Izhaja vsako sredo Cene: Letno 32 din, polletno 16 din, četrtletno 9 din; inozemstvo 64 din. Poštno-čekovni račun številka 10.603 Reklamacije niso poštnine proste. Kralj odkril spomenik svojemu očeta Ljubljana, prestolno mesto Slovenije, se je oddolžila našemu kraljevskemu domu z odkritjem veličastnega spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Spomenik je odkril na svoj 17. rojstni'dan Nj. Vel. kralj Peter II. ob navzočnosti Njunih Visočanstev kneza namestnika Pavla in kneginje Olge ter njunih sinov princev Aleksandra in Nikolaja, ob prisotnosti voditelja Slovencev dr. Antona Korošca kot zastopnika vlade, predstavnikov vojaških, cerkvenih in civilnih oblasti, organizacij in nad 50.000 Slovencev. Slovesnost odkritja je bila mogočna manifestacija »Slovenije za kralja ter državo in bo ostala v trajnem spominu, ker je bil središče in ognjišče prireditve mladi kralj Peter II., ki je odkril lastnoročno spomenik svojemu vzvišenemu očetu, kralju Aleksandru I. Ze-dinitelju. »Slov. gospodar«, najbolj preizkušen voditelj štajerskih in prekmurskih Slovencev, si šteje v sveto ter prijetno dolžnost, da beleži sedemnajsti rojstni dan kralja Petra II. in odkritje spomenika njegovemu očetu kralju Aleksandru I. kot tesno povezana, neizbrisna in za vse Slovence najpomembnejša dogodka. Eno leta pred polnoletnostjo kralja Petra IS. Iz življenja mladega kralja Nj. Vel. kralj Peter II. je pretekli petek, 6. septembra, dovršil 17. leto svojega življenja. Rodil se je 6. septembra 1923 v Beogradu kot prvi sin iz zakona rajnega kralja Aleksandra in kraljice Marije, hčerke rajnega romunskega kralja Ferdinanda in rajne kraljice Marije. Mladi prestolonaslednik je začel v 7. letu s šolskim poukom. Po dovršeni ljudski šoli je v septembru 1934 odpotoval v Anglijo, da nadaljuje srednješolsko izobraževanje. Nekoliko tednov pozneje je umrl kralj Aleksander tragične smrti v francoskem mestu Marseju. Prestolonaslednik se je takoj vrnil v Jugoslavijo ter zavzel prestol Jugoslavije kot kralj Peter II. Za časa njegove mladoletnosti izvršuje kraljevsko oblast namestništvo, ki mu je na čelu knez Pavle. Posebna briga namestništva je bila, da mladi kralj nadaljuje svoje študije ter se tako temeljito pripravi za prevzem kraljevske oblasti na dan polnoletnosti, to je 6. septembra 1941. Srednješolsko izobraževanje je bilo poverjeno v to svrho sposobnim profesorjem. Kralj je z odličnim uspehom dovršil osem gi- mnazijskih razredov in položil višji tečajni izpit. Nato se je njegovo izobraževanje razširilo in dobilo večji obseg. Izmed vseučiliščnih učnih predmetov se kralj posebno peča s pravno in gospodarsko stroko. Osobita pažnja se posveča njegovemu vojaškemu izobraževanju. Od oktobra 1939 nosi kralj uniformo gojencev vojaške akademije; nekaj časa je bil redov, potem kaplar, podnarednik, narednik; na svoj rojstni dan je postal podporočnik. Kot dijak in vojak je mladi kralj lep in spodbuden zgled vsem svojim tovarišem v kraljevini. Veliko je tudi njegovo zanimanje za moderni tehnični napredek in šport. Pretekli petek so se državljani Jugoslavije združili v želji in prošnji, naj Bog ohrani našega mladega kralja ter blagoslovi njegovo pripravo za veliko nalogo, ki jo bo imel v bližnji bodočnosti izvrševati za dobrobit ljudstva in procvit naše velike, močne Jugoslavije. Kralj Peier ii. odkrije spomenik svojemu cčeiu Služba božja — uvod v glavne slovesnosti Kot uvod k slovesnosti odkritja spomenika kralju Aleksandru I. je bila veličastna proslava rojstnega dne kralja Petra II., ki je bila opravljena s službama božjima v stolni in pravoslavni cerkvi. Zastopniki vojaških in civilnih oblasti so napolnili dne 6. septembra predpoldne ljubljansko stolno cerkev. Poleg bana dr. Natlačena in ljubljanskega divizi-onarja Stefanoviča so bili navzoči odlični zastopniki raznih oblasti, uradov, ustanov in društev. Slovesnosti so se udeležili dalje vsi načelniki banske uprave, divizijski general Rupnik, brigadni general Kukavičeč ter mnogo drugih višjih in nižjih častnikov. Vseučilišče je zastopal rektor dr. Matija Sla-vič z dekani in mnogimi vseuči-liščnimi profesorji. V velikem številu so prišli v stolnico rezervni častniki, zastopniki Legije koroških borcev, Združenja vojnih do-brovoljcev, Zveze fantovskih odsekov, Prosvetne zveze in raznih ostalih društev. Cerkvene slovesnosti je opravil ob asistenci kanonikov ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Cerkvenega opravila v pravoslavni cerkvi se je udeležil kralj, knez namestnik Pavle, člani kraljevskega doma, ban dravske banovine g. dr. Natlačen, ki je zastopal predsednika vlade Dragišo Cvetkoviča, zastopnik vlade prosvetni minister in predsednik senata g. dr. Anton Korošec, generali in zastopniki oblasti. Krog spomenika na Kongresnem trgu Kongresni trg v Ljubljani, na katerem stoji spomenik kralja Aleksandra, je bil davno pred določeno uro odkritja napolnjen z odseki Slovenskih fantov in Dekliških krožkov, gasilcev, Sokolov, rezervnih častnikov, koroških borcev, vojaštva, Slovenske dijaške zveze, vseh mogočih organizacij in učencev vseh ljubljanskih šol. Na vsaki strani okoli spomenika je bilo razvrščenih po 17 praporov raznih društev, na obeh straneh so stali zastopniki oblastev in društev. Spomenik sam je bil prekrit z veli? kimi državnimi zastavami. Svečanost odkritja Točno ob 11 so se pričele svečanosti odkritja. Pevski zbor združenih ljubljanskih pevcev je zapel državno himno. Med petjem je priletelo pet bombnikov v pozdrav kralju. Sledil je govor predsednika pripravljalne« ga odbora za odkritje spomenika dr. Pipen-bacherja, ki je proslavljal delo in življenje viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Svoj govor je končal z besedami: Vdanost, zvestoba, hvaležnost in brezprlmerna ljubezen do svojega tako tragično preminulega kralja so zahtevale tako vidnega dokaza omenjenih lastnosti. In danes odkrivamo v beli Ljubljani kraljev spomenik, katerega je želel in postavil ves narod. Padi zavesa, da vidimo spomenik našega viteškega kralja Aleksandra I. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cene lnseratom: Cela stra din 2000 —, pol strani din 1000 -četrt strani din 500'—, '/« strai din 250—, «/». strani din 125-Mali oglasi vsaka beseda din 1'- Zedinitelja! Prosim Vaše kraljevsko Veličanstvo, da odkrije spomenik. Tedaj je pristopil mladi kralj in potegnil za vrvico, ki je vezala pokrivalo spomenika. V trenutku se je pokazat lik blagopokojnega kralja Aleksandra v vsej svoji lepoti. S Kongresnega trga so zadonele vojaške salve, a z Gradu so zagrmeli topovski streli. Takoj po odkritju je položil kralj Peter II. pred spomenik svojega očeta krasen venec, dr. Pipenbacher pa je nadaljeval: Pri tej svečani priliki se združujejo naše misli okrog Nj. Vel. kralja Petra II., ki je nada in ljub- ljenec vsega naroda, ki se pod skrbnim okriljem svoje vzvišene kraljice-matere pripravlja na velepomemben trenutek, ko bo prevzel dediščino svojih slavnih prednikov v svoje roke in ki naj okičen z izrednimi vrlinami svojega junaškega očeta ohrani in veča slavo in veličino Jugoslavije in kraljevskega doma Karadžordževičev. S to željo v srcu kličemo: Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II.! Naj živi slavni in junaški dom Karadžordževičev! Naj večno živi v moči in slavi zedinjena in nede-ljena lepa naša kraljevina Jugoslavija! Sledila je državna himna, petje in godba, nakar je položil predsednik pripravljalnega odbora za postavitev spomenika v imenu odbora venec pred spomenik in prosil ljubljanskega župana, da prevzame spomenik v last in varstvo mestne občine ljubljanske. Župan ljubljanski dr. Jure Adlešič prevzame s kratkim nagovorom spomenik v varstvo mestne občine ljubljanske in položi venec. Za tem je sledila še državna himna, nakar se je začelo polaganje vencev. Ves dan so ogledovale ljudske množice spomenik in vence, ki so bili razobešeni okrog spomenika. Yofno pozorisce Stari načini vojskovanja Nekaj tisočletij so se odigravali boji med posameznimi narodi na zemlji. Seveda so frčale izstreljene puščice in vržena kopja tudi v zrak, človek pa, ki se je posluževal tega preprostega orožja, je ostal ravno tako kakor pred nedavnim puškin strelec ter topničar na tleh. Šele letalo in podmornica sta prestavila bojna dejanja v zrak in v morske globine. Še v tej evropski vojni — na Poljskem, Finskem, Norveškem, Nizozemskem, v Belgiji ter Franciji — so bili boji v zraku in pod morsko gladino spremljevalci starega načina vojskovanja na zemlji. Načrtna uničevanja iz zraka Zaključek in odločitev v tej vojni med Anglijo in Nemčijo sta se preselila s tal v zračne višine. Vpad na Angleško, katerega smo si vsi predstavljali kot spojitev pehotnih, po- Komunistična barka, ki pluje po razburkanem časovnem valovju, čuti nov, ugoden veter v svojih jadrih. »Le jadra spet napnimo«: tako vzMikajo komunisti in njihovi več ali manj prikriti prijatelji po raznih državah. Svojim sladkim pričakovanjem dajejo izraz v ojačeni propagandi, ki jo vršijo z govorjeno, napisano in natiskano besedo. Njihovi propagandni letaki niso nikdar povsem izginili, zadnji čas pa rastejo letaki in knjižice kakor gobe iz tal po dežju in ob ugodni toploti. Po svoji vsebini so to strupene gobe, zastrupljene z lažjo, goljufijo in hujskarijo. Če je navadnemu človeku dostikrat težko ločiti strupene gobe od pravih, je to na duhovnem področju še teže, ker tukaj še bolj manjka potrebne pazljivosti in previdnosti. Hkrati pa se nudi ljudem za nabiranje takih gob mnogo prilike, saj se taki letaki širijo po raznih krajih hi ob raznih časih, celo po hmeljiščih Savinjske doline jih je bilo vse polno. Komunistični agitatorji, plačani z denarjem iz tujine, so veščaki v izrabljanju prilik za svoje hujskarije. Težki so časi, ki v njih sedaj živimo. Vojna nalaga narodom težka bremena, ki se večajo od meseca do meseca. Zlo raste iz dneva v dan in z njim nezadovoljnost ljudi. To je voda na komunistični mlin. In ta mlin pridno melje. Izpod njegovih kamnov pa ne teče resnica, marveč laž in prevara. Komunisti premlevajo venomer samo eno in isto, in to je: v sovjetiji je raj, komunizem je od-rešenik za vse! Mar je rusko ljudstvo odrešeno in srečno? Izpovedi ruskih ujetnikov na Finskem dokazujejo, kako so z razmerami v sovjetiji zadovoljni kmetje, delavci in obrtniki. Ko bi bil v sovjetski Rusiji vpeljan resnični komunizem, bi položaj ljudstva morda ne bil tako suženjski. V Rusiji pa ni komunizma, marveč najhujši kapitalizem, zoper katerega nima človek ne pomoči ne sredstva ne brambe, in to je državni kapitalizem. Temu strahovitemu molohu mora služiti delavec, kmet. obrtnik in sHoh vroV človek, ki kot morskih in zračnih bojev, je pri močni angleški zračni sili pretežaven in preveč tvegan in se ga Nemci doslej še niso poslužili. Na mesto izkrcanja so stopili najbolj srditi načrtni letalski boji, kateri Anglije še niso zamogli oslabiti in izčrpati, da bi se predala po zgledu svoječasne zaveznice Francije. To se pravi, odločitev v vojaškem oziru še ni padla. Anglija je na nemške letalske napade odgovorila z istim orožjem. Medsebojno uničevanje vojnega, industrijskega blaga ter zgradb, letalcev in civilnih oseb se je tudi v minulem tednu nadaljevalo z večjo ter manjšo srditostjo. Popolna negotovost Pri zračnem načinu vojskovanja moramo omeniti ter poudariti še eno značilnost. Poprej — še v svetovni vojni 1914—1918 — je bila vojaška presodba trenutnega položaja na frontah, četudi vojna poročila niso odgo- Prevarami varalo oseba ne velja in ne pomeni nič, še manj kot žival. Take razmere predstavljajo komunistični agitatorji kot zgledne in vabeče ter menijo, da bodo v naši domovini vlovili kaline, ki bi jim šli na limanice. Zakaj pa se sami ne naselijo tamkaj, kjer je ostvarjen namišljeni komunistični raj? Saj so nekateri šli tja, pa niso iz tega »raja« bili pregnani, marveč so sami pobegnili, toliko dobrin so tamkaj našli! Ti so pobegnili, sovjetski delavec in kmet pa ne moreta pobegniti iz »raja«, ki je baje poln dobrin. Komunistični plačanci pa lažejo naprej in trapijo nepoučene ljudi s hvalisa-njem razmer v sovjetiji. V letakih, razmetanih po hmeljiščih Savinjske doline, se je še posebno pohvalila sovjetska kmetijska ureditev, »v kateri živi kmetsko delovno ljudstvo v zadovoljstvu in blagostanju«. Kmet v sovjetski Rusiji zadovoljen ?! Tam kmeta sploh ni več, ker ni več zasebne kmečke lastnine, marveč so kolhozi = kolektivna, skupna zemljiška posestva, kmet je samo delavec poljedelske industrije. Govoriti o njegovem zadovoljstvu in blagostanju je bedasto. Vemo sicer, da se pri naših komunističnih agitatorjih ne sme apelirati na razum, ki pri njih — saj se držijo Darwinovega nauka o razvoju človeka iz opice — še ni prišel do pravega razvoja. Toda naši ljubi komunisti ne smejo predpostavljati, da so tudi vsi drugi ljudje bebe, ki nič ne vedo, nič ne vidijo, nie ne slišijo. Na isti višini resničnosti, kot njihovo hva-lisanje rusko-sovjetskih ureditev in razmer med ljudstvom, so tudi deklamacije naših komunistov o demokraciji, ki so njih vsa njihova usta polna. O demokratični ureditvi sovjetske Rusije spričuje politično, gospodarsko in socialno zasužnjeni narod, nad katerim vlada diktatura. O zunanje-politični demokratičnosti pa spričuje usoda Finske, Letonske, Estonske in Litve. So to sicer mali narodi, toda demokratično načelo zahteva, da vsak narod, naj bo tudi marnarod. sam odloč?. o sebi, o svoji varjala resnici, kolikor toliko mogoča. Z vojnega pozorišča je bil omogočen pregled, za koliko se je ta ali ona vojskujoča se stranka umaknila. Pri današnjih bojih, kakor se bijejo dnevno po večkrat v zraku nad Anglijo in Nemčijo, pa je pregled glede zmage in poraza naravnost izključen. Iz najnovejših vojnih poročil, ki so si povsem nasprotna, si ne more nepristranski zasledovalec vojnih dogodkov ustvariti nobene določene ter istinite slike. Pri tokratnih zračnih spopadih ne pride v poštev, koliko letal je bilo sestreljenih in uničenih, ampak koliko jih Nemčija ali Anglija sploh še posedata ali izgubljene naglo lahko nadomestita. Kolikšna pa je letalska zaloga pri Nemcih in Angležih, tega pa ne bo zaupala nobena od vojskujočih se velesil niti lastnemu narodu, kaj šele nevtralnemu svetu! samostojnosti in lastni državnosti. Če pride nad njega močnejši pod rdečo zastavo s kladivom in srpom ter napravi konec njegovi državni samostojnosti, ni to po nauku naših komunistov v nasprotju z načelom demokracije in to ni imperializem (osvajalnost). In tisto udrihanje komunističnih letakov po imperializmu Anglije, prejšnje Francije, Zedinjenih držav Severne Amerike in celo po imperializmu Italije in Nemčije! Kdo pa je omogočil sedanjo politiko Nemčije in Italije? Naj spregovori o tem sovjet-sko-ruski uradni list »Izvestja«, ki je ob prvi obletnici rusko-nemške pogodbe, podpisane v Moskvi 23. avgusta 1939, objavil pod naslovom »Dan velikega zgodovinskega pomena« članek, ki v njem naprej ponavlja besede ruskega zunanjega ministra Molotova: »Zgodovina je pokazala, da sovražnosti in vojne med našo državo in Nemčijo niso bile koristne, temveč škodljive za obe državi. Koristi narodov sovjetske Rusije in Nemčije ne leže v sovražnem razpoloženju enega naroda do drugega.« Potem pa list poudarja: »Ob drugem obisku nemškega zunanjega ministra Ribben-tropa v Moskvi 28. septembra lani je bil podpisan nov sporazum med sovjetsko Rusijo in Nemčijo, in sicer sporazum za pisijateljstvo in sporazum za ureditev meja, ki je v znatni meri izpopolnil pogodbo od dne 23. avgusta. Dne 11. februarja letos je prišlo do gospodarskega sporazuma med sovjetsko Rusijo in. Nemčijo. Zaradi tega sporazuma dobiva Nemčija surovine, ki so ji posebno potrebne v vsej tej dobi blokade, ki jo je Anglija začela najprej proti sami Nemčiji, sedaj pa še proti vsej Evropi.