Posamezna številka 12 vifi&r}ev.\
Stev. 183.	Y mi, v sondo, n. avgusta (917.
Leto XLV.
= Velja po pošti: =
za celo leto naprej.. K 30-— zammosec „ .. „ 2-50 za Nemčijo oeloletno . „ 3V— za ostalo inozemstvo. „ 40-—
V	Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej.. K 28-— za en meseo „ .. K 2-30
V	upravi prejeman meseCno,, 2-—
s Sobotna izdaja: s
Za oe o leto ..... za Nemčijo oeloleino. „
7-— 9-—
»ostaloinozemstvo. „ 12 —
Enostolpna petltvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) ia enkrat .... po 30 v ia dva- In večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovore.
■-Poslano:
Enostolpna petltvrsta po 80 v
Ishaja vsak dan lzvzemšl na« dolje ln praznike, ob 5. nrl pop.
Rodna letna priloga vozni rad.
___ Uredništvo je v Kopitarjev' nllol Itev. B/1II,
Ronoplsl sa ne vračajo; neirrntlrana pisma se se : sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
za slovenski narod.
UpravnlStvo ja v Kopitarjevi nllol št B. — Račun poštne hraniinloe avstrijske st. 24.797, ogrske 26.611, bosr.-hero. št. 7563. — OpravnišKijia telelona št. 188.
H kriškemu monllesia.
Dunajska »Information« priobčuje naslednji dopis nekega jugoslovanskega politika:
Zelo je obžalovati, da smo ostali brez vsake natančnejše vednosti o s Krfa datiranem manifestu nekega baje obstoječega odbora jugoslovanskih zaupnikov, ki je ta-čas cilj ljutih italijanskih časniških napadov. Rečeni manifest se neki v imenu avstrijskih Jugoslovanov, Srbov, Hrvatov in Slovencev izreka za ustanovitev jugoslovanske države, ki naj bi se naslanjala na Srbijo. Po tem, kar se more razbrati in razumeti iz došlih nam polemičnih ugovorov italijanskih listov, bi šlo tu za sestanek v svrho pogajanj, ki jih je spravila v tir na eni strani srbska vlada, na drugi pa diplomacija entente. Vsekakor torej za spletko Pašičeve politike, o katere pravem cilju se ne more dvomiti.
Zelo škoda je, kakor rečeno, da nimamo polnega vpogleda v rečeno listino, kajti še-le po temeljiti osvetlitvi bi jo mogli pravilno oceniti. Tako pa moremo le reči, da nam o kakem odboru jugoslovanskih t. j. avstrijsko-skrbskih, hrvatskih in slovenskih zastopnikov s sedežem na Krfu, ki naj bi ga bil nekdo pooblastil in mu poveril neko nalogo, ni nič znanega. Če kljub temu obstoji tak kolegij, potem je sestavljen iz brezdomovinskih, domačiji odtujenih desparadov, ki morejo zastopati le sami sebe in nikogar drugega ne. Kako malo jim je na srcu blagor njihovega naroda in njihove ožje domovine, dokazuje že okolnost, da so se postavili pod okrilje Nikolaja Pasiča, moža torej, ki se ni niti trenutek obotavljal podpisati tiste famozne londonske pogodbe, s katero naj bi se — na srečo samo na papirju — obsežne pokrajine pristnih slovanskih tal ob bregovih Adrije prodale Italiji.
Ta veliki predbojevnik slovanske stvari je bil dovolj trapast, da je rodovitne pokrajine vzhodnega soškega brega s Trstom in celim njegovim zaledjem, da celo Istro in Dalmacijo — vse sama nedotakljiva slovanska materna zemlja, katere se Jugoslovani z vsem srcem oklepajo — zapisal Italijanom, da jih je tako pomagal kupiti za vstop v vojno na strani entente. Toda med jugoslovanskimi patrioti ni niti enega, ki bi bil pripravljen, to zločinsko igro gospoda Pašiča, bodisi pod katerimikoli obljubami, molče trpeti, kamoli ji pritrditi. Kdor nosi jugoslovansko ime, pa kljub temu drugače misli in drugače dela, je postal zaničevalec skupne narodne stvari in vrhu tega izdajalec najnedotak-ljivejših minimalnih interesov — in kot s takim se mora z njim tudi postopati.
Težka kriza, v katero je zašel celokupni jugoslovanski svet vsled vojne, je posebno spričo Pašičevega mešetarjenja z italijanskimi imperijalisti vsem preudarnim jugoslovanskim politikom še-le prav jasno pokazala, kako nerazdružno so njihove narodne koristi zvezane s stvarjo habsburške monarhije. Italijanska pohlepnost se je izza vstopa kraljevine v vojno docela razgalila. V imenu brezmejnega narodnega imperializma hoče postati Italija neomejena gospodarica celokupnega jadranskega ozemlja; ta cilj pa more doseči le tedaj, če ukloni domače slovansko prebivalstvo v poštev prihajajočih obalnih in notranjih pokrajin pod svoje ostro in izrazito narodno gospodstvo.
Že celo stoletje propovedujejo Italijani po vseh ulicah slovanskega juga, da gre stari italijanski kulturi prednost pred mlajšo slovansko in da bi ji morala iti le-ta s poti. Kako bi se godilo Jugoslovanom, ako bi se Italijanom posrečilo, da bi svojo tezo izpremenili v polno, bridko prakso?
Jugoslovani so narodno razcepljeno mnoštvo in navezani sami nase, nesposobni, da bi se mogli trajno upirati koncentričnemu italijanskemu ekspanzivnemu pritisku. Edino le oprti na velesilo, ki sama ne zasleduje tujenarodnih smotrov in v lojalni zvezi z njo se morejo upirati. In tako kritje za hrbtom more nuditi Jugoslovanom samo Avstrija! Še-le svetovna vojna in nesramni poseg Italije v sineri celega jugoslovanskega vzhoda jc dodobra
osvetlil, kako imajo znamenite besede Frana Palackega v njegovi poslanici odboru petdeseterih v frankobrodskem parlamentu tudi za Jugoslovane polno veljavo: »... Zares, ako bi avstrijskega cesarstva že davno ne bilo, bi se morali v interesu Evrope, v interesu človečanstva podvizati, da bi ga ustanovili!«
Iiiooslovaosko vprašanje in Ma-žari.
Organ grofa Andraszyja »Magyar Hir-lap« piše:
Gospodje Korošec in tovariši, voditelji avstrijskih Slovakov(!), so bili nedavno v zlati Pragi razžaljeni — ogrsko povedano: naravnost ven vrženi, Tega si nismo mi izmislili, sami so se pritoževali. Zgodilo se je, da so nekateri izmed njih potovali v Prago, da skuhajo zvezo avstrijskih severnih in južnih Slovanov, toda nek neznaten agrarni časopis je pozdravil bratske sosede na tak način, da so obrnili hrbet mestu svetega Janeza Nepomuka in ga zapustili, kot svoječasno sveti Pavel Rumune.
V nadaljnem izvajanju smeši »Magyar Hirlap« samoodločevanje narodov v češkem smislu, o katerem trdi, da se krije z znanim programom entente: raztrgati monarhijo. Zaključuje pa:
»Hočemo samo ugotoviti, da je metanje skozi vrata najboljša politična pedagogika in česar niso mogli Čehi slovenskim gospodom v glavo zabiti, to so jim pojasnili recimo na zadnjem delu telesa. Sicer bi bilo nerazumljivo, da so isti gospodje Korošec in tovariši, ki so bili včeraj iz Prage vrženi, ker niso bili dovolj slovanski, in ki so bili od gotovih strani označeni kot vladni agenti, od druge kot ministrski kandidati, včeraj objavili slovesen sklep,« — List ponatiskuje z nekaterimi zavijanji poročilo Jugoslovanskega kluba.
»Tako postajajo iz Savlov Pavli in po spreobrnitvi gospoda Korošca ni težko uganiti, da je nastopila gotova politična harmonija v slovanski politiki od Prage do Zagreba, kjer branijo v tamošnjem saboru ban in hrvatsko-srbska koalicija možato, patrijotično in častno sijaj krone svetega Štefana in nastopajo za njeno nerazdruže-nost proti intrigam, komedijam in nezvestobi ilirizma. O jugoslovanski politiki velja le to: Vsakega smatramo za sovražnika, ki bo nastopil kjerkoli in pod kakršnimkoli naslovom, smotrom in pomočjo proti našim vojnim in mirovnim ciljem. Tu ni nobene izjeme. Kdor bi hotel — in naj si bo samo v mislih — načeti nerazdeljenost Ogrske, teoretično ali praktično, iz lastnega nagiba ali po višjem naročilu, ali miru na ljubo, bo našel na Ogrskem in pri Ma-žarih smrtnega in na vse pripravljenega sovražnika.
Ogrska noče nobenega tlačiti in oropati. Toda glede lastnega življenja, glede svoje nerazdeljenosti, svobode, samoodlo-čevanja in varnosti ne poznamo nobene šale, nobenih obzirov ideologije in koncesij, To je naš odgovor na spreobrnitev gospodov Korošca in tovarišev. Banu Miha-loviču in trezni ter dostojni večini hrvatskega sabora pa izražamo našo prijateljsko ljubezen.«
Objestno govorijo ti potomci Arpada in prenežnih izrazov ne izbira ta »najkul-turnejši kavalirski evropski narod«.
Ki z tispeHoiii prodirajo v flolinsii ti-simi in OJloz in v zaftoflni Moltiavi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 10. Uradno:
Bojna skupina maršala p I. M a-ckensena.
Severno od Focsani so dosegle zvezne čete po Ijuti borbi, ko so zopet odbile težke rusko-rumunske protisunke, severni breg Suzile.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa.
Avstrijski in nemški polki generalnega polkovnika pl. Rohra so predvčerajšnjim
prodrli proti močno utrjeni-n postojankam pri Herestravu. Sovražnika smo vrgli z žilavim napadom včeraj z višin južno od omenjenega kraja. Poleg težkih krvavih ii-gub smo ujeli nad 1400 sovražnikov in zaplenili 30 strojnih pušk.
Rusi so morali tudi severnovzhodno od Holde ob rumunski Bistrici prepustiti na-skakujočim honvedom žilavo branjene postojanke.
V Bukovini smo napredovali pri Sol-ki in jugovzhodno od Črnovic. Protinapadi ruske pehote, ki so jo gonili kozaki v ju-riš, niso položaja izpremenili.
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega.
Pri Brodih so privedle avstrijsko in nemške čete 200 ujetnikov iz ruskih jarkov.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 10. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega,
Boriti so se zopet pričeli pri Dvin-skem, južno od Smorgona in pri Brodih. Tam so ujele nemške in avstrijsko čete nad 200 mož.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvode J o z. e i a.
Trdovrr.tno so se borili jugovzhodno od Črnovic. Naše čete so vdrle na več točkah v rusko mejno postojako.
Tudi na Seretski nižini in pri Solki smo, ko smo odbili sovražne protisunke, napredovali] Med dolinama Trotus in Put-na so vzele zvezne čete z naskokom več višinskih postojank, dasi so se Rumuni žilavo branili.
V	zadnjih dveh dneh smo ujeli v odseku Ojtoz nad 1400 mož in zaplenili 30 strojnih pušk.
Bojna skupina maršala p I. M a -
ckensena.
Nemške divizije so izsililo na obeh straneh železniške proge Focsani-Adjudul-Nou na široki bojni črti prehod čez Suzito. Z ljutimi protisunki je poizkušal sovražnik, ki je nastopil z močnimi množicami, zavirati naše prodiranje. Z najtežjimi izgubami za sovražnika so se izjalovili vsi napadi na našo fronto in krilo.
Berlin, 10. zvečer. Veliki glavni stan:
Naše čete prodirajo uspešno v dolinah Casinu in. Ojtoz in v zahodni Moltiavi.
Prvi generalni kvartirni mojster: p 1. Ludendorff,
Naše napredovanje.
Vojni tiskovni stan, 10. avgusta, (Poročilo vojnih poročevalcev.) Vedno bolj se kaže, da se je izjalovila rusko-rumunska razbremenilna ofenziva. Brez vsake koristi so izkrvavele zelo močne množice, ki so napadale proti Erdeljskem. Novo silo jc pa pridobila in je lepo napredovala ofenziva zaveznikov na celi črti od severne bukovinske meje do prostora pri Focsani.
V	divjih pragozdih, ki pokrivajo obrobne gore, kjer sedaj napadajo avstrijske in nemške cele od vrha do vrha, se ne more pričakovati, da bi napadi viharno napredovali. Brezštevilne zavire pospešujejo sovražno obrambo. Le nekaj prelazov, ki so vdrti glrboko v gorovje, vodi proti črti Folticeni-Neamtu-Piatra-Očna, ki jo bodo Rumuni ia Rusi poizkušali z vso silo držali. Njih cbramba je postala izredno močna, odkar vidijo, da se nahaja Molda-va v nevarnosti. Neprestano pošiljajo nove rezerve na besne piotinapade, ki pa naprcdovalnega pohoda zaveznikov ne morejo ustaviti.
Napad Rohrove simade na crdeljski meji je včeraj napredoval daleč preko
juga-
V	prostoru dosedanje sovražne ofenzive sc pripravljajo c. in kr, polki na proti-udarcc, ki potiska sovražnika od zahoda proti izviru Suzite. Ob zgornjem teku reke smo pognali Rumune z južnega brega. Sovražni oddelki, ki sc bijejo v prelazu Oitoz, so zalo ogroženi za hrbtom. Umakniti sc bodo morali proti severovzhodu čez gore za Očno.
Naši se bijejo tudi pri Focsani. — Cest« T. S. Tisita-Baltaretu dosežena. — Prebit te sovražne postojanke ob cesti Oitoz. -h V Bukovini debrn letina. — Med Prutom in Seretom mrki protinapadi odbiti. —* Tudi ob M^ldavi in ob Bistrici Rusi odbb
ti. — Suzita odsek prekoračen. J
Dunaj, 10- Vojni tiskovni slan: 1
Avstrijsko čete se od 6. avgusta dalj4 bijejo tudi v borbah severno od Focsani* Tudi včeraj so odbile avstrijske čete ljut4 napade na krilu skupine, ki je napadala.
S trdim bojem smo dosegli cesto T. S< Tisita-Baltaretu. Hrabri honvedi so vzelj z naskokom važne postojanke južno od ce* ste Oitoz, ki so jih držali kljub mnogim protinapadom, Honvedi so tudi vzeli z na* skokom višino Mazanain, ki leži vzhodno! od Holde.
Sovražni odpor se je nekoliko ustalil v dolini Moldava; tudi pred mestom Se* ret ga še nismo zrušili.
S besno protiofenzivo poizkuša sov«t ražnik med Seretom in Prutom, da zadrži naše prodiranje. Pri vasi Prevorokie n. pr< je naskočil osemkrat. Ruska konjenica goi ni pri napadih pehoto naprej.
V	osvobodenih krajih Bukovine kaž« letina dobro. Rusi so, ko so se umikali, pač oškodovali stanje živine, uničili so mostove, kolodvore in nekaj krajev, a pu* stošili niso splošno.
Črnovice so vsled spretnega vodstv*, ki je prisililo Ruse, da so se morali umak* niti proti jugovzhodu, le malo trpele,
Berlin, 10. Wolff javlja:
Rusi so napeli 9. avgusta v prostoru med Prutom in Sučavo vse moči da skraj. nosti, da bi vrgli zaveznike z brezobzirnim nastopom močnih sil, ki so jih hitro priv«* dli na bojišče, a vsi njih napori so bili z«* man. Z veliko hrabrostjo izvedene proti« napade smo z visokimi izgubami za sovražnika vse odbili. Isto usodo so imeli ru» ski protinapadi na obeh straneh Moldav« in ob Bistrici.
