X
NOVEMBER 1959
ŠTEV. 11
Mimo grobov greš
mati — pošto j!
Tu spim tak tih — tvoj sin!
Mati! Moj grob je lahak —
ne žaluj!
POROČILO TISKOVNEGA REFERENTA PRI ZVEZI SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV ZA OBČNI ZBOR 5. septembra 1959 v Torontu v Kanadi
Dragi soborci!
Kot odbornika glavnega odbora ZSPB Statut tudi mene terja, da podani svoje poročilo za občni zbor.
Kaj naj poročam, da zadostim svoji dolžnosti, kaj naj poročam, da boste vi, ki ste se občnega zbora udeležili, izvedeli kaj novega, veselega in spodbudnega v zvezi z našim protikomunističnim tiskom.
Žal, takega poročali nimam. Saj vi sami vidite, kaj smo izdali, saj vi sami vidite naše glasilo „Vestnik“. Vi sami lahko presodite in sami lahko ugotovite našo revščino.
Kljub temu, da se s svojim tiskom ne moremo pohvaliti, smo lahko veseli, da imamo vsaj „Vestnik“. čeprav je skromen in še vedno precej neredno izhaja, je tisti naš organ, ki nas osvežuje, ki nam prinaša poročila o našem delu in osvetljuje posamezne dogodke naše borbe proti komunizmu.
Lansko leto smo vam obljubili za 15-letnico tragedije na Turjaku, TUR' JAŠKI ZBORNIK, ki smo ga hoteli izdati v spomin vsem, ki so takrat darovali svoje življenje v borbi proti komunizmu.
Zbornik ni izšel iz preprostega razloga, ker se nekateri niso strinjali v par malenkostih.
Morda si vi sami zastavljate vprašanje: zakaj je naš tisk tako šibak?
Vzrokov je več.
Prvi je ta, da je večina borcev in skoro vsa politična emigracija postala skoro popolnoma nepismena. Saj smo prišli že tako daleč, da skoro nismo več sposobni napisati poštenega pisma. Ako se nam slučajno ljubi, kupimo že natiskano voščilnico in se nanjo podpišemo. To je pri mnogih edino pisanje. Kako naj potem zberemo svoje misli, se poglobimo v preteklost in nekaj napišemo? .
Drugi vzrok je v tem, da so mnogi prepričani — zakaj, ne vem —> da je najbolje, da na vse kar pozabimo, ker pač naša borba ni bila zaključena z zmago. Seveda je jasno, da človek s takim mišljenjem ne bo napisal ničesar-
(Nadaljevanje na 3. strani ovitka)
ČE BI BILI DOMA...
GORE CVETJA BELIH KRIZANTEM BI NASULI NA GROBOVE NAŠIH BRATOV IN Z RDEČIMI NAGELJNI BI JIH OBROBILI, Z MODRIM TRAKOM PREPLETENIMI. IN VSA NAŠA LEPA DOMOVINA BI
bila kakor velika bela
KRIZANTEMA, PRIPETA NA STROHNJEN E PRSI JUNAKOV.
ČE BI BILI DOMA ZA VERNIH I)UŠ DAN...
JESENSKI VETER JE RUMENEGA LISTJA NASTLAL, KAKOR KUPE ZLATA NA Z MAHOM PORAŠČENE GRAPE, NA ZASUTE 'ROVE IN JAME.
TAKO SPOKOJNA JE PESEM JESENI NAŠIH GOZDOV IN RUMENO LISTJE NENEHNO ŠEPETA VEČERNI SEN NAD GROBOVI ŽRTEV POBITIH
SVOBODA SVOBODA SVOBODA...
161
k.
PRED DVAJSETIMI LETI !
FR. GRUM, USA
Letos 1. septembra je minulo 20 let, odkar se je pričela zadnja svetovna vojna, ki je trajala skoro 6 let in terjala milijone in milijone človeških žrtev, Namesto svobode je premnogim narodom prinesla novo razočaranje — novo suženjstvo. Kako so se dogodki odigravali pred to vojno in kak je bil potek, je sedaj že skoro pozabljeno, stara generacija skuša pozabiti tiste strašne dni — strašna leta, medtem ko mlajša generacija sploh ne ve mnogo o vsem tem. Morda ni nespametno, ako danes po 20 letih na kratko pregledamo najt važnejše m<*nente, ki so privedli do vojne, zlasti še, ker smo ravno mi Slovenci bili temeljito prizadeti, tako med vojno samo, kakor po njenem koncu. Brezdvoma je začetek vojne bil tisti moment, ki je za našo domovino postal začetek suženjstva, ki še danes ni končano.
Svetovno politično ozračje je v letu 1939 postajalo vsak dan bolj napeto. Nacisti so ošabno rožljali z orožjem in pretili vsej Evropi. Anektirana je bila Avstrija, zasedena je bila češka in samo vprašanje časa je še bilo, kaj se bo zgodilo s Poljsko. Diplomati so izmenjavali pisma, konferenca je sledila konferenci, vsak je skušal reševati sebe. Angleži so se pogajali z Rusi za podpis nenapadalne pogodbe, nacisti so jih prehiteli in sami podpisali tako pogodbo z Rusi. V zgodnjih jutranjih urah 1. septembra 1939 so nemški vojaki, preoblečeni v poljske uniforme, inscinirali napad na nemške obmejne straže, na kar je Hitler z vsemi silami navalil na Poljsko. Anglija je bila zaveznik Poljske in prav tako je bila Francija, zato je Anglija še isti dan napovedala vojno Nemčiji in nekaj ur nato je isto storila Francija. DRUGA SVETOVNA VOJNA se je pričela.
Neposredni razlog je bilo nesoglasje zaradi Danzinga. Kljub temu, da je situacija bila silno nejasna v tistih dneh, smemo trditi, da je bilo več namigov, ki so direktno vodili na vojno, in to: Situacija v Mandžuriji, Abe-siniji, Avstriji in češki. Dogodki v teh deželah so dokazali, da je med svetovnimi silami bila needinost in še več nemoč, da bi reagirali v pravem času in na pravem mestu. Vse to je vodilo vodo na Hitlerjev mlin, ki je bil prepričan, da Anglija in Francija v vojno ne bosta šli zaradi Poljske, Ruse si je pa zasigural s pogodbo.