« »Izvestja« torej poudarjajo zgodovinsko važnost sovjetskorusko-nemške pogodbe z zagotovilom »neporušljivega prijateljstva med sovjetsko Rusijo in Nemčijo«. To so uradne sovjetsko-ruske besede. Besede naših komunističnih agitatorjev, ki uradnim sovjet skim ugotovitvam naravnost nasprotujejo, pa so nesramna laž in hudobna hujskarija. Po | u g o s I a y i j i Pravilnik k uredbi o hmelju je izdal kmetijski minister v sporazumu s trgovskim ministrom. Pravilnik je izdan k uredbi o hmelju od 27. marca 1940 in ureja ustanovitev in delo banovinskih hmeljskih komisij. S pravilnikom je spremenjena dosedanja označba savinjskega hmelja »Južnoštajerski — Savinjska dolina«. Odslej se bo namreč v Sloveniji ves hmelj, pridelan v štajerskem pridelovalnem okolišu, imenoval: »Slovenski hmelj štajerski«, hmelj, pridelan v ostalih predelih Slovenije (bivše Kranjske), se bo pa označeval samo s: »Slovenski hmelj«. Hmelj, pridelan v podonavskem rajonu, se bo označeval z »Ba- ški hmelj«, za Hrvaško bo pa označbo hmelja predpisal ban banovine Hrvatske, hmelj, pridelan v ostalih delih države, se bo pa označeval na kratko s: »hmelj«. Ostala določila pravilnika se nanašajo na poslovanje banovinskih hmeljskih komisij, katere sklicuje banska uprava. Hmeljska komisija določa površino hmeljskih nasadov in število stebel. Vsak hmeljar mora imeti na dovozni strani nasada napisno desko z vidnim napisom imena lastnika, površino in število stebel. S tem pravilnikom je stopila v veljavo tudi uredba o hmelju z dne 27. marca 1940. Kovice iz domačih krajev 50 letnica narodnega trgovca. Dne 10. septembra je podal očaku Abrahamu roko gosp. Miloš Oset, mariborski veletrgovec. Jubilant je rodom iz Št. Jurija pri Celju, kjer živi še njegova 85 letna dobra mati. Pred vojno je začel trgovino na Muti v Dravski dolini, odkoder se je preselil v Maribor. V našem obmejnem mestu je razširil svoje podjetje v cvetočo in obče znano veletrgovino. G. Miloš je bil vedno neustrašen narodnjak. V Mariboru je že nekaj let predsednik mestnega Trgovskega udruženja in na delu v raznih narodno budnih organizacijah ter spoštovan in priljubljen v mestu in daleč naokrog po Slov. Štajerskem. Vrlemu narodnjaku," kateremu je Bog obilno blagoslovil njegovo delo radi izredne ljubezni in skrbi za svojo njamico, naše iskrene čestitke z željo, da bi še doživel zdrav in vesel več življenjskih jubilejev! Vlak povozil 82 letnega starčka. V bližini Dravograda je vlak smrtno povozil 82 letnega Janeza Jakoba. Stroj ga je vlekel s seboj kakih 20 metrov in ga je odvrgel z razbito lobanjo. Pri obiranju jabolk se ubil. V Zg. Porčiču v lenarškem okraju je obiral jabolka 22 letni posestniški sin Peter černčič. Pri delu je padel z drevesa in obležal nezavesten s prebito lobanjo. Prepeljali so ga koj po nesreči v mariborsko bolnico, kjer mu niso mogli več pomagati. Nova metla na kolesu povzročila smstno nesrečo. Osemnajstletna Veronika Hus iz Vitanj-skega vrha se je vračala domov na kolesu iz trgovine Los pri Št. Lenartu pri Veliki Nedelji. Peljala je novo metlo, katero je držala požez na kolesu. Naproti ji je pripeljal tovorni avto, ki je imel natovorjene hlode za železniško postajo Moškanjci. Avto je zadel ob metlo. Ta sunek je pognal Veroniko in kolo pod avtomobil. Husova se je še sicer dvignila enkrat po nesreči, nakar se je pa zgrudila mrtva. Podlegla je prehudi poškodbi na glavi in na hrbtu. Smrtno ponesrečena je bila edinka iz ugledne ter premožne rodbine, ki je po tako nenadni smrti edinega otroka hudo udarjena. Zid pokopal pod seboj delavca. Na Mestnem vrhu pri Ptuju se je zrušil zid in pokopal pod seboj delavca Jožefa Kaisersbergerja. Poškodovanega so spravili v zelo resnem stanju v ptujsko bolnišnico. Posestnik pod kolesi mlatilnice. Pretekli teden so v Ritkarovcih selili mlatilni stroj. Iz neznanega razloga so se pri tem splašili konji. Ker jih je v diru hotel posestnik Jerebic Vinko zaustaviti, je po nesrečnem naključju prišel pod kolesa mlatilnice in pri tem dobil hude poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico v Mursko Soboto. Rudar podlegel poškodbi. V velenjskem rudniku je podsulo 38 letnega kopača Jerneja Stropnika iz Prelog pri Velenju. Hudo poškodovanega so prepeljali v bolnico v Slovenj Gradec, kjer je podlegel prehudim poškodbam. Pri padcu si zlomil nogo. V Skornem v Šmartnem ob Paki si je zlomil pri padcu nogo nad kolenom 36 letni posestnikov sin Josip Le-tonja, ki se zdravi v celjski bolnišnici. Kolesarja zadela smrtna nesreča. Na kolesih sta se peljala zvečer po cesti iz Št. Pavla proti Št. Rupertu v Savinjski dolini 31 letni posestnikov sin Franc Gajšek in gdč. Jožefa kadar kupujete Aspirin tablete, ne pozabite pogledati, da li vsak zavitek in vsaka po-sarrtezna tableta nosi „Bayer"-jev križ, ki "ga mora imeti. Ni namreč Aspirina bre2 „Bayer"-jevega križa. OolM No. DM&br. 7ir>T ari M IMA Brunšekova iz Št. Pavla pri Preboldu. Naproti je privozil neki osebni avtomobil iz Ljubljane. Gajšek je zadel v temi v avtomobil, ko-jega blatnik ga je odbil in je dobil pri padcu hude notranje poškodbe. Avtomobilist je naložil Gajšeka in ga je hotel prepeljati v celjsko bolnico, a je umrl že med prevozom. Avtomobil je zadel tudi v Brunšekovo, ki je pa dobila le malenkostne poškodbe. Družinski oče smrtno ponesrečil v rudniku. V premogovniku v Pečovniku pri Celju je zadela smrtna nesreča 29 letnega rudarja Rudolfa Stajnka iz Kamenščaka pri Ljutomeru, stanujočega v Zagradu pri Celju. Imenovani je bil zaposlen s polaganjem opaž po tleh v odkopu. Nenadoma se je zrušil strop. Stajnkov tovariš si je še z odskokom rešil življenje, na Stajnka pa se je zrušila 3 m debela in 13 m dolga plast. Delavci so izkopali podsutega po dolgotrajnem trudu mrtvega izpod ruševin. Pokojni je zapustil ženo in dveletnega otroka. Pri padcu s kolesa si zlomil nogo. Na Po-lulah pri Celju si je zlomil pri padcu s kolesa desno nogo v stegnu Leopold Funkel, 35 letni trgovski sluga iz Lave. Huda nesreča na železniškem prelazu. V Šmartnem ob Paki se je zgodila zadnjo nedeljo ob desetih dopoldne huda nesreča na železniškem prelazu, koje žrtev je postal 33 let- španija Izredno hitra plačnica vojnih dolgov. Ni treba posebej poudarjati, da je zadnja Španska državljanska vojna Španijo precej stala Tam sta se borila dva tabora, komunistični in fašistični, ki sta oba uživala od svojih zaščitnikov iz tujine precejšnjo podporo. Zato je boj tudi trajal več ko tri leta. Španija se je v teh letih vojne precej zadolžila tudi v Nemčiji. In to pomoč bo morala Španija tudi plačati, kajti znano je, da se danes zastonj nič ne dobi. Španija pa je bila kljub temu, da se je po vojni znašla v precej težavnem položaju, pri izpolnitvi teh svojih obveznosti kar nenavadno vestna. Nemci sami poročajo, da je Nemčiji plačala že večino svojih vojnih dolgov. Pravijo, Junak divjine Ameriški roman * 9 »Vaše ponudbe, žal, ne morem sprejeti. Umazanih kupčij ne sklepam. To je vse, kar vam morem povedati.« »Hm!« je zamomljal Roger. Ne da bi še kaj rekel, je vstal in šel ven. Kmalu se je vrnil, sedel in vprašal: »Je to vaša zadnja beseda?« »Jaz imam vedno samo eno besedo in ta je prva in zadnja... Zdaj pa bi rad pogledal za konjem, če dovolite ...« Gostitelj ga je zadržal. »Ne skrbite zanj! Je že dobil oves in je prav tako privezan ko prej.« Erik se je zahvalil in pripomnil: »Vem, da ga niso odvezali. Tu ga nihče ne bo ukradel.« Nato se je obrnil k možem in s poudarkom nadaljeval : »To bi bil prvi primer, da bi gostu ukradli konja.« Možje so prikimali. Erik je vedel, da je vsaj v tem oziru lahko miren. »Izvrstnega konja imate, gospod Folkman!« je dejal Roger. »Res je izvrsten. In to je vzrok, da so mi ga že ponovno hoteli ukrasti,« je odvrnil Erik in je hladno pogledal može, ki so že težko dušili jezo. »Res?« se je na videz začudil Roger. »Gromska strela! Torej se konjski tatovi potikajo po okolici?« Bežno je pogledal svoje tovariše in jim pomežiknil. »Konjski tatovi!« je pritrdil Erik, ki je še vedno gulil kost. Za čas je zavladala tišina. Erik je požrl kos mesa, ki ga je ravno imel v ustih. Kost je odložil, se vzravnal in pogledal po družbi. »Roger, dobrega kuharja imate! Vse priznanje mu!« Utihnil je in čakal, da se bo kdo oglasil. Ker so vsi molčali, je nadaljeval: m »Seveda se potikajo tu konjski tatovi, a so nerodni in se ne razumejo na posel. Sicer pa mojega Bliska ni mogoče kar tako ukrasti, ker temeljito obrca vsakega tujca, ki se mu približa.« »Oho!« se je oglasil Asplet. Pri tem je spet pomežiknil možem. »Potem je pač izšolan konj. Sicer pa ima tudi druge vrline. Vi ste po skalah jezdili, a se niti ne pozna na njem utrujenost.« »Res!« je kratko pritrdil Erik. »Jaz stavim, kolikor hočete, da ukrotim vašega ko nja, ne da bi me brcnil,« se je oglasil Nard. pi posestnik Ivan Pokleka z Velikega vrha pri fet. Andražu. Omenjeni je peljal s konjsko Vprego pivo, kozarce in steklenice na Goro Oljko, kjer se je vršil delavski tabor. Ko je bil z vozom na križišču, je pripeljal savinjski Vlak. Lokomotiva je zadela ob zadnji del voza In ga popolnoma raznesla. Konjem se ni zgodilo nič. Pokleka je vrglo osem metrov proč od proge in si je prebil lobanjo. Nezavestnega so prepeljali v zelo resnem stanju v bolnišnico. Otrok utonil v vodnjaku. Na Raki pri Krškem ob Savi je kuhala posestnikova žena Jožefa Zupančič kosilo. Izpred njenih oči se je izmuznil triletni sinček. Ko je bilo kosilo kuhano, je mati klicala otroka, katerega pa ni bilo od nikoder. Slednjič ga je našla utopljenega v vodnjaku na sosedovem svetu tik prometne občinske ceste. Otrok je bil edinec. Smrtna nesreča se je zgodila v odsotnosti moža in očeta, ki je bij, v Savinjski dolini pri obiranju hmelja. Mlad posestnik žrtev neprevidne vožnje. 32 letni posestnik Franc Mehle iz Ponove vasi na Kranjskem se je odpeljal s kolesom brez luči ob tretji uri zjutraj po opravkih v Velike Bloke. Na ostri cestni vijugi malovaškega klanca se je zaletel v neznanega kolesarja, ki tudi ni imel luči. Mehle je padel zaradi zaleta S kolesa in se je tako pobil, da se je onesvestil. Ko se je zopet zavedel, je stal poleg njega neznanec in ga še vprašal, kod gre cesta v Ponovo vas, nakar je izginil s kolesom v jutranji megli. Pobiti Mehle se je vrnil po nesreči domov. Doma je še celo kosil in spravljal otavo. Kak teden po ponesrečenju se je zatekel radi neznosnih bolečin v ljubljansko bolnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati. Zapušča ženo in šest nepreskrbljenih otrok. Vlak je smrtno povozil Žagarja — družinskega očeta. Med Savo in Mošenikom pri Litiji je našel železniški obhodnik na tračnicah mrtvega 45 letnega Avguština Gašpar ja, ki je bil že dolgo vrsto let Žagar na Rotarjevi žagi v Mošeniku. Avguštin se je vračal pozno zvečer iz Save proti domu. Izbral si je bližnjico, ki vodi preko proge. V trenutku, ko je stopil na tračnice, je pridrvel vlak. Lokomotiva je Žagarju razbila lobanjo, preden se je utegnil umakniti. Zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Dvojna nesreča. Bazinov fant je peljal svojo 55 letno mater Marijo, gostilničarko v Ho-tedršici, iz Ljubljane. Na cesti pri Gor. Logatcu se ni mogel izogniti z drvami naloženemu vozu, ob katerega je zadel. Sin je odnesel le lažje poškodbe, mati je prišla pod konje in so jo spravili v bolnišnico s pretresenimi možgani. Ponesrečena je imela s seboj aktovko s 60.000 din, katero je nekdo v temi pobral koj po nesreči in izginil. Mlada žena povožena od vlaka. Na Rakeku je vlak iz Italije povozil gospo Štefko Planin-šek, ženo carinskega sluge z Rakeka in trafi-kantinjo. 28 let stara žena je čez nekaj minut umrla. Zapušča poleg moža nedoraslo hčerkico. Celje dobilo II. državno realno gimnazijo. S kraljevim ukazom je bila v Celju ustanovljena za novo šolsko leto 1940/41 popolna II. državna realna gimnazija. Pouk bo v istem poslopju, kjer je že ena realna gimnazija in klasična v treh vzporednih razredih. Radi prevelikega števila učencev bo pred 20 leti za 300 učencev zgrajeno šolsko poslopje mnogo pretesno. Breztrošarinski sladkor za prehrano čebel. Finančni minister je predpisal odlok za nabavo sladkorja brez naplačila državne trošarine za prehrano čebel. Vsako čebelarsko društvo, zveza ali zadruga bo lahko nabavila največ 5 kg sladkorja za vsak roj čebel. Sladkor se bo dobil preko prodajne centrale za sladkor v Beogradu in se bo v tovarni oneužitil (de-naturiral) s tem, da se bo pomešal v razmerju 0.5 % s srednjemočno drobno papriko. Dovoljenje za nabavo sladkorja za prehrano čebel bodo dajale pristojne finančne direkcije. Delavsko romanje na Gorco pri Sv. Petru pri Mariboru je bilo na praznik Malega Šmarna prav slovesno. Delavstvo je bilo zbrano iz vse mariborske okolice. Od Sv. Petra na Gorco se je razvila procesija, pri kateri so romarji prepevali nabožne pesmi. V Marijinem svetišču na Gorci je delavcem pridigoval prof. Žličar, nakar je sledila slovesna sv. maša. Po sv. maši se je pred župno cerkvijo v Sv. Petru vršilo versko zborovanje, na katerem so govorili mariborski podžupan Žebot, Riko Rueh in predsednik okrožnega odbora ZZD Mastinšek. Sanatorij v Mariboru: Tyrševa ulica 19, tel. št. 23-58, je najmoderneje urejen za operacije. Enteroklinar za izpiranje debelega črevesa! Vodja Specialist kirurg dr. černič. 23 Naše cenj. čitatelje opozarjamo na današnji oglas tovarne čevljev »Peko«! Požari V Slivnici pri Mariboru je upepelil nočni požar 15.000 din vredno domačijo posestnice Marije Hrovat. Sedem stanovalcev si je v zadnjem trenutku rešilo iz goreče hiše golo življenje. Prejšnjo sredo, dne 28. avgusta popoldne se je v Martjancih nenadoma pojavil po2ar v oslici slame posestnika tillena. Ker so domači gasilci in za njimi tudi gasilci sosednjih občin prihiteli takoj na kraj nesreče, se jim je posrečilo nevarnost odstraniti, sicer bi plameni lahko zajeli tudi v bližini se nahajajoča poslopja ter bi škoda bila ogromna. Kako je požar nastal, še nI dognano. Menijo pa, da ga je podtaknila zlobna roka. V Kropi na Kranjskem se je krog ene ure v noči pojavil požar v skladišču za oglje, drva in seno. Zgorelo je 8000 kg sena, nad 5000 kg kovaškega oglja in 400 kubikov bukovih drv. Gasilci so preprečili razmah nesreče. Na Jančem v občini Trebeljevo v vasi Gaberje na Kranjskem životari občinski sluga Valentin Marolt v majhni hišici z ženo in sedmimi otroci, od katerih je najstareješmu 13 let. Medtem ko je pomagal oče kositi pri sosedu in je mati pripravljala kosilo, se je splazil štiriletni Ivanček na podstrešje, kjer je bilo spravljeno seno. Otrok je zanetil ogenj s kakim ogorkom. Zgorela je hiša z otrokom in z vsem, kar je bilo v njej. Nezaželjen obisk skozi streho. Posestnik Martin Rajh iz Sp. Porčiča v šentlenarskem okraju je bil okraden na bolj nenavaden način. Neznanec je naslonil lestvo k strehi njegove hiše. Iz strehe je potegnil nekaj opeke in je zlezel najprej na podstrešje in od tam pa v stanovanjske prostore. Odnesel je nekaj gotovine, lovsko puško in še več drugih predmetov v skupni vrednosti 2500 din. Lepa rejena svinja je bila v Slov. Konjicah ukradena v noči iz hleva uradniku okrajnega glavarstva g. Pirnovarju. Uboj. V Zrečah pri Slov. Konjicah je napadel v gostilni neznanec 30 letnega hlapca Ivana Bene-dejčiča Iz Gornjih Zreč in ga je zabodel z nožem v trebuh, prsi in levo roko. Hudo poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je kmalu izdihnil. Od kmetov prijet vlomilec. V Gotovljah pri Žalcu so prijeli kmetje in Izročili orožnikom 23 letnega Albina Jevšjaka, pristojnega v Rudnik pri Ljubljani. Bil je že trikrat kaznovan radi vlom-nih tatvin. Leta 1936. je vlomil pri Cešnovarju v Ljubljani in odnesel 60.000 din. V Gotovljah pri Vaševih ga je zasačila gospodinja v hiši in poklicala na pomoč kmete in obiralce hmelja, ki so mu onemogočili pobeg. Prijeti je priznal orožnikom celo vrsto vlomov. Pivužitkar ustreljen iz zasede. V Crešnjici pri Sv. Petru na Dolenjskem je živel dobro znani 60 letni preužitkar Anton Teropšič. Ko je prišel pred dnevi ob šesti uri zjutraj na njivo, da bi nabral fižola, je padel iz zasede strel in naboj je zadel starca smrtno v hrbet. Truplo so našli pet ur po umoru. Smrtna žrtev popivanja. Zadnjo soboto so popivali delavci, ki so zaposleni pri modernizaciji ceste Ježica-Domžale pri Ljubljani. Na potu iz gostilne v Črnučah v Tavčarjev dvor sta se spo-rekla 41 letni Franc Pavlič z Jesenic in 37 letni Ivan Klun iz Kočevja. Pavlič je baje dvakrat zabodel Kluna, a sta se pobotala in šla v krčmo, kjer je pa Klun potegnil nož, sunil je Pavliča z njim v vrat ter mu prerezal žilo odvodnico, da je na mestu izkrvavel. Pri gotovih boleznih žolča In jeter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Jose-fova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraz-njenje črev. Kliniške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode. Oži. reg. S. br. 30.474(35. »Gospod Nard,« se je nasmehnil Erik, »ne vem, ka> jezdec ste, a zagotavljam vas, da vas Blisk vrže s sebe, četudi bi bili prišiti k sedlu.