zato bodo takoj pričeli proces selitve proizvodnje v vzhodno Evropo. Šli pa bodo tja, kjer so razmere bolj stabilne. Njihov motiv je popolnoma jasen, zato si ne smemo delati utvar, da smo zanimivi zaradi česarkoli drugega." Kako ste nadomestili jugoslovanski trg? »Tudi nam se je kot mnogim drugim sesul trg bivše je uspelo popolnoma nadomestiti izgubljeni trg. Zato smo danes korak pred tistimi, ki jih je to doletelo nepripravljene." Kam največ izvažate? »Večina, kar 90 odstotkov našega izvoza gre v zahodno Evropo. Najmočnejši naš trg so Nemčija, Avstrija, države Beneluksa, v vzhodni Evropi pa največ izvozimo na Madžarsko." Izvozniki so zelo kritični do tečajne politike. Kako jo vi ocenjujete? »Tečajna politika je zame dvorezen meč. Popolnoma se strinjam s tem, da je cilj številka ena zaustaviti inflacijo, kar nam še zdaleč ni uspelo. Potrebno je vzpostaviti razmerje med našo produktivnostjo in tečajem. Pritisk na relativno nizek tečaj je bil gotovo potreben zato, da smo izvozniki naravnali našo produktivnost na evropski nivo. Višji tečaj izvoznikom gotovo takoj poveča profita-bilnost in s tem olajša razmere, vprašanje pa je, če si s tem resnično že konkurenčen. Trenutni tečaj sedaj postaja vprašljiv, saj Italija, ki nam je v številnih branžah neposreden konkurent na tujih trgih Efte in Evropske skupnosti, kamor Slovenija izvaža 70 odstotkov proizvodnje, vztrajno devalvira liro. V primerjavi z liro smo kljub temu, da niti približno nismo konkurenčni z italijanskim gospodarstvom, tolar revalvirali. Tu bo potrebno reagiranje vlade in Banke Slovenije. H ujši problem slovenskega gospodarstva kot tečajna politika je hud pritisk nadgradnje. Vedeli smo, da bo lastna država draga, vendar pa bo tu potrebno najti neko razmerje, saj je pritisk na vedno manjši del vitalnega gospodarstva vedno hujši. Podjetja, ki so nad vodo, v bistvu plačujejo vse obveznosti - pritisk podjetij, ki so v sanaciji in se jih rešuje na vse načine pa je vedno hujši. Sedaj smo v zelo občutljivem obdobju, ko tržni odnosi še niso povsem vzpostavljeni, zato bo to vzpostavljanje pravega razmerja zelo pomembno." V kolikšni meri je država partner vašemu podjetju? »Bila nam je partner v programih za pospeševanje razvoja podjetij. Drugače pa postaja država vedno manj partner v Alposu razen v delu, kjer mi le nekako skozi projekte promocije vlagamo v ta prostor." Kaj pa banke? »Te so vedno bolj partner. Vendar je denar pri nas predrag. Mi smo se tej visoki ceni denarja izognili, s tem da smo ustanovili podjetje v Celovcu in pričeli najemati kredite za financiranje izvozne proizvodnje v Avstriji, kjer so obresti skoraj dvakrat nižje. V razvitem svetu je cena denarja 10, 12 odstotkov, pri nas pa je bila ta cena za dobra podjetja 20 odstotkov, in še danes ni veliko manjša." Kako vstopiti v Evropo? »Reorganizirali se bomo v več samostojnih družb s krovnim podjetjem - holdingom, ki bo lastnik celotnega premoženja Alposa. Posamezne družbe bodo v javnosti nastopale kot samostoj- prostor. V dveh letih smo v to zunanjetrgovinsko mrežo ogromno vložili, vendar je to naložba, ki se je izplačala. Nismo čakali, da nam bo probleme reševala trgovina -kakršnakoli že je, z vsemi plusi in minusi, zato smo ohranili obseg proizvodnje, ki jo letos že povečujemo za približno 15 odstotkov. Letos bo naš promet približno 60 milijonov mark, računamo pa, da ga bomo v času treh do petih let podvojili, zato iščemo ločeno za posamezne dejavnosti strateške poslovne partnerje, saj se zaradi svoje pestrosti kot celoten sistem ne moremo integrirati z nekom, in razbijamo sedaj enovito pravno osebo na več samostojnih družb, s čimer želimo doseči večji dostop do nekaterih razvitih trgov." Vlaganja v tehnologijo »V zadnjih letih smo izrazito vlagali v novo tehnologijo, zato smo tudi pripravljeni za to obdobje recesije. V nekaterih dejavnostih smo izrazito konkurenčni - naša nova ce-varniška tehnologija je najmodernejša tehnologija, kar je obstaja v svetu. V Evropi ne pravne osebe. Celoten sistem bomo lastninili po novi zakonodaji. Sistem Alposa se tako ohranja oziroma se celo širi. Reorganizacijo zahtevajo zelo različne dejavnosti, tako da je klasična oblika organiziranosti - hierarhična struktura upravljanja praktično nemogoča. Velik del naše proizvodnje je izdelovanje in oblikovanje raznih cevi, proizvodnja pohištva, naša specifična dejavnost je izdelava trgovinske opreme, dobro posluje tovarna lestev, popolnoma nova dejavnost v našem podjetju je Comerc - to je trgovanje s proizvodi, ki niso predmet naše proizvodnje, imamo uspešno orodjarno, ambicije imamo tudi na področju turizma in gostinstva, ki naj bi bil kasneje samostojna dejavnost." Razmah v tujini »V tujini smo ustanovili podjetja hčere - v Celovcu, in v Zagrebu, na Celovec pa je tudi vezana naša zunanjetrgovinska mreža. Svoja predstavništva imamo v Budimpešti, v Varšavi, letos odpiramo predstavništvo tudi na Češkem. Ustvarili smo mrežo lastnih agentov za Avstrijo, Nemčijo in Veliko Britanijo, iščemo jo še za Francijo, tako da v zunanji trgovini sami pokrivamo tržni sta samo dve takšni liniji. Z njo smo dosegli nižjo porabo energijo na enoto proizvoda in višjo produktivnost. V cevarstvu bomo iz 35.000 ton že letos prišli na preko 40.000 ton prodaje in proizvodnje, v naslednjih dveh, treh letih pa načrtujemo preko 50.000 ton. 80 odstotkov tega že danes izvažamo. Tudi v proizvodnjo pohištva smo vnesli precejšnje spremembe, saj ne delamo več samo pohištva nižjih cenovnih razredov, ampak vse bolj tudi pohištvo višjih cenovnih razredov. Tako izdelujemo stole, ki stanejo 14 mark, a tudi takšne za 140 mark. Delež izdelkov srednjih in višjih cenovnih razredov povečujemo z lastnim razvojem. V proizvodnji pohištva bomo letos dokončali novo lakirnico, ki bo ekološko neoporečna, energetsko zelo varčna in tehnološko zelo izpopolnjena. S tem bomo tudi rešili težave z ekologijo, ki jih še imamo na tem prostoru. Lahko rečem, da bomo s temi zadnjimi investicijami tehnološko sposobni parirati sleherni konkurenci. Pri tem razvoju smo izkoristili tudi zakonodajo, ki je bila namenjena pospeševanju razvoja manj razvitih območij, vendar smo s tega naslova dobili le približno petino denarja, ki smo ga vložili." Janez Vodnar Po vlomih in tatvinah v slovenskih in drugih počitniških stanovanjih Slovenci "zamenjali" policiste v Istri O vlomih in tatvinah počitniških stanovanj v hrvaški Istri oziroma v največjih turističnih naseljih Červarju in Materadi je manj ali več že znano. Po nekaterih podatkih je vlomljeno in oropano tisoč, po drugih pa dva tisoč počitniških stanovanj, katerih lastniki so Slovenci, državljani tako imenovane ZRJ, Italijani in državljani deset drugih evropskih držav, eden celo iz Šri Lanke. Ko so na to območje, ki ga nekateri zdaj imenujejo Divji Zahod, prišli prvi vlomilci, ki so se na silo naseljevali v srbska stanovanja in hiše, so meščani govorili, da gre za nesrečnike, ki nimajo kje stanovati. Šele ob drugem valu, ko so začeli naseljevati tudi slovenska stanovanja, se je začelo govoriti o pravih vlomih. Pripadnike Hrvaške vojske in policije, ki so si nadeli ime Vukovarci, so ob navalu na počitniška stanovanja začeli domačini poimenovati s pravim imenom - tolpa. V trenutku, ko je prišlo do večjega ropanja slovenskih stanovanj, je prišlo tudi do zamenjav v istrski policiji, za kar je bilo ogromno razlogov. Istrani govorijo: “Če ne bi bilo Slovencev, ne bi prišlo do zamenjav v istrski policiji. Zaradi stvari, ki so jih počeli razni odpadniki HV, ljudje na slabem glasu iz Zagreba, večinoma po rodu iz BiH, v našem kraju, bi doživeli veliko sramoto.,, Istrani so torej vedeli, da gre za tolpo, kar je tamkajšnja policija oporekala. Cervar izropan V Červar so najraje zahajali turisti iz Šlovenije, ki imajo v tem kraju tudi največ počitniških stanovanj. V prejšnjih letih je bilo v času velikonočnih praznikov naselje preplavljeno s turisti, letos pa sameva. Umaknili so se celo tisti begunci, ki so tam nastanjeni, saj se nikoli ne ve, kdaj bo naletel kakšen “kavboj,, in pokazal svoje spretnosti. Červar je utrpel največ škode od vlomilcev in roparjev. Po podatkih, dobljenih v naselju so vlomljena in oropana vsa stanovanja, razen dveh, katerih lastnika iz Reke sta poskrbela za čuvaje. Po podatkih hrvaškega ministrstva za notranje zadeve je bilo do 12. februarja letošnjega leta vlomljenih in oropanih 314 stanovanj, zabeleženih pa je bilo tudi 260 nasilnih vselitev. To pa ni vse, glede na to, da je znano da je največji del červarških stanovanj -461-v lastništvu državljanov tretje Jugoslavije. Če so vlomili tudi v ta stanovanja in kaj so iz njih odnesli, ne ve nihče. Sicer so iz drugih stanovanj odnesli vse, kar se je dalo. Nič čudnega, da so prebivalci bližnjih krajev lahko kupili televizor, termoakumulacijsko peč in še kaj za sto DEM. O predrznosti roparjev kaže primer, ko je neznanec, ki se je predstavil kot Vu-kovarec, pred lastnikom avtomobila, sicer čuvajem v červarju, snel kolesa, pobral še nekaj delov iz vozila in mirno odšel. “Ker mi ropar ni hotel vrniti delov, sem mu rekel: Vzemi vse in nesi. Želel sem si le, da me pusti pri miru. Zakaj? Lani sem že bežal pred podobnimi nasilneži. Kot čuvaj sem prijavil neko skupino, ki je tu delala nered. Kričali so in trpinčili neko Slovenko. Grozili so ji s pištolo. Obvestil sem policijo, ki je vzela stvar v svoje roke. Naslednji dan seje družba vrnila in me iskala. Rešil sem se tako, da sem skočil v morje in izplavaj na drugi strani. Hrvatje ropajo tudi svoje Roparji iz Hrvaške in BiH niso prizanesli niti stanovanjem, katerih lastniki so Hrvatje. Pomagala niso niti pisma, ki so jih oškodovanci poslali v hrvaško notranje ministrstvo. Lastniki stanovanj so se pred vlomilci borili na razne načine, vendar zaman. Najbolj naivni so na vratih puščali listke s takšnimi vsebinami: „Prosim, ne vlamljajte, ni nič dragocenega". Drugi so grozili: „Jaz sem policijski uslužbenec, ne vlamljajte v moje stanovanje"; „Ne igrajte se z glavo, tu stanuje specialec HOS“; „Odkril sem tiste, ki so mi porušili hišo, tudi vas bom našel - Vukovarac". Nekatera sporočila so bila v verzih: Tistemu, ki zamenja ’bravu’ (ključavnico), bom zamenjal glavo. Bila so “minirano,,. Vse je bilo za- stajah v Umagu in Poreču, tudi taka zaščitna sporočila, man, roparji se niso ozirali Novi poveljujoči izjavljajo, „Vlomilci, najprej se pozani- na nič . da bodo skrbeli za varnost majte zame, potem vlomite. _ ljudi na tem področju. V za- Kama - Vukovar2. Neka- J7c?yl ljudje na čelu po- dnjih dneh se je to dalo opa-tere ženske so na vrata pri- ucije zjtj 0jj povečanem številu lepile fotografije svojih si- Takšno stanje pred začet- policijskih patrulj, ki so prenov in mož v maskirnih kom turistične sezone je gledovale posamezne avto-uniformah, fotokopije domo- končno vznemirila hrvaško mobile-vine, hrvaškega grba in grba vlado, ki je zamenjala vo- mesta Vukovar. Na neka- dilne ljudi Policijske uprave Ali se bodo pobudniki terih vratih je bila nalepka Pula in v policijskih po- strahu in nasilja, ki jim V TN červar je mogoče videti številne čolne s slovenskimi registracijami IZ in KP. “Slajše„ od slovenskega jim je hrvaško morje. je uspelo zastrašiti prebivalce tega kraja, še naprej srečevali v Istri, ostaja vprašanje. Za zdaj sta Červar in Materada mrtvi naselji, v katerih prebivalci živijo za spuščenimi roletami, s pištolami in bombami v rokah. Tekst in foto Kety Mavrič V turističnem naselju Červar so vlomilci, preden so odnesli telefonski aparat, vanj govorih za 300.000 HRD. Lastnica je ostala ne le brez telefona - morala je poravnati tudi račun. Begunci so iz nekega stanovanja ukradh telefon in ga montirali v govorilnici, iz katere so prej demontirali nameščen telefon. Pogovarjali so se, kolikor so hoteli, seveda brezplačno. Dokler jih ni odkrila policija, je bila vrsta zelo dolga. Pogovor z Andrejem Presečnikom, mozirskim odstopljenim županom Pameten popusti? Dogodek v mozirskem parlamentu, ki je povzročil verižno odstopanje predsednika skupščine in uje predsednikov zborov je originalen v slovenskem in najbrž tudi širšem prostoru. Izvršnik mozirski Alfred Božič - Fredi, ki ga ima v jetrih večina prebivalcev (ne samo) Zgornjesavinjske, je ostal na položaju. Podprli so ga, bolje rečeno: premalo poslancev je bilo proti njemu. Zakaj se je to zgodilo, smo Andreja Presečnika, „bivšega“ župana, najprej povprašali. „ Alfred Božič se je v bistvu obdržal izključno zaradi poslovnika skupščine. Ni namreč 'dobil’ dovolj glasov za nezaupnico - proti njemu bi moralo glasovati 32 poslancev, bilo pa jih je le 27, kar je bila v bistvu večina vseh prisotnih na skupščini. 19 odbornikov se skupščine sploh ni udeležilo. Liberalno demokratska stranka se je odločila, da v tem, kakor je rekla njena predsednica Zdravka Hriberšek -Ledinek, ne bo sodelovala. Struje, ki bi podpirala predsednika izvršnega sveta v mozirski skupščini, ni. Na seji je šlo tudi za po- manjkljivo pripravo glasovanja o nezaupnici. Nekateri poslanci menijo, da če bi bilo vprašanje samo o zaupnici predsednika, bi slednji pogorel. Tudi v sami razpravi ni bilo povsem jasno, če razpravljamo o moralni odgovornosti izvršnega sveta kot celote ali njegovega predsednika. Pri stvari gre tudi za razumevanje novega sistema delovanja skupščine. Poslanci so v njej samostojni -sami si morajo priskrbeti informacije, ne da jih samo dobivajo na klopi." In vi ste odstopili. Se vam ne zdi, da. je bila to napaka? „Tri leta sem zagovarjal zakonitost postopkov. Zakonito smo tudi poskušali 'zrušiti' Božiča. Varianto, da se sodno preveri delovanje našega izvršnika, smo glede na prepočasno mletje tovrstnih mbnov zavrnili. Razmišljali smo tudi o predčasnih volitvah, ki pa tudi ne bi mogle biti izvedene prav kmalu. Odločili smo se, da gremo preko zakona o funkcionarjih. Ravnanje predsednika izvršnega sveta do vrste izredno pomembnih zadev v občini je povzročilo kup negativnih odmevov, ki postavljajo skupščino v vlogo, da oceni njegovo delovanje. Ker je Božič dobil podporo poslancev, sem menil, da skupščina in jaz kot njen predsednik te odgovornosti ne moreta prevzeti nase." Alfred Božič ima na plečih veliko (nedokazanih) grehov „Na občino je prišel pred tremi leti, ko je izgubil službo v Slovenj Gradcu. Nas ni zanimala njegova pri-dobitniška dejavnost, čeprav je z njegovo funkcijo nezdružljiva. Zato je tudi pre- nesel, kakor pravi sam, prodal svoje podjetje sinu. Pa ga tudi to ne rešuje, saj se po zakonu s pridobitno dejavnostjo ne sme ukvarjati niti ožji član funkcionarjeve družine, če živijo v istem gospodinjstvu. Poglavje čase so katastrofalne poplave in čas od njih. Gre predvsem za razdeljevanje denarja namenjenega za odstranjevanje posledic. Takrat je prišlo do zapleta med mozirsko skupščino in Lučami zaradi Podvolovljeka. Po tistem, ko je svet KS Luče odstopil, je Božič zamrznil razdeljevanje denarja." So bile pri tem razvpitem razdeljevanju velikanskega denarja prisotne goljufije? „Tudi, če kdo na njih sumi, jih je težko dokazati. Po vseh predpisih je bil za razdeljevanje odgovoren izvršni svet, za vsako transakcijo je bil potreben njegov sklep. Zadnji razdeljeni denar iz tega naslova je šel kot kredit nekaterim firmam." Odkod vendarle Božiču toliko kapitala za njegove podjetniške ambicije? „To je najbrž najbolj pro- blematično vprašanje. Težko je vedeti, kje je delničar in kje ne. O tem na občini nismo razpravljali. Nas je pa zelo motilo njegovo pogojevane: če boš to, bom to. Za sirarno, ki jo gradi štev za geografsko ogrožena območja. To so individualni organizacijski posli, ki gredo mimo občine." S svojim odstopom ste dali Božiču proste roke ... „Proste roke je imel že prej. Delal je po zakonih, v katerih skupščine ni bilo omenjene." Kaj to pomeni za