Zavezniki so premagali žilavo obram* bo in napredovali.
Severno od Mt. Cleja in zahodno od Glažute severno od Casinu smo iztrgali sovražniku več višinskih postojank.
Odbili smo sovražne napade na severnem bregu Oitoza.
V	prostoru pri Focsani so naše čete z mogočnim sunkom prekoračile odsek Suzita na obeh straneh ceste v dolini, ki vodi od Focsani proti severu. Vsi poizkusi sovražnika, da bi zopet osvojil izgubljene postojanke, so se izjalovili. Izvajali so sicer skrajno močne protinapade, deloma so nastopali proti nemškim strojnim puškam v 15, valovih. Sovražne izgube so bile nenavadno visoke. Celi naskakovalni valovi so obležali v našem ognju.
Prodiranje v Rumuniji. — Vojni svet v Kijevu. — Proti napadom Zepelinov v Odesi.
Iz Sofije so javlja 10. t. m. z rumun-skega bojišča: Mackonscnova armada pritiska vedno močnejše na središče sovražne bojne črte. Ruski in rumunski polki sc umikajo proti severovzhodu. Branijo se trdovratno.Z napadi v Su-zitski dolini in na gorovju Casinului krijejo Rumuni umikanje Rusov, da bi se ruska črta ne prebila prekrepko. —• Strategične važnosti ti boji niso, ker bi tudi delni uspehi zelo kritičnega položaja v središču nc izboljšali. General Ščerbačev igra zelo nevarno igro. Ves uspeh stavi na eno samo karto. Nemške in avs-trijske čete .stoje že na krilu in za hrbtom sovražnika, ki so bori v stranskih dolinah Sereta, kamor morajo voziti strelivo in pratež le po eni sami železniški progi, na katero pa s težkimi topovi še lahko streljajo. Rusi bodo morali hitro postopati, da nc bodo njih prednje čete odrezane. — »Daily Mail« javlja: V Kijevu je zboroval pod predsedstvom Korenskega vojni svet ruskih in rumunskih generalov. Razpravljali so o strategičnih ukrepih, čo se bo nadaljevala sovražna ofenziva severno od Focsani. — »Times« javljajo iz Odese, da so v Odesi proti napadom ,, /nppelinov vse potrebno ukrenili,
Romunski kralj nezadovoljen s polofajem rumunskih čet.
Curih, 10. (K. u.) »Corriere della Sera« poroča iz Pariza: Rumunski kralj je brzojavil predsedniku Poincareju, da je nevoljen vsled slabega položaja, ki se je proti njegovi volji pripravil rumunskim četam.
Ruske zmede.
Berlinski »8Uhr Blatt« javlja z ruske meje: Anarhjja nadvladuje kljub najstrožjim odredbam Kerenskega. V Kijevu, v Kazanu, v Saratinu in v Moskvi so priredile žene vojakov velikanske demonstracije. Zahtevale so, naj se takoj sklene mir in naj se jim zvišajo podpore. V Kijevu je prijelo 30.000 pušk vojaški svet, izpustile so ga šele, ko je zapovedal, naj izplačajo ženam poldrug milijon rubljev. Krvavi izgredi so izbruhnili v Kazanu, poveljnik ka-zanskega vojaškega okraja je bil nevarno ranjen. Nekoliko prej je brzojavil Keren-skemu, da je v Saratinu zopet mirno, ker je zadušil vstajo maksimalistov in anarhistov, a kmalu nato so izbruhnili novi nemiri, ki so jih vodile žene in dezerterji. V bojih z vladnimi četami je padlo 400 oseb. V Tiflisu in v Bakuu so nastali novi težki cestni nemiri. Žrtev je bilo veliko. Dve bombi sta bili vrženi na železniški vlak, s katerim sta se vozila novi namestnik na Kavkazu in vrhovni poveljnik kavkaške armade; vlak je skočil s tira; general je bil lahko ranjen, poveljnik francoskega vojaškega odposlaništva general Jones je pa bil nevarno ranjen. Tudi na Finskem so izbruhnili novi veliki nemiri — Nizozemski listi poročajo, da so zaprli v Petrogradu tri osebe, ki so nameravale umoriti Kerenskega. — Iz Stockholma: Umorjen je bil vojaški poveljnik v Jekaterinoslavu. Začasna vlada je nato razpustila delavski in vojaški svet v Jekaterinoslavu.
Novi napodi Angležev no Flonderskem izjalovljeni.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 10. .Veliki glavni stan:
so le naši letalci metali bombe na sovražne železniške proge in na železniške vlake 40 milj za nemško bojno črto. Povzročili so veliko škodo; en vlak so vrgli iz tira, drugega so poškodovali. Ponoči so ipetali bombe tudi na neko sovražno municijsko skladišče. Eno naše letalo pogrešamo.
Borbe na italijanskem bojišču.
Dunaj, 10. Vojni tiskovni stan:
Naša pomorska letala so metala bombe na sovražne tabore v dolini Valone in na vojaške naprave v Tržiču.
V adiški dolini je naša napadalna četa ujela enega častniškega aspiranta in 53 mož.	•
Novi izjalovljeni napadi Angležev.
Berlin, 10. Wolff poroča: Na flander-skem bojišču z dne 31. julija vzhodno in jugovzhodno od Tperna so Angleži zopet močno napadali. Od na napad pripravljenih angleških množic je pa mogel naskočiti le en del, ker so Nemci pričeli pravočasno sipati na angleške pripravljalne postojanke uničevalen ogenj, še predno so mogli naskočiti. Uničevalen ogenj je strašno deloval. Kar je izpadlo iz angleških jarkov in naskakovalo, se je zrušilo v zapiralnem in v obrambnem ognju, oziroma smo odbili z najtežjimi izgubami za sovražnika. Napadene postojanke so Nemci popolnoma držali.
Pred nastopi Belgijcev.
Rotterdam, 10. Belgijski vojni minister je izdal povelje, da bo morala belgijska armada kmalu izvesti na flandrijskem pozo-rišču važne zadače.
Angleški vojaki zahtevajo mir.
Haag, 10. »Daily Chronicle« opozarja Lloyda Georgeja na politične shode, ki jih prirejajo angleški vojaki za fronto, na katerih zahtevajo, naj se sklene mir.
Francoska vlada v škripcih.
Genf, 10. Liyonski listi poročajo: Francosko ministrstvo se temeljito izpremeni. Odstopila bosta notranji minister ter minister prehrane in njuna državna tajnika.
No morju.
civilne škode le malo. 2 osebi sta lahko ranjeni.
Poveljstvo mornarice.
NO jUflU.
Francosko balkansko poročilo.
7. avgusta. Na celem pogorišču srednje močan topovski ogenj.
Na srbskem bojišču in v ovinku Črne je izvedel sovražnik dva presenetljiva napada, ki sta se izjalovila.
Angleški letalci so metali bomb; na sovražne tabore južno od Velesa.
Mirovni predlogi angleškega delavstva.
London, 10. avgusta. (K. u.) Reuter: »Daily Telegrapli« objavlja spomenico izvršilnega odbora delavske stranke, ki se predloži kot temelj mirovnih predlogov angleške delavske stranke posvetu zastopnikov strank. Spomenica predvsem poti*juje izjavo, ki se je sprejela soglasno na posvetu socialističnih delavskih strank sporazuma 14. februarja, s katero se je zahtevala ponovitev Poljske in samoodločba vseh zatiranih narodov od Alzacije-Lorene do Balkana. Spomenica izvaja: Posvet pozdravlja rusko formulo o odpovedi aneksijam in odškodninam. Zahteva, naj se takoj ustanovi zveza narodov in mednarodna postavodaja. Protestira proti neskončnemu nadaljevanju vojske. Najvažnejši predpogoj je, da Nemčija obnovi in odškocluje Belgijo; dalje zahteva posvet, naj se teritorialno obnoviti Srbija in Črnagora. Balkansko vprašanje naj se reši na posvetu zastopnikov balkanskih narodov, ali naj ga pa reši avtorativna mednai'od-naj ga pa reši avtoritativna mednarod-Franciji Alzacija-Lorena. Italiji ireden-ti izraža posvet svoje tople simpatije in opozarja, da se morajo upravičene koristi Italije zagotoviti na Jadranskem in na Egejskem morju. Judom naj se zagotovi enakopravnost v vseh državah. Palestina postani svobodna judovska država. Turčiji se ne smejo vrniti Armenija, Mezopotamija in Arabska; postopa naj se ž njimi, kakor z naselbinam v tropični Afriki. Vlada naj jih komisija zveze narodov.
Caiigrad mora postati nevtralno prosto pristanišče.
Vse evropske naselbine v Afriki se naj odstopijo zvezi narodov; nepristranska komisija naj jih upravlja kot enotno neodvisno nevtralno državo.
Posvet obsoja vsaki načrt gospodarske vojske potem, ko se sklene mir.
Izvzemši Belgije naj vsa vojna opustošenja pokrije mednarodni zaklad, ki naj mu vse vojskujoče države prispevajo v meri, v kateri so opustoševale.
Oster nopad delavskega io vojaškega svelo i Briaads.
Bern, 10. avgusta. (K. u.) Ruski so-trudnik »Bunda« poroča: »Izvestija« so glede na odkritja nemškega kanclerja javno vprašala: Ali je rekel Briand, da nam je vseeno, kaj da pravijo nižji sloji v Rusiji? Če je to res rekel, se francoska vlada usodno moti. Ruski narod ni napravil revolucije, da ostane nema čreda. Zadnj čas je, da se razpusti država krvave blaznosti. Kdor tega ne umeva, ne more korakati z revolucijo skupno po isti poti. Izvršilni odbori delavskih, vojaških in kmetskih svetov iznova zahtevajo svetovni mir brez aneksij in odškodnin temeljem samoodločbe narodov.
Konference v Slockiioimu.
Preti novo odgoditvijo stockholmskega posveta.
Pariz, 10. »Pelit Parisien« javlja: Angleški parlamentarni krogi sodijo, da bodo stockholmski posvet zopet odgodili.
Angleška delavska stranka za udeležbo na stockholmskem posvetu, — Združene države ne izdajo potnih listov udeležencem stockholmskega posveta.
Iz Londona: Izvršilni odbor delavske stranke je sklenil s 3 glasovi večine, da vzdržuje svoj sklep z dne 26. julija o zastopstvu na stockholmskem posvetu. — »Matin« javlja: Lansing ni izdal potnih listov socialističnemu voditelju Hillquitu, da bi odpotoval na stockholmski posvet,
Sestanek ministrov nevtralnih držav v Stockholmu.
»Politiken« poroča, da bodo v kratkem zborovali ministri nevtralnih držav v Stockholmu.
Angleška delavska stranka sklenila, da se udeleži posveta v Stockholmu.
Londcn, 10. avgusta. (K. u,) Reuter: Na posvetu delavskih zastopnikov so sklenili z 1,846.000 proti 550.000 glasovom, da odoošUeio delegate v Stockholm.
London, 10. avgusta. (K. u.) »Associe-ted Press« poroča: Delegati so po Hender-sonovem govoru sklenili s 541 proti 184 glasovom, da se pošljejo v Stockholm zastopniki.
Vojska med Auglilo m Francijo v trgovini.
Amsterdam, 10. avgusta. »Weekly Dispatch« poroča: Med Anglijo in Francijo je nastala mala trgovinska vojska. Angleška in francoska vlada odrejati celo ukrepe, da si vračata ena drugi neprijefc« nosti.
Razna poročila.
Lloyd George proti enotni jugoslovanski državi.
Geni, 10. Pariški »Journal« poroča« Lloyd George se je tudi na londonskem posvetu izjavil proti sprejemu enotne jm goslovanske države v program sporazuma, kar so predlagali Srbi.
Zahteve črnogorskega kralja. v
Lugano, 10. »Tribuna« poroča: Črno* gorski kralj Nikita se noče odpovedati svojim pravicam na korist Velike Srbske« Zanaša se na Italijo. O vojnem položaju noče ničesar reči, a želi, da bi kmalu potoval v Rim, kjer želi skromno živeti kot zasebnik.
Venicelos napoveduje diktaturo.
Atene, 10. (K. u.) Agence Havas: Na; burni seji zbornice je govoril Venicelos, Obsojal je spletke, ki so dovedle do seda* njega položaja. Rekel je, da se je odločil za izredne ukrepe in da nastopi, če bo potrebno, tudi kot diktator proti vsem, ki bi izkušali njegovo delo motiti. Kopčal je 5 izjavo, da stoji gotovo velika večina naro* da za njim.	|
Združene države prepovedujejo socijalb stične časopise.
Bern, 10. Iz Newyorka se poročat Vlada je prepovedala deset socialističnih časopisov, ker so pisali p»oti vojski. Na socialističnem strankarskem shodu sprejeta resolucija proti vojski je bila ob prvotnem zborovanju sprejeta z desetkratno večino.
Nevarna kriza v sporazumu.
Bern, 10. (K. u.) »Times« poročajo! Bonar Law je izjavil v spodnji zbornici: Nahajamo se danes v nevarni krizi. Dogodki v Rusiji so zelo izpremenili položaj« Vsi narodi, ki se boja udeležujejo, se opotekajo pod udarcem.
Splošna brambna dolžnost v Kanadi.
Ottawa, 10. (K. u.) Senat je sprejel v tretjem branju postavo, ki uvaja vojaško službeno dolžnost.
Ameriške čete v Londona.
Rotterdam, 10. avgusta. Dne 14. av«
gusta bo korakala ameriška četa na va« bilo angleške vlade po londonskih ce* stah. Od 1. 1689 niso še nobeni ptuji vo« jaki stopili na angleško zemljo. . vj
Za obrambo španskih pristanišč, i-a Novi nemiri na španskem.
Za obrambo španskih pristanišč j6 določila vlada 7 milijonov pezet. —j Španska vlada grozi, da priglasi oblegovalno stanje, če izvedejo železničarji splošno stavko.	5
Notranjo politiko.
Zasedanje zbornice v septembru.
Dunaj, 10. avgusta. Zbornični pred« sednik dr. Gross se je izjavil včeraj v nekem razgovoru, da se bo vršilo zase* danje zbornice zopet krog 15. septenv
bra- -li Praški štrajk končan.
Praga, 10. avgusta. Včeraj zvečer, sta se vršili dve zborovanji štrajkujo-čih kovinarjev. Poslanci so poročali o svoji intervenciji pri ministrih. Nato so delavci sklenili, da nastopijo zopet delo. Ravnotako prične danes zopet reden, promet cestne železnice.	H
Nemški nacionalni poslanci izstopili Lt avstrijske politične družbe.
Dunaj, 10. avg. Dvaindvajset čla* nov nemške nacionalne zveze je naznanilo svoj izstop iz avstrijske politične družbe.
Nesoglasje med nemškimi krščanskimi socijalci.
Že delj časa obstoja nasprotje nemške krščanskosocialne stranke proti dunajskim krščanskim socialcem, ki hodijo zadnje čase precej čudna pota. Sedaj je odklonil kršč. soc. državno-zborski klub vsak stik z dunajskim kršč. soc. strankinim vodstvom.
s Nemški socialni demokrati.
Dunaj, 10, avg. Zastopniki nemške socialno demokratične stranke so imeli 8. in 9. t. m. zborovanje, katerega so se udeležili zastopniki vseh kronovin. Tudi dr. Viktor Adler, ki je že okreval, je bil navzoč. Razgovor se je vršil o političnih in ■
Bojna skupina kraljeviča Ru-pertaBavarskega.