« , Možje so se zakrohotali. »Poskusiti je treba!« je pripomnil eden izmed njih. Erik se je smehljal. Stvar se je začela razvijati po njegovi želji. Slabo se je počutil med temi ljudmi. Ven je hotel priti in dobiti možnost za prosto gibanje. O tem je bil prepričan, da Roger in njegovi ne nameravajo z njim nič dobrega in je bil vesel, da bo prišel k svojemu konju. »Dobro, poskusimo!« je prijazno odvrnil. »Sicer se mi mudi in bi že moral na pot, toda pripravljen sem na to, da se ta zadeva prej uredi.« Vstal je in šel» proti oknu, ki je služilo za vrata. Nard mu je zastavil pot. »Pod enim pogojem bom poskusil,« je dejal. »Če ostanem v sedlu, bo konj moj.« Nard je stal med oknom in Erikom. Drugi možje pa so stali za Erikovim hrbtom. Erik se je na pol obrnil, da bi v primeru potrebe imel steno za kritje. Nardov pogoj bi lahko mirno sprejel, ker doslej razen njega ni bilo človeka, ki bi ga bil Blisk trpel na svojem hrbtu. On ga je tako izšolal. Lahko bi torej tvegal, a ni hotel. Mladenič je vedno tako premišljeno ravnal, da ga nič ni moglo spraviti iz tira. Zdaj je že jasn6 videl načrt te družbe: iznebiti so se ga hoteli. »No, kaj bo?« je zavpil Nard. Erik je molčal. »Kaj bo?« je še enkrat zavpil Nard in segel po samokresu. »Najprej se širokoustite, zdaj pa stojite tu ko kako otroče. Naprej! Dovolite, da preizkusim konja in si ga prislužim, ali pa ga s silo vzamem!« Njegov glas je bil surov in je pričal o jezi. »Ne dotakni se konja!« je z enakim glasom odgovoril Erik. »Kaj? Ne smem se ga dotakniti? Ali nisi pristal na stavo ?« »Toda ne s pogojem, ki mi ga hočeš vsiliti. Stava je brezpogojna.« »Ha, ha, ha!« se je zarezal Nard. »Gospod se boji! Tako je torej njegovo junaštvo!« Medtem se je igračkal z ročajem samokresa in se vse bolj bližal Eriku. Mladenič se je naslonil na steno, preden so mu mogli ostali presekati pot, in je ostal pri oknu. Sklenil je, da konča to igro. Odločno je dejal: »Možje, jaz sem Erik Folkman in sem že v začetku spoznal vašo nakano. Škoda časa, ki bi ga zabili s tem, da bi se še dalje šalili z menoj. Vse vem. Jezni ste, ker sem bil zasledil mejnike prejšnjega gospodarja in bi se me radi iznebili. Ali ni tako?« da je bilo pri raznih bankah vplačanih doslej že okoli 90% starih terjatev, in sicer 100 do 110 milijonov pezet. Celotni španski dolg Nemčiji izza časa španske državljanske vojne bi potemtakem znašal največ 122 milijonov pezet. Belgijci odhajajo na delo v Nemčijo. Zaradi vojne vihre, ki se je bila razbesnela čez Belgijo, je brezposelnost v tamkajšnjih krajih zelo narasla. Nemško poročilo pravi, da je bilo še pred nedavnim v Belgiji po približni oceni okoli 480 tisoč brezposelnih delavcev. Seveda brezposelnost tudi tu, kakor povsod drugod, ni povsod enaka. Ponekod je stiska večja, drugod spet manjša ali pa se brezposelnost niti posebno ne čuti. V Anwersu in oko- Po S Y Ct fii Kdo je ustvarite!j letečih topov. V sedanji evropski vojni igrajo odločilno vlogo strmoglava letala ali štuki, katerim pravijo tudi leteči topovi. Pobudo za te vrste letal je dal nemški maršal Goring. Goring je po poklicu letalski častnik ki se je izredno odlikoval med svetovno vojno. Od leta 1935. je poveljnik nemških letalskih sil. Maršal se je razgovarjal nekoč s svojimi oficirji o razvoju protiletalskega topništva, ki sili bombnike v vedno večje višine. Eden od častnikov je pripomnil, da je zadetek z bombo kakega mosta ali oklopnega voza iz višine 5000 do 6000 metrov »le slučaj«. Na to pripombo je vzkliknil Goring: »Boljše se je spustiti z letalom na tla, kakor pa zgrešiti cilj!« Ta izrek je ustvaril zamisel strmoglavcev, ki so se primeroma naglo razvili in so sedaj na višku probojnosti iz zraka. Pilot-strmoglavec pada danes v očigled cilju 166 metrov na sekundo. Za boljše razumevanje te izredne brzine, katero prenese samo mlad in zelo močan ter zdrav človek, navajamo naslednje zglede: brzovlak prevozi . . . 30 m v eni sekundi, prometno letalo . . . 60 m v eni sekundi, zvok (v zraku) . . . 332 m v eni sekundi, granata poljskega topa 500 m v eni sekundi. Francozi in Angleži molijo. Vojna je velika preizkušnja za vsak narod, ki je vanjo zapleten. Velike in mnogovrstne so težave, ki jih vojna povzroča. Saj te težave tudi čutijo narodi, ki niso potegnjeni v vojni metež, kakor n. pr. naša država. Kako težko breme pa je vojna za narode, ki so udeleženi v krvavem spopadu! Cerkev ni zaman vpeljala v svoje molitve pri javnem bogoslužju tudi prošnjo, naj nas Bog reši kuge, lakote in vojske, treh strahovitih sester, ki rade skupno nastopajo. Pobudo za molitve v sedanjem težkem času ne daje samo cerkvena, marveč tudi državna oblast. To se je zgodilo v Franciji in v Angliji. Namen je kajpada v teh državah različen. Francija je bila v tej vojni poražena. Anglija pa upa na zmago. Francozi bi se radi dvignili iz svojega poraza. To pa se ne more zgoditi, tako se dobro zavedajo, brez božje pomoči. Ker je država Bogu obrnila hrbet, jo je zadela katastrofa. Sedaj pa velja vrniti se k Bogu, brez katerega ni rešitve. V Franciji so sedaj cerkve polne, vse ljudstvo moli. Vršijo se procesije z ogromno udeležbo vseh ljudskih slojev. S posebnimi slovesnostmi se je zlasti obhajal po vsej Franciji praznik Marijinega Vnebovzetja. Procesije, ki se je vršila v mestu Vichy, kjer je sedež francoske vlade, so se tudi udeležili ministri. Praznik Marijinega Vnebovzetja je bil slovesno obhajan tudi v Vse 10 $010 Knjige in pofrebSiine v Tiskom sv. Cirila telffe&fi.' v Maribora: Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6, Kralja Petra trg 6. V Pflijil: Slovenski trg 7. iosfe zaHowo8ini? francoskih kolonijah, zlasti v Tunisu in Algi-ru. Tudi v Angliji se sedaj mnogo moli. K molitvi kličejo ne samo katoliška Cerkev in anglikansko-protestantska cerkev in poglavarji raznih verskih skupin, marveč tudi kraljevski dvor. Na željo angleškega kralja Jurija VI. je nedelja 8. september, to je prvi teden po obletnici vojne napovedi, proglašen kot splošni narodni dan molitve po vsej Angliji. Teden krščanske matere. Po svetovni vojni je bil vpeljan po raznih državah materinski dan. Njegov namen je, da se prikaže veliko dostojanstvo in velik pomen matere za družbo in narod ter da se hkrati vzbudi spoštovanje in hvaležnost do matere. Tp materin?'''"" • ">-slave niso bile povsod prešinjene s krščanskimi mislimi in ideali; prav česio'a„L j j ostale na nizki ravni svobodoumno-človečan-skih fraz in čustvenih deklamacij. Zato je Španija, ki se sedaj prenavlja v duhu krščan- stva, vnesla tudi v materinske proslave pristno krščanskega duha. Pobudo za to so dale žene Katoliške akcije. Pri tem jih je vodil namen, da zainteresirajo javnost za boj za, častitost zakonske zveze in za odpor proti vsemu, kar ruši svetost zakonske zajednice iu zmanjšuje število rojstev. V to svrho je bil prvi teden v avgustu po vsej Španiji proslav* ljen kot teden krščanske matere. Krščanska društva, kulturne organizacije, verske družbe, tisk, radio..., vse je sodelovalo, da se do« seže plemeniti namen tedna krščanske matere. Tekom tedna je bilo prirejenih mnogo predavanj in zborovanj z namenom, da se da krščanski materi z velikim številom otrok zasluženo priznanje ter da se ji vrne tista čast, ki jo je takšna mati uživala v preteklosti, ko še niso bile žene in matere zastrupljene z modernim duhom sebičnosti in uživanjaželjnosti. Važen dogovor med Anglijo in Ameriko. Dne 3. septembra je bil objavljen dalekosežnl vojaški sporazum med Anglijo in Ameriko, Zedinjene države so odstopile Angležem 50 entisočdvestotonskih rušilcev, ki so bili zgrajeni leta 1920. in so dobro ohranjeni. V zameno pa odstopi Anglija Zedinjenim državam za 99 let celo vrsto mornariških in letalskih oporišč v svojih zapadnih kolonijah od Nove Fundlandije na severu do angleške Gvajane V Južni Ameriki. Zedinjene države bodo plačale samo odškodnino zasebnikom, na kojih posesti bodo zgrajena oporišča. V misijonskih krajih vedno bolj raste število duhovnikov-domačinov. To je dokaz, da se krščanstvo vedno bolj širi, hkrati pa tudi jamstvo za to, da bo cerkvena misijonska misel imela vedno več uspehov. Domači ozna-njevalci krščanske vere imajo velik vpliv na srca domačih poganov. Pred sto leti še nI bilo skoro nič domačih duhovnikov v misijonskih krajih. Leta 1800. je bilo kvečjemu tisoč misijonarjev, med njimi skoro nič domačinov. Danes pa deluje v misijonih 13.000 inozemskih misijonarjev in 5500 domačih duhovnikov. Od teh odpade na Kitajsko 1734. V Indiji znaša število duhovnikov-domačinov 2503, inozemskih misijonarjev pa 2143. V Afriki je sedaj 280 duhovnikov-črncev, število semeniščnikov pa se je dvignilo na 3900« Iz razveseljivega dejstva, da od leta do leta narašča število duhovnikov-domačinov, pa ne sledi, da bi bili inozemski misijonarji in mi-sijonarke odveč. Mnogo, mnogo premalo jih je, kakor se glase poročila iz vseh misijonskih področij. Še vedno velja svetopisemski izraz: »Žetev obilna, toda premalo delavcev.« In to bo še veljalo ne samo leta, marveč stoletja. Zato pa morajo misijonsko misel gojiti vsi kulturni narodi in pošiljati iz svoje sredine duhovnike, redovnike in redovnice, ki bodo lici je bilo po omenjenem poročilu pred kratkim še okoli 100.000 brezposelnih, v Namurju in okoliških krajih pa jih je bilo samo 5000. K zmanjšanju brezposelnosti v Belgiji so mnogo pomagala razna obnovitvena dela v krajih, ki jih je vojna posebno prizadela. Zdaj je pri teh obnovitvenih delih v An-versu, Bruslju, Liegeju, Tornuigu in nekaterih drugih mestih zaposlenih približno 4000 delavcev. Prav toliko pa se jih je po nemškem poročilu priglasilo zdaj za delo v Nemčiji. JajHinska se hoče ove-kovečiti. Japonska slavi letos 2600 letnico obstoja. V okviru svečanosti, ki jih priredijo za to priliko, nameravajo uporabiti tudi fotografijo kot zgodovinski dokaz. Tokijska fotografska druž- Može je za trenutek zmedla ta izjava, ki je razkrinkala njihove namene. Toda Roger je še dalje slepomišil. »Človek!« je vzkliknil s hlinjeno ogorčenostjo. »Kaj vendar mislite! Nihče ne ogroža vašega življenja. Samo stavi hočemo zadostiti. Nard, zajahaj konja!« Preden se je Nard zganil, da bi zadostil ukazu, ga je Erik z levico naglo zgrabil za vrat in tako stisnil, da je obraz nakremžil od bolečine. »Jaz sem bil pripravljen na pošteno stavo, nisem pa otrok, ki bi se dal prekaniti. Nihče se ne bo dotaknil mojega konja!« »Jaz se ga bom!« je divje zavpil Nard, ki se je medtem rešil. Toda namesto tega, da bi tekel ven, se je bliskovito zakadil v Erika. Dvignil je roke in se pripravil na silen udarec. A tudi Erik je bil nagel. Hitro se je sklonil in Nard se je z vso silo zaletel v steno. Njegovo bolestno in jezno vpitje se je izgubilo v splošnem kričanju. Erik se je spet vzravnal in videl, da je Nard s krvavo desnico opletal, z levico pa segel po samokresu. Erik bi ga bil lahko prehitel, ker je bil najboljši strelec v Nevadi, toda covboj, ki je stal najbliže, je skočil k njemu in se mu obesil za roko, ostali pa so stopili za korak bliže. Mladenič bi bil zelo omejen, če ne bi uvidel, da ga hočejo vsi hkrati napasti. To je bilo proti vsem zakonom divjine. Erik ni izgubil poguma. Najprej se je otresel moža. ki ga je stiskal za roko. Na streljanje ni mogel misliti, kei so bili lopovi že preblizu. Nekdo ga je že lovil za pas. Erik se je obrnil k oknu in je s tako močjo, kakršne mu nihče ne bi pripisoval, sunil Narda v trebuh, da se je zvrnil po tleh. V naslednjem trenutku je že bil na dvorišču — žal pa brez pasu in samokresa. Mladenič je naglo tekel proti konju. Lopovi so mu sledili. Niso streljali za njim, ker so upali, da ga bodo ujeli. Eden izmed njih je bil zelo dober tekač in je bil že Eriku za petami. V naslednjem trenutku ga je zgrabil za ramo. Erik se je hitro obrnil in se izvil. Blisk je začudeno opazoval gospodarja, ki je tekel ko jelen. Slutil je, da je gospodar v nevarnosti in je nemirno poskakoval. Še nekaj korakov in Erik je bil pri konju. Z nožem je prerezal jermen, s katerim je bil Blisk privezan k drevesu. V naslednjem trenutku je že sedel v sedlu. »Teci, Blisk, teci!« je zaklical. Prvega preganjalca, ki se je približal in naperil nanj samokres, je sunil z nogo, da se je zvrnil po tleh. Konja ni bilo treba priganjati. Plemenita žival je čutila, da gre za življenje in smrt. Ko vihar je dirjala proti izhodu z dvorišča. »Streljajte, streljajte!« je divje vpil Roger. Začelo se je divje streljanje. Erik je slišal žvižganje krogel. Največ strelov je bilo previsokih in so krogle poganom, tavajočim v temi in smrtni senci, nosili Kristusovo resnico in ljubezen in s tem tudi kulturo. Tudi med Slovenci se misijonska ideja lepo razvija ter privlačuje v svoj krog vedno večje število idealnih mladih oseb, ki so pripravljene se povsem žrtvovati za razširjenje Kristusovega kraljestva na zemlji. Razumljivo je, da nimajo lažnivi svobodomi-sleci in marksisti nobenega smisla za zveliča- nje poganskih duš, saj se tudi za lastne duše ne brigajo, da so nekatere slabše kot poganske. Vernim kristjanom pa ne sme nikdar izginiti iz vidika Kristusova zapoved, da se morajo v krščanskih resnicah poučiti vsi narodi. Brez misijonov pa je to nemogoče. Zato pa je dolžnost vseh resničnih kristjanov, da naklonijo misijonom vso moralno in gmotno podporo. Vladarska sprememba y Diktatura v Romuniji po odstopu dela Transilvanije (Sedmograške) Madžarom Gigurtova romunska vlada je sprejela na Dunaju od Nemčije in Italije narekovano novo razmejitev z Madžarsko. V delu Sedmograške, ki je pripadel po dunajski razsodbi Ogrski, je 230 lesnih industrij s 670 žagami. Poleg lesa je uvažala Madžarska iz teh krajev tudi seno in kože. Ogromne vrednote predstavljajo za Ogrsko sedmograške rudnine. Od industrijskih mest Sedmograške dobijo Madžari štiri velika, v katerih so zelo pomembna industrijska podjetja za železo, stroje, porcelan, tkanine in špirit. Samo s stališča poljedelske proizvodnje zaostaja odstopljena Sedmograška za ostalo Romunijo. Na kratko omenjena gospodarska izguba je romunsko prebivalstvo toliko razburila, da je prišlo do resnih nemirov in poskusa atentata na kralja. Gigurtu, ki je bil kot ministrski predsednik za prelom Romunije z Anglijo in za naslonitev na Nemčijo ter Italijo, je podal ostavko. Njegov naslednik je general Antonescu, ki je bil svojčas ar-madni poveljnik na Sedmograškem, vojaški guverner Bukarešte in večkrat vojni minister. General Antonescu ima nalogo, da kot predsednik vlade s pomočjo vojske ohrani v državi mir in izvede obveznosti, ki jih je Romuniji naložila dunajska razsodba. Koj ko je bil novi ministrski predsednik zaprisežen 5. septembra, je bila s kraljevim ukazom ukinjena ustava iz leta 1&38. in razpuščeni obe zakonodajni zbornici. Z drugim ukazom je podelil kralj generalu Antonescu diktatorska pooblastila. Kralj Karol si je še pridržal: vrhovno povelj-ništvo nad oboroženo