dolino? „Na firme njegov obstanek najbrž ne bo imel večjega vpliva. Edino, če bo od njih zahteval denar, posojen iz sredstev za poplavljene. To mu ne bi bilo težko, saj se je zavaroval z akceptnimi nalogi." Franc Furland v r>ucm, naj di po ne-preverjenih informacijah dobil 600.000 DEM iz sred- Anton Turnšek, direktor Pivovarne Laško: "Ključ uspeha so kadri in znanje" Delavci imajo radi svoje podjetje „Ključ uspeha so kadri in še enkrat kadri. Pri nas ni fluktuacije vodstvenih ali ostalih kadrov. Ne zgodi se, da bi kdo kar tako odšel iz podjetja. Delavci živijo s podjetjem. Zato tudi ne poznamo prepirov, medsebojnih trenj, klanov, rivalstva - vsi skupaj smo kot velika družina, to pa je glavni razlog za naše uspešno poslovanje,* je med pogovorom še posebej poudaril direktor Pivovarne Laško Anton Turnšek. Pivovarne Laško ni potrebno posebej predstavljati, saj jo poznajo vsi ljubitelji dobrega hmeljskega napitka. Vendar pa je v današnjih časih, ko se zdi, da povsod prevladujejo le še slabe novice in ko se še včeraj znana in uspešna podjetja potapljajo skorajda kot po tekočem traku, prijetno predstaviti podjetje, ki kljub krizi uspešno posluje. Najprej nas je zanimajo, ali je skrivnost njihovega uspeha zgolj v tem, da varijo pivo, ki se mu Slovenci kljub krizi ne odrečemo tako zlahka, ali pa se zadaj skriva še kaj več? „Gotovo, da ni samo to razlog. Z osamosvojitvenimi ukrepi smo tudi mi doživeli velik šok, saj smo bili precej vpeti v bivši jugoslovanski prostor, kjer smo prodali od 35 do 40 odstotkov naše proizvodnje. Danes prodamo tja le še 5 odstotkov nekdanjih količin, tako da nam je ostal le še slovenski trg. Ze med devetindvajsetimi jugoslovanskimi pivovarnami smo bili vseskozi najboljši, čeprav smo poslovali pod popolnoma enakimi pogoji kot vsi ostali. Zato lahko rečem, da samo proizvodnja piva še ni bi-anco menica, da bo podjetje dobro poslovala. Za do- bro podjetje je potrebno še mnogo drugega. Rad bi poudaril, da kljub veliki izgubi trga naših delavcev nismo odpuščali, pri nas je še vedno zaposlenih vseh 450 delavcev. Pivovarji se srečujete z vse ostrejšo tujo konkurenco, saj je v precejšnji meri sproščen uvoz piva. V kolikšni meri vas to prizadene? “Na relativno majhnem slovenskem prostoru imamo dve veliki, zelo močni pivovarni, s skupno kapaciteto med 4 in 5 milijoni hektolitrov letne proizvodnje. Slovenija absorbira letno največ okoli dva milijona hektolitrov. To pomeni, da je tudi domač konkurenčen boj med Talisom, Unionom in nami čedalje hujši. Da pa bi bila nesmisel in neumnost še večja, je vlada znižala carinske stopnje za uvoz tujih piv. Tako smo bili v tem času priča precej velikemu vdoru tujih piv. Konkurence se ne bojimo, ne domače ne tuje, kajti imamo kvaliteto in znamo delati. Vendar bi tudi tuje pivovarne pri nas morale imeti enake pogoje, kot jih imamo mi na avstrijskem, italijanskem ali nemškem tržišču. Za izvoz našega piva na avstrijski trg moramo plače- vati 60-odstotne dajatve, saj avstrijska vlada ščiti svoje pivovarne. Tudi italijanska vlada ščiti svoje proizvajalce s 87 odstotnimi dajatvami. Pri nas pa so dajatve za uvoz tujih piv veliko manjše, sedaj znašajo 37 odstotkov, pred kratkim pa so bile le 14 odstotkov in takrat je tudi prišlo do močnega vdora tujega piva. Želimo le to, da nas vlada zaščiti podobno kot ščitijo tuje države svojo pivovarniško industrijo. Nismo proti uvozu tujega piva ali proti svobodni trgovini, zavzemamo se samo za izenačitev pogojev. Kako pa se srečujete z ostro domačo konkurenco? „Tudi ta bitka je zelo ostra. V domačem konkurenčnem boju hočemo ostati v mejah poslovne morale - fair playa in bi želeli, da bi bila v teh okvirih tudi naša konkurenca, vendar pa ugotavljamo, da temu ni čisto tako." Kako je z vašim prodorom na tuje trge? Ste zadovoljni s svojimi izvoznimi rezultati? „Trenutno s temi rezultati nismo v celoti zadovoljni. Intenzivno delamo na pridobivanju vzhodnih trgov, posebej še ruskega, predvsem kar se tiče izvoza pločevink. Tu imamo možnosti za plasma večjih količin." Vsi vemo, da so pogoji gospodarjenja zelo zaostreni. Kako bi jih z vidika vaše stroke vi ocenili? „Največji problem je popoln nered na področju plačevanja. Država bi tukaj morala nekaj ukreniti Delavci prisilili direktorja Rika Mirka Jančigoja k odstopu in napraviti red, oziroma na področju finančne discipline uveljaviti neke odnose plačevanja. Kupci tako v družbenem kot v zasebnem sektorju se ne držijo rokov plačila, vendar pa jim praktično nihče nič ne more. Tudi, če tožimo neplačnike, sodni mlini tako počasi meljejo, da vse to razvodeni. Kupci dobro vedo, da so zaščiteni, zato tudi ne plačujejo. Vse ostalo bi še nekako šlo, problem finančne nediscipline pa je strahovit. Kljub temu, da razni ministri obljubljajo, da se bo to uredilo, je vedno huje." Kakšni so vaši poslovni rezultati? „Poslovno leto 92 smo relativno dobro zaključili. Imeli smo srečo, da smo v zadnjih petih, desetih letih intenzivno investirali v podjetje, ki je sedaj opremljeno z moderno, novo opremo, tako da se lahko po opremljenosti primerjamo z vsemi zahodnimi, nemškimi, avstrijskimi pivovarnami. Ni nas sram pripeljati tujcev v pivovarno in jim jo razkazati. Bil sem v mnogih pivovarnah na zahodu in vem, da se lahko kosamo z najsodobnejšimi v svetu. To smo ustvarili z izredno visoko produktivnostjo, ki jo vseskozi dosegamo. Lep del akumulacije smo tudi vložili nazaj v sam kraj. Vlagamo na področju infrastrukture, kulture ..." Pivovarna Laško je znana po svojem pokroviteljstvu kulture in nasploh vpetosti v kraj. „Pri nas vsi zaposleni živijo s krajem, vsi so z Laškega oziroma iz teh okoliških hribov, vasi, zaselkov. V vse te zaselke, krajevne skupnosti, pivovarna vlaga - investiramo v ceste, vodovode, kulturne domove, karkoli ljudje tu potrebujejo. Ljudje se tega zavedajo in cenijo in nikoli ni nihče nasprotoval temu vlaganju. Tako je bilo tu že od nekdaj in mi samo nadaljujemo tradicijo prejšnjih generacij. Sedaj tudi končujemo kulturni dom, ki ga bomo odprli nekje poleti. Vanj smo mnogo vložili, to bo eden najlepših kulturnih hramov v Sloveniji." Kakšni so vaši načrti za prihodnost? „Sedaj smo v fazi realizacije projekta 'Lahko Laško’, to je pivo, ki ima 40 odstotkov manj kalorij in alkohola kot običajno. Narejeno je po posebni tehnologiji, ki smo jo razvili popolnoma sami, z lastnim znanjem, brez licenc iz tujine. To je mnogo lažje pivo, čeprav se to ne opazi, če je primerno ohlajeno, podobna piva poznajo v zahodni Evropi, pri nas pa tega do sedaj ni bilo. V tem času prihajamo z njim ven in upamo, da bo to lep poslovni uspeh." Janez Vodnar v maju izide knjiga: SONCE V VAŠEM DOMU Greh in kazen Delavcem nekoč uspešnega dolenjskega podjetja je po tistem, ko so izvedeli, daje bil denar, ki ga je ministrstvo za delo dalo Riku že lanskega decembra, nenamensko uporabljen, zaradi česar so ostali brez plač in njih nadomestil, prekipelo v tolikšni meri, da je popustil tudi njihov generalni direktor Mirko Jančigoj. Slednjega pa to očitno ne bo obvarovalo pred odgovornostjo za opravljeno (ne)delo. Nič čudnega, saj po njegovem programu, po katerem naj bi letos zaposlili 700 delavcev, niso bili opredeljeni niti tehnološki presežki. Prejšnjo sredo se je na zboru v Ribnici zbralo nekaj sto Rikovih delavcev, ki so na čakanju, in tistih, ki še delajo. Pridružili so se jim tudi oni, ki so že na „Sončni upravi". Od vodstva podjetja so za prve zahtevali izplačilo nadomestil plač za december, januar in februar, plače za slednji mesec pa za tiste, ki še imajo delo. Nezadovoljne „rikovčane“ pa so seveda zanimali tudi način reševanja tehnoloških presežkov, odpravnin in nadaljnja usoda podjetja. Generalnemu di- rektorju Mirku Jančigoju, ki glede na to, da ni vedel odgovora na nobeno vprašanje, seveda ni preostalo nič drugega, kot da odstopi. Občinski sindikalist Dušan Bajde pod zastavo svobodnih sindikatov je takoj povedal, da odstopljenega direktorja s tem ne more zaobiti odgovornost za opravljeno delo. Delavci so namreč tudi zahtevali, naj se opravi temeljit pregled poslovanja podjetja od leta 1985 naprej ter uvede kazenski pregon zoper vse tiste vodilne delavce, za katere bo ugotovljeno, da so za Riko sklepali škodljive posle. Po besedah predsednice upravnega odbora podjetja Mirjam Trdan bo SDK opravila tudi zahtevno revizijo poslovanja podjetja. To pa delavcev ni zadovoljilo, saj so bili mnenja, da bi tovrstno delo morala opraviti od občine imenovana posebna komisija. Riku zaradi zmanjšane knjižne vrednosti iz 2,5 na 1,7 milijarde tolarjev omogoča nadaljnje poslovanje le moratorij nad stečaji. Kljub temu pa v naslednjih dveh mesecih po besedah Trdinovega ne bo predlaganega stečaja, saj bi tako delavci ostali brez odpravnin, ki naj bi bile izplačane na podlagi hipoteke. Janez Henigman, predsednik ribniškega izvršnega sveta, je delavcem na čakanju pojasnil, zakaj niso prejeli nadomestil plač. Na ministrstvu za delo je Riku obljubljen in nakazan denar za ohranjanje produktivnih delovnih mest in reševanje presežnih delavcev bil očitno nenamensko uporabljen. Zato bo z ministrstva prišla v Riko posebna skupina strokovnjakov, ki bodo poskušali ugotoviti, za kaj je bilo dejansko uporabljenih 114 milijonov tolarjev, kolikor so jih že nakazali. Ob tem bodo poskušali ugotoviti tudi možnosti za rešitev ribniškega podjetja. Ker Rikovi delavci svojemu vodstvu očitno preveč ne zaupajo, so se za moralno, predvsem pa za konkretno pomoč obrnili tudi na poslance občinske skupščine, ki so ravno takrat zasedali. Bodo obljube ribniških parlamentarcev kaj veljale, pa bomo vprašali delavce čez dva meseca. A. S. TEHNIKE IN 19 EKOSOLARNIH HIŠ AVTORJA MAG. BOJCA JERMANJA. V KNJIGI SO V PRVEM DELU PREDSTAVLJENA NAJNOVEJŠA TEHNIČNA DOGNANJA NA PODROČJU AKTIVNIH IN PASIVNIH SOLARNIH SISTEMOV, V DRUGEM DELU PA JE PREDSTAVLJENO 19 PRIMEROV EKOSOLARNIH HIŠ, OD ZASEBNIH HIŠ, DO BLOKOV IN EKOSOLARNIH REHABILITACIJ STAREJŠIH NASELIJ. KNJIGA OBSEGA OKOLI 190 STRANI, 154 PRETEŽNO BARVNIH ILUSTRACIJ, V TRDIH PLATNICAH, ITALIJANSKA VEZAVA. V PREDNAROČILU LAHKO NAROČITE KNJIGO PO IZJEMNO UGODNI CENI 1900 SIT, PLAČILO PO POVZETJU. NAROČILNICA NAROČAM.... IZVODOV KNJIGE SONCE V VAŠEM DOMU, PO 1900 SIT, PLAČILO PO POVZETJU: IME IN PRIIMEK: __________ TOČEN NASLOV: ____________ DATUM: _____ PODPIS: ____ POSLATI NA NASLOV: POTENCIAL, 61110 Ljubljana, pp73, Letališka 1 NOVf 4 90BA W': gostilnah Nerazumljivo sprenevedanje državnih organov Mafija v Navkljub policijskim akcijam in zakonski prepovedi, brezvestni gostinci, ki so svojo vest že zdavnaj zamenjali za kupček šelestečih bankovcev, z igralnimi, tako imenovanimi „poker avtomati", Se naprej brezskrbno bogatijo na račun, s hazardom zasvojenih mladoletnikov in deloma tudi države, ki lastnikov teh avtomatov ni sposobna niti obdavčiti, kaj Sele pred njimi zaščititi mladoletnike. Zasvojeni mladoletniki „Pred kratkim smo v Dijaškem domu Maribor na pedagoški konferenci obravnavali primer učenca drugega letnika, ki Je popolnoma zanemaril pouk, zapravil vso štipendijo in žepnino, si izposojal denar od vseh mogočih prijateljev in končno pričel tudi krasti pri svojih sostanovalcih v domu — vse zaradi poker avtomatov, s katerimi je bil popolnoma zasvojen. Logična posledica vsega tega Je bila prekinitev šolanja sredi drugega letnika", je te dni v pismih bralcev v Večeru zapisal ravnatelj Dijaškega doma Maribor Ivan Atelšek, in se upravičeno spraševal, kako lahko država mirno gleda tako nesramno skubenje revežev in mladoletnikov. To še zdaleč ni osamljen primer. Dnevno lahko v kronikah vseh slovenskih dnevnikov beremo o kriminalu, ki ima svoj vzrok ravno v zasvojenosti s poker igralnimi avtomati. Tako so pred časom mladoletniki na Koroškem kradli denar osnovnošolskim otrokom in ga nato zapravili na igralnih avtomatih. Zaradi takšnih vse pogostejših dogodkov smo zaprosili za pojasnilo tudi ministrstvo za notranje zadeve, saj je policija pred letom v več akcijah zaplenila večje število poker avtomatov. Kljub temu pa lahko te ..zaplenjene" avtomate danes zopet vidimo v skorajda slehernem lokalu. Zakaj? Kaj pravi oblast? Odgovor ministrstva: „V prvi polovici leta 1992 so policisti na podlagi odredb posameznih enot temeljnih javnih tožilstev izvedli obširno akcijo kontrole gostinskih lokalov s poudarkom na igralnih avtomatih. Ob tej priliki so zasegli veliko igralnih avtomatov, pristojnim javnim tožilstvom pa podali preko 200 kazenskih ovadb. Kazenske ovadbe so javna tožilstva obravnavala različno: nekatera so vlagala obtožne predloge in zasežene igralne avtomate vračala lastnikom, (verjetno zato, da bodo ti lahko še naprej na nezakonit način bogateli in posredno mladino celo zavajali v kriminal. op. p.) nekatera so ovadbe odstopala sodnikom za prekrške s predlogom, da se avtomati odvzamejo, ipd. (Takšnih je bilo bolj malo. op. p.) Večina zaključenih postopkov na temeljnih javnih tožilstvih ali pri sodnikih za prekrške se je končala z izrekom denarne kazni v povprečni višini 10.000 do 20.000 tolarjev. (Z dvema takšnima avtomatoma gostinec mesečno zasluži tudi milijon tolarjev, za katere ne plača nobenih davkov, zato verjetno gostinci zaradi tako "visokih,, kazni niso bankrotirali. op. p.) V zadnjem obdobju poizkuša veliko lastnikov igralnih avtomatov svojo dejavnost legalizirati z obvestili v lokalih in na igralnih avtomatih, da se priigrani in izgubljeni zneski ne kasi-rajo, kar pa je le krinka pred nadzorom inšpekcijskih služb in policije. (Glede na “učinkovit,, nadzor je dvomljivo, če gostinci takšno krinko sploh potrebujejo, op. p.) Policija Se naprej izvaja nadzor nad igralnimi avtomati v gostinskih lokalih, saj v zvezi z njimi narašča število kaznivih dejanj, tako premoženjske narave kot kaznivih dejanj z elementi nasilja, vendar se pri tem srečuje z velikimi težavami, ker je omenjena problematika zakonsko neurejena. Slovenski kriminalisti in policisti zato iščejo stro-. kovne podlage za uspešno in koordinirano dejavnost na tem področju." (Z lučjo pri belem dnevu op. p.) Tako torej ministrstvo za notranje zadeve. Kljub takšnim njihovim ugotovitvam pa ni nobena redkost srečati ..strumne" policaje, ki se veselo predajajo hazardu, ki bi ga naj po službeni dolžnosti preganjali. Vsaj nekatere navedbe iz tega odgovora so tudi pre- cej dvomljive, na primer tista, da policija Se naprej izvaja nadzor nad igralnimi avtomati v gostinskih lokalih. Le kakšen neki je ta nadzor? Na policijo pa le ne moremo zvaliti vse krivde, saj je le-ta pred letom v številnih slovenskih krajih z zaplembo avtomatov, vsaj začasno, naredila red, ki pa zaradi bednih vsot, s katerimi so bili kaznovani njihovi lastniki, in še pogostejšega vračanja avtomatov lastnikom, ni dolgo trajal. V ta precejšen vir neobdavčenega zaslužka se ni vtaknila niti davkarija, kar je težko razumeti, saj se tu skrivajo precejšnje možnosti za polnjenje vedno prazne državne vreče. Nikakor ni mogoče dopuščati takšne lenobnosti in neukrepanja vseh pri- stojnih služb, ki bi na tem področju vsekakor morale ukrepati - od tržne inšpekcije, davkarije, občin, sodišč in ne nazadnje do policije. Vsi čakajo na nov zakon o igrah na srečo, kljub temu, da stari, ki takšen hazard povsem jasno in nedvoumno prepoveduje, še vedno velja. Zdravljenje odvisnikov Na Hrvaškem Je problem odvisnikov od „poker avtomatov" že tako pereč, da so zanje odprli posebne psihiatrične oddelke, kjer jih poizkušajo zdraviti. Ugotovili so, da Je psihološka zasvojenost z igralnimi avtomati podobna zasvojenosti z mamili. Na zdravljenje prihajajo ljudje, ki so zaradi poker avtomatov in svoje strasti finančno popolnoma propadli in izgubili celo hiše vredne 300.000 mark in več. Bo potrebno takšno zdravljenje tudi pri nas? Verjetno bo kdo rekel, da Slovenci le nismo takšni Balkanci in da pri nas tako hudo še ni. Tako hudo morda res ne, kaj dosti bolje pa tudi ne. V to se lahko vsakdo prepriča z enostavnim obiskom kateregakoli lokala, kjer ob alkoholu in cigaretah dijaki in seveda tudi starejši veselo igrajo nenasitne avtomate in polnijo žepe brezobzirnim gostincem. Na Ministrstvu za finance, kjer že najmanj dve leti pripravljajo nov zakon o igrah na srečo, ki naj bi napravil konec takšnemu hazardiranju ali ga vsaj postavil v zakonite okvire, pravijo, da bo zakon pripravljen v desetih dneh, ko bo osnutek najprej sprejela vlada, nato pa naj bi šel v parlamentarno proceduro. Upajmo, da res, čeprav se poraja vprašanje, kaj so vsi ti pravni, davčni in bogve kakšni strokovnjaki počeli tako dolgo? Adriano Ferrari Klemenča peč: Nesrečna naveza Jožka Luzarja iz Škal S skalo padel v dolino »Komaj sva se dobro ujela, zdaj pa to. Po ,šihtu‘ sva se zmenila, da skočiva v Klemenčo. Dobro nama je ilo, v raztežaju sva preplezala eno smer, potem je Luka rekel, da bi opravila še z ,Zobom*. In sva šla v drugo. Del sva solirala, na stojišču sva se navezala. Luka je plezal naprej po zajedi In priplezal do vrha, ko je nenadoma letel mimo mene...