Na Flanderskem je besnela topovska bitka z menjajočo se silo; zvečer je bila
21ošno močnejša, nadaljevala se je ponoči, ines zgodaj zjutraj se je zvišala med Yse-rom in Lysom do najmočnejšega bobnečega ognja. V širokih odsekih vzhodno in jugovzhodno od Yperna so se pričeli močni napadi sovražne pehote.
Zelo živahen je bil topovski boj na obeh straneh Lensa in južno od Scarpe. Angleži so napadli zvečer od pota Monchy-Pelves do ceste Arras-Cambrai v gostih množicah. Naš uničevalen ogenj je uničevalno zadeval njih pripravljene prostore. Napadajoči njih naskakovalni valovi so imeli v obrambnem ognju in v boju moža z možem naših v bojih preizkušenih polkov najtežje izgube. Povsod smo jih vrgli.
Severno od St. Quentina so iztrgali braniborski bataljoni Francozom nekaj črt jarkov v širini 1200 metrov. Sovražni protinapadi so se izjalovili; nad 150 mož smo ujeli.
Bojna skupina nemškega cesarjevič a.
Med Soissonsom in Reimsom, v zahodni Champagni in na obeh bregovih Moze se je od časa do časa močno streljalo. S protisunkom smo pregnali francoski poizvedovalni oddelek, ki je bil vdrl ob cesti Laon-Soissons v naš jarek. — Badenske naskakovalne čete so vdrle vzhodno od Moze v francosko postojanko severno od Vacherauville in so odvedle več ujetnikov.
Poročnik Gontormann je sestrelil 2 sovražna pritrjena zrakoplova.
Prvi generalni kvartirni mojster: v	p 1. L u d e n d o r f f.
Berlin, IT), zvečer. Veliki glavni stan:
Izjalovili so se danes zjutraj močni napadi Angležev, ki so jih izvedli na Flanderskem med železniško progo Ypern-Roulers in Hollebeke.
Francosko uradno poročilo.
8. avgusta ob 11. uri ponoči. Precej živahno so streljali s topovi pri Pantheonu in pri Rajere-Ferme kakor tudi na desnem bregu Moze v gozdu Coaurieres in v odseku pri Donaumont. Pehota ni nastopala.
Belgijsko poročilo. Ponoči je sovražno topništvo živahno obstreljevalo naše zveze; prvih naših črt niso močno obstreljevali. Jutro je bilo mirno; le nekaj bomb so vrgli pred Dixmuiden. Popoldne nekaj strelov.
Angleško uradno poročilo.
8. avgusta. Močno je zopet deževalo. Severno od Bixschoote so naši zavezniki podnevi zopet napredovali. Ponoči in danes zjutraj smo severno od Rouxa in blizu Oppy odbili sovražne oddelke. Sovražno topništvo neprestano zelo deluje vzhodno od Yperna. Četudi >2 Ijilo trajno soparno,
Nastop vseh brodovij sporazuma.
Haag, 10. »Morningpost« trdi, da namerava Churchill osredotočiti vsa brodov-ja sporazuma in napasti nemško mornarico. List roti vlado in admiraliteto, naj tako pustolovščino prepreči.
Na Tihem morju potopljen japonski parnik.
Kodanj, 9. Japonski parnik »Seixo Na-oru« je bil zadet med vožnjo iz Peru v Jo-kohamo po torpedu ali je pa zavozil na mino, Potop parnika je povzročil na zahodni obali velik strah.
Vojska z Italijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 10. Uradno:
Pri Mori na južnem Tirolskem so vdrli naši oddelki v sovražno črto, zasedli so jarek in ujeli enega častnika in 53 mož.
Načelnik generalnega štaba.
Italijansko uradno poročilo.
10. avgusta. Na celi bojni črti so precej živahnejše nastopali. V našem ognju sta se zrušila dva sovražna napadalna poizkusa v Val Caolva (Bren-ta) in severno od Sv. Katarine (Gorica). Uničili smo sovražne naskakovalne patrulje, naši oddelki, ki so jih zasledovali, so ujeli približno 20 mož, ki so še ostali.
Ponoči od 8. in 9. avgusta so naše učinkujoče obstreljevalne skupine zopet napadle vojaške naprave v Pulju; videlo se je dobro. Naši letalci so zadeli sovražni arzenal in zasidrano mornarico, ki so jo dobro videli, eno tono bomb. Vsa naša letala so ušla močnemu sovražnemu obrambnemu ognju; odbil so sovražna povodna letala, ki so se dvignila, da bi zasledovala in so se vrnila na lastna letalna polja.
V Italiji se pripravlja splošna stavka.
Lugano, 10. ;>Avanti« poroča: Socialistična zbornična skupina je na včerajšnji seji sklenila, da priredi takoj, ko bo končan londonski posvet sporazuma, sejo zborničnih skupin. Iz zanesljivih virov se glede na ta sklep izjavlja, da nameravajo na tej seji socijalistični poslanci proglasiti splošno stavko v celi Italiji, če ne bodo na londonskem posvetu ničesar sklenili, kar bi omogočilo, da se konča vojska šc pred bodočo zimo. O tem koraku r je stranka že dolgo posvetovala, ve£k> uo jo že nameravali izpeljati, a odločili i se zanjo po razgovorih vodstva stran!: odposlanci ruskih socijalistov.
Nov napad no. Pa!].
Dunaj, 10. Uradno:
Ponoči od 8. na 9. jc vrglo približno 23 sovražnih letal ca Pulj približno 90 bomb. Vojaške škode v mestu nobene, v mestu
parlamentarnih dogodkih zadnjega časa, o vprašanju prehrane, socialno političnih zadevah, toda tugi o mirovnem vprašanju in o predpripravah za stockholmsko konferenco. Predsedništvo je poročalo o predlogih za sestavo koalicijskega ministrstva. Ministrski predsednik dr. pl, Seidler je ponudil soc. demokratom zastopnika v kabinetu. Socialni demokrati so ponudbo odklonili. Toda to ne izključuje, da se bo stranka resno pečala z vsemi predlogi o premembi ustave. Splošni strankin shod je določen za 28. september.
Nemci ln Mažari so si v laseh.
Budimpešta, 10. avgusta. Vsled sovražne pisave enega dela budimpe-štanskega časopisja je odpovedalo berlinsko Lessingovo gledališče, ki je gostovalo na nekem tukajšnjem gledališču, gostovanje. Posebno »Az Ešt« jo ljuto napadal nemške gledališke igralce.
SlosM dromoticnl večeri v deželnem
Pri razprodanem gledališču sta včeraj pela gdč. Mira Korošec sopran in g. Robert Primožič bariton. Reper-toir je bil star, v Ljubljani smo te arije že dostikrat slišali in v prihodnje bi želeli, da se zapoje kaj novega, ker Ba-jazzov Prolog je, kakor čaren, prav tako obrabljen. Vrhu tega bi pripomnil, da bi se spodobilo, da bi sc stavil na spored tudi kakšen komad Lajovca, Sattnerja ali sploh kakega Slovenca.
Mira Korošec nam je že znana. Ima zelo močan glas, ki je popolnoma izenačen, čisto nastavlja, pozna vse dinamične finese in jih docela obvlada, izgovarja povsem čisto in svoje točke tudi čuvstveno izčrpava. Heroična postava in simpatičen nastop jo na mah prikupita. Samo v višini preveč falzetira. Radi bi jo slišali kak komad Wagnerja, ki je njena domena. Višek je dosegla v Saint - Saensovi ariji, Čajkovskega je pela pa prepočasi. Je prvovrstna in rojena primadona za heroične partije.
Primožičev baroton je še mlad. — Glas še ni egaliziran. Srednja lega in mezzoforte še čakata na učitelja, višina je še neizdelana, v nižini je pa izredno dopadel. V celoti je njegov glas simpatičen in ima prijeten, tipično-ita-lijanski timbre. Materijala dovolj in lepega tiči v njegovem obsegu tudi inteligence pojmovanja in čuvstva nismo pogrešali. A manjka mu še osebne note in individualnosti. Zna imeti lepo bodočnost, ko se razvije.
V Zagrebu bo Primožič Vuškovi-čev naslednik, od katerega naj se zlasti nauči izgovarjave. Prognoza: prvovrstna moč druzega reda v okviru zagrebške opere, brezdvomno pa je boljši kot marsikdo, ki smo ga zadnje čase na koncertih slišali.
Izv^npevsko obnašanje njegovo pa je subretno in serijozen pevec, ki v fraku pri koncertu pošilja poljubčke med občinstvo in dela gimnastične vaje na odru, še dolgo ne sme računati na prvovrstno umetnost. To so varijete-ma-nire, ki bi jih v koncertih prav radi pogrešali v pevčevo dobrobit in našo za-dovoljnost.
Spremljevanje gdč. Olge Lugarič je neoporečno in je kazalo dobro šolo in siguren nastop, diskretnost in spretnost.	A. a.
Dnevne novice.
— Tendenci j ozno poročilo. Berlinski »Lokalanzeiger« priobčuje naslednje poročilo: Haag, 7. avgusta: »Times« poroča iz Odese: Velik del slovenskih in hrvatskih častnikov in vojakov, ki tvorijo del v Odesi nameščenega srbskega prostovoljskega zbora je zapustilo ta zbor in vstopilo v rusko armado. Razlog izstopa je bil, ker je poveljnik srbskega zbora več častnikov, ki so se zavzemali za hrvatsko-slovensko avtonomijo, odpustil. Nad sto častnikov in veliko število vojakov je potegnilo z odpuščenimi in izstopilo iz zbora.« Mi kratkomalo tega nc moremo verjeti. To je gotovo tendenčno berlinsko poročilo, da bi napravljalo nekako razpoloženje za vsenemške težnje na Dunaju. Celo poročilo samo na sebi kaže. znake konfuznosti. Prepričani smo, da bomo po vojni lahko konstatirali, da je v tem poročilu velika tendencijozna laž.
+ Redek jubilej. 15. avgusta, na Veliki Šmaren letošnjega leta, obhaja častni kanonik ljubljanskega kapitelj-na, župnik in dokan žužemberški, pre-častiti gospod Mihael Tavčar sedemdesetletnico, odkar je pel novo mašo v farni cerkvi na Bledu. Porojen 25. sept. 1823 na Rečici pri Bledu, posvečen 31. julija 1847 v mašnika, je služboval kot kaplan na Jesenicah, v Hrenovieah, na Igu, v Dobrepoljah in kot župnik na
Vačah in sedaj kot župnik in dekan v Žužemberku. Častiti gospod si je pridobil velikih zaslug kot izboren delavec ne le v vinogradu Gospodovem, ampak tudi na političnem in gospodarskem polju. Nekaj časa je bil tudi deželni poslanec. On je najstarejši duhovnik v škofiji in je maševal že srebrno, zlato in demantno sveto mašo. 15. avgusta bo pa nastopil kot železno-mašnik. Izredni jubilej, ki ga ni doživela ljubljanska škofija že morda stolet je, bodo praznovali z veliko slovesnostjo, katere se bo udeležil prevzvišeni gospod knezoškof n veliko druge cerkvene in svetne gosposke. Še na mnoga blagoslovljena leta, po volji božji, gospod železnomašnik.
Shod čebelarjev bo dne 15 .avgusta 1917 ob pol 10. uri dopoldne v Marija-nišču v Ljubljani. Razgovor o važnih gospodarskih vprašanjih za čebelarje. Ker je preskrba glede hrane v Ljubljani težavna, naj si vsak jed preskrbi. Pristop je dovoljen vsem čebelarjem brez ozira na število. Prosi se obilne udeležbe. — Odbor Slovenskega osrednjega čebelarskega društva v Ljubljani.
—	Poroka. Pri Sv. Ani pod Ljubelom sta bila poročena dne 9. t. m. g. Sergij vitez pl. Czerny, c. kr. finančni komisar na Dunaju z gdč. Ernestino Schwickert, pisarniško uradnico na Dunaju, hčerko tukajšnje šolske voditeljice gospe Hedvige Schvvickert, rojene pl. Lehmann.
—	Velik požar. Sv. Križ na murskem polju. — V četrtek 9. t. m. je v Buncanih zožar uničil 12 posestnikom deloma vse, deloma gospodarska poslopja. Ker se je ogenj pri veliki suši in močnemu vetru hitro razširil, se ni moglo veliko rešiti. Škoda je ogromna.
—	Dunajske koncertne dvorane nameravajo zapreti od decembra do februarja.
Gospodarske neležKe.
— Določitev cen za krompir. Dunaj, 9. avgusta. Urad za ljudsko prehrano je določil prodajno ceno vojnožitne prometne centrale za čas od 1. do 20. avgusta sledeče: Okrogel krompir 43K 50 v., krompir-kifelčar 123 K 50 v. za meterski stot. Za čas od 21. avgusta do 5. septembra pa je prodajna cena vojnožitne prometne centrale 28 K 50 v. za okrogel krompir in 78 K 50 v. za kifel-čar. Od 5. septembra dalje pa je maksimalna cena za okrogel krompir 18 K 50 vin., za kieflčar pa 48 K 50 v. Maksimalne cene za nadrobno prodajo določi deželna politična oblast.
—	Zagoioviiev davka na vojne dobičke. Dunaj, 11. avgusta. (K. u.) »Wie-ner Ztg.« razglaša postavo z dne 2. avgusta 1917 o zagotovtvi vojnega davka na višje dobičke družb in na višje dohodke posameznikov v letu 1917.