Poglejmo, kako so zapadne sile reagirale na razne overture odigrane pred zadnjo vojno. Septembra 1931 so Japonci začeli z nemiri v Mandžuriji, katero so končno osvojili. Kitajska je prosila pomoči in zaščite pri Društvu narodov. Rezultat: Japonska je enostavno izstopila iz Društva in konec. Ameriški zunanji minister je pozval svetovne sile za skupno akcijo, vendar zamanj, nihče ni hotel migniti s prstom. Dalje, leta 1935 Mussolini napade Abesi-nijo. Gotovo je, da sta tako Francija kakor Anglija postali oprezni zaradi laškega ekspanzionizma, saj se je nemir začel v njihovi interesni sferi. Fran-
cija se ni zedinila z Anglijo in vse kar je bilo storjeno, je bilo to, da je Društvo narodov napovedalo gospodarski bojkot napram fašistom. Prvi Hitlerjev marš je bil leta 1936 v demilitizirano Rensko dolino. Nihče se ni zganil. Francija je sicer delno mobilizirala in pri tem je ostalo. Sledila je španska civilna vojna in vse je izgledalo, da je Španija Postala teren, kjer so se vodili manevri za bodočo vojno. Na tem terenu so se tudi prvič srečali nacisti s komunisti.
Leta 1938 je bila zasedena Avstrija in Priključena „velikemu Reichu". Hitler je prišel sam na Dunaj in druga avstrj- p0RUŠENI
ska mesta, k,er ,e bil sprest z naj-	SLOVENSKI DOMOVI
Večjim navdušenjem. Hitler je sel dalje in dalje. Pod pretvezo, zaščititi pravice sudetskih Nemcev, je zahteval od Češke obmejne predele. To njegovo Požrešnost sta podprli tako Anglija, kakor tudi Francija. Prav je, da se Spomnimo znane pogodbe v Monakovem, ki je bila podpisana 30. septembra 1938. Mussolini in Hitler na eni strani, Chamberlain in Daladier na drugi, češki predsednik dr. Beneš pa je prosil zapad za pomoč, ki je jasno bila odklonjena.
Oni, ki so se takrat zanimali za mednarodni položaj, se bodo spomnili vaznih šal na račun Chamberlaina in njegove „marele“. Res pa je to, da je Prav ta Chamberlain po vrnitvi v Anglijo na ves glas vpil in hvalil podpis Pogodbe, ki bo prinesla ..DOLGOTRAJNI MIR". Kakšen je bil ta mir in koliko vredna pogodba, je bilo kmalu vidno. Beneš je moral pod pritiskom odstopiti, njegov naslednik j>a je spomladi 1939 podpisal z Nemci pogodbo, s katero je Češka jmstala nemški protektorat.
Komaj je bilo to storjeno, je Mussolini podpisal vojaško pogodbo z Nemčijo in navalil na neoboroženo Albanijo. Zapad je molčal in gledal, ^oljska je bila naslednja tarča. Anglija in Francija sta obljubili, da bosta hjej šli na pomoč, če bo napadena in skušali so isto doseči od Rusov. Toda kloskva je igrala svojo vlogo. Na obljubo Nemcev, kaj bo dobila od Poljske, le koncem avgusta 1939 podpisala prijateljsko pogodbo z Nemčijo.
Kljub vsemu temu je 1. septembra zagorel ogromen požar, ki je pripadel toliko gorja in toliko razočaranja. Anglija in Francija sta sicer ostali Pvesti svoji obljubi. V teku enega dneva'sta napovedali Nemčiji vojno, toda sPomniti se moramo, da je to ostalo le pri napovedi, kaj več j>a niti ena 9iti druga država ni mogla storiti. Medtem ko je bil Hitlerjev vojni stroj krezhiben, je zapad kolebal in se nit; pošteno pripravil ni.
Velika, ponosna Poljska je bila pogažena v par tednih.
Poljska armada, v kolikor se je umaknila, je aktivno sodelovala na raznih bojiščih vsa leta vojne. Poljaki so se borili v Grčiji, borilj v Afriki* borili v Italiji. Ko se je vojna nagibala h koncu, je njihov vrhovni poveljnik uspel dvigniti v Varšavi ogromen upor, vendar je bil zapuščen in izdan — premagan. Zakaj? Ker je to dopustil zapad in ruska indiferentnost. Tako je bilo plačilo Poljakom. Ko je bilo vojne konec, so armado v Angliji razpustili, vojakom pa dali na izbiro, da gredo ali v angleške rudnike ali Pa domov v domovino, zasužnjeno po komunistih. Zapad je opustil obljube, zaradi katerih je šel leta 1939 v vojno in vse to prepustil komunizmu. Kako podoben je položaj Poljakov našemu in kako podobno je bilo razočaranje.
Danes, po dvajsetih letih, ko komaj še mislimo na dogodke v tistih dneh, ki so se vrstili z naglico, da je bilo komaj mogoče slediti, se človek vprašuje, zakaj je zapad šel v vojno in kaki so bili rezultati tako imenovanega zmagovalca? Zdi se, da je komentar nepotreben. Še več, ako analiziramo svetovne dogodke danes, bomo z lahkoto ugotovili, da je mnogo podobnosti med dogodki leta 1939 in 1959. Zapad takrat kakor danes pripravljen na kompromise, pripravljen na pogajanja, sovražnik ošaben in zahteven* Razlika je le ta, da je danes sovražni center v Moskvi namesto v Berlinu, da ima ta sovražnik na svoji strani številno kitajsko armado in zaseden velik del vzhodne Evrope. Tudi danes čujemo pobožne želje „Mir za vsako ceno“. Pogajanja bodo prinesla medsebojno razumevanje in končno trajni i" trdni mir vsem narodom. Take fraze lahko čujemo tudi danes po obisku komunističnega mogotca v Washingtonu. Svobodni svet se zdi, da pozablj8* da ni dovolj iskati miru in zaščite samo za velike narode, ampak da je mir in resnična svoboda ravno tako zaželena in nujna malim kot velikim narodom, ki ječe v komunistični sužnosti. Ti narodi so gotovo razočarani; in obupani nad vsem početjem, nad neenergičnostjo zapada in stalnega popuščanj8-Dogodki med vojno in po njej so često pokazali, da kompromisa s sovražnikom ni. In če je danes kdo sovražnik svobode in človeškega dostojastva, je 10 komunistična tiranija. Medtem ko je zapad slavil in gostil komunistične#8 mogotca Kruščeva. se sprašujejo v skrbeh zatiranj narodi, kaj naj to pomeni in kako daleč je še do svobode —?
ZA. ČAST IN SLAVO NAŠIH ZEMLJA ZA Pl VDO DEDOV IN SVOBODO MEJA
\ '-IJA,
DA S' v KLADIVO, KLADIVO, KLADIVO V tOKAII BOGA.
IV. PREG EL*
ZAKAJ?ZAKAJ?ZAKAJ?
