PPIM DNEVNIK ^“(SuSV *otov,'M — 1 SruDDo Cena 35 lir Leto XVII. - St. 70 (4844) TRST, četrtek 23. marca 1961 | ^Ll^nja italijanskih državnikov pred bližnjimi mednarodnimi konferencami Norveški zunanji minister H. Lange ^obisku v italijanski prestolnici 22 __ l°d našega dopisnika) jto,31. Minister ki prejel Nobelovo nagra-i nie?a PredQarte’-iUče,nec prof- Harolda Laskija, ne-tfi« Prej Dnuir , a angleške laburistične stranke, gfc e^hVal kovino -------------------------------------— tta*1' Med n 0 s°deloval > svoio nemško Sv i« imel'S!er za del° Bin zyeznim .rs^° razgo-WSkom ? jmnistrom za Mstni- !Zs6ljenp iu ita' So Sl-Zii LeV,v Zapad v~n3.^1^ ( vjlv 11 ki naj ;lsSot ? itaUjan^keaSd nij h’ fr««udi,wbii sJia a c*ivi/ledal s,.p!> da bi si i, H’" lta)ijansv ’ -v ’kate' 'tySf" VS‘>» USf'1; ife.: . SO da- 0shnska zbornica odobrila z 239 glasovi vladni petletni načrt za razvoj melijstva, proti pa je glasovalo 164 poslancev - KD, PLI in PSDI dajejo negativno oceno zaključkov 34. kongresa socialistične stranke v norveški delavski kj. TVViiA ^ «iJ.gJC5.K.I i? ie 8kt-.fv'a* z§°dovino in angleški jezik, kas-~ -delo' S ■»' ES,* S*»Sta™ tori>” fjJ^tiran ? tln kil več' .goljen Leta 1946 ie U Try?ve T1fiSlanca' Ko »^alnega t lmen°van n Na-l tajnika ZN, 1» ! 1(1 tunk?-1 minister sVs. Akcijo obdržal ^išfu v p. 2unLf‘umlcinu ie Sr si ‘ianski mmistra a&k‘ muUnanil mi’ lo “• hkrati* izrekel 'f8a-i' ta2govr»-i z dPanjem, odJa,«a plodnih obema 0t>l v f„- Lan§e m a Sli vw. dejal ?sbini ia S „Vpra5an aaI’t-da bod° orpa^a» ki zadevajo '?SlJ0 in .^zelama. I stemj-.!zseljenIPrašaniu ital fe Brit’ -^di se V jV ZaPad- ^ini»w,*s rfešst “5K -“V|j ailk je nt,:ke zakono-Sf.°.Us‘anoviial ‘ud> ^ »i . lv9 Sa'na vlad: - •ian«a2pravo O S Nu' z& načrt Poslancev, So iKV^vL"8 dnev- r 1’ ki i« Zahtevfslnia se-K^nfe v ‘menu ^aracca .£1* Zadev” k°noisije saa st SSt ^nik Pst SS °i&da?šea Vodat”a pf_?i Prišlo KJjvel ‘n nr j ki C Sa a‘i6n struj n tavniki » SfS»>: h akernit-VlCe ;tl ^nevatn ve“ Le' vlii trpK 'kov . a bo strpi ^ed Pred- ko ut Prišlo pri- S^8>«Vi 5s mila Kn i na «SJ ^S£kal ^Lda se M izJ»- w i* Ur>-^krOB Su .Je raz- fsit ^Ve v ^rilze p«*- '} W:i»š4" k iV$> h.,i, l, v viado, d0. ae niso iStaftaj v^ilan',; S ti1|,skertDd° sklT” ‘ L'0 t»a Sl 8a suit cal' se- SiSH sJ^ta- jlkSUll- k,»1 Ul v'aeti s S|N» ^ *a«n5n? K,) st pro- 'JS^#voi!!t« PnlŽai na CVt?‘ki I« s „ ?merava i? 5ieV» vugih 8itičnimi ^kSoNe l, o»lli !r?nk z * ul lsti’anlladno hod !Z « Sn?»an sk«g» , sJskle' W>a Sa hl° a- Kh rH Sestala dežel' k-S trea-l’ da u- Prihod- SSNo '‘■»‘ka ‘i "volila \l Sdz-° Ort n°V0 ». kon- jb^io^S POt)nitran^e^ :s)t\ toiiti^k, 1°lo‘ Ob- ’ Zau bi' in nemu ,ga pri- «\uSu v kato JPiku ?eega‘>v^m( « ^ >:e8a u * a °ce- ^ f»rižt'avang,resa' Vt»ni sbo J ■ da je sbčne redelu 0(! veči- ne ■ zaključuje pa z ugotovitvijo, da KD ne more še nadalje čakati in da mora nadaljevati po poti »obrambe demokracije*. Moro skuša u-trditi Fanfanijevo vlado m meni, da mu bodo zaključki kongresa PSI pri tem pomagali, Saragat je z njim, ker je dal o kongresu PSI v bistvu enako oceno kot Moro. Fnsko stališče imajo tudi liberalci. Toda republikanci se s tako oceno ne strinjajo in smatrajo, da se je moč opreti na PSl’ za politiko levega centra tudi na ravni vlade. Ce se bo spričo tega okrepilo centristično sodelovanje med strankami, ki podpirajo sedanj Fanfanijevo vlado, se bo Nennijeva politika znašla kaj kmalu v krizi, kar bo dalo novega poleta opozicijskim strujam znotraj PSI, ki utegnejo — do prihodnjega kongresa, čez dve leti — pridobiti novih pristašev za svojo po-lilično platformo frontalne o-feuzive proti Krščanski demokraciji. A. P. jamo na samoodločbo. Upati moremo v naglo sklenitev miru. Optimizem je dopusten, toda treba ga je brzdati, ker imamo v Alžiriji od 1.200.000 do 1.300.000 ljudi evropskega porekla, ki jih ni moč pustiti brez jamstev. Vedite, da je mir blizu, če bomo na drugi strani naleteli na enako dobro vero kot je naša; toda v primeru, da bi odklonili potrebna jamstva, naše skrbi še ne bodo pri kraju«. 16. obletnica Arabske lige KAIRO, 22. — Včeraj se je v Kairu začela 35. plenarna seja sveta Arabske lige, na kateri sodelujejo delegati vseh članic, indonezijski opazovalci i-n delegacija alžirske vlade. Danes so v Arabski ligi praznovali 16. obletnico ustanovi- tve. V poslanici desetim državam članicam (Maroko, Alžirija, Tunizija, Libija, ZAR, Sudan, Jordanija, Libanon, Irak in Saudova Arabija) je glavni tajnik Hasuna pohvalil napore posameznih vlad, da se ohrani enotnost in da se spoštuje pogodba, ki je bila podpisana 22. marca 1945, t. j. v zadnjih tednih druge svetovne vojne. «Sestnajst tet po svoji ustanovitvi, pravi poslanica, je A-rabska liga kljub vsem nevihtam, -ki, so ogrožale njen obstoj, zadovoljna, da danes lahko predloži pozitiven obračun delovanja v korist miru v duhu listine OZN. Naša zasUiga je tudi, da prvikrat v moderni zgodovini arabski svet začenja spoznavati solidarnost in blaginjo, ki dajeta mnogo upanja za prihodnost.« Diplomatski ugled Arabske lige se je v zadnjih tednih povečal, ker je bila vzpostavlje- sodelovanja, ki so ga pokazali iraški voditelji med razgovori v Rabatu, kjer so ustvarili možnosti' za obnovitev franco-sko-alžirskih pogajanj. «»------- Delo skupščine OZN NEW YORK, 22. — Glavni odbor skupščine OZN je danes soglasno odobril predlog, naj se sedanje zasedanje zaključi 21. aprila. Odbor je dalje predlagal, naj se vprašanje Angole vpiše na zahtevo 39 afriških in azijskih držav na dnevni red sedanjega zasedanja. Medtem je bila plenarna seja skupščine, ki je bila določena za danes popoldne v zvezi s Kongom, odložena zaradi pomanjkanja govornikov. Skupščina se bo ponovno sestala jutri, da odobri sklepe glavnega odbora. Za nadalje-na enotnost s povratkom Tuni-Ivanje razprave o Kongu pa zije in zaradi solidarnosti in I ni bila določena nova seja. Države SEATO se pripravljajo na odkrito intervencijo v Laosu Razgovor Suvane Fume z Nehrujem in s Harrimanom v Novem Delhiju - Novi predlogi laoškega kralja po navodilih ZDA ? Posredovanje londonske vlade v Moskvi VIENTIAN, 22. — Laoški kralj Savang Vatana je prišel iz Luang Prabanga v Vien-tian. Ob tej priložnosti so se razširile govorice, da namerava pripraviti nove predloge za rešitev laoške krize. V diplomatskih krogih trdijo, da namerava laoški kralj ob a-meriški podpori pripraviti nove predloge, ker sta prejšnje glede ustanovitve komisije ti eh držav zavrnili dve državi. ki sta bili zaprošeni, naj socielujeta v tej komisiji (Burma in Kambodža). Tisk, ki podpira uporniško vlado, omenja, da bodo novi predlogi vsebovali načrt za upravno decentralizacijo z ustanovitvijo avtonomnih pokrajin, tako da bi laoška vlada (ali kako trdijo na Zahodu Patet Lao) ohranila nadzorstvo nad pokrajinami, ki jih ima sedaj pod svojo zasedbo. V Novem Delhiju pa se je predsednik laoške vlade Suvana Fuma sestal danes s Kennedyjevim odposlancem Harrimanom. Razen tega se je Suvana Fuma razgovarjal danes tudi z Nehrujem. Pozneje je na tiskovni konferenci izjavil, da je bil njegov razgovor z Nehrujem zadovoljiv. Pred 5. aprilom ne bo pogajanj o Alžiriji PARIZ, 22. — Francoski minister za informacije Terre-noire je sporočil, da se pogajanja med francoskimi in alžirskimi predstavniki ne bodo začela pred 5. aprilom. Terrenoire je to sporočil po današnji seji vlade, na kateri je minister za alžirske zadeve Joxe poročal o pripravah za bližnje razgovore. «»------ Kcnncdy-dc Gaulle in mir v Alžiriji PARIZ, 22. — Predsednik francoske poslanske zbornice Jacques Chaban Delmas je na kosilu diplomatskega tiska, kamor so ga povabili, izjavil, da bo prišlo do sestanka med Kennedyjem in de Gaullom. «Datum sestanka še ni bil določen, toda moje mnenje je, da je tak sestanek pred poletjem 'razsodna možnost ». Glede alžirskega vprašanja je Delmas izjavil med drugim: «Ne vidim razloga za nadaljevanje te vojne, če že prista- Poudaril je, da je obnovitev iiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iii.mii.iii.ii.i....ii.i.|.||l,||l.m.||.||.|.|l||||.||||||l|ti|l||||m||||i||l|||l,l||||||l||||||I,|l,|||||,m|l,,|| Poslanica predsednika o gospodarski in vojaški pomoči tujini Predsednik zahteva ločitev programa gospodarske pomoči od programa vojaške pomoči in priznava, da ZDA ne morejo same tekmovati glede tega s SZ - Predsednik predlaga «novo združenje med severno in južno poloblo» WASHINGTON, 22. — Predsednik Kennedy je poslal danes kongresu svoj načrt za pomoč tujini. Glavne točke načrta so: 1. Potrditev zahteve za nakazila 4 milijard dolarjev, ki jih je zahteval že Eisenhower, toda z nekaterimi spremembami, od katerih se glavna tiče zmanjšanja vojaške pomoči. 2. Ločitev vojaške pomoči od celotnega programa pomoči, ki ga bo' upravljal en sam organizem, v katerega se bodo vključile vse sedanje različne organizacije; v vsaki državi bo samo en sam voditelj odposlanstva odgovarjal izključno ameriškemu poslaništvu glede tega u-pravljanja in razdeljevanja pomoči. 3. Novi centralizirani organizem se bo moral ustanoviti za dobo najmanj petih let, da se zajamči kontinuiteta in učinkovitost dolgoročnih programov. 4. Nezadostno razvite dežele bodo morale izvesti programe notranjih reform in se obvezati za večje individualne Novice iz Jugoslavije Delegacija CGIL v FLRJ Teror v Albaniji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Gonja sosedne Albanije proti Jugoslaviji je tako zaostrila medsebojne odnose, da se po mnenju mnogih postavlja vprašanje upravičenosti vzdrževanja diplomatskih odnosov z državo, ki onemogoča vsako normalno delo diplomatskim zastopnikom. Da je napetost v medsebojnih odnosih dosegla vrhunec, se da sklepati iz vrste člankov «Borbe», ki je tokrat brez olepšanja prikazala politično stvarnost v Albaniji in teror režima En-vera Hodža, ki je kruto likvidiral vse svoje politične nasprotnike. Od 14 članov centralnega komiteja iz leta 1943 je ostal samo še Enver Hodza, trije so bili ubiti, eden je izvršil samomor, pet jih je v zaporu, ostali pa so navadni uradniki. Po pisanju «Borbe» je zadnja leta režim Envera Hodže likvidiral brez sodnih procesov več sto ljudi. Od leta 1949 do 1953 je .bilo ustanovljeno v Albaniji 14 koncentracijskih taborišč in 22 zaporov, v katerih je zaprtih nad 30.000 ljudi, od katerih so mnogi v taboriščih in zaporih umrli. «So znaki, piše «Borba», da je Albanija na pragu novega procesa terorja in likvidacije. Krutost političnega terorja je stvarnost sedanje Albanije,« zaključuje «Borba». Nocoj je prispela z letalom v Beograd delegacija Generalne konfederacije dela iz Italije — CGIL - ki bo proučevala v Jugoslaviji razna vprašanja s področja kmetijstva. Med desetdnevnim bivanjem V Jugoslaviji se bo delegacija razgovarjala v centralnem svetu sindikatov in v centralnem odboru sindikata jugoslovanskih poljedelskih d®- lavcev in obiskala razne kmetijske ustanove in zadruge. Delegacijo vodi član vodstva CGIL Fermariello Carlo. B. B. Kratka seja v Ženevi 2ENEVA, 22. — Današnja seja konference o prekinitvi jedrskih poizkusov je trajala samo 25 minut. Ameriški delegat Dean je na kratko obrazložil nekatere plati novih angleško - ameriških predlogov Britanski predstavnik Ormsby - Gore je pozval sovjetske predstavnike, naj privolijo v nove koncesije. Sovjetski delegat Carapkin pa m danes še povedal svojega Ameriški delegat ^eal?. ie med drugim izjavil, da bi v primeru napredovanja pogajanj predsednik Kennedy za hteval od kongresa spremembo Mac Mahonovega zakona o jedrskih tajnostih, zato da bi sovjetski strokovnjaki lan-ko pregledali jedrske naprave ki bi jih v ZDA uporabljali v okviru seizmoloških raziskovanj. Nova seja bo ju-tri popoldne. «»------ Nehru-IIarriman NOVI DELHI, 22. — Ave-rell Harriman, posebni odposlanec ameriškega predsednika Kennedyja, je imel danes razgovor z indijskim predsednikom vlade Nehrujem; ob zaključku razgovora mu je izročil osebno poslanico ameriškega predsednika. Jutri bo Harriman imel nov razgovor z Nehrujem. napore za lasten razvoj. Posebna pomoč bo določena tistim deželam, ki bodo pokazale večjo voljo iti po tej poti, ki naj omogoči, da v prihodnjem desetletju napredujejo brez pomoči od zunaj. 5. Celotni načrti za vsako državo se bodo morali pripraviti ob upoštevanju virov teh držav. 6, Dolgoročno načrtovanje in finansiranje je edini način za gospodarsko zdrave in učinkovite obveznosti. 7. Posebna važnost se mora dajali kreditom za razvoj, vračljivih v dolarjih, ki so bolj učinkoviti za poslovne odnose in za povečanje medsebojnega spoštovanja, kakor pa krediti, vračljivi v krajevnem denarju. 8. Ločitev vojaške pomoči od celotnega programa je potrebna, ker morajo načrti za socialni in gospodarski razvoj sestavljati enoto, delež, ki ga imajo pri varnosti ZDA, pa se mora ločeno ocenjevati. V svoji poslanici zahteva Kennedy, naj se vojaška pomoč zmanjša za 200 milijonov dolarjev, t. j. od milijarde 800 milijonov na milijardo 600 milijonov. Predsednik dodaja, da sedaj ni mogoče točno določiti, ali bo ta znesek zadostoval, če se upošteva možnost novih kriz in novih spopadov, ki bi terjali nova finančna sredstva. Predsednik pravi, da bo zahteval nove kredite za vojaško pomoč v proračunu za obrambo, ki bo predložen kongresu. Dalje pravi, da kolikor bodo zahteve svetovne varnosti omogočile, se bo vojaška pomoč v prihodnosti razvijala bolj na notranji varnosti ter na gospodarskem razvoju držav, ki bodo dobivale pomoč. Kar se tiče vračljivosti posojil, pravi predsednik, da se bodo ta lahko vrnila tudi v 50 letih. Kennedyjeva poslanica zahteva od kongresa, naj odobri skupno 7 milijard in 300 milijonov dolarjev za program pomoči tujini v prihodnjih petih letih. Od teh bi bile 4 milijarde dolarjev v programu za finančno leto, ki se začenja s 1. julijem (od teh milijarda in 600 milijonov za vojaško pomoč, 2 milijardi in 400 milijonov za gospodarsko pomoč), V proračunu za leto 1962 bo od dveh milijard in 400 milijonov dolarjev za gospodarsko pomoč določenih 900 milijonov za posojila na nizke obresti ali pa brez obresti, ostanek pa se bo moral uporabiti v sedanjih oblikah (darila, tehnična pomoč itd.) Za naslednja štiri leta zahteva Kennedy, naj kongres odobri dajanje posojil milijarde 600 milijonov letno, tako da bi skupno dosegli 7 milijard in 300 milijonov dolarjev. Razen tega bo vlada vsako leto posebej zahtevala nakazila za pomoč tujini v drugih oblikah, ki bi bile potrebne. 500 milijonov dolarjev, ki so predvideni za pomoč 'Latinski Ameriki, pa je izven tega programa. Kennedy pravi, da sovjetska i zveza lahko pripravlja dolgo- ročne načrte in zato lahko uporablja svoje programe za pomoč, tako da nezadostno razvite države postanejo odvisne od njene pomoči, in s tem »napredujejo v smeri svetovnega komunizma«. Ken-nedy poudarja, da ZDA same nc bi mogle upati, da bodo lahko tekmovale s sovjetskim programom. Zato morajo druge industrializirane države »svobodnega sveta« prevzeti odgovornost »sorazmerno s svojimi sredstvi«. Nato predlaga »novo združenje« med severno jioloblo v kateri so najbogatejše države, in južno poioblo, na kateri je večina manj razvitih držav. Dalje piavi predsednik, da bo moral kongres ZDA omogočiti »odločilen preokret v sporni zadevi pomoči tujini za nezadostno razvite dežele«. Na koncu pravi predsednik, da »temeljni smoter ameriškega programa pomoči tujini v naslednjem desetletju ni »negativni smoter borbe proti komunizmu. Temeljni smoter je, pravi Kennedy, prispevati, da se zgodovinsko dokaže, da v dvajsetem stoletju, kakor v devetnajstem, se na južni polobli, prav tako kakor na severni, gospodarski razvoj in politična demokracija lahko istočasno razvijata«. Včeraj je Kennedy predsedoval v Beli hiši začetku dela »posvetovalnega odbora delavcev in delodajalcev«, ki ga je bil ustanovil pred nekaj tedni z namenom, »da se vpliva na splošen razvoj mezd in cen, zato da se poveča blaginja v deželi«. Kennedy je izjavil, da namerava posredovati v mezdnih sporih, »preden izbruhne kriza«, ter je dodal, da je mogoče, da se bo gospodarska dejavnost še to poletje razmahnila. a«------- BERLIN, 22. — Vzhodnonemška agencija poroča, da se bo politični posvetovalni odbor varšavskega pakta sestal 28. marca v Moskvi. Navzoči bodo zunanji ministri, mi. nistri za obrambo in načelniki glavnih štabov držav Članic. cleiovanja nadzorstvene komisije bistvene važnosti za ustavitev bojev in tuje intervencije v Laosu. Dodal je, da se Indija strinja s tem stališčem. Dalje je Suvana Fuma spo-rcčil, da se bo med svojim potovanjem ustavil približno dva tedna v Parizu in bo stopil v stik z dvema sopredsednikoma ženevske konference po njunih poslaništvih v Parizu. V Londonu zatrjujejo v poučenih krogih, da je Foreign Office dal nalogo svojemu poslaniku v Moskvi, naj izroči sovjetskemu zunanjemu ministrstvu noto v zvezi z Lacsom. Zatrjuje se tudi, da sta ameriška in britanska vlada skoraj končali posvetovanja o Laosu. Francija je bila o teh posvetovanjih obveščena Baje so ZDA odobrile britansko stališče s tem v zvezi, tako da bo Velika Britanija sedaj posredovala v Moskvi. V Londonu trdijo, da bo angleški poslanik izročil morda že nocoj v Moskvi noto britanske vlade, ki bo vsebovala naslednje točke: 1. Britanska vlada je pripravljena sprejeti vsak sovjetski »razumen predlog« glede kraja, kjer naj se sestane konferenca o Laosu, ki naj bi zajamčila mir, varnost in nevtralnost Laosa, in tako tudi kar se tiče udeležencev te konference. 2. Angleška vlada poziva sovjetsko vlado, naj ustavi pošiljanje vojaškega materiala laoški vladi. 