LjuDijoiisKe novice.
ij Gostovanje poljskih gledaliških umetnikov. Jutri, v nedeljo, ter pojutrišnjem, v ponedeljek, gostujejo na odru deželnega gledališča v Ljubljani odlični člani poljskega mestnega gledališča v Krakovu v dveh poljskih veseloigrah, in sicer jutri ob 9. uri zvečer v trodejanki »Grube ryby« (Dvoje mastnih rib), napisal M. Batucki, pojutrišnjem pa v trodejanki »Maž z gr-zecznosci« (Soprog iz vljudnosti), napisal Ruszkowski. Ensemble, ki se vrača s soške fronte, kjer je z velikimi uspehi vedril svoje rojake-branilce, tvorijo pod vodstvom režiserja g. Nowakowskega dame Czapinska, Pawlowska, Rozwadowska, Strycharska in Swiendzicka ter gospodje Bieganski, Brzeski, Konarski, Mierzejew-ski in Trzywdar. Odličnost sodelujočih umetnikov obeta izreden gledališki užitek. Tako nam je vojna omogočila, da pozdravimo na lastnem odru ugledne zastopnike velerazvite oderske umetnosti vitežkega slovanskega naroda. Začetek predstav vsakokrat ob 9, uri zvečer. Vstopnice po 5, 4, 3.50, 3, 1.80 ter po 1 krono, za stojišče po 60 vinarjev, se v predprodaji dobe danes popoldne in zvečer ter jutri od 10. do 12. ure dopoldne pri blagajnici v deželnem gledališču.
ljžegnanje pri Sv. Krištofa bo jutri 12. avgusta. Ljubljančani so ta dan vedno radi hodili obiskat grobove rajnih, jih krasili in za drage molili. Jutrišnji dan je zopet prilika za to in obiskovalci so lahko ob 9. uri pri sv. maši, popoldne ob 5. uri pa pri petih litanijah in blagoslovu.
lj Iz katoliške cerkve v grško-ori-entalsko je prestopila v Trstu Angela Lombar, ki je do 17. maja 1917 še službovala na ljudski šoli v Zalogu pri Ljubljani.
lj Poročil se je g. Rudolf VidiČ, ad-junkt pri državni železnici, z gdč. Marico Podgornik na Brezovici pri Ljubljani.
lj Mestni popisovali?! urad ostane radi popisovanja beguncev tudi v ponedeljek in torek za stranke zaprt.
lj Gromenje topov s soške bojne črte se je sinoči zopet izredno močno čulo.
lj Samoumor. V sredo se je podala učiteljica P. C. iz Ljubljane v Savlje, da obišče neko rodbino. Spremljevalo jo je neko 171etno dekle. Na Ježici je pa P. C. skočila čez mostno ograjo v Savo; spremljevalka ji tega ni mogla zabraniti. Izginila je v valovih. P. C. je bila šele pred kratkim izpuščena iz deželne bolnišnice.
lj Oddaja usnja čevljarskim mojstrom v Ljubljani in sodnem okraju ljubljanska okolica. Čevljarski mojstri v Ljubljani, ki si hočejo kupiti usnje, naj se oglase zaradi tiskovin za potrdila o prejemu usnja pri zadružnem načelniku gosp. Karlu Kordeliču v Ljubljani, Rimska cesta štev. 5, čevljarji iz sodnega okraja ljubljanska okolica pa pri gosp. Ivanu Kranjcu v Spodnji Šiški h. št. 4 (tik cerkve). Usnje se bo prodajalo od torka, dne 14. avgusta 1917 dalje.
lj Dobava premoga. Tiskovine, ki so po navedbi ministrstva za javna dela določene za prošnjo za podelitev tuzemske-ga, odnosno šlezkega premoga za porabnike, ki so tudi dosedaj prejemali premog na cele vagone, dobiti je odslej na mestnem magistratu (ekspeditu) po 30 vinarjev komad.
lj Prodaja sladkorja na sladkorne izkaznice št. 25 in 147. Na sladkorne izkaznice št. 25 se dobi sladkor v trgovini g. Vrtačnikove Tržaška cesta št. 19, in na sladkorne izkaznice št. 147 v trgovini g. Premkove, Pred igriščem št. 1. Trgovci se naprošajo, da v razglasu 1. popravijo pri št. 25 novi naslov g. Vrtačnikove in 2. vpišejo pocl 147 novo prodajalno sladkorja g. Premkove.
lj Razdelitev krompirja. Mestna aprovizacija ljubljanska bo prihodnji teden pričela razdeljevati iz svojega skladišča pri Miihleisnu na Dunajski cesti krompir po 50 vin. kilogram. Na vsako osebo odpade po 2 kg in se je strankam pri prejemu krompirja izkazati z rodbinskimi izkaznicami, katere so dobile pri zadnji krušni komisiji. Določa se naslednji red: V pone-neljek dne 13. avgusta dobe krompir od 8. do pol 10. odjemalci pekarije Dolinar Pred škofijo, od pol 10. do 10. odjemalci pekarije Bizjak, Poljanska cesta; od 2. do 4. odjemalci vojne prodajalne v Šolskem drevoredu, od 4. do 5. odjemalci pekarije Žužek, Sv. Florijana ulica, od 5. do 6. odjemalci pekarije Zalaznik, Stari trg. V torek, dne 14. avgusta dobe krompir od 8. do 11. odjemalci vojne prodajalne na Starem trgu, od 2, do 3. odjemalci pekarije Les-kovec, Opekarska cesta, od 3. do 4. odjemalci konsumne prodajalne na Krakovskem nasipu od 4. do 6. odjemalci vojne prodajalne na Rimski cesti. Stranke naj pripravijo denar. Razpored krompirja se objavi prihodnje dni.
lj Razdelitev mesa na rumene izkaznice D. V nedeljo, dne 12. avgusta bo mestna aprovizacija iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa dopoldne od 8. do 9, ure razdeljevala na rumene izkaznice, zaznamovane z veliko črko D, goveje meso po 2 K 80 vin, kilogram. Družine do 3 oseb dobe pol kilograma, s 4 in 5 osebami tri četrt kilograma, s 6 in 7 osebami 1 kilogram, z več kot 7 osebami 1 in četrt kilo grama. Prinesti je s seboj nakaznice za meso in pripraviti denar.
lj Razdelitev čebule. Mestna aprovizacija je nakupila večje množine čebule, katere dobi koncem prihodnjega tedna. Čebula se bo razdeljevala vsem onim, ki niso udeleženi pri nobeni ubožni akciji.
lj Krušne komisije. Načelniki krušnih komisij se vabijo, da se zanesljivo udeleže seje krušnih komisij, ki se vrši dne 13. avgusta ob 11. uri v mestni posvetovalnici, lj Petrolej. Vse stranke, ki imajo za mesec julij in avgust nakazan pri določenih trgovcih petrolej, se tem potom obveščajo, da imajo sedaj trgovci za oba meseca biago že v zalogi.
lj Našla se je danes dopoldne denarnica s krušno izkaznico. Dobi se pr g. Elzi Stampl, Sv. Petra nasip 71.
Men pozor v Londonu.
London, 10. avgusta. (K. u.) Reuter: V nekem londonskem predmestju je pričela sinoči goreti Barkingova tvor-nica. Smrtno poškodovanih je-30 oseb; veliko jih je ranjenih.
Primorske novice.
Nova italijanska pesem o Trstu. Društvo »Trento e Trieste« v Italiji nadaljuje svojo propagando ter je nedavno priredilo v Rimu Battislijevo slavnost. Slavnostni govor je imel minister Comandini, ki je za ključil z zahtevo, da mora priti Trst poc Italijo, — Po Italiji širijo Battislijeve raz glednice s pesmijo, katere refren se glas: »Trst se mora združiti z Italijo!« »Idea Na-zionale« ni£p Ha so Ip mzrflpHnice tako
navdušile Italijane, da se vsi od prvega do zadnjega prostovoljno javljajo v vojno službo.
— Naši ljudje vztrajajo sredi laškega ognja. Čepovan: Laški letalci so vzeli Če-povan posebno na piko, kakor menda noben drugi kraj za fronto. Od 28. julija do 8. avgusta so nas bombardirala laška letalna brodovja (skupine od 6 do 16 zrakoplovov) petkrat. Razen strahu, ki bo zlasti za otroke zdravstveno škodljiv, bilo je tudi več žrtev. 6, t. m. je bilo ubitih sedem oseb, več ali manj ranjenih pa 22 oseb. Zgorele so tudi tri hiše in en dveletni otrok. Skupno število človeških žrtev brez ranjencev je 14. Zdaj pričakujemo ponovitev žalostne igre meseca maja, to je granat. Upamo, da begunske palice nam Lahi ne bodo vsilili! Mi ostanemo na svoji zem-lji!
Slovenski begunci v Nemški brod. Sedaj je došlo poročilo, da bi kakih 1000 Slovencev iz Steinklamma lahko že odpotovalo v Nemški Brod, do konca t. m. pa bi se taborišče lahko ž njimi napolnilo; prostora je za okroglo 5000 oseb. Lepe in snažne barake so že prirejene. Pred vsako barako so postavljeni lični štedilniki za kuhanje. — Okolica Nemškega Broda je bogata; krompirja pridelujejo tam primeroma več nego kjerkoli drugod. In za begunce, zagotavljajo, bo krompirja dovolj, — lakota izključena. Taborišče pa ima tudi zadostno zalogo svinjske masti, — ker je dosedanji begunci (sami ortodoksni ži-dje) niso hoteli. Tamkaj je tudi dosti zemlje za obdelovanje beguncem na razpolago. Za pridne ljudi torej dovolj prilike, da si sami kaj pridelajo. V istem taborišču je tudi moderna tovarna za čevlje, preskrbljena z najnovejšimi stroji. Isto tako je tam delavnica za perilo. — Prilike dovolj za učenje in — zaslužek. Jugoslovanski klub' se te dni trudi v ta namen, da se čimprej presele naši begunci iz Steinklamma v, Nemški Brod.
V št. Vidu nad Ljubljano se je dn6 17. julija t. 1. otvorila zasihna enoraz-» redna ijudska šola za goriške otroke, ki dosedaj radi prenapolnjene tamošnje G razrednice niso obiskovali nobene šole. Poučuje gč. učiteljica Angela Šker-lova, vej-ouk pa g. župnik iz Renč. V tej šoli je vseh otrok sedaj 45. Prostor nam jc za primerno najemščino prepustila »Prva kranjska mizarska zadruga«. Posredoval je g. župan Belec. Bog povr« ni obema! Klopi, dve šolski tabli in nekaj drugih učil je posodil šolski voditelj g. Baje, kateremu smo za to prav hvaležni.Manjkalo je še knjig. Kupiti jih ni bilo mogoče, ker jih trgovci nimajo. Pa preč. predstojništvi uršulin-skih samostanov v Ljubljani in v Škof« ji Loki ste nam darovali precej šolskih knjig. Bog plačaj stotero! Mnogo se je za ustanovitev in za knjige potrudila tudi »Posredovalnica za goriške begunce«. Hvaležno kličemo gospodom: »Bog Vas živi!« Manjka nam še nekaj šol* skih knjig, nimamo sv. razpela in nobene podobe. Ako more kdo utrpeti in kaj malega darovati, hvaležno sprejme j Valentin Pipan, župnik iz Renč — Št, Vid nad Ljubljano.
Premoženje so zaplenili inženirju Juriju Conighi, rojenemu leta 1892. v Reki, in Cesarju Conighi, rojenemu leta 1895, v Reki, sedaj oba odsotna, ker sta osumljena zločina proti vojni moči države.
Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 1'80, za dame K 1-50, za otroke K 1"20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani.
Pri prehlajenjih, influenci. katarih dihalnih organov, astmi, boleznih na pljučih in mrzličnih infekcijskih boleznih se pojavljajoča zaprtja se odstranijo z rabo naravne „Franz-Josef" gz-enčice že v zelo kratki dobi zanesljivo in na mil način, ne da bi nastopili nato kaki neprijetni pojavi.
PREKLIC.
Podpisani Martin Keržin, posestnik v Dobrunjah št. 6 obžalujem in preklicujem neosnovane obdolžitve, izrečene o Mariji Černe, posestnici v Dobrunjah št. 64 in se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenske ovadbe.
Ljubljana, 11. avgusta 1917. 1962	Martin Kerlin.
Poslovilo.
Poslavljajo se od prijaznih Radeč sp zahvaljujem svojim odkritim prijateljem za njihove tihe prijaznosti, ter jim kličem na sko-raišnje svidenje.
Robert Lindtner.
Zahvala.
Zaradi preobilih častitk, voščil in tudi daril k moji petdesetletnici, zlasti sv. maši, oprostite, se ne morem vsaki in vsakemu poseboj zahvaliti, zatorei tem potom izrekam naiprisrčnejšo zahvalo: mil. gosp. proštu dr. S. Elbertu kot pridigarju, gospodom kanonikom in drugim gg. asistentom gg. PP. frančiškanom, PP. usmiljenim bratom, odboru tretjega reda, posebno pa gospicam Mariiine kongre^acije za njih trud za olepšanje cerkve in kapiteljna. Gospodu Jg. Hladniku in njegovemu dobro znanemu pevskemu zbora za izvrstno pet|e, kakor tudi vsem drugim za častitke in pozdrave ter kličem- Vsemogočni Bog povrni vsem stotero! Spominjam se vseh pri daritvi sv. maše.
Bog plačaj!
JRUDOLFOVO, 8. 8. 1917.
1976
Janez Ev. Virant
kanonik starosta zlatomašnik.
Kuharic
pošteno dekle, srednje starosti, vešča popolnoma kuhanja in gospodinj-tva se spre.une v župnišče na Dolenjskem. Pismene ponudbe' sprejema uprava „Slovcaca" pod št. 1944
Išee se
kuharica
srednje starosti. Nastop takoj, plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo ..Slovenca" pod št. 1924, ako znamka za odgovor.
Trgovski
zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, se sprejme takoj pri Kon-zumnem društvu v Kropi, kamor so nasloviti tozadevne prpšnje.
CevSiar. pomofnika
in
ufenca
Kateri se je obrti že učil, sprejme pod Ugodnimi pogoji Jos. Kolman čevljar, Bled 37.	1959
V Graad hotelu Union
se sprejmeta
dva pikola
1968
„možna slovenskega in nemškega je-.ika, ki sta letos dovršila ljudsko šolo.
tŠCE SE ZANESLJIV
hlapec
ki je popolnoma vešC poljskih del in navajen konj.
Več se poizve pri; Jernej JeleniC-u, Ljubljana, Stara pot 1.	1911
Volna zapestna ura
natančno regul in re-pdii. N i k (j i ah teklo K 12 - 16 - 20*— z radi) svetlin ltazališeem R 16 — 20 - K 24 — vsro-brnem okrovu K. 1» — »4 - K 28 —, B raili] svet. kazal K HO - 36-— sreurna zapestn. ara ta el ast. K 30 — 36"— 40 — 14 kar zlata zape.stna ura na elast. K 100 — K 120 K 140 - 3 letno pismeno inm-gtvo. Pošilja po povzetin. Nihali rizikol Zamena dovoljena ali denar nazui.
Prva tovarna ur Jan Konrad
o. m kr. dvurrn založnik brUs st. 1557 (Češko.) Na željo se vsakomur zastoni posije moj piavni cenik.
Štirje
dijaki
dobe
hrano
po primerni ceni in zdravo zračno stanovanje z vrtom. Naslov: A. Drufovka, Trst-Rojan Scala santa 263.
J^upim srednje
z nekoliko njivami, travniki in malo gozda v okraju Kranj. Kdor ima kaj primernega naprodaj, naj se oglasi pismeno ali osebno pri
I. Krek, Stara loka št. 83, pri Škofji Loki.
Proda se po nizki ceni dobro ohranjen
z dvema manualoma in pedali, ki popolnoma nadomešča orgije in je pripraven za cerkev ali posameznika. Vprašanja na:	1967
Kandija pri Novem mestu, št. 72
samec, vojaščine prost, z mnogoletnimi spričevali in najboljšimi referencami
želi premeniti mesto.	(5)
Dopisi na administracijo tega lista pod št. 1980
kateri se razume na vsa kmetska dela, se sprejme na grajščino na Gorenjskem pod ugodnimi pogoji. Naslov se izve v uprav-ništvu »Slovenca« pod štev. 1956. (3)
V lepem kraju na Gorenjskem zgrajena vila z 10 sobami, z 2 kuhinjama, 2 kletima, hlevom, z enim oralom vrta, vodovodom, električno razsvetljavo. v bl'£ini velike tovarne, pripravna tudi za hotel ali trgovino, se proda. Pojasnila daje upravništvo „Slovenca" pod št. 1963, (3)
v, j .	vi
m jir
z večletno prakso, kakor tudi
z dobrimi spričeval' se sprejmeta za neko večjo trgovino z drobnim in galanterijskim blagom v Ljubljani. Ponudbe pod „pošten in priden" 1972 na upravo časopisa.	(2)
HbsoSssssržJ7^ fcjp^Vega tečaja
želi primerm slur;^\ p-jrnjše kot
poleg hotela „Triglav", 7 sob, 2 kuhinji, 2 gospod, poslopij z 2 sobama m hlevom za 6 konj ter vrtom, se takoj proda za 30 tisoč kron. Električna luč in vodovod vpeljana.	1982
Terezija Žerovc, Mlino 3, Bled.
M n promet z žitom o!i času vojne
podružnica v Ljubljani
išče	1980
gre tudi v trgovino v me**,hi "'.i na deželi. IGSeina dsfcMc«! iz^liJ
ulmk® w frip^te.
Pogoji: prosta hrana in stanovanje.