« pripoveduje 17-letni Robi Priteržnik. Usodni oprijemek za krušljivo skalo Na veliki petek sta se v steno Klemenče v Logarski dolini odpravila 31-letni Jože Luzar - Luka, rudar, doma iz Škal, in njegov učenec 17-letni Robi Priteržnik, dijak tehniške šole iz Velenja, oba člana Šaleškega alpinističnega društva. Klemenča peč sodi s svojo steno med manjzahtevne, zvečine za trening alpinistov, da zaradi hitrega in lahkega pristopa v nekaj urah opravijo vzpon. Ker je na prisojni legi in skoraj v dolini, alpinistom služi za vzdrževanje kondicije, vendar jim prav v teh pomladnih dneh ponuja tudi past: krušljiva je. In kot ves pretresen pripove- duje Robi Priteržnik, je bilo prav to usodno za nesrečo njegovega prijatelja in alpinističnega učitelja, Jožeta Luzarja - Luko. »Ko je Luka priplezal na vrh, se mu je odkrušila skala. Začel je padati... nisem imel občutka, da bi ga klin zadržal... letel je mimo mene, nato začel drseti... zategnil sem vrv... Luka je obležal z glavo navzdol, fiksiral sem vrv in se spustil k njemu... Glava mu je čudno visela, samo oči je obračal... Nisem mu mogel pomagati...« Nebo nad Škaiami se je razjokalo Robi je nato tekel do avtomobila, vendar se je šele tam spomnil, da nima ključev. Zato je tekel naprej v dolino do Žoharja, ki je bil zaprt, pa do Palenka, toda tudi tam ni mogel do telefona, zato je te- kel naprej do Gustla, od koder so poklicali na pomoč. Čez uro so pri ponesrečencu bili že zdravnik in gorski reševalci, vendar so Robiju že medtem pomagali mrtvega tovariša prenesti izpod stene domačini. Na veliki ponedeljek popoldne so se od nesrečnega tovariša na Škalah poslovili alpinisti in nekaj sto prijateljev ter znancev. Tudi Robi. »Pred nama je bilo toliko na- črtov, v dveh letih sva se dobro ujela, letos sva mislila...« Če ne bi bilo usodnega opri-jemka. Enega samega usodnega oprijemka. Tekst In slike: LukaS Ivan Kramer: Že maja sindikat upokojencev Upokojenci bodo sodelovali Priprave za ustanovitev sindikata upokojencev v okviru ZSSS tečejo že nekaj mesecev. V imenu nastajajočega sindikata je na izredni konferenci ZSSS govoril Ivan Kramer. Z njim so se pogovarjali o ciljih tega sindikata in tudi o nekaterih konkretnih akcijah novinarji Delavske enotnosti. Socialne razmere kar kličejo po ustanovitvi sindikata, prek katerega bodo upokojenci vključeni v sistem socialnega partnerstva. Kakšni so cilji ustanavljanja sindikata upokojencev? »Sindikat upokojencev, povezan v ZSSS, bo skupaj z drugimi sindikati sodeloval pri oblikovanju skupnih stališč in zahtev glede zagotavljanja socialne varnosti, pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja, stanovanjske problematike, davčne zakonodaje. Sindikat bo prek ZSSS zastopan v skupščini Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in tako vplival na odločitve teh inštitucij in njihovih izvršnih organov. Sindikat, povezan v ZSSS, bo članstvu nudil brezplačno pravno pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic iz pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja ter iz stanovanjskih razmerij.” Kako bo sindikat upokojencev sodeloval z društvi upokojencev? »Sindikat bo z društvi sodeloval predvsem pri skrbi za izboljšanje razmer v bivalnih okoljih. Sodelovali bomo tudi z upravami domov za upokojence zaradi čimboljše nege in varstva oskrbovancev.” Ali menite, da bo lahko uspešnejše zastopal pravice upokojencev iz minulega dela kot stranke upokojencev? »Naš sindikat bo nestrankarska interesna oblika sindikalnega organiziranja upokojencev, združena v ZSSS. Sindikat ima možnost različnih oblik in metod sindikalnega pritiska, ki so lahko še učinkovitejše od možnosti dveh poslancev državnega zbora. Sindikat bo zainteresiran tudi za sodelovanje s poslanci državnega zbora pri varovanju in izboljševanju socialnega gmotnega položaja upokojencev.” Kakšna bo vsebina dela sindikata upokojencev in kakšne bodo pravice in ugodnosti občanov? »Sindikat se bo bojeval za takšno raven pokojnin, da bodo zagotavljale materialno in socialno varnost. Prizadevali si bomo tudi za redno in pravočasno izplačevanje ter usklajevanje pokojnin. V postopkih spre- jemanja oziroma spreminjanja sistemske zakonodaje, ki vpliva na socialni in gmotni položaj upokojencev, bo sindikat dajal pobude in zahteve prek predstavnikov ZSSS v državnem svetu. Ena od pomembnih nalog tega sindikata je razvijanje solidarnosti med upokojenci, predvsem do tistih, ki so zaradi starosti ali bolezni potrebni pomoči, pa tudi do invalidov in nezaposlenih delavcev. Z včlanitvijo v sindikat bodo upokojenci pridobili pravico do brezplačne pravne pomoči in sindikalnega usposabljanja, pravico do materialne pomoči v primeru socialne ogroženosti ali nesreče. člani bodo zagotovo zadovoljni tudi z ugodnimi kreditnimi pogoji Delavske hranilnice.” Kako bo sindikat upokojencev financiral vse te naloge? »Tudi za sindikat upokojencev bo veljalo načelo sa-mofinanciranja. članarina naj bi znašala 0,5 odstotka in naj bi se odvajala neposredno od pokojnine člana. Upokojenci, ki so bili že doslej včlanjeni v ZSSS, so plačevali le simbolični znesek 240 tolarjev. Če ustanavljamo samostojni sindikat upokojencev, moramo določiti tudi članarino, ki bo omogočila njegovo delovanje.” Kakšen je položaj upoko- jencev, ki prejemajo najnižje pokojnine? »Decembra lani je 9,65 odstotka upokojencev prejemalo manj kot 14 tisoč tolarjev, manj kot 20.500 tolarjev pa je prejemalo 34,9 odstotka vseh upokojencev. Tisti, ki so pripravljali, in tisti, ki so sprejemali zakon, ki je kruto posegel v eksistenčne možnosti ogromnega števila upokojencev, ne vedo, koliko upokojencev prejema pokojnine, ki ne zagotavljajo dostojnega življenja.” Na izredni konferenci ZSSS ste govorili tudi o kapitalskih skladih. Kaj ste mislili? ;,Velik porast števila upokojencev in zmanjševanje zaposlenih pomeni povečanje obremenitev za gospodarstvo. Nobeno znižanje plač in pokojnin ne bo rešilo nakopičenih gospodarskih problemov. Rešitev bo treba iskati v racionalizaciji in boljši organizaciji na vseh področjih proračunske porabe in skušati ohraniti dosedanjo raven pokojninskega zavarovanja. Rezerve bo potrebno podobno kot v številnih evropskih deželah iskati tudi v kapitalskih skladih. Krivično je, da le manjšina uživa človeka vredno življenje, več kot 70 odstotkov Slovencev pa se s svojimi plačami in pokojninami komaj prebija. Upokojenci smo v letih našega aktivnega dela pošteno delali, odvajali vse dajatve za pokojninsko-invalidsko in zdravstveno zavarovanje.” Upokojenci so nedavno protestirali proti zamrznitvi pokojnin. Kako naj bi se reševale te zahteve? »Akcija ZDUS je posledica stanja, ki večino upokojencev spravlja v bedo in obup, obenem pa potrjuje potrebo po ustanovitvi sindikata upokojencev. Sindikat v tej državi namreč postaja socialni partner oblasti. Slovenija, ki je v ustavi opredeljena kot socialna država, bo morala nujno in-stitucionirati sistem socialnega partnerstva. Upokojenci lahko dobijo svojo vlogo v socialnem partnerstvu le, če so sindikalno organizirani. To je ena bistvenih razlik med sindikalno organiziranimi upokojenci in društveno dejavnostjo upokojencev.” Po DE povzela A. Č. Mehmed Hodžoč - Meho, ambasador siromakov iz Bosne Brezmejna skrb Med tiste, ki vsestransko pomagajo beguncem iz Bosne in Hercegovine, sodi tudi 51 - letni Mehmed Hodžič - Meho iz Kopra. Hodžiču so četniki ubili dvajset sorodnikov, med njimi 72-letno mater in štiri bratrance. Naš sogovornik, ki že trideset let živi na Obali, je skupaj z bratom iz bosanskega pekla uspel rešiti več kot 120 rojakov in jih zvečine preko Slovenije spraviti naprej v Evropo. Nekdo je moral poskrbeti za njih Mehmed Hodžič - Meho se je zato proglasil za predsednika beguncev, ki trenutno živijo v slovenskem Primorju in nimajo še urejenega statusa beguncev. »Kar zapišite, da sem se razglasil za samozvanega predsednika odbora za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine, ki si niso še uspeli urediti statusa beguncev. Zvečine so to Krajišniki, predvsem iz oko-, lice Prijedora in mojega rojstnega kraja. Z bratom sva jih spravila iz bosanskega pekla in rešila najhujšega. Do Reke sva jih spravila z ladjo ali avtobusi, od tam pa sva jih vozila z avtomobili v Slovenijo. To je bilo do lanske jeseni. Jaz sem nato poskrbel za njihovo začasno namestitev, brat pa za hrano. Na Obali jih je okrog tristo. Gre za ljudi, ki so dvakrat prizadeti, naprej, ker so izgubili vse, kar so imeli in komaj rešili golo življenje, in takoj zatem zato, ker so v tujem kraju nebogljeni in povsem izgubljeni. Zahvaljujoč prav naši skrbi gre pripisati, da so ti ljudje za silo udomljeni in obvarovani še večje bede, ko človeku preostane edino cesta. Zahva- ■ ljujoč svojim sorodnikom in prijateljem, ki velikodušno pomagajo, ti ljudje niso ne lačni in he na cesti.” Slovenka sprejela peterico beguncev »Lahko si mislite, kako je bilo včeraj in je še danes poskrbeti za tujca, ko si še sam pred tem, da ne veš katn> in kaj. Kljub temu se je v najhujšem našlo na desetine ljudi, ki so na široko odprli srce in vrata svojih domov. Naj navedem samo primer Slovenke iz Škofij, ki je udomila kar pet beguncev, dokler jim nismo uredili bivanja v kampu za begunce v Savudriji. Ljudje so pripravljeni pomagati na najrazličnejše načine, vsaka pomoč pa je dragocena. če obidemo organizirano pomoč Rdečega križa in Karitasa, se mnogo beguncev znajde v težavah v primeru bolezni in zdravstvene zaščite. Toda tudi tu so rešitve in se najde pomoč. Najtežje je z urejevanjem papirjev, s pridobivanjem begunskega statusa. Pogo- sto je treba klicati na pomoč imamo z ljudmi, ki so iz Bo-lokalno ali kar državno oblast sne bežali na vrat na nos, ki Ce ljudje nimajo urejenih so v pogoriščih ali ruševinah teh stvari, je enako, kot bi pustili vse dokumente in jih bili v hišnem priporu. Po je danes sila težko znova pri-drugi strani ti siromaki, ki dobiti. Brez dokumentov pa Mehmed Hodžič - Meho sarni za begunce, so udomljeni pri prijateljih ali sorodnikih, niso deležni ostale pomoči. Moje najodgovornejše poslanstvo je v tem, da tem ljudem pomagam, da se nekako vključijo v sredine, kjer začasno bivajo. Pomoč za razbremenitev države “Moja hči že nekaj let dela in živi v Nemčiji. Ona mi je v neprecenljivo pomoč, ker s svojimi garancijami in poznanstvi tem siromakom ureja odhod v Nemčijo. Marsikaterim je našla delo in zaposlitev, drugim sorodnike in vzpostavila zveze. To je za te ljudi več vredno kot kruh, ki ti ga nekdo poklanja. Največ težav pri odhodu v svoji improvizirani pije rešitev težka. Slovenija je beguncem dala in še daje mnogo, vendar pri tem ne gre samo za bivanja in hrano, ti ljudje potrebujejo pomoč tudi v nasvetu, pri iskanju sorodnikov ali svoje identitete, ker, kot rečeno, brez ustreznih papirjev niso nič drugega kot številka. Sreča je, da bivam tu, blizu meje z Italijo, od koder dobivam pomoč in podporo. Moja skrb in pomoč nesrečnikom iz Bosne je segla tudi čez mejo, tako da ni redkost, ko nam pride pomoč iz Italije. Pri tem bi posebej poudaril pomoč znancev in prijateljev iz firme Marki guma Valter, ki so mi v veliko pomoč.,, Vukica Vlaji c SINDIKALNIM ZAUPNIKOM! Priročniki za sindikalne zaupnike - za strokovne službe - za posameznika (1) Vei avtorjev (2) Gregor Miklič: (3) Več avtorjev (4) Mira Becele (5) Bogdan Kavčič: (6) Aleksej Cvetko (7) Stane Uhan (8) Emil Rojc (9) Več avtorjev: (10) Aleksej Cvetko KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo Cena 700,00 SIT NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Zakon o delovnih razmerjih - Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezooselnosli s komentarjam Cena 520 oo S|T MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje [ - Posebno ■azmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Obveznosti m odgovornost, delavcev o varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov In starejših delavcev - Varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Prav.ce iz pokojninskega m invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb sindikalne pravne pomoči Cena 350 00 SIT STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Stanovanjski zakon s komentarjem m praktično uporabo Cena 520.00 SF DELAVCI IN UPRAVLJANJE Vzroki, diji. vsebma. moč, organizacijske oblike, prednosti m kritike participacije Evropski model.. Cena 350.00 SIT NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Srov K*0'""’51'®"' '"»»Mskem jararcnju s komentarjem posameamh katesor, In Cena 500.00 SIT PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Evropske cene m balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Konkretni predlogi Cena 400.00 SIT KARIERA KOT SPREMINJANJE Novi prijemi v kadrovski dejavnosti da bi delali m ustvarjali tisto, v čemer smo najboljši Cena 850.00 SIT SOCIALNA DRŽAVA Zbornik razprav o varnosti svobodi, solidarnosti m pravičnosti Cena 600.00 SIT ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Nov Zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb Cena 480,00 SIT PRED IZIDOM! im ZAKON 0 LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI Avtor obrazložitve je Gregor Miklič Cena 870 00 SIT Brošura, za katero še zbiramo naročila PRI NAROČILU TREH ALI VEČ NASLOVOV DOBITE MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU BREZPLAČNO! Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v tedniku DE - časopisu slovenskih delavcev Naročila pošljite na naslov ČZP ENOTNOST. Ljubljena Dalmatinova 4. telefon (061) 321-255. 