Poitnina plačana v gotovlnl bohaja v pondeljek in petek ob 5. popoldne. Stane mesečno Din 7— za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Telefon int. St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tariful Rokopisi se sprejemajo ob pondeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Prcdpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažnjejo le po možnosti. Leto XIV. Stev. 76. Celje, pondeljek 19. septembra 1932. FRAN SVET1NA: Organizacija jugoslovenske misli Svoboda, bratstvo, enakost .. v teh besedah velike francoske revolucije le- žijo čudežne sile. Dva sta j'h zapisala, eden jih je izrekel, narodi pa so jih uresničili v dejanju. In zgodili so se čudeži. Na teh treh besedah so se o- potekla in zgrudila cela stoletja in vstala so nova, prežeta z novo vero v svetlejšo bodočnost. Mračna so bila pota, ki so jih hodili narodi v tej dobi. In vstala je nova zvezda. Zmagal je ra/um. Sila, ki je pospešila preobrat s krvjo in nasilji, je klonila razurnu, in nastopili so svet- lejši časi. Napoleon ni nikdar veroval, da bi se mogla Nemčija zediniti. Preveč sovra- Stva je bilo takrat med knezi in vla- darji nemških provinc. Pa zgodilo se je drugače. Vstala je zedinjena Italija, Nemčija, Španija, velike kakor Francija, Anglija, Avstrija. Francija je bila za vse matična zemlja preroda. Nastopila je industrija. Države so se uredile. Bogatele so. Rasle so kolonije. Narodi so se pomnožili. V to dobo spada tudi Japonska, ka- tere politična in gospodarska rnoč prav sedaj razcvita. Razvoj je šel dalje, demokracija je nastopila veliko krizo. Rodil se je im- perijalizem. Kmalu je siedila svetovna vojoai ki pa ni mogla uničiti sveta, ker je svet materijalen. Orožje lahko kljubuje orožju, todagorje, če duh nima zdravih smernic, ki bi vladaie in vodile življenje. Velika svetovna vojna je dopolnila veliko zgodovinsko nalogo, ki jo je pričel razvoj sam že pred 50 letr. Za zedinjenimi državami minulega stoletja so prišle nove: Jugoslavia, Čehoslo- vaška, Poljska, približno 60 milijonov svobodnih ljudi. In kam sedaj? Kaj raj se danes zgodi, da bodo jutri srečnejši Časi? Ali naj se razvije v svetu imperijalizenj v novo uničenje? Tokrat bi ta ne imel več kaj opraviti. Japonska je nastopila svoj osvoje- valni pohod in Rusija je tarn, kjer je bila zapadna Evropa pred 50 leti. Pri- čela se je industrijalizirati. Vse vidi rešitev v orožju, nikjer nj prave volje za mir. In ravno v tem tiči nekaj, kar nas ne sme navda,ati s strahom. Volja narodova je »volja božja«, toda groza, če so njegovi vo- ditelji nevzgojeni in nezmožni. Ljudje so veličine in malo je od veličine do propada. VpraSanje pa je, kdo je člo- vek. Napoleon je hotel Združene evrop- ske države. Od njega in do Brianda je rninilo dobrih sto let in samo ta dva moža sta siedila tej misli. Pri tem se je potrebno spomniti ženice osem- desetih let, ki še vedno čita časopise in se začudeno vprašuje: »Kaj pa je to kriza? Samo kregajo se ?« V tem so veliki paradoksi in 5e večje resnice. Narodi, ki so v svetovni vojni naj- več trpeli, danes najbolj rovarijo in lahkomiselno izzivajo. Moti se vsak, kdor misli, da bo uničena evropska civilizac.ija, kultura itd. Dokler bo živel sarno en človek na zemlji, bo znal de- lati stroje in pisati knjige. Vprašanje je le, kakšne knjige bo pisal. Komur pa gre za uničenje ljudstva, ta je zločinec, nad kaierim se bo živ- ljenje samo maščevalo. Majhna je razdalja od veličine do propada. Danes ni več vpraSanja ve- iike in m^le države. Kajti vsak med- državni akt je danes vezan akt in vsak mednarodni stik je danes tako pove- zan, da je mogoče govoriti le o poli- tično-gospodarskih sistemih Evrope, in to predvsem o dveh. Slučaj velike svetovne vojne je pri- mer prakse. Borili sta se le dve stran- ki. Tudi danes traja v bistvu borba dve sistemov, ki se omejuje na Evro- po in je več ali manj združena z iz- venevropskimi državami. To so ored- vsem veliki mednarodni kolonijalni problemi. Ker pa so največje posest- nice ravno Anglija in Francija, izhaja tudi kolonijalno vprašanje iz Evrope. V kratkih besedah je treba omeniti: Danes se borijo v Evropi tri sile za evropski primat: Franeija, Nemčija, Ita- !i)?i. Anglija kot otok ne spada k kon~ tinentu. ' • Itaiija irre slo2no roko v roki z Nem- čijo, primer so vse mednarodne kon- ference. Da pa Italija ni sporazumna s Francijo, je krivo vprašanje Sredo- zemskega morja. Tukaj pridemo do posebnega po- glavja, ki se najbolj tiče ravno Jugo- slavije. Problem Sredozemskega morja je vzrok, da se je Mussolini oprijel tako- zvane obkroževalne politike, ki nas kot venec oklepa od )uga do severa in za- pada: Tuičija, Grčija, Bolgarija, Ma- džarska, Avstrija, Nemčija in Italija. To izhaja iz znanega francosko-itali- janskega nasprotja v Sredozemskem morju. Protiutež italijanskemu vplivu je Mala antanta: Jugoslavia, Čehoslo- vaška, Romunija. K protiitalijanskemu bloku spada tudi Poljska. Velik zavitek. . . . zdaj Dinar 4.50 Mali zavitek .... zdaj Dinar 3.