3. Angleška vlada zahteva takojšnjo ustavitev sovražnosti v Laosu. V Washingtonu pa je ameriški državni tajnik Dean Rusk sodeloval na današnji medministrski konferenci v zvezi z Laosom, ki jo je bil sklical Kennedy v Beli hiši. Po konferenci je Rusk sprejel francoskega in angleškega poslanika. Po sestanku v Beli hiši je senator Mansfield izjavil, da je položaj «skrajno resen in skrajno nevaren«, in da se nadaljujejo napori, da «se pre. priča SZ, da sprejme laoško nevtralnost skupno s sprejem, ljivimi jamstvi«. Dodal je, da upajo, da se bodo sporazumeli, da bi Laos postal nevtralna država «po vzorcu Avstrije«. Kakor piše «Washington Post«, razmišlja ameriška vlada o tem, da bi pozvala zaveznike v SEATO, naj dajo na razpolago čete, ki bi jih poslali v Laos, če bi se položaj za uporniško vlado še poslabšal. List pravi, da bo ameriška vlada pozvala zlasti Filipine, Pakistan in Tailan-dijo, naj pošljejo v Laos svoje čete. List dodaja, da Velika Britanija in Francija nasprotujeta pošiljanju novih čet v Laos, ker sta mnenja, da bi to pomenilo za Zahod vojaško obveznost, glede katere je težko predvidevati meje. «New York Times« piše, da bo mogoče vojaško ofenzivo laoške vlade proti Luang Pra-bangu ustaviti samo z intervencijo od zunaj. Govori se, da sta Tailandija in Pakistan čete v Laos v primeru, da bi SEATO to sklenil, in mogoče je, da bodo poslali v Laos tudi filipinske čete. Baje so na zadnjem posvetovanju v Beli hiši sklenili, da bodo še povečali pošiljanje ameriške vojaške pomoči laoški uporniški vladi. Na drugi strani pa zatrjujejo v diplomatskih krogih, da ameriški državni tajnik Rusk ni med razgovorom z britanskim in francoskim poslanikom sploh omenil možnosti, da bi ZDA povečale vojaško pomoč laoški uporniški vladi. Značilno pa je, da je ameriški podpredsednik Johnson po sestanku demokratskih in republikanskih voditeljev kongresa z Deanom Ruskom izjavil, da «ZDA ne bodo dovolile, da bi oborožena manjšina, ki jo podpirajo od zunaj, požrla Laos«. Davi se je v Bangkoku začelo zasedanje vojaških svetovalcev SEATO. Posvetovanja bodo trajala tri dni. Na današnji seji so temeljito razpravljali o položaju v Laosu. Predsednik konference, tai-landski general Surajit, je iv.- iimiiimiuiimiiiMiHitiiiiiiiiiniiiimiiiiintiimimiliiiiiniiiimimimitiiiimimiHliiiiiiliiiiiH Pred spremembami v avstrijski vladi Gsdmitzerjev naslednik bo dr. Ludwig Steiner Spremembe je soglasno odobrilo vodstvo ljudske stranke, ki je hkrati poudarilo, da se dosedanja politika glede Južne Tirolske ne bo spremenila javil, da če bo «uporaba vojaške sile postala neizbežna, bo SEATO pripravljena storiti vse, kar je potrebno, aa zajamči medsebojno varnost*. «»---------------- Nadškof Makarios bo odstopil LONDON, 22. — Predsed- nik ciprske republike, nadškof Makarios, je izjavil ob odhodu iz Londona, da nima namena nadaljevati svojo politično kariero ter da bo po poteku predsedniškega mandata odstopil. Iz Londona je odpotoval v Milano, kjer ga je sprejel grški generalni konzul. Makarios je novinarjem izjavil, da je sodeloval v Londonu na sestanku predsednikov vlad Commonwealtha, poudaril je dobre odnose med Italijo in Ciprom in izrazil upanje, da bo med obema deželama vedno večje prijateljstvo. Nato je ob 13.20 nadaljeval pot z letalom v Nikozijo. izrekli pripravljenost poslati niiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiintiiiiiiKiiii,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!,, N k rti mah zahteva sankcije proti Južni Afriki RABAT, 22. — Predsednik Gane Nkrumah je prišel danes iz Londona v Rabat. Jutri bo odpotoval v Tunis, kjer se bo sestal z Burgibo. Pred odhodom iz Londona je Nkrumah pozval vse države sveta, naj začnejo splošne gospodarske in politične sankcije proti Južni Afriki. ((Sedaj ko je Južna Afrika sklenila nadaljevati svojo politiko apartheida in je sklenila u-makniti se iz Commonweal-tha, je izjavil Nkrumah, imajo vsi člani britanske skupnosti in vse države sveta dolžnost pritiskati na Južno Afriko, da jo prepričajo, da opu- sti svoj sistem apartheida, s tem da uvedejo splošne gospodarske in politične sankcije«. Nkrumah je tudi izjavil, da bi morali Združeni narodi vztrajati, naj Južna Afrika izpolni svoje dolžnosti na podlagi listine OZN. LONDON, 22. — Britanska vlada je uradno potrdila, da bo Južna Afrika tudi po umiku iz Commonwealtha še dalje uživala gospodarske prednosti, ki jih uživajo države britanske skupnosti. V spodnji zbornici je Mac Millan danes izjavil, da britanska vlada obsoja načelo rasne segregacije, ki ga zagovarja južnoafriška vlada. Dodal je, da je britansko vlado še posebno prizadelo dejstvo, da skuša južnoafriška vlada spremeniti svojo politiko v filozofijo, na katero gleda človeštvo z zgražanjem. Dalje je Mac Millan izjavil, da na konferenci Com-monwealtha niso mogli razpravljati o ponovnem sprejemu Južne Afrike samo formalno in to zaradi njene politike apartheida. Ta politika ima mednarodne posledice in ogroža samo načelo Common-wealtha, ki temelji na sistemu številnih plemen. Brizor z zadnjih protirasistlčnih demonstracij v Johannesburgu: afriški demonstrant nudi pomoč ranjenemu tovarišu DUNAJ, 22. — Vodstvo avstrijske vladne ljudske stranke je sporočilo v posebnem uradnem sporočilu, da je predsednik stranke Gorbach izjavil, da bo predsedniku republike predložil naslednje o-sebnosti za člane nove avstrijske vlade: Dr. Josef Klaus, guverner Salzburga, za finančnega ministra ; inž. Karl Schleinzer, deželni poslanec v deželnem zboru Koroške in predsednik stranke za Koroško, za ministra o-brambe; dr. Otto Kranzlmayr, poslanec v dunajskem parlamentu, za podtajnika v notranjem ministrstvu; dr. Ludwig Steiner, svetnik poslaništva, za podtajnika v zunanjem ministrstvu. Gorbach je nadalje sporočil, da bo zaprosil prosvetnega ministra dr. H. Drimmela, kmetijskega ministra inž. E. Ifarimanna in trgovinskega ministra dr. F. Bocka, naj o-stanejo še nadalje v vladi. V razpravi, ki je sledila Gorbachovemu predlogu so nekateri člani vodstva med drugim zahtevali, naj podtajnik v zunanjem ministrstvu prof. Gschnitzer še nadalje skrbi za južnotirolsko vprašanje. Predsednik Gorbach je nato izjavil ,da vse te spremembe ne pomenijo nazadovanja dosedanjih članov vlade, katerim se je zahvalil in jim izrazij priznanje, temveč pomenijo ie ((zadovoljitev potrebe, da se pokličejo na sodelovanje v vladi nove mlade sile«. Predstavniki Tirolske so nato priznali, da bo naslednik prof. Gschnit-zerja prav tako Tirolec kot je bil dosedanji podtajnik, Nato je vodstvo stranke soglasno izjavilo, da bo politika stranke Južne Tirolske tudi v bodoče taka kakršna je bila doslej. Končno je vodstvo soglasno odobrilo vse predložene spremembe. Gschnitzerjev naslednik dr. L. Steiner je bil doslej odprav, nik poslov avstrijskega poslaništva v Sofiji. Star je 39 let in je bi) nekaj časa tajnik biv. zunanjega ministra Gruberja ter kanclerja Raaba, katerega je spremljal na obiskih v Moskvi in v Bonnu. Sodeloval je tudi v avstrijskem partizanskem gibanju. ——«»------ Poročilo o razgovorih Halla v Bonnu BONN, 22. — Ameriški državni podtajnik za gospodarske zadeve George Bali je včeraj končal svoje razgovore v Bonnu o pomoči nezadostno razvitim deželam. Poročilo ki so ga objavili ob zaključku razgovorov, pravi, da so dosegli «popoln sporazum o prispevku, ki ga skupina za podpiranje razvoja lahko nudi za rešitev vprašanj nezadostno razvitih dežel«. «Ti razgovori, dodaja poročilo, so se tikali skoraj izključno predlogov, ki jih bodo ZDA predložile na zasedanju omenjene skupine («DAG») 27., marca v Londonu. Delegaciji sta mnenja, da bi morala dejavnost te skupine v veliki meri prispevati k uspehu nove organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OCED), kateri obe vladi pripisujeta zelo veliko važnost « Poročilo dodaja, da so Bal-la sprejeli minister za gospodarstvo Erhardt, minister za finance Etzel in minister za obrambo Strauss. Priprave za afriško konferenco KAIRO, 22. — Alžirski predstavnik Bumendžel je prišel davi v Kairo, kjer bo vodil alžirsko delegacijo na tretji vseafriški konferenci, ki se bo začela v soboto. Kairski u-rad alžirske vlade je v posebni izjavi zanikal, da bi bila kaka zveza med navzočnostjo Bumendžela v Kairu in pripravami za francosko - alžirska pogajanja. Sporočili so tudi, da se bo konference udeležilo 37 afriških držav, zastopanih pa bo 71 strank ter političnih in sindikalnih organizacij. iz laburistične stranke LONDON, 22. - Izvršni odbor laburistične stranke je danes izključil Konnija Zilliacusa zaradi člankov, ki jih je kljub prepovedi objavljal v komunističnih časopisih. V stranko se bo lahko vrnil, «ko bo dal potrebna jamstva za disciplinirano obnašanje v prihodnosti.* Prvič je bil izključen iz stranke že leta 1949 zaradi svojega stališča glede obrambne politike, ki je nasprotovala stališču vodstva stranke. Predsednik laburistične stranke Richai'd Grossman je skupaj s štirimi bivšimi laburističnimi ministri pismeno zahteval od Gaitskella, naj prekliče disciplinske ukrepe proti levičarskim poslancem, ki »o prejšnji teden glasovali proti vojaškim kreditom kljub Gait-skellovi prepovedi. Doslej je Gaitskell prejel že 78 podpisanih zahtev za preklic kazni. Poslanec Alan Brown pa je danes izstopil iz laburistične stranke, ker se ne strinja z njeno obrambno politiko. «»------- Cockroft o znanstvenih ustanovah v FLRJ BEOGRAD, 22. - Clan bri-tanske uprave za jedrsko ener. gijo, nosilec Nobelove nagrade za fiziko Sergion Cockroft, .' le §ost zvezne komisije za jedrsko energijo, je izjavil na današnji tiskovni konferenci, da je nanj napravilo največji vtis delo dveh bioloških laboratorijev, kjer proučujejo uči. nek radiacije na spremembo dednih lastnosti. «Vaše inštitucije so zelo dobro opremljene, najbolj pa me preseneča veliko število mladih znanstvenikov,« je izjavil Cockroft. ——«»---------------- Predavanje poslanika Alberta Beria BEOGRAD, 22. — Italijanski veleposlanik v Beogradu Alberto Berio je imel dane« v Inštitutu za mednarodno politiko in gospodarstvo predavanje o ((Društvu narodov in o Organizaciji združenih narodov«. Poleg sodelavcev inštituta so bili na predavanju navzoči pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Josip Djerdja, nekateri veleposlaniki in drugi člani diplomatskega zbora v Beogradu. liflS|io(larsl(i položaj držav bivšefraiimske Zahodne Afrike Države Zahodne Afrike, ki so sestavljale Francosko zahodno Afriko: Senegal, Sudan, Slonokoščena obala, Niger, Gornja Volta, Dahomei in Mavretanija so dobile leta 1958 status članov francoske skupnosti, kar je prvi korak na poti vzpostavljanja državne individualnosti. Res je, da je vse važnejše funkcije, kot so obramba, zunanja politika, gospodarstvo, finance in pravosodje metropola še naprej obdržala zase, in sicer preko institucije Francoske skupnosti. Po dveh letih so začele o-menjene vezi med državami in metropolo popuščati in dobivati novo obliko, saj so postale nekatere izmed teh držav neodvisne, kar je v tesni zvezi z dogajanjem, ki je zajelo ta kontinent. V zadnjih dveh letih so te države začele sklepati sporazume s Francijo, na podlagi katerih se prenašajo vse pravice na države same, zlasti pa tiste pravice, ki so bile v pristojnosti nedavno ustanovljene skupnosti. Zaradi koordinacije je bila ustanovljena mešana komisija, katero bodo te države obveščale o vseh pomembnejših vprašanjih, ki jih nameravajo sprožiti, kot so n. pr. vprašanja postavljanja diplomatskih odnosov, sklepanje trgovinskih in drugih ekonomskih odnosov itd. Razen tega bi si o-menjene države pridobile pravico do uvedbe lastne valute ob obveznosti, da še naprej ostanejo v coni franka. Iz tega je razvidno, da si je bivša metropola z novo obliko še naprej zagotovila vpliv na vseh področjih dejavnosti teh držav. Leta 1959 go te države pod pokroviteljstvom Francije sklenile sporazum o carinski in plačilni zvezi. Kot valuto so še naprej obdržale frank Francoske skupnosti (CFA), ki je enak 0,02 novega francoskega franka. Kot emisijski zavod je ostala Banka držav Zahodne Afrike. Iz navedenih nekaj podatkov je razvidno, da si želi Francija čim tesnejše medsebojno povezovanje teh držav, predvsem na gospodarskem področju, ker bi jih s tem vse skupaj še naprej tesno vezala nase. Tako je n. pr. pri industriji, ki so jo zgradili v Senegalu, očitno, da so zmogljivosti te industrije glede na možnosti Senegala predimenzionirane, to pa zato, ker so računali na celotni trg Zahodne Afrike. Industrijske zmogljivosti v Senegalu so sedaj izkoriščene le s 50 do 75 odst. S pridobitvijo neodvisnosti, n. pr. država Mali, pa so se začele te države prizadevati, da bi si zgradile lastno industrijo. To bo nedvomno vplivalo na nadaljnje zmanjšanje zasedbe zmogljivosti v Senegalu, z druge strani pa bo to vplivalo na podražitev proizvodnje, ker je težko računati s povečanjem plasmaja na inozemskih trgih. Gospodarstvo teh držav ima izrazito kmetijski značaj z zelo nizko donosnostjo. V ilustracijo naj navedemo višino narodnega dohodka na prebivalca. Skupno doseženi narodni dohodek v vseh državah je znašal leta 1956 770 milijard francoskih frankov, kar je približno 47.000 frankov na prebivalca ali 94 dolarjev na prebivalca. Ce pa upoštevamo, da so vse glavne gospodarske pozicije v rokah tujega kapitala, tedaj je jasno, da je njegova razdelitev znotraj vsake države še bolj neugodna. V omenjenem letu je republika Mali dosegla narodni dohodek v znesku 141 milijard francoskih frankov, Senegal 181 milijard, Slonokoščena obala 190, Dahomei 62, Mavretanija pa 22 milijard francoskih frankov. Ce upoštevamo, da je v vseh teh državah poljedelstvo temeljna dejavnost v gospodarstvu, tedaj se omenjanemu znesku narodnega dohodka ni mogoče čuditi. Pridelujejo predvsem proso, koruzo, sladki krompir, manioko za potrebe prehrane domačega prebivalstva, za izvoz pa pridelujejo zemeljske oreške, kakao, kavo, banane in bombaž, katerih pridelovanje je pod kontrolo inozemskega kapitala. Razen tega pridelujejo tudi palmove sadeže, ki jih delno izvažajo, delno pa jih porabijo za prehrano. Od 4,4 milijona km1, kolikor znaša površina vseh teh držav, na kateri živi približno 18 milijonov prebivalcev, je obdelane skupno 10 milijonov ha zemlje, od tega je 5 milijonov zasejano s kulturami za prehrano prebivalstva. Z zemeljskimi oreški je zasejano 1.400.000 ha, z bombaževcem pa zasajeno 250 tisoč ha, s kavovcem in kakaovcem pa po 200.000 hektarov. Gospodarstvo vsake izmed omenjenih držav je odvisno od ene ali dveh kmetijskih kultur. Tako daje federacija Mali štiri petine celotne pro-je upošteval predvsem lastne interese. O rudnem bogastvu teh dr- žav ni mogoče govoriti v pravem smislu, ker še vedno niso opravljene podrobne raziskave. Za sedaj je znano, da imajo nekaj železove rude, bakra in mangana. Železovo rudo, katere rezerve cenijo na 145 milijonov ton samo v Mavretaniji, koplje francosko - angleško - kanadska družba «Miferma», katere kapital cenijo na približno 40 milijard CFA frankov (1 dolar = 245 CFA). Predvideno je, naj bi v naslednjih dveh letih nakopali 4 do 6 milijonov ton rude. Tolikšna proizvodnja bo zahtevala graditev železniške proge z območja Fort Guro do Port Ktiena. Leta 1963 naj bi začeli eksploatirati rudnike železove in bakrene rude v Akdžučtu. Da bi dosegli proizvodnjo 25 tisoč ton bakra in 500 tisoč ton železove rude, bi morali vložiti približno 15 milijard CFA frankov. Vprašanje je, kako bodo te države sposobne investirati tolikšen kapital, še večje vprašanje pa je, kako se bo obdržal inozemski kapital. Naj pri tem omenimo projekt «Konkure» v Gvineji in njegovo usodo, ki naj bi ga finansiral francoski kapital ob sodelovanju mednarodnega kapitala, ki pa je to opustil tedaj, ko je Gvineja postala neodvisna. V Senegalu eksploatirajo rudnike s fosfatom (700 tisoč ton), katerih rezerve cenijo na 100 milijonov ton. Na Slonokoščeni obali pa so v zadnjem času odkrili ležišča mangana. Industrija v teh državah, kolikor je je, se v glavnem ukvarja s predelavo kmetijskih pridelkov. Razen mlinov in oljarn je nekaj tekstilne industrije in nekaj tovarn cementa. Kovinsko predelovalne industrije sploh nimajo. Pri tem pa je treba poudariti, da je industrija zelo neenakomerno razporejena. Najbolj je razvita v Senegalu, in sicer v bližini Da-kra, največje in najmočnejše luke v tem delu Afrike. Ker so glavne izvozne postavke kmetijski pridelki, in sicer predvsem nepredelani, je razumljiv kronični primanjkljaj trgovinske bilance držav bivše francoske Zahodne Afrike, ki so jo krili z dotokom državnega in za sebnega kapitala, ki ga je v glavnem dajala metropola in njeni zasebni monopoli. V zadnjih 12 letih je bilo investiranega približno 966 milijard starih francoskih fran-izvodnje zemeljskih oreškov teh držav, Slonokoščena o-bala štiri petine kave in celotno proizvodnjo kakaa, banan in ananasa. Na tak razvoj proizvodnje in razporeditev proizvodnih območij je vplival inozemski kapital, ki kov inozemskega kapitala. Od tega zneska odpade na državne investicije 460, na zasebni kapital pa 170 milijard, pri čemer je šteto tudi 10 milijard, ki jih je investiral inozemski kapital izven metropole. Bivši sklad za ekonomski in socialni razvoj je investiral 166 milijard. Ta sklad je nadomestil sklad za pomoč in sodelovanje, ki sedaj kontrolira vse kredite, ki jih daje Francija za eko- nomski, finančni, kulturni in tehnični razvoj. Razen teh skladov je dajala posojila tudi centralna blagajna za e-konomsko sodelovanje, ki je odobrila doslej približno 170 milijard frankov, od česar so dobile zasebne filme približno 65 milijard. Državni kapital je bil v glavnem u-porabljen za razvoj infrastrukture in socialnih služb, medtem ko je bil zasebni porabljen v glavnem za gospodarstvo. Zunanjetrgovinska izmenjava teh držav obsega v glavnem kmetijske pridelke. Samo na izvoz zemeljskega o-reška in