silo, pravico kovanja in izdajanja denarja, pjmiloščenje, priznanje diplomatskih zastopnikov tujih držav in sklepanje pogodb s tujino. Spremembo obstoječih zakonov in morebitne spremembe vlade bo s kraljem sopodpisoval predsednik vlade. Vsa druga državna opravila bo vršil novi ministrski predsednik. Odstop kralja Karola Zgoraj smo kratko opisali bliskovite dogodke, ki so sledili dunajski razmejitveni raz- sodbi. Kljub temu, da je kralj Karol poveril po odstopu velikega dela Sedmograške Ogrski generalu Antonescu diktatorsko oblast, se je ljudska nevolja toliko stopnjevala, da se je kralj Karol 6. septembra odpovedal prestolu v korist svojemu sinu in prestolonasledniku Mihaelu. Kakor hitro je kralj podpisal odstopno izjavo in je bil objavljen njegov oklic na narod, je kralj Karol v letalu zapustil Romunijo. Odletu kralja je sledila vrnitev njegove žene kraljice Helene iz Italije, ki je mati novega kralja Mihaela. Prvo dejanje novega kralja Novi kralj Mihael je prisegel 6. septembra. Njegovo prvo dejanje je bil podpis zakonskega predloga, s katerim je potrdil polnomočja generalu Antonescu, ki je dobil naslov »voditelj države«. Iz življenja novega kralja Novi romunski kralj Mihael je bil rojen 25. oktobra 1921 kot sin takratnega prestolonaslednika Karola in njegove soproge Helene, grške princese. Ko je odobril romunski parlament 4. januarja 1926 odpoved njegovega očeta do prestolonasledstva, je bil proglašen Mihael za prestolonaslednika. Po smrti kralja Ferdinanda I. je postal kralj, kraljevske pravice pa je vršil poseben sosvet. Ko se je vrnil njegov oče in zasedel kraljevski prestol kot Karol II., so bile mlademu Mihaelu odvzete pridobljene pravice in je bil tudi odstavljen vladarski sosvet. Kakor hitro se je vrnil kralj Karol, je odpotovala Mihaelova mati Helena iz Romunije v Anglijo. Mati in sin sta se sestajala v daljših presledkih v inozemstvu. §|>omšnfafmo se y molitvah rafnih! Kamnica. Dne 25. avgusta smo položili k večnemu početku Ano Komar, staro 72 let. Imela je dvoje posestev, eno v Kamnici, drugo pa v Bresternici. Ob svoji smrti ju je podarila svojima posinovljencema. Rajna Ana Komar je bila po svoji darežljivosti poznana daleč na okrog, še ob svoji smrti je mislila na občinske uboge, ki jim je v oporoki zapustila večjo vsoto denarja. Prav tako tudi revnim šolskim otrokom in gasilskemu društvu. Za njo žaluje vsa župnija in vsi, ki so uživali njeno dobroto ter ji prosijo božjega plačila v nebesih. Smrt obče spoštovane železničarjeve žene. Dne 29. avgusta je umrla v Placarjih pri Ptuju po težki bolezni, sprevidena s svetemi zakramenti za umirajoče, vobče poznana in spoštovana gospa Ivana Toplak, žena žel. Vinka Toplaka, ki je že dolgo let naročnik »Slov. gospodarja«. Kako je bila pokojnica priljubljena, je pokazal njen pogreb, ki se je vršil dne 31. avgusta 1940 iz hiše žalosti na farno pokopališče pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Pogreba se je udeležilo čez sto ljudi, čeprav je bil delovni dan in imajo ljudje veliko dela. Pogreb je vodil domači gospod župnik Ivan Razbornik ob asistenci g. kaplana Karla Jaš in domačina g. Stanka Horvat. Domači moški pevski zbor je pod vodstvom urbanskega g. organista zapel pred hišo žalosti in na pokopališču dve lepi žalostinki, ob odprtem grobu pa se je poslovil od pokojnice domači g. župnik. Naj bi ljubi Bog dal pokojni Ivani večni mir in pokoj, užaloščenemu možu in hčerkama naše iskreno sožalje! Srčna kap Je zadela dne 29. avgusta 50 letnega, zelo skrbnega posestnika Karla Nudi vSr. Gašteraju, župnija Sv. Jurij v Slov. goricah. Bolehal je že dalje časa tudi na srcu, vendar je ta nenadna smrt pretresla vso faro. Zapušča pet nedoraslih sinov in žalujočo ženo. Bodi mu žemljica lahka — ostalim pa naše sožalje! Lončar umrl. Dne 3. septembra je v Ljutomeru umrl lončar in pečar Razlag. Bil je dober in značajen katoliški mož. Naj v miru počiva! V cvetu mladosti umrl. Pred nedavnim je neizprosna smrt pretrgala v soboški bolnici nit življenja mlademu, komaj 15 let staremu fantu Hozjan Ivanu iz Velike Polane. Bog mu daj nebeškimi raj! V 99 letu starosti umrl bivši upravitelj vele-posestva. Minuli petek, dne 6. septembra smo položili k večnemu počitku 99 let starega upravitelja veleposestva v Rakičanu g. S c h w e i n -hammer Janeza. Pokojnika so po vsej okolici zelo cenili in spoštovali, zato ga je na zadnji poti spremljalo mnogo ljudi, ki so prihiteli od blizu in daleč. Naj mu bo lahka mati zemlja! Bukovnica. Minuli teden, dne 29. avgusta, se je smrtno ponesrečil pos. T i v a d^ I g n a c iz Bu-kovnice. Pri sosedu je mlatilarmlatilnica in je tudi ponesrečenec tam pomagal pri skladanju slame v oslico. Ko je bila oslica, na kateri je bil ponesrečenec, že skoro dovršena, je nenadno pa- žvižgale nad mladeničevo glavo. Lopovi so hoteli ohraniti fionja. Ena krogla je zadela ob skalo, od tam se je odbila ter raztrgala rokav Erikove suknje. Zasledovalci so zaostajali, a krogle so še vedno žvižgale. Neka krogla je spet zadela ob skalo. Drobci so zadeli mladeniča v obraz in čelo ter ga ranili. Kri mu je tekla v oči in mu jemala vid. Toda Blisk je dirjal na vso moč in gospodarja kmalu rešil iz območja krogel. Dolina je bila dolga. Največja nevarnost je minula in beg se bo posrečil, če ob vhodu v dolino ni Rogerjevih ljudi. Erik se je ustavil nekako sredi pota in prisluhnil. Zaslišal je topot kopit; preganjalci so torej za jahali in mu sledijo. Nenadoma je počil strel. Krogla se je odbila ob skali. Sledilo je še nekaj strelov. Erik je skočil s konja in ga potegnil za seboj med grmovje. Privezal ga je k drevesu in vzel v roke puško, ki je bila pritrjena k sedlu. Spet sta prižvižgali dve krogli in se zarili v pesek. Prifrčali sta z druge strani gorovja. Erik se je sklonil in se previdno plazil na varnejši kraj. V daljavi kakih petdeset korakov je zagledal skalo, za katero bi se lahko skril in od tam streljal. Polovico pota bi moral prehoditi po nezavarovanem prostoru. Ko se je priplazil do tega prostora, je začel na vso moč teči. V hipu je počilo več strelov. Krogle so žvižgale nad nrjim ter na desni in levi strani. Zadele ga niso i r* F^riv i o srečno prispel do skrivališča. Mladeniču se je izza skale nudil razgled po vsej okolici. Pred njim se je razprostirala ravnina. Previdno je pogledal iz skrivališča in je zagledal svoje preganjalce. Od strani so ga hoteli obkoliti, a so prehitro začeli streljati in so se izdali. Zdaj so poskakali s konj in se poskrili za skale. Toda niso imeli tako dobrega kritja ko Erik. Dobro so bili oboroženi. Imeli so puške najnovejše vrste. Erik je dobro videl, ko je prvi lopov legel na tla in se pripravljal na strel. Preden je mogel pomeriti, je Erik že ustrelil. Divje vpitje je pričalo, da je strel zadel. Mož je izginil, a takoj je drug skočil na njegovo mesto. Želja po maščevanju ga je tako prevzela, da je takoj začel na slepo streljati. Ni streljal slabo; dve krogli sta se odbili ob skali, za katero se je Erik skrival. Ti ljudje najbiž še niso imeli pušk v rokah in so bili vajeni le samokresov. Lahkomiselnost, da so brez zadostnega kritja streljali in da so skoraj slepo verjeli v uspeh svojega orožja, je prepričala Erika o tem, da so šele pred kratkim dobili puške, od Rogerja. Mladenič se je za hip sklonil izza skale, pomeril in ustrelil. Tudi drugi lopov je bil ranjen in se je kričaje vlekel proč od skale. Ostali so postali bolj previdni. Ojačenje so dobili r tistimi, ki so bili zaostali in na Rogerjev ukaz so se poskrili. Erik jih ni videl, a zanj niso bili nevarni: streljali niso dovolj daleč in krogle so pred skalo popadale na tla. »Dalje sledi) ba bo napravila 2600 posnetkov na film male oblike,, in sicer bodo ti posnetki obsegali člane cesarske rodbine, vidne osebnosti iz političnega in sploh javnega življenja, prizore iz Tjuctekega življenja, iz prometa itd. To zbirko bodo zaprli v neuničljivo kovinsko posodo, ki vanjo ne bo mogel vdirati zrak, in jih z njo vred svečano pokopati. Šele čez tisoč let naj bi to posod® izkopali in si pogledali, kakšno je bilo življenje na Japonskem v današnjih dneh. Roža, ki menja barvo. Japonci, ki slovijo kot najboljši vzgojitelji cvetja, so vzgojili rožo, ki je v senci bela, na soncu postane rdeča, ponoči pa dobi voščeno barvo. Vse te spremembe si sledijo v zelo kratkih presledkih. del z nje na tla ter si pri tem zlomil hrbtenico. Poklicali so takoj bližnjega zdravnika iz Dobrov-nika, ki je ponesrečenca prepeljal s svojim avtomobilom v bolnico v Mursko Soboto. Poškodbe pa so bile tako hude, da je že med potjo podlegel ter je v Martjancih izdihnil, nakar se je zdravnik vrnil ter ga odpeljal nazaj domov. Pogreb je bil v soboto, dne 31. avgusta. Naj mu bo lahka zemlja. Ostalim naše sožalje. Kajni zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Smrtna kosa v Novi Štifti pri Gornjem gradu. Pretekli teden je umrla po kratki bolezni Lenka š i n k o v c. Pokojnica je bila dobra žena in vrla mati. Naj ji bo Bog milostljiv sodnik! — V petek pa je umrl v ljubljanski bolnici po petdnevnei težki bolezni Franc Rihter, star šele 19 let. Pokojni France je bil vedno zdrav in vesel ter globokoveren in res pravi vzor poštenega slovenskega fanta. Naj mu bo žemljica lahka! Najstarejša družbenica šentvidske Mar. družbe umrla. Dne 25. avgusta je v Gospodu zaspala radi zastrupljenja krvi samska pos. v Sv. Vidu pri Planini Jožica Pogačnik, stara 76 let. Bila je zgledna Marijina družbenica, članica Prosvetnega društva, dolgoletna naročnica »Slov. gospodarja« in raznih drugih nabožnih listov. Zavarovana je bila tudi pri Karitas in tako lepo poskrbela za svoj pogreb in sv. maše. Njen domek je bil dostikrat zatočišče marsikateri revici. Kdor ima čisto vest, se lahko tudi v žalostnih časih nasmehlja, ker se mu niti smrti ni treba bati. To je veljalo za rajno Jožico, ki ji želimo sladko spanje, njeni še živeči sestri Amaliji naše globoko sožalje! žena-trpinka umrla v Tekačovem pri Rogaški Slatini. Rodinski zvonovi so nam naznanili ža- tedenske novice lostno vest, da nas je zapustila po mučni bolezni»ji/ Terezija Boršič v starosti 73 let. Za nje-<*i»i"ail£e no bridko trpljenje ji naj bo ljubi Bog milostljiv<| ... . sodnik — ostalim pa naše sožalje! f "Minister za telesno vzgojo naroda Dušan Pan- Smrtni slučaji v Rajhenburgu. Neizprosna bela <• „„Jf„^avU\ se Popravlja pri nas zakon o or- žena nam je iztrgala pridno in dobro ženo v njenih najlepših letih, g. Pavlino Solina, go-stilničarko in trgovko iz Dolskega pri Rajhenburgu. Umrla je zadeta od kapi. Pokojna je bila nadvse blaga in splošno priljubljena žena ter usmiljena do revežev. Kako je bila priljubljena, ganizaciji enotne mladinske vzgoje. V Sloveniji je letos priglašenih 180.000 dvoko-les. Najavljenih je še nadaljnjih 20.000 tablic, za kolesa. V Ljubljani pride že na vsakega četrtega eno kolo. Sporazum med Romuni in Bolgari je bil dne je pričala množica ljudstva, ki jo je spremila na£ 6- septembra v Crajovi zaključen s podpisom. Bol- .......£ari bodo vkorakali v odstopljeno južno Dobrudžo 20. septembra. General Antonesou, diktator Romunije, bo navezal usodo države po odstopu kralja Karola in njegovi preselitvi v Švico na Nemčijo in Italijo. Romunski ministrski predsednik general Anto-nescu je zaplenil v Švico pobeglemu kralju Karo-lu vse v Romuniji ostalo premoženje. Francoski maršal Petain je preosnoval svojo l vlado. Izpremembe so v zvezi s pogajanji med francosko in nemšk« rlado. zadnji poti. Pred hišo žalosti in na grobu ji je še v slovo lepo in prav občuteno zapel domači moški in mešani pevski zbor nekaj žalostink. — V zgodnjih jutranjih urah se je raznesla žalostna vest, da sta se ponesrečila v tukajšnjem rudniku dva mlada fanta-rudarja, eden star 19 let, drugi pa 25 let. Niti mesec dni nista bila v službi in sta se zelo veselila svoje prve plače, pa jima ni bilo dano učakati. Enega je že v rovu pobilo takoj do smrti, drugi se pa zdravi v bolnici, kamor so ga prepeljali težko ranjenega. — V visoki starosti je umrl pos. Preskar Jakob iz Cerenca. Bil jej , . . . ^ mož odločno krščanskega značaja, član Apostol-' . vlada skaša doseči v Londonu omi- stva mož in dober gospodar. — Pokopali smo tudi * Ujfje zaP°™>h_ .(bl°kf dmh) ukrepov za dovoz ž.-še isti teden ženo K i n k iz Presladola in vestno i Mar. družbenico Požun Terezijo iz Kladja. * Iz Rimskih Toplic so pripeljali zemske ostanke pokojne Helene Derstvenšek.kije umrla v starosti 82 let. Svoja stara leta je preživela pri svoji hčerki gdč. Jožefi Derstvenšek, učiteljici v Rimskih Toplicah. Bila je blaga žena, ki je ljubila svojo rodno grudo in je želela v njej • vil iz Amerike. Zedinjene države so ponudile ' Franciji živila za vse po Nemcih nezasedeno fran-1 cosko ozemlje. Zadnje letalske napade na London in na angleški otok vodi s francoske obale nemški državni •maršal Goring. Nove nemške letalske bombe nimajo več jekle-; nega, marveč cementni plašč. Njihov učinek ni Razmerje med Irci in Angleži 300 let so Irci tlačanili Angležem Odkar je postala Angleška pod Henrikom VIII. protestantska, Irska pa ostala zvesta katoliški veri, je zlorabljala angleška gospoda svoj položaj v to, da je irske podlož-nike izžemala. Angleži so odvzemali Ircem zemljo, da so jo delili med angleške lorde (plemenitaše), ki so živeli od dohodkov v Londonu, ne da bi se le zmenili za usodo irskih zakupnikov ter poljedelskih delavcev, ki niti za vsakdanji kruh niso zaslužili. Kljub vsej brezobzirnosti pa Angležem ni uspelo Irce tako podjarmiti, da bi se izjavili pripravljene za angleško nadvlado. Angleški vojaki so Iree tako temeljito premagali, da se niso upali očitno upirati. Poslužili so se pa napram tlačiteljem takih odpornih načinov, da so storili angleški posestniki vse, samo da bi se poravnali z delovnim irskim narodom. Irci se za mirno poravnavo niti zmenili niso. Rajši, ko bi bili sklenili navidezno pomirje-nje, so bili pripravljeni na največje žrtve. Boj med Angleži in Irci se je od 1840—1850 tako poostril, da je začelo irsko prebivalstvo stra- lijoni 506 tisoč prebivalci, Sovjetska zveza 21 milijonov 632.600 kvadr. kilometrov in 191,627.000 prebivalcev, Anglija v Evropi 346.900 kvadr. kilometrov in 47,982.000 prebivalcev, hovito nazadovati. Rajši kakor bi bili skupno \ Za prvega namestnika sovjetskega ljudskega delali z angleškimi veleposestniki, so puščali ) komisarja za zunanje zadeve ali zunanjega mini-irski zakupniki zemljo neobdelano v očigledfstra Molotova jebil imenovan A. Višinskij, ki se gladovanju. Od leta 1845—1851 se je skrčilo f je rodil leta 1883. v Odesi in je potomec poljske irsko prebivalstvo od 8'A na 6'A milijona.^ rodovine^ Ameriški kongres ali parlament je izglasoval z 208 proti 200 glasovom zakonski predlog o splošni vojaški obveznosti. Vpisovanje obveznikov se odloži za en mesec, da bi se dala pobuda za prostovoljni vpis. Ameriška vlada je naročila gradnjo 201 vojne ladje, katere bodo stale 230 milijard dinarjev, kar je doslej največji gradbeni program v zgodovini Vzroki tolikega nazadovanja so bili: lakota,« bolezni in izseljevanje. Irska postane angleški dominijon ( Iz ravnokar označenega razmerja je raz-< vidno, da so storili Irci med svetovno vojno I vse, da bi se bili otresli angleških tlačitelievA človeStva Roger Caument, eden od irskih voditeljev, je? Preši, da bi bil tudi kak pametnejši od mene nasedel.