— pri vedno enaki kakovosti! I IIVPEREVSE DAJE fcll AZOPET KAKOR NOVO O tern važnem poglavju sredozem- ske politike, ki se tiče največ Jugo- slavije, pozneje več. Lepo zborovanje gasilcev v Celju Celje, 19. septembra. Gasilska župa ža^ska je imela v ne- del jo 18. t. m. od 1/29. do 3/411. do- poldne v mali dvorani Celjskega doma izredni občni zbor, ki se ga je udele- žilo 56 od 62 gsslnih društev po 98 delegatih. Župni načelnik g. Gologranc je uvodoma pozdravil sreskega podna- čelnika g. Klobčiča, tajnika Jugoslo- venske gasilske zveze g> Pristovška, zastopnike tiska in vse delegate. Nato je prevzel predsedstvo prvi podstarosta JOZ g. Vengust. Sreski podr.ačelnik g. Klobčič je po kratkem na^ovoru, lk pogledati, ugotoviti, da je trebuh votel in črtvo prazno, to ni bila huda umetnost. Kako hibo na srcu ali bolezen pljuČ ni bilo težko dognati. Sicer pa je bil za vsak res- nejSi sluCaj pri roki starejši bolj vešči zdravnik. ZaČetrik v stroki je za silo zhajal 7. aspirini, kreozoti ali kakim drugim krotkim požirkom, ki ga je moral goltati nedolžni bolnik. Vojastvo ie bilo utrjeno in vsega hudtga va- jeno ; zato marsikdo vkljub zdravljenju ni umrl. No, in s časom se je pa tudi zdravnik marsičemu privadil. Dejstvo je, da so dobili v vojni dobro prakso* in da je zlasti kirurgija napredovala Pri gospodu Capudiiu ni čudno, kako je mogel nad leto dni poslovati kot ^dravnik-internist v vojaški bolnici. Čudnejše je, kako se je mogel gibati v družbi zdravnikov-strokovnjakov, nositi njihov čin, jesti njihovo hrano, in dobivati njih plačo. A najbolj čudno je to, kje je vzel dokumente, in jih spravil tako v red, da je mogel nastopati in poslovati pod svojim lastnim imenom. Kakor je vsake slave nekoč konec, je bilo tudi njegove. V njegovo bolni- co je bil prise] ranjenec, s katerim sta se od prej poznala. Bodisi da došli mož ni zaupal Capudijevi umetnosti, ali pa da se je jezil, da mora on zu- naj uganjati junaštvo, poslušati svoj kiuIeCi želodec in rediti uši, dočim drugi v ozadju ubogo rajo vračijo in sebe lepo oblačijo, vse eno, beseda je Sla v svet: Zvedelo se je vse; nastal je Skandal. Gospoda asistenta so nagnali, mu vzeli Cast in čin, ga malo zaprli, in potem poslali ven na Siroko polje, kjer je zrak čist, dokler se ne strelja. Tam pa ni zdržal. Bolnice je bil va- jen in zahrepenel je po njej. Posrečilo se mu je priti k nam. Bolnik je bil, k&kor tisoč drugih. Bil je krotek in z vsem zadovoljen. Srečen je bil, da je pod varno streho in je z zadovoljstvom ugotavljal, da ga gospoda nič slabSe ne zdravijo kakor je on svoje dni druge. Stran 2. »Nova Doba« 19. IX. 1932. Štev. 76. vancev zahvalil sreskemu podtiačelniku za nagovor ter ga naprosil, naj spo- roči izraze udanosti in zahvale odliko- vancev na najvišje mesto. Nato so pre- jeli župni načelnik g. Gologranc kot častni član »BaraniStva«, druStva hiš- nih posestnikov v Pragi, častni znak, gg. Virant, Jankovič in dr. Čerin ko- lajne tega društva, 5 župnih odborni- kov in 15 društvemh načelnikov pa srebrne kolajne, s katerimi jih je odli- kovala gasilska zajednica za savsko ba- novino. Po navdušenih besedah gosp. Vengusta je prevzel predsedstvo zopet župni načelmk. Izredni občni zbor je odobril od g. Vengusta- prečitani zapisnik zadnjega rednega občnega zbora, ki se je vršil Ietos 29. maja v Žalcu. Župni načelnik g. Qologranc je v svojem poročilu o- menil, da ie župa Ietos gojila praktič- ne vaje in se udeleževala večjih gasil- skih slavnosti. Navedd je tudi važnej- še sklepe skupščine JGZ. Župni poslovodja g. Vengust je opo- zoril društva, naj točneje sestavljajo potrebne statistike. Tehnično delo se bo v jeseni omejilo in nadomestil ga bo pouk v teoriji. Letos jeseni bo v Celju gasilski tečaj za druStvene na- čelnike ter druge funkcijonarje in na- mestnike. Tehnični referent g. Koschier je navedel, da ima od 64 gasilnih dru- Štev v Žapi celjsko 4, gabrsko 2 in 38 društev po eno motorno brizgalno; 68% druStev ima torej motorne bri- zgalne. Samo ročne brizgalne ima 19 društev, tri društva so pa brez brizgaln. Doslej se je vršilo pet župnih gasilskih vaj: 7. avgusta v Vojniku, 21. avgusta na Lopati, 28. avgusta v Št. Petru v Sav. dol., 8 septembra v Št. Vidu pri Grobeluem in 11. septembra na Per- novem pri Veliki Pirešici. Dne 25. t. m. bo župna gasilska vaja v St. Juriju ob juž. žel., 2. oktobra pa v Rogaški Slatini. Župni sanitetni referent gosp. Vengust je poročal, da bo gasilska župa v najkrajšem času dala navodila za sanitetno službo. Vsako društvo bi moralo imeti vsaj sanitetno patruljo. Vsi sanitetni tečaji in sanitetna akcija mora biti izvršena do spomladi. Župni načelnik g. Gologranc je poročal, da ima gasilska »Samopornoč« doslej o- krog 3.200 članov; to