njegovo olje, odpade približno 40 odst. celotnega izvoza iz teh držav. V nekaterih državah je delež tega oreška in njegovih derivatov celo nad 90 odst. celotnega izvoza države. To velja n. pr. za Senegal. Kava, kakao, banane, ananas in bombaž so najvažnejši izvozni pridelki teh držav. Razen tega izvažajo ribe, ribje konserve in nekaj kož. Tako morajo te države razen proizvodov strojne in kovinsko predelovalne industrije ter druge industrijske izdelke u-važati tudi osnovna živila Tako odpade na uvoz živil 25 odst. celotnega uvoza teh držav, na uvoz drugih izdelkov široke potrošnje pa nadaljnjih 38 odst. Zunanja trgovina, industrija in banke so torej v rokah inozemskega kapitala. Njegove trgovske firme se u-kvarjajo tudi z odkupom kmetijskih pridelkov za izvoz, hkrati pa razdeljujejo tudi uvožene dobrine. Ena izmed največjih družb je francoska Družba za Zahodno Afriko, ki se ukvarja z odkupom zemeljskih oreškov, palmovega olja, kave, kakaa, banan, kož itd., v glavnem pa opravi tudi razdelitev u-voženih strojev, opreme in izdelkov za široko potrošnjo. Dve tretjini blagovne izmenjave teh držav sta usmerjeni v Francijo, ki je udeležena v izvozu s 70 odst., v uvozu pa s 64 odst. Francija uvaža zemeljske oreške, kavo, palmovo olje, kokosove o-rehe, kakao, banane in druge pridelke, izvaža pa razne stroje in drugo opremo, motorna vozila in motocikle, naftne derivate za obleko, sladkor, vino, mlečne izdelke in druge izdelke široke potrošnje. Predsednik Naser ima sladkorno bolezen? LONDON, 22. — List »Dai-ly Express» (neodvisno konservativni) piše, da ima predsednik ZAR Naser sladkorno bolezen. Pod naslovom »Nevarni dnevi v Egiptu ... Naser je zelo bolan» piše list: »Čeprav egiptovski funkcionarji ne bodo priznali, je sedaj v Kairu znano, da ima 43-letni ,obilni Naser sladkorno bolezen. Ve se, da je v preteklih mesecih dvakrat padel v nezavest«. Potem list še dostavlja, da je Naser slab pacient, ki večkrat pozablja jemati zdravila. Vest tega lista je lahko tudi samo pobožna želja določenih krogov. ‘ .1' *:<-$ \L ' M: '< jSSša? V? - . . , B® " .... Odv. Samo (na desni) in odv. Degli Occhi prekinja ta pričo Ferraresija V «Komunistu», tedenskem glasilu ZKJ SPOMINI MARŠALA Tj| Sovjetski vojaški ataše v Beogradu ni hotel verjeti Ttih da se Nemci pripravljajo na napad na ZSSR BEOGRAD, 22. — Glasilo Zveze komunistov Jugoslavije «Komunist« je začelo objavljati zbirko spominov predsednika republike maršala Tita o pripravah za vstajo 1941. leta. Tito med drugim ugotavlja, da je Komunistična partija Jugoslavije že ob okupaciji Avstrije zavzela stališče v borbi proti fašizmu in da je bila Komunistična partija Jugoslavije prva, ki je v Kominterni zahtevala, da se koncentrirajo sile za bodoče borbe. Ostale partije so bile pasivne, ker so čakale direktive Kominterne, sovjetski voditelji pa niso ho- teli ničesar podvzeti, ker niso hoteli jeziti Nemcev, in sploh niso verjeli, da jih bo Nemčija napadla. Tito poudarja, da je v razgovoru z vojaškim atašejem Sovjetske zveze v Beogradu opozoril, da se Nemci pripravljajo na napad na SZ. Vojaški ataše Sovjetske zveze tega sploh ni hotel verjeti. «»----------------- Titovo potovanje po Gvineji KONAKRI, 22. — Predsednik republike maršal Tito je odpotoval danes na turnejo po Gvineji. Na poti v Mamu, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Nadaljevanje procesa Martirano Izjave profesorja Obertha Priča, ki zanika Ogromni ogledali v višini 1500 km kar trdi Ferraresi bi osvetljevali Zemljo noč in dan Lasso izjavlja, da v noči 10. septembra 19-)8 ni videl v vlaku Ghianija RIM, 22. — Mnogo bolj mirno, brez incidentov se je danes nadaljeval proces Miar-tirano, medtem ko je bil včeraj zelo razburljiv dan in mogoče sploh najbolj razgiban ves čas, odkar proces traja. Odvetnik Carnelutti se je silno razburil in za nekaj časa celo zapustil dvorano. Včeraj je pričal Bernardo Ferraresi. Ta se je v noči 10. septembra 1953 vračal z vlakom «Freccia del Sud» jz Neaplja in Rima proti Milanu. Ko je precej časa po zločinu zagledal v neki reviji sliko Ghianija, je obstal: spomnil se je, da je tega človeka videl v vlaku. Včeraj je nastopil kot priča. Mož govori, kot da je o tem, kar pripoveduje popolnoma prepričan. In je čisto mogoče) da je prepričan ; vsekakor ne dela vtisa, da ne govori resnice. Lahko na je še vedno možno, da to, kar on v dobri veri prtka-ztne kot resnico, ni res. NI .,e ba' pogledati Ghianiju v oči in izjavil je, da mu je hudo, toda vest mu nalaga govoriti :snico. Danes pa je bil zaslišal En-rico Lasso, ki dela v istem podjetju kot Ferraresi in se je isto noč tudi vračal z Istim vlakom kot Ferraresi. Ta je od Rima do Bologne stal, nakar mu je Ferraresi odstopil prostor. Bil je zelo utrujen in je v kupeju napol spal. On nele ni potrdil Ferraresijeve-ga pričevanja o prisotnosti R. Ghianija v vlaku, temveč je ob soočenju z Ghianijem danes celo odločno izjavil: »Tega človeka nisem nikoli v svojem življenju videl«. Potem je sledilo soočenje med Lassom in Ferraresijem. Izjave obeh prič so si nekoliko navzkriž glede tega, kdaj je prišel Lasso sedet, v Bologni ali že v Firencah. Popolnoma pa si nasprotujeta glede Ghianija. Toda pri soočenju sta obe priči vzerajah vsaka pri svoji izjavi in nobena ni popustila niti za las. Zaslišanih je bilo še več i « SiSBtea« ; S Z" :. m* ■ M mm l.odovico Casali, ki ima 76 let in se nahaja v zavodu za starčke, Je šele sedaj zvedel, da je novembra zadel na totocalciu 672.000 lir prič, predvsem finančnih izvedencev, ki so podajali poročila o finančnem stanju Fena-rolimprese. Arzenik namesto moke 13 oseb mrtvili MANILA, 22. — Zaradi pomote nekega kuharja, ki je arzenik zamenjal za moko, je v Kanlaonu (Južni Filipini) umrlo 13 oseb. Med žrtvami je tudi kuhar sam. Nadaljnjih 35 oseb so v zelo resnem stanju spravili v bolnišnico. «»------- Zaradi žalitve postrežnice je ubil prijatelja LA SPEZIA, 22. — V nekem baru ob morju je to noč 27-letni Angelo Costa u-bil leto mlajšega Annibala Antoniettija. Ta se je šalil s postrežnico, ki mu je nekoliko bolj ostro odvrnila, ko se je čutila užaljena. V njeno obrambo je nastopil Costa. Mladeniča sta se zgrabila in Costa je Antoniettija sunil v steklo izložbe, ki se je razbilo. Kos stekla se je An-toniettiju zaril v bok ter povzročil, da je v bolnišnici, kamor so ga prepeljali, umrl. Costo so zaprli pod obtožbo nenamernega umora. Mladeniča sta bila sicer prijatelja. Iz zapora naravnost v avdienco k cesarju ADIS ABEBA, 22. — Več kot sto civilnih oseb, ki so bile v zaporu pod obtožbo sodelovanja pri poskusu državnega udara decembra meseca, so izpustili, ko se je dokazala njihova nedolžnost. Med temi osebami je tudi pomočnik zunanjega ministra Go-itabom Petros, ki je bil takoj po ponesrečenem uporu zaprt v samotno celico pod obtožbo, da je sodeloval z uporniki in da je od diplomatskih predstavništev zahteval priznanje nove vlade. Izkazalo se je, da je Goitahom pri stvari povsem neudeležen in njegova nedolžnost je postala tako očitna, da ga je takoj, ko je bil izpuščen, sprejel v avdienco cesar Haile Selasi. V zaporu pa je ostal namestnik ministra mornarice ter nekaj višjih častnikov cesarske garde. Razen teh pa seveda general Mangustu Neway, pr# oiganizirala s°f‘alj0tis^ 10.000 oseb. .skala oigamziiaio —- juppr, ka pred seulstf®i, f nato pa pred je F, sednika vlade, > ^ «i? di in cidentov- ^ policije na dem j,: biio ranjenih okr°« Policija je upo« ne bombe. pili? Demonstranti s li proti vladni nja svoboščin 9 piavice izražanja-navdušeno Plos sti antom. RABAT, 22. -f spjm.>., dio javlja, da J t slala 8.000 v°ja 0d sko Saharo juz«°. pokrajine Tarf ■ piv vojaška ojačenja di v Ceuto in v ""V* MADRID, 22. '' ., 9' neral Antonio j ^ Fuente je naprav J s tem, da se _Je ,j napadu omračen f vlaka. General J ^ časa trpel za Pa‘ [et. njami. Imel je i ... mm iiiiMiiiiiuiiiliiiiiimiiliiiiiniiii m m. iiiiiiiiinini mn m m mm miri n m iiiitmin.il n Milinimi m m m Gospodarski indeksi vladnega generalnega komisark^ Občutno povečano število Pr^ privatnih in tujih pomorskih Število rednih prog državnih pomorskih družb je ostalo ne*^^ no - Vedno večji gospodarski pomen prometa s tovornimi 0 jeta*. ta 173.900 ton, tj ton in lam zn»sfi< met z lesom J .ffl. y leta 34.000 to". jj#,!; ton. 1959. lel vrod1,;' gotovo nedolžna. | gi proučevali možnost skupne- Urad za statistiko, popise in proučevanja vladnega generalnega komisariata je objavil v posebni brošuri gospodarske indekse Trsta in primerjavo s prejšnjimi leti. Gre za 54 statističnih tabel, v katerih so objavljeni podatki in primerjave iz vseh panog tržaškega gospodarskega in socialnega življenja ter tudi vrsta podatkov o delovanju javne uprave. Številni podatki so že poznani, saj jih objavljamo v našem listu redno iz meseca v mesec in smo že večkrat naredili tudi podrobne letne preglede. Vendar pa so med objavljenimi številkami tudi nekatere zanimive, ki pa so manj poznane in ki jih običajne publikacije komisariata in trgovinske zbornice ne u-poštevajo. Tako je na primer v tabeli št. 6 objavljeno število rednih pomorskih prog tržaškega pristanišča ter njih razdelitev na domače državne ter privatne proge in na tuje proge, kot tudi razdelitev prog proti posameznim prekomorskim področjem. Ti podatki pa so zelo značilni. Število državnih prog je namreč v bistvu neizpre-menjeno, saj jih je bilo 1955. leta 20, naslednja leta pa stalno 24 in jih je bilo toliko tudi lani, pri čemer pa je treba podčrtati, da je vpošteva-nih tudi pet lokalnih prog. Občutno pa se je povečalo število rednih prog svobodne plovbe pod italijansko zastavo, saj je bilo teh prog 1955. leta 5, 1956. leta 8, 1957. leta 7, 1958. leta 9, 1959. leta 11 in lani 13. To povečanje rednih pomorskih zvez gre sko-ro v celoti na račun prog proti vzhodnemu in zahodnemu delu Sredozemskega morja in je bilo takih prog 1955. leta 3 lani pa 8. Do izrednega povečanja števila rednih pomorskih zvez pa je prišlo pri tujih pomorskih družbah, saj je bilo 1955. leta rednih prog s tujo zastavo 23, lanj pa kar 39. To število je naraščalo takole: 1955. leta 23, 1956. leta 27, 1957. leta 29, 1958. leta 30, 1959. leta 33 in lani 39. Uradni statistični podatki torej potrjujejo trditve in zahteve tržaških gospodarskih in zlasti sindikalnih krogov, da obstajajo stvarni pogoji za okrepitev državnih pomorskih zvez iz tržaškega pristanišča. Ni namreč nobenega dvoma, da tako italijanski privatni pomorski kapital kot zlasti tuje pomorske družbe krepe redne zveze s Trstom in so tako občutno povečali število ter zvez, izključno iz gospodarskih razlogov, ker pač imajo od tega koristi. Ti interesi pa niso vedno povsem v skladu s potrebami pristanišča in so prav zato ustanovili v Italiji holding Finmare, ki naj s svojimi štirimi pomorskimi družbami u-streza interesom pristanišč in njih zaledja. Podatki tudi dokazujejo, da se v pristanišču stalno veča delež tujega ladjevja in to s progami proti nekaterim gospodarsko najbolj zanimivim geografskim področjem. Število tujih pomorskih zvez se je tako na progi proti Aziji povečalo od dveh v letu 1955 na sedem v letu 1960, proti Amerikam pa od šestih na deset. Celatno število rednih pomorskih prog je doseglo v pristanišču skupno število 76 in je bilo znatno višje kot 1955. leta, ko je bilo prog 48. Kot pa že rečeno, gospodarski rezultat za potrebe Trsta pa ni tako ugoden, saj se je predvsem povečalo število tujih pomorskih zvez. V isti publikaciji so tudi objavljeni podatki o prometu blaga med tržaškim pristaniščem in zaledjem, ki so ga prepeljali s tovornimi avtomobili. Ta promet postaja namreč vedno pomembnejši in sedaj dosega že visoke številke tako, da ga bo treba resno upoštevati pri vseh proučevanjih položaja pristanišča. Ta promet so pričeli statistično ugotavljati šele 1957. leta in za prejšnja leta ne razpolagajo s podatki. 1957. leta je promet s tovornimi avtomobili dosegel 702.600 ton, 1958. leta 925.800 ton, 1959. leta 1.172.500 ton in lani 1.410.200 ton. Levji delež tega prometa odpade na surovo mineralno olje in derivate (bencin, ma-živa in podobno) in je promet s tem blagom dosegel 1957. leta 342.800 ton, 1958. le- ton 1959* j.*- lani 100.800 ton-nim blagom 8 le^ 1(: 325.800 ton, 1 48l.^ ton, 1959. lani 537.700 tono{0fifv' Večina tega smerjena Pr0' be?rf); zlasti velja * t $4 dar pa se 0*$®, promet z A^8 v8lal. irf zalednimi dr !-V; lani promet z aSlJ ,- '• ledjem znašal p j Avstrijo 347£3« J5*, lavami g Fromet z A**. kqt gimi državami V se L Fromet z Avf^t rih letih vec \a. ton, 1958. leta j0 leta 249.700 ton obstal %s Očitno perspektive^to'^#’ lr a f »*’ ugodne ugoane zg stanisce kot tv0. f, čir.. rtrvcnnd3^S ,-,(7 ,.*j • rast prometa . v ,i tomobili. MMZ A! ško gospodare čo je nujno P^pre<<' men ■ rTS*** »"V nji sistem ce im dernizirati ti ur ■>> i '‘1 Angleški fašist Mos!ey (na desni) s pesn Mosley je prišel v Rim predavat fašisto®1 davanje je prišel tudi Ezra Pound, sicerv0jef8 pesnik, ki Je bil v ZDA obsojen zaradi s v p korist fašistov med vojno. Po 12 letih •>* ji1 bil pomiloščen In Je prlšei v Italijo tfr. v 9^ nem Tirolskem. Sedaj pa Je moral l,ri11. vi stare fašistične prijat*1^ V prvih dneh pomladi - teden mladinske knjige zhoiIMiio razmišljanje Hlvoinem odnosu do jodide ^ nedavnem napadu na knjigarno, kjer se v prevodih nahajajo udi Dante, Boccaccio, Leopardi, Foscolo in drugi, nočemo vide>i izraza Koda duševnosti večjega dela italijanske mladine tni>Soh -- Trs.tu govorimo nimo P°dzavestno spom-ma v 'Bredstavlj( wižjo VotT ‘‘^nastavlja naj- w- bodisi a slovenske knji-rn°, Si jo nabavi- Sedati ; S' 30 žalimo vsaj Vorimo v niaJne,dtem ko g°- m>adir,ske k„i.dne'1 0 tednu le>0 v 1, njlge- ki mu da-njega ^,.°jen,h tudi zuna- )o Mori z itlnih ruzsiava- s Podelitvi- rarnl nT* na°rad, P« ** ““ J« Breri domisliti tudi, pra» m,na nedavnim v Trstu iko knjinnlna naTudla Trža- Ltoie nentai Bre za °ncepcži i. , ' za dvoje ?rani rasisti* re' Na eni ’■ ie r„U t c,,a «kultura», ki ‘cren»U hi"" Pn,i fca- °. «ničp,POt6m nuJ«o sle-5t/ 2nanih .an3e s požigom ^ ^Mini z8ledih nacistov, °.b°gt“>tvi lrani. pa želja po °rja t«di s knji- f°d°’ kib7aPase(k‘rpa ne po-Sedc|j Dr«'* moccJlio še-Polovil v slopa n >*e » T?r?V°du^' medtem ‘"‘•jatislc,, f“ dogodi, da se ,00. na(* slovensko n®toih* «!C*er se o ter Pre- >*« nnhl:SVetovn'k knji' 222« . tr«.uu"1° " Prevodih turfi “cei° in Collodi o°Sco!o lU»t!,' D“nte Sil '”10. Vitč~'‘te‘ Leopardi, «e^e' PrgtoCini- MOra,,iQ; viaŠt'V.ldeti v fe . ®nj !Wo'i, ,"""3an«)ce in drugi. No-ruzbijaškem rnf .,ržašiccJr!f? duševnosti »m, o« Wi« ?end mladine da Uij moramo ugo- raoa—' d Pako -nnSa,in ”07110 „ '«UcU04ta«liajo ^elo mTl°0ih> ki tM v kulZ , f ospredr tafco početje 1 mi zelo v do i?a ie tud,- Pa u9otavlja- ' ZTiajo lu9oslovansko 3e Pokazalo davno predavanje Aurelie Gruber-Benco o italijanskih prevodih 4ndriča in Bulato-viča. Gotovo je to boljša, lepša in pravilnejša pot, na katero bi morala tudi mladina. Tako pot bi morali mladini kazati tudi v šoli in je zato tudi šola odgovorna, če mladina namesto kulture kaže rasistično sovraštvo. Pravzaprav smo hoteli v zvezi s tednom mladinske knjige opozoriti na nekatere knjige za mladino, pa se nam je rodilo to razmišljanje spričo dogodka, za kakršnega smo mislili, da bi moral za vedno spadati v že nekoliko oddaljeno preteklost. Naš namen je čitatelje prav v teh dneh povabiti, naj pridejo v knjigarno in naj si ogledajo zalogo knjig za mladino. Ko govorimo o mladinski knjigi, mislimo na širok razpon, ki gre od slikanic za tiste, ki še ne znajo brati, do resnih del, ki jih potrebujejo dijaki tudi v najvišjih razredih srednjih šol. Lahko poudarimo, da Slovenci nismo imeli nikoli toliko knjig za mladino, kot jih imamo v tej povojni dobi in še zlasti i zadnjih letih. Skoraj vse slovenske založbe skrbe, da s n med njihovimi izdajami tudi mladinske knjige, daleč pred vsemi ostalimi pa je seveda založba Mladinska knjiga, Poleg najširšega izbora, ki poseba tudi v književnosti drugih narodov, se s pravo tekmovalno vnemo goji tudi ilustracija knjig. Menda ni slovenskega umetnika, ki se čuti sposoben tudi za ilustri-ranje mladinskih knjig, da se njegovo ime ne bi pojavilo na tej ali oni knjigi. Izbor snovi za mladinske knjige pa se ne ustavlja pri leposlovju, temveč posega krepko tudi na znanstveno področje, čeprav na način, ki je za mladino privlačen, pa naj gre za opise raznih ekspedicij, utopističnih (vsaj še za sedaj!) poletov v vesolje ali za poseg na matematično področje. /=*V=» — Kej misleš, Jakec, kej ne morbet tudi tu kej pomene, ke je blo za svetga Jožefa tašno grdo vreme? — Kej češ, de pomene! Pride taku, a! Kej češ de znajo oblaki, ka-daj je sveti Jože. — E, jest be pej reku, de ni taku. Jest rečem, de je tu zatu, ke so nardili Jožeti še an praznik na prvega maja. Sej se spouneš, de so lani praznavali Jožeta tudi na prvi maj. Na tu vižo je postou tudi ane sorte komunist jen taku se je zameru. Samo se me zdi krivično, de morejo za- stran tega trpet glih Ricmanci, ke uani niso pr temi neč krivi. — Kej češ, na sveti je ni pravice. Ku — denmo reč — tisto, ke zdej, po tolkeh le-teh, se na anbot zmislejo za klicat ane Tre. bence pred vojaški tribunal zatu ke so, ku prauejo, dezentirali. Uani, ke so bili dol pr bataljon špečjal jen pole, ke j eh ni tou nobeden več poznat jen ke so šli zatu do- mou, zde j pej kar na anbot «de so de- zentiraliv! — Pej kej jest zmiri pravem, de državni aparat al — ku pravejo — burokracija, tu je ana tašna žvau, ke nikoli ne znaš, ki te bo zgrablo, Ti greš lepu spat, zatu ke misleš. de si vse doužnosti lepu opravu, de si plaču dauke, de si plaču fet, plaču Ace-gat, de nimaš nobenga kontravencjona jen taku naprej. Ma kar na lepem