Pismene ponudbe za s[«nografinjo in učenko se prosijo na: Pavla Dicar, Društvena ulica 21, Moste pri I.jv.bijani. 1971
Kmetsko dekle
vajeno šivanja, želi vstopiti pri kaki boljši družini ozir. tudi v gostilni, da bi se priučila tudi kuhanju. Naslov se izve pri upravi Slovenca" pod št. 1949.
obstoječe iz 10 — 12 sob. Ponudbe naj se blagovoli nasloviti na gornji naslov.

na prodaj pol ure od mesta Kranja.
Proda sc v bližini Kranja ležeče posestvo s hišo in gospodurskim poslopjem. Hiša obstoji iz dveh sob, kuhinje in prit klin, vse v prav dobrem stanju. Lega je zelo zdrava. Posestvo bi bilo tudi za kakega vpokojenca. ki ima veselje do male kmetije. Vodnjai; pri hiši. Zemlje je piideljene en oral gozda, potem 12 mernikov posetve njiv in nekaj travnika. Cena je 18.000 kron. Več se poizve v Kranju št. 189
Rudolf Kuliar v Kokror.orju na Dolenjskem sprejme v službo	1976
Priglasiti se morata najkasneje do torka 14. t. m. Stroški za vožnjo se povrnejo. Posreilova n.ca za goriške berjunce v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38, L nadstropje.
t
Naš skrbni dobri oče oziroma stari oče, soprog in brat, gospod
Siril &
je dne 7. avgusta 1917 ob 7. uri zjutraj po kratki mučni bolezni v 78. letu svoje starosti previden s svetimi zakramenti bo-guvdano preminul.
Pogreb se je vr'il dne 9. avgusta 1917 ob 11. uri dopoldne.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v samostanski cerkvi v Zatičini.
Zatičina, 10. avgusta 1917.
Žalujoči ostali.
Zalivala.
Vsem, kateri so nam povodom smrti
našega predobrega očeta, oziroma starega očeta, soproga in brata, gospoda
j	• v i
na katerikoli način izrazili svoje sožalje in dragemu pokojniku ob bolezni, smrti in pogrebu kakorkoli izkazali svoje simpatije, bodi tem potom izrečena najsrčnejša zahvala,
Zatičina, 10. avgusta 1917.
Žalujoči ostalL
1979
Erez posebnegn obvestilo.
urni
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš dobri, soprog, oziroma oče, slari oče, brat, stric in svak, gospod

c. kr. kontroli1 dež. pSač. urada v p.
danes ob 6. uri zjutraj po dolgotrajnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 73. letu svoje dobe izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb bo v ponedeljek dne 13. avgusta t. 1. ob 4. uri popo Idne iz hiše smrti, Resljevaeestašt. 1 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 11. avgusta 1917.
1983	Žaluioii ©sta5i
vešča hišnega, kuhinjskega in poljskega gospodarstva, brez otrok, so sprejme takoj pod ugodnimi pogoji v bližini Celja. — Kje, pove uprava »Slovenca" pod št. 1977, ako znamka za odgovor.
ftolJSt obrtnik z nekaj premoženja želi znanja v svrho ženitve z gospodično ne črez 24 let staro, nekoliko na-obraženo, dobro vzgojeno, poštenih sta-rišev, katera bi imela veselje do obrti in gospodinjstva.
Resne ponudbe na upravništvo tega lista pod „Odkritosrčnost 1073\
kovaški mojster v Lokavcu, ima v zalogi razno železne predmete za kmetijstvo kakor šapei, plKone, sekire, klad va, plkača ter razno drugo gospodarsko orodje. - To orodje pripelje dne
95. 8.191? o L*»i pri Uipaoi,
kjer je vsakomur na razpolago. — Vabijo se kmetje v nakup.	1974
Sprejme se deklica z dežele kot
v manufakturno trgovino. Naslov pove uprava
»Slovenca" pod št. 1970.
u Eo-Ssassjskl Bistrica
se liažel
par minut od kolodvora s 16 sobami za tujc.e, 2 kleti, salon, 2 gostilniški sobi, kuhinja in jedilna shramba, z vrtom in veliko njivo. Resnim kupcem (posredovalci izključeni) daje natančna pojasnila lastnik	1961
Rzsdo3f HokaSf, LjjM&Sjaraa, Firešgrnaua jsišca št. M.
Ženitbma ponudba!
Mlad državni uslužbenec, prijazne zunanjosti, se želi seznaniti v svrho že-nitbe z gospieo 20 do 25 let staro, ki naj bi imela nekoliko premoženja. Prednost imajo izobražene gospice in tudi mlade vdove brez otrok, ki so izvežbane v gospodinjstva. — Prijazne ponudbe s sliko, ki se takoj vrne, pod , Zaželi eni mir 1985' na upravo lista.
išče se
obstoječe iz 1 sobe, kuhinje in prrtiklin
za takoj ali pozneje, - Ponudbe na upravo pod označbo »Stanovanje."	1986
Zan?di
obrtnih delavnic prsi slani 1969
d LSnbljan!, Cesta na Rasnih, oila 41.
4 leta stara je naprodaj. Cena 3000 K. — Več se poizve pri Jerneja Juvan, Sostro 15, p. Spodnja
Hrnšica,
kupi nazaj do preklica tovarna na Dunaju, VIL, Siebensterngasse 31.	1926
r9 firsisfou in Jelše« les ms
za ekstrakcijo, debel od 8 cm naprej, močne vejo in debla, od 1 do 2i/2 metra dolga, tudi polena sveža ali suha, kupuje po vagonih po najvišjih cenah za takojšnje pošiljatve ali pa do konca leta in proti takojšnji plači
Franc KupnIR, Konjice.
Prijatelji socialne demokracije in
MM.
Ker je socialnodemokratični propagandi vsled ponesrečene štokholm-ske konference in nove ruske ofenzive uspeli popolnoma izpodletel, ne bo pač nihče več trdil, da bi bila socialna demokracija poklicana dati evropskim narodom mir. Nikakor ne more mir v verskem kakor tudi v političnem pomenu besede vskaliti iz delovanja stranke, katera proglaša vero za privatno zadevo in katera dostikrat po-samne ljudi kakor cele družbe ščuje k sovražnosti in nasilju, da pridejo na ta način do svojih pravic. Zbog materialističnega tolmačenja marksizma se sovraštvo še bolj širi, kar domišljavost voditeljev in brezčutnost mase ne more prikriti. Teorija socialnih demokratov ne more v družabnem življenju ne v življenju narodov vplivati mirovno. Latinski pregovor quot capita tot sen-sus (kolikor glav toliko misli) velja v vsej meri za socialistične voditelje nekaterih vojskujočih se in nevtralnih držav in še posebno tedaj, kadar hočejo na mednarodnih kongresih spraviti narode in države in jih privesti v boljše čase. V veliki socialistični ruski republiki vlada kolobocija, eni so za mir, drugi pa proti miru, to se opažuje posebno v socialnodemokratičnili skupinah, v katerih bi bil ta ali oni posameznik rad novi Mozes svojemu narodu in človeškemu rodu. In nič čudnega ni, da so se ti osrečevatelji sveta pod vplivom angleškega in amerikan-skega zlata navsezadnje v enem vprašanju zedinili, namreč v nadaljevanju vojske, da bo iznova kri v potokih tekla, seveda ne kri voditeljev in podpi-hovalcev, ampak kri ruskega kmeta, katerega je prej vladal car in plemič, sedaj mu pa zapovedujejo neznani pe-trograjski prvaki-voditelji. Ruska ofenziva je brezprimeren fiasko za socialno demokracijo centralnih držav, ki je zmago revolucije v Petrogradu proglašala za začetek dobe miru, in so hoteli nemški socialisti v zvezi z avstro-ogr-skimi tovariši slaviti internacionalo, s katero naj bi bili kakor posredovalci miru osrečili narode centralnih in sovražnih držav. Princ A. Lichtenstein je položaj, ki je nastal po ruski revoluciji prav dobro karakteriziral z besedami: s kaosom se ne da pogajati. Ruska revolucija ni vojske skrajšala, ampak samo podaljšala jo bo.
Vse tako kaže, da ne goje nevtralne države nobene nade več, da bi bilo iz te socialnodemokratične agitacije kaj uspeha, da bi s čisto političnimi sredstvi približali in sprijaznili na življenje in smrt se boreče sovražnike. Edina nevtralna država, ki bi bila zmožna to doseči, je bila Amerika, zakaj Anglija in pa zapadne države so docela ocl nje odvisne. Centralni državi pa bosta morali tudi v prihodnosti računati s politično in gospodarsko močjo amerikan-skih Združenih držav. Če bi bila ta država nevtralne evropske države organizirala za prave piirovne države in pri tem mirovne namene socialne demokracije pospešila, bi bila koncem leta 1916. k svetovnemu miru mnogo pripomogla, ker sta takrat centralni državi roko v spravo prijazno podali. Ali Wil-son je nevtralne države le zato zvabil k sebi, da bi v ugodnem trenutku Angliji na pomoč priskočil. Ali nevtralne države so se še pravočasno izmotale iz mrež, sicer bi bile danes kakor Amerika zapletene v svetovno vojsko. No, seči a j jim preti Amerika z izstradanjem, kar bi Švico, Nizozemsko in pa Skandinavijo najhujše zadelo. Tudi posredovanje švicarskega zveznega svetnika Ilofmanna, da bi zavladal zopet mir med Rusijo in centralnima državama, je bilo brez uspeha. Z ozirom na ta dejstva ni pač nič čudnega, da ravno nev-1 ralna Švica obrača oči tja, kjer nimajo v dosego miru ne političnih, ne materialnih koristi, ampak samo svoje versko stališče. To je edina vzvišena stražnica, na verski podlagi slonečega pravnega razmotrivanja in pretresovanja, namreč Vatikan. Katoliška Cerkev in vera dobiva ravno sedaj v svetovni vojski vedno večji pomen, in sicer ne samo za vernega katoličana, temveč tudi za druge ljudi, ki morajo vsled popolnega poloma državljanskih in socialnodemokratičnili učiteljev in vsled strašne nesložnosti vseh na narodni podlagi stoječih krščanskih sekt in veroizpo-vedanj priznati, da more samo sveta stolica, ki temelji na pravi mednarodni podlagi, v sedanji strašni svetovni vojski pomirjevalno in spravljivo vplivati. Adresa odposlancev krščansko-socialhih organizacij v Švici na papeža Benedikta V., v kateri so se mu uda-nostno poklonili in izrazili željo, naj se papeževa stolica razglasi kot stalna posredovalnica za diplomatične prepire
med narodi, je nekak bolesten klic švicarskih katoličanov po miru, katerega si žele od srca tisoči in milijoni katoličanov vseh vojskujočih se in nevtralnih držav. Če bi bila kakšna krščansko-socialna organizacija nekaj let pred svetovno vojsko sveto stolico kakor najbolj poklicanega činitelja za poravnavo mednarodnih prepirov prosila, se ne bi bilo dotični organizaciji v nasprotnem taboru očitalo samo ultra-montanizma, še celo katoličani ne bi več smatrali take prošnje za času primerno dejanje, ker so se družba in države že preveč od cerkve emancipivale. Danes pa po strašni preizkušnji in trpljenju, ki ga je vsem narodom prinesla vojska, ni več predsodkov. Kako se je svoje dni zabavljalo čez syllabus, v katerem Pij IX. ni obsodil samo moderne zmote zunanje, ampak tudi zmote notranje državne politike. Ravno vsled rečenega papeževega pisma se je upra-vičeval in utemeljeval kulturni boj na Nemškem, v Avstriji in v vseh drugih državah, češ da je s tem Cerkev neupravičeno v državne pravice posegla. In vendar je papež Pij IX. s tem, da je proklel stavek: »Prelom vsake še tako svete prisege ter slednje zločinsko in sramotilno, večnemu zakonu protivno dejanje, ni obsojati, ampak je tudi popolnoma dopustno, če se zgodi iz ljubezni do domovine —«, ga je ravno označil za bistvo brezbožne notranje in zunanje politike vseh onih držav, ki so povzročile svetovno vojsko. Sveti oče je ujetnik v Vatikanu in je ravno tako ločen od celega sveta kakor Noe v svoji barki, ki je visoko na vodah vesoljnega potopa plavala. Katoličani posamnih vojskujočih se držav stoje nasproti mirovnemu problemu v drugih okoliščinah kakor po oni v nevtralnih državah kakršna je Švica. — Oni so versko in nravno na pokorščino do svoje domovine navezani in morajo svoje dolžnosti kakor meščanje in vojaki izpolnjevati.
Kako izgledalo Renče.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Dne 23. julija t. 1. ob 8. uri zjutraj sem se odpeljal s kolesom iz Ajdovščine po glavni cesti v Dornberg. Medpo-toma sem naletel na več Renčanov in drugih ljudi iz sosednjih občin, kateri so vsi od prahu zaprašeni in zagoreli od solnca, med vrvenjem avtomobilov in vozov, delali na cesti. Ti so reveži, ki izgledajo kakor staroveški sužnji; pripovedovali so mi, da tudi oni nimajo nobenih dobrot pri sedanjih svojih naporih in težavah, tolažijo se z upanjem, da bode skoro kmalu konec vojske in tedaj, da bode dana prilika njim prvim se zopet povrniti domov na svojo ljubljeno rodno grudo.
Prišedši na vrh Zalošč, odkoder se nudi človeku krasen razgled proti za-padu po naši lepi spodnji Vipavski dolini, po krasnih s trtami in sadnim drevjem obrastlih gričih. Od tu vidiš Gmajno (Trstelj, Veliki vrh, Fajti hrib itd.), vse doli do Furlanije. Zadrhtelo je v tem trenotku po meni, v zavesti da vidim zopet svoj domači kraj, skoro bi bil mislil, da tod okrog ne hrumi vojna. Oh, kako sladak je bil ta prvi trenotek, le žal, da ni dolgo trajal, ker sem se takoj spet zavedel in prepričal, da je ta moj trenotni občutek bil iluzoričen.
Nato sem se podal na tamošnjo orožniško postajo in odtod v spremstvu c. kr. orožniškega stražmojstra Osmeca dalje v Renče. Ža gostoljubnost, naklonjenost in požrtvovalnost bodi navedenemu gospodu izrečena srčna zahvala.
Iz Zalošč sva šla peš proti Dorn-bergu, kjer se nama je nudila že slika, vojnih grozot, tam po tleh pred hišami leže enkrat lepe trte od latnikov, braj-de in njive, vse je opustošeno in zapuščeno. Kdo ni poznal teh lepili brajd, latnikov, vrtov in krasnega rodovitnega polja v Dornbergu? Tudi hiš je tamkaj mnogo od granat porušenih, nekatere izmed teh so popolnoma porušene. Na poti iz Dornberga ven proti Gradišču zazrl seni na desno na gričku v enkrat tako lepo Prvačitio, katera je prej napravila nad vse prijeten vtis na vsakega izletnika, ker je izgledala, kot da jo iz gaja vzrastla; danes pa vidiš mesto lepega polja, krasnih vinogradov in vrtov neko praznoto in osamelost, ki tamkajšnji kraj od dne do dne bolj v takozvano »puščo« spreminja.