Stevilo pa bo treba še znatno povečati. Pri slučajno- stih so bile obravnavane razne manjše organizaciiske zadeve. , Ob 10.42 je župni načelnik odredil alarm za gasilsko vajo. Propozicija je bila: Požar je nastal v sredini pod- streSja na kolodvorskom poslooju, ve- ter vleče od severovzhoda. Poveljstvo vaje je bilo poverjeno celjskemu dru- štvenemu načelniku g. Koschierju. Celj- ski gasilci so odbrzeli na Krekov trg s 3 motornimi brizgalnami. Prva brizgalna, ki je črpala vodo z Glavnega trga na razdaljo 240 m, je dobila vodo ob 10.48, diuga brizgalna, ki je črpala vodo z Raziagove ulice (135 m), ob 10.49, Iretja brizgalna, ki je črpala vodo iz hidranta pred poslopjem Mestne hranilne, pa v eni cevi ob 10.50 in v drugi ob 10.51. Gasilno društvo v Ga- berju, ki je bilo zaradi čakanja na te- lefonsko zvezo obveščeno z zaniudo treh minut, je prispelo ob 10.48 in do- bilo vodo, ki jo je črpalo iz 400 m oddaljene Voglajne, ob 10 57, po dveh minutah pa je moralo opustiti nadalmo akcijo, ker je počila cev. Gabrski ga- silci so med vajo pripravili vse po- trebno za očuvanje sosednje&a skladi- 5ča tv. »Union«. Na kolodvor je briz- galo 5, nekaj časa celo 6 curkov, z visoke zložljive lestve pa so škropili stolp Celjskega doma, ki bi bil vsled severovzhodnega vetra v slučaju po- žara v nevarnosti. Zanimivi vaji je pri- sostvovalo mnogo občinstva in gasil- ski delegati. Gledalci so občudovali disciplino, naglico in eksaktnost vrlih gasilcev. Po vaji se je vršil v Celjskem domu razgovor o izvedbi vaje, ki je uspela prav zadovoljivo. Veselje do žlvljenja, sposobnost za delo čutite le, če vaši notranji organi (želodec, jetra, ledvice) dobro funkcijo- nirajo, Če je vaše telo in vaša kri oči- ščena tujih snovi, kar se izvrSi na po- vsem naraven način z Saxlehnerjevo grenčico HUNYAD1 JANOS, Ce je po- pijemo zjutraj na prazen želodec po V2 kozarca. Pazite na ctiketo z rdečim srednjim poljem. Dobiva se v vseh le- karnah, drogerijah in boljših trgovinah. Ustanovitev podružnice DJO v Celju C e Ije, 19. septembra. V soboto 17. t. m. od 21. do 23. se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma v Cehu ustanovni občni zbor celjske podružnice Društva jugoslo- venskih obrtnikov za dravsko bano- vino v Ljubljani. Podružnica ima 145 članov. Občnega zbora se je udeležilo okrog 100 Članov, poleg teh pa Se predstdnik liubljanskega društva g. Pičman, podpredssdnik g. Šimenc ter več drugih obrtnikov iz Ljubljane in Št. Junja ob juž. žel. Ustanovni občni zbor je otvoril pred- sednik pppravljalnega odbora g. Ho- lobar ter pozdravil vse udeležence, zlasti pa goste iz Ljubljane ter nazvo- čega urednika »Jutra* in »Nove Dobe«. G. Pičman iz Ljubljane je v svojem govoru omenil, da se ie ustanovilo Društvo jugoslovenskih obrtnikov, ker se dosedanje organizacije niso za- dostno brigale za obrtniške interese. Društvo je že navezalo stike v hr- vatskimi in srbskimi obrtniki. Vodstvo občnega zbora je nato prevzel g. Pic- man. G Simenc i/, Ljubljane je go- voril o zahtevah obrtništva in o po- trebi skupne fronte obrmikov. Tujnik pripravljalnega odbora g. Brišček je omenil,*kako je prišio do ustanovitve novega družtva obrtnikov v Celju, ki vidi popolno zašČito obrtnikov le v lo- čenih, samostojnin obrtnih zbornicah. Nova, od banske uprave sprejeta pra- vila, ki jih je prečital g. Mihelčič iz Ljubljane, so bila sprejeta soglasno. Soglasno je bil tudi izvo!|en nasl^d- nji odbor: predsednik g. Stojan Mo- lobar, podpifdsednik g. Albert Rutar, odborniki g. Jo^ko Atnan, Jože Plev- čak, Miha Vrenko, Janko BnSček, Ja- kob Kovač, Anton Jager, Amand Pe- pernik, Ivan Pric in Dorninik Lovšin, namestniki gg. Dominik Uršič, Anton Gošnik in Rudolf Perdan, pregledovalca računov gg. Franc Rozman in Franc Krajnc, namestnika gg. Orehovc in Kolman. Delegate za občni zbor ljub- ljanskega društva bo določil odbor. Clanarina /.naäa letno 12 Din, vpisnina 3 Din, ustanovnina pa 250 Din. Pri slučajnostih so se gg. Košar, Širnenc, Mihelčič in Pieman iz Ljub- ljane ter Zontič in Kovač iz Csilja do- taknili raznih stanovskih vprašanj in iznesli zahteve obrtništva, ki je važen činitelj v nažem državnem življenju. Pravniški kongres v Dubrovniku Od 7. do 9. oktobra se bo vršil v Du- brovniku kongres jugoslovenskih prav- nikov, ki bo svečano otvorjen v petek 7. oktobra ob 10. dopoldne v dubrov- niškem gledališču. Po otvoritvi in re- feratu o pravnih odnošajih Dubrovnika do jugoslovenskih dežel se bodo ude- leženci razdelili na sekcije, ki bodo pričele delati popoldne. Zvečer bo pro- menadni koncert in gledališka pred- stava, nato pa družabni večer v oficir skem doniu. V sobotu 8. oktobra bodo sekcije nadaljevale svoje delo; ob 11., oziroma če sekcije §e ne bodo končale svojega dela, popoldne bo zaključna plenarna seja kongresa.' Popoldne bosta dva skupna izleta, prvi v Kupari — Srebreno — Mline — Cavtat, drugi