Domobranec, Argentina
V zadnji številki Mladinske vesti sem bral članek s tem naslovom. Ganjen Sem bil. Mladina, ki ni doživela tistih strašnih dni, ki smo jih mi doživeli, nas sprašuje in nam očita, kje imamo dokumente o naši protikomunistični borbi. Očitki so upravičeni, kajti priznati moramo, da do sedaj še nismo v tem oziru prav nič resnega storili, dočim ponujajo komunisti svojo laž že v več knjigah.
Gre za dve stvari pri vsem skupaj: najprej za to, da zberemo v posebni knjigi stvarne podatke o naši protikomunistični borbi, in drugič, da tudi svetu Prikažemo to našo borbo. Oboje vsaj sedaj — po štirinajstih letih.
Če začnem z drugim, moram reči, da res ne poznam, kaj bi se v tujih jezikih o naših dogodkih pisalo. Sam sem poskusil nekaj objaviti v Selecciones ■s čeprav sem dobil dosti ugoden odgovor od uredništva omenjene revije, Pisem stvari mogel objaviti, ker nisem od avtorja prejel dovoljenja. Videl bom, ^e mi bo z drugo stvarjo uspelo. Brez dvoma pa bi bilo možno prikazati našo borbo, zlasti tudi njen tragični konec v knjigi, ki bi izšla pri kaki svetovni Naložbi, v obliki, da bi jo ljudje brali in tako zvedeli za našo tragedijo.
Glede prvega tudi ne vem, ali kdo kje resno zbira podatke o naših bojih ali pa vse izginja v pozabo. Vsakega dneva je škoda, kajti iz spomina počasi Phajajo podatki, pa tudi ljudje, ki bi nam mogli marsikaj povedati, umirajo, baj vse bi nam mogli povedati že pokojni ravnatelj Remec, dr. Odar, urednik bremžar, dr. Kuhar, ravnatelj Gabrovšek...
Govorimo praktično: kaj naj bi delo vsebovalo, kje bi dobili podatke, kako bi organizirali zbiranje podatkov in izdanje knjige.
Kaj naj bi delo vsebovalo? Delo naj bi z različnih kotov prikazalo našo Protikomunistično borbo. Tako naj bi obsegalo vsaj naslednje štiri dele: 1. po-btično ozadje naše borbe, 2. izjave javnih delavcev iz tistega časa (naš škof, •b. Krek, dr. Ahčin, Stare, Košiček, Glavač, Rupnik, Cof, Krener, Stamenkovič, Šušteršič, Grum. . .), 3. tehnično ureditev domobranskih edinic in postojank (ali Po bi dobili najpopolnejšega imenika vaških stražarjev in domobrancev z rekonstrukcijo vojaških edinic?), 4. zgodovino borbe z najvažnejšimi boji. Moglo k* biti še marsikaj drugega, a vse naj bi bilo dokumentirano, zgodovinsko točno, bolj stvarno, če bi ne bilo mogoče kakega dela kmalu pripraviti, bi bilo Pametno posamezne dele knjige izdajati v snopičih, katere bi mogel kasneje Vsakdo vezati v celotno knjigo.
Kje dobiti podatke? Med nami imamo Črne bukve (Kaj ko bi jih ponatisnili v tujini; vsaka družina bi jih hranila kot posebno svetinjo!), V znamenju rdeče fronte, več letnikov domobranske revije (o domobranskih bojih je marsikaj tam notri). Zlasti pa imamo ljudi, ki se še spominjajo, kj pa jih bo vsako
leto manj. (Ugotovil sem n. pr., da je tu v Argentini iz naše bivše domobranske čete približno dvajset ljudi. Upali bi si natančno rekonstruirati našo četo. In bi ne bilo mogoče dobiti ljudi iz drugih čet?)
Kako organizirati delo? Tu je verjetno največja težava ta, da se zanašamo drug na drugega, nihče pa stvari resno ne začne. Kaj bi ne bila najbolj poklicana za to ZSPB, s čimer bi tudi najlepše izpolnila svojo nalogo. Moral bi se sestati odbor nekaj ljudi, ne mnogo, a ljudi, ki jim je stvar pri srcu. Sestajali bi se pogosto, mogoče vsak teden, in v skupini delo izvršili. Brez dvoma bi se zahtevali mnogo pisanja, iskanja, osebnih razgovorov s prizadetimi, poizvedovanja, a ljudje, ki imajo ljubezen do tega, bi to radi storili, tudi če bi morali marsikaj žrtvovati. Verjetno tudi pri podatkih ne bi smeli jemati prestroge mere: hočem reči, da bi delo sicer moralo biti zgodovinsko točno in čim bolj popolno, a ne bi smeli zaradi dejstva, da marsikakega dogodka ali pojava ne bi mogli točno osvetliti, čakati z izdajo dela. Delo bi se z opombami bralcev moglo še kasneje izpopolnjevati. Kakor hitro bi imeli zbrano gradivo za kak del, bi ga izdali v posebnem snopiču. Izdani snopiči bi namreč bili najlepša pobuda pri izdajateljih samih kakor tudi pri drugih za nadalnjo delo, saj bi imeli v njih dokaz, da se stvar jemlje zares.
Naj ob obeh gornjih problemih omenim še sledeče: čakamo tudi v lite-raturi velikega teksta o naši pretekli borbi, celo so razpisane nagrade za taka dramatska dela, a je zanimivo, da odziva ni. In vendar se nj mogoče znebit' vtisa, da tista grozna leta nudijo toliko tvarine zlasti za dramatiko kot malo-katera doba naše zgodovine. „Ni literatov," bo rekel kdo. In vendar se m' zdi, da ni v tem odgovor. Za vsako delo je potrebno neko okolje, ki ga skupnost ustvari ali pa si ga preskrbi umetnik sam z branjem in gledanjem slik dobe. ki jo hoče upodobiti. Kako bi marsikoga navdušili motivi iz borbe, ko bi j'*1 imel pred seboj. A kje naj jih obnovi? Sam n. pr. že eno leto iščem Črne bukve, pa sem šele v zadnjem času zvedel za neki izvod, kj ga bom, upam. te dni dobil v roke. Zanimam se za domobranske revije. Vem, da jih imaj° tukaj, a do sedaj nisem mogel do njih. Ne čudite se, če človek izgubi volj0 za pisanje, če mora toliko iskati vire, na osnovj katerih bi mogel zgraditi svoje delo. Kaj ne bi tudi v tem oziru solidno delo o naši borbi bilo tisto osnovno, iz česar šele bi mogli pričakovati kaj dobrega za na oder ali v leposlovni oblik'1 Vsestranski prikaz naše borbe je neprimerno učinkovitejša izhodiščna točka kvaliteten material za naše domobranske proslave kakor nagradni natečaji.