Že prva hiša na Gradišču, tako-zvana gostilna »Krasnovid« (danes bi se ji bolje prilegal naziv »žalostni razgled«) napravi na opazovalca vtis opustošenja in razdejanja; iz pritličja se vidi v klet in v podstrešje, ne da lil pri tem opazovanju ovirali ponovi ali stropov!; tako je tudi po večini z drugimi hišami na Gradišču. Prvo ti"V'* so od granat le d< loma j.-' u< lova v. v, lo sc;ii-tertja opaziš* ra nji.ii • i-o banko od granate, lom huiso. hn ir- v:.r/t]ojaniu v
vasi, na primer pred cerkvijo, od fa-rovža do grada in z gradom vred je skoro vse porušeno. Zvonik ima pod linami ravno na sredi veliko vdrti-no. Cerkev je le malo poškodovana. Fa-rovž ima v pritličju pod sobo, v kateri je bil nastanjen g. učitelj Rojic, veliko vdrtino, v pročelju vzidana Simon Gregorčičeva spominska plošča je ostala doslej nepoškodovana. Škoda bi je bilo, ko bi jo sovražna granata ugonobila. Ko sva hodila z g. spremljevalcem sem-tertja po vasi, domislil sem se marsikatere prijetne in vesele urice, katero sem med gostoljubnimi Gradiščani preživel. Lahko se že sedaj reče, da bode treba Gradišče po vojski docela na novo sezidati. V gradu sva bila nekakih pet minut, odkoder se nama je nudil razgled na celo bojišče v razsežnosti od Sv. Gore do Fajtovega hriba. Sv. Gora, sv. Gabrijel, sv. Valentin in na nasprotni strani Gmajna (Fajtov hrib, Veliki vrh itd.), vse to izgleda, kakor da bi bilo s pepelom posuto. Sv. Marka je pa rujav tako, kot lansko leto Kalvarija.
Ako bi gledal v Gorico s prostim očesom, domneval bi si, da je le malo poškodovana, opazim na primer vojašnice na mirenski cesti, škofove zavode itd., seveda vse drugače izgleda, če se to opazuje z daljnogledom. Na Sv. Gori je še toliko razločiti, kje da je bila cerkev in samostan. Volčjadraga je tudi močno prizadeta: videti je, da hiši gg. Turela in Kodrmaca sta malo ti'peli, do-čim so druge hiše po večini brez streh. Tudi zadružna opekarna na Dobravi je uničena. Vseh devet opekai-n v Renčah, Biljah, Bukovici in Volčjidragi je brez dimnikov. Bukovici je videti, da je po vojni manj trpela, kot pa Volčjaclraga. Bilj tozadevno nisem mogel tako opazovati, ker to ovira drevje.
Iz Gradišča v Renče sva šla po stari poti, vodeči mimo Arčonov. Vinogradi so neobrezani, izgleda pač vse kakor pušča. Med potjo sva se na Robatovcu ohladila v neki kaverni, katero bodo po vojski domačini prav lahko s pridom vporabili. Ko sva došla nad Arčone, se nama je nudila čudna nerazumljiva slika: najprej nama pade v oči renska cex"kev brez zvonika, na levo pa Gmajna vsa opustošena brez bilke kakega zelenja, polna skrivnih potov, ki vodijo v jarke. Ko vse to gledam krog sebe, se mi skoro prične v resnici mešati.
Pri Arčonih so hiše le malo pokvarjene, tudi tramovje in podovi se semtertja še vidijo. Studenca v Klancu in klanec proti Vrtezovcu so granate ta dan prej zasule. V Potoku stoje še vse hiše. Od Arčonov do vasi Renče je vse preluknjano z granatami, tudi zid pokopališča je na dveh krajih podrt. Na Vrtezovcu stoje še vse hiše.
Pri Lukežičih nisem bil; videti pa je, da so Lukežiči močno trpeli. Pod-kraj, Žigoni in Martinuči izgledajo kakor prej, le nekaj hiš je videti porušenih. Mohorini, Vinišče, Ozrenj, Špaca-pani in Merljaki so najbolj prizadeti.
Kaj pa vas Renče (Britof)? Britof je skoro polovico porušen, in pri tem so najbolj prizadete: vila g. glavarja La-siča, vila Brumatova, gostilna gg. He-batov, skoro cela »gasa« proti župnišču in tudi grad je močno trpel. Skoro najmanj izmed vseh je trpela vila g. nad-učitelja Vižintina; druge hiše so več ali manj vse prizadete. Cerkev je močno podrta, posebno ona stran proti zahodu je na več krajih preluknjana, nad presbiterijem je vse porušeno z zvonikom vred. Jez je tudi zadobil poškodbe. Podrobnejše opisovati nima pomena. Polje je neobdelano, seno je pa po-košeno. Pri odhodu iz Renč so na ju po-lentarji pričeli pozdravljati z granatami.
Ako Bog da, da se vrnemo še pi-ed pomladjo domov, bodemo deloma obvarovali vsaj trte, tudi polje in seno-žeti bi se dalo kmalu spraviti zasilno v stari red. Glede popravljanja in postavljanja hiš, o tem se še ni meniti; to delo bode šlo od rok, kot da bi žgal, saj smo pač vendar v Renčah v pretežni večini skoro sami zidarji. — Pozdrav vsem Renčanom!	Stepančlč, župan.
z mM gora.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Računski podčastnik Fr. Bizjak.
Kjer so ležale pred tremi meseci še ogromne plasti snega, se beli sedaj v solncu sivo kamenje. Dež m vroče nebo sta ga tako zbrusila in nazobčala, da čutiš odpor, ko odtrgaš roko, ki si jo položil nanj. Tu-intam štrli iz kamnitih plasti redko grmičevje borovcev, vmes sc bleste kakor živi oglji šopki rdečih gorskih rož. Med skalami iščejo črede konj redko pašo. Kamor daleč nese oko, ista pokrajina, enake gore. Prav tako smo si predstavljali včasih puščavo.
Kakor GMi io na vrhove apnenih gora visi nad nami svetlojasno nebo, ki ga zdaj-mzdai posujejo obrambni tooovi z venci
belih oblačkov, ki pa izginejo z letalom vred, ki so ga zasledovali pokajoči šrap-neli. Zlasti pa ljubijo letalci jasno nebo, pokrito semintja z oblaki, med katere se znajo izvrstno skriti, da pridejo ravno na nasprotnem koncu na jasno, kakor si misli sovražnik. S tem uidejo grozečim strelom obrambnih baterij in jim vzamejo nekaj časa cilj. Preden pa se topovi prilagodijo novi smeri, je letalo že daleč proč, in ko ga granate zopet ogrožajo, ponovi igro.
Če pa svetlo nebo zatemni, tedaj pa izbruhne skoro redno vihar, da mu ni primere v dolini. Strela za strelo grmi v belo kamenje, grom stresa gore, dokler se neurje ne razvije v točo in konča z nalivom. Za nevihtami pa pritisne mraz, da imajo male železne peči dovolj opravka, ugreti mrzle sobe — v juliju. A že čez malo ur blesti zopet jasno solnce.
Zemlja kaže vsepovsod sledove lanskih bojev. Posamezni strelski jarki in podrte kaverne, množine bodečih žičnih ovir se vlečejo preko hribov in jih križajo. Po manj »obljudenih« krajih se dobe še cele laške granate, ki se niso razpočile, ovoji šrapnelov in ročnih granat, kosi železa in celo prazne puškine patrone leže med skalami. Vmes pa zijajo široki lijaki, ki so jih izkopale težke grmite. In grobovi, naši i sovražni...
Sicer so pa gore pusle in otožne, brez življenja. Vse, kav biva in se ubija tu, je prignala sem vojska.
Ako bi kdo zašel sem v višino 2000 metrov, bi cstrmel in se čudil: Široke bele ceste se vijejo iz doline Ir. gredo še više. Po njih drve avtomob!'i in vozovi drug za drugim, pretežna večina težki tovorni, pa tudi osebni. Seveda živahni promet Lahcm ni všeč: od časa do časa zagrmi za bližnjim hribom, granata ali šrapnel prileti v kamenje, se razpooi ali pa tudi ne. Pa kdo bi se menil za take malenkosti! Ceste tako ne zadene. Ob cestah in kritih krajih so se razvila cela mesta. Vrste lesenih koč stoje ob straneh, se naslanjajo ob hribe, sa-mujejo naokrog. Celo preproste, a okusno sestavljene cerkvice ne manjka. Vstopiš v eno izmed koč. Na sredi sobe pred »glavnim oknom« pritrjena miza, lesena klop ali stolci iz desk, na strani »večnadstropna« postelja, to je dve do tri postelje druga nad drugo, kakor v ladjinih kajutah, mala železna peč s cevmi, po stenah pribite stolice tvorijo celo »pohištvo«. Obkrasje sob sestoji iz različnih šopov in šopkov gorskih cvetlic v najmodernejših vazah — v praznih laških granatah in malih šrap-nelih. Planinke in rdeči gorski ravš prevladujejo. Stene so iz močnih desk, prevlečene znotraj in zunaj z črno lepenko.
Preko kamenitih teras se vspenja skokoma žična železnica, viseča na številnih vilastih stebrih. Neutrudno se vrte na njih kolesa, po katerih se poganja v daljo jeklena vrv, noseča lahke vagončke prav do bojne črte, na drugi strani hiti vrv zopet nazaj: velikansko vrtenje preko gora in prepadov. Glavna žila je to, ki dovaja hrano in druge potrebščine našim junakom. Na drugi strani pa brzi v ozadje nerabna tva-rina, ki dobro služi tovarnam: laške granate in ovoji, uplenjeno orožje, staro želez-je, obleka, najrazličnejše kovine v vseh izdelkih. Tudi vojaki se vozijo, sicer je mali voziček na vrvi malo neprikladen sedež, a nevaren ni. Spodaj po cestah pa drče težki avtomobili streliva in orožja, večji deli, ko-jih teže ne zmore žica.
Hribi in doline so prepredene z žicami kakor s pajčevino: električni tok oskrbuje luč in goni stroje, brzojav in telefon nosila nujna sporočila vsevprek. — Iz doline peljejo sem gori v višino vodovodne cevi. močna tlačilka potiska vodo na gore. Tako je preskrbljeno za vse.
In moštvo je veselo in zadovoljno. Ob večernem počitku pa zapojejo gosli preko skalovja, pridruži se jim harmonika in vesele pesmi zadone — seveda bolj tiho — v dolino.
Pri vrtojfiensKlU Depcili v MelllKl na Doeniskem.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Na prijazno povabilo in z željo, da bi videl vsaj nekaj vrtojbenskih beguncev, šel sem v Metliko.
Lep nedeljski popoldan je bil, ko sem izstopil na prijazni metliški postaji. Solnce je sijalo in vse naokoli bohotno brstelo in zelenelo, — vse drugače, kakor par postaj prej, kjer je bila grozna slika strašnega opustošenja po toči in neurju, o čemer je bilo že pisano v »Slovencu«.
Bil sem prvič v Metliki. Vtis je bil veličasten, katerega je napravilo to prijazno mestece, »orlovo gnezdo«, na me. Spomnil sem se groznih turških navalov, ko je naša Belokrajina toliko trpela, spomnil sem se vseh onih pripovedk in pravljic o teh krajih, kateri so bili branik za evropsko kulturo . . .
Ta lepi kraj, ti prijazni ljudje, med njimi preč, g. župnik in preprijazni gospod župan so sprejeli naše ljudi prav prijazno.
Naš gospod vikar, preč. g. Edv. Mcž-naršič, je zbral kakor koklia nekai svoie
razpršene družinice in jih ima v tem varnem ksaju; za nje skrbi in se trudi, tako, da ga ne morejo Vrtojbenci zadosti pre-hvaliti .
Videl sem na lastne oči, da naša nesrečna Vrtojba je imela oziroma da ima res pravega dušnega pastirja.
Do zadnjega je vztrajal v Vrtojbi, zadnji je bežal med granatami in ognjem, pu-stivši vse svoje imetje. In edina skrb mu je zdaj, da skrbi za svojo begunsko kolonijo, zraven pa tuhta in skrbi, kako bo najboljše po vojni.
Metliška kolonija beguncev, med njimi je tudi naš zelo priljubljeni gospod naduči-telj Ivan Zorn z gospo, je tam zelo zadovoljna. Vsi pa govore o onem lepem času, ko se vrnemo v Vrtojbo. 0 tem povsod govore tako, kot o nečem samoumevnem, tako sigurnem, kakor o smrti, katera je neizogibna. Govore, kako bode lepo, ko bodo zopet pod domačim krovom, na domači zlati zemlji — a da jih ne bode zopet zatiral Italijan.
Dal Bog kmalu — —
Kako drugače se počutijo begunci v drugih nemških krajih n. pr. v Steinklam-mu, Aschbachu i. t. d. Iz Aschbacha mi pi-ie bratranec, da jim domačini ne dajo nič, da jih grdo gledajo in da že od daleč kričijo »niks, niks«, ko se približujejo kateri hiši . . .
Ali smo tudi mi tako govorili agentom in prekupčevalcem iz tistih nemških krajev, ko so hodili po naše sočno sadje, naše rujno vince in bogateli z našimi žulji, ali smo tudi mi jih podili od hiše?! O, slovenska — neumnost!
Že zdaj, rojaki v tujini, pripravite načrte, kako bomo po vojni delali samostojno, brez tujih agentov in prekupčevalcev!
Pozdrav!
Vrtojba II.
Bosanci pri nas.
(Izvirno poročilo »Slovencu.«)
Bilo je meseca decembra 1916. Noč ln tema se je bojevala z dnevom in svi-tlobo, jesen z zimo, Avstrija s svojo zaveznico Italijo. Dež je lil. Sneg je nale-toval vmes ono noč, ko so junaški Bosanci odhajali na bojišče in prihajali zopet z bojišča.
Vse je bilo na vodi, blata do kolen vsakemu možu, noč temna. Kakor smrt. Zadovoljen je vsakdo bil, samo da je bil pod streho; kajti dež je curkoma lil, vmes je naletaval sneg. Okrog 1. ure popolnoči se zasliši po vasi hrum in šum. Bataljon dobi povelje: »Pod streho, kamor kdo more!«
V našo hišo se vsuje nebroj Bosancev, od katerih se je vse cedilo. Zasliši se rožljanje orožja, težke vzdihe, glasne klice trudnih mož. Kakor čebele se vsipljejo skozi ozka in majhna vrata. Očetje in sinovi in bratje naši so Bosanci. Po stopnicah se pehajo drug drugega navzgor. Že so zgoraj pred vrati, kjer spijo naši otroci in ženske. Kaj bo sedaj, sva se vprašala z bratom, ki sva bila v spodnji sobi. Razlega so glas vsevprek: ajdi napred! Ajdi na-pred! Odmeva se pa nazaj: Ne mogu, ne mogu! Mlajši kažejo svojo nejevoljo, stari pa svojo izkušnjo v trdih bojih. In zopet silijo mladi: napred! napred! Odmeva se zopet: Ne mogu! ne mogu! Nejevolja in rožljanje raste, izmed šuma se pa razlega: Ajdi napred, otvori duri! Tedaj sva z bratom pričakovala neprijetnih zapletljajev. A od zgoraj dol se že odmeva z votlim in rezkim glasom: »Neču, neču, makar da krep-neš! Tu je dieca, tu so civilisti.« In pra-šanje je bilo častno rešeno, naša slutnja pred zlom je izginila. Junaki so polegli po stopnicah kakor in kamor je kdo mogel. V hiši so pa zanetli štiri ognje kakor štiri kresove in ogrevali in sušili svoje trudne in premočene ude.
Drugo jutro ob svitu smo vstali v mnenju, da ne dobimo niti stvarce več na mestu. A kako smo se motili. Mleko na omari je na svojem mestu, kruh v omari nedotaknjen.