pa v KoloČep — Lopud. Zvečer bo pro- menadni koncert in skupni obed v ho- telu »Imperial« v Dubrovniku. V ne- deljo 9. oktobra zjutraj bo skupni iz- let v Kotor, popoldne pa izlet v Sre- breno — Mline — Cavtat. O cenah in voznem rertu bodo udeleženci obve- ščeni ob prihodu v Dubrovnik. Udeleženci pravniškega kongresa bodo imeli na železnici najbrž četrtinsko vo- žnjo, na parrrkih pa ie že odobrena polovična vožnja. V Dubrovniku bo stala soba za eno noč 30 do 40 Din, obed pa od 15 D:n navzgor. Clanarina za kongres znaša s prispevkom za spo- tnenico 100 Dm za pripadnike svobod- mh poklicev, za uradnike 60 Din, za rodbinske Clane pri prvih 80, pri dru- gih 50 Din. Clanarina se ne vrne, če bi prijav- ljeni ne prispel na kongres. Ker janiči za naiočene sobe stalni odbor pravni- škega kongresa, jamčijo njemu za na- ročene sobe in jih plačajo tudi oni člani, ki bi j'h ne uporabili. Prijave se spreje- maio najkasreje do 20. t. m. Poznejše prijave se ne bodo upoStevale. Vsak prijavljeni clan bo dobil najkasneje do 25. t. m. člansko izkaznico, ki mu bo dajala pravico do vseh omenjenih u- godnosti. Dnevno sveže pražena kava, praži se v Rovem modernem električ- nem pražorju. Kraljja V**z\rsk c* 17. — Prä ^Zwoncu" Delikatßsc, speccrija, setnena. DOMAČE WESf I Grenčica Hnnyadi Janos je najza- nesl jivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. d 20. IX. 1908. Jutri bo štiriindvaj- setl^tnica krvavih septembrskih do- godkov v Ljubljani. Družba sv. Cirila in Metoda je bila izdala v ta spomin kolke, ki jih ima Se sedaj v zalogi. Počastite ta spomin s tern, da nalepite na ta dan na vso korespondenco žalne kolke. d Zahvala. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se ob završitvi nadvse lepo us.pele 43. velike sknpščine v Slovens!;i Bistrici kar najiskreneje zahvaljuje ondotni C. M. podružnici za ves trud in izredno po- žrtvovalnost, ki jo je izkazalä za to slavje. Prav posebno se zahvaljuje za dobrodošlico odvetniku g. dr. Pučniku, Sokolskemu društvu, gasilnemu dru- štvu, p. n. učiteljstvu in Šolski mladi- ni za ganljiv sprejem, kakor tudi mnogoštevilnemu mestnemu in oko- liškemu občinstvu Prav tako iskreno se z-rihvaljujemo ustanovitelju in prvemu predsedniku C. M. podružnice slovenje- bistriSke, velezaslužnemu narodnemu borcu g. dr. U. Lernežu, načelstvu Okrajne hranilnice za prepustitev dvo- rane za zborovanje in p. n. narodnim damam, ki so požrtvovalno sodelovale pri ljudski veselici. Iskrena hvala vsem delegatom in društvenim članom, ki so prišli počastit veliko skupščino. Topla zahvala slovenjebistriškim me- Ščariom za nepričakovano pozornost in hvala vsem, ki so na ta all oni naČin pripomogli, da se je 43. velika skup- ščina tako veličastno izvržila. — Vod- stvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. d Pri boleznih žeiodca, črevesja \n presnavljanja privede uporaba naravne »Franc Jožefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da pre- idejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo. da se »Franc Jožefova« voda zlasti korislno izkaže pri Ijudeh, ki se malo gibljejo. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specei ijskih trgo- vinah. d Dunajska vremenska napoved »a torek 20. septembra: Severne Alpe: Večinoma oblačno, tu pa tarn deževno, padanje temperature, severo- zapadni vetrovi. Vzhodni rob Alp : Menjaje oblačno bez znatnih padavin, nagnjenje k nevihtam. Južne Alpe : Po večini jasno toplo. Celje in okoiica c Pomoč brezposelnim In revežem v Ceiju in okolici. V petek 23. t. m. s pričetkom ob 17. se bo vršila v sejni dvorani na mestnem magistratu anketa o pomožni akciji za zaposlitev, odnosno podporo brezposelnih in siro- mašnih v cdjski mestni in ckoliški občini.. K anketi so povabljeni sreski načelnik, glavni referenti mestnega občinskega sveta, županstvo celjske okolice, Delavska zbornica, celjska ekspozitura javne borze dela, mestno in sresko Združenje trgovcev, tovar- niška podjetja v Celju in okolici, de- lavske strokovne organizacije in hu- m^nitarna društva. c Bolnlca za duševne bolezni v Novem Celju je bila doslej določena samo za moške. Ministrstvo za soci- jalno politiko in narodno zdravje pa je sedaj odrediio, da se zavod uredi tako, da bo lahko sprejemal moške in ženske in da se ustanovita dva oddel- ka. Sedaj je v zavodu 90 moških. Le- tos po zimi bodo končali vse adapta- " cije in gradbena dela ter nabavili po- Iznajdba za ženski svet.^po ročarao lahko o novosti, ki napravi umi vanje glave in las zelo prijetno. To s< očala proti peni, ki pri umivanju varujej^ oči prea vodo in peno. Pri umivanju glav< sc lahko s pomočjo te iznajdbe gleda po polnoma pi-osto brez vsakega na- pora. Taka očala se najdejo kot omot vsakega zavojčka »črne g'lave«, »Haarglanz Shampona«, kakor tudi pri posebni vrsti »extrablo'nd« za blondinke. 