Torej na delo! še je čas. Bes pa je, da je že marsikaj zamujenega.
VELIKI DAN!
Kje si naš veliki dan obljubljen po naših prerokih ? Ko bo danica, jutranja ptica obletela slovensko obzorje.
Koroška, Primorje, Benečija, moi'je’ čaka na leta, a vedno zaman, kdaj se vam želja bo vaša spolnila’ da bo vas mati v naročju objela?
I/ POJASNILO
S. P., Kanada.
Ko mineva čas in se po eni strani domobranska borba pozablja, se po drugi strani vedno jasneje kažejo glavne poteze ideje, ki je to borbo začela in vodila. Žalostno je, da mnogi to idejo vse premalo poznajo. Ker je bila domobranska vojska, kot nosilec te ideje, po peklenski taktiki komunizma s pomočjo zapadnih zaveznikov prodoma, in izdana v smrt, prenekateri na ves domobranski pokret gledajo kot na prenagljeno gesto, ki pod nobenim pogojem ni mogla voditi do zmage. Do takih zaključkov pa ljudje prihajajo, ker ne poznajo vzroka in cilja protikomunistične borbe, ali pa so vse to namenoma pozabili.
Tu nimam v mislih komunistov, ki so domobransko borbo izsilili, ampak vse tiste, ki kriče, da s komunizmom nočejo imeti nič opraviti, obenem pa imajo ves protikomunistični pokret za nespamet. Teh oprez-nežev je vedno več.
Tem je treba staviti nekaj vprašanj in jim nanje odgovoriti, da se bodo že vendar enkrat zavedali, da naš čas pozna samo dva tabora: protikomunističnega in komunističnega — tretjega svetovna napetost ne prenese.
KDO JE POVZROČIL PROTIKOMUNISTIČNO BORBO NA SLOVENSKEM?
Spomnimo se spomladi leta 1941, ko nas je tujec razsekal na troje. Vse je trepetalo, kaj bo. Tedaj so se po gozdovih pojavili skrivnostni ljudje, dvomljivi značaji: roparji, tatovi, potepuhi in delomržneži, ki so govorili o svobodi in borbi proti tujcu. Po plotovih in cestah so bile je vendar na vse to gledal z nezaupanjem in čakal dejanj. Borba se je res kmalu začela, toda ne v korist slovenskega človeka. Okupator je selil, streljal talce in požigal naše vasi, komunisti pa namesto da bi se postavili po robu okupatorju, so se pognali na tiste naše ljudi, napisane vabljive kratice O. F. Kakor je naš človek hrepenel po svobodi, ki so bili trpečim in obupanim še zadnja tolažba. Padali so duhovniki, voditelji naroda, preprosti in izobraženi, kmetje in delavci, možje, fantje, žene, dekleta in celo nedolžni otroci. Kmalu je postalo jasno, da ni varen življenja nihče, ki hoče ostati Slovenec in ohraniti vero svojih očetov.
Slovenski človek pa je hotel živeti!
Tega mu brat-komunist ni pustil. . .
Ker ilegalne enote, ob nezadostni podpori, niso bile v stanju zaščititi ogroženega prebivalstva, zato je narod vstal sam in se uprl nasilju.
V	skrbi za golo življenje je za-grabil za puško in se postavil v bran. To je bila edina še dana možnost, da si ohrani življenje.
Iz tega je jasno, da so bili komunisti tisti, ki so rodili odpor slovenskega naroda, Vaške straže in Slovensko domobranstvo.
KDO SO BILI VAŠKI STRAŽARJI IN DOMOBRANCI?
Večkrat slišimo opazko, da so bili domobranci in še prej vaški stražarji borci za določene politične stranke. Kot na take mnogi gledajo nanje še danes, ko so že dolgo v grobu. Če nam komunisti očitajo, da smo se domobranci borili za koristi katoliške vere, je to vsaj razumljivo, ker je bil poleg obrambe življenja naš cilj tudi ohranitev vere, ker so partizani jasno dokazali, da so proti vsdki veri in morali, torej proti vsemu, na čemer sloni pravi red in spoštovanje človekove osebnosti. Da pa letijo očitki — pa naj bo to z ene ali druge strani — o kaki borbi za politične koristi, je to nerazumljivo in naravnost absurdno.
V	lažje razumevanje se čisto kratko vprašajmo: Kdo so bili vaški stražarji in domobranci, Ali so bili politikantje, ki so od te borbe pričakovali koristi? Ne! To so bili v prvi vrsti preprosti kmečki fantje, ki niso nasedali besedam, ampak gledali na resnično korist naroda. Kakor so bili preprosti in nezahtevni — (zase niso zahtevali drugega kot kos kruha in pravico do poštenega življenja) —, so vendar planili na okope, ko jim je komunist začel ogrožati življenje in dom. NIHČE JIH NI KLICAL, le zavest dolžnosti do naroda, je v njih zbudila tisto kri naših dedov, ki jim je ukazovala, da so se s kamenjem■ ustavili nevernemu Turku, in so z vilami in koli udarili po brezvestnem graščaku. Vse je odpovedalo: Strank ni bilo, vodstvo pa je čakalo „ugodnega“ trenutka in se ni moglo odločiti za kaj pozitivnega. Naš človek z dežele, ki ga svet še ni okužil, da bi računal samo na osebne koristi, pa je vedel, kje je njegovo mesto. SAM, BREZ POVELJ A in VODSTVA, je šel v boj za življenje in vero, dočim so mnogi gledali od daleč in še danes ne morejo razumeti, zakaj smo zagrabili za puške. Namesto ob-
Konzorcij ZDSPB in odbor I>uštva SPB v Argentini sta na svojih zadnjih sejah počastila spomin velikega pokojnika gen. Leona Rupnika.
čudovanja nad spontanim, pohodom slovenske mladine proti nasilju in zločinu, imajo zanje nič kaj pohvalen očitek: „Pa ste pobijali tudi vi..
Torej po njihovi pameti bi moral ves naš narod kot oni prekrižanih rok čakati, da ga komunisti pokoljejo kot so tisoče in tisoče še preden je v najusodnejšem trenutku po naših vaseh odjeknil klic: umreti nočemo!
Mislim, da je to dejstvo odgovor in zadosten dokaz, da domobranci nikakor niso bili kaki politični stremuhi, ali pa da vodstvo nima pri narodu ničesar opraviti, kajti le domobranci so vedeli za narod, ko je f)il t,a v nevarnosti.