110-033 NAROČILNICA - Pn ČZP Enotnost. Ljubljana Dalmatinova 4 nepreklicno naročam(o)_- izvodov knjig pod zap št >š (navedite ustrezno številko, ki je pred željeno knjigo) Naročeno pošljile na naslov Ufcca poštna št. kraj Ime m priimek podpisnika Naročeno one................ 1 Račun bomo plačali v zakonitem roku 2 Kot individualni naročnik bom naročeno plača' po povzetju (žigi (podpis naročnika- RES JE... - da lahko priimek dela velike preglavice. Predsednik ukrajinske vlade Leonid Kravčuk je tako ostal pred zaprtimi vrati Bele hiše. - da bi slovenska diplomacija rada dejavno sodelovala pri reševanju balkanskega konflikta. Drugje Peterleta tako ne pustijo zraven. - da se pred konkurenco ne smemo zavarovati z visokim zidom, kot je prepričana Vojka Ravbar. Bi pa lahko s tovrstnimi gradbenimi deli zaposlili mnogo brezposelnih. - da sindikalist Brane Mišic misli, da je kolektivna pogodba za gospodarstvo nekje med nemško, ki določa minimum, in švedsko, ki nakazuje maksimum plač. Res — pa je tudi, da slovenske minimalne plače niso niti približno - nemške. - da je Podobnikova stranka v predvolilni kampapji toliko zapravila, daje še zdaj dolžna. Čudno le, da ni dosegla boljših rezultatov. - da poslanci nimajo časa za volivce. Še dobro, saj bi bilo škoda časa volivcev, ki bi ga zapravili v pogovorih s poslanci. - da je Slovenca na Zemlji, slednja pa v vesolju. To pa še ne pomeni, da je Slovenija že v vesoljski dobi, kot so, po vzpostavitvi satelitske zveze med Ljubljano in Moskvo, prepričani na ministrstvu za znanost in tehnologijo. - da je lahko morala dvojna, kar mislijo tudi v predsedstvu socialdemokratov. Mislijo na svojega Janeza Janšo? - da financminister Mitja Gaspari ve, da država ne daje daril. Nič ne pomaga, če tega ne vedo izvozniki. - da so včasih lovili ribe zaposleni iz zabave, danes pa ribarijo na črno tisti brez dela, ker so - lačni. UKV 97.2 IN 88.9 MHz STEREO __________________14. aprila________________________________________________STRAN 8 17. STRAN 14. aprila' A Po otvoritvi novih prostorov Galerije LM v Mariboru z Nevenko in Smailom Festičem Edino vodilo - prvenstvo kulture Nedolgo tega je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan odprl nove prostore zasebne Galerije LM Nevenke in Smaila Festiča na Zidovski 12 v Mariboru. Ob vhodu v galerijo stoji in po svoje govori skulptura, elipsa, simbol uspešnosti, prodornosti in poslovnosti, ki jo je Galeriji v zahvalo za sodelovanje podaril akademski kipar Vasili Četkovid - Vaško iz Ce- Nevenka Festic: »Portret je po fotografijah iz fo-toarhiva Večera izdelala mlada akademska slikarka Jasmina Kodžaga iz Sarajeva, ki začasno prebiva v Mariboru, in ki je že kot študentka dobila številne nagrade. Njen oče je bil včasih zaposlen v predstavništvu TAM in spoznali smo se šele v Mariboru, zdaj pa v obojestransko zadovoljstvo imenitno sodelujemo. Za naše obiskovalce bo delala ekskluzivne portrete po naročilu, čeprav so njene likovne ambicije in zmožnosti seveda še neprimerno širše in želimo, da je s prvim ne bi preveč obremenjevali. Za njo imamo letos v načrtu tri samostojne razstave v galerijah na Ptuju, v Ljubljani in Kopru.“ Omenil sem kult osebnosti ... Smail Festic: »Kakšen kult osebnosti neki! Poglejte, kaj počno v ZDA s Clintonom. To je povsem normalna stvar. In veliko ljudi nas vprašuje, ali je mogoče likovne portrete predsednika Kučana v tej ali oni tehniki tudi kupiti. Radi ga pač imajo in ga ne bi hoteli videti le na plakatu, televiziji in fotografijah, ampak tudi na umetniškem delu.“ Pa? Smail Festic: »Bomo videli." Zlato je zaščiteno Od kod pa v galeriji zlato? Nevenka Festic: »Veliko smo razmišljali, kako popestriti razstavno dejavnost. In v enem od pogovorov z znano slovensko menedžerko Anico Berglez -Vovk, direktorico Zlatarne Celje, mirne duše lahko rečem, da eno naših redkih svetovno uglednih podjetij, smo prišli na zamisel, da bi zlatarna za nas izdelovala unikatni umetniški nakit s certifikati in si- cer pod imenom LM unikat. Gre za ekskluzivne eksponate, ki so umetniška dela, kar pomeni, da so kupci deležni tudi davčne olajšave." Smail Festic: »Nasploh pa vidimo svojo funkcijo v prihodnje tudi v tem, da smo ne le eno središč kulturnega in družabnega, ampak tudi poslovnega dogajanja v mestu in širše." Gre najbrž za drage stvari. Kakšne so pri vas cene? Nevenka Festic: »Ponudbo razširjamo tako da bo mogoče pri nas dobiti umetniška dela tudi že za protivrednost 200 DEM ..." Smail l■ MUZIKA JE BIZNIS Zadnji album angleškega genialca Ma-tta, Johnsona, ki se skriva za imenom THE THE, doživlja vse večjo medijsko pozornost. „Dusk“, kot se plošča imenuje in s katerega lahko po sin-glu „Dogs Of Lust“ te dni na MTV-ju opazite tudi video „Slow Emotio-nal Replay“, pa ne uživa naklonjenosti le med glasbenimi kritiki, temveč tudi pri poslušalcih. Nič čudnega, če vemo, da je Johnson eden izmed najbolj samosvojih in izvirnih britanskih pop izvajalcev, ki ima pri dvaintridesetih letih kot avtor, glasbenik in pevec za sabo več kot petnajst let glasbenega delovanja. Matt Johnson se je rodil leta 1961 v londonskem East Endu. Kot rosni najstnik je igral v šolskih skupinah, pri petnajstih pa se je kot vajenec v studiu začel spoznavati s snemalno tehniko. Z bivšima članoma skupine Plain Characters, Tomom Johnsonom in Michaelom 0’Sheo je ustanovil zasedbo Gadgets in z njimi posnel tri albume od katerih sta izšla le prva dva, „Gadgetree“ (79) in „Love, Curiosity, Freckles And Doubt“, oba pri založbi Vi-nyl Solution. Kmalu se je odločil za solistično kariero ter se popolnoma posvetil vzporednemu projektu, s katerim je že od leta 1979 sodeloval na komiplacijah založb 4AD, Cherry Red in Some Bizzare in ki ga je poimenoval v odgovor na obsesijo punk bendov z določnim členom The. Osnovne glasbene reference za The The je Johnson v zgodnjih letih našel v Vel vet Underground, Throbing Gri-stle in Timu Buckleyu. Pri teh založbah je tudi izdal nekaj singlov, leta 1981 pa je pri 4AD izšel psi-hadelično - ambientalni album „Burning Blue Soul“ in ki gaje Johnson izdal pod svojim imenom in ne kot The The. Leta 1983 je Johnson preko Some Bizzare izdal pri založbi CBS album „Soul Minig“ in singl „Perfect“, na katerem je sode- loval bivši član New York Dollsov, David Johansen. Na albumu je sodelovalo 13 glasbenikov, ki so pod Johnsonovim vodstvom ustvarili stilno zelo širok in bogat, električno/akustično/elektronski album, kultno delo, ki še danes preseneča s svežino in izpovedno močjo. Johnsonovi teksti so v sebi nosili melanholični ton nikoli zadovoljenega zahodnjaka s prevelikim samozavedanjem, da bi lahko bil srečen z odgovori, ki mu jih ponuja sodobna družba. Albumu „Soul Mining" je sledil „The Pornography Of Despair", ki pa ni bil nikoli izdan, tako da je bilo potrebno na novi album čakati do leta 1986, ko je pri Epic/Some Bizzare izšel album „Infected“, tehnološko, glasbeno in idejno dovršena mojstrovina, ki je dokazal, da sodobna tehnologija ne pomeni nujno razosebljenje glasbenega izraza. Še več, „Infected“ je potrdil, da gre pri Johnsonu za genijalca, sposobnega uglasbiti tudi najbolj skrita občutja senzibilne človeške duše. Tri leta kasneje je izšel „Mind Bomb", na keterem je Johnson sodeloval z dolgoletnim prijateljem Johnyem Marrom iz takrat že razpadlih The Smiths. Tudi sicer je Johnson v svoji dolgoletni karieri kot izraziti individualec sodeloval z mnogimi znanimi imeni. Omenjamo jih le nekaj: Jim „Foetus“ Thirvvell, Ne-neh Cherry, Sinead 0’Connor, Zeke Ma-nyika, Marc Almond...dots Album „Dusk“, ki je izšel pred kratkim, predstavlja Johnsonov najbolj sofisticiran izdelek do zdaj in je naletel na nedeljeno naklonjenost glasbenih kritikov. Pisec britanskega časopisa NME, Dele Fadele, je „Dusk“ označil kot najboljši LP o Londonu, ki je izšel po debitantskem albumu skupine The Clash. Poleg vseh omenjenih Johnsonovih kvalitet pa daje njegova pregovorna pomenska univerzalnost slutiti, da gre pri tem albumu za eno izmed najboljših in najkvalitetnejših del tega leta v popularni godbi nasploh. LOKALISTI NON FINIRE MAI, „Document ’Dra-ma’“, demo cass, Dynamo Records Najnovejši izdelek slovenske zasedbe Non Finire Mai predstavlja prvovrstno presenečenje, tako na kvalitativnem kot tudi na avtorskem področju. Tistim, ki spremljajo dogajanje v slovenskem un-dergroundu te skupine prav gotovo ni potrebno posebej predstavljati. Zasedba, kije nastala iz trash metal benda Epidemic Zone, je z leti evoluirala v dovršeno progresivno jazz/rock/metal skupino. Po tragični nesreči basista Tomaža Vučerja, ki ga je obsodila na dolgotrajno okrevanje, sta se pevec in bobnar posvetila drugim projektom, kitarist in avtor Aleš Uratnik pa je nadaljeval z delom. Januarja je v rogaškem studiu Bon Ton ob pomoči lastnikov studia, Blaža in Zvoneta Tepeša (bobni, klaviature) in Bena Pirnata (bas) posnel štiri demo posnetke, ki jih je pred kratkim v samozaložbi izdal na kaseti, distribucijo pa je prevzela neodvisna nemška založba Dynamo Records. To kaseto je Non Finire Mai Aleš Uratnik z zapisom, v katerem je strnil vse želje in upanje na okrevanje, posvetil dolgoletnemu prijatelju in glasbenemu sodelavcu Tomažu Vučerju. Non Finire Mai se tokrat predstavlja v novi luči, z odlično produkcijo ter sofisticirano in hkrati enostavno, elegantno zgradbo pesmi. Prav slednje daje tem posnetkom ob odličnem vokalu (!) že skoraj adiktivno privlačnost. Godba sama je blago melanholična zmes slogov, na katere NFM prisegajo že od nastanka, torej jaza, rocka in metala. Premišljen spoj nežnosti in energičnosti na sledi kanadskih simfo/jazz rock legend Rush odkriva svet negotovosti in osamljenosti s katerim se odločno spopada tekstopisec Uratnik, ki je, mimogrede, poleg glasbe in aranžmajev ustvaril tudi celotno podobo ovitka. Hit kasete je zadnja skladba, „In Front Of Your Big House", čeprav pesmi „Mindcloud“, „Worried Climate" in „Th-ought Source" v nobeni kvalitetni kategoriji ne zaostajajo za njo. Definitivno najbolj zrel izdelek te skupine. Geni-jalno. Kaseto lahko dobite na naslovu: Aleš Uratnik Parižlje 8/a, 63314 Braslovče. KONCERTI V sredo, 21. aprila bodo v Dobravljah pri Ajdovščini nastopili švedski rockerji UNION CARBIDE PRODUC-TION. Skupina je z zadnjim albumo „Swing“ doživela izreden uspeh med kritiki in občinstvom, kijih še posebej ceni zaradi odličnih živih nastopov. V petek, 23. aprila bodo Menzi Študentskega naselja v Ljubljani nastopili kanadčani D. O. A., legendarna skupina, ki jo poznamo po mnogih albumih, nastopih in znameniti krilatici „Talk - Ac-tion = 0“. Kot predskupina bodo nastopili koprivniški OVERFLOW. V okviru prireditve „Pariz la Nuit" bo v Cankarjevem domu 16. aprila koncert ciganskega jazza. Nastopila bo skupina TRIO GITAN, ki jo vodi Christian Escoude. TREND Uporabljati stavek „Call me bebo“. D. O. A.: 23. aprila v Ljubljani | LESTVE Velika Britanija (NME) - neodvisni singli 1. SUEDE - Animal Nitrate 2. HUGGY BEAR - Her Jazz 3. JESUSLIZARD/NIRVANA-Puss/ Oh, The Guilt 4. DEPECHE MODE - I Feel You 5. MERCURV REV - The Hum Is Corning From Her 6. THE SHAMEN - Re: Evolution 7. KINKY MACHINE - Supernatural Giver 8. PULP - Razzmatazz 9. SPOOKY - Schmoo 10. ST ETIENNE - You’re In A Bad Way Velika Britanija (NME) - neodvisni albumi 1. ST ETIENNE - So Tough 2. BELLY - Star 3. THE AUTEURS - New Wave 4. GALLON DRUNK - From The He-art Of Town 5. FRANK BLACK - Frank Black 6. ADORABLE - Against Perfection 7. BIKINI KILL/HUGGY BEAR-Ye-ah, Yeah, Yeah/Our Troubled Yo-uth 8. SUGAR - Copper Blue 9. POND - Pond 10. ROCKET FROM THE CRYPT -Circa: Now! ZDA (Billboard) - albumi 1. ERIČ CLAPTON - Unplugged 2. V/A - The Bodyguard 3. NUGHTY BY NATURE - 19 Nu-ghty III 4. KENNY G - Breathless 5. VAN HALEN - Live: Right Here, Right Now 6. BILLY RAY CYRUS - Some Gave Ali 7. DURAN DURAN - Duran Duran 8. DR DRE - The Chronic 9. ARRESTED DEVELOPMENT - 3 Years 5 Months k, 2 Days 10. THE SPIN DOCTORS - Pocket Full Of Kryptonite Slovenija - Ultrazvočne erozije radia MARŠ 1. RAGE AGAINST THE MACHINE - Killing In The Name 2. THE THE - Slovv Emotional Re-play 3. STRELNIKOFF - Um So Pretty (But She Don’t Čare) 4. RAMONES - Strenght To Endure 5. LIVING COLOUR - Leave It Alone 6. ALIČE IN CHAINS - Got Me Wrong 7. THE CULT - Witch 8. GOD MACHINE - Home 9. FRANK BLACK - Hang On To Your Ego 10. THERAPY? - Screameanger PISMA PROTISLOVENSKA KADROVSKA POLITIKA Kot Slovenec in državljan Slovenije (pa ne tisti za 600 SIT oziroma zastonj ali drugače uvožen) si ne morem kaj, da ne bi javno opozoril na nevzdržno, protislovensko kadrovsko politiko v Sloveniji. Samo poglejmo koliko Neslovencev in sedanjih oz. bivših (ti so le zamenjali politične stranke, ki so praktično skoraj vse komunistične filiale, ne glede na zveneča imena z demokratičnim prizvokom) komunistov zaseda ključna mesta v vseh segmentih gospodarskega, političnega, javnega življenja. Posebej občutljivo je nedvomno področje obrambe. Nedopustno je, da v oboroženih silah in v obrambnem resorju nasploh, neke države, ki se ima za suvereno, zaposlenih tako veliko število pripadnikov drugih narodov (to je Ne - Slovencev), od katerih se je veliko število kompromitiralo v osamosvoji- tveni vojni leta 1991. Številni med njimi zasedajo celo zelo odgovorna mesta in (dejstvo je, da je med njimi tudi dosti takšnih, ki jim je poznavanje slovenskega jezika velika neznanka, ni potrebno posebej poudarjati). če tem dodamo še veliko število pripadnikov komunistične garniture, skupaj z bivšimi (’) sodelavci KOS-a je slika popolna. Minister Janša bi moral vztrajati pri začetkih kadrovskih sprememb in jih še radikalizirati, ne glede na ugovore prizadetih in raznih „pravih Slovencev". Pri tem tudi predsednik Kučan pozablja na dejstvo, da so z ustavo njegove pristojnosti omejene predvsem na protokolarne zadeve »n si tako poskuša jemati več pristojnosti kot mu gredo po ustavi. Seveda, je potrebno tudi v policiji močno popraviti kadrovsko strukturo tako, da v policiji ne bo več Neslovencev in tudi ne bivših delavcev (in sodelavcev, seveda) SDV, kot tudi ne kompromitiranih komunistov oz. vseh tistih katerih strokovnost je zelo sporna. Podobno velja tudi za „neodvisne" pravosodne organe. Skrb vzbujajoča je tudi kadrovska struktura v nekaterih javnih podjetjih. Posebej bode v oči primer slovenskih (?) železnic. Pogosto nas razni sprevodniki „razveselijo“ (z objavami preko razglasov v vlakih in v kontaktu z njimi) v nagovorih v tujih jezikih. Nasploh je struktura zaposlenih na železnici katastrofalna. Način kako so opra- vljali preizkuse slovenskega jezika (po sistemu obkroževanja pravilnega odgovora: a, b, c, pa je še posebej tragikomičen. Železničarjem ob bok, bi lahko postavili tudi komunalo, PTT, nekatere avtobusne prevoznike in številne druge. Celo v šolstvu in kulturi so na odgovornih mestih številni Neslovenci in ideologi komunističnega režima. Navedeni primeri kažejo, da smo še daleč od prave suverene države slovenskega naroda. PRIMOŽ BAVCON, Celje ODPRTO PISMO OB UREJEVANJU ULIC Projektni skupini za ureditev ulic v Novem mestu sem konec marca poslal vrsto pripomb k osnutku odloka, ki je izšel v letošnji 1. številki glasila Odločajmo. V njih je tudi več mnenj znancev in prijateljev, ki mislijo približno tako, a se niso javno oglasili. Zato jih objavljam v skupnem pismu in dajem v presojo še novomeški javnosti. V Novem mestu živim 47 let in sem v tem času dodobra spoznal miselnost prebivalcev kraja; njihova narodnostna zavest v marsičem daleč presega podobna občutja občanov nekaterih drugih krajev. Svoje udeležbe v vrsta OF slovenskega naroda No-vomeščani nikoli niso zatajili. Uspešen boj proti fašizmu je veliki večini med njimi tudi danes zasluženo v ponos. Živimo v gospodarsko zaostrenem času, ko je veliko ljudi brez dela. Marsikdo ga bo še izgubil, življenjsko raven občanov zaradi različnih vzrokov usiha tudi v našem mestu. V tako kritičnih razmerah posega občinska skupščina po izredno korenitih spremembah v preimenovanju ulic. Tudi to je po mojem mnenju eden izmed vzrokov, da ljudje ne gledajo z naklonjenostjo na tako velike napovedane spremembe. Neustrezna vijolična dvorana Sklicatelji javnih razprav, ki so krajane kar 11 krajevnih skupnosti vabili v „ Vijolično dvorano" na Novem trgu, niso imeli srečne roke. Za ljudi iz Bršljina, Šmihela, Regrče vasi, Grma, Gotne vasi, M. Sto- tnika itd. je pot do te ,,Vijolične dvorane" zelo dolga - kljub zanimivosti napovedane javne obravnave! Kaj pa, če je bil namen, da ljudje na taka srečanja ne bi prišli v večjem številu, in so zato bili zbori sklicani, milo rečeno, zelo „nerodno“ in proti krajevnim običajem - se pravi ne tam, kjer se ljudje v posameznih KS sestajajo že desetletja?! Projektna skupina predlaga, da se ukinejo imena sedanjih 12 ulic oziroma cest ali trgov, poimenovanih po nekdanjih borcih oziroma enotah NOV. Pritrditi je treba merilom