4 trebni inventar. Oba oddelka bosta za- čela poslovati okrog Novega leta. c Na drž. realni glmnazijl v Celju so morali vsled velikega navala dija- štva reducirati pouk. S tem se ponav- Ija stara mizerija. V interesu mladine je, da prosvetna uprava da takoj na razpolago potrebne nove učne moči in tako omogoči normalen pouk. c Mestna deška narodna šola ima v Solskem letu 1932/33 siedeče Stevilo obuskujočih otrok : v 9 razredih (t. j. 5 postopnih in 4 vzporednicah) je 269 dečkov; v manjšinskem (nemškem) oddelku pa je 19 dečkov in 11 deklic — razen teh še 4 otroci iz inozemstva, ki pa po § 45. zakona o narodnih šolah juridično ne štejejo; vseh je torej na deški šoli 299. Med temi je po narodnosti 259 Slovencev, 4 Hrvati, 5 Srbov, 1 Poljak, 1 Rus in pa 19 Nemcev ter 10 Nemk. Po veioizpovedi je 284 rimokatolikov, 6 pravoslavnih, 8 evangelskih in I izrealit. To jesen je vstopilo iz mestne narodne Sole na tukajSnjo realno gimnazijo 27, v deško meščansko Šolo pa 18 oirok. c Mestna dekliška narodna šola ima v šolskem letu 1932/33 v 10 razredih (6 reanih in 4 vzporednicah) 307 učenk. Po narodnosti je 297 Slo- venk, 3 Hrvatice, 5 Srbkini in 2 Nemki. Po veroizpovedi pa je 295 rini. kat., 5 pravoslavnih, 5 evangelskih in 2 izraelitinji. V začetku šolskega leta 1932/33 je prestopilo iz tukajSnje sole na re&lno gimnazijo 18 učenk, v me- ščansko šolo pa 35 deklic. c Celjsko pevsko društvo bo imelo odsiej redne pevske vaje ob torkih za moški, ob sredah za ženski in ob pet- kih za rnešan xbor. Začetek vaj točno ^ ob 20. Prosimo vse pevke in pevk«, da bi prihajali k vajam redno in pra- vočasno. Zamudniki samo motijo študij in povzročajo med discipliniranimi člani nevoljo. Novi dobri pevci in pevke se sprejeniajo le še ta teden! c Fric Skobenie na zadnji potl. Zemske cstanke v Gradcu umrlega znanega celjskega hotelirja in posest- ni+ta g. Frica Skobernota so prepeljali v Celie in jih poloziü med neštetimi venci na mrtvaški oder v mrtvašnici na mestnem pokopališču. Pogreba, ki se je vršil v petek 16. t. m. ob 16.30, se je udeležila izredho velika množica prebivalstva iz Celja in okolice ter Savinjske doline. Zastopana so biia tudi civilna in vojaSka oblastva, mestna in okoliška občina, vodstva šolskih zavodov in razne korporacije. Kasaško društvo v Gradcu je zastopal g. Franc Reibenschuh, Ijubljansko Kolo jahačev in vozačev gg. dr. Frderik Lukman in Josip Stupica, manborsko predsednik g. Rosenberg z 8 odborniki, zagrebSko g. Edo Funk, centralo pa g. Luckmann iz Maribora. Pogreba sta se udeležili tudi celjsko gasilno druStvo in želez- ničarska godba. V mrtvašnici so pevci zapeli žalostinko, nato pa so pokojnika začasno položtli v grobnico Rebeu- scheggove rodbine. Pogreb, kakršnega Celje že dolgo ni videlo, je bil nov dokaz izredne priijubljenosti pokojni- kove. Fricu Skobernetu bomo ohranili nadvse časten spomin. c Zatvorftev planinskih koč. Sa- vinjska podružnica SPD v Celju spo- roČa, da sta Kocbekov dom na Koro- šici in Frischaufov dom na Okrešlju od 19. t. m. dalje zaprta. Piskernikova koča v Logarski dolini, Celjska koča pod Tovstom in koča na Mozirski pla- nini ostanejo odprte vso zimo. c 20 let ječe zaradi umora. V pon- deljek 19. t. m. od 10. do 13.30 se je vršila pred velikim senatom na okrož- nem sodišču v Celju dne 6-^t. m. pre- kinjena razprava proti 60 letni posest- niči Julijani Brttovškovi iz Šmartnega pri Slovenjgradcu, ki je bila obtožena, da je umorila svojega 66 letnega moža Ivana s tem, da mu je 8. maja t. 1. primeSala v cmoke, ki jih je opoldne jedel, fosfor. Kot tretji zdravniški iz- vedenec je bil zasliSan univ. prof. g. dr. Ivan Plečnik iz Ljubljane, ki je iz- javil, da je Ivan Britovšek umrl zaradi Štev. 76. »Nova Doba« 19. IX. 1932. Stran 3. zastrupljenja s fosforom. Na podlagi "te izjave in drugih okolnosti je bila Britovškova zaradi umora cbsojena na .20 let ležke ječe. c Iz državne službe. Na predlog mi- nistra za trgovino in industrijo je v oddelku za kontrolo mer pri sreskem načelstvu v Celiu postavljen za kon- troloria mer v 7. skupini g Dragotin Horvat, kontrolor mer v Beogradu. G. :Andrej Gros je postavlien za dmevni- Čarja zvaničnika pri okrožnem sobišču v Celiu. c Celjski akrobatf, ki nastopajo od «obote na žici v Prešernovi ulici, so dosegli s svojimi dovršenimi vrato- lomnimi produkcijami velik uspeh. •Vsaki predstavi prisostvujejo velike Tnnožice občinstva, ki z velikim zani- manjem in navdušenjem sledi vsaki točki. Celjski akrobatski trio tvorijo g. Vinko Bučar, g. Adolf Krajnc in ^dč. Kristina Mlinaričeva. Niihove pro- dukcije nič ne zaostajajo za produkci- jami prof. Strohschneiderja. Na žici so povsem sigurni, imajo veliko rutino in so zares vredni občudovanja. Izvrstne so točke, kakor n. pr. ognjemet na iici, hoja v košarah, brivnica, kole- sarjenje, streljanje v balončke in pre- našanje oseb po žici. Celjski akrobati so v kratkem času dosegli visoko