Danes, ko nas toliko stvari razdvaja, bi morali veliko bolj misliti na enotnost tistih dni, ko smo bili vsi eno, pa bomo združeni z vsemi borci v ZSPB vredni glasniki naših bratov-domobrancev, ki so bili in bodo vedno ostali borci za življenje in vedo našega naroda.
kaj je bil cilj domobranske borbe?
Glavni cilj vsega protikomunističnega odpora je bil: BRANITI ŽIVLJENJE — svoje, svojih dragih in celega naroda, ki ga je komunizem obsodil na smrt. Moramo priznati, da tudi med domobranci ni bilo vse najlepše, toda ideja domobranstva kot celote je bila rešitev — ne umor. Naši pohodi so se vodili v znamenju: Rešiti, kar se še Tešiti da, in junaške borbe slovenskih domobrancev so se bile za preprečitev še večjega gorja. Fantje so bili prepričani v svoje poslanstvo In so vedeli, da se za njihovim imenom ne skriva nič zločinskega in Peklenskega. Zato pa so zmagovali in uživali zaupanje večine, kamor koli so prišli.
Da! Domobranci so bili res ponos in upanje poštenega naroda.
°Rožje...
Zelo preče poglavje je vprašanje orožja. Komunisti in vsi tisti, ki rim domobranstvo kakor koli ne gre v račun, na ves glas očitajo, da smo sprejeli orožje od okupatorja. Vsi ti se verjetno ne spominjajo več, so komunisti dobili od Lahov na vagone orožja in municije, še preden ri slovenski človek spoznal, kaj se skriva za geslom „OF“. Našemu kmetu, ki je neoborožen stal pred dvema puškama, pred okupatorjevo Ln Partizansko, in od nikogar ni mogel pričakovati zaščite, pa očitajo, je od Lahov sprejel ponujeno francosko puško z dolgo cevjo in tri Tabo je! Naj si nikar nihče ne dela utvar, da je hinavski Italijan to storil, da bi slovenski narod zaščitil, ali ker je računal, da bodo vaški stražarji na njegovi strani. Zeleni okupator je slovenskim protikomunistom ponudil nerabno orožje zato, ker je vedel, da komunisti NE RRDSTAVLJAJO slovenskega naroda. Najprej se je zvezal s partizani
in jih dobro oborožil, šele potem pa je dal vaškim stražarjem kot pravim nacionalistom skrajno neprimerno orožje. S tem je hotel samo eno: I)a komunisti v prah zdrobe resnično moč naroda, da bi sam temi varneje sedel na njegovem hrbtu in ga davil. Pa se je uračunal, ker ni imel na vidiku, da je v slovenskem narodu še toliko zdravja in moči, da more obračunati s komunizmom in nastopiti tudi proti okupatorju. Ko se je te zmote zavedel, je bilo prepozno. Na vse načine je oviral protikomuniste in ščitil partizane, ob razsulu pa je vso svojo vojsko na Slovenskem, s tanki in topovi vred, postavil na stran komunistov.
O vsem tem v svojem zadnjem poglavju govori Turjak. Tistim pa, ki tega nočejo razumeti, pa bo nekoč zgodovina zapisala resnico, tudi resnico o orožju.
SOBORCI V ARGENTINI!
V nedeljo, dne 3. decembra 1959 je naš dan! Dan našega združenja, naš
TABOR
na Pristavi v Moronu, združen s celodnevno prireditvijo.
V dopoldanskem programu ho kratka proslava in sv. maša v počastitev padlim, po kosilu na Pristavi pa sledi občni zbor.
To pot prideš gotovo, kajne! Ti in vsi tvoji!
Pridi, in videl boš, da živimo, da v naših srcih žive naši bratje, da v nas
živi domovina!
Pridi! Da bo naš klic iz svobode v sužnost močnejši!
Pridi! Čakamo te!
V SLUŽBI DOMOVINE
Enakomerno je vozil vlak proti Trebnjemu, kjer je bil sedež XV. ..komunistične divizije". Tovariši stražarji nas niso pozabili, ampak so nas vso važnjo obkladali z vsemi mogočimi psovkami, dobro zabeljenimi z laškimi kletvinami. Vsega tega smo malo slišali: vsak si je želel čimprejšnje smrti. V duhu smo videli vse načine dosedanjih poko-ljev in krvavih mučenj, ki so jih do tedaj že izvršili rdeči. — Moram pa pripomniti, da se nismo bali smrti. Pater Placid je med potjo omenil: „Na jasnem smo si vsi, kaj nas v Trebnjem čaka. Edino, kar me moti, je, da bom padel pod kroglo Slovenca. Rad bi umrl, ako bi me streljali Lahi!"
Uredili smo vsak pri sebi svoje račune z Bogom in z dvignjeno glavo stopili pred slavno sodišče »Cankarjeve brigade", v poslopju bivšega sodišča v Trebnjem.
Istočasno z nami je stopila v sodno dvorano tudi neka komunistka, doma iz okolice Temenice. Baje jo je naročil A. Groznik, da bi rekla besedo v njegovo korist.
Za zeleno mizo so sedeli komandant XVIII. »komunistične divizije" Rado Peharček, komandant in komisar »Cankarjeve brigade" s svojimi namestniki in tipkarice. Besedo je dobila tovarišica, ki naj bi nas branila. Pozval jo je tovariš komandant »divizije" z besedami: »Tovarišica, kaj želiš povedati ?“
Začela je: »Moja največja želja je, da se s temi štirimi tovariši zgodi isto, kar so Lahi storili z mojo materjo, in to je: s kopitom po glavi. Posebno to velja za tegale tovariša Groznika, ki ga poznam osebno. Sladko bo moje življenje in lahko bom umrla, če bom zvedela, da so se moje želje spolnile! To sem imela povčdati in lahko odidem."
Jetniki smo zgubili še zadnjo mrvico upanja na rešitev. Bili smo vsi v istem položaju, vendar se mi je pokojni A. Groznik še posebno zasmilil. Bil je oče številne družine in najde se ženska, ki mu želi tako grozno smrt, dasi jo je pred nekaj meseci rešil smrti, ko so jo Lahi hoteli ustreliti.
Nato nam je sodni zbor dal možnost »zagovarjanja"- Prvi se je zagovarjal pokojni pater Placid. Opisal je in utemeljil, da so tako imenovano belo gardo ustvarili komunisti sami, ker so pobili toliko nedolžnih Slovencev. Tudi sam da je moral sodelovati pri tem pokretu, ker je bila tudi njemu obljubljena smrt. Končno, da on nikdar ni nosil puške, da pa mora komunizem obsojati, ker mu tako predpisuje njegova vera.