PS, da je treba zaradi zgodovinskega vidika v največji meri ohraniti uveljavljena ter med ljudmi priljubljena imena, nekaterim ulicam pa vrniti prejšnje ime, če je še danes živo med ljudmi, čeprav naj bi se po predlogih PS izognili poimenovanjem po politikih in takih dogodkih, pa je le treba reči, da so se nekatera izmed imen ulic, ki so predlagane za opustitev, ljudem v desetletjih priljubila in jih ne motijo. Nekaj primerov: Odpihnjena Partizanska cesta ... Partizanska cesta naj bi bila zdaj ukinjena oz. priključena h Kandijski cesti (predlog je dal občan Franci Bačar, ki živi na Dolžu, kot sem izvedel na 00 ZB v N. mestu). Prihodnja soseska Kandija bi po tem predlogu dobila še Kandijsko cesto, kar ustvarja nepotrebno zmedo. Kurirska pot je po predlogu osnutka učrtana „z levo rokou Ulica Majde Šilc naj bi izginila in postala Jakčeva ulica. Krajani sedanje KS Majde Šilc so proti takemu predlogu: to so povedali na sestanku in nato še na letni konferenci tamk. KZ ZB. - seveda je prav, da se mesto oddolži mojstru B. Jakcu in mu dodeli ustrezno ugledno ulico, želje krajanov v KS oz. Ulici M. Šilc pa je vendarle tudi treba upoštevati. Spremembi za Kristanovo in Jerebovo ulico: imeni njunih nosilcev (z zamenjavo uglednih pok. občanov B. Kamelja in dr. I. Smrečnika) naj bi „izginili" iz zavesti občanov, čeprav je delež obeh pokojnih zaslužnih prvoborcev proti fašizmu že sestavni del naše nedavne zgodovine! Tu lahko govorimo o kupčiji „ime za ime", o politični zamenjavi torej oz. o želji, da se spomin na pomembna nosilca upora v našem mestu zabriše in pozabi. če je pred več kot sto leti Josip Rosina odvetnik in narodni buditelj, menda samo zato še nima moralnih in zgodovinskih pogojev, da bi moral zamenjati znano partizanko Milko Sobar, katere ime je zaradi njenega dela v NOB znano in spoštovano. Prav nič nimam proti nekdanjemu narodnemu buditelju J. Rosini, toda ime M. Šobar zadnja desetletja živi med krajani. Novi trg naj ima še „Novi mostu! Zato predlagam projektni skupini: 1. Ponovno naj dobro pretrese predloge občanov in zborov ZB, ki so bili v zadnjih tednih. Z njimi naj seznani tudi delegate občinske skupščine hkrati s popravki in dopolnili osnutka odloka o preimenovanju ulic. 2. Predlagam, da se ime „Šmihelski-most" ne upelje, saj nima nobene neposredne zveze s Šmihelom, razen tega pa ne vodi le v Šmihel, temveč tudi v druge smeri, ki se na desnem bregu Krke takoj za mostom razcepijo! Imamo pa v neposredni bližini mostu „Novi trg“ in ljudje že tri leta (od gradnje naprej) uporabljajo za ta most ime „Novi most",- Mimogrede še tole: v „Utemeljitvi naloge in problematiki" (Odločajmo, str. 12) je PS pri točki 9 sama zapisala; „Podobno je z Ljubljansko cesto, katere začetek se prestavi k novemu mostu ... Mar to ni samo dokaz več, da se je tako ime že "prijelo,, ? Kdo po 600 letih leze v zadnjico nemškemu fevdalcu? S. Užaljen in močno prizadet sem zaradi predloga PS, da bi se prihodnja povezovalna cesta med Ločenskim mostom in Bučno vasjo imenovala "Rudolfova cesta,,. Komu je po 628 letih, odkar je Rudolf IV. Habsburški ustanovil Novo mesto (saj ga je moral zaradi svojega prodiranja proti morju in ureditvi svoje hišne moči ter posesti med Donavo in morskimi obalami!), spet lesti v zadnjico tujih gospodarjev naše zemlje? Čemu in komu se hočemo s takim predlogom prikupiti, čigav sploh je ta predlog? Mar ni v PS dovolj uglednih strokovnjakov, ki pa vendarle dopuščajo tak nečasten, hlapčevsko ponižen in za naš narodni ponos skrajno žaljiv predlog? Ali ne bi našli za to prihodnjo povezovalno cesto kakšnega lepega domačega izvirnega imena (npr. Bučenska cesta, Hmeljniška cesta, Podtrškogorska cesta, Vinogradniška cesta, Cvičkova cesta itd.) Je mar to značilnost novih "ideoloških pozicij,, sedanje obla- sti, ki v obrazložitvah odloka na več krajih govori o nekdanjih “ideoloških prijemih,, pri preimenovanju ulic in trgov v mestu? 4. Pri dajanju predlogov za preimenovanja nastopajo nova imena. Predlagam, da imena nekaterih ulic ostanejo ohranjena po mnenju krajanov z njihovih zborov, ker so se uveljavila in med ljudmi udomačila. Hkrati menim, da bi bilo treba imeti stalen spisek novopredlaganih imen zaslužnih mož za poimenovanja novih ulic. Sedanje dobre ideje je treba hraniti v stalni evidenci, najbolje pri Dolenjskem muzeju. Ne delajte enakih političnih napak, kot jih gradivo za osnutek odloka očita nekdanji oblasti! Še je čas, da se o vsem zares trezno premisli in upoštevajo mnenja ter predlogi krajanov. Nič ne bomo izgubili, če tej pomembni nalogi odmerimo potreben čas. Zdaj ga je bilo kljub vsem prizadevanje Projektne skupine, izvršnega sveta in občinske skupščine vendarle premalo. To ni očitek nikomur, temveč ocena položaja; kakršnokoli nepotrebno hitenje bi nas lahko mimogrede zapeljalo do slabih sklepov. Teh si Novo mesto s svojimi ljudmi vred prav gotovo ne zasluži. TONE GOŠNIK SPOŠTOVANI GOSPOD UREDNIK! Že nekaj časa razmišljam o tem, da bi vam pisal. Dokončno pa sem se odločil za pismo, ko sem prebral v Delovi sobotni prilogi zapis Eda Ravnikarja, ki govori o UDBO - FINANČNIKIH. NATANČNO ZA TO GRE. Ko so bili še na oblasti, so delali težave vsem nam, ki smo pošteno delali. Tudi kot direktorji. A so nas kmalu upokojili. Pred volitvami leta 1990 so denar poskrili po raznih predstavništvih v tujini, danes pa za malenkosti kupujejo obubožano gospodarstvo in mečejo delavce na cesto. Vse pa zavijajo v lep papir privatizacije. Toda, ali ste kdaj pomislili, kako je to sploh mogoče? Zakaj nihče nič ne ukrene? Časopisi pišejo o aferah kot so Elan, Trend, Slavin, Hit, Videm, podjetja pa kljub temu propadajo, brezposelnost je vse večja, vlada in sodišča pa nič. Tudi menije bilo do pred kratkim vse skupaj popolnoma nerazumljivo. Zakaj se nikamor ne premakne? Zakaj se krade še kar naprej? Saj se je sistem vendarle spremenil in imamo demokracijo! Potem pa me je po dolgem času poklical bežni mlajši znanec, ki so ga tudi omenjali v Slovinovi aferi in me povabil na kavo. Beseda je dala besedo in nazadnje sem ga le povprašal, kako, da ga vlačijo po časopisu. Že prej, ko sva še poslovno sodelovala, mu nisem preveč zaupal. Le posmejal se mi je in dejal, da naj me vse skupaj nikar ne skrbi. Zaščiten da je bolj kot kdorkoli in da ni počel nič takega, ker ne bi počenjali najvišji naši politiki in poslanci. V dokaz mi je opisal nekaj skoraj neverjetnih stvari, ki da jih danes počne oblast. Da so Kučan, Drnovšek, pa tudi ostali, ne glede na stranko ali barvo, za malenkostno ceno pokupili hiše in stanovanja, ki so bila prej državna, kljub temu, da zakon tega ne dopušča in da imajo vsi tudi druga stanovanja, vikende in ostalo premoženje. Ker mu nisem verjel, je segel v torbo in mi pokazal šop papirjev. Nisem mogel verjeti svojim očem. Pustil mi je vse skupaj, se nasmejal in odšel. Tako sedaj gledam te papirje, sobotno prilogo Dela in vse mi postaja jasno. Citiram: Milan Kučan, roj. 14. 1- 1941, stanuje v Murglah 23, Ljubljana, odkupil hišo na istem naslovu, velikost 218 kvadratnih metrov, ocenjeno na 280.000 DEM - za 2.121.000 tolarjev (novembra 1991 je bilo to piškavih 24-000 DEM), plačljivo v več obrokih, obresti ugodne. Iz dokumentov sledi, da je predsednik Kučan hišo dobil kot funkcionar ZKS - ZKJ za čas trajanja mandata brez stanovanjske pravice. Toda pot od protokolarnega objekta do stanovanjske pravice v njem in preko tega do odkupa za smešno ceno je zelo kratka, če se pišeš Kučan. Tako kot pot, po kateri gre hčerka študirat v Ameriko. Na račun Smelta, katerega direktor Žagar je tudi v krogu posvečenih, seveda. Dr. Janez Drnovšek, roj. 17. 5. 1950, stanuje v 'Murglah 77, Ljubljana. Odkupil hišo na istem naslovu, velikost 195 kvadratnih metrov, ocenjeno na 262.000 DEM -za 1.323.000 tolarjev z enkratnim gotovinskim plačilom (novembra 1991 je bilo to menda kakih 22.000 DEM). Hišo je dobil za čas trajanja mandata po izvolitvi za člana predsedstva SFRJ. Brez stanovanjske pravice. Iz nje se je takrat izselil g. Stane Dolanc. Potem, ko mu je potekel mandat in se je upokojil. Fer in pošteno. Le dr. Drnovšek ga ni posne- mal. Tudi pri njem pot do stanovanjske pravice ni bila dolga in težka. Ali se potem še kdo čudi, da se na nižjih oblastnih nivojih ravna tako, kot s,e ravna? Kje je morala in poštenje? Kje nekdanji red in tovarištvo? Mi, ki smo bili žrtvovana generacija, ki smo med vojno trpeli v taboriščih, po njej izgorevali v tovarnah, prejemamo danes komaj znosne pokojnine. Sam sem prejemnik Medalje za delo, dobil sem Red dela s srebrnim vencem in Red dela z zlatim vencem. Pošteno sem delal. Ob upokojitvi sem bil razočaran. Kljub temu smo organizirano zbirali podpise za g. Kučana, volili pa smo tudi dr. Drnovška, saj sta obljubljala zmernost, poštenje in razvoj gospodarstva. Danes pa je, vsaj meni in večini mojih prijateljev, jasno, da riba res najbolj smrdi pri glavi. Lepo je zapisal dr. Ciril Ribičič v Mladini glede g. Kučana, ki se še slikati ni hotel z njim. Dela samo tisto, kar njemu osebno koristi. Na ta račun se v hipu odreče tudi svojih nekdanjih tovarišev in prijateljev. Zaradi takih se tudi v Sloveniji tako kot v Italiji razrašča MAFIJA! Vsa čast vam in vašim pogumnim novinarjem, ki ste najbrž zadnja ovira, da nas povsem ne pokupi, preplavi in na koncu - proda! LEOPOLD ILOVAR, Ljubljana ODGOVOR NA JAVNO ZASTAVLJENA VPRAŠANJA O CENI ŠOLSKIH UČBENIKOV Vprašanje odraža veliko nevednost spra-ševalca, ki vsebinske problematike zalaganja učbenikov sploh ne pozna ali pa jo hudo podcenjuje. Predloženi način kalkulacije cen učbeni- ■ kov je povsem nesprejemljiv, saj spraševalec očitno ne pozna vseh kalkulativnih elementov, ki vplivajo na oblikovanje maloprodajne cene. V njegovem primeru je anonimni privatni založnik le posrednik med tiskarno in knjigarno. Založba se projektov prenove učbenikov loteva s strokovnim proučevanjem kompleksne problematike področja, iz katere ni smiselno izolirati posameznih naslovov. V ponudbi “privatnega tiskarja in založnika,, je očitno skrit popolnoma nestrokoven pristop k zalaganju učbenikov, kar je trenutna moda v Sloveniji, v svetu pa takega pristopa ne poznajo. V prizadevanjih za tržno konkurenco in alternative iščemo najboljše avtorje in najboljše druge sodelavce. Pri tem npr. vprašanje avtorskih honorarjev, po našem mnenju, ne more biti javna zadeva. Stari učbenik organske kemije je leta 1990 doživel že 16. natis, medtem ko je bila tedaj povprečna starost učbenikov DŽS reva in na prenovo učbenikov smo se pripravljali že nekaj let prej (na našo željo in zaradi zahtev učiteljev in Zavoda za šolstvo). Uredniško delo pri prenovi učbenika Organska kemija 8 se je začelo koncem leta 1990 in je potekalo vse leto 1991 in še polovico leta 1992. Na iskanje ustreznega koncepta učbenika in delovnega zvezka kaže nujno postopno uvajanje v več delih med Šolskim letom 1991/92. DZS je uvajanje učbenika spremljala tudi z zbiranjem mnenj učiteljev. Z avtorico in drugimi sodelavci smo želeli pripraviti kar najbolj kakovosten in sodoben učbenik. Menim, da nam je to tudi uspelo. Iz tega sledi, da je vložek založnika v pripravo učbenika rezultat večletnega dela urednika, avtorja in ostalih sodelavcev. Poleg stroškov priprave učbenika nastopajo še mnogi drugi stroški, ki jih spraševalci ne navajajo kot stroške založnika: - stroški distribucije učbenika (založniki namreč iz lastnih sredstev pokrivajo celotne stroške vseh prevozov knjig v knjigarne) - stroški skladiščenja - riziko načrtovanja naklad in stroški financiranja zalog - višina rabata, ki ga založnik odstopa knjigarnam (1 Jzastare-lih učbenikov - da ne omenjamo notranjega subvencioniranja izdajanja učbenikov, ki izhajajo v nizkih nakladah (srednje, višje, visoke šole, priročniki za učitelje, učila ipd.) Iz zadnjega vprašanja je razbrati, da spraševalec ne pozna zelo netržnih ukrepov vlade v zvezi s cenami učbenikov, ki za naprej založnikom ne omogočajo preživetja, kaj šele razvoja. Dejavnost založništva šolske literature DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI Nemčija je postala najpomembnejši ciij narko-mafije Trg o vina z mamili „Nemčija je prioritetni cilj mednarodnega organiziranega kriminala, s težiščem na trgovini z mamili," je v Bonnu izjavil minister Bernd Schmidbauer potem, ko je nemška Zvezna obveščevalna služba (BND) pripravila poročilo »Mamila in pranje denarja". Po njegovi oceni se je proti kartelu organiziranega kriminala možno učinkovito boriti samo na mednarodni osnovi. Takšni karteli po vsem svetu letno zaslužijo več kot 800 milijard mark, polovica te vsote izvira iz trgovanja z mamili. BND računa z nadaljnjim Sirjenjem organiziranega zločina zaradi vse večjega sodelovanja kriminalcev iz vzhodne Evrope, predvsem iz Rusije. Kapitalska moč kriminalnih združb bo znatno porasla, z njo pa tudi njihovo vdiranje v nacionalne ekonomije zahvaljujoč odpiranju številnih podjetij pod kontrolo kriminalcev. V poročilu izhajajo iz stalnega naraščanja ponudbe raznih mamil. Po obilni žetvi maka in koke v letu 1992 se lahko računa, da je širom sveta razpršena ogromna količina heroina, preko 1100 ton, ki v glavnem izvira iz Južne Amerike. Zahodno tržišče naj bi imelo na razpolago 95 ton tega mamila. Po podatkih nemške obveščevalne službe je bilo leta 1991 na Zahodu od heroina odvisnih več kot milijon in pol ljudi. Vsi skupaj so letno potrebovali 32 ton čistega heroina, ki je v ulični prodaji vreden 56 milijard mark, medtem ko je 800.000 zasvojencev s kokainom potrebovalo 67 ton tega mamila v vrednosti 13 milijard mark. Načini, na katere se ilegalni milijardni dobički mafijskih kartelov vključujejo v legalen finančen pretok, postajajo vse bolj premeteni. Preko podjetij za investiranje in trgovino, še bolj pa preko ..davčnih oaz", kakršne predstavljajo razne finančne družbe, se spušča ta denar v promet na razne načine, ki uspešno prikrivajo njegovo ilegalno poreklo. Poleg legalnih poslovnih bank, ki jih je minister Schmidbauer obdolžil, da preveč površno izvajajo predpise proti pranju denarja, so se ustoličile tudi zločinske »podzemne banke", povezane širom sveta. Kot pravi BND, te financirajo trgovino z mamili, mednarodno trgovino z orožjem in blagom, ki Je pod embargom ter tudi teroristične akcije. Čarovnik, razvratnih in predsednik Bivši triinštiridesetletni brazilski predsednik Fernando Collor de Mello, ki ga je zamenjal parlament, ni bil samo izprijen, ampak tudi narkoman. To trdi njegov mlajši brat Pe-dro v knjigi, ki jo je napisal pred kratkim. V njej lahko preberemo, kako Fernando v mladosti ni izpustil nobene orgije in kako je svojo prvo ženo sklofutal, da je izgubila sluh. Fernando pa naj bi bil tudi čarovnik. Pe-dra še vedno mučijo grozne migrene, ki naj bi bile po njegovem voo-doo čarovnije starejšega brata. HOROSKOP Oven 21. 3.-20. 4. Obetajo se vam burni in na peti dnevi, v katerih boste po kazali nagnjenost k nepremišljenim ii prenagljenim reakcijam. S takšnin obnašanjem lahko povzročite nemal« škode, vzemite se v roke in podrob neje proučite svoj položaj, sicer bode težave. Srečne številke: 2, 5, 9, 12 23. Bik 21. 4.-20. 5. Mnoge med vami bo obremt njevalo zdravje ali bolezen kog bližnjega, zato posvetite več pozoi nosti vašemu psihofizičnemu stanji Prisluhnite telesu, izboljšajte kondi cijo, spremenite videz. Težave v lju bezenskem razmerju lahko rešite pogovorom. Srečne številke: 1, 6, 7 10, 22. Dvojčki £33 Dvojčka 21. 5.-21. 6. Nemogoče ne morete in ne smete pričakovati, vsi aduti trenutno niso v vaših rokah. Posvetite se prijateljem in partnerju, več pozornosti usmerite v čustvene vezi z ljudmi, s katerimi imate stike. Fi- nančni položaj lahko izboljšate, a ne sedite križem rok. Srečne številke: 4, 7, 9, 11, 25. Rak 22. 6.-22. 