te pride — tak — plači še tu, tle si se pregrešu, tle si falu! — Znaj kej? Fali se pej lahko povsod, tudi če m glih burokracija. Prfina pr športi. Vidi — denmo reč — pr Triještini' Tam jemajo anga komisarja ker se je zmislu, de bo dau proč tistga njeh trenerja. Ma višja komanda je rekla: Ne, glih tisti trener more ostat naprej jen ti, komisar bejžga proset, de ostane. Ta je šou, ma se je taku razjezu jen je dau pej uan de- mešjone. Ma višja komanda je spet rekla: Ne, glih ti moreš naprej komendi-rat. Videš, de ga lomejo tudi pr športi. — Ja, me ne povsod. Vidi, denmo reč pr našmi Bori. Tle pej delajo forte fajn. Delajo vseh sort športov jen tudi dobro jen se zmiri lepu skažejo. — Ma tudi Glasbena Matica — ni kej reč. So uni dan nardili an prou fajn koncert. Jen je blo prfina šele ledi. Jen tudi kontenti so bli, zatu ke so forte fajn godli. — Ne rečem, de niso fajn godli. Ma vse-lih se me zdi, de tisti orkester od Glasbene Matice propada. Zatu ke jest se dobro spounem, de anbot so jemeli tudi trombe-te jen ta bot jeh pej ni blo. Jen mene se zdi, de u anmi orkestri, ke se šika, morejo bet tudi trombete. — Posluši, serota! Jest se narpoprej čudenj, de ti, ke Si u Trsti vre tolko let še ne znaš, de je orkestrou vseh sort. De so taki, ke jeh je pet, šest jen ke godejo za ples, jen so taki, ke jem rečejo, de so simfonični, ke jemajo tudi trombe te jen še tol ko drugeh štrmentou, ke ti nanka na znaš kaku se kličejo jen pole so tudi orkestri ke jem rečejo godalni. Tu so tašni, ke je majo samo tašne štrmente. ke se vleče se lokam. Jen če je tašen godalni orkeste mejčken; alora se me reče komorni jen ma pari še godalni. Jen taku je blo tudi na pisano na programi. Jen tašen majhen or kester ne more jemet tromb et, zatu ke trombete so preveč močne jen be blo slišat samo njeh. — A, taku je ta reč! Ja, ne zameri, nisem znou. —. Ben videš, Mihec, dej se kej intere-sirat tudi za umetnost. Sej se tudi ti držiš, de si zobražen jen an drugi bot ne stoj taku naumno prašat. ke nardiš grdo figuro! NA FILMSKEM Kaj pripravlja podjetje «Jadran-film» Za letošnji festival jugoslovanskega filma v Pulju pripravlja zagrebško podjetje eJadran-films poleg že dokončanega filma nSignali nad mestoms še tri druge filme. Pravkar je zaključilo snemanje filma iiiitiia«>iiiiliililllft>liliii»lil«iiitiiail>ii«iHMiill««lll«*llil*il«ll*liailatl>sisu*>it«iaiiiiia*ii«iaaiitiiiiiil«lfl«iiiBa*faa«a*Bii«lllli>*liBiiillliiaaiiBiiiii*lHnlial>lii>iiailila>lii>n*i*i*i*t**i 11. aprila se bo začel proces proti nacističnemu krvniku Kako živi, kaj dela, kako je zavarovan Adolf Eichmann- sovr I Obkrožajo ga trije varnostni pasovi, ki ga hermetično ločijo od ostalega sveta - Noč in dan je ob njem telesni stražar - Dnevni zdravniški pregled Prvič odkar je bil Adolf Eichmann ujet, so v Izraelu dvignili zaveso tajnosti v katero je bila vse doslej ovita celica državnega sovražnika številka 1. Prvič se je namreč zvedelo nekoliko več o tem, kako živi, kaj dela in kako je zavarovan ta največji nacistični vojni zločinec — krvnik židovskega ljudstva. Adolf Eichmann je za Izrael zelo važen. Zato ga je treba ohraniti živega in zdravega, da bo lahko sedel na zatožno klop. Tako ga obkrožajo kar trije stražarski pasovi, ki so med seboj povezani, vendar pa vsak opravlja svojo nalogo in deluje po svojem ločenem sistemu. Prvi pas je okrog samega jetnika in ga hermetično loči od vsakega stika z zunanjim svetom. Eichmann vidi samo stražarje, ki so v njegovi neposredni bližini, nekaj višjih oficirjev in ne- kaj tednov sem tudi svoja | 1 r*Ua (po izvirniku) iz knjige Nikolaja Nosova: Neznalčkove dogodivščine Četrtek, 251. marca 1#6I ‘Š Vi'30:11 Za''' naših > in ara «Fir»hou- 25. Trst »Tre,j Skl HepS strarl»; 14.20: hS hS* r'Mv5 00: Ua“- S»- Slo 3(: uS£bQa, za vas; h, »en'. 12.50- p, i°vailske8a k fes * - - II. program 9.00: Stari motivi za novi dan; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Mali orkestri lahke glasbe: 14.40: Vaš juke-box; 16.00: Progranj ob štirih; 17.30: Koncert operne glasbe; 18.30: Kolesarska dirka Men- tone-Rim; 20.30: Proces Kara- mazov. III. program 17.00: Kvintet (Beethoven, Dvorak); 18.30. Skladbi Nina Rote m Ottavla Žilna, 20.00. Vsakovečerni koncert; zi.3u. «Los Comuneros«; 22.la: Skladbe Albana Berga. Antona We-berna in Igorja Stravvinskega, 23.10: Mala poetična antologi-ja; 23.25: Poslovilni koncert. Slovenija 8 35- Poje Koroški pevski zbor 'p. v. Pavla Kernjaka; skih skladateljev; 12.00: Veseli godci; 12.25: Nekaj znanih uvertur; 13.30: Zabavni ansambli; 13.50: Poje Slovenski oktet, 14.05: Joseph Haydn: Simfonija št. 98 v B-duru; 14.35: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40: Iz svetovne književnosti Alan Xykes: Luč; 16.00: Majhna prodajalna plošč; 16.30: Po- zdrav pomladi; 17.15: 45 minut turizma in melodij; 18.00: Sopranistka Birgit Nilssohn v operah Mozarta, Beethovna ih Webra; 18.30: Zabavni orke- ster Steve Alfen; 20.00: Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.25: Johannes Brahms: Dvojni koncert za volino, violončelo in orkester; 21.45: Po svetu jazza; 22.05: Wa»er Piston; Sonata za flavto iti klavir. Ital. televizija 12 45' TV šola; 16.45: Direktni prenos koesarske dirke Mentone-Rim; 17.00: TV za o-troke; 18.00: Nikol m prepozno; 18-30: Dnevnik; 18.45. Stan In novi šport; 19.00: Potni list' 19.25: Program lahke piasbe 19.50: Proizvajati več; ->0 10' TV za kmetovalce; 20.30: Dnevnik: 21.15: «Campani!e se-ra». 22 30: Cinelandia; 23.00. Očividci (od Nevv Vonta do Ognjene zemlje), 23.30. iv dnevnik. .<*!«£ ssp Izbra- i>: r, \f' i7^adatpn ^bena ga- & G'LAnt0n Lajo- |J»0S mozaik; 19 0?,3 18.00: 19: Nabavne me- Tf‘>VU,r>iPr'n0S RL; »-»S: H. hi »% 4 op;3^,. Beethov ??>0/„/ imate pokvarjen televizor/ • RIJSFONIRAJTE na 24018 Specializiram tehniki tvrdke ^Radio TREVISAN V urn tuuotuvtiajo ta-knifinjo mtprrenciio Jug. televizija F(£ 4 op'35,!, Beethoven: 9.25: Z našimi solisti in skla- 23.00- P^I datelji; 10.15: Popevke se vrstijo; 10.40: Pet minut za novo r — Drnn,-.~. pesmico; 11.19: Zvočni 'n 'nt n f °9ram me*zo: 1120: Orkester R TV »i. morjih; Ljubljana izvaja dela stoven- zagreb 9.00: TV v šoli Italija 17.00: TV za otroke. Ljubljana 18.00: iskrič — TV slikanica za otroke; 18.10: Cas_ izletov je tu - Mislimo na svojo pot; 18.20: TV pošta 18JO. Prevrnjene mize —-Jv (um iz serije Robin Hood. L • Psihologija prometa MI. Beo erad 20.00: TV dnevnik; 20.20. Sestra - film; 20.30: Spozna-vajmo svet in domovino; 21.Ju. Mali variete — zabavnoglasbena oddaja. Italija 22.30: Cinelandia. zagovornika: koelnskega odvetnika Roberta Servaciusa in njegovega pomočnika Die-tera Wechtembrucha. Celo ko so novinarji dobili dovoljenje za obisk in ogled njegove celice, jih Eichmann ni mogel videti. Se več, niti vedel ni za njihov obisk. Med njihovo prisotnostjo so ga namreč prepeljali v neki drugi prostor in ga ponovno zaprli v celico še-le, ko so novinarji že odšli. Eichmannovi osebni stražarji so neoboroženi. To pa zaradi tega, da ne bi kate-r, od njih bodisi zaradi mrž-nje ali zaradi trenutnega nastopa gneva, uporabil o-rožja proti Eichmannu, ga ranil ali pa morda celo u-bil. Stražarji z Eichmannom ne spregovorijo niti ene same besede. Da bi preprečili kakršne koli nezaželene slučajnosti, so stražarje izbrali izključno med ljudmi, ki so nekoč sami živeli pod nacističnim režimom, bili osebno poškodovani ali pa so nacistični bes občutili njihovi najbližji sorodniki. Stražarja, ki v prvem varnostnem pasu pazi na Eich-manna, ves čas opazuje skozi okence iz druge sobe policist. Tukaj pa se že začenja drugi pas. Policisti v tem pasu so oboroženi. Njihova naloga je kontrolirati prostore v katerih živi zapornik. Brž ko se Eichmann v celici obrne do stražarja s kakšno prošnjo, se ta njegova prošnja takoj posreduje policistu v sosedni sobi in šele nato oficirju. Sele ko da ta svoj pristanek, se odgovor zopet prenese do prvega policista in nato o-sebnemu Eichmannovemu stražarju. Tretji pas je v dobesednem smislu besede nepro-bojen zid. Eden od komandantov straže trdi, da ga niti oklopna divizija ne bi mogla prebiti, če pa bi se to vendarle zgodilo, bi Eich-manna ne našla več živega. Pot v Eichmannovo celico vodi skozi ozek prelaz. Na obeh straneh stojijo stražarji, koliko pa je takih, ki jih • ni videti, nihče ne ve. Celotni prelaz je pravi labirint železja, bodeče žice, betona in pušk pripravljenih na strel. Eichmannova celica je velika 4X4 metre, je visoka in svetla. Vso njeno opremo predstavljajo štiri stvari; postelja ob zidu, miza na kateri je nekaj knjig v nemškem jeziku, stol ob vhodu na katerem dan in noč sedi stražar in luč, ki visi s stropa in osvetljuje sobo z dovolj močno svetlobo, da se lahka čita. Iz prejšnjih poročil o Eichmannovem življenju v celici se je vedelo, da najraje prebira biografije in kriminalne romane. Toda med novinarskim obiskom je na njegovi mizi ležalo Rei-klingerovo delo »Hitlerjev poskus iztrebljenja Zidov v Evropi«, trije zvezki Wolfa in Poljakova o tretjem Reichu in še nekaj drugih knjig. Na robovih teh knjig, ki so mu bile dane po nasvetu njegovega zagovornika, Eichmann s svinčnikom zapisuje beležke. Luč je tako postavljena, da je ne more doseči niti če stopi na stol. Na nedosegljivi višini je tudi majhno okence z mrežo, ki mu ne dopušča pogleda navzven. Razume se, da stoji na drugi strani pod oknom oborožen stražar. Iz te sobe, v kateri je Eichmann že od 25. maja 1965, vodijo vrata v sosedni prostor iz katerega je dostop v kopalnico. V njej je kad v kateri lahko zapornik pere svoje perilo. Eichmann se lahko vsako jutro tušira s toplo vodo. Poleg kopališča je toaleta, toda brez vrat, kajti tudi tukaj stražarji Eichmann« ne spustijo iz pogleda. Eichmannov dan: vstaja okrog 5.30, sam si pospravi posteljo, očisti sobo, se u-mije in brije z majhnim e-lektričnim aparatom. Tudi tukaj je vse tako urejeno, da nima zločinec nobene možnosti za samomor. Aparat za britje je iz plastične mase, deluje pa na baterijo s slabim tokom. A-parat mu izroča stražar na roko samo da se obrije in mu ga takoj po uporabi zopet odvzame. Ob 7.30 se začenja Eichmannov delovni dan in traja do 10 zvečer. Do nedavna je ta čas prebil Eichmann popolnoma sam, sedaj pa se po nekaj ur na s svojima aan razgova branilcema. Eichmann prejema iz zaporniške kuhinje isto hrano kot oficirji straže. Tudi v kuhinji je uvedena nenavadna stopnja varnosti. Vsa-kega dne pripravijo deset enakih obrokov in jih postavijo pred oficirja. Ta izbere en krožnik za Eicnman-r.a, ostale pa dobijo oficirji. Eichmannu je dovoljeno, da prebije pol ure dnevna, seveda pod močno stražo, na zraku na notranjem dvorišču. Prostor po katerem se lahko premika je začrtan s kredo. Tudi Eichmannovo zdravje zelo strogo nadzorujejo. Vsak dan ga temeljito pregleda zdravnik in svoje o-pazke zaDisuje v dnevnik. Adolf Eichmann bo svoje sedanje bivališče kmalu zapustil, toda samo do sodišča v katerem se bo 11. a-prila začelo zadnje poglavje njegovega zločinskega delovanja, t. j. razprava proti njemu, ki bo nujno tudi razprava proti nacističnim kriminalcem kot celoti. Za bližnji filmski festival v Cannesu, ki se bo začel 3. maja, se je doslej prijavilo že 28. držav Sovjetska zveza bo zastopana z barvnim filmom in z enim 70-mm filmom, Japonska pa bo poleg uradnega zastopstva sodelovala tudi z retrospektivnim prikazom del režiserja Kenji Migozuckija, avtorja med drugimi tudi filmov «Življenje 0’Haru —- galantne žene» ter ePripovedke o beli lunin. Festival bo lahko letos računal tudi na sodelovanje izven-evropske televizije, kot ameriške, sovjetske, japonske in še mnogih drugih. Kot je bil leta 1980 izven natečaja prvič predvajan film «Ben Hun, tako bo letos izven natečaja prikazan film «Exodus» Ottona Premingerja, ki bo trajal 213 minut. Teden češkoslovaškega filma v Rimu Danes se bo v salonu Margherita v Rimu otvoril Teden češkoslovaškega filma v organizaciji Češkega odposlanstva v Italiji, družbe «Ceškoslovensky film» in družbe uUnitalia filmi). Med to manifestacijo, ki bo trajala do 30. marca, bodo prikazani umetniški in kratkometratni filmi, med katerimi: ((Višji principi), »Povsod živijo ljudje«, «Ura policije», ePetorica med milijonom». «Pet.a sekcija» in šfiri-najst kratkometražnih filmov. Zadnja dva dneva tedna bosta posvečena Jiriju Wcissu s prikazovanjem «Julija. Romeo in tema» ter «Strastna». Za to priložnost bo prispela v Rim skupina češkoslovaških igralcev, igralk in režiserjev. 90 držav na festivalu v Moskvi II. mednarodnega filmskega festivala v Moskvi, ki se bo začel 9. junija, in ki bo trajal dva tedna, se bo udeležilo okrog 90 dežel. Vsaka od njih bo lahko sodelovala z enim umetniškim in enim kratkometražnim filmom. Za ocenjevanje in za podeljevanje nagrad sta bili sestavljeni dve mednarodni žiriji v katerih so med drugimi tudi Ltichino Visconti (It.), Ronald Neam (Ang.), Francisco Pino (Mehika), Joris Yvens (Nizozem.), Zoltan Walcosci (Madž.), Karel Zeman (CSR), Leon Mousinac (Fr.) in drugi. Festival bo verjetno že v novi dvorani »Rusija«, ki bo lahko sprejela 2500 gledalcev. Zdravniški kotiček Arterio- skleroza Kaj jo povzroča, kakšni so znaki in kako se zdravi «Zlati g]obus» za Cino Lollobrigido mm* Med svečanostjo v Hollywoodu je bil Gini Lollobrigidi podeljen «Zlati globus», obenem pa jo je ^Združenje inozemskega tiska v Hollywoodu» proglasilo za anajpri-Ijubljenejšo igralko na svetu». Med igralci je bil ta zveneč prilastek podeljen Rocku Hudsonu in Tonyju Curtisu. Burt Lancaster je prejel posebno nagrado za najboljšo moško dramsko interpretacijo v filmu ufilmer Gantry», za najboljšo dramsko igralko pa je dobila nagrado Green Garson, za vlogo gospe Roosevelt v filmu «Sunrite at Campobellov. Kot zna-no, se nagrada «Zlati globusn podeljuje na osnovi rezultatov referenduma kinematografskih revij in časopisov ter gledalcev petdesetih držav iz vseh delov sveta. Računa se, da je svoj glas oddalo nad en milijon in pol oseb. Lollobrigida je sprejem nagrade komentirala z vzkli- kom: «To je boljše kot kateri koli Oskar.)) Černigoj v Ljubljani V Jakopičevem paviljonu v Ljubljani bo danes otvoritev slikarske razstave našega tržaškega slikarja prof. Avgusta Černigoja. Razstavil bo nekaj svojih grafik in pa zadnja olja, ki smo Jih že imeli priliko vkteti na njegovi razstavi ob otvoritvi Gregorčičeve dvorane v Ul. Geppa in ki so vzbudile toliko zanimanja in različnih sodb ter ocen. Černigoj je z njimi samo še enkrat izpričal svoj nemirni slikarski duh in neizčrpno inventivnost ki mu navdihuje vedno nove stvaritve in vedno nove izrazne načine Marija Vog*initkv»a. ilustracija i> knjige Babica je naj-mUjša (napisala Manja vogelnikova) Kakor vidimo gre za precej komplicirano bolezen za nastanek katere še ne poznamo še pravega vzroka in kakor se zdi, je za sedaj prav malo upanja, da nam bo to v kratkem uspelo. ................................................. ........mm............................................................................................ OVEN (Od 21.3. do 20.4.) Ugo-den dan za finančne posle. Vaš | | f ^|r , Kakor kažejo statistike, so bolezni ožilja in srca zelo razširjene, kljub temu. da običajno tem boleznim posvečamo manj pozornosti. Se več! Dokazano je na primer, da v Ameriki približno 70 odst. ljudi. ki umre naravne smrti, podleže boleznim krvnega obtoka. Sem ne spadajo samo številni primeri raznih kapi, ampak predvsem tiste napake na ožilju, ki jih običajno imenujemo arterioskleroza. Ker je ta bolezen zelo razširjena pri nas zlasti med starejšimi ljudmi, je prav, da nekoliko več spregovorimo o njej. Predvsem je treba poudariti, da je arterioskleroza samo posledica nekega bolezenskega stanja, ki mu pravimo ateroskleroza. Znanstveniki so u-gotovili, da je prav ta prvi stadij bolezni najvažnejši in da je samo takrat možno vsaj do neke mere preprečiti nadaljnje razvijanje bolezni. — Vprašanje je kako bolezen na. stane ln kateri so znaki, ki jo spremljajo. Po dolgih letih proučevanj, ki so še vedno v največjem razmahu, je bilo ugotovljeno, da se v krvi nahajajo posebne snovi, ki so sestavljene iz protein in maščob. Te snovi imenujemo li-poproteine. V krvi zdravega človeka se te snovi nahajajo v obliki majhnih okroglih gmot (t. zv. alfa-lipoproteine), ki vsebujejo približno 35 odst. maščob in kakih 65 odst. protein. Na drugi strani pa so opazili, da se v krvi ljudi, ki bolujejo za aterosklerozo, te spojine pojavljajo pod obliko ogromnih podolgovatih tvorb (beta-lipoproteine), ki so zelo bogate na maščobah (75 odst.), medtem ko odpade na proteine komaj 25 odst. Te nenormalne tvorbe so odločilnega pomena za nastanek in potek bolezni, poleg koleste-rola, o katerem bomo spregovorili pozneje. Te razmeroma velike gmote se začnejo torej zbirati na stenah ožilja in tako povzročijo, da zlasti večje žile zgubijo svojo elastičnost. Sčasoma se začnejo na tako spremenjene stene o-žilja sesedati še nekatere kalcijeve soli: in tako imamo dokončno obliko bolezni t. zv. poapnenje žil ali arteriosklerozo. Poleg tega se pri tej bolezni opaža, kot smo že omenili, stalno povečanje količine kolesterola v krvi; gre za posebno vrsto maščobe, ki je zelo značiina za pojav arterioskleroze. Nekateri znanstveniki so šli celo tako daleč, da so nastanek arterioskleroze pripisovali izključno poveča, nju kolesterola v krvi; dane* pn je neizpodbitno lokazano, da je ta snov samo eden od vzrokov bolezni. Vsekakor so te ugotovitve privedle nekatere znanstvenike na misel, da bi se dalo preprečiti razvoj bolezni s tem, da bi arte-riosklerotičnim bolnikom dajali hrano, ki bi bila brez knle-sterola. Kmalu pa se je izkazalo, da to ne pomaga, ker ie organizem sposoben, da sam proizvaja to snov (na primer tudi iz sladkorja) in to v tem večji meri, če ga v hrani primanjkuje. Glavni znaki arterioskleroze (poapnenja žil) so torej v tem, da postanejo žile trde in da se zaradi tega zelo poveča pritisk krvi, posledice tega so jasne: 1. visok krvni pritisk povzroča motnje zlasti v živčnem sistemu; dovolj bo če pri tem pomislimo na pogoste napade omotičen, na posebno šumenje, ki ga čutimo v ušesih in podobno. 