Govoril je tako ognjevito, da je s svojim zagovorom vzbudil zanimanje med tovariši komandanti in komisarji. Začela se je zanimiva debata med tovariši — belimi psi na eni strani in tovariši — rdečimi oblastnikina drugi strani. Končno so rdeči tovariši v nekem oziru dali
prav belim tovarišem z izgovorom, da so bili pač slabo poučeni o pravilni usmrejenosti ..vsenarodne" OF, da se v tej organizaciji ne nahajajo samo komunisti. Tovariš komandant ..divizije" se je celo pohvalil, da je Sokol, da pa se kljub temu odlično razume s tovariši komunisti. Nato so zahtevali zagovor še od mene. Previdno sem jim opisal vzroke, ki so me prignali v belo gardo. Povedal sem jim, da sem bil od njihovih terencev obsojen na smrt samo zaradi tega, ker sem bil aktivni oficir jugoslovanske vojske.
Rdeči tovariši so ugovarjali, da so to delali neodgovorni elementi; jaz pa sem njihov ugovor pobil s trditvijo, da sem se boril samo proti tem njihovim neodgovornim elementom.
Rekli so, da so nas vse štiri že poznali kot dobre, a zapeljane ljudi. Obljubili so nam, da bomo amnestirani, da pa nas bodo najprej ‘poučevali in nam nato dali priliko, da popravimo svoje dosedanje napake.
Zopet smo svobodneje zadihali. V debati, ki se je znova razvnela, smo poudarjali, da o OF nismo bili dobro poučeni in da nam je žal, da nismo imeli prilike, da bi nas kak terenec dobro poučil o njej. Tovariši sodniki in tovariši ujetniki smo na videz postali dobri prijatelji.
Sodni zbor je bil z nami zadovoljen. Pripomnil je, da nas zaradi ureditve nekaterih formalnosti iz zapora se ne morejo spustiti, da pa se bodo po nekaj dnevih stvari uredile. Da bomo spoznali njihovo široko-grudnost, bodo podarili življenje tudi petemu našemu tovarišu, Fliserju, ki je še vedno živ in katerega bomo kmalu videli.
Odvedli so nas v posebno celico, v kateri smo res našli našega petega tovariša. Bil je precej pobit in videti je bilo, da vsak trenutek pričakuje najhujšega. Obrazložili smo mu položaj in se dogovorili, da bomo uporabili vsa mogoča sredstva, da si priborimo svobodo. Glasno smo se titulirali s ..tovariši", po tihem pa smo kovali načrte za uspešen pobeg. Že tolikokrat so nas komunisti opeharili, da jim nismo mogli zaupati. Videli smo, da je po nas, ako bi grozila komunistom kakšna nevarnost od Nemcev.
Zato smo sklenili, da gremo še dalje in da se nas vseh pet »prosto-voljno" javi v rdeče edinice. Jaz in Fliser sva kot skesana grešnika prosila za orožje. Končno je to storil tudi Groznik. Temu človeku nikakor ni šlo v glavo, da bi, čeprav samo eno minuto, nosil puško v vrstah slovenskih krvnikov. Pater Placid je moral porabiti vso svojo diplomatsko sposobnost, da ga je do tega pripravil.
Drugi dan je prišel komisar »Cankarjeve brigade" in nam izjavil: »Izpuščeni ste! Pojdite z menoj na štab, da podpišete neke formalne listine. Vendar vas vprašam, kaj nameravate, ko boste prosti?"
Nato prvi odgovori Fliser, da hoče takoj prijeti za orožje in se boriti na njihovi strani. Je bil pač v največji stiski. A. Groznik in jaz sva zaprosila za nekaj dni odloga, da urediva še svoje stvari doma.
Pri sebi sva že vedela, kake so te ,,najine stvari". Komisar „Cankarjev e brigade" je nato vprašal: „Kaj pa vidva, tovariša duhovnika?" Pater Placid: „Voljna sva sodelovati z vami, vendar puške kot duhvo-nika ne moreva sprejeti. Zato prosim nekaj dni odloga, da zaprosim za dovoljenje svojega predstojnika, prevzvišenega gospoda škofa. Proti njegovi njegovi volji midva kot duhovnika ne moreva ničesar ukreniti."
Nato je komandant ..Cankarjeve brigade" razlagal: ..Nikogar od vas petih ne silimo, da prime za orožje, želimo pa, da v domači fari pojasnite faranom, da ste pomotoma sodelovali z zločinsko belo gardo. Zato pa dovolim tudi ostalima dvema nekaj dni odloga. Prej'pa boste podpisali tole."
Podal nam je polo papirja, na kateri je bil približno tale obrazec: »Obvezujem se, da ne bom več sodeloval z belo gardo, še manj pa s plavo gardo. Enako bom ostal vedno nasprotnik nemškega fašizma. Obljubljam, da bom v tem smislu pregovoril tudi ostale, za katere vem, da so kdaj sodelovali pri beli gardi. SF — SN.“
Dolgo smo brali to besedilo, končno smo podpisali. Hoteli smo živeti! Smrt ali življenje. Izbrali smo pač življenje, četudi smo morali lagati.
Nato so nam dali pisano potrdilo, da smo res amnestirani. To potrdilo še vedno hranim kot dragocen spomin. Glasi se:
,,Štab
V. S. N. O. U. B. Ivana Cankarja
Položaj, 14. IX. 1943.
Izpustnica.
Tov. Nadrah .lože, podpor, (akt.), Stična, je bil izpuščen iz pripora na podlagi odloka IOOF o splošni amnestiji vseh, ki so sodelovali pri beli ali plavi gardi.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Politkomisar	Pečat	Nam.	komandanta
Trenk	R.	Božovič."
Argentina:
REZERVIRAJ SI NEDELJO, 20. DECEMBRA, ZA NAŠ SKUPNI IZLET NA MARKEŽEVO KINTO V MEBLU
Za sveto mašo bo poskrbljeno. Pripelji družino in prijatelje!
Več o tem bomo poročali v našem tisku.
NOVI ODBOR Z. D. S. P. B.
N n 3. rednem občnem zboru, ki je bil dne 5. septembra 1959 v Torontu, so bili v glavni odbor izvoljeni sledeči gg.
GRUM Franc, USA, predsednik
KOROŠEC Ivan, Argentina, 1. podpredsednik
ŽAKELJ Franc, USA, 2. podpredsednik
ing. LEKAN Jože, USA, tajnik
TOMINC Franc, USA
POGAČNIK Franc, USA
PLEŠKO Stane, Kanada, referent za tisk
ing. POVŠE Lojze, USA, pomožni upravnik Vestnika
NOVAK Zdravko, USA, zgodovinski referent
Občni zbor je izglasoval, da se po potrebi določi še enega ali dva člana v glavni odbor.