Priznati moramo, da smo imeli pred vojsko veliko predsodkov. Velike predsodke so imeli naši ljudje tudi o Bosancih. Njihov fes je vzbujal strah malim in velikim, posebno pa ženskam. Sedaj pa, ko smo spoznali njihovo zlato srce, so izginili vsi predsodki. Sploh jih našo ljudstvo ne imenuje več drugače kakor »bratko moj« vsakega Bosanca. Izrek: »Spoznavaj samega sebe in druge ljudi« se v tej vojski dan na dan vedno bolj izvršuje in bo prinesel tudi svoj zaželjeni sad, da se bomo spoznali med seboj.
Kranjski! procesijo.
V dobi med Veliko nočjo in Bin-koštmi je nastala namali drugačna govorica v stari nekdanji škofijski stolici v Krki na Koroškem, Vsepovsod se sliši »Kranjci pridejo«, ali včasih tudi
tiho vprašanje, če jih bo zadržala vojska pri njih starodavni šegi.
Kranjska procesija sega daleč nazaj v preteklost; tajna bojazen sili ljudi, da ne opuste svojega običaja; zakaj pripoveduje so, da se je bila nekoč ta procesija opustila, pa je bila v istem letu vsa letina uničena, vse je bilo pokončano, kar se je bilo posejalo in posadilo in kakor prokleta je bila pokrajina. In tako prihajajo Kranjci leto za letom k sv. Hemi v Krki na Koroškem.
Kar naenkrat se zasliši izredno zvonenje. Bim, bam, bam, bam — bim, bam, bam, bam, pojo zvonovi po taktu. Evo, zdaj prihaja po prašni cesti procesija, vtopljena v molitev in prepevaje slovenske pesmi. Ženske imajo na glavi rumene rute in se razlikujejo od »slovenske procesije«, pri kateri nosijo ženske bele rute. Blažena Hema ori sedaj iz postarnih in mladih grl ter odmeva od sten slavnega božjega hrama. Nato oznani župnik svojim rojakom nadaljni red procesije.
Na desni strani velikega oltarja stoji soha svete Heme v naravni velikosti, oči ji plavajo preko vsega v daljno daljavo. Na glavi ima visoko moleč pajčolan. Poleg nje na levi strani stoji soha njenega moža Ljudevita v črni romarski halji. Zdaj vzdignejo možje podobo svete Heme ter jo neso skoz portal na pokopališče in skoz Krko. Pi'ocesija se vrača proti pokopališču. Pri vratih posadijo soho z nosili na tla in sedaj se bliža romar za romarjem zatopljen v molitev sobi, poklekne in začne v trdili cestnih tleh pod nosili kopati jamico in devlje prst skrbno v robec, a pri tem pazi posebno, da ni kamenja vmes! Nakopano prst potrese doma po njivah, travnikih in vrtu. Sedaj pride blagoslov. Vsi romarji in ro-marice pokleknejo krog velikega oltarja in duhovnik se dotakne s prstanom sv. Heme oči vsakega posamičnega ter moli molitve, kar je neki dobro proti vsem očesnim boleznini. Obenem gredo drugi doli v kripto, ki je s svojimi 100 stebriči in oltarčki veličastna. Tam je tudi grob sv. Heme. Nad grobom se dviga oltar iz marmorja, v njem marmornata soha, ki predstavlja smrt sv. Heme. Na desno stoji v pajčolan zavita ženska, ki ima obličje in tančico izklesano iz marmorja.
Poleg tega oltarja v kotu stoji kamen, lepo okrogel in zgrajen tekom let. Na tem kamnu je neki sedela sveta Hema in gledala, ko so zidali samostan. Današnje dni pa živi med ljudmi govorica, da se take želje vse uresničijo, katere nosi romar v srcu, ki sedi na njem.
In zopet zaori jasna pesem v veliki romarski cerkvi. Vsi Kranjci klečijo in gredo po kolenih med molitvijo in pesmijo krog krasne sohe sv. Heme v velikem oltarju. Pri tem se obleke dotikajo s. prsti ali pa jo poljubljajo. To ponavljajo tudi pri podobi sv. Ljudevita. Poleg glavnega oltarja stoje tudi štiri velike sohe evangelistov v nadčloveški velikosti. K enemu izmed njih se bližajo romarji in polagajo nanj svoje klobuke, a pri tem gledajo zaupljivo in spoštljivo sv. apostola. Glava tega apostola je pa tudi vsa rjava, ker je že vse zlato oguljeno z nje. Oltar v Krki se blešči v najlepšem zlatu od tal pa gori do samega stropa.
Ko se znoči, pozaspijo pobožni romarji po skednjih in hlevih blizu samostana. To je presneto slaba postelja po dolgi osemdnevni poti iz Kranjske dežele. Pa so vendar vsi veseli in prepevajo pozno v noč svoje domače slovenske otožne pesmi, dokler ne utihne zbor za zborom v stari škofijski stolici. A že ob štirih zjutraj je zopet vse na nogah. V kripti je vse polno pobožnih romarjev, kakor za časa prvih kristjanov. Kar je v kripti klopi, so kmalu vse polne pobožnih romarjev, drugi klečijo po tleh, ta ali oni se pa naslanja na steber ali želzno ograjo. Lahno se spaja s harmonijem pesem moških in ženskih pevcev. Bere se maša za mašo in pobožni kranjski romarji prebirajo s svojimi žuljavimi rokami jagodo za jagodo na rožnih vencih.
Taka romarska pot je nekaj lepega, polna žrtev, pomanjkanja in naporov, ter priča o velikem zaupanju in pravi od srca prihajajoči pobožnoeti Slovencev. Ob devetih dopoldne odhaja od tu romarska četa čez Višarje domov, kamor prispe v teku 10 ali 12 dni. In v Krki zavlada spet skoraj grobna ti-hota.
Kmelske pritožbe.
Slovenski Gospodar« piše: V Avstriji vlada še vedno po mačehovsko postopa s kmetskim prebivalstvom, dasiravno je ravno kmet doprinesel v tej vojni največje žrtve. Ogrski kmet ima vedno prednost pred avstrijskim, kakor da bi bili OsJri bolj zanesljivi branilci domo-
vine in bi bili več žrtvovali kot Avstrijci. Vsi vemo, da je ravno narobe res. Največja krivica se nam godi pri določevanju cen.
Te dni čitamo po listih, da je vlada določila v Avstriji sledeče cene za žito: za meterski stot pšenice ali pire 40 K, rži 40 K, ječmena 37 K in ovsa 36 K. Za soržico ali mešano žito velja cena, ki je določena za najcenejšo vrsto žita. Kdor odda pšenico ali rž najpozneje do dne 15. novembra t. 1., dobi vrhutega še nagrado(!) po 2 K za vsak metrski stot.
Na Ogrskem pa so določene za žito cene od 48 do 52 kroni Razlika v cenah znaša 12 do 14 kron!! Ali je to pravično!
Na nekem zborovanju na Dunaju je rekel načelnik »Središča za varstvo kmetijskih koristi«: »Položaj našega kmetijstva se je med vojno vedno slabšal in je stališče tega sedaj postalo nevzdržno. Vse druge koristi so povsod bolje zastopane kot kmetijske. Danes igrajo socijalisti povsod glavno vlogo, in to še posebno v vladnih vojnogospodarskih posvetih. Po eni strani vlada brezvestna agitacija, po drugi kapitalizem. Naš kmet pa tiho doprinaša žrtve na krvi in na blagu, delati mora težko tlako, tarejo in vežejo ga razne ostre oblastvene odredbe. Kmeta se tepta z nogami, drugim se dovoli vse!« Govornik izjavi, da se pri nas vlada upira določiti cene, ki bi bile primerne večjim stroškom, ki jih ima kmet s pridelovanjem, med tem ko se na Ogrskem brez vsega nadaljnega to izvrši in se morajo zato stekati milijarde našega ljudskega premoženja na Ogrsko. Naši državni zavodi plačujejo po 200 K za 100 kg ogrskega ovsa. Tako vendar ne more iti dalje.
Enako je pri cenah za seno, katero se plačuje pri nas po 17 K za 100 kg, med tem pa se plačuje seno v Budimpešti po 62 K za 100 kg!! Naša zahteva je, da se naše cene uredijo sorazmerno kakor na Ogrskem, kakor tudi da se pri prodaji loči naše in ogrsko blago, da se v mali trgovini določijo popolnoma enake cene in se s tem onemogoči prodajati avstrijsko blago za ogrsko.
Naravnost vnebovpijoča krivica pa se godi avstrijskim kmetom glede oddaje živine in določitve cen naši živini. Pri nas v Avstriji cene živini znižujejo, na Ogrskem pa zvišujejo. Za živino ni na Ogrskem ne rekvizicije, ne uradnih najvišjih cen. Madžari ne vedo, kaj je prisilna oddaja živine; na Ogrskem je promet goveje živine popolnoma prost. Dočim pri nas plačujejo najboljše vole po 2 K 80 v do 3 K 20 v za 1 kilogram, dobi n. pr. Madžar v okraju Sze-gedin za stare bike 4 K 90 v, za suhe 4let-ne vole 4 K 25 v, za stare izdojene krave 4 K 50 v, stare suhe krave 3 K 75 v, suho drobnjad 2 K 70 v, enotne svinje na paši 8 kron, petmesečne prasce 10 K 1 kilogram žive teže. Ogrska zahteva za bore količino žita in moke, ki ga pošlje k nam v Avstrijo, naše seno, da tako more vzdržati število svoje živine. Iz statistike je razvidno, kakor poroča dunajski list »Zeit«, da je Ogrska število svoje živine v zadnjem letu povečala, dočim se je količina živine v Avstriji, posebno na Slovenskem Štajerskem in Kranjskem vsled prisilne oddaje zmanjšala za približno polovico.
Na Ogrskem se ne samo poljedelsko, ampak tudi druga ministrstva zavzemajo za kmeta. Dočim se pri nas vsak sodnik, posebno mariborski in ptujski, trudi obsoditi kmetico, če je prodala jajce za vinar višje, ali ki se brani oprostiti poštenega kmeta, če ga je kdo ovadil, da je prodal vino po 3 K, (veliki vinotržci pa ga smejo svobodno prodajati po 4, 5 in celo 6 K), je izdal ogrski pravosodni minister odredbo, da se malih in srednjih kmetov sploh ne sme obsojati radi draženja, ako prodajna svota ne znaša več kakor 5000 K.
Na Ogrskem dobi kmet pšenične otrobe po K 8.25 100 kilogramov, pri nas pa ovsene po 43 K, pšeničnih pa sploh nikdar ne vidimo. Na Ogrskem je izdalo honved-no (domobransko) ministrstvo odlok, da se mora samostojne kmete, ki nimajo nobene moške moči pri hiši, katera bi bila v stanu voditi gospodarstvo, za čas od 15. marca do 15. novembra oprostiti vojaške službe. V Avstriji se pa oprostijo črnovojniške službe, kakor je rekel poslanec Brenčič v svojem govoru, mladi gledališki igralci, mesarji, prekupci, trgovci in enaki ljudje, a kmetje ne!
Tega vsega pa je krivo, ker kmetski živelj v sedanji Avstriji nima več tiste moči, ki mu gre. Pri osrednji in pokrajinskih vladah prevladujejo meščani, veletržci, tovarnarji in socialni demokratje. In ti ljudje se še samo norčujejo iz kmeta in zahtevajo od njega živil, davkov in krepkih sinov vojščakov. Avstrija dobiva v zadnjih desetletjih z ozirom na svoj politični ustroj vedno bolj značaj industrijske države, kmet pa je potisnjen ob stran.
Neznani vojni ujetniki.
Poizvedovalni urad za vojne ujetnike na Dunaju nam je sporočil imena sledečih vojnih ujetnikov na Ruskem, Laškem in v Srbiji, doma s Kranjskega, katerih svojci se vsled pomanjkljivega naslova tuuradno ni-
so mogli izslediti. Tozadevna poročila daje poizvedovalnica Rdečega križa v Ljubljani, II. državna gimnazija, soba 53: ? Be-rini Pietro, Lir 27, star ? let, pristojen ? pešec Bradacz Anton, Lir 27, star 21 let, pristojen ?; ? Beč Franc, Lir. 27, 21 let, pristojen Pristava. ? Babič Anton, p. p. 17, star 35 let, prist. Trebelno; Beletz Ivan, p. p. 27, star ? let, pristojen Kamnik. Bi-guseh Andrej, Lir 4, star 28 let, pristojen Radovljica. ? Debevc Alojzij, p, p. 17, star 23 let, pristojen Ig, Kranjsko. Dolinšek Ivan, 3. Sap. bat., star 25 let, pristojen Kamnik. Dolinček Franc, p. p. 17, star 20 let, pristojen Šent Jurij. ? Eppich Karel, p, p. 40, star 20 let, pristojen Ebenthal. ? Fi-geli Josip, Lir 27, star 39 let, pristojen Št. Peter. ? Ferjančič Florijan, p. p. 17, star ? let, pristojen Mauče, Vipava. F^rtsoci Andrej, p. p. 27, star 39 let, pristojen Opčina Kranjsko. Groizdek Anton, p. p. 17, star ?i let, pristojen Št. Jakob. Ferbežan Anton, p.: p. 99, star ? let, pristojen Prečna. Goja Mihael, p. p. 17, star 24 let, pristojen Št. Pe? ter, Kranjsko. Pešec Gams Ivan, Lir 4, star
33	let, pristojen ? Pešec Gabriel Anton, pp. 81, star 20 let, pristojen na Dunaj; ?i Jaklitsch Franc, pp. 17, star 25 let, pristojen v Kočevje; ? Jurečič Ivan, pp. 27, star 25 let, pristojen v Zavode; ? Jarc Josip, pp. 17, star 31 let, pristojen ?; ? Javornik Josip, pp. 17, star 22 let; pristojen ?; podčastnik Juvan Vincenc, pp. 17, star 28 let, pristojen ?; ? Jarc Franc, lov. bat. 20, star
34	let, pristojen v Sv. Gregor; ? Jurajevič Marko, Lir. 17, star 29 let, pristojen Ključi, Kranjsko; korporal Jelič Ivan, Sapp. Baon 5, star ? let, pristojen v Brinje; ? Kon-da Anton, Lir. 17, star 28 let, pristojen v ?; pešec Kramar Rudolf, pp. 17, star 22 let, pristojen ?; korporal Kerstein Janez, Lir, 27, star ? let, pristojen ?; ? Kobal Peter, Lir. 27, star ? let, pristojen v Idrijo; pešec Kropiwsche Gregor, pp. 17, star 23 let, pristojen ?; ? Klanšček Leopold, Sapp, Baon 3, star 29 let, pristojen v Gornje Ce-rov,o; ? Kurs Ivan, pp. 17, star ? let, pristojen v Št. Janž, Kranjsko; pešec Kurent Martin, pp 17, star 21 let, pristojen v Št. Janž, Kranjsko; pešec Knez Ivan, pp. 17, star 29 let, pristojen v Št. Janž, Kranjsko; praporščak Cotso Petko, pp. 17, star 31 let, pristojen .v Borovak; pešec Kralj Janez, Lir. 27, star ? let, pristojen v Zagori-co, Dolenjsok; ? Kniezovič Urban, ?, star ? let, pristojen v Novo mesto; ? Krahl Janez, Lir. 27, star 40 let, pristojen ?; ? Lee-ben Jan, pp. 17, star ? let, pristojen ?; ? Lindyicz Ivan, pp. 17, star 23 let, pristojen ?; pešec Lamp Edvard, pp. 7, star ? let, pristojen ?; korporal Lach Ivan, Lir. 3, star 40 let, pristojen v Mengeš; pešec Lindič Anton, pp. 17, star 26 let, pristojen v Št. Janž; pešec Lindič Anton, pp. 17, star 27 let, pristojen v Št. Janž; ? Liegl Rudolf, pp. 95, star 27 let, pristojen v Ebenthal; ? Martinezicz Franc, pp. 17, star 34 let, pristojen ?; narednik Močnik Hans, pp. 17, star 28 let, pristojen v Sv. Križ; ? Mer-cher Alojzij, Lir. 27, star 29 let, pristojen v Kočevje; korporal Magdicz Ivan, pp. 96, star 29 let, pristojen v Ogulin; pešec Mo-horc Jožef, pp. 15, star 40 let, pristojen v Begunje; pešec Mile Ferdinand, pp. 17, star 30 let; pristojen ?; ? Mišan Martin Jožef, ?, star 42 let, pristojen ?; ? Oblak Lovrenc, ?, star 32 let, pristojen v Št. Jošt; ? Pokljukar Vincenc, pp. 17, star 27 let, pristojen ?; ? Persycz Ivan, Lir. 27, star 36 let, pristojen na Opčine; ? Plahut-nik Franc, Lir. 27, star 31 let, pristojen v Kamnik; ? Peras Vencel, ?, star ? let, pristojen ?, ? Poslušny Pavel, Lir. 18, star ? let, pristojen v Kočevje; ? Pisek Franc, pp. 17, star 22 let, pristojen ?; ? Perine Anton, ?, star 43 let, pristojen v Račno; podčastnik Racho Tretkoff, pp. ?, star 23 let, pristojen ?, poddesetnik Rottar Franc, pp. 17, star ? let, pristojen ?; pešec Resnik Anton, pp. 17, star 31 let, pristojen v Moravče; pešec Szantner Robert, pp. 27, star 23 let, pristojen v Ljubljano; ? Serbziz Martin, pp. 17, star 34 let, pristojen ?; ? Skwarcza Franc, pp. 17, star 26 let, pristojen ?; pešec Serdječ Ljubomir, pp. 17, star 21 let, pristojen ?; črnovojnik Straitel Josip, pp. 24, star 24 let, pristojen v Kočevje; črnovojnik Stepec Ivan, ?, star 27 let, pristojen ?, ? Stanzer Ivan, Lir. 27, star 26 let, pristojen v Krško; pešec Schenica Jožef, Lir. 17, star 44 let, pristojen v Novo mesto; ? Setina Teodor, pp. 52, star 31 let, pristojen, v Črnomelj; ? Šimac Anton, strelski polk 2, star 32 let, pristojen v Dvor; narednik Snoj Štefan, pp. 27, star 27 let, pristojen ?; ? Suszan Franc, pp. 96, star 26 kt, pristojen v Ogulin; ? Svetan Frano, pp. 17, star 26 let, pristojen v Češnice; korporal Stcmberger Jožef, Lir. 27, star ? let, pristojen ?; ? Seif Rachmit, Lir. 17, star 22 let, pristojen v Dolino; pešec Ste-blai Anton, pp. 17, star 31 let, pristojen ?; pešec Šoln Martin, Lir. 27, star 22 let, pristojen ?; ? Trfila Anton, pp. 17, star 30 let, pristojen ?; pešec Turk Ivan, Lir. 23, star 33 let, pristojen v Vrbopolje; pešec Tomsijk Mihael, črnovojniški polk ?, star 22 let, pristojen ?; ? Urban Ivan, pp. 17, star 27 let, pristojen ?: ? Uranka Matija, pp. 17, star 34 let, pristojen ?. Dalie.