2. srce mora delati z večjo paro, da lahno vzdržuje reden obtok krvi; zato se zgodi, da srčna mišica pod prevelikimi napori prej ali slej opeša in neizogibna posledica je smrt. Razni zdravniki in znanstveniki so.začeli takoj misliti na način, s katerim bi lahko bolezen zdravili. Kmalu so prišli do zaključka, da je arterioskleroza neozdravljiva, ko se pojavi v svoji dokončni obliki. Možno pa je, vsaj do določene mere, preprečiti njen nastanek. Pri tem ima veliko važnost predvsem način prehrane, ker je dokazano, da nekatere maščobe ugodno vpli. vajo na nastanek bolezni, medtem ko jo preprečujejo zlasti nekatera nenasičena olja; prav tak učinek ima tudi heparina, ki se nahaja v ze- 1 A m n i l L 1- ^ 11 XI« .. I. i. l: lo majhnih količinah tudi v krvi. Zelo važno vlogo pri nastanku arterioskleroze imajo tudi nekatere žleze z notranjim izločanjem (t. j. hormonalni sistem), prav tako tudi prekomerno uživanje alkohola privede do poslabšanja bolezenskega stanja. V zadnjem času so že izdelali nekatera sintetična zdravila, s katerimi je mogoče pre. cej uspešno preprečiti nastanek arterioskleroze. pogum bo zače dajati sadove. Večerna radost. Pazite na zdravje. BIK (0(1 21.4. do 20.5.) Potrebna bo objektivnost v presojanju delikatnega problema. Zanimiva diskusija v družinskem okolju. Ne pretiravajte v uživanju. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Izognite se težavam, ki se vam stavljajo na pot. Odkritosrčnost bo prevladala nad nezaupanjem in obupom. Zdravje dobro, RAK (0(j 23.6. do 22.7.) Trenutna nerazpoloženost za delo vas utegne ugonobiti. Preprečili SU boste komplikacije na delovnem področju. Prehodne slabosti. LEV (od 23.7. do 22.8.) Z naglico in spretnostjo boste kos najnevarnejšim tekmecem. Napetost v običajni družbi prijateljev. Na vidiku daljše potovanje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaše pobude bodo poživile dejavnost celotnega kolektiva. Marsikaj bo odvisno od vaše potrpežljivosti in razumevanja. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Neka ponudba za poslovno združenje vas bo navdušila. Bežno srečanje utegne vneti vaše srce. Zdravje uravnovešeno. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. U.) Potrpežljivost bo potrebna pri reševanju delikatnega vprašanja. Nadrejeni bodo zadovoljni z vami. Vaša dobrota ne bo v celoti poplačana. STRELEC (Od 23,11. do 20.12.) Kljub možnim kritikam vztrajajte po svoji poti. Staro prijateljstvo bo v krizi. Zaupajte v bodočnost. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Upoštevajte predloge starejših sodelavcev. Popustiti boste morali če boste hoteli varovati mir. Ljubezensko pismo, VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dan velikih možnosti. Napeto ozračje v družinskem krogu, vendar ne za dolgo. Oseba, ki vas ljubi vam bo to tudi dokazala. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Neko sodelovanje bo pokazalo pozitivne sadove Izkušnja družinskega člana bo koristila vašim načrtom. Ne prenaglite se v sodbah. Vreme včeraj. Najvišja temperatura 12.3, najnižja 7, ob 19. umi 8, zračni tlak 1016.3 narašča, veter 33 km severovzhodnik, vlaga 18 odst., nebo 1/10 oblačno, morje razburkano, temperatura morja 11.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes ČETRTEK, 23. m"18 Slava Sonce vzide ob 6.04 In zaton* (rt 18.21. Dolžina dneva 12.17.: Lu vzide ob 10.20 in zatone ob H Jutri PETEK, 24. marca Simeon Po načrtih ministrstva za državne udeležbe Za tretjino bodo znižali proizvodno sposobnost GRDA Iz poročila parlamentu je razvidno, da gre za stališče, ki se že izvaja * Takojšnji odločni sklepi Nove delavske zbornice-CCIL rava Precejšnje razburjenje je vzbudila vest, da name- | sednik Faccanoni. Mrd dru- a vlada za eno tretjino znižati produktivno sposob- gim govornik omenil razna nost državnih ladjedelnic. To namreč trdi minister za vprašanja v zvezi z reformo državne udeležbe Bo v programatski izjavi ki so jo d^Tov^?™^ zadka°"°; predložili parlamentu m ki se nanaša na okvirni na- - - - - J črt bodoče dejavnosti vseh državnih ladjedelnic. Tak ukrep bi seveda v ve- liki meri prizadel prav ladjedelnice CRDA, saj znaša njih kapaciteta okoli polovico celotne kapacitete italijanskih državnih ladjedelnic, ki je dosegala do sedaj okoli 600 do 700 tisoč ton na leto in ki bi se morala znižati na okoli 400 tisoč ton. Omenjeno stališče ministrstva za državne udeležbe po vsej verjetnosti ni nič novega, saj gre v bistvu za izvajanje že znane politike. Praksa namreč govori, da se je produktivna sposobnost tržaške ladjedelnice Sv. Marka v vseh zadnjih letih zniževala, saj niso niti lire vložili za obnovitev njenih naprav, niti ni predvidena modernizacija. Tako se je že za skoro polovico znižalo število zaposlenih delavcev v ladjedelnicah CRDA v Trstu in v Tržiču in po novih «načrtih» naj bi se produktivna sposobnost ladjedelnice znižala za eno tretjino, kar pomeni, da bi se število zaposlenih znižalo najmanj za toliko, če ne za več. Po vsej verjetnosti bi se namreč število zaposlenih znižalo za mnogo večje število, saj se postopoma uvaja nova revolucionarna tehnika pri gradnjah ladij in je za iste kapaci- tete potrebno sedaj mnogo manj delavcev. Tajništvo Nove delavske zbornice CGIL je včeraj takoj razpravljalo o vesti, da nameravajo znižati proizvodne kapacitete vseh italijanskih državnih ladjedelnic, kar odraža splošno stališče vlade ter krogov IRI do ladjedelnic CRDA v Trstu in v Tržiču. CGIL je že v preteklosti opozorila na ta stališča in sedaj ponavlja, da tržaški delavci ne bodo molče dopustili, da se likvidira naj večje državno industrijsko podjetje. Zato je Nova delavska zbornica takoj pofcrenila pobudo, da se skliče medpo-krajinski sestanek delavskih zbornic in sindikatov kovinarjev iz Trsta in Gorice in da se podrobno prouči stališče ministrstva za državne udeležbe ter sprejmejo primerni ukrepi v o-brambo domačih ladjedelnic. Skupščina gradbenikov Včeraj popoldne so se zbrali na sedežu Zveze industrijcev na svojo letno skupščino tržaški stavbarski podjetniki. Poročilo o delovanju društvenih organov je podal pred- iiiiiiiiiiiililinimimi iiiiiiiiiiieiiiiililiiiiiHiiiiiililllllim .............. Iz sindikalnega življenja Izboljšanje prejemkov v «Pettinatura di Trieste» Na pogajanjih tned vodstvom podjetja »Pettinatura di Trieste* in sindikalnimi organizacijami so predvsem u-gotovili, da je že nekaj let podjetje izplačevalo delavcem le produkcijsko nagrado.^ Glede izvajanja nove vsedržavna delovne pogodbe pa so sklenili med drugim, da bo podjetje zvišalo tarifo delavcem na števec od sedanjih 1.20 lire na 2 liri, minimalna zajamčena mezda pa je 18 lir na uro in jo računajo po letnem povprečju delovnih dni. Za delavce, ki ne delajo na števec, se poviša sedanja nagrada od 20 lir na uro na 24 lir. Tudi tu je treba upošte- vati letno povprečje delovnih dni. Ti dve izboljšavi prejemkov veljajo od 1. decembra 1960. Zaostanke bodo izplačali po dogovoru med vodstvom podjetja in tovarniškim odborom. Glede zaostankov od 1. decembra lanskega leta naprej so se dogovorili, da bo podjetje izpiačalo te dni 4.000 lir delavcem, ki delajo na števec, 3.000 lir pa delavcem, ki ne delajo na števec. Danes dopoldne se bodo zastopniki podjetja ponovno sestali s sindikalisti, da se domenijo glede izplačila zaostankov delavcem, ki so nadomeščali odsotne delavce. Danes popoldne se bodo zastopniki podjetja ponovno sestal’ s sindikalisti da se domenijo glede izplačila zaostankov delavcem, ki so nadomeščali odsotne delavce. «» — Povozil je pešca V Ul. Bonomea je včeraj dopoldne 15-letni Giancarlo Cre-ci iz Ul. Cisternone 36 povozil z motorjem 20-letneg_a Maria Padovanija iz Ul. Gorizia 7. Padovani se je pobil in opraskal po čelu ter izgubil spomin, a ne bo hudega, saj pravijo, da bo okreval v nekaj dneh. Velikonočne počitnice Na osnovnih in srednjih šolah se je v ponedeljek zaključilo drugo tromesečje, velikonočne počitnice pa se začnejo v sredo 29. t. m. in bodo trajale do srede 5. aprila. Pouk se bo torej začel ponovno v četrtek 6. aprila. Na osnovnih šolah so že razdelili šolska spričevala, na srednjih pa jih bodo te dni, ker morajo na nekaterih šolah imeti še profesorske konference. Do sedaj nimamo še podatkov o učnih uspehih v raznih šolah, kaže pa, da je nekoliko boljši kot v prvem tromesečju. Učenci in dijaki se bodo med velikonočnimi počitnicami lahko malo odpočili, da se bodo lotili učenja z večjo vnemo in se pripravili na zrelostne izpite. Kdor ima zrelostne izpite, naj po velikonočnih praznikih ne izgublja dragocenega časa, ker se bo laže učil in ponavljal snov preden se začne poletje in nastopi vročina. To priporočilo bo zaleglo, če bodo starši vplivali na svoje otroke in jih spodbujali k učenju. «»-------- r PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. r-Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 Ur, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pr! Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi s? naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trat J Skupščina lastnikov kinematografov Včeraj se je sestala tržaška sekcija splošnega italijanskega združenja lastnikov kinematografov. Med raznimi drugimi vprašanji so na skupščini obravnavali tudi vprašanje na meravanega novega obdavčenja vstopnic. 9kupščina je sklenila potem, da se vodstvu državnega združenja sporočijo imena nekaterih članov, ki de. lujejo nepretrgoma že 50 let na področju kinematografije. Končno je izvolila novo vodstvo. tržaška stavbarska dejavnost, v težavah zaradi pomanjkanja kvalificirane delovne sile in izrazil željo, da bi prišlo do učinkovitejše koordinacije pri javnih delih. Predstavnik indipendentistov v občinskem svetu Kljub temu da že dolgo časa indipendentistični predstavnik v občinskem svetu Vale- rio Borghese ne prisostvuje občinskim sejam, se še nič ne ve, kdo ga bo zamenjal pri izvrševanju te dolžnosti. Kot. je znano, se je Borghese izselil lanskega leta v Avstralijo. Konec leta je poslal županu brzojavko, s katero ga je obvestil, da je podal ostavko na mesto občinskega svetovalca. Ker pa podpis ni bil overovljen, so občinske oblasti zaprosile italijanski konzulat v Melburnu, da razčisti zadevo. Od tedaj pa še ni bilo nobenega odgovora. Zdi se; da bo tržaški občinski svet lahko proglasil zapadlost Bor-ghesejevega mandata šele poleti. Do tedaj ne bo mogel zamenjati Borgheseja noben drug indipendentistični predstavnik. Zaradi povišanja pristojbin Trcilnevna tržaških ctln•tnikcr Sodniki bodo razprave odložili - Možnost incidentov Danes, jutri in v soboto bo-ija Umberta Raimondija. Zdi do v našem mestu stavkali od- se, da nameravata obtožencev vetniki. Predvideva se, da se' zagovornik odvetnik F. Presti ne bodo vršile razprave civil-1 in zastopnik zasebne stranke nega kazenskega in upravnega značaja. Odvetniki in prokuratorji so sklenili, da bodo stavkali na skupščinah, ki so «e vršile 17. in 21. t. m. Do stavke je prišlo zaradi povišanja raznih pristojbin, ki jih je nedavno določil ministrski svet. To pa ne pomeni, da bodo dvorane porotnega sodišča, prizivnega sodišča, kazenskega sodišča in preture danes ostale zaprte. Sodniki bodo vsekakor prisotni, čeprav jim ne bo preostalo nič drugega, kakor preložiti razprave na prihodnje dni. Zelo zanimivi bodo morda dogodki, ki bj se lahko odigrali danes zjutraj na porotnem sodišču, kjer bi se morala začeti razprava proti 42-letnemu Lionellu Driju, ki je obtožen, da je smrtno ranil s pestjo 27. novembra lanskega leta mesar- prisostvovati današnji razpravi. Ni izključeno torej, da ne bi prišlo danes zjutraj do kakega incidenta in sicer med stavkajočimi odvetniki in tistimi ,ki bi se hoteli morebiti udeležiti kake razprave. Kot je znano, je do sličnih incidentov prišlo v Rimu med procesom proti Fenaroliju, ko sta odvetnika Carnelutti in Strina prisostvovala obravnavi vkljub odločni prepovedi odvetniške zbornice. iiiiiiiiimiimiimiiiiiiiiiiiiiimmiumiiimtiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM 10. aprila začetek pogajanj v Rimu Vprašanje proste izbire zdravnika naj se reši v korist zavarovancev Nedopustno bi bilo, če bi se pogajanja zaradi nepopustljivosti ene ali druge strani razbila PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 Prihodnji mesec, in sicer 10. aprila, se bodo v Rimu začela pogajanja med tržaško zdravniško zbornico, lci jo bo zastopal njen predsednik prof. Robba ter INAM na drugi strani. Pogajanja se bodo vodila v smislu novega sporazuma, ki je bil podpisan 9. februarja letos in o katerem smo že obširno poročali. Menimo, da je treba pred bližnjimi pogajanji v Rimu ugotoviti nekaj dejstev. Osnovnega pomena je enotna zahteva vseh zavarovancev, da se tudli na tržašiko pokrajino raztegne zakon o prosti iabiri zdravnika, zakon, ki je v veljavi v vseh italijanskih pokrajinah — le v Trstu, Gorici in Turinu ne. Kakšno je tedaj stališče zavarovancev? Dosedanji sistem zaupnih zdravnikov INAM naj se odpravi, zavarovancem pa naj bo na voljo, da si izberejo zdravnika po svoji želji in zaupanju, ki ga gojijo do določenega zdravnika. Tržaški zdravniki tie nasprotujejo tem zahtevam — morda z izjemo nekaterih - dosedanjih zaupnih zdravnikov INAM, kii pa so v absolutni manjšini. Teh je namreč kakih 90 (skupno s specialisti), medtem ko je na našem področju kakih 600 zdravnikov. Vprašanje, kS zdravnike v primeru uveljavitve zakona o prosti izbiri zdravnika najbolj zanima, pa je vprašanje plače ali honorarja za opravljeno delo. Doslej sta bila v Italiji v veljavi dva sistema plačevanja, in sicer sistem, po katerem je zdravnik dobil za vsakega prijavljenega zavarovanca določeno letno vsoto, ali pa sistem, po katerem je dobil za vsak pregled oziroma obisk določen znesek. Zdravniki v Italiji, kjer že davno velja prosta izbira zdravnika, so bolj naklonjeni drugemu sistemu, medtem ko skuša INAM uveljaviti prvi sistem. Mi vsekakor nimamo prav nič proti, da so zdravniki pošteno plačani za svoje delo. Menimo celo, da bi v boljših pogojih tudi bolje opravljali svojo službo in zato tudi želimo, da bi na pogajanjih v Rimu dosegli čimboljše pogoje- . . Toda po drugi strani izražamo bojazen, da bi morebitna nepopustljivost z ene ali druge strani lahko dovedla do tega, da bi se vprašanje raztegnitve zakona o prosti izbiri zdravnika na naše področje spet zavleklo v nedogled. V*tem primeru pa moramo upoštevati naslednje stanje: na eni strani je 90 zaupnih zdravnikov INAM, ki bi po vsej verjetnosti najraje videli, da se ohrani sedanji sistem bolniškega zavarovanja, oziroma da ne pride do proste izbire zdravnika, na drugi strani je 510 zdravnikov, od katerih bi večina ra-da videla, da se zakon o prosti izbiri uveljavi tudi pri nas, na tretji strani pa je 155.000 zavarovancev, ki absolutno zahtevajo, da si lahko čimprej izberejo zdravnika po svoji želji. Očitno je, da so zavarovanci, ki so tudi najbolj prizadeti, v ogromni večini in da imajo, oziroma da bodo imeli pri f pogajanjih določeno te- nadstropjih preuredil 37 pro- zo. To naj upoštevata tako zdravniška zbornica kot ravnateljstvo INAM, ko se bodo pogajanja začela. Nedopustno bi bilo, ko bi se zaradi prerekanja med zbornico in INAM vprašanje proste izbire zdravnika spet zavleklo, kajti od tega bi imeli škodo le zavarovanci. Ni treba še posebej poudariti, da je sedanji sistem zdravniških pregledov v ambulantah INAM nemogoč in zastarel ter da je skrajni čas, da se dokončno odpravi v korist 155.000 tržaških zavarovancev. II. nadstropje poslopja bivše osnovne šole na Trgu republike dali v najem nekemu zasebniku, ki bi v omenjenih S sinočnje seje miljskega občinskega sveta Nov hotel v Miljah Na sinočnji seji miljskega občinskega sveta so svetovalci razpravljali predvsem o predlogu odbora, da bi- I. in štorov v hotelske sobe. Svetovalci so ugotovili, da vlada v Miljah veliko pomanjkanje tujskih sob in so bili mnenja, da je pobuda tega zasebnika hvale vredna. Niso se pa strinjali s ceno, ki naj bi jo najemnik-, in sicer El-vio Venier iz Trsta, plačal za najemnino najetih prostorov, saj bi ta znašala le 40.000 lir za štiri mesece, ko bi bil hotel odprt. Zupan je v tej zvezi pojasnil, da bo najemnik investiral precej milijonov — približno deset — zato da bo usposobil obe nadstropji v hotelske namene, poleg tega pa bi vse premičnine, to je predvsem pohištvo, postale last občine. Umrl je Rudolf Kovačič Po dolgi razpravi so svetovalci sklep odbora odobrili, vendar s priporočilom, da naj župan skuša doseči za občino še ugodnejše pogoje, predvsem glede roka veljavnosti pogodbe. V torek zvečer je v tržaški bolnišnici po daljši m mučni bolezni izdihnil ugledni tržaški odontojater Rudolf Kovačič. Pokojnik je bil zaveden tržaški Slovenec, ki je to svojo zavednost neustrašeno izpričeval v težkih časih fašističnega režima, kakor tudi v letih vojne. Na njegovem gostoljubnem domu v središču mesta se je pogosto zbirala zavedna, predvsem dijaška slovenska mladina in imela tam svoje družabne prireditve. V letih osvobodilne borbe se je takoj pridružil O-svqbodi\ni .JjPnti. , Postal je njčn aktivni član,1 vedno pripravljen na vsako še tako tvegano dejanje. Njegovi najbližji tov^tiši so ga poznali pod partizanskim imenom Mitja. V prav takem zavednem in naprednem duhu je kljub narodnostno mešanem zakonu vzgojil tudi svoje