« irski narodni parlament, ki je proglasil neodvisnost Irske. Leta 1921. se je začel angleški vodilni politik Lloyd George z Irci pogajati. Pogajanja so dovedla do tega, da je morala priznati Anglija Irski značaj samostojnega dominijona. Angležem nenaklonjene organizacije De Valera, današnji irski voditelj, vztraja na neodvisnosti Irske, na nevtralnosti in zahteva priključitev 6 protestantskih grofij na Irskem k irski republiki. Dokler slednje vprašanje ne bo rešeno, noče De Valera ničesar slišati o kakem skupnem angleško-irskem obrambnem programu. Ravno to dela položaj Irske v sedanjih časih izredno težaven. Danes .je še precej Ircev, ki so Angležem veliko manj prijateljsko naklonjeni kakor pa njih voditelj De Valera. Kar se tiče nenaklonjenosti, je na prvem mestu irsko gibanje za popolno odcepitev od Anglije, ki je znano pod imenom »Ira«. Voditelji te organizacije so izpovedali pripravljenost za skupen boj s Hitlerjem proti Angležem. Prijatelji Nemcev so tudi irske modre srajce ali fašisti, katerim načeljuje general D'Duffy. Ta general se je boril v španski državljanski vojni na strani generala Franca. Tretja skupina ljudi, ki so na Irskem nevarni Angležem, so pripadniki od Nemcev organizirane pete kolone. Nekateri so inozemci, mnogo je pa Nemcev in amerikanskih Ircev. Omenjena skupina bi znala postati tem nevarnejša, ker je Irska še danes v diplomatskih stikih z Berlinom. Branitelji sodelovanja Irske z Angleži Napram vsem tem nemškim prijateljem na Irskem je De Valera odločen branitelj irske neodvisnosti v okvirju angleškega svetovnega vladarstva. še bolj odločno kot De Valera so za popolno spravo z Angleži irski katoliški škofje, ki vidijo v narodnem socializmu nasprotnika katolicizma. Današnje razpoloženje med Irci Ker so na Irskem močnejše one struje, ki so za borbo ob strani Angležev, je obramba Irske znatno napredovala. Glavno mesto Irske Dublin je ravno tako zavarovano glede napadov iz zraka in po morju kakor London. Vse irske ceste so prepletene z žičnimi ovirami. Povsod oblast skrbno opazuje tujce. Irska ima že celo svojo lastno mornarico, ki obstoji sicer iz ribiških čolnov, ki pa stalno nadzorujejo irsko obal, da bi ne prišlo do kakega nenadnega izkrcavanja. Po p i S S Dravska dolisia Ruše pri Mariboru. Bliža se zopet Ruška nedelja, edini romarski dan ruške Marijine cerkve. Letos bo Ruška nedelja po Mali Gospojnici, to je dne 15. septembra. V soboto ob 13. uri sprejem romarskih procesij, ob 14. uri obisk Kalvarije; ob 15. uri se začne spovedovanje, zvečer ob 18. uri pridiga in slovesne litanije, nato zunaj cerkve rimska procesija. V nedeljo se začne spovedovanje ob pol 5. uri zjutraj. Sv. maše bodo: prva s skupnim sv. obhajilom ob 5. uri, ob šestih prvo slovesno sv. opravilo, darovanje in blagoslavljanje romarskih spominkov. Tihe maše bodo ob pol 8., 8., pol 9. in 9. uri. Ob 10. uri bo drugo slovesno opravilo. Popoldne ob 15. uri večernice. Skrbimo, da bo vse Bogu in Mariji v čast, nam pa v mir in zveličanje! Kralj Peter H. se vadi, kako ravnati s tankom Slovenske gorice Ljutomer. (Silovito neurje.) V petek, 29. avgu sta so nad Ljutomer in okolico prihrumeli temni oblaki. Ulil se je dež kakor iz škafa, za tem je začela padati toča, ki je bila tako gosta, da je kmalu pokrila travo. Razumljivo je, da je naredila ogromno škodo. Ajdo je popolnoma zbila, koruzo močno oklestila, a največjo škodo je naredila po vinogradih, kjer je opustošenje doseglo vrhunec, škoda je velika, čudno je to, kako so si oblaki utirali pot. Sadeži na nekateri njivi so popolnoma zbiti, dočim sosednje njive ni dosegla niti trohica razdejanja, čudimo se in se sprašujemo, ali ne bo skoraj konca? Ptujsko polje Ptuj. Jetika spada med najhujše sovražnike ljudstva v ptujskem okraju, številke mrličev za jetiko in vseh onih, ki nosijo v sebi kužno kal, še od daleč niso poznane. Vendar nam že vse to, kar smo v borbi proti jetiki v Ptuju in ptujskem okraju doslej spoznali, v glavnih obrisih razkriva žalostno sliko. Boj proti jetiki mora biti dobro organiziran, mora biti enoten in mora biti sodoben! V tem boju morajo pomagati strokovnemu zdravnikovemu trudu, da se zajezi porast jetike, vsi. Protituberkulozni dispanzer v Ptuju, ki slavi to leto peto obletnico svojega dela, je bojeval z vsemi razpoložljivimi sredstvi boj proti jetiki. Uspehi bodo vidni šele po desetletjih. Vendar smemo reči, da so ta prva leta bila prava pionirska leta protituberkulozne borbe v Ptuju in ptujskem okraju. Ob svoji petletnici hoče protituberkulozni dispanzer svojo akcijo povečati in jo strokovno predvsem še okrepiti. V ta namen hoče sezidati v Ptuju nov, sodobnim zdravniškim zahtevam boja proti jetiki odgovarjajoč protituberkulozni dispanzer, ki naj bo obenem najlepši spomenik viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Za vidne likovne ali drugačne spomenike ne zmoremo dovolj denarja. Potrebe zahtevajo, da postavljamo spomenike onim, ki smo jih spoštovali in cenili, v takšni obliki, da bodo koristili najprej ljudstvu, potrebnim! Tak način počastitve velikih ljudi je najbolj mogočen, najbolj socialen in najlepši. Brez dvoma so protituberkulozni ligi v Ptuju v ta namen nujno potrebna denarna in ma-■SaiSMBiS^ Treziki se je barva lic kar spreminjala: hip je bila bleda, hip nato rdeča. »Urh, ta lump, ta bi bil take reči res zmožen!« se je razjezila. »Po sili je hotel, naj ga vzamem, pa si ni izbiral potov in sredstev. — Hudnik pa za denar itak vse atori.« »Hudniku sem bil že davno trn v peti, ker sem zunaj ir Brezju ustanovil zadružno hranilnico in mu marsikak plen iz krempljev iztrgal. Senčarjev Urh, Hudnik in tista Ikerjančka, to so pravi tiči. Prav ti trije so me s svojimi spletkami in lažmi spravili iz Brezja. Zdaj je prišlo vse na dan.« Trezika je z vprašujočimi očmi gledala v doktorja, ta pa ni povedal nič več, ampak ji je naglo vzel prstan spet iz rok in rekel: »Prstan mi morate pustiti, gospodična. Štiri leta že ga nosim vedno na roki kot spomin na človeka, ki sem ga imel zelo rad.« Ona se je jokala in je prosila: »Gospod doktor, dajte prstan meni! Tudi meni Je ljub spomin. Dosti sem žalovala po njem.« »Hm, torej ga še zmeraj obrajtate,« je narezal spet e veselim glasom. »Zelo rad vam ga bi dal, pa s tem prstanom je nerazdružljivo zvezan tudi še neki človek. Če hočete prstan, morate tudi tega človeka zraven sprejeti.« »Ivan, ljubi!« je zaihtela. Tedaj jo je prijel za roko, voljno mu jo je pustila, nataknil ji je prstan in dejal: »Trezika, ali si spet moja, kaj?« »Rada, če me le hočeš.« Tedaj je vstopila Končnikova Tilka, po gosposko opravljena. »Dober dan Bog daj, gospa Končnik!« jo je pozdravil zdravnik. »Vi ste pa zgodnji. Pričakoval sem vas šele z večernim vlakom.« Ne da bi mu na to kaj odgovorila, je dala Tilka najprej njemu, potem Treziki srečo in je rekla: »Če me oči ne motijo, sta se vidva že zmenila. Ali vama smem čestitati?« . . »Midva pa čestitava vam ob bogati dediščini,« je odvrnil zdravnik veselo. »Če se sreča začne smejati, se kar unesti ne more.« Potem se je obrnil k Treziki, ki je začudeno ob-strmela. »Trezika, ti še ne veš, haha. Le poglej jo, svojo prijateljico! Ta ti je podedovala, da se poprej usedi, preden ti povem! Sto in dvajset tisoč goldinarjev najmanj — reci in piši: dve sto štirideset tisoč kron. Jutri je na sodniji razprava.« »Za božjo voljo!« je zavpila Trezika. »Kako je to mogoče ?« »Čisto po človeško. Stari Senčar je po ustnem testamentu zapustil svoji hčerki Tilki tretjino vsega svojega način, kako bi se lame iznebile nadležnega mrčesa, ki lazi po njih životu. Spoznal se je z Jamesom in ta mu je priporočil rastlino »tim-bo«, ki raste ob Ama-conki. James je nabral mnogo te rastline, jo zmlel v prah in ga prodajal domačinom. Ti so mazali sadna debla z njim in dosegli velike uspehe. Izginile so vse gosenice in škodljivi mrčes, ki razjeda sadje in listje. James je zgradil veliko tovarno, 1. 1933. je proizvajal že 350.000 funtov tega prahu. Razširiti Je moral tovarno na izdelek 2,000.000 funtov timbovega prahu. Ta ozdravlja tudi nekatere kožne bolezni pri ljudeh ter se uspešno uporablja v zdravstvu tropskih krajev. Najdaljša vzpenjača. Najdaljšo vzpenjačo v terialna sredstva v največji meri. Ko sporočamo širokemu slovenskemu krogu naš namen, združujemo obenem z njim najbolj iskreno prošnjo, da nam vsi, ki imajo denarna in materialna sredstva r;a razpolago, pomagajo po svojih močeh v najvišji meri pri našem delu. Vse prispevke sprejema protituberkulozna liga v Ptuju. Slovenska Krajina Murska Sobota. Pregled in žigosanje sodov se bo na naši kontrolni postaji vršilo dne 10. in 11. oktobra ter 8. in 10. decembra. — Tukajšnji tovarnar perila g. Šiftar je z ozirom na splošno draginjo ponovno povišal svojim delavkam mezde za 5 %. Prav bi bilo, da bi ga tudi drugi delodajalci posnemali. — Na tukajšnjo gimnazijo je iz Ptuja premeščen g. profesor Gorjanec Leopold. — šolsko leto se bo na naši gimnaziji začelo 13. septembra. Praznoverni ljudje pravijo, da je to nesrečni datum, zato bo tudi šolsko leto nesrečno. Upajmo, da njih mnenje ne bo pravilno, ker se naša gimnazija od leta do leta lepše razvija. Sedaj pa, ko je celotna podržavljena, bo pa še verjetno razvoj uspešnejši. — Gradbena sezona pri nas je letos dosegla svoj višek, kajti začeli so že z gradnjo novega šolskega poslopja, stanovanjske hiše železničarske zadruge ter z mnogimi privatnimi hišami. Murska Sobota. Z uradnimi osebami se ni dobro skregati. Soboško okrožno sodišče je pred dnevi obsodilo mizarskega mojstra Serec Franca iz Murske Sobote na dva meseca strogega zapora in na 180 din denarne globe, ker je na javnem prostoru žalil državnega uslužbenca, ki ga je pozval na red. črensovci. Pretekli torek, dne 3. septembra, nas je zapustil naš letošnji novomašnik g. Kolenko Ivan ter nastopil kaplansko mesto pri Sv. Petru pri Mariboru. To njegovo službeno mesto pa je samo začasno, ker bo čez nekaj čala odšel k vojakom, da odsluži svoj kadrovski rok. Črensovci. Preteklo nedeljo, dne 1. septembra, je bil pri nas na slovesen način odkrit spomenik v svetovni vojni padlim vojakom. Spomenik je postavilo tukajšnje prosvetno društvo, ki je pod vodstvom takratnega kaplana g. dr. Josipa Me-ška že leta 1927. začelo zbirati prispevke za spomenik onih, katerih trupla počivajo po bojnih poljanah šlrom sveta. Ta akcija pa je radi tehtnih vzrokov zaostala in se je sedaj vendar enkrat uresničila. Spomenik stoji sredi majhnega sejmišča, katero je občina v ta namen odstopila in primerno uredila v obliko parka, ki služi v lep okras črensovski cerkvi. Po slovesni sv. maši je bo »pomenih odkrit, nakar je g. profesor dr. Me-ško v ganljivih besedah nagovoril navzoče, da se je pri tem marsikateremu aarosilo oko. Pod vodstvom zastopnika vojašk> Oblasti je oddelek vojske ob priliki odkritja spomenika v počastitev padlih izstrelil dve salvi. Po večernicah pa je bila v župnijskem dvorišču lepo uspela akademija ter igra. Turnišče. V nedeljo, dne 1. septembra, se je vršil izredni občni zbor Travniške namakalne zadruge v Turnišču. Izvoljen je bil stari odbor z novim predsednikom g. Jožefom Raščan, posestnikom iz Turnišča na čelu. — Začela se je koš- nja otave, katere pridelek bi bil letos pri nas zadovoljiv, če ne bi pretežnega dela iste poplavila ter uničila voda, ki je ob silno narasli strugi Le-dave prestopila bregove ter na večji površini popolnoma oblatila otavo, ki ne bo več za nobeno rabo. Kar pa je ostalo nepoškodovane, pa neugodno vreme ovira sušitev, tako da kmetje s skrbjo gledajo v bodočnost, ker če se vreme ne obrne na boljše, da bi otavo lahko spravili, bo spet pomanjkanje krme, kakor je bilo to minulo pomlad. Bati pa se je pri tem, da bo pod takimi okolnostmi zopet nastopila živinska boiezen me-tuljavost, ki se že sedaj pojavlja v manjšem obsegu. — Ker začasno ne vozi skozi našo občino avtobus, je prihajanje pošte tudi nekoliko nerod-nejše. Upamo, da bo most čez Giinjo kmalu gotov in tako tudi promet točnejše. Petanjci. Prejšnjo sredo, dne 28. avgusta, se je vrišla licitacija za prodajo petanjskega broda, ki je po izročitvi mostu svojemu namenu postal nepotreben. K licitaciji je prišlo mnogo interesentov, vendar pa brod ni bil izdražen, ker so ponudniki dajali prenizko ceno. Tako je brod še nadalje ostal last soboškega okrajnega cestnega odbora, čeprav smo že lahko brali, da Isti brod vozi na Hotizi. Kupujte samo CROATIA BATERIJE ker so najboljše, zato najcenejSe! Pogled na kraljev spomenik s podstavkom Savinjska dolina Gora Oljka. Na prijazni Gori Oljki se je vršilo zadnjo nedeljo delavsko zborovanje, katerega se je udeležilo do 900 delavcev. Ob 11 je bila služba božja z ljudskim petjem in ob spremljevanju sa-lezijanske godbe. Po cerkvenem opravilu je začelo versko zborovanje, katerega so se udeležili poleg delavstva celjski župan dr. Voršič, bivši poslanci Steblovnik, Teuerschuh In Bitenc, banski svetnik Kuder, Novak in drugi. Pozdravna pisma so bila poslana predsedniku vlade, obema slovenskima ministroma ter škofoma in banu dr. Natla-čenu. številne zborovalce je nagovoril celjski župan ter poslanci. Slovesna govornika sta bila gg. Bitenc in Končan iz Celja. Lepo zborovanje je bilo zaključeno z odigranjem himne »Povsod Boga«. Nazarje. Naš kraj je 8. septembra obiskal g. ban dr. Natlačen. Ogledal si je nove mostove in cesto, ki smo jo slovesno otvorili prejšnjo nedeljo. Te slovesnosti se tedaj g. ban radi obiska dunajskega velesejma ni mogel udeležiti, zato nas je obiskal to nedeljo. G. bana so pozdravili krajevni odličniki, kot načelnik cestnega odbora za Gornji grad g. Pečnik, poslanec g. Steblovnik, banski svetnik g. Remše, razni drugi odličniki in ogromna množica ljudstva. Ob tej priliki je župan občine Rečica ob Savinji g. Blekač podelil g. banu diplomo svoje občine o častnem občanstvu. V Marijinem gradu si je g. ban ogledal lesno industrijo, nakar se je odpeljal v Okontno, kjer je prisostvoval blagoslovitvi motorne brizgalke ondotnih gasilcev. Savinjčani smo ponosni na ta obisk gospoda bana. Smarski kraji Sv. Rok pri Šmarju za prihodnjo nedeljo, dn« 15. septembra, zopet vabi svoje prijatelje in častilce, da po stari navadi skupno obhajamo sladko ime Marijino, že za Malo mašo ali rojstvo Marijino je došlo lepo število romarjev, ki so pa šele tu gori zvedeli, da se Marijin rojstni dan obhaja v farni, torej v njej posvečeni cerkvi, in šele v nedeljo nato — že od leta 1739. naprej — v veličastni romarski cerkvi sv. Roka. Navadno jih pridejo velike množice osobito iz domače šmarske, sosedne rogaške in kozjanske, laške, braslovške, novocerkovške, konjiške in slovenjebistriške de-kanije. Bog nam le daj tudi še prihodnjo nedeljo krasno vreme, kakor ga imamo sedaj, in v pobožni molitvi in v navdušeni pesmi bomo pozdravljali svojo nebeško Mater, jo ponižno prosili za posredovanje ljubega miru ter se ji zahvaljevali za čudovito ovarovanje pred — 1929. 1. — ravno Evropi gradijo ta čas na švedskem in dograditi jo mislijo še letos. Proga bo dolga 41 km in na njej bodo vsako uro lahko prepeljali 90 ton tovora. Tvrdka, ki je naročila to gradnjo, bi svoje proizvode lahko prepeljala z ladjami, tovornimi avtomobili ali pa z vzpenjačo. Izračunala je, da so obratni stroški z zadnjo polovico manjši nego za prevažanje z ladjami in da znašajo komaj sedmino tega kar prevoz s tovornimi avtomobili. Višji stroški zaradi gradnje se kmalu poravnajo z majhnimi obratnimi stroški. Bagdadska železnica dograjena. Zadnji del bagdadske železnice, čigar graditev se je začela leta 1937., je zdaj končan. Pri tej priliki Je bila prirejena na si-rijsko-iranski meji veli- premoženja. Priče so bile rajni šentanelski župnik, Speti--nov Matija in neki doktor Silan.« »Rajni Senčar pa je zapustil vendar napisan testament.« »To je res. Ali ta napisani testament je ob veljavo, ker je ustnega napravil tri leta pozneje... Sta namreč dva testamenta: prvega je Senčar dne 10. maja 1887. sam napisal, drugega pa je napravil dne 18. oktobra 1890. pred imenovanimi pričami. Tako je prvi brez veljave.« »Kaj pa pravi Urh na to?« »Kaj naj reče? Kislo se drži, reči pa ne more nič.« »Bil je že z advokatom pri sodniji, pa se ne more uveljaviti s kakim mlajšim testamentom,« je dodala Tilka. »Da, da, gospa Končnik je zadela veliko terno in nihče ji je ne vzame. Je že amen postavljen.