Z velikim veseljem smo sprejeli vest, da je Društvo Borcev v Argentini javilo svoj pristop v ZDSPB.
Zapisnikar: Stane Pleško
BRANILCEM TURJAKA IN DRUGIM...
Na občnem zboru se je razpravljalo o perečem vprašanju: Kaj je resnica o Tur jaku?
Vsem je znano, da so mnenja in sodbe zelo različna in nasprotujoča, tako da je naravnost nemogoče izluščiti resnico. Pa vendar je Turjak v svojem zadnjem poglavju tako velik in slaven, da ne sme neopazen v pozabo. Zaradi tega je bilo mnenje vseh zborovalcev, naj v „Vestniku“ pozovemo VSE, ki o turjaški borbi kaj vedo, posebno še oficirje in preživele borce, naj napišejo svoja poročila, v katerih naj navedejo osebe, ki so tiste dni vodile borbo, njihove besede, posvetovanja itd.; zanimivo bo zvedeti kaj o partizanskih napadalcih, o laški pomoči rdečim., o pokolju protikomunistov, in sploh o vsem, kar je s tem v posredni ali neposredni zvezi.
SOBORCI!
Na nas je, da doženemo resnico. Morda bo kdo moral priznati svoj greh, ki so ga drugi plačali z življenjem. To ne sme biti več vzrok našega molčanja. Čas je, da svoje napake, če smo jih krivi, priznamo, ker le iz napak se bomo nekaj naučili za jutri. Če bomo vsi storili svojo dolžnost, bo lažje najti vzroke in krivdo, in če to ne, pa bo vsaj zgodovina iz teh naših zapiskov govorila svetu, za kaj je slovenski fant trpel in umiral v razvalinah turjaškega gradu.
Tozadevna poročila pošiljajte na naslov: Stane Pleško, 102 Wesley St., Toronto 18, Ontario, Canada.
KOMUNIZEM
(Nadaljevanje)
Prva komunistična organizacija je bila „Zveza pravičnih", ki so jo leta 1836 ustanovili v inozemstvu živeči delavci, ki je imela svoje središče v Londonu. V Franciji, Belgiji in Nemčiji pa je imela svoje dopisne odbore.
Leta 1847 se je „Zveza pravičnih" preimenovala v „Zvezo komunistov" in imela svoj prvi kongres v Londonu. Na ta kongres sta prišla
Decembra istega leta, pa se je vršil že drugi kongres v Londonu, katerega se je udeležil tudi Karel Karx. Na tem kongresu sta z Engel-som izdelala program, ki sta ga imenovala ..Komunistični manifest".
»Komunistični manifest" vsebuje štiri dele:
1.	Razvojna zgodovina buržuazije, njen značaj, njeno pozitivno in negativno delo, modrejši komunizem in nastop proletariata;
2.	Teoretična naziranja in zaključki: nauk o razrednem boju in
3.	Praktična uporaba: revolucionarna akcija komunistov; vloga proletariata;
4.	Kritika drugih socialističnih šol.
»Komunistični manifest" ni morda samo kak plakat, ki sta ga Marx in Engels slučajno nekje razobesila, ampak knjiga, ki obravnava in razlaga gornja vprašanja.
Takoj po zedinjenju besedila sta dala avtorja knjigo v t: ' Predno pa je knjiga zagledala beli dan je izruhnila februarska revolucija leta 1848 in Belgija je Marxa izgnala. Marx je bežal v Pariz, kjer so bili zbrani vsi glavni in vodilni komunisti. Tu je Marxa sprejel celo uradnik francoske vlade Fedinand Flocon in mu zaklical: Salut et Fraternite!
ed tem je izbruhnila še marčna revolucija in Marx in Engels sta Jzdala svoj »Komunistični manifest" pod geslom: »Proletarci vseh dežel združite se!"
Marx in Engels sta pošiljala iz Francije nemške delavce domov, da so se tam pridružili revoluciji. Meseca maja 1848 sta odšla v Porenje in tam ustanovila 1. junija list »Neue Rheinische Zeitung". Pri ^dajanju tega lista pa je Marx izdal vse svoje premoženje. V Parizu Pa je leta 1849 zmagala protirevolucija. Francoska vlada je Marxa pregnala iz Pariza v močvirnato ozemlje v Bretagnu. Od tu je pa Marx Pobegnil v London, kjer je ostal do svoje smrti 14. marca 1883.
Po vseh deželah Evrope pa je zmagala protirevolucija in komu-nizem nikjer ni prišel do oblasti. Marxove ideje pa so še vedno živete med veri in Cerkvi odtujenim proletariatom.
Evropske vlade in kapital bi ob revoluciji leta 1848 lahko spoznal, kako nevarne so delavske množice nahujskane po neodgovornih elementih in polne revolucionarnih naukov. Sedaj je bil njihov čas, da bi
pristopili k ureditvi socialnega vprašanja. Toda po zmagi protirevxo-lucije so samo na novo utrjevali svoje položaje.
• V istem času pa je Cerkev ponovno in ponovno opozarjala svet na nerešeno socialno vprašanje in na preteččo nevarnost komunizma.
Papež Leon XIII. je v okrožnici „Quod Apostolici muneris" z dne 29. desembra 1878 komunizem določno in izrazito označil kot ..smrtonosno kugo“, ki se razleza po notranjosti človeške družbe in jo spravlja v skrajno nevarnost. Prav tako je s svojim bistrim umom jasno pokazal, da ima to hujskanje množic v ateizem ob enem s poveličevanjem tehnike svoj vir v tisti filozofiji, ki je že dolgo skušala odtrgati znanost od vere in življenje od Cerkve.
Toda niti vlade, niti kapital nista pristopila k reševanju socialnega vprašanja, zato je isti papež Leon XIII. leta 1891 izdal novo okrožnico, kjer je svetu podal točne smernice za ureditev vprašanj med delom in kapitalom in zahteval tudi od vlad, da pristopijo k rešitvi teh problemov. Okrožnica je izšla pod naslovom „Rerum novarum".
To navajamo zaradi tega, ker večkrat slišimo, da tudi Cerkev v tistem času ni ničesar storila za rešitev socialnega vprašanja in prepustila delavske množice na milost in nemilost kapitalu, ki jih je do kraja lahko nemoteno izkoriščal.
Cerkev je storila svojo dolžnost, niso je pa storili tisti, ki so bili gluhi za vse opomine.
b) Lenin
Največja nesreča za svet je dejstvo, da tisti, ki so hoteli pomagati svetu, zlasti delavcem iz njihovega slabega položaja in izžemanja P° kapitalu niso bili na strani Cerkve, ki je imela do podrobnosti izdelan nauk, kako urediti socialno vprašanje. Eden izmed teh je bil tudi Rus Nikolaj Vladimir Uljanov Iljič — Lenin (1870—1924).