otroke, sin Ladi pa je svoje prepričanje plačal s smrtjo v' nacističnem taborišču. Za svojr delo je bil pokojnik odlikopan„ s kolajno za zasluge za narod. Zaradi svojega dobrega, skromnega in odkritega značaja je bil cenjen in spoštovan od vseh, ki so ga poznali, zaradi tega jih bo žalostna vest o njegovi smrti globoko užalostila. Ko se s spoštovanjem klanjamo njegovemu spominu, izražamo hudo prizadeti družini, predvsem sinovom in hčerki ter ostalim sorodnikom iskreno sožalje. ZABAVNA PREDSTAVA Skupina Fo-Rame v Novem gledališču Pred precej dobro zasedenim gledališčem (Teatra Nuo-vo) se je včeraj predstavil Dario Fo s svojim skoraj še novim delom elmel je dve pištoli z belimi in črnimi očrni«. Po znatnem uspehu, ki ga je ta F o kot avtor, režiser in igralec dosegel lani s svojo komedijo «Nadangeli ne igrajo na flipers, je tudi včeraj občinstvo pričakovalo podobnega uspeha. Dario Fo s Franco Rame in ostalimi člani svoje skupine (več ali manj istimi kot lani) je res tudi včeraj uspel občinstvo zabavati, ven. dar bi se upali trditi, da je delo, ki smo ga včeraj gledali , šibkejše od lanskega. Zopet gre za komedijo, v kateri je polno iracionalnega, s katerim pa hoče vendar avtor pokazati na aktualnost. Pri tem mu ne gre vedno vse najbolj po sreči od rok in glavni učinek dosega vendarle takrat, kadar nastopi z neprikrito satiro. Kot je že način v Fojevih delih, se tudi to pot osebnosti ves čas prepletajo in izmenjavajo in tako je bandit Gallina včasih duhovnik, ki ga je zadela am. nezija, pa spet podčastnik in še kaj drugega. In kot duhovnik hoče tudi tatvino in rop organizirati kot pravo delo, ki naj bo priznano po usta. vi in zaščiteno; tatovi in roparji naj se združijo v zadrugo ali sindikat in priznana jim mora biti tudi pravica do stavke. Znaten je prispevek Fioren-za Carpija, ki je oskrbel prijeten glasbeni del. Igra vseh je dodelana do podrobnosti, že kar zmehanizirana in mnogokrat prehaja v revijalno igro. Občinstvo se je precej zabavalo in ni štedilo s priznanjem. -—«»------ Z motorjem v avto O Na prefekturi se je včeraj sestala osrednja komisija za deficitne proračune. Na seji so obravnavali razna vpra. šanja upravnega značaja. Pomembnejša za tržaško občinstvo je bila razprava o vrsti predlogov za razšritev mestne razsvetljave. iiiiiiiiisiiiiiiinufiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHnMiHiiiiMMiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiM Iz sodnih dvoran Kdo je Koga pretepel: peK policaja, ali obratno? Ukradli so kovinski kip ženske - Še ena pravda zaradi žalitve javnega funkcionarja Bilo je 29 maja ponoči, priHitve in odpora proti javnemu bližno ob 3.30, ko se je 19- funkcionarju Jer glede zatajit. letni pekovski pomočnik Ser-gio Giacomini od Sp. Magdalene 1901, znašel v bližini škofijske palače v starem mestu, kjer so ga ustavili policijski agenti. Mladenič je bil namenjen v neko bližnjo pekarno, kjer je zaposlen. Policijski agent Italo Clausich je zahteval, da mu Giacomini pokaže osebno izkaznico. Izkaznice pa mladenič menda ni' imel, Kaj vse se je potem zgodilo, je ostalo zavito v nekakšno meglo. Policaj je trdil, da mu je Giacomini zabrusil, da osebne izkaznice ne pokaže. ker je agent pijan. Giacomini pa je s svoje strani dejal. da osebne izkaznice ni mogel pokazati, ker jo je pozabil doma. Prišlo je med Giacominijem in Clausichem do prerekanja in prerivanja. Oba sta padla na tla, policaj •podaj, a mladenič zgoraj in pri tem pretepu se je policaj poškodoval. Na razpravi pred kazenskim sodiščem je obtoženec dejal, da ga je policaj takoj oklofutal, kakor hi. tro je povedal, da nima s seboj osebne izkaznice. V nadaljevanju razprave je javni tožilec zahteval, da sodišče obsodi Giacominija tudi zaradi lahkih telesnih poškodb na eno leto in dva meseca zapora ter 6.000 lir denarne kazni. Sodniki pa so bili nekoliko drugačnega mnenja. Oprostili so namreč obtoženca glede ža. V dvorani trgovinske zbornice v Ul. San Nicolo 5 so v torek proglasili rezultate nedeljskih volitev v pokrajinsko komisijo obrtnikov. Kot smo že poročali, sta imeli večino gla- / - . . , . , . , ___«k.*nibn.r cio.rantl/an. SOV listi št. 1 in 2. Lista, ki jo Je predložila sekcija obrtnikov^ S,®^nskega^gospoda«ke- združenja, Je dosegla visoko število glasov in ima sekcija na osnovi zakona pravico, da imenuje pretekt v komisijo njene predstavnike ve svoje istovetnosti, in sicer zaradi pomanjkanja dokazov. Kar pa se tiče lahkih telesnih poškodb so menili, da ni mogoče uvesti proti obtožencu kazenskega postopka, ker ga nihče ni tožil. * * * Pred pretorjem dr. Tavello so se zagovarjali včeraj štiri osebe, ki so bile obtožene, da so ukradle neki kip iz kovine. Sodnik jih je spoznal za krive ter jih obsodil vsakega na tri mesece in 14 dni zapora ter 8890 lir globe. Na zatožni klopi so se znašli: 33-letni Virgilio Salich iz Ul. Do. berdč 8, 38-letni Nazario Ar-geniti iz Ul. Carsia 1075, Gio-acchino Liubich, star 36 let, iz Ul. Campanelle 319, in 31-letni Rinaldo Castellani iz Ul. Della Fabbrica 1. Razen slednjega je sodnik obsodil vse ostale pogojno in brez vpisa v kazenski list. 1. aprila lanskega leta so se omenjene ose. be domenile, da ukradejo neki kip v vrtu poslopja, ki so ga gradili v Ul. Bonaparte št. 2. Slo je za kip neke ženske, ki je bil visok približno en meter in pol ter je tehtal 124 kg. Manjkala pa sta mu roka in stopalo. Tatovi so ukradli kip, ga razbili ter prodali kovinske dele starinarju Antoniu Tuiacu v Ul. Del Fabbrj 6. Za prodano blago so prejeli 9300 lir, medtem ko je bila vrednost kipa približno 30.000 lir. * * * Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Edel, se je morala zagovarjati tudi 55-letna Elvira Scherl vd. Sej:, schen iz Ul. Foschiatti 4. Zensko so bili obdolžili, da je nudila v svojem stanovanju zavetišče skupini prostitutk ter se je morala zato zagovarjati zaradi kršitve zakona Merlin. Poleg tega so jo dolžili, da je oddajala stanovanjske prostore tujim osebam, ne da bi imela za to potrebno policijsko dovoljenje. Sodišče jo je spoznalo za krivo izkoriščanja prostitutk ter prekrška glede predpisov, ki se tičejo prijave tujih gostov ter jo obsodilo na 1 leto, 9 mesecev in 10 dni zapora ter 4.000 lir globe. * • * Bruno Sardo, star 32 let, stanujoč na Trgu sv. Jakoba 18. se je moral zagovarjati včeraj pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Edel, zaradi nenamernega u-n.ora nekega pešca na žavelj-ski cesti. Sodniki so spoznali Saida za krivega ter ga ob- V Miramarskem drevoredu je včeraj okrog 11. ure 56-letni Massimiliano Marchesan iz Ul. Moreri 8 zadel s svojim motorjem ob avto, ki ga je vozil 20-letni Giulio Petruc-co iz Ul. Cologna 3. Motcrrist je seveda zletel na tla in se nekoliko pobil ter opraskal po obrazu in rokah, zaradi česar se bo moral zdraviti dober teden. Ranil si je roko Na delu se je včeraj popoldne ponesrečil 18-letni Clau-dio Sporovich od Sv. Roka 54 pri Miljah. Delal je v mizarski delavnici Radin v Ul. S. Maurizio, pa si je s cirkular-ko ranil desno roko, zaradi česar se bo moral zdraviti dva tedna na I. kirurškem oddelku. f OLEDAIlSČA VERDI V petek ob 20.30 za abonma A parter in lože ter C za galerije: Potniki (G. S. Son-zogno). Prva predstava. Novost. Režira Ciro Fontana. Amahl in nočni gostje (G. C. Menotti). Režira avtor. Novost za Trst. Cavalleria Rusticana (P. Mascagni). Režira V. Cec-chi. Dirigent Alberto Zedda. Glavni igralci: Limbania Leoni, Marcella Reale. Mario Ferrara, Ferran-do Ferrari, Lino Puglisi, Leo Pudis; Giovanna Fioroni, Antonino Di Minno, Agostino Lazzari, Guido Mazzini, Leo Pudis. Gigliola Frazzoni (nadomešča Fedoro Barbieri), Giovanna Fioroni, Ferrando Ferrari, Lino Puglisi. Nadaljuje se prodaja vstopnic. ( KAZIVA OBVESTILA j PLEZALNI TEČAJ SPDT Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi letos večtedenski plezalni tečaj pod dobrim strokovnim vodstvom v Glinščici. Začetek v nedeljo 26. t. m. Prijave najkasneje do petka 24. ob 21. uri v Ul. Geppa 9. Tečajniki morajo imeti najmanj . 17 let. (ljudska pkohveta ] FINŽGARJE/A PROSLAVA Danes bo priredilo prosvetno društvo «Slavko Škamperle« ob 20.30 Finžgarjevo proslavo, na katero vabi vse Svetoivančane. # * # Odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 24. marca t. 1. ob 18. uri na- sedežu v Ul. Geppa 9. IZLETI Turistični izlet SPDT na Dolenjsko SPDT priredi na navečer 1. maja, v nedeljo dne 30. aprila, izlet skozi Postojno mimo Cerkniškega jezera v Otočec pri Novem mestu. Po avtocesti Zagreb-Ljubljana na povratku obisk Polževega in zvečer Ljubljane. Obvestila 'n vpisovanje v Ul. Geppa 9-11. v dnevnih urah. (darovi IN 1'RIHPEVKlj Namesto cvetja na grob pok. Rudolfa Kovačiča darujejo za Dijaško Matico: Valerija in Milena Sila 1000 lir, družina Mrak 1000 Ilir, Sonja Prinčič 500 lir. !”£ sst ss 4/s- *&*** Slovensko gledali v Trstu V nedeljo 26. t. m. ob '7'“" na KONTOVEbU BRANISLAV NU&lC «Dr.» c ***** k TvTo^ Fenice 16.00 «Dolina Mo18 > Techmicolor. ^ g* Exce'sior 15.30 «Moril« ^ ročiilu«. Beiinda Lee. Germa. ,ltS V Filodrammatlco 16.00e, ^ putt». Zverstva vodstvom zloglasnega na. Zadnji dan. Grattaclelo 16.00 ««*»««_ ^ ten alibi«, Peter Se pr Arcobaleno 16.00 *®° & v a je vedno bolj s0 roU*^ mcoloi, Gary Gra Ij Mitchum, Jean Sun V Supercinema. Danes radi priprave Todd Ao. Alabarda 15.30 «Kon^^T * liki«. Technicolor. to d«, Beiinda Lee. Aurora 16.30 «San R' Cnstallo 16 00 «Obtožen Alan Labd. ..ari* J Garibaldi 15.30 «1 d18*!!.# linda Lee, Alberto s« d,ni Prepovedano^^J Capitol 16.30 g,alim skončnosti« prih°ji odhod: 8.20 — odhod: 8.25 — odhod: 8.45 — odhod: 9.20 — prihod: 10.15 — PIRAN PORTOROŽ IZOLA BLOK TRST - P^°A' - pDh°3; K _ prih0..’ jjP _ odh° SOŽALJE Ob bridki smrti dr. Rudolfa Kovačiča izreka Zveza vojmih Invalidov NOV svoje globoko sožalje otrokom in sorodnikom nepozabnega pokojnika. 21. marca je preminil RUDOLF KOVAČIČ odontojater jp Žalostno vest sporočajo družinski sorodniki. .? sP Pogreb bo danes 23. t. m. ob 15-30 bolnišnice. > Hffltt UREDNIŠTVU svoje račune. H^ivka . imamo Prešli ki ^‘‘30 Pri»doenhPe' «7 in . V°*xd°V'h o ?Sl° bolj {J * ‘irt?m<, ki so Vft? ,n »«• po- ''' k«m «»• bl nam Pove-Ce J Brtmo. 5^ t'«ih° nnie?ledamo orste ? ^li ime h ‘tcev- ki so ,zkr?n,teliev ita' P pra» OOtn,, mesta, bo- * «*vCrik0 "tffcni‘I tu' IL**««.« ILPt-edniki ima- >< shra. 1» £***nJci 'rd?, katerih se vi- L"i{ ne nmn ksoike zem- SE**«®!' ie ‘“kien jHii nC0mefc,C°PPoni. :'’e»w*° '«« 0 * K°P“" le' ki j« k i *, Je * Car-H 11 bi! do včeraj ' LT4 ®#'6uih!o£rac,c‘ živeli kfajib j’ 3« «!odaI £««i Preklal po ose; Jta- kili koli * ** ,n bi od- " » ni,,.... lenih . m. 'lenih osmrtni. Ume ? tale Clh ^mZernemb°~n°- 'e iP a. . • ki »ln*Ž , osmrtni- tJ *•** °1ea7'C-e Prumke’ ?S '«ko b„ew,/al**««ne — kfcfnariL* »»ledno«? •UlCtt; t**1 Pt na, poi*aii3ančujete, So pa Podite oen. goto- k' *i«o L-f« . bilo ta. ' ^ ‘Praoii, ,‘0 .enaTja 20 Hi i 0 na r' ° *e "a pot S i. “b^ng pr at "i tak S' &,^3e!e“- n°" (i d^e0a le !«nk *la po ,„B0’ doleo pot, Zof. slovenski S2> t«m o enili o v u, da .rodL?!?^, p« l^VpaRe^.nostala da->> BnJ1 J PC • br'k čevljev »»$& ..""“K !V7‘: 'in,7.h ledlieu, fco ■'Sjfiinan'001' -Pcte Sesljan S 'fi«ric<,«['*• .Prosek, ,~ %l?piel pre- skozi Kolik0ClIjB’ kper se P' in up°ieclel *lovenskega ^.>‘ik0k5Lna.**i doI»’ ■' t«oi “ensfcn j 3e 9“sil i» ®0ledal ™ »°do, preden 0 e tržaške hi- drugo plat medalje, namreč ono, katere se «Piccolo» sploh ni dotaknil. Ali so v Trstu samo mesnice, trafike in bencinske črpalke? zlit ni cela vrsta drugih trgovin, ki so bile zaradi zaprtja blokov dosti bolj prizadete in oikodovane kot omenjene tri kategorije? Iz lastne skušnje vem, da je prodaja v nekaterih trgovinah z manufakturnim blagom padla v treh tednih zaprtja blokov tudi do 50 od-totkov in celo več! Prav tako slišim pritožbe drugih kategorij trgovcev, kot na primer nekaterih jestvinčarjev, trgovin s kmetijskimi pribori in semeni, trgovin z železnino, trgovin z drobnarijami in raznimi predmeti itd. Zanimivo bi bilo na primer vedeti, za koliko je v teh tren tednih padla prodaja v veletrgovini UPIM? Ali pa na stojnicah in v trgovinah okoli Trga Ponterosso? Ce bi bil član kar v «Pic c> !u» kolikor toliko objektiven, potem bi moral proučiti tudi položaj drugih kategorij trgovcev, ki so bili zaradi zaprtja blokov dosti bolj prizadeti, kot si kdo lahko misli. Po mojem mnenju je zpuba, ki jo je utrpelo naše gospodarstvo v teh treh tednih, vsaj petdesetkrat večja od dobička treh kategorij, ki jih omenja »Piccolo«. Zato je enostransko prikazovanje tega problema vsega obsojanja vredno, ker zavaja javno mnenje in prikazuje položaj našega gospodarstva v nerealni luči. Dosti bolj pravilno in pošteno bi bilo, ce bi «Piccolo« obravnaval problem v celoti in ga osvetlil z vseh strani. Mislim, da ne bi odkril nič novega, če bi napisal, da živi precejšnje število trgovcev v dobršni meri od maloobmejnega prometa vsekakor dosti več, kot je v našem mestu mesnic, trafik in bencinskih črpalk. Trgovec .„-«1, j., ?- *>veia sta-rim*J\‘2b?i°la iz !• P&rko I ( * !?štni^ njeni Ni ;»ila mi < p,;0.« Sv T‘ , zemljišča V H ki so S frC^-kom, Na 11,1 P,r>k. V, 3*. nahapal in ° ®no »kupaj je !k« na kate: Irega“U: neBa», ker ?rai »o, m AX*roch£: 3j p“*tnin j" Greti proda-1'i,/ »or.,c «1 - ■- S« if^na jezuiti V*, j. i,: Je«, fora na , . h , °reI Blnz m°’ vam I d°. Gentile Domenico, Genzo O1, t'Cu »OTno0- Poišči- Marcello, Gesmundo F rance- l>. 0 eneoa lta- srn. Giassi Matteo, Giberna Wsibitsch Arno, Zago Vittorio, Zavaldi Agostino, Zorin Dante, Zuanelli AWo, Zuppin Va-lerio. «»---------- Požar na železniški upravi V uradih železniške upraye na Trgu Vittorio Veneto št. 3 je včeraj dopoldni nastal požar, ki je povzročil precejšnjo škodo. Okrog 7. ure so poklicali gasilce, ki sc takoj prihiteli z dvema brizgalkama in se lotili dela. Ena skupina je gasila požar v upadih, druga pa je skrbela, da se ne bi požar razširil v druge prostore. Gasilci so imeli o-pravka skoraj dobro uro, da so pogasili požar. Iz previdnosti pa je skupina gasilcev ostala še dve uri na straži. Požar je uničil 8 kv. metrov poda, stole, mize itd. v skupni vrednosti 250.000 lir. Zdi se, da je požar povzročila električna pečica, ki jo je nekdo pustil goreti več casa, ne da bi odklopil stikalo. Nesreča na delu „ oni; iemlene°a Ua' S. p*'' *htt dali Dr, S. >1, t„»U0Je tr» del Ma- •"Hiu -"»»te ~7 Taiune 'ko, m leo’,„ ni5° 0 toč«, n°ši sko- H, Pfli H. P. »Ho bloki, VS,, S?’«, u, ’*rednjjt od «o, torka, dne L n«., J* l°rk 5s «rfbrai iianek 'i,' ker e,,i i„ ,raffici clan- b; 1 tn i J 1 c lazi- '* ne “f*. da,l’af- !'eM«0 trinjam 1 ' Cl’ bi Prn > Maj ne ^ r^kvTS'1’ ob-t, 'o n3ene„ ,Ce: 'Sk'r#<*i - {lanka sledi l'*aZV0:n 2 - Ni r«. '° » l rpa|fe, ki V° b n«koU? nJih t"'* :........................ Ik'«"?'”" Pn“ k ^ tn- ^Udj končnem V ,S kot a za N Cc°lu‘. t»rdi čian' N. N «!i L *em»eč je Povečali ne v to- na »a r*3. isti V’'C' t>«m P;od“3» c« kV*® tri n' kna ’1 3* ; ;• Sr ™ r«ba pol0{ ,e po0(ed, m"tn »ati tudi Na delu pri podjetju «Pet-tinatura triestinao se je včeraj dopoldne ponesrečil 23-letni Bruno Zecchinel iz Ul. Trionfo 3. Čistil je stroj, pa je nerodno vtaknil desno roko med valjarja, ki sta mu poškodovala prste in zapestje desne roke. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral dober mesec. «»-------- sco, Giassi Matteo, Giorgio, Giugovaz Stelio, Goi-na Giovanni, Gombazh Bruna, Gregori Antonio, Gruso-vin Mario, Guarnieri Nives, Gulli Antonio. Kapelj Daniele, Legovich Garbari Germana, Lemma Mi. chele, Lepore Anna Maria n. Maluia, Lonza Mario, Lonzar Giuseppe, Lonzari Attuio, Mal-ligoi Giuseppe, Maraldo Livio, Maraspin Giovanni, Marchesi Albino, Marchiolli Virgilio, Meton Graziella n. Trevisan, Miohelazzi Bruno, Micheli Bru. no, Minni Angelo, Miniussi Pietro, Miot Antonio, Miscio-scia Francesco, Mosetti Gual-tiero, Narducci Vincenzo, Ne-govetti Giovanni, Nemaz Giuseppe, Nesich Giovanni, No-varo Rodolfo, Opara Giovanni, Paizza Michele, Paliaga Bruno, Paoletti Antonio, Paoli AL do, Paron Giovanni, Pastro-vicchio Giovanni, _ Peciancn Nerone, Petronio Vittorio, Pi-tacco Silvano, piva Giorgio, Pockai Vittorio, Porcelluzzi Francesco, Prasely Rodolfo, Prodan Luciano, Quagliarella Vincenzo, Redolfi Guido, Ri-naldi Nunzio, Roitero Giorgio, Rudan Luigi, Rultar Vittorio, Sabelli Pietro, Sacchi Gene-sio, Saina Silvio, Saranz Livio, Sardot Lino, Sauro Antonio, Savarin Antonio, Savron Antonio, Scheri Rodolfo, Sco-ria Giovanni, Sdraule Giorgio Serri Brunia, Sforzina Romolo Siderlni Silvano, Sodomaco Mario, Sopracasa Luciano, Sti. val Italico, Suban Riccardo, Sustersic Giuseppe, Tauceri Vladimiro, Tensi Natalino To. gnon Bruno, Tomasich Antonio, Trevisan clau410,TITUP1,"u Mario, Ugrin Antonio, Ukosich Virgilio, Ursich Libera. Va ti Alberto, Valente Evelino Vascotto Ettore, Vassilisch Ma. Tramvaj zadel v tovornik rio. Vat/ta Gaetano Verginella m, _ tiiaini Vittorio Vi- V prvih dopoldanskih urah se je na Korzu Cavour zgodila prometna nesreča, ko je tramvajski voz proge št. 8 trčil v tovornik, ki ga je vozil 35-letni Giuseppe Pastore iz Genove, šofer je hotel parkirati vozilo pred poslop-f d’Ttalia. pa ni u- iem Banca dTtalia, pa ni tegnil, ker je bil tam ze drug avto. Zaradi tega je u-stavil tovornik, ki je zasedel tračnice. Takrat ie privozil tramvaj proge št 8 in sprevodnik Marino Barducci ni utegnil pravočasno ustaviti vozila Pri tem se je nekoliko poškodoval 57-letni Antonio Sirovich iz Ul. Apiari 12, ki se je pe-v tramvaju. Zaradi ne- vala, ki jih bodo izdajali na slovenskih šolah teh področij, dvojezična, to se pravi, da bodo pisana v italijanščini in slovenščini. Pa to še ni vse, ampak pomislite, da socialisti in komunisti zahtevajo, naj se zakon za slovenske šole raz. tegne tudi na videmsko pokra. ji no — na Beneško Slovenijo in Kanalsko dolino. To je več kot dovolj za upa. triotičnan čustva potomcev (ali sodobnikov) tistih, ki so pred 18 leti celotno Julijsko krajino prepustili Hitlerju, da jo je spremenil v svoj eKuesten-landv; toda takrat je šlo za rešitev «patriotične» kože fašistov in patriotična čustva ni. so prišla v poštev. Da bi rešili, kar se sploh rešiti da, so ti «rešitelji» domovine pred nekaj dnevi predložili goriškemu županu posebno resolucijo, o kateri naj bi čimprej razpravljal ob. činski svet. V njej navajajo, da londonski memorandum, ki da sploh ni mednarodni instrument, ker ga rimski parlament še ni ratificiral, ne more biti raztegnjen tudi na Gorico; dalje pravijo ti estrokov. njakis človečanskega in mednarodnega prava, da primer cone B v tem velja, ker ni ni. koli prenehala biti pod Italijo in končno, da ni nobene juri-dične razlike med cono A in B bivšega tržaškega ozemlja. Pri vseh svojih sargumen-tih» ti gospodje očitno pozabljajo, da je treba na en ali drug način zagotoviti etničnim manjšinam tiste pravice, ki jim gredo po splošno veljavnih in priznanih človečanskih pravicah in tisto enakopravnost, do katere ima po določilih ustave vsak italijanski državljan pravico, Nepriznavanje teh pravic in neomejeno ter brezobzirno zatiranje naše narodne manjšine je bil eden od vzrokov, ki so pomagali zrušiti fašistično strahovlado, ker so vzbudili splošen odpor pri vseh demokratično usmerjenih ljudeh. Glede manjšinskih pravic za Slovence na Goriškem nam ni treba sklicevati se na londonski memorandum, saj nam jih že 17 let obljublja ustava v čl. 6 in drugih. Isto velja za , vsa področja, kjer živijo Slovenci, torej tudi za videmsko pokrajino. Pri tem pa ne gre samo za dvojezičnost v šolskih spričevalih, ampak še za marsikaj drugega, saj smo še zelo daleč od tiste enakopravnosti ne samo v dolžnostih, ampak tudi v pravicah, ki nam kot enakovrednim državljanom pritiče. Zatorej se ni niti potrebno sklicevati na reciprociteto, pa čeprav bi z njo marsikaj pridobili, niti ne na pripadnost bivše cone B, ker vse to ne more opravičiti, vsaj ne po demokratični morali, k rotitev njihovih pravic narodnim manjšinam. Zdi se nam, da je škoda izgubljati nadaljnjih besed k takim «argumentacijam», ki imajo edini in zelo prozoren namen, kaliti dobre odnose med obema tu živečima narodoma in obema sosednima državama. Ali morda fašisti u-pajo, da bodo na tak način zopet oživili svoj «impero» in da so jim pri tem glavna ovira dvojezična spričevala naših Sol? Na vsak način se nam zdi, da če kdaj, velja v njihovem primeru znan latinski izrek: «Si tacuisses...y> ali po naše, «če bi molčal, bi ostal modrijan«. V nedeljo 19. t. m. popoldne je močno snežilo po vsej Beneški Sloveniji, ne samo po hribih ampak tudi po dolinah. Sneg je padel do dvesto metrov nad morsko višino. Šale, ki jih počenja narava so zares fenomenalne, saj smo imeli do sedaj pri nas lepo poletno vreme. Mnogo sadnih dreves je bilo že v cvetju, zato je ta nepričakovani sneg naplavil ogromno škode, katera se bo najbolj poznala v jeseni. Šolsko skrbništvo v Gorici sporoča: Ministrstvo za šolstvo je glede na dejstvo, da se bo dne 27. marca po vsej državi pioslavljal praznik zedinjenja Italije, odredilo, naj se preložijo pismeni izpiti iz ita-lijanščine za usposobljenost za poučevanje na srednjih šolan od 27. na 31. marec. Izpiti iz latinščine in grščine pa ostanejo kot že določeno na dan 28. in 29. marca. Isto ministrstvo je določilo tuai, da morajo srednješolci predložiti prošnje za pripustitev k maturi najkasneje do 31. marca. Programe za maturitetne izpite na liceju, učiteljišču in tehničnih srednjih šolah morajo zainteresirane šole objaviti na svojih oglasnih deskah in poslati po en izvod tudi na šolsko ministrstvo. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I Do 31. marca prijave za dohodninski davek Kaj lahko odbijemo od dohodkov pri davčni prijavi Vanoni V Gorici do včeraj vloženih le nekaj nad 1500 prijav od skupnega števila 9038 davčnih obveznikov Le še teden dni nas loči od roka, do katerega je treba vložiti letošnje davčne prijave po zakonu Vanoni. Kot znano so na področju treh občin. Gorica, Sovodnje in Ste-verjan, ki tvorijo skupaj davčni konzorcij, razdelili 7040 prijavnic za fizične osebe in 1998 za trgovske in druge družbe, torej skupaj 9038 prijavnic. Od teh jih je do včeraj vložilo prijavo svojih lanskih dohodkov komaj nekaj nad 1500. Pametno bi bilo, da bi prizadeti ne čakali zadnjih dni, ki letos sovpadajo v velikonočne praznike in bi se že prej, to je ta teden, zvrstili na davčnem uradu v Gorici, kjer uradujejo dnevno do 14. ure v ta namen. Razgovor z veterinarjem o boleznih goveje živine Zakaj v Italifi nikoli ne bodo zatrli parkljevke Prenašajo jo trgovci z živino, ki bolezni ne prijavijo zdravstvenim organom, kadar se pojavi v njihovih hlevih Pred dnevi smo se razgo-vatjali z nekim veterinarjem, ki nam je kar brez ovinkov rekel, da pri nas, to se pravi v Italiji, slinavke in parkljevke med govejo živino ne bomo nikoli zatrli. Ker zadeva ni tako enostavna kot bi si kdo mislil, saj j^ bila lansko leto Italija med vsemi evropskimi državami na prvem mestu po številu obolelih govejih živali za to nalezljivo boleznijo, smo ga vprašali, zakaj je o tem tako trdno prepričan. Odgovoril nam je, da so za širjenje te bolezni v prvi vrsti odgovorni trgovci z živino, ki bolezni sploh ne prijavijo oblastem, kadar se pojavi v njihovih hlevih, v katerih imajo čestokrat tudi po 109 qc 200 glav živine. Kadar sc pojavi bolezen v hlevu, pokli če trgovec mesarja in mi, naroči, naj žival zakolje m jo sprav' proč. Kadar pa je ena .-val rokazala znake bolezni, se v drugih živalih bolezen že razvija m so že v inkubacijski dobi Ce bi hoteii bolezen zat-et:, bi morali h'ev zapreti in okužiti vse krave, da bi istočasno prebolele bolezen. Toda trgovec z živino si kaj takšnega ne more privoščiti, ker živine ne bi mogel prodati, poleg tega pa bi mu v času zdravljenja shujšala ali celo poginila, kar bi bila velika gospodarska škoda. Zato zaradi bojazni pred zaporo hleva trgovec bolezni ne prijavi, ampak jo raje širi dalje in s tem povzroča družbi in posameznikom neverjetno škodo Mesar je bil medtem še v diugih hlevih, kjer je otipaval živali za gobec in na takšen način prenašal bolezen. Zaiadi pomanjkanja kakršnega koli nadzorstva se bolezen širi iz vasi v vas, iz poki ajine v pokrajino in se dejansko nikoli ne zatre. Ce bi jugoslovanski zdravstveni organi takoj ne zaprli meje, bi se bolezen prav gotovo razširila tudi po njihovem ozemlju, kar bi povzročilo ogromno gospodarsko škodo. Predvsem bi živali izgubile na teži in poginjale, usta- mejnem področju sprejeli pred kakšnimi petimi leti in so se sijajno obnesli. Od ta-kra: na primer v novogoriški občini niso več imeli te nevarne bolezni. Ukrepi za zatiranje slinavke so zelo strogi, vendar so bili takšni tudi pred leti. Zt v stan Avstriji so pri zatira nju bolezni z veterinarji sodelovali orožniki. Pod fašizmom je v teh krajih ostal v veljavi strogi režim v primerih bolezni, in takrat so se posluževali lovskih čuvajev. Nekaj podobnega je še vedno v veljavi tudi v Avstriji, mc-dtem ko je Italija v tem pogledu brez ustreznih predpisov. ---- roke. Zdravniki so izjavili, da bo ozdravel v desetih dneh. Gorenji Trbil iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiHHiiiiiHiMiHiiiiiiiiit Seja pokrajinskega odbora V nedeljo 12. marca je bit pogreb našega vaščana 51-let* nega Antona Tomažiča. Tomažič je umrl na svojem domu v petek 10. marca. Neozdravljiva bolezen ga je več časa mučila, dokler ga nt spravila v prerani grob. Zapušča ženo in otroke. Družini in sorodnikom izražamo iskrene sožalje. V kratkem bodo pričeli širiti podvoz Saldarini v Krminu Sporočilo dr. Polesija na sinočnji seji pokrajinskega sveta o javnih delih Obvestilo bivšim deportirancem v Nemčiji Vsedržavno združenje bivših političnih deportirancev v nemških taboriščih je razposlalo okrožnico, v kateri je rečeno, da zbirajo podatke o vseh osebah, ki so bile deportirane v Nemčijo iz političnih in rasističnih razlogov in ki so bile zaprte v taboriščih smrti. Zato se opozarjajo vse osebe, ki so bile deportirane v taboriščih Dachau, Buchenwald, Ravensbruck, Mauthausen, Flos- Pod predsedstvom dr. Polesija se je v torek popoldne sestal pokrajinski odbor, ki je proučil nekatere pobude za počastitev spomina umrlega predsednika odv. Culota. V nadaljevanju seje so proučili stalež pokrajinskih uslužbencev ter razpisali natečaj za ureditev vprašanja uradnikov, ki so do 1, januarja 1959. leta bili vsaj dve leti zaposleni na pokrajinskih uradih. Imenovali so tudi komisijo za javni natečaj na podlagi izpitov in spričeval za šolskega slugo v znanstvenem liceju v Tržiču. Komisiji bo predsedoval dr. Polesi. Prav tako bodo razpisali javni natečaj za tehnika v laboratoriju za higieno in profilakso. V prihodnjih dneh bodo objavili v listih še podrobnosti natečaja. Potem ko so sprejeli več sklepov v korist nezakonskih in umobolnih otrok so sklenili nakupiti nekaj šolskih klopi za pokrajinsko gluhonemnico, kjer so namestili nove elektronske aparate. Na predlog odbornika Fabrizija so odobrili strošek 307.000 lir za nakup raznega znanstvenega materiala, ki ga bodo izročili goriškemu znanstvenemu liceju. Nakup tega mate- riala spada v okvir krepitve in modernizacije kluhonemne-ga laboratorija v tej šoli. Odobrili so nekatera izredna dela v vojašnici karabinjerjev v Medeji za pol milijona lir. Ker so pristojni u-radi v teh dneh dokončali postopek za odobritev načrtov, ki se tičejo spremembe trase in razširitve ceste Farra-Gra-diška in podvoza Saldarini v Krminu, so odborniki odredili, naj se čimprej dajo v zakup ta dela in, sicer zaradi tega, ker je posebna vojaška komisija, ki jo je ministrstvo poslalo k nam že izvršila pregled v vojašnici «E. Toti« v Farri. Razpisali so dražbo za grad njo tehnično - industrijskega zavoda, ki bo stal 450 milijonov. V tehničnem uradu pa so naročili, naj začrta traso nove ceste in temelje za šolo. O skorajšnjem začetku teh del je obvestil dr. Polesi tudi pokrajinske svetovalce na sinočnji seji pokrajinskega sveta. Končno je odbornik dr. Chientarolli sporočil, da bodo tudi letos priredili v Trstu od 27. maja do 4. junija tradicionalno mednarodno cvetlično razstavo, na kateri je bila goriška pokrajinska u-prava pred dvema letoma prisotna z nekaterimi fotografijami iz Avanzinijeve zbirke. Odborniki pozivajo gori-ške cvetličarje, naj v čim-večjem številu razstavljajo na tej mednarodni priznani prireditvi. Padec, ki bi bil lahko usoden za 46-letnega zidarja Ea-nutta Gina iz Ošnjega pri Sv. Lenartu, se je zaključil le z manjšimi poškodbami. Da je Zanutto lahko obmetaval zid, si je napravil potrebno oporo. Naenkrat pa je ta popustila in padel je z rjo vred na tla. Prisotni so mislili, da se je ubil, a v veselje vseh je takoj vstal, le z manjšimi poškodbami. Ranil se je v glavo, pod brado in v kazalec leve roke. Odpeljali so ga v čedad-sko bolnišnico, kjer se bo zdravil deset dni. mmm Na praznik 8. marca v Prosvetni dvorani v Gorici so poda- rili Genovefi Brajnik Fetki iz Standreža šop rož za njen 60. rojstni dan Prometna nesreča v Ronkah Včeraj pozno zvečer se je 55-letni Aldo Zavagno jz Kor-monsa peljal s svojo lambre-to v Ronkah, ko je nenadoma trčil v neko drugo lambreto, ki jo je vozil 18-letni Francesco Delise iz Ronk. Oba sta padla na tla, a medtem ko se je Francesco Delise le malo potolkel, bo moral Aldo Zavagno ostati v tržiški bolnišnici 40 dni zaradi popolnega zloma desne noge. Za vso zadevo se zanima policija iz Ronk. Popustila je opora in je padel z zida Nezgoda na delu Ob 19. uri so pripeljali v tržiško bolnišnico 18-letnega Artura Soranzia iz S. Piero dTsonzo. Zdravniki so ugotovili, da si je zlomil desni kolk in bo ozdravel v 60 dneh. Ponesrečil se je v Ronkah v delavnici, kjer dela z zračnim kompresorjem. iiiliiiillliilliiMliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiliiiiu OD VČERAJ DO DANES KINO J v GORICI CORSO. 17.15: «Dolina rdečih dreves«. J. Hudson in L. Ber-nay. Ameriški film v cine* mascopu. VERDI. 17.00: ((Ubijalec je pred vrati«, S. Baker in J. Craw-ford. Ameriški film. V1TTORIA. 17.15: «Ostala je tišina«, H. Kriiger in I. An-dree. Nemški film. CENTRALE. 17.00: «Dolina obsojenih«, J. Wayne in M. Hut. Ameriška kovbojka. MODERNO. 17.00: ((Jeklena drungla«, P. Lopez in B. Gar-land. r TRZICU PRINCIPE: «Le svedesi«. AZZURRO: «Occhio ipnotico«. NAZIONALE: «Tu sei la mušica«. F,XCELSIOR: «Tom e Jerry sul sentiero di guerra«. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 12,8 sto-p nje nad ničlo ob 12.30, naj-r.ižja štiri desetinke stopinje nad ničlo ob 6.20. Vlage je bilo 50 odstotkov. «»----- DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D'Udi-ne, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24; V prvi polfinalni tekmi turnirja pokalnih prvakov Fiorentina premagala s 3:0 (1:0) počasne in neodločne Zagrebčane Jugoslovansko nogometno prvenstvo Golc so za domačine dosegli Antoninho, Da Costa in Lazzotti Povratno srečanje bo v Zagrebu 15. aprila FIORENTINA: Albertosi; Gonfiantini, Robotti; Benaglia, Orzan, Rimbaldo; Hamrin, Lazzotti, Antoninho, Da Costa, Petris. DINAMO: Irovič; Sikič, Boifek; Santek, Markovič, Peru-iič; Cvitkovič, Zambata, Conč, Matuš, Blažič. SODNIK: Krndlbinder (Nemčija). Fiorentina je danes zabeležila izdatno zmago nad zagrebškim Dinamom, s katerim se je spoprijela v prvi tekmi polfinala turnirja pokalnih pr. vakov. Florentinci so odpravili Zagrebčane s 3:0, potem ko so prvi polčas zaključili v vodstvu z 1:0. Domačini so nastopili z nepopolno postavo. V glavnem so imeli v krilski vrsti in v obrambi rezervne igralce, medtem ko je bila napadalna vrsta, z izjemo novinca Laz-zottija, titulama. Gostom se je poznalo pomanjkanje kondicije, kar pa ni nič čudnega, če pomislimo, da so po zimskem odmoru šele pred 14 dnevi stopili na travnata tla. Prav zato so morali Zagrebčani igrati počasi, da so lahko vzdržali do konca. Zal so zagrešili napako, da so pustili Da Costo, Antoninha, Hamrina in tudi hitrega Petrisa brez varuha, kar je pripomoglo domačinom da so pred golom Iro-viča vedrili in oblačili ter vnašali zmedo med zagrebško obrambo. Prepričani smo, da Fiorentina ne bi prišla do takega rezultata, če bi Zagrebčani «zastražili» n. pr. Da Costo, ki je dosegel drugi gol dneva. Igralec je bil popolnoma prest, zaradi česar ni prizanesel Iroviču, ki se je zaman pognal za žogo, ki je končala v gornjem kotu njegove mreže. Zagrebški vratar, pa čeprav je bil včasih negotov, je z drznimi posegi večkrat odvrnil nevarnosti in rešil Dinamo hujšega poraza. Florentinci so v prvem polčasu prišli v vodstvo z Anto-ninhom, medtem ko je Da Costa v 25’ drugega dela igre pcvečal rezultat na 2:0. Zadnji gol za domačine je dose-gel_ novinec Lazzotti, ki se je z žogo znašel sam pred Iro-vičem, katerega je iz bližine presenetil z ostrim strelom. O Zagrebčanih se lahko reče, da so bili prepočasni in premalo prodorni. Njihovi streli so bili netočni in predvsem poslani iz prevelike razdalje, zaradi česar so postali lahek plen vedno budnega Alberto-sija. Sicer za njih ni vse končano, ker se bodo lahko v Zagrebu oddolžili v povratni tekmi, ki bo 15. aprila. Morda pa bo tedaj še težje, ker bo Fiorentina prav gotovo poslala na gostovanje vse titularce, ki so morali ostati tokrat zaradi poškodb izven igrišča. BOKS SAN JOSE, 22. — Ameriški boksar srednje kategorije Phil Moyer je preteklo noč premagal po točkah rojaka Willia Nortona. Več kandidatov za prvo mesto toda Partizan je glavni favorit Sest golov v mreži Vidiniia ■ Spodrsljaj Reke na lastnem igrišču V jugoslovanskem nogometnem svetu ni nobenega moštva, ki bi absolutno nadvladovalo ostale. Zato se redno dogaja, da je najti na na vrhu lestvice več kandidatov, ki se z enakimi možnostmi potegujejo za naslov državnega prvaka. Med temi so nam že dobro znani Partizan, Hajduk, Dinamo in lanski prvak Crvena zvezda. Včasih poseže v borbo tudi novosadska Vojvodina, a 'to moštvo, kljub temu, da ima v svojih vrstah mnogo odličnih nogometašev, se znajde pogostokrat v slabi formi in s tem izgublja stik z vodilni-mi. Sedaj je v vodstvu beograjski Partizan, ki je prejšnjo nedeljo v Maksimiru premagal Dinamo z 1-0. To ;e bila tekma, ki je dopuščala vsakršni izid. Dinamo ni igral slabo, v polju je bil enakovreden nasprotnik ter je često spravljal v nevarnost Soški-čeva vrata. Partizan je igral bolj praktično v napadu in mi m timiaiii m mil t ■■um iniiiiaiiiiiiif m i um iniamai ii i ■■(mini timu na iiiitai itin ii m iimai ■iiiiiiiiim m timu mit i um umit i iiiimiaii m ii Vedno uspešnejši namiznoteniški igralci Bora Deželno prvenstvo deska za nastop Na tekmovanje bodo šli samo tisti, ki bodo s pripravami prišli v zadovoljivo formo Ob zaključku deželnega namiznoteniškega prvenstva ne moremo mimo potrebe kritičnega pregleda poteka tekmovanja in posameznih srečanj. Na splošno je bil nivo igre v tem turnirju nizek tudi pri igralcih, katerih nastopi so navadno kvalitetni. Edino predstavniki Bora so igrali po svoji navadi in so se celo tu in tam tudi popravili, kar se je pokazalo v plasmajih, o katerih se ob za- mniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiii ....... Za prvenstvo rezervnih moštev T riestina - Udinese 1:2 Prvi polčas se je zaključil v korist domačinov Kljub številnim titularcem slaba igra Triestine Precej ljudi se je včeraj kljub hladnemu vremenu zbralo na stadionu, kjer je bila na sporedu nogometna tekma za prvenstvo rezerv med Triestino B in Udinese B. Gledalci so bili prepričani, da