7. Vznemirjalo vas bo napeto življenje, k čemur boste v ve- liki meri pripomogli tudi sami. če ste prezaposleni, si skušajte izboriti trenutke svojega notranjega miru, vzemite si čas za počitek in razvedrilo. Srečajte se s prijatelji in sorodniki. Srečne številke: 3, 5, 6, 17, 20. Lev 23. 7.-23. 8. j Napolnjeni z energijo boste že-leli biti v gibanju, željni bo- ste novih doživetij, sprememb in izkušenj. Določene okoliščine bodo preprečevale uresničitev vseh vaših načrtov, kar pa ne pomeni, da lahko vržete puško v koruzo. V ljubezni bo postalo zanimivo. Srečne številke: 4, 5, 9, 16, 23. Devica 24. 8.-23. 9. p TJ Ljudje, s katerimi ste v re-dnih vsakodnevnih stikih, bodo igrali tudi v prihodnosti pomembno vlogo, prislužili so si velik vpliv na vaše razpoloženje in tudi na ravnanja. Do poslovnih partnerjev bodite pazljivi. Uteho boste našli v partnerju. Srečne številke: 3, 5, 6, 18, 27. Tehtnica 24. 9.-23. 10. EmČm Potencirani bodo občutki na-petosti in povečanega duševnega neravnovesja, prevladoval bo nemir. Pazljivo ravnajte v poslovnih in zasebnih kontaktih. Važnejše odločitve prepustite času, saj ste pretirano subjektivni in včasih celo krivični. Srečne številke: 1, 4, 7, 14, 21. Škorpijon 24. 10.-22. 11. Vsakodnevne obveznosti bodo omejevale vaše želje po novostih, na drugi strani pa bodo dobre možnosti v ljubezni prinesle nov polet, svežino in življenjsko energijo. Izkoristite povečani interes za svoj videz, veste, da delajo malenkosti čudeže. Srečne številke: 3, 4, 9, 13, 25. Strelec 23. 11.-21. 12. Obveznosti so eno, želje drugo, realnost pa tretje, zato boste morali ugotoviti, čemu dajete prednost in kaj je za vas pomembnejše. Finančno boste na udaru, možne pa so tudi občasne energijske krize. A glavo pokonci, vse se bo dobro izteklo. Srečne številke: 4, 5, 9, 12, 26. Kozorog 22. 12.-20. 1. če vas kritizirajo zaradi odnosa do okolice, jim prisluhnite, poslušajte tudi nasvete. Razdvojeni ste, zdravje vam kaže zobe, osredotočeni ste na lastne cilje, ki ste jih uvrstili na prednostno lestvico, pri tem pa premalo mislite na druge. Srečne številke: 3, 7, 8, 13, 28. Vodnar 21. 1.-19. 2. V rokah držite prave karte, ki utegnejo razbiti monotonost vsakdana, seveda, če boste krenili v pravi smeri uresničevanja zastavljenih načrtov, ki ste jih trenutno nekoliko zanemarili. Materialna situacija bo dokaj dobra. Srečne številke: 5, 7, 8, 12, 25. Ribi 20. 2.-20. 3. Obdajajo vas občutki negoto-6 vosti in nesamozavesti, kar pa boste uspešno prebrodili, če se boste naslonili na pravega človeka, najprej poskusite pri svojem partnerju. Finančna situacija ni najboljša, vendar pa je vaše delo perspektivno. Pazite na zdravje. Srečne številke: 2, 4 9, 16, 24. Film Francija Slaka na pohodu Matjaž Farič Ko zaprem S€171 S<1171 OCI V teh dneh prihaja v slovenske kinematografe nov domač celovečerni film v režiji Francija Slaka Ko zaprem oči. Anina zgodba, zgodba novega Slakovega celovečerca se začenja v kruti preteklosti, ko je bila Ana še otrok in je videla očeta mrtvega. Politični zločin? Ana odraste, dela na pošti, doživi nenavaden rop, zatem ropa tudi sama in se pri tem v ro- MKC Maribor je natečaj razpisal oktobra 1992. Komisija v sestavi Matej Bogataj, Marjan Pungartnik in Petra Vidali je od 39 prispelih v ožji izbor uvrstila 11 del. Prve nagrade, ki pomeni izdajo prvenca v knjižni obliki, ni podelila, drugo mesto pa je enakovredno dodelila trem delom in avtorjem: - pesmi pod šifro „ Gleženj “ avtorja Janija Koširja iz Medvod, - pesmi pod šifro »Veseličke" Marijana Mauka iz Mežice, - pesmi pod šifro „Pes“ avtorja Matjaža Pikala iz Ljubljane. Glede na to, da komisija prve nagrade ni podelila, se je razpisovalec natečaj nadomestno odločil, da vsakega od zgornjih treh avtorjev nagradi z denarno nagrado v znesku 15.000 SIT. Knjižne nagrade prejmejo avtorji, ki so prav tako prišli V Prekmurju — pokrajini „na koncu sveta", deželi zdravja in »mirne divjine", križišču različnih kultur in civilizacij ~ ni nikoli primanjkovalo vroče krvi. Brez vračanja v preteklost si lahko poskusimo zamisliti slovensko glasbeno sceno brez Vlada Kreslina ali sodobno književnost brez Miška Kranjca, Ferija Lainščka in Evalda Flisarju. Jutri nam bo nemogoče zamisliti plesni oder (obveščenim in dobronamernim je to danes jasno) brez Matjaža Fariča. Tu je, torej, še niz kvalitetnih ustvarjevalcev, ali to je druga tema - govorimo o Fariču. p ar j a zaljubi. Znajde se v primežu policijske preiskave in seveda v vrtincu denarja in ljubezni. Sledi nasilna smrt. Je Ana streljala iz ljubezni? Lik Ane je upodobila Petra Govc. Poleg izvrstnih kreacij v igrah Play It Again, Sam in Ženska, ki nenehno govori, je z glavno vlogo debitirala na filmu in dokazala, da ni samo izjemno fotogeničen obraz, ampak tudi fascinantna igralka. Slovenski literarni prvenci V sredo, 7. aprila, je bila v galeriji Mladinskega Kulturnega Centra v Mariboru razglasitev rezultatov natečaja MKC Maribor za najboljši literarni prvenec v sezoni 1992/93. Prve nagrade tokrat niso podelili. To, da ima tako mlad koreograf in plesalec za sabo toliko (deset) avtorskih predstav, tudi ni najpomembnejše. Tisto, kar pri Fariču presune, je moč doživljanja življenja in sveta (»vroča kri") in možnost umetniške artikulacije doživljanj. Njegove predstave so, v večini primerov, življenjske drame (večkrat ironične, tu pa tam zabavne, vendar nikoli poceni in populistične). Ko se izjemna mladostniška energija prelije v umetniški rezultat, je zares velika stvar. Razen po talentu in znanju je Farič dragocen tudi po svojem razumevanju umetnosti, videnju življenja in sveta nasploh. Tukaj je samo par njegovih kratkih pogledov na neke umetniške in življenjske teme. O najnovejši predstavi: »Predstava DERR je bila pred kratkim predpremierno uprizorjena na Nizozemskem, premiero pa je doživela v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani. Podnaslov 'Potoples’ pravzaprav govori o vsebini predstave, ki nima klasične zgodbe; to so resnične dogodivščine plesalca na potovanjih. Prvič sem uporabil tudi drugo izrazno sredstvo - govor. Doslej sem se tega izogibal, dogodi pa se, da gib ni dovolj za opis dogodka. V predstavi uporabljam etno glasbo - japonsko in južnomeriško, ki sem ju izbral sam. Prav tako sem izbiral tudi kostume. Predstavo sem izvedel z novo skupino samih kvalitetnih plesalcev. Leto dni sem jih opazoval na predstavah drugih koreografov, nakar sem jih izbral glede na njihove zmožnosti. V nastajanju predstave so sodelovali tudi sami; upošteval sem individualnost in lastno kreativnost vsakega plesalca. Naslov DERR je rebus, ki ga mora rešiti vsak obiskovadec." O začetkih in umetniški poti: »Vse se je začelo sredi sedemdesetih v Murski Soboti. To je bil čas vzpona di-sco glasbe in začetek punka. Toda tudi razumevanja, za razliko od hipi generacije, da je polnost življenja potrebno iskati v aktivnem življenju, ne v mirovanju. Plesali smo in poskušali nekaj narediti na spremembi resničnosti. Bile so tudi napadalnosti. V začetku sem začel iskati logično povezavo med gibom in glasbo. Razen samostojno, sem se učil na seminarjih v Ljubljani, Baletni šoli v Mariboru, ljubljanskem plesnem teatru in se, končno, specializiral v nemškem sodobnem plesu v Dresdnu. Leta 1988 sem ustanovil skupino 'Vzhodni plesni projekt’, s katero sem delal do lanskega leta. S predstavo DERR se je v mojem delu začela nova faza." O umetnosti in plesu: »Človek od začetka ustvarja in konzumira umetnost, s čimer olepšuje, bogati življenje. To je težko racionalno razložiti. Ples je, v nasprotju z razširjenim razumevanjem, komunikativna in doživljajska umetnost. Ima prihodnost - svet se namreč vse bolj nagiba gibanju in neverbalnim znakom. Jasno, nekateri obiskovalci moje predstave so po njej isti, drugi se 'dajo', vzpostavijo odnos z odrom, in odidejo drugačni - mogoče senzibilnejši, odprtejši za doživetja ..." O umetniškem trenutku: »V umetnosti ni izdiferen-ciranega trenda. To je dobro. Dovoljene so vse mo-dalitete, ki peljejo do umetniškega rezultata. To pa ni izkoriščeno. Narobe, ljudje so zmedeni." O kritiki: »Nimamo medija, ki bi se več in bolj usposobljeno ukvarjal s plesom. Zapisi plesa so stvar iniciative posameznih novinarjev. Njih motivirajo v glavnem poznanstva ali maščevalnost. Prvenstveno ne moti odsotnost vsakega spoštovanja do avtorja; kritika lahko tu in tam uniči v eni po- tezi večletno delo ustvarjalca. Ne razumemo pomena kritike, ki usmerja umetniško produkcijo." O Murski Soboti: »Ko sem pričel, mi je neki prijatelj dejal, naj od svojega okolja ne pričakujem podpore. To sem si zapomnil. Veliko mi je pomagalo. V začetku, ko mi je bilo najtežje, nisem imel nobene podpore - samo oviranje. Kadarkoli sem delal v Murski Soboti, je bila prisotna določena frustracija, neko pobito stanje ..." O pripadnosti: »Prvenstveno sem sam svoj. Ko te vsi zapustijo, ostaneš sam s seboj. Drugače, dobro se počutim tam, kjer imam pogoje za delo. Kjer me razumejo." Anej Sam Muzej novejše zgodovine v Celju v ožji izbor in jih je moč skupno uvrstiti na peto mesto: - »Florida" (poezija) avtorja Srečka Komana iz Ra-dizla, - »Avstralski domorodec graja idiota" (poezija) avtorja Janija Koširja iz Medvod, - »Zodiak" (proza) avtorja Borisa Ogrizka iz Škofje Loke, - »Benjamin (poezija) avtorice Maje Razboršek iz Sežane, - “Bernardka,, (poezija), “Jodlat sem, ki jodla pesem,, (poezija) in “Pogum je potreben za smeh,, (proza) avtorja Andreja Rifla-Felana iz Kamnika, - “Bršljan, helebarda ter dvorec,, (dramska besedila) avtorja Primoža Vresnika iz Lovrenca na Pohorju. MKC Maribor bo naslednji, četrti natečaj za literarni prvenec razpisal ob koncu tega leta. -VO Pogled v modo V mesecu aprilu je v razstavnih prostorih Muzeja novejše zgodovine v Celju na ogled zanimiva razstava z naslovom Ujeti modo. Gre za prikaz slovenske modne fotografije, ki zvedavim opazovalcem na eni strani predstavi razvoj modnih trendov, značilnosti oblačenja, različne mikavne modne dodatke, na drugi strani pa dosežke določene fotografske zvrsti z njenimi značilnostmi in posebno rabo fotografskega medija. 19. STRAN 14. aprila Mira Bauman: "Stekline v azilu ni! " Naj bo zadnjič Izvršni odbor in nadzorni odbor Društva za varstvo »n proti mučenju živali Maribor, Zrkovci, Na Terasi 2a, legalni upravni organi društva, izvoljeni izmed članov na občnem zboru društva, odločno protestiramo proti nenehnemu pisanju o društvu v slovenskih časopisnih glasilih. Kot je bilo ugotovljeno na seji 10 društva, skupaj s člani nadzornega odbora, dne 17. 3. 1993, gre za delovanje povezane sku- pine enako mislečih tki. "prizadetih oseb,,, ki so se včlanile v društvo ti zadnji tretjini leta 1992 z namenom, da odstranijo dosedanjo predsednico in pomagajo ustvariti "red,, v azilu. Ugotovljeno je bilo, da v tej razdiralni skupini deluje čustveno labilna dolgoletna članica društva, ki ne prenese uspehov sedanjega društva in se nostalgično ozira za časi, ko je azil bil še v povojih, brez uspehov, kot jih beleži danes. Ostali del skupine so nekdanji delavci azila in znanci ter prijatelji očeta, odpuščene in iz azila izseljene delavke. Ni nujno, da vsi ti nastopajo s slabimi nameni, toda končni rezultat je blatenje in sumničenje v delo društva, predvsem pa v predsednico 10 društva, ki po funkciji predstavlja in zastopa društvo. Z nastankom azila se je pojavila potreba po plačanih delavcih. Tako kot je v drugih gospodarskih ali negospodarskih delovnih organizacijah nujno potrebno, da delavci izpolnjujejo svoje delovne obveznosti, je to potrebno tudi v azilu. Zmotna je misel, da se v društvu lahko dela' bolj po domače, brez pra- vega reda in odgovornosti, tako kot komu ti danem trenutku ustreza. V azilu gre povrh vsega še za delo z živimi bitji, toliko manj sme prihajati do malomarnosti pri delu in neupoštevanja pravil. Po zakonu ima vsak delavec azila pravico, da sam prekine z delom, ali da se mu delo prekine s strani društva. Takšen je zakon in od tega tudi naše društvo ne more odstopati. Ne gre zaradi posameznega primera odpovedi delavcu polniti časopisnih stolpcev in povzročati preplah med člani in ljubitelji društva, češ, tu nekaj smrdi, društvo ne dela v redu . .. Blatenje društva in širjenje neresnic o delovanju društva je hujša kršitev članov društva, katere ukrep je izključitev iz članstva. Ali bomo za ukrepe disciplinske komisije ponovno "grdi,,? Taki člani v društvu ne smejo delati in zanje ni prostora. Vzrok neinformiranosti ali osebna užaljenost posameznika ima lahko za posledico le začasen, ali popoln odstop iz društva, nima pa pravice do vsesplošnega sumničenja in zavajanja občanov preko medijev. Na zgoraj citirani seji je nadzorni odbor, ki je vse leto spremljal delo društva in delo predsednice 10, podal o delu pozitivno oceno. Delo je bilo opravljeno v skladu z določili zakona o društvih, pravilih društva in sprejetih sklepih 10 društva. Člani 10 člani nadzornega odbora Podpisi v arhivu društva NOV/; f SOBA Biti suveren Že vse od osamosvojitve (proglasitve samostojnosti in neodvisnosti) dalje se kaže nerazumljivo in nedopustno medel, nenačelen in celo strahopeten odnos prejšnje in sedanje vlade, strank na oblasti, kot tudi državnih organov, do raznih dogodkov in pojavov, na katere bi morala vsaka prava suverena država bistveno drugače, odločnejše in ostrejše reagirati. Samo spomnimo se številnih kršitev slovenskega zračnega prostora: letala in helikopterji tujih držav preletavajo naše ozemlje kot za šalo. Le izgovori, da nimamo ustreznih protiletalskih sredstev, nam ne pomagajo dosti, česar nimamo, bomo pač nabavili v okviru danih možnosti, vendar tako, da bomo zadostili obrambnim zahtevam. Prepričan sem, da bi z boljšo organizacijo ustreznih resorjev lahko zagotovili ustrezna sredstva za to. Tudi na morju nam gre "dobro,,. Hrvaška vojna mornarica pluje v piranskem zalivu, ti naših teritorialnih vodah, prav tako navdušeno kot v svojih teritorialnih vodah. Pri tem pa prav dobro vemo, kako je z ribolovom in dostopom slovenskih ribičev v mednarodne vode. če bo naša vlada še naprej tako “odločno,, protestirala in ukrepala, bodo Hrvati sami vzpostavili morsko mejo po svojih merilih. Znani so tudi trgovinski ukrepi Hrvatske, obdavčitve (beri: zaplembe) slovenskih objektov na ozemlju sosednje države. Ali pa sečnja hrvaških gozdarjev v naših snežniških gozdovih, ki še vedno bolj ali manj nemoteno poteka ob "odločnih,, protestih naše vlade. Vemo, kako in kdaj je naša vlada poskušala odgovoriti na te “dobrososedske,, poteze sosede. Med drugim, bi lahko npr. odgovorili z drastičnim zmanjšanjem števila izdanih dovolilnic za hrvaške prevoznike in bi jim tako nekoliko podaljšali potovanje do Italije, preko Madžarske in Avstrije, itd. Ukrepov po načelu retorzije oz. reprocitete je vsekakor dovolj na razpolago, le odločiti se je potrebno zanje. Nadalje, je prav v posmeh naši suverenosti, učenje oz. prisila izvajanja pouka srbohrvaščine slovenskih otrok v osnovnih šolah. To nasilje se izvaja ob "imbecilnih argumentih,, "strokovnega,, organa našega šolstva. Da posebnih šol ali oddelkov za begunske otroke iz bivše SFRJ, posebnih RTV oddaj v njihovem jeziku sploh ne omenjam. Prav tako se po Beli Krajini in drugod po Sloveniji pojavljajo številne težnje po priznavanju statusa narodnih manjšin Neslovencem, z vsemi ugodnostmi, ki temu slede, seveda. Imamo enormno število teh Ne-slovencev, ki so dobili slovensko državljanstvo, kakor kdo (nekateri zastonj, le nespretni so plačevali zanj borih 600 SIT). Večina jih je dobila te certifikate kljub temu, da so Sloveniji nelojalni, med njimi so tudi prestopniki vseh vrst (preprodajalci, žeparji, roparji, nasilne osebe itd.). Napaka je tudi dajanje delovnih do- voljenj tem ljudem, ki so ga zahtevali, zlasti zaradi pridobitve državljanstva. Begunski problem