« »Tilka, kako me to veseli! Iz vsega srca ti čestitam,« je dejala Trezika. »Trezika, tebi se moram zahvaliti, edino tebi,« je zagrabila Tilka Trezikino roko in jo stisnila. »Ti si očeta nagovorila, da so name pogledali.« »Kaj se boš meni zahvaljevala! Jaz še vedela nisem, kako je s temi rečmi. Zahvaliti se moraš Ivanu, doktorju, ki je vse na dan spravil.« »Jaz sem pri tej reči nedolžen kakor novorojen otroček,« se je zdravnik nasmejal. »Saj jaz še tega nisem vedel, da je stari Senčar umrl. Tudi nisem niti mislil ne več na testament. Niti nisem imel vzroka, da bi se bil brigal; saj je bila župnikova dolžnost, da se oglasi. Da pa je župnik umrl, nisem vedel. Tale naš večni romar, Špetinov Matija, ko se je one dni pri meni oglasil, ta šele me je opozoril.« »Ivan, kje pa si zdaj ?« ga je vprašala Trezika. »A? Ali boš šla z menoj, tudi če je daleč kje?« »S teboj grem na konec sveta,« mu je zašepetala. »Ne, tako daleč ne bo treba. Špetinov Matija hodi sicer tri dni, da pride do tja, z vlakom pa prideva v dveh, treh urah. Sem namreč v Vrbi. To ti je prelep kraj, eden izmed najlepših naše domače zemlje. Ljudje pa so tudi dobri in mehki kakor žamet.« Vtem je stopilo v trgovino neko dekle in si je kupilo sukanca, doktor pa si je jel zbirati cigare. Za dekletom je prišel neki moški po riža, za njim ženska po sladkorja. Ko so šli, je dejal doktor: »Tu postaja živo; ne bomo mogli v miru govoriti. Pridita drevi k Jelenu v gostilno, ob osmih se snidimo, vaju povabim na večerjo. Tam se bomo dalje pomenili.« »Ne, ne,« se je branila Trezika.* »V gostilni ne bomo sami. Pridi k nam, Ivan! Bom tedaj prej zaprla in bom pripravila kaj dobrega za večerjo. Tilka mi bo pomagala. Tudi vina bo in kaditi boš tudi smel.« »Imenitno! Pridem torej natančno ob osmih. Imam še dosti kaj povedati; sem tako poln novic, da si ša misliš ne. Srečno dotlej!« te dni nastalo nevarnostjo, da nam vsled strele najavljeni plamen ni uničil te prelepe in od neštetih množic občudovane cerkve. Posavje Sirom Posavja so znane po svoji solidnosti naše velike tombole, ki jih prireja vsako leto Pro- svetno društvo v Rajhenburgu. Tudi to leto boste lahko dobili za 3 din lepo telioo, vredno 3000 din, in še mnogo drugih bogatih dobitkov, ki jih bo 500. Ne zamudite ugodne prilike in pridite vsi 15. septembra v Rajhenburg na Tombolo. Na dan tombole bo predvajal zvočni kino Rajhenburg prekrasen velefilm »župnik iz Kirchfelda«. Kar se moke tiče, je kr. banska uprava zanjo odredila sledečo ceno: bela moka (zdrob) 7.75 din, krušna enotna moka 3.90 din, otrobi 2 din kilogram. Cene veljajo franko mlin, brez vreč. Kako je z živino ? Izvoz živine v Nemčijo se zadnji čas ne izplača, ker zahtevajo kakovost (kvaliteto), katere jim mi ne moremo dati. Voli, ki naj bi bili ocenjeni (kvalificirani) kot Prima in plačani po 9.50 din za kg žive teže, prevzeto na Dunaju, bi morali imeti najmanj 60 % mesa, kar se pa pri nas nikjer ne doseže, posebno sedaj, ko ni koruze za pitanje. Voli, ki so se zadnji mesec izvozili v Nemčijo, so bili vsi ocenjeni kot II. klasa in tako plačani po din 7.50 za kg žive teže, prevzeto in tehta-no na Dunaju.. Nemci imajo namreč 4. klase in to Prima kot najboljšo, potem I., II. in III. klaso. Veliko boljše je, kar se tega tiče, v Italiji, ker imajo Italijani samo tri klase in to I., n. in III., poleg tega pa plačajo pri kg žive teže 50 par več kot Nemci. Italijani tudi ne ocenjujejo tako strogo kot Nemci, saj je v Italiji živina, ki bi jo Nemci ocenili kot II. klaso in plačali po 7.50 din kg žive teže, ocenjena kot I. klasa, ki jo Italijani plačajo po 10.25 din kg žive teže. Sicer je res, da so prevozni stroški in pa kalo pri izvozu v Italijo večji kot pri izvozu v Nemčijo, toda ti stroški ne presegajo 0.25 din pri kg žive teže, dočim znaša po gornjem plačilna razlika med Italijo in Nemčijo kar 2.75 din pri kg žive teže. če odbije-mo torej višje stroške In višji kalo pri izvozu v Italijo, nam Italijani še vseeno dajo 2.50 din pri kg žive teže več za živino kot pa Nemci. Radi tega se nasprotno od Nemčije izvoz v Italijo vsekakor Izplača. Pri nakladanju živine v vagone za izvoz je videti izredno slabo rejeno živino, katero je naravnost škoda izvažati, ker se prenizko oceni in zato premalo zanjo dobi. Naj tisti, ki živino za Izvoz prevzemajo, na to gledajo. Kmetje naj ne silijo s prodajo slabo rejene živine, ker s tem Imajo samo zgubo. Krme je letos dovolj, v do-glednem času bo pa tudi koruze za pitanje. Sedaj, ko se vse ugodno proda, menda tudi ni take sile za denar. Za prvo silo prodajmo raje kak rep na domačih sejmih, na katerih sedaj cena prav nič ne zaostaja za onimi, ki jih plača tujina, ponekod — posebno kar se Nemčije tiče — pa celo prekaša. Kaj pa sadje? Po prvotnem mrtvilu se sadna trgovina polagoma razvija Cene sadja se sučejo od 2.50 do 2.80 din kg, prevzeto od kmeta. Pri tem si zadruge in trgovci nagajajo. Če plača trgoveo 2.50 din, gre zadruga na 2.60 do 2.70 din, potem pa spet trgovec ceno dvigne. Poslanstvo zadrug je torej predvsem v tem, da trgovci, ki so dobro organizirani, ne morejo sadja pod ceno kupovati. Imajo pa trgovci skoraj povsod to srečo, da dobe lepše sadje, pa tudi kar se organizacije in oilpre-me pošiljk tiče, Imajo bolj spretno roko. Ves aparat je pri trgovcih bolj prožen kot pa pri zadrugah. Ponavlja se pa stara pesem. Pri nakladanju rta kolodvoru je namreč opaziti polovico zelenega A. Kramberger: Čebele ob ajdovi paši Letošnje leto Je za čebele od spomladi pa do-sedaj izredno slabo. Cvetja je bilo sicer dovolj in bi ob ugodnem vremenu čebele dobro Izhajale, toda vsak cvet je tako rekoč sproti žalil dež, da zaradi tega čebele niso mogle nabrati medu niti zase, kaj šele za čebelarja Zaradi tega so čebelne družine onih čebelarjev, ki niso krmili, precej oslabele. Ker nI bilo paše, matice niso v dovoljni meri zalegale, a stare čebele odmirajo, zato jih je v panju vedno manj. Zadnji naš up je še ajdova paša. Ob ugodnem vremenu in pravilnem oskrbovanju panjev smemo upati, da bodo čebele nabrale zadostno zimsko zalogo ter še kakšno malenkost za čebelarjev lonec. Da bi se ajdova paša, ki predvidoma ne bo dolgo trajala, čim bolj izkoristila, moramo imeti pripravljenega dovolj izdelanega satovja, ki ga po potrebi devljemo v panje. Kdor bi v času medenja ajde dajal čebelam samo začetke, bi slabo zadel, ker v tem času, da bi čebele Izdelale satovje, lahko paša že davno preneha. V skrajnem primeru, ako nimamo izdelanega satovja, bi lahko uporabili satnice, katere pa moramo brezpogojno vdelati z žico, ker drugače se nam satovje lahko že v panju, prav gotovo pa pri točenju medu zruši hi raztrga. Po končani paši počakaj mo vsaj 10 dni, da med dozori, nakar ga, kolikor je odvišnega, odvzamemo ter iztočimo. Nezrel med pozimi ne Izkristalizira, temveč se skisa ter je zaradi tega neuporaben. Ne bodimo pri puščanju zimske zaloge čebelam preveč ozkosrčnl. Pravilo nam bodi, da je bolje pustiti en kilogram preveč kakor pol kilograma premalo. Srednje močan panj porabi skozi zimo do prve spomladanske izdatne paše 8—10 kg medu. Prav močan 10—14 kg. Slablčev pa se Itak ne splača zazlmovatl, zato jih po končani paši združimo. Iztočeno prazno satovje zložimo v medišče, da ga čebele osušijo. Ni pametno istega razpostav-ljati po čebelnjaku ali na prostem krog čebelnjaka, ker je nevarnost, da povzročimo s tem ropanje, oziroma se na ta način tudi prenaša bolezen — kuga čebelne zalege, čebele se namreč razburijo po ostrem vonju medu ter navalijo na satovje, ne samo domače, temveč tudi one sosednih čebelarjev v okolici do dveh kilometrov. Da bi bile vse Iz neokuženih panjev, je v sedanjih razmerah izključeno. Pomnimo, da je ob času ajdove paše zakonito prepovedani točenje in prodaja svežega ajdovega medu. Lanski ajdov kakor tudi letošnji poletni med se sme prodajati. Ne pozabimo čebel onih čebelarjev, ki se nahajajo v vojaški službi ter nimajo doma nikogar, da jih nadomešča. Pomagajmo, kjer se da pomagati. Mogoče bomo tudi mi prej ali slej potrebovali njihovo pomoč. Cena za lanski ajdov med je 24—30 dinarjev za kilogram, za letošnji cvetlični 30—35 din za kilogram. M mečka tfrgovina Vprašanje prehrane V kabinetu predsednika vlade g. Cvetkoviča so strokovnjaki razpravljali o prehrani v državi. Strokovnjaki so na tej razpravi dognali, da ni prav nobenega povoda za kako vznemirjenost, kar se tiče prehrane naroda. Mnogi špekulanti, ki špekulirajo z živežem se bodo najbrže urezali in bodo ostali brez zaslužka, na katerega računajo. Pridelek pšenice je sicer manjši, toda zadosten za prehrano naroda. NI pa pšenice za izvoz. V Sloveniji ima izključno pravico (monopol) za nakup in prisilni odvzem pšenice kr. banska uprava, ki je ta posel poverila Gospodarski zvezi v Ljubljani. Prisilni odvzem pšenice se ne bo vršil pri manjših in srednjih posestnikih, pač pa pri špekulantih In žitnih trgovcih. Pšenica, ki se bo prisilno odvzemala, se bo plačevala po maksimirani ceni 3 din kg. Cena koruzi je po odpravljeni maksimirani ceni močno narasla ter se plačuje danes v Banatu že po 3.50—4 din kg. Zadruge, članice Osrednje kmetijske zadruge v Mariboru, bodo najbrž dobile bolgarsko in turško koruzo po 272 din 100 kg franko vagon Ljubljana. Ugodno se ceni pridelek nove koruze. Pravijo, da bo nove koruze za 100 do 150 tisoč vagonov več kot lani. Ker je lanski pridelek koruze znašal 370.000 vagonov, bo potemtakem letošnji pridelek koruze znašal okrog 500.000 vagonov. Radi tega je po stari koruzi vedno manjše povpraševanje in jo bodo najbrž morali oni, ki jo še danes držijo, prodati po znatno nižji ceni kot je danes. Po nekaterih vesteh se kupčije za novo koruzo že sklepajo in to po 180 din 100 kg. Nova, umetno sušena koruza bo konec tega meseca že na trgu. Priklonil se je hudomušno in odšel. Pet ur pozneje je sedel doktor z ženskama v prijazni Trezikini sobici za pogrnjeno mizo in je pridno zajemal. Jedel je tako kakor da bi se bil že tri dni postil. Vmes je klepetal kakor žuboreč studenec: o Vrbi, o ljudeh tam, o svojih bolnikih in o otrocih, ni mu zmanjkovalo in vse je obračal na veselje in smeh. Bil je židane volje kakor že dolgo ne. Po večerji si je vžgal cigaro in je ženskama napil. — Hip nato se je zresnil. »Zdaj bom vama pripovedoval dolgo storijo, ki pa ni tako vesela,« je rekel. »... Gospa Končnik, prosim vas, ne zamerite mi, če bom kaj povedal, kar vam ne bo prijetno slišati! Vaš brat, Urh Senčar, je v tej storiji namreč bolj žalosten patron ...« »O, poznam svojega brata,« mu je segla Tilka v besedo. »Hudoben je. Trezika mi je že malo prej pravila, kaj ji je storil. Le kar vse povejte in ne prikrijte mi nič!« »Dobro. Poprej pa vam bom nekaj povedal, kar boste najbrž radi čuli. Vašega moža so po nedolžnem sumili. Otrok tiste škerjančke, ki mu je gospodinjila, ni njegov, temveč je otrok onega nemarnega advokata, onega Hudnika.« »Moj Bog, ali je res? Gospod doktor, kamen ste mi odvalili od srca. — Moj ubogi, ljubi Jurij! Nisem mu verjela, oooh,« je žena glasno zajokala. »Ivan, kje si vse to izvedel? Povej!« ga je silila Trezika. »čudna so pota božja. Kakor v verigi sega en člen v drugega,« je dejal. »... Dovolite, gospa, da začnem od kraja! Trezika še namreč ničesar ne ve... Jaz sem že štirinajst dni v teh krajih. — Zakaj me že prej ni bilo k tebi, ljuba Trezika, ti bom pozneje pojasnil. — Ko sem se oglasil na sodniji in svoje povedal, so mi dejali, da se ta reč ne bo dala od danes na jutri urediti; na vsak način bom še moral eno ali drugo krat priti. Ugovarjal sem, češ da imam samo toliko in toliko dopusta in da je vSžnja semkaj dosti draga. Nato so gospodje obljubili, da bodo zadevo pospešili in da čez deset, dvanajst dni ne bom več potreben. Brzojavno sem si izprosil, da so mi dopust podaljšali, naslednje dni sem s špetinovim Matijem obredel nekaj hribov, da sem si ogrel stare spomine, pred tednom dni pa sem bil spet na sodniji in sem povprašal, kako je z zadevo. Tedaj so mi rekli, da je vse že v redu in vse pojasnjeno in da je razprava, na kateri bodo priznali dediščino gospe Končnik, določena za 12. avgust — to je torej jutri —, tedaj da morava z Matijem priti in se podpisati. Vmes sem se grede bil oglasil pri gospe Končnik v šmarjeti, ki je medtem tiidi že dobila povabilo na sod-nijo, in sem ji povedal veliko novico. Ob tej priliki mi je tudi o tebi pripovedovala, toliko dobrega sem čul o tebi, ljuba Trezika, in je že ona napol razvozlala štrene, ki so naju zmešale. (Dalje sledi) ka svečanost, Dokler nI bil dograjen tudi ta del proge, so morali potniki pri Tellu Izstopati iz vlaka in nadaljevati svojo pot peš ali z avtomobili preko Mosula proti severovzhodni atrijski mejL Tu so napeljane velike cevi za nafto od Kerkula proti Sredozemskemu morju in se križajo z bagdadsko železnico. V pragozdu izgubljenih 80 družin belih naseljencev so odkrili pe- ru anski letalci na izvid-niškem poletu v Madre de Dios v Južni Ameriki. Belci so kot delavci neke družbe za pridobivanje kavčuka zašli že leta 1915. v gozd, kjer so ostali z ženami brez vsakega stika z zunanjim svetom, ker so nanje pozabili. sadja, ki je bilo prezgodaj potrgano. Dne 5. septembra se je namreč nakladala že neka zvrst mošanckarja, ki je sicer prej zrel kot navadni mošanckar, a je kljub temu bil zelen kot trava. Iz leta v leto vedno se ponavljajoče trganje nezrelega sadja in pomanjkanje vsakega znanja o sortiranju in sortah bi vendar naj enkrat rodilo ta sklep oblasti, da bi se v bodoče nihče drugi ne pečal z nakupovanjem in nakladanjem sadja kot le absolventi Vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Ti v teku dveh let ob temeljitem pouku sadjarstva od strani g. ravn. Priola kot najboljšega sadjarskega veščaka in ob temeljiti praksi najboljšega praktika g. inštruktorja Aplenca poneso v življenje vsaj glavne temelje o sortah, sortiranju in zrelosti. Izvežbati bi se pa morali na posebnih tečajih v to svrho tudi ti, posebno novinci, ki v tem oziru še nimajo prakse. Le na ta način bo mogoče te večno se ponavljajoče nedostat-ke odpraviti. Najvišje cene za meso, masi in slanino je na podlagi uredbe o kontroli cen predpisal dne 7. septembra ban dr. Natlačen. Po tem predpisu sme stati 1 kg govejega mesa I. vrste sprednjega dela 16 dih, zadnjega dela 18 din; meso II. vrste sprednji del 13 din, zadnji del 15 din. Kdor prodaja meso sprednjega in zadnjega dela po enaki ceni, sme znašati cena I. vrste 17 din, II. vrste pa največ 14 din. Po tej ceni se prodaja meso volov in telic, ki je kot tako z žigom označeno. Za drobovino veljajo sledeče cene: jezik 18 din, srce 10 din, pljuča 6 din, jetra 14 din, vranica 12 din, ledvice 16 din, vampi 10 din, surov črevesni loj 6 din, spuščen črevesni loj 8 din, koža 16 din, glava 8 din, možgani 20 din kg. — 1 kg telečjega mesa sme znašata za hrbet 18 din, za stegno in pleča 16 din, za vrat In prsa 14 din. Kjer se prodaja teletina po enotni ceni, sme ta cena znašati največ 16 din kg. — 1 kg svinjskega mesa, slanine in masti sme znašati največ: hrbet 20 din, stegno 18 din, pleče, flam, rebrca 16 d m, slanina in salo 22 din, mast 24 din, glava 8 dm, črevesna mast 14 din, jetra 14 din, pljuča 7 din, ledvice, srce, možgani 18 din. Prekrški se kaznujejo po uredbi o kontroli cen. Prizad kupuje čistilnike (trijerje) za čiščenje žita Letošnja pšenica in tudi drugo žito je v splošnem slabše kakovosti in ima tudi mnogo graha In d»ugih primesi. Kot taka obče ni za setev. Treba bo vse letošnje žito, ki ga bomo sejali, pred setvijo očistiti na čistilnikih (trijerjih), da se bo tako dobilo za setev čisto in debelejše zrnje. Privilegirana izvozna družba je sklenila nabaviti iz svojih sredstev 1000 trijerjev, ki jih bo dala na razpolago vsem krajem naše države; bogatejši kraji bodo lahko trijerje kupili s popu stom, siromašnejši kraji pa jih bodo dobili za po' lovi&io ali četrtinsko ceno. Drobne gospodarske vesti Zbiranje želoda. Da bi se zbralo dovolj surovin a izdelovanje mila, bodo letos fovarne nakupovale znatne količine želoda, posebno bukovega, iz katerega se da dobiti mnogo tehničnega olja. Zato je potrebno organizirati veliko nabiralno akcijo, ki bo nabiralcem prinesla lepe denarje. Ravnateljstvo za prehrano priporoča zbiranje posebno šolam, ki naj bi tako nabrani denar porabile za osnovanje šolskih kuhinj za prehrano siromašnih učencev v težkih zimskih dneh. Izvoz naših vin. V mesecu avgustu smo izvozili iz Slovenije v Nemčijo 30.406 litrov naših štajerskih vin. Ves letošnji izvoz naših vin je znašal od 1. januarja do 31. avgusta 1,072.837 litrov,Jn s^cer smo izvozili v Nemčijo 1,027.779 litrov, na Švedsko 120 litrov, v Ceško-moravski protektorat 44.059 litrov in v Holandijo 879 litrov. 