Videl je svoj narod, ki je trpel pod fevdalizmom in carizmom, ter mu hotel pomagati. Oprijel pa se je marksizma, izkoristil posledice in zmede prve svetovne vojne in z- el z revolucijo, potem ko so ga leta 1917 Nemci v zapečatenem vagonu oslali v Rusijo.
Lenin je imel pravzaprav svojo zamisel za vladanje ruskega naroda in vsega sveta, a zaradi položaju takrat svojih idej ni mogel izvesti, pozneje ga je pa morda prehitela • rnrt.
IZ UPRAVE
Vse naročnike lepo prosimo, da Še posebno prosimo one, ki so v zao vseh je, da revija izhaja v poveva * papirju. Vse to bomo pa dosegli I prispevali v tiskovni sklad in prido' Storimo vsi, vse, kar je v naši
•n prej poravnajo zaostalo naročnin0, ku še iz let 1957—58. V interesu n*9 obsegu, boljšo opremo, na boljš®*11 a bomo v redu plačevali naročnin0’ i novih naročnikov, či!
Upr»v#
(Nadaljevanje ?. 2. strani ovitka)
Tretji pa so padli tako daleč, da so prišli — ne vem zakaj — do prepričanja, da se niso borili na pravi strani, prepričani so, da je bila naša idejna borba zgrešena, prepričani so, da je bilo vse skupaj enostavno „za-furano". Seveda, da taki v svojem bolnem razpoloženju in resignacij: niso zmožni česa pozitivnega napisati, je tudi jasno.
Zdj se mi, dragi soborci, da po vetrinjski tragediji nismo zgubili samo naših najboljših mož in fantov, nismo zgubili samo naših borcev, ampak tudi vse tiste, ki bi bili danes zmožni napisati svoje spomine iz borbe, ki bi bili danes sposobni objaviti svoje dnevnike, napisati pesem, povest ali roman.
Poglejte, dragi soborci, kako še do danes po petnajstih letih revolucije v domovini niso pozabili na tista partizanska leta. Koliko je v 15 letih izšlo literature vseh vrst, ki opisuje ..osvobodilno" borbo. Naj omenim samo Belogardizem, razne dnevnike, pesniške zbirke, pisma na smrt obsojenih, povesti, romane, spomine. In če danes pregledujete, kaj je še partizanskega na programu, se vam zdi, kakor da bodo šele sedaj pričeli z izdajanjem partizanske literature.
Kako bomo mi naš molk pred svetom in zgodovino zagovarjali? S kom bomo neprestano laž zavračali, kako svetu povedali resnico, ako bomo še naprej, kot doslej, stali ob strani in molčali.
Naš molk pa ni samo indiferenten, ampak z njim mi sami podpiramo komunizem, to je tistega svojega sovražnika, proti kateremu smo sc borili. Podpiramo svojega sovražnika, proti kateremu je v borbi padlo na deset-l'soče naših najboljših bratov, mož in fantov.
Zato tud mi ne smemo molčati in tudi ne bomo!
Zbrali bomo vsaj tisto peščico ljudi, ki so še zmožni napisati kako besedo o komunističnem divjaštvu, o naši borbi in o velikih dogodkih, ki j'h že skoro dvajset let preživlja naš narod.
Vsem, ki so že doslej karkoli napisali ali izdali o naši borbi proti komunizmu ali o komunističnem divjaštvu se iz tega mesta iskreno zahvaljujemo in jih prosimo in pozivamo, da prj svojem delu vztrajajo in tudi ^vezi SPB pomagajo, da bo mogla izdajati knjige in dokumente naše borbe.
Dolgo vrsto let smo čakali na privatno iniciativo, na naše izobražence 'n tiste, ki so h tej borbi marsikaj pomenili, a sedaj čakati ni mogoče več. ^b dvanajsti uri se je ZSPB odločila, da prične v manjših zvezkih prinašati zKodovinsko gradivo.
S tega mesta, z občnega zbora naše veteranske organizacije kličemo Vst’m, ki so doslej stali ob strani, naj se pridružijo Zvezi in naj pomagajo, t*a bo lažje izvedla svoj načrt.
V prvem zvezku bo ob petnjsti obletnici opisana vetrinjska tragedija, Zil njim bo sledilo v manjših razdobjih še več zvezkov, dokler ne bo vsa zK»dovina in tvarina obdelana do kraja.
ZSPB referent za tisk Zdravko Novak
NUJNO
Ob petnajstletnici vetrinjskih dogodkov bo ZDSPB izdala publikacijo, ki bo del zgodovine vojne in revolucije v domovini.
Vse, ki hranijo zapiske, dokumente, izjave, povelja in kroniko na splošno, o umiku na Koroško, Vetrinju, vračanju, pokolju, prosimo, da jih omogočijo Zvezi, da bo delo popolnejše, točnejše, resnično vredno zgodovine.
Ker je delo že zbrano in pred tehtnim prcgedom zaradi nekaterih kontradikcij,- zato dostavite nemudoma, da bo publikacija izšla pravočasno.
Stane Pleško, tiskovni referent ZDSPB 102 Wesley St.
Torono 18, Ont., 'Cariada
Naročnino lahko poravnate tudi v Dušnopastirski pisarni, Ramdn Falcon 4158, Buenos Aires. Ravno tako lahko tam odddate prispevke v invalidski fond in tiskovni sklad.
ZAHVALA	Rudi Kus ...................... 10
Jože Zakrajšek.............. 3
Krajevna organizacija	SPB	v	To-	Franc Godec .................... 5
rontu je poslala za Invalidski	sklad	Lojze Zupančič.................. 2
61 dolarjev in sicer:	Neimenovani .................... 1
Krajevni odbor iz svoje blagajne 40	Skupaj...	61
Uatanovitelj „V st trnka" duh svst-.ik Karti Škulj
Liat „Vestnik“ izhaja mesečno. Izdaja ga konzorcij; urejuje pa uredniški odbor slovenskih protikomunističnih borcev. — Začasna letna naročnina za nečlane znaša v Argentini 60.— pesov, v USA in Kanadi 2.5 dolarja. Za ostale dežele tej valuti primerno. — Za uredništvo: Ivan Korošec, calle 1. No. 510, Bera-zategui FNGR; za upravo: Danilo Havelka, Yapeyu 130, San Martin FNGM prov. Buenos Aires. — Vsa denarna nakazila sprejema uprava.
Interes General Concesion 4848
Tiska tiskarna Vilko, Castro Barros 917, Buenos Aires, Argentina