je sploh poglavje zase, le vedeti je potrebno, da ti begunci ne bodo šli tako zlahka nazaj v BiH oz. kaj bo nastalo iz BiH. To so predvsem ekonomski begunci in nič drugače, po drugi strani pa nacionalna TV spretno manipulira s pretiranim in ponavljajočim se predvajanjem "strahot,, v BiH, medtem ko se nesposobno bosansko vodstvo "pogaja,, v udobnem New Yorku. Poleg tega so te begunke nosilke nadaljnje velike natalitete Ne-slovencev, ob še kako problematični nizki nataliteti Slovencev. Še vedno zaseda veliko število Ne-sloven-cev vodilne položaje v gospodarstvu, TO, policiji, kulturnih institucijah, itd. Žalosten je tudi nedavni primer g. BENEDEJČIČA, ko je ob sicer tragikomičnem dogodku splavitve prve slovenske "bojne,, ladje z italijansko zastavo v ozadju, opozoril na nedopusten in strahopeten odnos naših oblasti do izjav, zahtev in ravnanj italijanske manjšine v Sloveniji in neofašistov v Italiji. Žalostna je seveda reakcija obalnih oblastnikov in nekaterih oseb, ki so se že ob napadu na Slovenijo l. 1991 izkazale s svojimi protislovenskimi izjavami in dejanji. Le-ti so sprožili pravo “kanonado,, proti g. BENEDEJČIČU. G. BENEDEJČIČ je pravilno opozoril na nekatera dejstva v zvezi z ravnanjem naše vlade oz. na njen nepravilen odnos do Italije. Ta primer sem zapisal, ker se prav v teh dneh dogaja prav to, na kar smo opozarjali, namreč, da Slovenija z Italijo ni v enakopravnem položaju, če pa nekdo iz vrha italijanskih pogajalcev izjavi, da so prejšnji teden le dobronamerno opozarjali Slovenijo ob "akciji,, F. CRISTI-ANIJA. Ve se namreč, da se vse začne z revizijo OSIMA, vprašanjem odškodnine italijanskih razlaščencev, nato pa vse to lahko kumulira v vprašanju državne meje in drugega. To je nekaj kritičnih mnenj na pojave in dogodke, na katere bi morala Slovenija, ki želi biti spoštovana, ugledna in končno suverena, odločno in ostreje reagirati. Na koncu bi še želel poudariti, da se to vedenje sedanje oblasti in garniture političnih strank na oblasti in nekaterih posameznikov iz vrst opozicije, kaže predvsem kot nostalgija po starih časih življenja v SFRJ in starem soc-boljševističnem sistemu. Glede na njihovo pravo “rdečo,,, komunistično, skojevsko preteklostjo to dejstvo sploh ne preseneča, saj vemo, česa vsega so vse zmožni, samo da obdržijo OBLAST. Na žalost sedanji in bivši (ti so le zamenjali stranke, ki so vse komunistične filiale, ne glede na zveneča imena z demokratičnimi pridevniki). KOMUNISTI dejansko še vedno obvladujejo vse segmente gospodarskega, političnega, družbenega, kulturnega, javnega življenja. Podpredsednik SNS PRIMOŽ BA UCON, Celje Ne gre le za Babji ložič (11) Za osvetlitev nekaterih Bojanovih protislovnih drobcev bom navedel le nekaj večjih „ocvirkov“. Bojan omenja mladinski sestanek 31. decembra 1943 na očetovi domačiji v Rodomerju. Ivan Nemec - Vojko je o tem in »oblikovanju nove skupine aktivistov, ki naj bi jo vodil jaz (Bojan) in ki bi naj pri Ozmečevih v Ilovcih 6. januarja 1944 prejel še zadnja navodila za politično delo v Prekmurju", zapisal precej drugače. Zadnjega decembra leta 1943 sem imel dogovorjen sestanek v Veličanah z Marijo Ozmec -Krajšek - Ireno ... Spotoma sem se ustavil pri Hajnžekovič Andreju - Dušanu ...Tam sem našel tudi tov. Črviča, ki se je sicer zdravil v Kuršincih pri Elizabeti Vrbnjak. Dejal mi je, da se mu je roka že zelo pocelila (v Dra-kovcih so ga napadli nemški policisti in so mu pod ramenom prestrelili roko) in da želi Silvestrov večer prebiti pri očetu v Radomarju .. .Opozoril sem ga, da je postojanka kompromitirana in mu odsvetoval kaj takega. Nadaljeval sem pot v Veličane, z menoj pa je bil Jurek - Franček Belčak, član OOOF Ljutomer. Po končanem razgo- voru v Veličanah sva z Jurakom legla na seno in okrog enajste ponoči slišala detonacijo defenzivne bombe v smeri proti Radomerju. Čez kakšno uro so prispeli v Veličane Črvič Stanko - Bojan, Dragica Črvič, Elizabeta Vrbnjak, Nojs Daniel - Ljubo, pripeljala pa sta jih tov. Ivanjšič Slave in Krajšek Miško, ki sta bila pri Hajnžekoviču na Cubru in je Črvič s svojo skupino po umiku iz Rado-merja nanju naletel. Bil je zraven tudi Črvič Alojz, oče Stanka. Hišo v Radomerju so obkolili žandarji, vendar se je skupina prebila iz obroča, pri tempa je bil tov. Stanko Črvič - Bojan težje ranjen v sklep roke. Šel sem nato z njimi, da bi Črviču poiskali zatočišče in proti jutru 1. 1. 1944 prišli k Ozmecu v Ilovi. Bilo je to sicer nesmiselno dejanje, da nas je kar devet šlo k eni hiši, ker pa se je tov. Črnič odločil, da bo odšel (z njim pa tudi oče, Dragica Črvič in Elizabeta Vrbnjak) na teritorij pod Madžari, sem to izjemoma toleriral, morali pa smo tudi Bojanu hitro pomagati, ker se ga je že lotevala vročina. Drugi dan zvečer (2. 1. 1944!) sem odšel proti Bučkovcem. Ko sem tov. Bo- janu izrazil željo, da bi po okrevanju poizkušal z delom, nisem tega storil s posebnim nalogom, ker sem vedel, daje bil sicer zelo drzen hraber borec, za organi-zatorično delo pa ni imel prav posluha ...12. 1. 1944 sem zapustil teren Prlekije .. .Vrnil sem se na teren severovzhodne Slovenije šele okrog 10. junija 1944. Ob tej priliki sem imel sestanek s sekretarjem takratnega okrožja OF Ljutomer tov. Ivanjšič Slavčkom - Borisom nekje pri Moškanjcih. Tam je tudi Miran (Dane Šumenjak - Miran op. p.) zapustil mojo patrolo in nadaljeval z Borisom naprej v Prekmurje. Spominjam se, da so mi prišli povedat, da so tov. Bojana ujeli Madžari (to ni bilo točno, ker je bil Bojan takrat v skrivališču pri Jošku Brumnu v M. Soboti, op. p.) Iz arhivskih dokumentov nikjer ni razvidno, da bi nekateri člani Bojanove skupine v tistem času lahko imeli funkcije, ki jih j im je podelil Bojan .. .Po Bojanovem pisanju je skupina iz Prlekije odšla na pot do Globoke 6. januarja 1944. Tu so se zadržali »krajši čas“, 12. februarja pa že ustanovili - na viničariji Ivana Barija prvi odbor OF za Globoko in Raz- križje. Tu je sekretar Milan Alt (torej ne Ivan Nemec - Vojko, op. p.) Bojana določil za organiziranje OF, tov. Nadja pa je ostal pri organiziranju mladine, navaja Bojan v svojih »Spominih na partizanska leta 1944 v Prekmurju". Izjava Ivana Harija. Na tem ponovnem sestanku je bilo okrog 11 tovarišev, med njimi ing. Rakuša iz Budimpešte. To se je zgodilo v moji hiši v Strigovi, Banfi št. 163, piše še Ivan Hari (Bubo, op. p.). Ivan Hari - Bubo se je že v začetku ji-nija povezal s Francem Altom - Milanom (skupaj pa sta šla na štrigovsko območje po nalogu Karla Mrazoviča, op. p. po pripovedi K. Mrazoviča podpisanemu!). Slavko Ivanjšič - Bor in Daniel Hojs - Ljubo sta po pisanju Bojana že novembra 1943 navezala stike s Francem Altom - Milanom. (Ta je že v začetku leta 1943 od K. Mrazoviča dobil nalogo poiskati Miška Krajnca in vzpostaviti zvezo, vendar mu to ni uspelo, op. p.). Ker Stane Červič - Bojan v svojih spominih piše tudi: Se nadaljuje ŠTEFAN KUHAR nutno še zaposlen, lažji invalid, želi spoznati žensko do 38 let zaradi prijateljstva ali trajne zveze. Le resno: Janez Zadnikar, Jesenkova 10, Ljubljana WV 1300, letnik 1974, prodam. Cena 1200 DEM. Avto je registriran do 9. 7. 93. Tel.: 063/ 714-346, med 15. in 17. uro (Marjan) TERENSKI AVTO SU POMOČ PRI DELU VELIKO NOVO HIŠO ZUKI vitara, letnik 1991, na območju Celja in Krškega z dvojno garažo in več ze- kovinska temna barva, s tr-iščem. Šifra: HONO- mlje v Framu pri Mariboru dokovinsko streho, z doda- RARNO DELO prodam. Plačilo po dogo- tno opremo, prodam. Tel.: DELO V STREŽBI išče v°™- Tel.: 062/ 301-060 063/ 754-259, popoldan mlad fant z izkušnjami. Tel.: LJUBLJANČAN, 42 / . 0608/ 61-118 179, močnejše postave, nosi HIŠO S PARCELO MOTOR VAMAHA očala, temno-kostanjevih las, in velikim sadovnjakom v 1100 FJ, letnik 1985, pro- modro-sivih oči, na žalost ali Središču ob Dravi prodam, dam. Tel.: 0602/ 43-602 srečo brez avtomobila, tre- Tel.: 062/ 710-579 ZATO SEM SE ODLOČIL ZA ©g Tovarniške cene vozil TELEFONI: * PRODAJA VOZIL: 0602/ 41-002 *SERV1S 41-491 AVTOTEHNIKA Celje vabi cenjene kupce, da jih obiščejo na 4. sejmu AVTO in VZDRŽEVANJE, od 20. do 25. aprila v Celju v dvorani GOLOVEC v Hali C. Lahko si boste ogledali in kupili osebna vozila znamk RENAULT, CITROEN in ŠKODA, ter ŠKODA, ter program zaščitnih čelad. PRIPOROČA SE AVTOTEHNIKA CELJE! MATJAŽ MARKETING POLZELA, tel.: 721-052 IZJEMNA CENA VOZIL TAURIJA: 547.677 SIT ZASTOPSTVO ZA FORD, SUBARU IN DAIHATSU Ponovno na tržišču DAIHATSU: Cena do registracije: CHARADE 1,0 15.280 DEM APPLAUSE 1,6 GV 22.400 DEM MOŽNOST NAKUPA MOBITEL - TUDI LEASING. OBIŠČITE NAS V HALI D Vaša odločitev je pravilna! RENAULT Prodaja in servisira: ©st .^0 RENAULT SERVIS LEVEC d. o. o. SPREJEMAMO NAROČILA ZA NAKUP NOVIH VOZIL VSEH VRST PO UGODNIH CENAH ALESI0 RENT A CAR CELJE Po konkurenčnih cenah vam nudimo najem novih vozil: VITARA SIDECIK 1,6-5 vrat FORD ESCORT RENAULT 19 Pričakujemo vas v poslovalnici ALESIO RENT A CAR d. o. o. Čuprijska 13b, Celje Vaša cenjena naročila sprejemamo na tel. 063/26-035. EEInissan MG KOROŠKA IS, MUTA, TEI./FAK.: 0602/ d.o.o. 61-760 TRENUTNO NAJUGODNEJŠI NAKUP VOZIL NISSAN MICRA 1.0 LX 3 V (stari model).16.907 DEM MICRA 1.0 LX 3 V (avto leta)...23.557 DEM SUNNV 1.4 LXi 3V..............23.918 DEM PRIMERA 1.6 SLX 5VIE...........35.249 DEM MAXIMA 3.0 (ABS, usnje)........59.175 DEM PATROL 2.8 TD HARDTOP.........54.731 DEM KOMBI TRADE 2.8 (povišan).....40.788 DEM G OOD'fYEA tt I ZA NADALJNO PRODAJO DAJEMO RABATE “V--N-------W----- VEDNO Z VAMI ... AVTO CIELJIi . . A>n. . A_ Obveščamo svoje cenjene kupce, da smo ob centralnih skladiščih v Medlogu odprli NOVO TRGOVINO Z NADOMESTNIMI DEU, OPREMO ZA VOZILA IN BELO TEHNIKO. Trgovina je dobro založena. Torej pri AVTO CELJE, zopet nek^j novega. Se priporočamo! Informacije na telefon: 24-715. KREDITI, (2 varianti - 15% ali 16% letna obr. mera) LEASING, POOBLAŠČENI SERVISI ZA PLAČILO Z GOTOVINO - 3% POPUSTA! Dobavljamo tudi gume NOKIA in GOOD YEAR, olja VALVOLINE in BP! Levec 54, 63301 Petrovče tel. 063/28-515, 28-011, 24-016 fax 063/24-057 Prodajni salon: 063/28-515 b b b 6 8 64f tt b d irb 6 b to o oW4 to ■ VWBW0*l TO O a o o 0 1 a .« rJ|VTO 0 ERVISKA 0PRE91A TRGOVSKO SERVISNO IN PROIZVODNO PODJETJE 63000 CEUE IPAVČEVA 21 TEL. 31-351, FAX 32-742 oBiSon enasv hai-ib PRODAJAMO: - ročno, ročno električno ter pnevmatsko orodje svetovno znanih proizvajalcev - vse vrste dvigal za avtomehanične in kleparske delavnice - vse vrste strojev za pranje z vročo vodo, sesalcev in drugih aparatov iz programa WAP - strojev za demontažo in centriranje gum - pištole za brizganje iz programa »SATTA« - vijačne in batne kompresorje - ter vso ostalo avtoservisno opremo NUDIMO STORITVE - servisiranje in popravilo avtoservisne opreme iz prodajnega programa ter ostale avtoservisne opreme - montaža kompletne zračne instalacije od kompresorja do porabnika - reševanje problemov varstva okolja za avtomehanične, av-tokleparske in avtoličarske delavnice - priprava za not. pregled in tlačni preizkus kompresorskih in ostalih tlačnih posod. POSEBNA PONUDBA - pregledi In preizkusi dvigal z Izdajo ustrezne dokumentacije - reparaturno varjenje raznih Izdelkov Iz aluminija (ohišja menjalnikov, glave motorjev, karterjev Itd.) IjuuuuuLa. a.it4 «jl« » »JU-tut »41 a ajuhjulm S polletno naročnino imate že plačan komercialni oglas velikosti 5 cm v stolpcu. S plačano naročnino za pol leta ali celo leto pa povrh tega postanete kandidat za pol kilograma čistega zlata. Spoštovani naročniki! Časi so takšni, da smo se žal prisiljeni marsičemu odpovedati. Le enemu samemu se ne smemo - informacijam. Časopis Nova doba pa skrbi za pravočasno in resnično informiranje. Kaj še daje Nova doba? ENAKO CENO ČASOPISA ZA NAROČNIKE ČEZ VSE LETOMali oglas zastonjZanimivostl iz sveta glasbe in svetovne mondene družbeTelevizijski program in napovedi za prireditve Z izpolnjeno in poslano naročilnico postanete član velike družine časopisa Nova doba. Naročnino nakažite na žiro račun Nove dobe pri celjski SDK št. 50700 - 603 - 31455. NOV^OBA NAROČILNICA Ime...............................priimek. naslov..................................... naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite.................izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika Pol kilograma čistega zlata za stare in nove naročnike tednika Nova doba NAGRADA ZA ZVESTOBO Začetek nove velike nagradne igre Nova doba obvešča, osvešča in nagrajuje Edini pogoj: plačana naročnina KVALITETNA PONUDBA PO UGODNIH CENAH KO S CESTE LJUBLJANA - KOPER ZAVIJETE PROTI ANKARANU OZIROMA MEDNARODNEMU SLOVENSKO--ITALIJANSKEMU MEJNEMU PREHODU LAZARET, BOSTE OB VHODU V ANKARAN NA DESNI STRANI CESTE OPAZILI NOV GOSTINSKO-TU-RISTIČNI OBJEKT. PENZION .OLJKA’. PENZION ,OLJKA’ IMA POLEG RESTAVRACIJE 32 DVOPOSTELJNIH IN TROPOSTELJNIH SOB S POGLEDOM NA MORJE, S TWC, PARKIRIŠČE, OTROŠKO IGRIŠČE IN BALINIŠČE. OD NAŠEGA PENZIONA DO PLAŽE IN BAZENA Z MORSKO VODO JE 400 METROV. DO MEDNARODNEGA MEJNEGA PREHODA LAZARET PA 3 KILOMETRE. PENZION .OLJKA' JE OBDAN Z OLJČNIMI NASADI, KAR JE IDEALNO NE LE ZA TISTE, KI Sl ŽELIJO MIRNE POČITNICE, TEMVEČ TUDI NAKLJUČNE OBISKOVALCE, KI BODO PRIŠLI V NAŠO RESTAVRACIJO, V KATERI PONUJAMO VRHUNSKO HRANO IN RAZLIČNE PIJAČE. . V RESTAVRACIJI EVROPSKEGA TIPA IMAJO 50 SEDEŽEV IN ŠE 120 SEDEŽEV NA POKRITI TERASI. V PETEK, SOBOTO IN NEDELJO BO ZA VAŠO ZABAVO SKRBEL ZNANI GLASBENIK. VELIKA IZBIRA JEDI DRAGAN IVKOVIČ, VRHUNSKI KUHAR, BO PO DESETLETNEM DELU V NAJBOLJ ZNANIH ISTRSKIH IN SLOVENSKIH RESTAVRACIJAH ZDAJ PRIPRAVLJAL HRA-’ NO V PENZIONU .OLJKA’. LETOS BO IZDAL SVOJO KNJIGO RECEPTOV. POLEG RAZNIH RIBJIH IN MESNIH SPECIALITET BO, KOT PRAVI SAM, GOSTOM POSTREGEL TUDI Z LASTNIMI EKSKLUZIVNIMI DOBROTAMI. »ZELO RAD IMAM SLOVENIJO IN LJUDI, KI CENIJO KUHARSKE MOJSTROVINE. ZAKAJ SEM PRIŠEL V PENZION .OLJKA'? ISKAL SEM LOKAL, KJER BOM LAHKO POKAZAL SVOJE ZNANJE IN UŽIVAL V KUHANJU. NASADI OLJK OKOLI PENZIONA ME ŠE POSEBEJ NAVDIHUJEJO. TUKAJ SE-LEPO POČUTIM, NAJVEČJA NAGRADA PA SO ZADOVOUNI GOSTJE OB ODHODU. UPAM, DA BODO MNOGI NAŠI GOSTJE ŽE LETOS IN PRIHODNJE LETO DOBILI V DARILO MOJO KNJIGO RECEPTOV. V KNJIGI BO MNOGO NAJBOU-RAZNOVRSTNIH RECEPTOV ZA VSE OKUSE, TUDI ZA NAJBOLJ IZBIRČNE LJUDI, KI SVOJI PREHRANI POSVEČAJO VELIKO POZORNOST, PA TUDI ZA-ONE, KI SO JIM BOU PRI SRCU ZAČINJENE JEDI. MNOGO RECEPTOV SEMNAMENILTUDI LJUBITELJEM VEGETARIJANSKE KUHINJE,« PRAVI DRAGAN IVKOVIČ, AVTOR KNJIGE IN ŠEF KUHINJE V PENZIONU ,OLJKA'. *-r ~ VSE INFORMACIJE PO TELEFONU 066/51-825 Je Prekmurje res osvobodila Rdeča armada ? Vprašanje je treba postaviti, ker je tako natisnjeno, npr. v DELU 3. aprila 1985 in v Koledarju zgodovine KPJ -ZKJ(ČZP Komunist 1969). Najbrž zaradi tega, da ne bi bilo kakSne zamere pri ..velikem bratu", Čeprav je resnica povsem drugačna. Mislim, da so se taksnemu pisanju Čudili celo sovjetski, enoumno naravnani zgodovinarji, da so Sovjetom nekateri naSi zgodovinopisci pripisovali (pripisujejo!) zasluge, ki si jih niti sami niso lastili. Kajti Prekmurje so, zaradi sploSnega razvoja frontalnega prodiranja obkolje-valnih armad na severu in jugu v smeri vzhod - zahod osvobodili prekmurski borci s pomoCjo rdeCearmejcev. Dokaz za to je spomenik Zmage v srediSCu Sobote, na katerem sta stojeCa kipa PARTIZANA IN RDEČEARMEJCA! Konec druge svetovne vojne za Slovenijo se je zaCel 1. aprila v Prekmurju, konCal pa 15. maja na KoroSkem pred 48 leti. Te dogodke - dve leti pred 50 obletnico - je vredno zapisati vsaj iz dveh razlogov: I. da se ve, da je Prekmurje bilo osvobojeno dober mesec prej kot veCji del ostale Slovenije in 2da se ve, da osvoboditev Prekmurja vendarle ni potekalo tako, kakor si jo prilaSCajo tisti, ki so arogantno pogasili vnemo prve ljudske oblasti v Šalovcih, v Murski Soboti pa Se kje in se namesto te sami ustoličili. SOG v Prekmurju, s 100.000 prebivalci, je med vojno doživelo veC hudih udarcev. Vstaja, septembra in oktobra 1941, ko so Madžari v sodelovanju z Nemci razbili organizacijo neoboroženih upornih prvoborcev in - z obešanjem na sam praznik reforma- cije 31. oktobra - uničili zlasti izobraženi del vodstva. Junija 1942 z internacijo okrog 300 družin slovenskih kolonistov iz lendavskega okraja. Po nemSki zasedbi Madžarske 19. marca 1944, ko so maja 1944 pozaprli jedro postopoma oživljene prekmurske in z medžimursko povezano organizacijo NOG. SoCasno pa prisilno mobilizirali nad 2000 moSkih ne glede na letnik. 