5 milijonov din za seme žitaric je dal Privad. Denar je nakazan banovinskim semenskim fondom in se mora zanj nabaviti seme žitaric, predvsem malim posestnikom. S tem se hoče dvigniti površina, zasejana z žitaricami, kakor tudi boljša kakovost žit. Cene goveje živine po sejmih Voli. Celje I. 7—8 din, II. 7 din, III. 6.50 do 7 din; Dravograd I. 9 din, II. 8 din, III. 7 din; Kočevje I. 8.50 din, II. 7.50 din, III. 7 din kg žive teže. Krave. Ljutomer II. 4.50—5.50 din, m. 4 do 5 din; Celje I. 6 din, II. 5 din, m 3.50—4 din; Dravograd I. 8 din, H. 6.50din, m. 6 din; Kočevje I. 7.50 din, n. 6 din, m. 4 din kg žive teže. Tellce. Ljutomer n. 6—8 din, m. 5—6 din; Celje I. 7—8 din, n. 6.50—7 din, in. 6 din; Dravograd I. 8 din, n. 7 din, III. 6 din; Kočevje I. 8 din, H. 7 din, m. 6 din kg žive teže. Teleta. Ljutomer n. 5—6.50 din; Celje I. 9 do 10 din, II. 8 din; Dravograd I. 9 din, n. 8 din; Kočevje I. 10 din, n. 9 din kg žive teže. Svinje Plemenske. V Mariboru je cena ista kot smo jo navedli pri zadnjih poročilih. Pršutarji (proleki). Ljutomer 8—9 din, Celje 12—13 din, Dravograd 9.50 din, Kočevje 12 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Celje 14—15 din, Dravograd 11 din, Kočevje 13 din kg žive teže. Mariborski trg Zelenjava. Krompir 1.25—1.50 din, čebula 3 do 4 din, česen 6—10 din, kislo zelje 5 din, hren 7 do 9 din, paradižniki 3—5 din kg; zelje 0.50 do 3.50 din, kumarce 0.25—1.50 din, karfijola 2 do 10 din, ohrovt 0.50—2.50 din zčlena 0.50—3 din, buče 0.50—4 din, glavnata solata in endivija 0.50 do 1.50 din, por 0.50—1 din komad; kup radiča, špinače, korenja, pese in graha v stročju 1 din; 4—6 paprik 1 din, 2—4 kolerabe 1 din; liter lušče-nega graha 7.50—10 din, redkev 0.25—0.50 din, šopek peteršilja in majerona 0.50—1 din. Sadje. Jabolka 4—8 din, hruške 8—16 din, slive 8—12 din, breskve 10—20 din, grozdje 12 do 16 din, ringlo 6 din, celi orehi 8—9 din, luščeni orehi 24—28 din kg. Liter borovnic 2.50—3 din, malin 4—5 din, brusnic 9—10 jiin. Žito. Pšenica 3.50 din, rž 3 din, ječmen 3 din, koruza 4 din, oves 1.75—2 din, proso 4.50 din, ajda 2 din, proseno pšeno 5—6 din, ajdovo pšeno 5—6 din, fižol 3—5 din liter. Mlečni izdelki. Smetana 10—12.50 din, mleko 2—2.50 din liter. Surovo maslo 30—32 din, čajno maslo 36—40 din, kuhano maslo 40 din, domači sir 10—12 din kg. Jajca 0.80—1.25 din komad. Perutnina. Kokoš 22—35 din, par piščancev 20—65 din, gos 35—45 din, raca 15—20 din, domači zajec 10—35 din. Krma. Sladko seno 100—120 din, otava 70—80 din, pšenična slama 40 din 100 kg. Meso. Govedina 14 din, teletina 14—16 din, svinjsko meso s kostmi 16—18 din, svinjsko meso brez kosti 18—20 din, salo 22—24 din, slanina 22 din, pljuča s srcem 10 din, jetra 14 din, rebi* 16—20 din, glava z Jezikom 10—14 din kg; le('-< ce in noge 2—3 din komad. Sejmi 16. septembra živinski in kramarsiki: Crensovcl, Šmarje pri Jelšah, Št. Janž pri Dravogradu, Zidani most, Braslovče, Pleterji (mesto 15.); živinski: Sv. Lenart nad Laškim. — 17. septembra tržni dan: Dolnja Lendava; živinski in kramarski: Ljutomer, Kapele pri Brežicah; goveji in konjski: Ptuj; svinjski: Ormož. — 18. septembra svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje. — 19. septembra tržni dan: Turnišče; živinski in kramarski: Dobrna. — 20. septembra svinjski: Maribor; živinski ln kramarski: Dobrovnik, Sv. Vid pri Grobelnem, Zabu-kovje nad Sevnico. — 21. septembra svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje; živinski in kramarski: Fran» kolovo, Dravograd, Laško, št. Ilj pri Velenju; za govedo, ovce in koze: Podčetrtek, Podsreda. Gospodarska posvetovalnica K. I., Sv. Primož: Otavo iz poplavljenega travnika že med košnjo ln sušenjem močno pretresite. Isto storite tudi ob priliki spravljanja v shrambo, posebno pa pred krmljenjem te otave. Nadalje je treba, da otavo ob priliki spravljanja v shrambo plast za plastjo (vsakih % m) potrosite z živinsko soljo. Ko boste otavo krmili, jo pa potrosite še s klajnim apnom. Z močnim pretresanjem (najbolje jo je zmlatiti s cepmi ali pa z mlatil-nico, tudi slamoreznlca je dobra) in dodatkom živinske soli in klajnega apna boste otavo lahko porabili kot živinsko krmo. Razgovori z našimi naročniki Zemlja, prodana v pijanosti pod ceno. J. I. K. v. p. Ako ste bili pri sklepu prodajne pogodbe tako pijani, da se niste zavedali svojih dejanj, bi lahko uveljavili neveljavnost pogodbe. Ako ste izročili zemljiškoknjižno listino kasneje v treznem stanju, ste pa s tem ustno pogodbo odobrili. V kolikor ste svojo ženo, solastnico, prisilili, da je pogodbo podpisala, ta sila najbrž ni bila taka, da bi mogla tvoriti zadosten razlog za uveljavlje-nje neveljavnosti pogodbe glede ženine polovice, — Kar se tiče mnogo prenizke cene, ima sicer po zakonu ona stranka, ki ni prejela od druge niti polovice obče vrednosti tega, kar je sama dala, pravico, zahtevati razveljavljenje pogodbe in postavitev v prejšnji stan. Ta pravni pomoček pa ne velja, ako je oškodovana stranka pristala na nerazmerno vrednost (prenizko ceno), dasi ji je bila prava vrednost znana. Ali ste se Vi takrat, ko ste izstavili zemljiškoknjižno listino, zavedali, koliko znaša prava vrednost prodane zemlje? Poskusite zahtevati od kupca, da doplača toliko, kolikor je znašala obča vrednost. Pravde pa Vam ne svetujemo. — V kolikor ste pet let plačevali zemljiški davek od prodane zemlje in je zemljo hasnoval kupec, Vam mora vrniti namesto njega plačane davščine. Zavarovanje in podpora bolniške strežnice. O. b. c. Po zakonu o zavarovanju delavcev so podvržene zavarovanju za primer bolezni vse osebe, ki na osnovi kakšnega koli delavnega odnosa dajejo svojo telesno ali umsko moč v naiem. Potemtakem so temu zavarovanju podvržene tudi bolniške strežnice, bodisi da so uslužbene v kaki bolnišnici, bodisi pri privatnem delodajalcu. Članstvo za primer bolezni se lahko podaljša, ako se v roku štirih tednov po izstopu iz službe vplačajo celokupni prinosi za primer bolezni za vso dobo, ki je potekla od dneva njih izstopa iz službe. S prijavo obolenja se Izgubi p <;.vica na podaljšanje članstva. Mogoče pa je tudi prostovoljno članstvo, in sicer se kot prostovoljni člani sprejemajo ose»?, ki niso preko 40 let stare in kojih zdravstveno stanje je po mnenju zdravnika povoljno. Ako Okrožni urad za zavarovanje delavcev zavrne prijavo prostovoljnega članstva, je možna pritožba na Osrednji urad za zavarovanje delavcev, proti odločbi slednjega pa še pritožba na ministrstvo. — Na prošnjo Vam more OUZD podeljevati podpore (zdravniško pomoč, zdravila, hranarino itd.) tudi preko 26 tednov, in sicer do največ 52 tednov. Za isto bolezen bi mogli dobiti ponovne podpore le, ako bi po pre-stanku prejemanja podpore (po 26, odnosno 52 tednih) bili najmanj osem tednov v poslu (službi), ki Vas obvezuje k zavarovanju, ln bi bili ves ta čas (8 tednov) sposobni za pridobivanje (delo). — Prosite torej najprej OUZD, naj Vam podeljuje podpore še preko 26 tednov. Naprava strešnih žlebov po 90 letih. F. š. 12. Ako se je raz strehe Vaše hiše podnebna voda odtekala na sosedov vrt brez kakih ugovorov res že 90 do 100 let, tedaj ste si priposestvovali zadevno služnostno pravico in Vas sosed ne more prisiliti, da bi morali sedaj'1 napraviti žlebe ter odpeljavati vodo na cesto. Zadružna šola. Absolvent. Pouk na zadružni šoli v Ljubljani prične sredi oktobra in traja do prihodnje Velike noči. Na šoli obstojata dva tečaja: ed»n za začetnike, drugi za one, ki so šolo že obiskovali, odnosno prvi tečaj dovršili. Prošnjo za sprejem je vložiti do 25. septembra na ravnateljstvo imenovane šole. Priložiti je treba zadnje šolsko spričevalo, rojstni list ali izpisek iz matrik ter priporočilo kake zadruge. Sprejemajo se kmečki sinovi, ki nameravajo ostati na domačiji kot gospodarji, so vsaj 18 let stari in popolnoma zdravi. Kdor je sprejet, ima prosto stanovanje, kurjavo in razsvetljavo. Ostalo mora plačati; med drugim 200 din za učne pripomočke in 20 din vpisnine. Verjetno je, da bi banska uprava ali Zadružna zveza na prošnjo podelila kako podporo. Nadaljnja pojasnila lahko dobite od Zadružne zveze v Ljubljani. Stroški tožbe radi prekoračenja meje. O. A. Ako ste res zoper soseda radi prekoračenja meje vložili tožbo, tedaj bi bilo moralo sodišče v svoji končni odločbi naložiti sosedu — kateremu se je krivica dokazala — povračilo Vaših stroškov, vštevši stroškov zastopanja po odvetniku. Domnevamo pa, da je šlo le za sodno določitev meje v nespornem postopanju. V tem primeru trpe stroške postopka stranke po meri svojih meja; če je bil postopek povzročen z motenjem mirne posesti, sme sodišče izreči, naj trpi stroške postopka docela stranka, ki je spor povzročila. Kar se pa tiče stroškov zastopanja (po odvetniku), določa zakon o nepravdnem postopku, da obremcnjajo zastopanca samega Ako je bila na mestu določitev meje v nepravdnem postopku, je bilo napotilo sodišča, naj si najamete zastopnika, da vloži zoper soseda tožbo, napačno. Enako je bil v tem primeru netočen pouk od strani Vašega zastopnika, da bo nosil vse stroške tisti, kateremu se dokaže, da je krivec nastalih stroškov. Zastopnik bi Vas bil moral opozoriti na določbo, da v nepravdnem postopku plača odvetnika tisti, ki si ga najame. Ako ste si odvetnika najeli le, ker ste bili od njega napačno poučeni, da bo stroške trpel nasprotnik, in je odvetnik za to Vašo zmoto vedel, bi se lahko z uspehom branili zoper zahtevek odvetnika, naj mu njegove stroške Vi plačate. Premala dedščina iz dveh posestev. M. I. Ako umre zapustnik brez poslednjevoljne odredbe, dedujejo njegovi zakonski otroci vsi po enakih delih. Zapustnik sme tudi drugače razpolagati, vendar pa imajo otroci pravico do nujnega dednega deleža, ki mora znašati vsaj polovico zakonitega. V opisanem primeru, ko je umrla mati sedmerih otrok, bi po zakonu pripadla četrtina zapuščine očetu-vdovcu, ostale tri četrtine pa otrokom, tako da bi vsak otrok dobil tri osem-indvajsetine zapuščine; nujni dedni delež znaša polovico, torej tri šestinpetdesetine. Ob vrednosti materine polovice posestev v znesku 45.000 din bi znašal nujni dedni delež otrok po 2400 din. Svoječasna izjava očeta, da bodo vsi otroci dobili iz posestev enak delež, nima take moči, da bi oče naknadno ne smel drugače razpolagati s svojo imovino. Prikrajšani otroci imajo le pravico zahtevati doplačilo nujnega dednega deleža, to je v predmetnem primeru, ko so iz obeh posestev dobili le po 3000 din (iz materine polovice 1500 din), zaenkrat po 900 din, ob smrti očeta pa še nadaljnjih 900 din. Ako »predzadnji sin«, kateremu ima na temelju oporoke pripasti posestvo, zlepega ne bo izplačal prikrajšanim dedičem navedene razlike, bi ga morali tožiti, in sicer najpozneje v treh letih po smrti matere, odnosno očeta. Preužitkar prodaja les. J. F. Ako si je preužit-kar v pogodbi izgovoril pravico izsekavati gozd »za svoje potrebe«, tedaj je pod potrebo razumeti to, kar je stanu in prilikam preužitkarja primerno. V kolikor ima preužitkar izgovorjene tudi druge preužitkarske dajatve, bi smel gozd izsekavati le v svrho kritja eventualnega primanjkljaja. Ali izgovorjene dajatve zadoščajo za kritje preužitkarjevih primernih potreb, vprašajte kakega sodnega izvedenca iz Vašega okraja. Nadalje sme preužitkar posekati le toliko lesa, da pri povprečni, odnosno primerni prodajni ceni lesa lahko krije svoje potrebe, oziroma primanjkljaj. Ako preužitkar prodaja les pod ceno, gre to na njegovo škodo in ne bi smelo biti na škodo sopogodbenika (lastnika gozda). Užitek vinograda. J. F. Rešitev vprašanja, ali spada k izgovorjenemu užitku »vinograda« tudi užitek celine, ki leži zraven vinograda, in užitek tri metre oddaljenega oreha, bo odvisna — ako se zadevno res ni prav nič govorilo, odnosno dogovorilo — od okolnosti, ali tvori vinograd sam svojo parcelo, celina pa drugo parcelo, odnosno del druge parcele, ali pa tvorita vinograd in celina skupaj eno samo parcelo. Ako spada celina k drugi, parceli, tedaj je preužitkar ne bi smel hasnovati brez izrecnega zadevnega dogovora. Ako pa je vse skupaj ena parcela, Vam svetujemo, da preužitkarja ne ovirate pri košnji trave na celini in obsekavanju oreha. š. Ivan. Izguba pravd po nedolžnem. Izid pravd ne sme biti odvisen od okolnosti, ali nastopa na nasprotni strani odvetnik, marveč od pravilne ugotovitve dejanskega stanu (listinskih dokazov, izpovedb prič) ter pravne presoje od strani sodišča. Pri vrednosti spornega predmeta do 500 din imate pravico priziva žal le iz ničnostnih razlogov, pri višjem spornem predmetu pa tudi iz drugih prizivnih razlogov. Pri okrožnem sodišču se pač ni bati vpliva odvetnikov. Ako je Vaše premoženjsko stanje tako, da ne zmorete plačila taks ln drugih pristojbin, prosite za podelitev siromaške pravice. V takem primeru Vam bo priziv sestavil ter Vas na prizivni stopnji zastopal brezplačno od sodišča postavljeni zastopnik revnih. Porok zahteva izbris poroštva. M. K. L. Izgovor poroka, da je »dobro stal« le Vašim star-Sem, je jalov. Porok jamči za plačilo dolga. Iz poroštvene obveze ga mora izpustiti upnica (sedaj PABanka) in ne Vi. Slednje mu ne bi nič pomagalo. Na drugi strani je PAB kot nova upnica upravičena doseči vknjižbo zastavne pravice v prid svoje terjatve na vseh Vaših nepremičninah. Tožbe od strani poroka se Vam ni bati, niti kakih stroškov, razen, ako je porok za Vas ali Vaše starše kaj plačal iz poroštvene obveze, ne da bi za to dobil kritje, radi česar bi smel zahtevati povračilo. Kaki drugi zahtevki poroka zoper Vas pa ne bi bili upravičeni. Zdravniška posvetovalnica G. ž. J., Tibolci. če ste dolžan plačati za pastirja bolnico? — Ne, niste! Gospodar mora plačati samo za nastavljence po poselskem redu (dekla, hlapec) 14 dni bolnico. Izjemoma pa tudi Naznanila Rodovniška premovanja slov. belega goveda (marijadvorske pasme). Po odloku kraljevske banske uprave v Ljubljani bodo v tem letu rodovniška premovanja: Slov. Bistrica 14. septembra, Velenje 24. septembra, Slovenj Gradec 25. septembra, Šmartno ob Paki 26. septembra in Solčava 27. septembra. Ta pregled (premova-nje) se vrši vsako tretje leto, da se točno ugotovi, ali selekcijsko delo napreduje. Vse živinorejce, posebno one, ki so v neposredni bližini, vabimo, da si to razstavo ogledajo. V tem letu pride tudi na vrsto premovanje v Solčavi in to prvič. Ker je to premovanje v Logarski dolini pri g. Logarju, ki slovi po izredno lepem letoviškem kraju, si lahko lepoto Logarske doline vsak ogleda ob priliki premovanja. Dvodnevni tečaj za konseiViranje sadja in zelenjave se vrši dne 20. in 21. septembra na Ba-novinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen ter traja vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Za hrano in prenočišče skrbe tečajnice same. Udeležbo je treba prijaviti z dopisnico na ravnateljstvo šole. Nazarje. Društvo Rejec malih živali je preložilo tombolo na 15. september 1940. Tombola se vrši ob treh popoldne v Nazarjih. Dornava pri Ptuju. Fantovski odsek in Dekliški krožek priredita v nedeljo, 22. septembra, svoj prvi mladinski dan z zelo pestrim sporedom. Prireditev bo celodnevna. Ob 8 se zberejo mladčev-ske čete k obveznim tekmam. Ob 9 zbiranje vseh udeležencev pri domači cerkvi sv. Doroteje. Nato se razvije sprevod v grajsko kapelo, kjer bo ob 11 sv. maša. Takoj po sv. maši bo zborovanje mlad-čevskih čet ptujskega fantovskega okrožja. Ob 14 slovesne večernice. Nato javni nastop vseh telovadnih oddelkov. Kot vstopnina za celodnevno prireditev velja spominski trak za 2 din. — V primeru slabega vremena se vsa slovesnost preloži to ni dolžan, če je bolezen nastala radi okužbe (spolna bolezen) in pretepa. Dolžan pa ste preskrbeti svojemu pastirju zdravnika, ki ga bo, če bo treba, poslal na državne stroške v bolnico. To ste dolžan po zakonu, pa tudi po svoji vesti, ki naj Vam pravi, da je treba bolnikom pomagati. Vsaka bolezen je nesreča, ki zahteva usmiljenja in ne šele razmišljanja, če Vas sili na pomoč zakon ali ne. — Radi svoje bolezni pa idite k zdravniku, ki bo šele ugotovil, kaj Vam je. Revmatizem je splošen pojem za več sličnih bolezni, zato naj odloča zdravnik. — Priložene znamke so Vam na razpolago. Pismenih odgovorov ne dajem. na prvo naslednjo nedeljo z istim sporedom. Dor-navska slovenska katoliška mladina vas vse iskreno vabi na to svojo prvo prireditev. Prijatelji slovenske mladine iz Ptuja in širnega Ptujskega polja, pridite polnoštevilno na naš mladinski praznik! Bog živi! Izgubila se je slaboumna Cilka Tržan, stara 35 let in zelo majhne postave. Kdor bi jo našel, naj jo obdrži in takoj javi na naslov: Jurij Tržan, pošta Slivnica pri Celju. Za uslugo bo dobil nagrado. Naznanilo. Iz službe je pobegnil Capla Jože, 10 letni pastir. Ker se sumi, da se okrog potepa, se prosi, da dotični, ki ga kje vidi ali zadržuje, fanta pošlje k Sv. Ani v Slov. goricah na občinski urad ali pa Štefanu Režanja istotam. Sprejem delavcev v železniško službo. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani sporoča, da sprejemajo navadne delavce in rokodelce v železniško službo le podrejene službene edinice, t. J. postaje, sekcije za vzdrževanje proge (nadzorniki proge), kurilnice in delavnice, ako imajo potrebo. Prosilci za službe naj torej ne vlagajo prošenj na ravnateljstvo, ampak naj osebno povprašajo pri navedenih edinicah, če je kako mesto prazno. MALA OZNANILA Ofer se išče na posestvo. Upokojenci ali obrtniki (profesionalisti) najse oglasijo: Jelenče 44, Pe-snica._1341 Dam v zakup posestvo na postaji, 10 oralov, se-stoječe iz stanovanja, hleva, sadonosnika, travnikov in njiv. Za rokodelca (profesionista) ali upokojenca. Pesnica, Jelenče 44. 1342 10 sodov, 220 litrov, od kisa na prodaj. Vprašati pri hišniku gostilne Spatzek, Aleksandrova 8. 1340 fjirčija y dobi dela in ustvarjanja V dobah, ko so pretresali Grčijo neprestani državni udari, revolucije, vojaški upori ter vsemogoči nemiri, je bilo v neznatni grški vojski več generalov kakor pa vojakov. Vsak od grških generalov je sanjaril o pohodu na pre-stolno mesto Atene in o prevzemu vlade. Nekaterim je to tudi uspelo, kakor n. pr. generalom: Condylisu, Streitu, Pangalosu itd. Svojo vojaško usposobljenost so dokazali v zasedbi posameznih ministrstev, nikdar pa ne v vojni! Od grških generalov je eden, ki je ravno tako sebičen politik kakor vsi drugi, pa se vendarle razlikuje od svojih tovarišev. Ta general se piše Metaxas. Ni ljubil od zlata obrobljenih uniform, ampak je najrajši hodil v civilni obleki. V svoji mladosti se je šolal na nemški kadetnici v Potsdamu pri Berlinu. V balkanski vojni 1913 je bil s 40 letom že ge-neralštabni šef v grški armadi. Njegovo delo je osvojitev severne obale Egejskega morja. Svojčas je bil zvest spremljevalec kralja Konstantina. Ko se je pa prelevila Grška v republiko, je bil tudi Metaxas zapleten v vrtinec atenskih strankarskih bojev. Državni udar proti vladi generala Pangalosa leta 1936. je ponesrečil in Metaxas je moral bežati v inozemstvo. Nekaj let je preživel v Parizu. Ko se je smel ob priliki pomilostitve vrniti v domovino, je prinesel s" seboj vse polno načrtov za politične spremembe. Postal je po vrnitvi časnikar, strankar, poslanec in minister. Mogoč-njaka tedanjega časa, general Streit in Tsal- daris, sta se ga začela bati. Kralj Jurij ga je tiščal v ospredje. Leta 1936. ga je poklical k sebi. Vprašal ga je, kaj bi on storil za rešitev domovine, če bi postal ministrski predsednik. Metaxas je odgovoril: »Celo kopico ljudi bi napodil v prognanstvo po otokih, razpustil bi parlament in z Italijo bi sklenil trgovsko pogodbo.« Od kralja Jurija je prejel naslednji odgovor: »Jaz vas ne morem napraviti za predsednika vlade. Vi uprizorite državni udar in si vzamite sami, česar vam jaz ne morem dati.« Drugi dan, 4. avgusta 1936, je bil Metaxas ministrski predsednik. Razpustil je državni zbor, poslal je svoje nasprotnike v prognanstvo, sklenil je prijateljske in trgovske pogodbe ne samo z Italijo, ampak tudi z Jugoslavijo, Bolgarijo ter Rusijo, povzdignil je izvoz tobaka, vina, rozin, poživil je tujski promet in je ustvaril novo trgovsko mornarico. Dolgo so mu ostali nasprotniki sovražni, mnogo jih je še gotovo danes. Znal si je pa tudi pridobiti mnogo prijateljev. Grčija se je v štirih letih pod Metaxasom tako vsestransko dvignila, kakor ne pomnijo najstarejše grške osebnosti. Če bi se pa morala slučajno mirna ter plo-dovita doba na Grškem zaključiti radi nevarnega mednarodnega položaja, sigurno ne bo iskati krivde v neumornem delu za blagor domovine tolikanj vnetega Metaxasa, ampak v splošni evropski zmedi. MALA OZNANILA SLUŽBE: Hlapca za konje in govejo živino sprejme takoj Vilkomdvor, Vukovje, Sv. Marjeta ob Pesnici. 1317 Kmečko dekle, šole prosto, se sprejme. Korošec, Zg. Radvanje 44 pri Mariboru. 1323 Ofer se sprejme. Marija Brus, Maribor, Mlinska ulica 9. 1324 Dekle, ki zna opravljati vsa dela, se sprejme. Pavalec, Vukovje, Sv. Marjeta ob Pesnici. 1326 Hlapec, ki je vajen vseh del pri gospodarstvu in ima veselje do goveje živine, se sprejme, šu- man, Sv. Marjeta ob Pesnici. 1327 Mizarski pomočnik se sprejme. Maribor-Tezno, Ptujska cesta 35. 1322 Pridno in pošteno dekle išče službo na deželi. Najraje v bližini Hoč ali Vurberga. Naslov v upravi. 1319 Sprejmem ofra, dve delovni moči. Maribor, Koša-ki 65. 1334 Krojaški vajenec se sprejme. Hrana, stanovanje, zavarovanje prosto. Naslov v upravi. 1335 Sodarskega vajenca sprejme takoj Klemenak Jožef, sodar, Mozirje. 1339 Krojaški vajenec se takoj sprejme. Klojčnik, kro-jaštvo, Maribor, Varvazorjeva 35. 1337 POSESTVA: Najemnik se išče na posestvo. Ponudbe: »Okolica Maribora 1325.« Daj jemo v najem dober mlin v neposredni bližini Ptuja. Ponudbe na Mestno hranilnico Maribor. 1333 Vzamem v najem majhno posestvo ali samo hišico. Okolica Sv. Martina ali Sp. Dupleka. Naslov v upravi. __1328 Proda se več lepih hiš z vrtovi m njivami v bližini Maribora, pet minut od cerkve m šole. Izve se pri Crnčec Alojzu, Devica Marija Brezje 51, pošta Maribor. 1330 Pozor, ugodnost! Na prodaj so njive, gozd, travnik, sadonosnik, v skupni izmeri 10 oralov, pri Mali Nedelji. Vprašati pri Geriču, Precetinci. Lastnica Lešnik Frančiška, Maribor, Slovenska 36. 1331 RAZNO: Halo čevljarjil Radi preselitve lokala prodam čevljarske potrebščine s stroji znamke »Singer«. Cena ugodna! Arnuš Martin, Vičava 24, Ptuj. 1336 »Pri starinarju«, Koroška 6, Maribor, Zldanšek, najceneje ostanki žameta, barhenta, oksforda, svile, delena; moške in ženske srajce, gate, ob-lekce za dečke m deklice, predpasniki, pletene jopice, Hubertusi, cvirncajg in drugo blago. 1338 Preso prodam. Naslov v upravi. 1332 Kostanjeva in hrastova sveža drva kupujem po najvišji ceni. Rigler, Pragersko. 1329 ŠOLSKE KNJIGE ZA LJUDSKE, MEŠČANSKE, SREDNJE, STROKOVNE IN VSE VIŠJE ŠOLE, DOBRE POMOŽNE UČNE KNJIGE ZA VSE PREDMETE V VELIKI IZBIRI ŠOLSKE POTREBŠČINE KAKOR SVINČNIKE, PERESA, RADIRKE, RAVNILA, RISARSKE POTREBŠČINE, RAZNE ZVEZKE, MAPE, AKTOVKE ITD. VAM NUDI PO NAJNIŽJIH CENAH KNJIGARNA MOHORJEVE KNJIGARNE i CELJE, PREŠERNOVA ULICA 17 LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 19 MURSKA SOBOTA, GLAVNI TRG 5 1276 Zahvala. Prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, spremljali našo predobro mamo Mater Elizabeto na njeni zadnji poti, izrekamo našo najlepšo zahvalo. Maribor-žitnice 1. sept. 1940. Rodbina KIRMK. LOKALI IN STANOVANJA: Stanovanje se odda zakoncem brez otrok, kateri bi pomagali delati na posestvu v bližini Slov. Bistrice. Ponudbe na upravo »Slov. gospodarja« pod »Priden in pošten«. 1314 Abt. 90 Podaljšaj si življenje! Življenje moremo podaljSati, bolečine preprečiti, bolezni ozdraviti, slabotne ojačiti, nestalne moremo učvrstiti in nesrečne napraviti srečnel Kaj Je vzrok vsake bolezni? Oslabljenje živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in že mnogo drugih razlogov. Zadovoljstvo je najboljši zdravniki So poti, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te z novim upanjem; ta pot je pa opisana v razpravi, ki jo £e more vsakdo, ki jo zahteva, dobiti takoj in povsem brezplačno V tej mali priročni knjižici je raztolma-čeno, kako morete v kratkem času in brez ovire med delom ojačiti živce in mi&ice, odpraviti slabo razpoloženje, trud-nost, raztresenost, oslabljenje spomina, nerazpoloženje za delo in nebroj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. Ako ne morete takoj pisati, tedaj si shranite ta oglas. PANONNIfl APOTEKA Budapest Posifach 83, Abt. 90 Kal Vam bo, če si ne naročite knjige »NOSTRADAMUSOVA PREROKOVANJA«! Čudovite so te napovedi o sedanji vojni, ki so se doslej do pičice izpolnile. Zelo zanimivo je napovedan nadaljnji petek vojne, velika lakota v Evropi ter druge nesreče, ki nas bodo zadele. — Pišite na naslov: J. Goleč, Maribor, poštni predal 32, ter priložite v pismu znamke za 12 din, pa boste knjigo takoj dobili. 1162 Denar naložite najbolje in najvarneje pri ofpodnještajerski ljudski posojilnici o Mariboru registrovana zadruga z neomejeno zavezo 1 Gosposka ulica 23 Ulica tO. oktobra Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog din 53,000.000'- lUSiani milifarderjeve hčere (Konec) 3. Naslednjega večera je Garston že spet bil V pisarni svojega šefa. Ta je bil bled od jeze in se je divje zagnal v Garstona. Zgrabil ga je, močno tresel in vpil: »Nesrečnež, kako si upate priti mi pred oči!« Garston se je začudil in zagodel: »No, to pa je lep sprejem! Kaj sem vendar zagrešil ?« »Uničili ste me! Uničili, uničili!« je vpil. »Uničili mene in tvrdko. V ječo, na vislice vas bom spravil!« »Zakaj vendar?« »Ker ste tvrdko spravili ob uhane, ki so vredni četrt milijona dolarjev!« »Jaz nič ne vem za to,« je mirno odvrnil Garston. »Sedaj še lažete? Jaz sem dobil sporočilo, da ste bili trikrat napadeni in da so vam bili uhani ukradeni. Kako boste škodo poravnali?« je vpil Tomzon. »Gospod šef, prosim, prečitajte to in se potem razburjajte dalje.« »Moj Bog,« se je začudil Tomzon, »kaj vidim! Ček od Gulda za četrt milijona!« »Sedaj pa še to prečitajte!« Garston je izročil Tomzonu spričevalo dveh znamenitih strokovnjakov, ki sta bisere v uhanih preiskala in ugotovila, da so pravi in zelo dragoceni. »Vi čarovnik! Kako ste prišli do teh papirjev ?« »Brez čarovnij! Naravnim potom. Jaz sem gospodu Guldu izročil prave uhane in on mi je zanje dal nakazilo za četrt milijona dolarjev in potrdilo.« »Sedaj pa mi pojasnite, kako ste mogli rešiti uhane vkljub trem napadom!« »Dobro! Poslušajte. Če kak milijarder naroči kako dragocenost in mu jo mora dobaviti znana tvrdka, to ne more ostati tajno. Vedel sem, da bom moral biti previden. Šel sem v drugi razred ...« »Zakaj pa niste najeli posebnega vlaka?« »Železničarji me poznajo in bi sklepali, da imam pri sebi dragoceno stvar, ker potujem s posebnim vlakom. Tako bi se moglo zgoditi, da bi vlak .slučajno' iztiril in bi mene mrtvega ali polmrtvega potegnili izpod razbitin.« »To je res ... Kako pa je bilo s tistimi napadi ?« »Prvi se je odigral kmalu po odhodu vlaka. Nasproti meni je sedel zelo močan mož. Ker bi bila borba z njim zame usodna, sem se poslužil zvijače.« »Kakšne zvijače? »Moja torbica, ki sem jo imel na kolenih in držal z obema rokama, bi naj vzbudila v njem sumnjo, da je v njej dotična dragocenost. Nisem se varal. Ko je vlak drvel skozi gozd in se bližal osamljeni postaji, mi je pritisnil na nos in usta narkotiziran robec in me uspaval. Nato mi je iztrgal torbico in izginil. Lahko si mislite, kako je gledal, ko je v torbici našel časopis in ostanek južine.« »Kako pa je bilo pri drugem napadu?« »V voz sta prišla policijski komisar in policist. Komisar mi je rekel, da mi mora po vašem naročilu vzeti uhane.« »Nesramna laž!« je jezno dejal Tomzon. »To sem vedel. Toda kako si pomagati? Če bi se protivil, bi me aretirala, zavlekla na samoten kraj, me preiskala in oropala. Moral sem ju torej na lep način odpraviti.« »Toda kako?« »To veste, da ste mi uhane izročili že nekaj dni pred odhodom. Te dni sem porabil za to, da sem-dal ponarediti uhane. Narediti sem dal tri pare uhanov, ki so bili na videz popolnoma taki kot vaši. .Policijski komisar' je dobil enega izmed tistih treh parov. Po- mislite, kako je klel, ko je videl, da je bil ukanjen!« »Izvrstno! Izvrstno!« se je smejal Tomzon. »Vi ste res čarovnik! — In kaj se je zgodilo pri tretjem napadu?« »Spet zvijača. Pripravljen sem moral biti na to, da tudi ponoči ne bom imel miru. Zato sem si obesil eno škatljico okrog vratu in mi je ležala na prsih, da bi jo napadalec takoj zagledal. Ponoči je res prišel napadalec. Vrvico je prerezal in škatljico odnesel... Prave uhane pa je dobil gospod Guld.« »Gospod Garston, vedel sem, da ste izvrsten človek, sedaj pa vam moram še to povedati, da ste samega sebe prekosili. Hvala lepa za veliko uslugo, ki ste mi jo izkazali!« Garstonu je laskala, gospodarjeva pohvala. Pa ni ostalo samo pri pohvali. Tomzon je zvestega in pretkanega uslužbenca bogato nagradil. Kaznovana lakomnost Jožek je ves dan prebil pri stricu. S svojima bratrancema se je žogal. Ob slovesu mu je stric dal tri jabolka. Jožek se je zahvalil in obljubil, da bo spet prišel. Pot ga je vodila mimo kleti, v kateri je bilo mnogo jabolk. Vrata so bila zaklenjena, a nič za to! V steni je bilo majhno okno. Jožek je skočil, zlezel v klet in si napolnil vse žepe z jabolki. Toda gorje! Ko je hotel zlesti ven, ni mogel. S polnimi žepi se je zataknil in ni mogel ne naprej, ne nazaj. Začel je klicati. Prišel je stric in ga rešil. A tudi kaznoval. Jožek je moral vrniti tudi tistra tri jabolka, ki jih je bil dobil. SMEJTE SE! Pri brivcu Gospod vajencu: »Ali si se že izvežbal v striženju?« Vajenec: »Za poskus vam lahko ostriženi pol glave, da boste videli.« Pri sodišču Sodnik: »Nimamo dokazov za to, da ste uro ukradli, zato vas oproščamo krivde.« Obtoženec: »Uro torej smem pridržati?« Jasen dokaz Zdravnik: »Po čem ste ugotovili, da je pokojnik umrl?« Mrliški oglednik: »Po tem, da so vsi jokali okrog njega.« Ni radoveden Cigan je ukradel gosko. Gospodar je kričal za njim: »Hej, čakaj, ti bom nekaj povedal!« »Nisem prav nič radoveden!« je odgovoril cigan in tekel naprej. V šoli Učitelj: »Lojzek, glej, tu sta naslikana jastreb In golob. Povej mi, kateri je jastreb?« Lojzek: »Tisti poleg goloba, gospod učitelj.« Modrovanje meščanov »Ali je to bik?« »Ne, ampak krava, in sicer dve leti stara.« »Kako veste, da je toliko stara?« »Po rogovih.« »Saj res! Dva rogova ima.« Zakaj se boji konj avtomobila? Dva znanca sta bila ravno na cesti, ko se je neki konj splašil zaradi avtomobila in zvrnil voz v jarek. »čemu se le konj boji avtomobila?« »Ne veš tega? Konj je vajen, da mora biti pred vozom konj. Pred avtomobilom ga ni, zato mu je to nekaj nenavadnega. Le pomisli, kako debelo bi ti gledal, če bi ti sedaj prišle nasproti kake hlače — brez človeka...« Lepo povedano »In kaj si rekel k tisti nesreči?« »Na zunaj sem bil popolnoma miren, ampak v srcu sem se za glavo prijemal.« * UGANITE! Kakšna voda teče ob nevihti po strehah? (■•e-i^oji) Kaj imamo na levi roki, ako se peljemo od Maribora do Pragerskega? (-AO}sjd }»