bodo prisostvovali lepi in borbeni igri, toda marsikdo je razočaran odšel domov, še posebno, ker so morali domačini prepustiti zmago boljšim gostom z 2:1. Triestina je nastopila s celo vrsto igralcev prvega moštva in prav zaradi tega je bilo pri- čakovati zmago domačinov. Zgodilo pa se je ravno obratno. V prvem polčasu je res kazalo, da bodo gostje lahek plen Triestine, pa čeprav so bili s hitrimi protinapadi zelo nevarni. Do gola pa so le s težavo prišli, medtem ko se je to domačinom večkrat posrečilo. Domačini so imeli nekaj izrednih priložnosti za gol, toda delno zaradi nervoze in tudi delno zaradi smole, mreže nasprotnikov niso mogli spraviti v nevarnost. Sele v 32’ je Triestina izvedla močan napad in je začela oblegati Videmčane. Uspešna akcija se je začela na levem krilu, kjer se je znašel Fogar, ki je igral kot srednji napadalec. Ta je poslal žogo nizko proti golu. Cazzaniga je uganil ln 3e pognal v plovnem skoku, pri čemer je z glavo spremenil smer žogi in jo poslal v levi kot videmskega vratarja. Kazalo je, da to ne bo edini zgoditek Za Tržačane. Toda domačini, kljub številnim priložnostim, niso bili več učinkoviti. Fogar je kmalu po golu edinstveno priložnost zamudil in kasneje je zgrešil cilj iz krasnega položaja tudi včeraj zelo slabi Reina. V drugem polčasu, posebno ko je Sadar zapustil igrišče in ga je zamenjal Travain, so gostje prevzeli vajeti igre v svoje roke in večkrat nevarno ogrožali Luisona. Brez dvoma najboljši igralec je bil Tinaz-zi, ki je imel skupno s priletnim, a vedno odličnim Mene-gottijem, režijo gostov v rokah. In Tinazzi je v 13’ iz daljave 30 m presenetil Luisona ter izenačil za svoje barve. Dve minuti kasneje so bili Videm-čani že v vodstvu po zaslugi Meroja, ki je prisebno izrabil napako Luisona. Čeprav so Vi-demčani vztrajali v napadu, niso več prodrli do gola in so se zadovoljili z rezultatom, katerega so branili z vsemi silami. Tržačani so, posebno proti koncu, skušali doseči izenačenje, toda njihove akcije so bile zmedene in tudi napadalci se nikakor niso mogli znajti, obkroženi kot so bili, od videmskih branilcev. Moštvi sta zaigral' v naslednjih postavah: Triestina — Luison: Modolo. Sauer; Sadar (Travain), Bizai, Cossar; Reina, Rebizzi, Fogar, Cazzaniga in Colaussig. Udinese — Ceschia (Santi); Barbiani, Gigante; Mazzolini, Privaz (Codč), Pestrin; Di Be-nedetto, Menegotti, Meroi, Ti-nazži in Remondi. četku ni moglo niti sanjati. E-dino mladi Milič je v junior-skem prvenstvu izpadel predvsem zaradi nesrečnega žreba. V prvi tekmi je nastopil s Crechicijem, kateremu se je Prosečan sicer branil, a je moral kloniti boljši igri italijanskega prvaka. Kljub porazu sta vodja sodnijske komisije in predsednik deželnega odbora namiznoteniške zveze predlagala glavnemu odboru, da bi tudi Miliču priznali pravico do nastopa na državnem prvenstvu. V tekmovanju posameznikov so že v prvem kolu od šestih Borovih predstavnikov izpadli kar štirje. Grbec je klonil pred Franzotom, Ukmar pa proti Ragusinu, čeprav je posebno v zadnjem nizu odlično zaigral. Tudi Košutov odpor proti Crechiciju je bil odličen. Kljub porazu proti Floramu je Milič žel precejšen aplavz m je zaradi svoje igre postal ljubljenec vseh prisotnih. Težave tega kola sta prebredla le Tomšič in Merlak, ki sta brez težav odpravila svoja nasprotnika. Zal je Tomšič v nadaljevanju izpadel po zaslugi odličnega Crechicija. Bolj uspešen je bil Merlak, ki je po trdi borbi v petih setih izločil Franzota in se tako vključil med prvo četvorko. Tudi on je postal žrtev Crecichija v polfinalu, Z uvrstitvijo v polfinalno kolo si je Merlak zagotovil pravico do nastopa na italijanskem prvenstvu in prav zaradi tega je njegov plasma pohvale vreden. Čeprav so Borovi moški pari izvrstno zaigrali, so morali kaj kmalu prepustiti mesto drugim. Najdalje sta vzdržala Grbec in Kovačič, ki sta v odločilnem setu celo vodila proti Floramu in Crechiciju 19:18, a nista zmogla niti točke več. Dobro sta se držaia tudi brata Košuta, ki pa nista še dovolj vigrana. Posebno je treba pohvaliti Borove igralke, ki so imele v zadnjih dneh pred turnirjem pravcati «tour de force«. V soboto zvečer so nastopile na notranjem prvenstvu Bora v odbojki, v nedeljo zjutraj so morale v Gorici odigrati prvenstveno tekmo s tamkajšnjo AGI in se nato vrniti v Trst ter nastopiti na namiznoteniškem turnirju. Junakinja dneva je Miranda Batista, ki si je zagotovila dva naslova v ženskih dvojicah z Mijotovo in v mešanih parih s Kovačičem. Kot dodatek pa je še zasedla drugo mesto v tekmo vanju članic. Imeli smo vtis, da bi lahko z večjim zaupanjem v lastne sile iztrgala še tako močni Di Benedettovi tudi ta naslov. Za Batistovo je treba brez dvoma pohvaliti Bandijevo • Slavico za zmago v juniorski kategoriji. Za to tekmovalko bi lahko trdili, da bi z resnejšimi pripravami resno konkurirala za juniorski naslov. Luinova, ki se je izka zala na vseh tekmovanjih, je to pot razočarala in je zased la šele tretje mesto. Med ženskimi dvojicami sta povsem nepričakovano zasedli drugo mesto Sčukova in Bandljeva, ki sta odpravili Sveto-ivančanki Godina-Svab. Zelo zanimive so bile tekme mešanih dvojic. Nastopilo je šest Borovih parov, a najbolj sta se izkazala Batista-Kovačič, ki sta v prvem srečanju odpravila vigrano goriško dvojico Andretti-Pelesson. Finalno srečanje je bilo precej razburljivo. Predstavnika kluba RAS sta si zagotovila prvi niz, toda v naslednjem sta bila Batista in Kovačič mnogo bolj ša in sta zmagala s precejšnjo razliko. 2e v začetku odločilnega seta je Kovačič pre šel v napad, Batistova pa v obrambi ni zgrešila niti ene žoge in je celo nekajkrat sama zaključila z udarcem dolgo trajajočo igro. Z neverjetno visokim rezultatom 21:6 je Borov par prišel tudi v tej skupini do naslova. V nedeljo si je torej precejšnje število Borovih namiznoteniških igralcev in i-gralk zagotovilo pravico do nastopa na državnem prvenstvu. Bor ima najresnejši namen, da jim omogoči ta nastop, vendar bo poslal na prvenstvo samo tiste, ki se bodo v prihodnjih dneh skrbno pripravili za ta tako zahtevni nastop. P.zlo DISCIPLINSKI UKREPI FIGC MILAN, 22. — Disciplinski odbor nogometne zveze je na zadnji seji izrekel precej kazni v obliki glob in diskvalifikaciji. Med drugimi je odbor diskvalificiral za eno nedeljo tudi igralca Triestine Bizaia. učinkoviteje v obrambi, kjer je bil posebno neprehoden centerhalf Jončič poleg že o-menjenega mladega Soškiča. V napadu se je zlasti odlikoval desna zveza Kovačevič, ki je pokazal- kvalitete perspektivnega ofenzivnega igralca. S to zmago si je Partizan utrdil položaj na prvem mestu, ki mu povsem zasluženo pripada. Slabše se le zgodilo Vukaso-vemu Hajduku, ki je moral prepustiti zmago mostarskemu Veležu. Tega pa je v veliki meri sam kriv, ker je imel mnogo ugodnih prilik, a jih ni znal izkoristiti. Te pa je spretno izkoriščal Velež in s tem zabeležil okroglo zmago z 2-0, ki mu je dopustila, da se je vsaj za sedaj otresel neprijetne družbe na dnu. Med domačimi se je posebno odlikoval Mujič, dasi je vse moštvo igralo dovolj požrtvovalno. medtem ko sta se pri Splitčanih izkazala «sta-ri» Vukas in Ankovič. Novosadska Vojvodina je na Reki poskrbela, da ni nedelja ostala brez presenečenja. Domači so šli na polje z svesti si zmage nad skopskim Vardarjem in komaj so se- utegnili zavedati, je že Vojvodina krepko držala igro v svojih rokah. Poleg učinkovitosti je pokazala tudi zelo praktično in enostavno igro, ne brez tehničnih fines Veselinoviča in Ivoša, pa čeprav je moker in spolzek teren nemalo oviral potek igre Split se je brez težav izdatno znesel nad Radničkim ki kaže, da se misli poslovili od hrbet kar šest žog. Crvena zvezda je brez hrupa, pa čeprav ne brez težav, premagala Sarajevo z minimalnim rezultatom, kar je plod bunker-taktike gostov in netočnosti domačih napadalcev, kjer se je posebno «odli-koval» sicer vedno zanesljiv'. Kostič. In končno sta si Beograd in Vardar razdelila točki, dasi bi Vardar lahko tudi zmagal, ker se je znal dobro braniti in ostro napadati ter bil v vodstvu že z 2-0. Na koncu je popustil in dovolil, da ga Beograd dohiti. Sedaj sedi na koncu lestvice v družbi z Radničkim, in verjetno žalostno gleda proti vrhu na tovariše, ki se od njega vedno bolj oddaljujejo. V tolažbo mu bo morda zmaga za Jugoslovanski nogometni pokala ki pa mu ne bo moglo dosti pomagati. Ironija usnjene žoge pač. gib. SMUČANJE Netzer in Leitner zmagovalca v Švici MONTANA, 22. — Danes so bile tekme v veleslalomu za trofejo Lachaux za moške in ženske. Med ženskami je zmagala Netzerjeva, med moškimi pa Leitner. Rezultati so naslednji: ŽENSKE (1650 m, viš. razlika 320 m. 32 prehodov): 1. Erika Netzer (Av.) 1’24”2; 2. Giander (Av.) 1’26”2; 3. Zimmermann (Šv.) 1’27”. MOŠKI (2350 m, viš. razlika 590 m, 43 prehodov): 1. Leitner (Av.) 2’23”3; 2. Zryd (Švica) 2’25”; 3. Fuchs (Šv.) 2 in 28”4; 4. Francesco De Flo-lian (It.) 2’29”4 * * * MERIBEL LES ALLUES, 22. V prvem dnevu tekmova- prve lige. To si skoraj zasluži, nja v smučanju je zmaga v saj si je njegov vratar Vidi-1 veleslalomu pripadla Franco-nič, proglašen za najboljšega , zom in sicer Perillatu med mo-v Evropi, pustil s pravo otro- škimi in Bochatayevi med žen ško naivnostjo spraviti za l.skami. •/ • V Z deželnega namiznoteniškega prvenstva: mešana dvojica Bora Batista - Kovačič I nem srečanju s parom kluba RAS iiiiiiii n iiiiuii m mili m Hlinili n m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiii n liiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii lil iiiiiiiuiiihi n iiiiiiiiiiiiiiliii11111111111 Nekaj misli po končanem prvenstvu ŠZ Bor v odbojki V finalnem srečanju dij^ le za las klonili Škampe*)? Gojenci Dijaškega doma presenečenje turnirja ■ Svetoivančani še brez tekmecev • Uspešen nastop Barkovljanov vede® Športno združenje Bor je letos prvič izvedlo odbojkarsko prvenstvo vseh tistih prosvetnih in drugih društev, ki imajo v svojih mladinskih vrstah tudi športnike. Uspeh prireditve je bil velik, saj se je odzvalo 10 moštev, moških in 2 ženski ekipi, kar je za naše razmere lepo število. Prireditve je potekala zadovoljivo tudi organizacijsko. Novost za tovrstna tekmo- vanja je predstavljalo dejstvo, da je SZ Bor prvič povabilo sodnike italijanske odbojkarske zveze, tako da so se lahko vsi nastopajoči aktivno seznanili z uradnim kriterijem sojenja, čeprav je bila zaradi nizke tehnične ravni nekaterih šestork potrebna s strani sodnikov tudi precejšnja prizanesljivost. Glede na dosedanje Borove Mednarodna etapna kolesarska dirka Mentone - Rim Carlesi pred Simpsonom prvi skozi cilj Kljub napadu na njegovo majico Geldermans še vedno prvi v lestvici BOLOGNA, 22. — Italijan Guido Carlesi si je danes zagotovil zmago na cilju tretje etape mednarodne dirke Mentone-Rim. Drugo mesto je pr.padlo presenetljivemu Angležu Simpsonu, kj se je vsidral na drugo mesto splošne lestvice, kjer še vedno vodi, pa čeprav za borih 13” naskoka, Nizozemec Geldermans. Današnja etapa je bila zani- miva samo v zaključnem delu in sicer na krožni progi tik pred ciljem, katero so morali kolesarji trikrat prevoziti. In prav tu se je odločila zmaga. Na tem delu proge je prišlo tudi do močnega napada na Geldermansa z namenom, da ga izpodrinejo s prvega mesta lestvice, toda Nizozemec je znal pravočasno odgovoriti. Začetek je bil precej medel in samo nekateri so skušali zapustiti glavnino. Vsi poskusi so bili zaman in šele pred Mo-deno je hotel Pellicciari sam proti cilju. Tudi on ni imel sreče, ker ga je glavnina kaj kmalu dohitela. V ozadju pa je s precejšnjo zamudo vozila majhna skupina, ki je počakala na Van Geneugdena. Kolesar je namreč treščil v avto in padel, zaradi česar sta mu hotela njegova klubska tovariša Baretto in Moresi pomagati, da bi čimprej prišel do glavnine, kar pa se jima ni posrečilo. Medtem ko so imeli kolesarji v začetku etape sonce, so se pr; Bazzanu znašli v dežju in snegu. V Bologni, kjer je konč- ni cilj, je čakal kolesarje najtežji del proge. Skozi prvi ciij krožne proge so prvi privozili Ciacci, Brugnami in Catalano. V skupini je naenkrat završalo. Trapč, Carlesi in Simpson so močneje pritisnili na pedale in kmalu dohiteli vodilno trojico. Ob drugem prehodu skozi Bologno je bil Trape še vedno prvi, medtem ko je An-queti( vodil skupino, ki je vozila s polminutno zamudo. V tem delu proge je včerajšnji etapni zmagovalec Graf odstopil, medtem ko je Van Ge-neugden zaostal za celih 10’. V začetku vzpona, na katerem je bil drugi cilj gorske nagrade, se je položaj na prvih mestih popolnoma spremenil. Tokrat je vodil Bahamontes, ki je prvi privozil skozi gorski cilj pred Rostollanom, Ronchi-nijem in drugimi. Ob tretjem prehodu skozi Bologno je bil Bahamontes še vedno prvi. To mesto je obdržal tudi po prehodu skozi tretji cilj gorske nagrade. Takoj za njim pa so bili Battistini, ki se je močno približal beguncu, dalje Carlesi, Ronchini, Simpson in dru- gi. Na zadnjem spustu proti Bologni pa je ponovno prišlo do sprememb na prvih mestih. Carlesi in Simpson sta napela vse sile in se jima je posrečilo priti do cilja 3” pred Mu-sonejem in Nencinijem, ki sta bila na čelu zasledovalne skupine. Vrstni red na cilju etape Reggio Emilia - Bologna je na- slednii: 1.CARLESI GUIDO (Philco), ki je prevozil 131 km dolgo prego v 3 urah 30’50”, s povprečno hitrostjo 37,280 km; 2. Simpson (VB) 3. Musone z zaost. 3” 4. Nencini, 5. Ciampi, 6. Gel-dermans (Hol.), 7. Casati, 8. Ronchini, 9. Coletto Tino, 10. Battistini, 11. Fallarini, 12. Trape, 13. Anquetil (Fr.), 14. Gra-czyk (Fr.), 15. Cestari. 16. De-filippis, 17. Massignan z zaostankom 21”. 18. Barale, 19. Couvreur (Belg.), 20. Minetto itd. SPLOSNA LESTVICA 1. GELDERMANS Albert (Hol.) 14.36'35” 2. Simpson (VB) z zaost. 13” 3. Carlesi 4. Ciampi, 5. Trapč, 6. Nencini, 7. Battistini, 8. Fallarini, 9. Anquetil (Fr.), 10. Ronchini, 11. Casati, 12. Coletto, 13. Massignan z zaost. 34”, 14. Minetto. 15. Brugnami, 16. Gaul (Luks.). 17. Defilippis z zaost. 1’02" itd. turnirje lahko rečemo, da je med moškimi le Škamperle ohranil svoje mesto, medtem, ko so se moči ostalih moštev več ali manj spremenile. Veliko presenečenje je predstavljal zlasti izpad Tabornikov že v četrtfinalu. To moštvo je bilo doslej med najmočnejšimi in je le malo zaostajalo, po' učinkovitosti za Skamper-lom, katerega ni uspelo nikoli premagati. Na tem turnirju so Tabornike premagali Bar-kovljani — novinci. Barkov-ljani so prvič nastopili .z odbojkarsko ekipo in moramo reči, da je bil njihov nastop pozitiven tudi ne glede na to, da so premagali Tabornike. Barkovljani so igrali požrtvovalno in brez občutka manjvrednosti. V drugem četrtfinalu je Dijaškemu domu uspelo premagati Škamperle «B». Slednji je bil sestavljen — razumljivo — iz mnogo šibkejših i-gralcev kot «A» moštvo in ni mogel nuditi nasprotnikom dovolj ostrega odpora. To tem manj, ker se je Dijaški dom pojavil v izredno močni postavi, kateri poleg običajnih tehničnih nedostatkov manjka tudi vigranost. Dokazal pa je, da bo že v kratkem odločno prevzel mesto Tabornikov na naših turnirjih. Duša tega moštva je Franko Drasič, ni le gradil vse igre svoje šestorke, ampak z odličnimi servisi in tolčenji tudi neposredno pripomogel k uspehu. Škamperle «A» je v četrtfinalu igral proti mlademu moštvu Cankarja. Za Cankarja-še je bil seveda boj brez upa r.a zmago, toda rutiniranim nasprotnikom so se upirali zagrizeno in čeprav niso dosegli drugo kot predvideni poraz, so vendarle s svojim odpo-dorom presenetili. Zadnji četrtfinale bi moral biti med Goričani in tržaškimi akademiki. Slednji pa se niso javili in s tem izgubili tekmo for-fait. V polfinalu so se zato srečali Dijaški dom z Barkovlja-mi in Škamperle «A» z Gorico. Dijaški dom je tudi v tej tekmi dokazal, da se mu lah- ko danes upre s() moštvo. BarkovlJe ^ položiti orožje P° meroma napetih ado',('j brale petih sel rih so nabrale ^ ^ skupno število 1 #A, l«r med Škamperle"1 *<> ‘biio, j 41 na. Jasno je ___ govalec te tekme jjtfri ^ zmagovalec. O ,je- & j zato napeli vse s so morda zal!-ra „rle 'f ( celota, toda Ska»f' jje.V v Jurkiču močn° ^ijL ^ terim je pogosto jT nasprotno P°1 „boi J prave bombe. v ie\t zmago tržaške šest V finalu bi doma skoraj v^ je ^ senečenje. Le ^pojiH kalo, da nis0. °usPel% set, katerega 1 . , FL jiti Skamperlu g,,*, ; šku. V drugem i0 L nekoliko P°Pus,„^enO *. i van.čani so ter tako postan bojki med slove S na tržaškem ih ^ L tore) h 1 Škamperle^ ^ Lestvica je 2. Dijaški do i" G0fl<* *» _ ».„.,1 lo in nti** j 3. Baikovlje W~C^' 5. Škamperle ' Taborniki 8. Jadran s‘a> Med *en_skamja; ,1» ‘ hC’ le dve ekipb -■ ^ y zmagale z ve s0 l-it " .tih 1 v točkah, saj jtn1^ zbrale v obeh maj 11 točk. spoJJj igrale pod svoj ^ ft mi in se dale ^ j vsega, kar *n#1 t'e br£(: ke pa so zaig1 {er t> i in z gotovostjo „(if velikih težaV^P^ ei* f, mu društvu s PRTJATELJS*1 Roma-Švedsk8 RIM, 22. Sve jtj metna rePre*e"‘nI,,| danes zadnJ' v | deljsko tekmo p„y kolu za sveto v Pragi ?toty. ž.avni enajsto_ -pos'1 ^l1 stopili ob Prl5,„nii. s ----- . R0m>- »i dalcev prot^]nčen0- c.Yiesrf« '> odigrali nf°^L°Člab!cfkVV Ko se je ta* razkošno Razumnega^ v ^ ^ ga nas lonila po* preden se«1 vr*t®'»J odpr>a ^ ' i>r by je - j a- . gg#* le toliko, d* Vi j,i* hrbtom la jjj s° ^ moške nofie' drugo sobo, f0Kr*l / | strašno, «•-=— ^ upoštevamo, . rožnati Piza s^/l Bobby je senečena, n. i da bi dokoma* ijil9' pak je vzrok' ^ o' «Ce ga t £ I?' je zaklicala- j la policij0- zaK' krog na P° / veka.« a ie ti t;i Po vsem :i'‘ ni'a z Vnr:no, P&j postalo )a- pol 'f’] nnv in d*, -nld vi prav ,v,in Velik verjeli , je Najbr*■ ,,)) iuui »“-n*'4 rt ta ni bll° yeli vi ‘I . , 7. T i*4r aK in midva \\oVjA sva se znašla nfl ,r^e^ * sta z ranjen« (N ado