17. oktobra 1944, ko so po ..odstopu" regenta Horthyja oblast prevzeli faSistiCni „puSCiCasti križarji" in iz Prekmurja odpeljali v koncentracijska taboriSCa nad 200 organiziranih sodelavcev NOG. Hkrati pa prepredli izvedbo naCrta za diverzantsko kapitulacijo Komande mesta Murska Sobota, ki sojo za ta dan načrtovali partizani skupaj s predstavniki OOOF za Prekmurje. Po tridnevni hajki 20. oktobra 1944 pa je 300 faSistiCnih madžarskih vojakov z GESTAPOM na VaneCi dotolklo pet partizanov iz dveh, toda pomembnih skupin majorja VOS, narodnega heroja Daneta Šumenjaka - Mirana ter Okrožnega sekretarja SKOJ za Prekmurje Jožeta Kramarja - JuSa. Januarja - februarja 1945, ko so prisilno mobilizirali na stotine fantov med 16. in 18. letom starosti in jih odvlekli v NemCijo in na zapadno fronto. Poglejmo si nekaj zapiskov iz sovjetskih vojnih porodi: „23. marca je 3. ukrajinska fronta (del te je kasneje priSel v Prekmurje, op. p.) zavzela Szekesfehervar ...njegove enote so nadaljevale ofenzivo (po ukazu iz Moskve na linijo Sombatelj - Na-gykanizse, op. p.) in 26. marca zasedle Papo in Decever . ...Telbuhin je 5e zavzel mesti Csorna in Šarvar (z znanim internacijskim taboriSCem Slovencev, op. p.), 1. aprila pa veliko železniško križiSCe Sopron. Ko je padla Nagykanizsa (2. aprila 1945, op. p.), so sovjetske divizije krenile proti Gradcu ..." Iz teh nujnih pojasnil sledi, da je sovjetski napad pred osvoboditvijo Prekmurja bil usmerjen proti zahodu in pri tem v loku obiti Prekmurje. Nevarnost obkolitve je nacistom vsilila pospešeni beg. Te nevarnosti sta se zavedali tudi okupacijska madžarsko civilna in vojaSka oblast ter jo 30. in 31. marca popihali proti Avstriji. Od vojske je do 1. aprila v Soboti obstala le stotnija graničarjev, katere komandir in komandant mesta hkrati je bil faSistiCni stotnik IStvan Novak. Ob njem pa Se nekaj zverin izpostave naglega sodiSCa, katerega sadistični tajnik Jožef Sardy, je 31. marca v Črnski Sumi dal ustreliti 12 talcev iz soboSkega zapora. Do tega Časa je bilo v Prekmurju že od pomladi 1944 precej vojaških beguncev - tudi z družinami - bežečih pred RdeCo armado po bojih od Karpatov sem. Imeli so svojo vojaSko komando, ki pa se je povezala z NOG v Prekmurju, sodelovala z njim od 16. januarja 1945 in ostala v Prekmurju Se 1. aprila. Stanje v Prekmurju od 28. marca naprej je bilo opozorilo na dan X, za naSo osvobodilno akcijo, ki naj bi jo izvedli Se pred prihodom RdeCe armade. Povod za to sta nam dala dva konkretna dogodka v prvi polovici oktobra 1944: I. Prihod odposlanca Madžarskega odporniškega gibanja iz Budimpešte (dr. Gyula Lonecz, po rodu iz Lendave) z nalogo navezati'stike s Titovimi partizani in dogovore o možnosti prihoda odporniške vlade s Horthyjem na Čelu, zaradi „izskoka iz vojne" preko Mure na jugoslovansko osvobojeno ozemlje in 2. v tem Času sta v M. Soboti k Francu ŠCanCarju priSla tudi sovjetska obveščevalca Vanja in Vasja, s katerima je šCanCar 6. oktobra 1944 zveCer v gostilni BenkiC seznanil podpisanega. Prepričani smo bili, da bo naS dan X kmalu napoCil. Prehiteli so nas Nemci. V Budimpešti je sloviti rešitelj Muso-linija Skorzeny s prevaro ujel regentovega sina Horthy MikloSa, v M. Soboti pa so 17. oktobra 1944 puSCiCasti križaji naSo načrtovano ..diverzantsko" predajo komandanta mesta - prehiteli za 3 ure! (VeC o organizaciji Horthy-jevega Jzskoka iz vojne" in Skorzeny-evega podviga v NOVI DOBI 21. aprila 1993!). NaS dan X seje premaknil v pomlad 1945. Medtem je Število dezerterjev (brez orodja!) naraslo na precej Cez 1.000, Džemsova Četa se je po nekajdnevnem demonstrativnem pohodu (bežanju) v oktobru 1944, razbita v posamezne skupine, umaknila Cez Muro, decembra - januarja 1944/45 je v Prekmurje prišlo nekaj ..vodilnih" aktivistov, s katerimi pa nismo dobili zveze zaradi »kratkega stika", ki Se danes visi v zraku. Nadaljevanje in konec prihodnjič Štefan Kuhar Piše Franci Horvat Sončni zahod na Matterhornu Naslednji dan je dan poCitka. Temu primerno je tudi jutranje poležavanje. Po zajtrku gremo v mesto, kjer je polno ljudi. Na bližnjem griCu se pripravlja maSa na prostem. Na zahodu so cerkveni prazniki precej bolj pomembni kot do nedavnega pri nas. Pri praznovanju MARIJINEGA VNEBOVZETJA so poleg duhovščine prisotni Se gorski vodniki, učitelji smuCanja in mestni veljaki. V tem Času so uradi zaprti, tako da zastonj hodimo pred vodniškega, da bi izvedeli za vreme. V mestu spoznam lastnika trgovinice s spominki. Njegova srbohrvaščina je bolj slaba, tako da si pomagava z angleSCino in z rokami. Zaupa mi, da je bil v Sloveniji kot vojni ujetnik. Pove, da je v Cervini že od leta 1970 in da mu posel dokaj dobro cveti. Tudi cene njegovih spominkov so temu primerne. Izbor razglednic ima najboljši v mestu, zato tudi mi pri njem pridno zapravljamo lire. V razvitem svetu je običaj, da lahko koledarje za naslednje leto že kupiš to poletje in ne tako kot pri nas zadnje dni decembra. Popoldan pa je bila predstavitev reševanja v gorah s helikopterjem. Reševalci iz Zermatta s svojimi helikopterji »LAMA" pokrivajo ves prostor okoli Mat-terhorna. Helikoptrske trojke, ki so sestavljene iz dveh pilotov in gorskega reševalca, dežurajo vsak dan. Taksnih reševalnih akcij je samo na Matterhornu precej, saj je gora premočen magnet tudi za manj izurjene ali zaCetnike. Po demonstraciji smo si lahko od blizu ogledali helikopter. Tretjino prostora zavzema rezervoar, tudi sama konstrukcija je zelo preprosta. Opremljeni so z vitlom, s katerim rešujejo iz sten in težko pristopnih predelov. Dodatna oprema pa je varno spravljena pri saneh. Napravimo Se nekaj posnetkov in se odpravimo pripravljat opremo za »goro gora". Švicarji ji pravijo ZERMATTSKI LEV lahko bi bila tudi kakSna skrivnostna SFINGA ali pa kaj drugega. Priprava je bila temeljita. Za določene stvari, ki-sem jih pustil v avtomobilu, mi je bilo kasneje žal, toda vseeno Je bil nahrb- tnik zajeten (25 kg). NoC je bila burna, polna Čudnih sanj, ki so me vznemirjale in strašile. Ker smo se odločili, da se peljemo z gondolo do PLAN MAISIONA in prva pelje ob osmih, smo vstali malo Cez Sest. Po obilnem zajtrku se napotimo proti spodnji gondolski postaji. Cena v eno smer znaSa 6000 lir. Od postaje gremo proti koCi Abruzzi (2802 m), ki je dobro uro oddaljena. Pot je dobro shojena in markirana z rumenimi Črtami oziroma trikotniki. Na poti prehitimo vodnika, ki pelje starejši par do koCe. Njim se ne mudi, ogledajo si njeni do koCe Carrel (3835 m). Južna stena Matterhorna dobiva vse veCje dimenzije, moja psihična stabilnost pa je vse manjša. Kljub temu, da Je lepo vreme, se bojim kamnitih plazov (hladilniki, televizorji). Malo pred koCo Je Jezerce, v katerem veselo plavajo postrvi. Voda je Cista, tako da bi lahko pil iz nje. Zaželim si peCene postrvi na žaru, ko pa se spomnim na kakSni višini je ta dobrota In da se nahajam v Italiji, me mine. Prebudi se prebava, ki samo potrdi napetost, ki v meni naraSCa. Pri koCi malce poCijemo, nabavimo nekaj kartic z žigi. Streže nam prikupni MaroCan, ki je zaposlen v koCi. čudi me, da Je koca v tako slabem stanju. Notranjost Je zelo zanemarjena. Duh po gnilobi in trohnobi me prežene iz koCe. Verjetno zato, ker jo je možno oskrbovati s terenskimi vozili. Precej se je že ogrelo, zato pohitimo naprej. Pot je Se nekaj Časa dobro shojena, predvsem do Carrelovega križa. Na tem predelu je precej pogosto videti spominske ploSCe, ki priCajo o davku, ki ga Je gora vzela. Ugotavljamo, kakSne tragedije so se morale dogajati na tej tako zaželeni gori. Kar ne morem si predstavljati prvih osvajalcev, ki so s takratno opremo priSli na vrh. Ni bilo ne klinov ne opisov in ne oblačil iz GORETEXA. Njihove okovanke so bile težke in nerodne, za plezanje po ploSCah niC kaj primerne. Se nadaljuje GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij, ki iščejo poslovne partnerje (celotna baza je na'razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS. 1. SL003-01740 NUDIMO VAM BOGATO IZBIRO SVETIL PRIMERNIH ZA TRGOVINE, IZLOŽBE, POSLOVNE PROSTORE, GOSTINSKE LOKALE, GALERIJE, STANOVANJA.... PROJEKTIRANJE - SVETOVANJE - MONTAŽA. Naziv : ARTCOM Kraj : CELJE Pošta : 63000 Naslov : KAMNIŠKA ULICA 4 Telefon : 063/25-001 Telefaks : 063/24-001 Kontakt: LEONIDA LONČAR 2. SL003-01741 PONUDBA - ORGANIZIRANJE, REVIDIRANJE, SANIRANJE POSLOVNIH PROCESOV IN STANJ PO ORGANIZACIJSKIH SEGMENTIH ENOTAH IN DELOVNIH MESTIH. Naziv : POEP - PODJETJE ZA EKONOMIKO IN ORGANIZACIJO POSLOVANJA Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov : CELOVŠKA 127 Telefon : 061/554-142 3. SL003-01742 PONUDBA ZA NAKUP POSLOVNEGA OBJEKTA BLEGAŠ V CENTRU BLEDA, POLEG BLEJSKEGA JEZERA. V SAMI STAVBI JE TUDI GOSTIŠČE Z VRTOM V DOMAČEM AMBIENTU ZA PRIBLIŽNO 400 GOSTOV. STAVBA SE PRODAJA PRAZNA IN CENJENA NA 1.500.000 DEM. SAMA STAVBA IMA 871 M2 POSLOVNE POVRŠINE IN 1327 M2 ZEMLJIŠČA. Naziv TRG D.O.O. BLED NEPREMIČNINE Kraj : BLED Pošta : 64260 Naslov : PREŠERNOVA 50 Telefon : 064/78-116 Telefaks : 064/76-076 Kontakt: MARIJA PIBER 4. SL003-01744 FIRMA FEDIT, D.O.O. PONUJA TOALETNI PAPIR VENUS /PAKIRAN 10 KOM/ DVOPLASTNI BEL. Naziv : FEDIT, D.O.O. Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov : CELOVŠKA 34 Telefon : 061/313-062 Telefaks : 061/315-889 Kontakt: IGOR LIKOVIČ, RAZ- BORŠEK EDVARD 5. SL003-01745 NUDIMO PROSTE KAPACITETE / PROSTORE V IZMERI 120 M2 Z KOMPLETNO INFRASTRUKTURO ZA PRIDOBITVENO DEJAVNOST/, DELOVNO SILO, SVOJE PREVOZE IN PO DOGOVORU TUDI FINANČNI VLOŽEK. IŠČEM KOOPERANTA S PROIZVODNIMI STROJI, ARTIKLOM IN TRGOM ZA PRODAJO ARTIKLA, KI BI GA PROIZVAJALI V SVOJIH POSLOVNIH PROSTORIH. Naziv : PODGORŠEK, D.O.O. Kraj : ŠOŠTANJ Pošta : 63325 Naslov : TOPOLŠICA 200 F Telefon : 063/892-351 Telefaks : 063/855-975 Kontakt: MARJAN PODGORŠEK 6. SL003-01747 V NAJEM NUDIMO PROIZVODNO -POSLOVNE PROSTORE V IZMERI 500 M2; NA LOKACIJI CELJE -LAVA, PRIMERNIH ZA PROIZVODNJO ALI TRGOVINO. Naziv : ELEKTROSIGNAL Kraj : CELJE Pošta : 63000 Naslov : LAVA 6A Telefon : 063/33-811 Telefaks : 063/34-313 Kontakt: IVAN BARTALANIČ 7. SL003-01748 NUDIMO USLUGE STRUŽENJA IN IZDELAVO VSEH VRST DISTANČNI-KOV. Naziv : KOVINOSTRUGARSTVO PE- TACI - CIMPERMAN Kraj : VITANJE Pošta : 63205 Naslov : VITANJE 132 Telefon : 063/775-006 Kontakt: CIMPERMAN BOJAN 8. SL003-01750 IMAMO PROSTE KAPACITETE NA STRUŽNICAH ZA STRUŽENJE KOVINSKIH ELEMENTOV. Naziv : KOVINOSTRUGARSTVO PE- TACI - CIMPERMAN Kraj : VITANJE Pošta : 63205 Naslov : VITANJE 132 Telefon : 063/775-006 Kontakt: BOŠTJAN CIMPERMAN 9. SL003-01752 NUDIMO STORITVE POLAGANJA STENSKIH, STROPNIH IN TALNIH OBLOG MONTAŽO PLOSKOVNEGA IN STAVBNEGA POHIŠTVA, OBNOVO OSTREŠIJ. Naziv : DROZG MIRO - MIZARSKA MONTAŽA Kraj : ŽALEC Pošta : 63310 Naslov : ČOPOVA 4 Telefon : 063/713-518 Kontakt: DROZG MIRO 10. SL003-01754 NUDIMO IZUČENO DELOVNO SILO V KOVINSKI STROKI - MEHANIČNI DEL - MEHANIKI, KLEPAR, LIČAR IN MEHANIK UNIVERZALEC - 10 LJUDI. Naziv : MERCATOR - AGROKOMBINAT KRŠKO Kraj : KRŠKO Pošta : 68270 Naslov : CKŽ 143 Telefon : 0608/31-022 Telefaks : 0608/31-979 Kontakt: IGOR BRIC 11. SL003-01756 NUDIMO STORITVE IZ KOVINSKE BRANŽE Z VAŠO OPREMO -STROJI. Naziv : MERCATOR - AGROKOMBINAT KRŠKO Kraj : KRŠKO Pošta : 68270 Naslov : CKŽ 143 Telefon : 0608/31-022 Telefaks : 0608/31-979 Kontakt: IGOR BRIC 12. SL003-01758 NUDIMO PROSTORE ZA MEHANIČNE AKTIVNOSTI IN VSE OSTALE AKTIVNOSTI, KJER POTREBUJETE 500 M2 Z ELEKRIKO, VODO, TELEFON, FAX, SANITARIJE, POSLOVNI PROSTOR Naziv : MERCATOR - AGROKOMBINAT KRŠKO Kraj : KRŠKO Pošta : 68270 Naslov : CKŽ 143 Telefon : 0608/31-022 Telefaks : 0608/31-979 Kontakt: IGOR BRIC 13. SL003-01764 IŠČEMO SOVLAGATELJA Z NJEGOVIM PROGRAMOM Z DELOVNIMI SREDSTVI. NUDIMO 500 M2 DELOVNEGA PROSTORA Z VSO OPREMLJENOSTJO / HALA / 109 LJUDI S PETO STOPNJO STROKOVNE IZOBRAZBE - MEHANIČNA SMER, KAKOR TUDI OPREMO ZA IZVAJANJE MEH. DEJAVNOSTI -TEŽKA MEHANIZACIJA. Naziv : MERCATOR - AGROKOMBINAT KRŠKO Kraj : KRŠKO Pošta : 68270 Naslov : CKŽ 143 Telefon : 0608/31-022 Telefaks : 0608/31-979 Kontakt: IGOR BRIC 14. SL003-01769 PREDSTAVNIŠTVO DRŽAVE MIS-SOURI, ZDA IZ DUESSELDORFA IŠČE V SLOVENIJI PRIMERNE PARTNERJE ZA OBLIKOVANJE TRGOVINSKIH ODNOSOV IN ZA SKUPNA VLAGANJA - SPECIFIKACIJA INTERESNIH PODROČIJ PODJETIJ JE -NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS. VSE OSTALE INFORMACIJE DOBITE NA NJIHOVEM NASLOVU. Naziv : STATE OF MISSOURI, EU- ROPE OFFICE Država : NEMČIJA Kraj : DUESSELDORF 1 Pošta : 4000 Naslov : HEINRICHSTRASSE 169 B Telefon : /49/ 211-63-10-14 Telefaks : /49/ 211-62-83-17 Teleks : 8584-645 JCMO D Kontakt: CHRISTOPHER DAMANDL 15. SL003-01777 IŠČEMO PARTNERJA /INVESTITORJA/ ZA PRODAJO NOVEGA IZDELKA - GORILNIKA NA PREMOG. IZDELEK SE LAHKO PRIKLJUČI NA VSAKO PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE, KI JE NAMENJENA ZA KLASIČNO KURJENJE S PREMOGOM. DOZIRANJE PREMOGA IN POTREBNEGA ZRAKA JE ELEKTRONSKO NADZOROVANO, KAR OMOGOČA OPTIMALNO IZRABO GORIVA, DOSEGANJE MAX. IZKORISTKOV, TER EKOLOŠKO PRIMERNIH EMISIJ. Naziv : CONSUL WEST, D.O.O. Kraj : SPODNJA IDRIJA Pošta : 65281 Naslov : SP. IDRIJA 164 Telefon : 065/76-314, 76-034 Kontakt: ANDREJ PETERNELJ 16. SL003-01784 TELEKOMUNIKACIJSKI CENTER TELEVVEGA NUDI: - INŽENIRING, NABAVA, MONTAŽA, SATELITSKI SISTEMI PACE /700 DEM Z MONTAŽO/ VRTLJIVI SAT SISTEMI /OD 1.200 DEM Z MONTAŽO/ SKUPINSKI SATELITSKI SI-TEMI ZA VEČ PORABNIKOV, TELEFONSKI SISTEMI, HIŠNE TEL. CENTRALE KEIL /2/5... 375 DEM/, ALARMNA ZAŠČITA OBJEKTOV /BENTEL/, AVTOALARMI, POSEBNE UGODNOSTI ZA MONTAŽERJE IN DISTRIBUTERJE. - SERVU INDUSTRIJSKE ELEKTRONIKE, MERILNIH INSTRUMENTOV IN NAPRAV TER SKLOPOV, AUDIO/VIDEO, AKUSTIKA, CB, TELEFONIJA, SATELITSKA TEHNIKA. Naziv : TELEVVEGA, D.O.O. Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov : TRŽAŠKA C. 2 Telefon : 061/212-767 Telefaks : 061/218-055 Kontakt: JANEZ GUZELJ 17. SL003-01785 BRIZGAMO VSE VRSTE PLASTIČNIH MAS. Naziv : ORODJARSTVO IN KOVINOPLASTIKA Kraj : CELJE Pošta : 63000 Naslov : VESELOVA 3 Telefon : 063/33-991 Telefaks : 063/33-991 Kontakt: JOŽE PENCA 18. SL003-01786 KONSTRUIRAMO IN IZDELUJEMO ORODJA ZA PLASTIKO IN KOVINSKO - PREOBLIKOVALNA ORODJA. Naziv : ORODJARSTVO IN KOVINOPLASTIKA Kraj : CELJE Pošta : 63000 Naslov : VESELOVA 3 Telefon : 063/33-991 Telefaks : 063/33-991 Kontakt: JOŽE PENCA 19. SL003-01787 ŠVEDSKO PODJETJE SI ŽELI PRIMERNIH INVESTICIJ, KOOPERACIJ, SKUPNIH VLAGANJ V SLOVENSKIH PODJETJIH, ZASEBNIH ALI V PROCESU LASTNINJENJA, BRANŽA KATERAKOLI, ŠTEVILO ZAPOSLENIH 10 -100; PROIZVODNJA IN PRODAJA, KI POTREBUJETA TUJEGA PARTNERJA, KI PONUJA POSREDOVANJE ZNANJA NA PODROČJU MARKETINGA, FINANC, ADMINISTRACIJE TER MA-NAGMENTA. Naziv : TRENDIC NOVA AB Država : ŠVEDSKA Kraj : MALMOE Pošta : 200 10 Naslov : P.O. BOX 17 177 Telefon : +46 40 151-807 Telefaks : +46 40 151-807 Kontakt: MR. W. ROESSLER 20. SL003-01790 ŠVEDSKO PODJETJE NUDI KOMPLETNO OPREMO IZ DRUGE ROKE ZA PEKARNE. OPIS JE NA RAZPOLAGO V INFORMACIJSKI PISARNI CIS Naziv : TRENDIC NOVA AB Država : ŠVEDSKA Kraj : MALMOE Pošta : 200 10 Naslov : P.O. BOX 17 177 Telefon : +46 40 151-807 Telefaks : +46 40 151-807 Kontakt: MR. W. ROESSLER Fotoreportaža LucaS: Velikonočni pirhi Slavje knežjega mesta