stopnjo popolnosti in bcdo s sistema- tičnim vežbanjem dosegli še velike uspehe, lahko pa že danes brez strahu nastopajo pred vsako publiko. Drevi ob pol 8. bo zadnja produkcija. Pri vsaki predstavi sodeluje celjska že- lezničarska godba. c Smrtna kosa. V nedeljo 18. t. m. zjutraj je umrl v Celju (Pred grofijo 4) znani in priljubljeni trgovski potnik g- Fric Ocvirk v starosti 49 let. — V celjski bolnici je umrla 17. t. m. 51 letna dninarica Antonija Venkova z Rečice ob Savinji, v nedeljo 18. t. m. pa je podlegel poäkodbam 21 letni de- lavec Alojz Zakušek od Sv. Urha pri Zagorju, ki sta ga nedavno v cemen- tarni v Trbovljah pri delu stisnila dva železna vozička čez prsi. N. p. v m.! c Dve tatvinl koles. Posestnika Francu Pilihu iz Trnovelj je bilo v nedeljo 18. t. m. \z neke veže na Kralja Petra cesti ukradeno 500 Din vredno, Črno pleskano kolo znarnke »Norma« 36—11. — V pondeljek 19. t. m. okrog 10. dop. ie neznan moški ukradel nekemu Zdolšku izpred neke hiŠe v Aleksandrovi ul. kolo znamke »Risel«. Tatu so začeli takoj zasledo- vati, pa je pobegnil po Gubčevi, Vod- nikovi in lpavčevi ulici neznanokam. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000 000"—. Kupuje in pro- cL«ajLi devize Irs Izdaja uverenje za izvoz blaga. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno obrestovanje. Podružnici: Maribor, Šoštanj c Kolo je biio ukradeuo v petek 16. t. m. ob 11. dopoldne trgovcu g. Janku Filiju iz veže neke hiše na Glav- nem trgu. Kolo je črno pleskano, ob- rabljeno, znamke »Rix« in je vredno 500 Dm. c Kokoš je blla ukradena v noči na soboto 17. t. m. kamnoseku g. Ča- merniku ob Cesti na grad. Tat je vzel kokoš iz kurnika, jo takoj zaklal in izginil s plenom. c Dtjaški kuhinjl v Celju sta daro- vala: g. Josip Bole, trgovec na Reki, 100 lir, in g. Josip Kristov, gostilničar v Opatiji »al Monte Maggiore« 50 lir. Isktena hvala! c Perllo v pranje in llkanje pre- vzamem na dorn. Izvedba prvovrstna. Cecillia Mavrič, Celje-Lava, hiša gosp. Kirbisa na križšču Ipavčeve ulice. Gospodarstvo XI. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Žalec, 17. septembra. Zadnji čas je zopet oživela kupčija in so prešle precejšnje množine hmelja v drugo roko po cenah do Din 17'— in čez za 1 kg. Mali producenti rajše prodaiajo nego veliki, ki pričakujejo za svoje lepo blago tudi precejšnje izboljšanje cen. Društvenl odbor. PUPILARNO VAREN ZAVOD HRflNILNItA DRAVSKE BANOVINE C E 8» J E • prej Juznostajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ga na knjižice in tekoči račun*lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- ce posle najkulantneje Za vloge jamči Drai/Ska banovina z.vsem svojim premoženjem in v s o zzz davčno močjo rzz Književnost Conan Doyle: Boj v niegli (B a s - kervillski p e s). Roman. Zalo- žil konzorcij »Nove Dobe-« v Celju. Poslovenil Boris Rihteršič. Str. 1GG, Cena broš. knjigi Din 18.—, s poštni- no vred Din 19.—. Konzorcij »Nove Dobe« v Celju je izdal kot trotjo knji- go sloviti detektivski roman »Boj v niegli« (»Baskervillski pes«), eno naj- boljših del sira Conana Doyla, zna- nega avtorja detektivskih romanov. V tern ronianu nam slika pisatelj usodo mladega angleškega plemiča, PIERRE BENOIT: 19 KÖNIGSMARK Zflodovinski roman Poslovenil Boris Rihteršič Govoj'il sem vain že o grofu Albortu Kcsslu, ma- jor ju 11. pruskega topniškega polka, ki ima garni- zijo v Königsbergu. Bil jc najboljši nčenec berlinske vojno akadomije in jo eden najboljših nemških osicirjev. Vojak z duSo in tclesom. Poklic ga je tako vscga prcvzel, da se .ibriga s.amo /^ to, kar je všeč neznosnemu pruskemu ponosu. Proti meni ie bil zmeraj do skrajnosti po- strcžljiv. Jlvaležen mu raoram biti za nasvete, ki mi jili je dal, in za vpliv na malega vojvodo. Debeli polkovnik Wendel, Castnik kirasirskoga polka v Hanauvu, je olbenem tudi dvorni povcljnik in vodja vojvodove pisarne. Kot tak zapoveduje stotniku Müllerju od württemberskih lovcev, porocniku Bcrk- hardu in de Choislyju, ulanu, častniku vojvodovega glavnega žtaba. On je dobričina, ki zapravlja čas s kričanjem, kadar ni volikega vojvo'de, in drhti kakor trepetilka, kadar je navzočen. Zdi se mi, da ga Kessel prezira iz dna srca. On sain pa brezmejno spoštuje Kessla, ki jc častnik glavnega štaba, Nikdai' mu ne bi prišlo na miscl, da Li zaradi svoje dvojne službe ukazoval iemu vase zaprtemu artileristu. Za nadomestilo je našel tepca v malein poroč- niku lautenburških huzarjev von Ilagnu, krilneni častniku vplike vojvodke. Polkovnik in porocnik sta se dostikrat propirala. Hagna je ščitila velika voj- vodka, ki ni mogla pres'tati brez njega. Veliki voj- voda pa sploh ne dopušča s te strani nikakShih zmc§- njav. Tako je moral Wendel popustiti. Že od prvih dni po priho'du sem opazil njuno sovraštvo. Cpprav mi dvorni poveljnik ni odkrival svojih zasebnosti, mi je namignil nekaj bcsed