150 vagonov
krompirja ali sadja
gre v skladišče, ki se z malimi stroški da predelati tudi za vilo. Isto ima in ga odda v najem eventuelno proda lastnik An on Maver, ho-tel VEGA, Ljubljana Spodnja šiška, Celovška cesta št. 26.
Vsako množino
dobio zrelih in suhih
lešnikov
kupi Franc Bartol v Medvodah Dve ali tri meblovane solnčne
če le možno s kuhinjo, išče proti dobremu plačilu zakonska dvojica brez otrok za sredi avgusta ali 1. septembra. — Ponudbe pod: Zakonska brez otrok 1950 na upravo lista.
F. ima (prsi v Gorici] Liiiana, Stari trs a .21
Moška ln ženska dvokolesa še s staro pnevmatiko, šivalni in plsaini stroji, gramofoni, električne žepne svetilke. - Najboljše baterijo. Posebno nizke cene za preprodajalce. 1775
Mehanična delavnica na Starem trgu 11 Pošteno dekle in zanesljivo želi mesta
gospodiefe
pri kakem g. duhovniku penzijonistu v Ljubljani, allvžupnišče na deželi z manjšo kmetijo. Izobražena je v vsem gospodriijstvu in šivanju. — Nastop lahko takoj. — Prijazne ponudbe se prosi poslati na upravo .Slovenca" pod znamko „qospodl-nja" 1909.
nove in stare |f|gg)i vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov.
Vinski kame
suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznih vreč kupi vsako množino po najvišjih cenah veletrgovina Anton Kolenc, Celje.	1854 (i)
Čebula-česenj
Makovske-ogrske pokrajine veleprima kakovost, dobro dozorel, trpežen za zimske mesece, oddaja in razpošilja v vsaki množini od 100 kg dalje (prevoz prost tudi razven Kranjske dežele) na trgovce, zavode in bolnice, takoj ter v teku meseca avgusta po v primeru od strani ogrske vlade določenih maksimalnih cenah, prosto Ljubljana, solidno kalkulirano v vrečah po 50 kg, franko vreče, veletrgovina Iv. A. Hartmanna nasl. Ang. Tomažič, Ljubljana.	1912
m		
		
Sprejmejo se
Samostojna, razumna prodajalka,
srednje starosti s kavcijo se sprejme za trgovino z modnim blagom za gospode. Ponudbe pod samostojna" na upravo .Slovenca" do konca tega me-meseca.	1937
Kupi se:	1951
1 pisalni Stroj ohranjen
V najem se vzame:
skladišče, M s« drvarnica
za shrambo kuriva. Ponudbe sprejema iz prijaznosti Ludovik Tomažič, Ljubljana, Katoliška tis^rna.
IPV »«!■*/d nO 1C srcdstv0 za pomlaie-ir i«Jin,y uu<i ien|e ,aSj ki rdeCe svetlc
in sive lase in brade /.a trajno lettmn pobarva. 1 stcklcnica s poštnino vred k 2-70.

Ef-virll-vtfnll rožnata toda, ki živo po.
i rdeCl bleda lica> UCinek ie Cu dovit. 1 steklenica s poštni. „ no vred K	Povzetie I
iS vinariev več. Nnslov za .^cjft
m
-i*
JAN GROLICH, drožerljn pri angelu, Brno 643, Morava.	'J6i5
iz vin lastnegi pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in težkočah v želodcu že več sto-Iptij fdoveč kot krepčilo za ohranitev življenja. RazooSilja 12 !et starega * polllterskc steklenic«* firm; o po ;iošti iia 40 kron, mladega triletnega, čudovito učinkujočega kot bol lajšajoče tfribalno sredstvo pri trganju v udih, 1 pol-literske steklenice za 32 kron; 2 litra vinskega žganja K 28 —
Benedikt Hertl,
graščak, grad Golič, Konjice, Štajer.
u	sni Kurjin oui
1 tm davic in trdi 1 tekom 3 dni
i ninn in l,rp7.
Vam plačam, ako V a-šili kurjih očes, bra-irde kože, s kore-
8 nino in brez bolečin ne odpravi
Cena ločku z jam-• stveniui pismom K 1-75, 3 lončki A 4-50, 6 lončkov K. 7-50. Stotine zahvalnic in priznalnic. Kemeny, Kascfaau (iiassa) t, poStni predal 12/306 Ogrsko. 1042
Blaž Jančar
pleskarski mojster
več let pri tvrdki brata Eberl, se priporočam slavnemu občinstvu kot invalid za stavbena in pohištvena dela.	1890
Delavnica: Oražem, Breg št 6.
Ustan. 1910.
Henrik Weisz
dobavlja po povzetju naslednje čevlje z usnj. podplati v vsaki velikosti. Riziko izključen. Zamena dovoljena. S četrtkom med vojno ni mogoče postreči. Par damskih eevl]ev okolu K 30.—, K 35.-, K 40.—, K 45. -, K 50.—, in K 55. Par čevljev za strapac (bakanci) okolu K 48.—, K 60.—.
L Par čevljev za gospode K 40.—, K 45.—, K 50,—, K 55 —, in K 60. Bakanci z lesenimi podplati par K 25.— . Čevlji za otroke v vsaki velikosti, najnižje cene. 4 škatlje kreme za čevlje
zakon, protokol
za izdelovanje cementnih strešnikov
proti dobremu zaslužku; sprejmejo se tudi taki, ki niso še vajeni in bi se hoteli privaditi, pri tvornici cementnih zdelkov, Anton Cihlar, Ljubljana, Du-ajska cesta 67.	1946
Zahtevajte slovenski cenik!
Naslov: Jos. Peteline, Ljubljana.
Priporoča se tvrdka
JOS. PETELINC
tovarniška zaloga šivalnih strojev.
Stroji v raznih opremah in sistemih, priproste kakor tudi luxus-opreme vedno v zalogi. Pouk v umetnem vezenju brezplačen 1
Ljubljana,	1394
blizu frančiškanskega mostu, levo, ob vodi tretja hiša. 10letna garancija!
Prodam večjo množino
brinjevega olja
Cena po dogovoru. Janez Jenko, Vel.
Mengeš, 95.	1290

PftlRODNf ALKAL/

Zaloge v Ljubljani: A. Šapabon in dulius Elbeft.
vseh vrs» zn urade, društva, trgovce itd.
graver in izdelovatelj kavčuk - štarabilijev
> Dvorni trg št. 1.
cerkveno orod;e, celotne cerkvene ===== oprave itd. -
dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko.
od 1 m dolgosti, 19 cm debelosti naprej,
v deblih in polenih
kupi po najvišji ceni tvrdka
JH P©gsičnikj
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 13.
da sc brez pranja, brez škrob-ljenja ter brez likanja lahko očisti vsak ovratnik in manšete. Dobiva se v vsaki trgovini. Glavna zaloga pri tvrdki
Milan Hočevar
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 30.
Istotam dobivate krtače za ribanje.
1917
Slav. občinstvu in gosp. trgovcem priporočam
slamnate te^I® (SsEne)
in slamnate podplate za v čevlje
katero sem začel izdelovati, tako da ustreženi lahko vsaki zahtevi. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah, prav dobro došla. Naj vsak poskusi! FRANC UERAK, tovarna Slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. 1622
n. a. deželne življenjske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice
c>f> •••: w Matejami, Marije Terezije cesta 12/11
<iyp: sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, otroških dot, rentna '■iMMi *n ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja.
^ Javsn zavel Absolutna varnost. Nizke premije. Najugodnejši pogoji za vojno zavarovanje.
Stanje zavarovanega kapitala K 175,003.000 — Stanje garancijskih fondov K 55,000.000 —
Zavod temelji na vzajemnosti. — Prospekti zastonj in poštnine prosto.
Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. 1831
issaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir. „rujavo mazilo". Mali lonček K 1-60, veliki K 3"— porcijaza rodbino K 9-—. Za loga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem elonu, Ljubljana, Marijin trg. 1520
sprejme za čas vojne zaupno mesto kot poslovodja, blagajnik ali primerno. — Kavcija na razpolago. — Prijazne ponudbe pod »Najboljše reference« na upravništvo »Slovenca".
XK KK
SELENBURGOVfl ULICA ST. 1
TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE
FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE. DAJE PREDUJME NA BLAGO. :: ESKOMPTIRA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE. POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER UVOZ IN IZVOZ VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%. :: VLOGE NA TEKOČI RAČUN PO DOGOVORU.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št 6, za frančiškansko cerkvijo, ^^^^^^^^	sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
Vloge v »Ljudski posojilnici«	_ _ . _ .
so popolnoma varno nalo-	iSj lj O/
žene, ker posojilnica daje	I JB fa
denar n3 varna oosestva na	; ^P / U deželi n v mestih.
——....................._.	brez odbitka renfncga davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike,
tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krorie 25 vinarjev na leto.
Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo m razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskornptujejo najboljše.
Rezervni zakladi znašajo okroglo en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 milijonov kron.
KUPUJEM
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
v ceni okolo 3000 K ali malo čez v pri mernem kraju. — Ponudbe pod:
Dr. Valjavec, Dunaj IV. Johann Strauss gasse 39.	191Ž
DAVORIN ROVŠEK
pr< i fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a,
Ustanovljeno I. 1893,
Ustanovljeno I. 1893,
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Dovoljuje članom posojila protI	I"™ poroštvu, zastavi žš¥&!enlskšfo poŠte, ® @
posestev, vrednostnih papirjev ali	I
zaznambi na službene prejemke,	S
Vračajo se posoji.a v 7>/2, IS aDi 22'/, leiih v od.	|
sekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.	3
Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani,	f
Kongresni trg št. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila.	| |
Zadruga sprejema tudi hranilne	| 1
vloge in jih obrestuje po 4'/4%.	| f.
DruStveno lastno premoŽenje znaša koncem Jeta 1915	1 »
519.»48*40 kron. D-sležaikov je bi.o koneem leta 1315	tf
1924 s 15.615 deleži, ki representu.ejo jamstvene	| glavnice za 6,089.850 kron.
Tehnična pisarna	2780
za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konc. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč, gozdov in posestev.
HHH
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. PrO' dajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Pre vzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena.
Najboljši in najpopolnejši so le
povsod	£3i»flkl<idS	*»&«*<» S m povsod
hvaljeni in gf|9f| 0gW9|Ml	ffm|]i hvaljeni in
priljubljen? A	® eMMfi	&#3S 3#,|i priljubljeni
enako
Puchova vozna	kolesa
a prima pneumatiko, enaki kot pred vojno. Samo	»	„ „„ ___ Samo
g^^iii^giiiiiifa^iiKii^Mii^^^ gggg&g tini^ |§§§||f|p
■i—im-mIji..—». mmmttMMsrnmaB»tsrrz^xjz7semsBT ■mmmmMmmmmammmmmmmmmm
Ne puščajte otrok samih, da se požari omejijol
nTirriinriinM>i»nBniwiii n—i »ii iiiiiiiiiuiiiiiii i nini—m« i..... "
specialna trgovina s šivaln. stroji, kolesi ter zraven spatlajočimi deli Ljubljana, Sodna nI ca 7, poteg juslične paiače,
kupi vsako množino franko vagon
Zavarovanja sprejema proti požarnim Škodam s l, raznovrstne
Žj	Izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vse pre-
H	mično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako;
I	3. vse poljske pridelke, žita in krmo j 4. zvonove proti prelomu :
|	5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge
I	kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor
h	tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od
|	katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad in udnine, ki so znašale l. 1912, 673.356 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913 na 735.147 kron p 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, | tembolje bo raste! zaklad.
Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-I r?štvo v Celju in na Proseku, kakor tudi po vseh iarah na-| siavljeni poverjerikL
|	Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje Izplačilo.	1439
* JMe puščajte otrok samih, da se požari omejijol
i.'iMg«:iMM»«ii»iiii»-iiBTr.'. 1 || | ,lV-----r-r-.-r- . .j.jmirnih.j.lu._____________________—
Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen.
Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154.
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboijši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.	1914
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6
Tisk »Katoliške Tiskarne
Izdaja konzorcij »Slovenca
Odgovorni urednik Mihael Moškerc.