o tcžavnosti svojih nalog. Vem, če bi ga bil ztičel ogovarjati . . . Toda zaklel sem se, da se bom brigal samo zase in da se ne bom vtikal v njune spore. Vendar mi je mali Hagen nad vse nesimpatičen zaradi svojega mo'nokla, zaradi načina, kako človeka predrzno ineri od nog do glave, zariuli ošabnosti, ki je lastna vsem tistim, ki vedo, da jih žčitijo višji. Velika vojvodka mu je bila že dve leti prav posebno naklonjena. Baje si je hotel takrat, ko ga je vzola med lautenburske huzarje, prestreliti lobanjo zaradi j neke kvartaške aferc. Ostali so v glav nem prijazni. Se pi'ijaznojsi so postali, ko sem jim povcdal, da sem rezcrvni častnik. Tisti dan me je polkovnik von Wendel povabil na večcrjo. Gospa von Wendel, nežna ženica kodrastih las, ki je bi'a okoli štiridesetih Jet, me je ves čas I imenovala gospoda poročnika. Pri desertu, ko se je ' prisel javit četovodja, me je z vlažnim glasom izpra- , sevala, ali som že čital »Messinsko nevesto«. ; § 5. — O knjižnici in knjižničarju. i , I Knjižnica je v tej povesti tako važna, da ji mo- ram posvetiti malo več prostora. Kar so tiče knjižnicarja, profesorja Cyra Bocka, vseučiliškoga profesorja v Kielu, mislim, da je prav, če počastim njcgov spomin, saj sem nehote sam kriv njegove smrti. Knjižnica je zdaj v dvorni kapeli, ki je s tern iz- gubila.svoj nekdanji namcn. Namestu nje so v pa- lači napravili kapelo v nekaksnem jezuitskem slogu. Krasna dvorana v obliki pvelomljencga loka, ki seka v pi-avem kotu slavnostno dvorano in orožarno, je tako postal a odveč. Leva vrata vodijo v orožarno. V knjižnico prides skozi vrata, ki so na koncu slav- no.stne dvorane. Ce bi bila trikrat ali štirikrat večja, bi me ppo- minjala na knjižnico dvora Montecuieujev v Bredi, le s to razliko, da je tarn — ee se ne motim — obok v romanskein slogu. Če izvzamem to strokovno po- drobnost, je splošna porazdelitev v obeli ista. Na si edi stoji ogromna steklena omara, polna najbolj čudnih, denarjev in svetinj. Med njimi je iudi neka Konradinova zlata kolajna,, prava mojstrovina. Pet ali šest rdečih korskih klopi so preuredili v premične -pisalne mizo, ki so za delo zelo pripravne. Obilica elektricnih svetiljk lajša raziskovanje. Dvo- rana je sicer tako teinna, da ne bi mogli v njej no brati, no pisati. Ne mjslite si, da bom v kratkem popisal drago- (xmosti, ki so se tu nagrmadilc od Gutenberga dalje. Prepričan sem, da nihče ne bi mogel napisati knjige o Nemčiji, ne da bi se pri tern poslužil lautenburske knjižnice. V knjigi, kamor se pod])išejo vsi, M so prisli sem delat, so najslavnejša dela. Tu sein dobil tudi Leibniza, Humboldta, Ottirieda Müllerja in Cur- tusa, Schleiermacherja in Renana. Še dragocenojše so1 zakladnico v zakristiji. Tu so v rezljanih omai-ah, ki so nekoe služile za shranje- vanje inašno obleke in kelihov, naloženi neprecen- ljivl rokopisi, ki so jih prinesli sem iz javnih in za- sebnih arhivov lautenburških vojvod. Nekaj so jih kupili vojvodo, ki so se za take reči zanimali. Brat sedanjega velikega vojvode, veliki vojvoda Rudolf, je kupil nekaj najvažnejših. Gospod Cyrus Beck, ki jo knjižničar in jih mora urejevati, jih ljubosumno skriva pod ključem. Gospoda Cyra Bccka, profesorja kielskega vse- ueilišča na dopustu, je posodil rektor pred kaksnimi desetimi let! velikemu vojvodi Rudoli'u, da mu uredi rokopise. Sedanji veliki vojvoda ga je pustil na tem mestu in ga prosil, naj blagovoli žrtvovati še štiri ure na teden, da uvede vojvodo Joahima v cksaktne vede. Stari profesor prebije polovico svojega časa v za- kristiji, sredi rokopisov, drugo polovico pa v labo- ratoriju, srcdi pečic in retort. Ta laboratorij je v ti'i- kotniku, ki ga delajo orožarna, kapela in stena dvora. Kakor iz moje sobe, se tudi od ondod vidi v s,otesko Melne, oziroma na drevje, ki očem p:opol- noina zapira pogled. Ko sem s Kesslom, ki me je hotel svojemu to- varišu predstaviti, prvic prišel v laboratorij, sem bil sprejet nalik Gulliverju sredi pajčevin liliputskih učonjukov. Zadirčen glas liaina odsekano zakriči, naj va\\ preva vrata, da ne bo prepih ognja ugasnil. Sredi dušečega dima so se nenadoma prikazali obrisi bosnega človečka. Doktor Cyrus Beck je imel golo, objedeno lobanjo, kakor bi jo bil namakal v najmocnojbiii kislinah. Dolga, rumenkasta halja, kakor jo nosijo kočijaži, vsa polna niadežev ocl ke- mikalij, ga je zavijala od glave do pete. Sredi svo- jega orodja je bil res podoben bitju iz kakega Hoff- mannovega romana. Stran 4. »Nova Doba« 19. IX. 1932. Štev. 76. ki mu noprestano grozi skrit savraž- nik, zahrbten morilcc. Povcst je pre- pletena z izredno napetimi prizori, ki se o'digravajo na velikem močvir- ju, kjer preži smrt in straši fanta- stična pošast — ogromen pes, ki mu ljudje pripisujejo nadnaravno moč. Slavni detektiv Sherlock Holmes re- si z velikiini napori in z izredno bi- strouinnostjo težko zagonetko in raz- krije nevarnega zločinca. Ta roman je višek, kar nam more nuditi dobra detektivska zgodba, in je zato tudi zaslovel po vsem svetu. Vsakomur ga toplo priporočamo. Knjiga je iz- šla. v okusni opremi in se naroča v upravi »Nove Dob'j« v Celju. »Franc Jožefova« grenčica dela telo vitko. Kino Mestni kino Celje bo predvajal drevi izvrstno zvočno opereto »Revna kakor cerkvena miš«. — Torek 20., sreda 21. in četrtek 22. septembra ob 2030 : »Moje srce si ž-li ljubezni«. Sijajna zvcčna opereta z divnimi melo- dijami. V glavnih uloa;ah Trude Berliner, Ernest Verebes in Johannes Riemann. Film pesmi, glasbe in ljubezni. Olasba : Leo Leux. Ne zamudite tega lepega filrna ! Smešnice Nekemu dunajskemu slikarju, ki je znan zlasti po dovršeno izvedenih aktih, so predpisali 600 šilingov dohodnine. Razjarjen hiti k davčnemu referentu: »Ta davčtii predpis je norost, gospod kolega, moj davek bi smel znašati kveč- jemu polovico te vsote!« — »Oospod,« ga zavrne užaljeno davčni dvorni svetnik »kako se drznete mene imenovati kole- go ?«— »Moj Bog, spoštovani go?pod dvorni svetnik, saj Vi tudi slačite ljudi in delate iz njih akte !« »Skandal, kako malo dela ta lenuh in kako ogromno plačo prejema —to bi bila kakor nalašč služba zame!« * * OledaliSki ravnatelj: »Ali je za strel Viljema Telia vse pripravljeno ?« — Igralec: »Žalibog ne. Tellov sinček je namreč požrl jabolko.« Lepo stanovanje obstoječe iz 4 sob in kuhinje, se odda s 15. oktobrom. — Vpraša se : Celje, ASkerčeva ulica St. 3, I. nadstropje. Stanovanje obstoječe iz 4 sob, kopalnice, kuhinje in pritiklin, drugo, obstoječe iz 3 sob, kopalnice in pritiklin, se oddata takoj, eno, obstoieče iz 2 sob, kabtneta, ku- hinje in pritiklin, se odda 1. XI. 1932. Istotam se odda boljši trgovski lokal s 1. XI. 1932. Naslov v upravi. Lepo solnčno 3sobno stanovanje z vsemi pritiklinami se odda pri Foto Periss'ch, Celje, Slomškov trg št. 4. VILA 5 sob s komfortom, lep velik vrt, čebelnjak, krasna lega, se proda za okrog 300.000 Din. Naslov da Karol Brcznik, Celje, Frankopan- ska štev, 1. Damski čevlji z visoko peto za vsakdanje nošenje, iz črnega ali rja- vega usnja Din 145'- Damski čevlji z zaponko in v pumps obliki v modernih barvah in iz laka, za jesenske izprehode Din I65-- Damski čevlji iz laka s črnim semišem kombinirani, z visoko ali polvisoko peto, za večer in šetnjo Din I95a- Damski čevlji v najnovejših modelih, naj- modernejSe barve in okusne oblike. Okrasili smo jih s kombinacijami raznih barv flin (Q*5-- >5^o ^e Moški polčevlj^ iz črnega ali rjavega boksa s trpežnim usnjatim pod- platom Din I65-- Moški polčevljj črni ali rjavi — elegantne- mu gospodu, eleganten če- velj Din 195'- Moški polčevlji „Orig. Goodyear Welt" iz- delava iz črnega ali rjave- ga boksa ali iz laka. Ele- ganten, udoben čevelj za odličnega gospoda Din 245*- Moški visoki cevlji črni ali rjavi, prvovrstno zgornje usnje in la pod- plati Din 165'- Bogata izbira vseh vrsi otroskih cevljev! PRODAJALNE: Celje, Aleksandrova ulica; Mari bor, vogal Oosposke in Slovenske ulice in v vseh večjih mestih v državi. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mesfna hranilnica V CELJU, KREKOlf TRG (w lastni palači pri kolodvopu) Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišfa ter naložbam cerkvenega in obfin- skega denarja posveta posebno pažnjo. Hranilnica daje poso- jila na zemljišča pc najnižjl obrestni mer! Vse prošnje rešuje brezplačno. Za hranilne vloge jamči poleg «a mAetn ^OIBO z vsem premoženjem prcmoženja hranünice 36 IIIOIU VCIjjC in vso davčno močjo IVIoj mož še ni ničesar plafal za menoj in svo- jimi otroki, akoravno je njegova dolž- nost, pač pa še sam i?če podporo in streho pri ženi in otrokih za sodnijske stroSke in pijančevanje. Terexija ScBiagcr Lava št. 14 pri Celju. Meblovana soba se odda na Kralja Petra cesti St. 26, pntličje levo. Slabokrvni, živCno izčrpani, od bolezni oslabeli! Za Vas je aromatična žel«znata tinktura vsebujoča poleg železa učinkovite snovi kalcija, fosfora, kola orehov in kondurango- vega ekstrakta. — Izdelujc lekarna »Pri križu«, Mr. Fcdor Gradišnik, Celje, Kralja Petra cesta, Palača Ljudske posojilnice."— Cena 1 originalni st^klenici Din 20-—. Franjo Dolžan *»• kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzama vsa v zgoraj navedene stroke jpadajofa dela in popravita. — Cene zmerne. Postrežba ločna in soüdna I Telefon 6t. 245 Ljubljanska kreditna banka | Ustanouljena 1900 podružnica Celje» Aleksandrova ulica Cenfrala v LjubSjarai Ustanovljena 1900 Delniška glavnica Din 50,000.000,—. Skupne rezerve nad Din 11,000.000.— Brzojavl: Liubljanska banka Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Sibenik, Zagreb Se prlporoča za vae bančne posle.________^_^__^ Urejuje Itado r«lnlk. — üdgovoreri za JtonzorciT^Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetina,« Oba v Celju.