v Posamezna številka 1 ©in. St^v. 49. V ! iiiMlani, v r?^e!!o 25. marca 19^3. Poštnina patšaBrana» teto V. mmm’m bmmrmm sne^nik ■shala vsak da» zjutral. izvzemšt ponde lke« Mesečna naročninam v ilaöüaüt Din 10°po pošti Din 12*-» Inozemstvo Din 28*' Uredništvo: Woifova ulica št l/U — Telefon št 213 Brzojavni nasiov: „Novos!I*LJubliana*‘. Upravništvo: Marijin trs it. 8. — Telefon St. 44. Oglasi po tarifu. Sprejemajo se te do 15. ure. Pismenim vprašanjem na] se prKoü znamka za odgovor. Račun pri poštnem č k. uradu št 13.234. Mi in Italija. V Opatiji rešuje paritetna komisija vprašanje Delte in Baroša. Qre pa tudi jga ureditev prometa, carinskega in tr-govsko-političnega razmerja med našo kraljevino in svobodno državo Reko. Vse to bi se moralo urediti v duhu in smislu rapallske pogodbe ter naknadno sprejetih konvencij, ratificiranih v obeh prestola, naše države in kraljev. Italije. Slika kf nam jo že dalje časa nudi ©patijska konferenca, je nezadovoljiva ta spominja — čeprav ne v istem obse-fa — močno na Lausanne, Qenovo in Bruselj, Nobenega dvoma ne more biti o tem, da je storila naša vlada vse, kar more dovesti do prisrčnega in realnega sporazuma. Toda vsa znamenja kažejo, da z italijanske strani niso poizkusili izrabiti te »susretljivosti« v poštene namene. Nočemo očitati Italiji naravnost kake zavratnostl Na konferencah, ki Imajo samo izvršiti, kar je bilo predhodno fiksirano v pogodbah, se velikih stranskih skokov drugega pogodbenika ni treba bati, ker imamo danes instanco, pred katero med dvema različnima državama ni bogvekake ali pa nobene razlike. Spominjamo se §e, kako ne1 juho je bilo Italiji, ko se je raznesla vest, da bo naša vlada registrirala rapaHsko pogodbo pri Društvu narodov. Dolgo časa |e trajalo, predno so na Montecittoriu odglasovali ta pala, ki ni zadovoljil ne Italije, še manj pa našo kraljevino. Ob 4ej priliki je izrekel g. Benito Mussolini besede, ki bi morale biti italijanskim delegatom v paritetni komisiji zvezda-vodniea: Pogodbe niso večne, v interesa evropskega ravnotežja pa jih je treba striktno izpolnjevati, ker sicer ostanejo le navadne poTe papirja, brez veljave in brez življenja. Gospod Guartieri je očividno poza-ba, da se z zavlačevalnimi metodami ne bo dalo rešiti reško vprašanje. Konzorcij. k! naj bi — večinoma sestavljen iz Italijanov — skozi 99 let predsedoval aranžmanu v Delti in v Barošu, je nesmiselnost, ker posega v suverenost naše države. Vzemimo slučaj vojne nevarnosti. Kako naj se kretajo naše četa po teritoriju, ki je sicer naš, nad katerim pa še vedno lebdi oko italijanske kontrole? Stališče naše delegacije, ki «O Ipso ne priznava utemeljenosti kon-*®rcija za Baroš in Delto, je popolnoma Wavilno. To velja za reško pristanišče, ■se more pa — če je Italiji res kaj ležeče /&a sporazumni ureditvi tega vprašanja • tvoriti nobene podlage za mešano «pravo nad ozemljem, ki ga rapallski dejansko priznava naši državi. Opozicijonalno časopisje, zlasti Hr-vasSKo, povdarja venomer, da naša vla-.® pre*c®1 delegacije v paritetni komisiji vse preveč popušča in da ne poka-žnj® one energije, ki je potrebna za mpešna pogajanja s pretkanimi na-«Protnik» fz stare italijanske dipiomatič-a» iole. Ta očitek je v gotovih ozirih Škodoval nego koristil. Šef naše «ri«*acije dr. Ribar je na mestu, in P^Pričani smo, da noben drag diplomat kraljevine ne bi mogel naše stvari gastopati * večjim taktom» večjo odloč-J”'fsčiim znanjem, kakor je to dr «*aF. Ravno vsled tega nam Ber«»va kampanja gotovih li-M0V, k! s® »2 strankarsko-spekulativnih razlogov širili alarmentne vesti o njegovem odpoklicu Za tako prozorno po-®etj« najdemo v besednem zakladu sodobne politike samo «no označbo: defetizem. To, kar se Je doslej dogajalö na Rekl *® bila navadna komedija. Mi smo fjjjj Pripravljeni na pošten ta lojalen sporaz-^ glede onih podrobnosti, ki so v ra-pogodbi orisane na splošno. Se-k prva perijoda zasedanj zakiju-r™“1 in delegati so odpotovali na veli-Počitnice. Kdo ve, kako bodo ranSrr?5 einltelji v Rimu izkoristili ta «St?/n Boilmo da fc0 prinesei g" JS^-J^rtleri v svoji torbici nove S£neSdnova ‘dopolnila«. Tako ni SnS sterita* Postane opcijska koafe-rSko ,Nienj dosedanji uspehi to. ÄreÄt'S”?v,adl T' we MK notoih S“r°äu to"aDdlfJä « faicvali konsorcll.':°fSiui|11Vs^<,{JJJ Politična situacija. IZMIŠLJENE YESTL — POGAJANJA SLOVENSKIH JCLERECVLCITV. — DEAIOKRATSKO MIŠLJENJE- Beograd, 24. marca. (B) Te dni se je raznesla govorica, da mora iti g-Ljuba Jovanovič v Zagreb, da se pogaja z Radičem. Ta govorica ja došla celo do Radiča. Iz vodstva stranke pa se te vesti odločno dementTijo. Radikali ne zanikajo možnosti pogajanj z Radičem, vendar pa povdarjsjo, da g. Ljuba Jovanovič ne namerava potovati radi tega v Zagreb in da do sedaj ne obstoji namera, da se v taki misiji polhe. Beograd, 24. marca. (B). »Balkan« javlja, da se govori v političnih krogih, da bo predsednik vlade g, Bašič sprejel ostavke g. Omeroviča, ministra trgovine in industrije in g. Geriča, bivšega ministra brez portfelja. Cuje se, da pride na mesto %. Omeroviča kot minister trgovine ln tadusrije dosedanji minister brez portleha, g. dr. Zupanič. Do takrat se tudi mesto g, Se-riča ne bo zasedlo. Beograd, 24. marca, fB) Q, dr. Smodej glavni urednik »Slovenca« je dopotoval v Beograd. Prišel je v Beograd, potem ko je imel pogajanja z Radičevimi poslanci, da se pouči o situaciji v Beogradu in pa o tem, kako mišljenje imajo glede nje načelniki in predstavniki posameznih poiitičnh strank. V tem namenu je imel g. Smodej danes več sestankov, in sicer v prvi vrsti z načelnikom demokratske stranke, £. Davidovičem in z bivšim ministrom g. Pribičevčem. G. Smodej bo imel nekaj konferenc tudi z načelniki ostalih strank. Ena takih konferenc le nameravana z g. Stojanom Proričem. Beograd, 24. marca. (B) Demokrati mislijo, da se g. Palic re more pogajati z Radičem ta z rev izliodrti, ker je vendar on sam razdrl koalicijo z demokrati trdeč, da je en del demokratov vstopil s hrvatskim blokom. Po mnenj» demokratov» je dobil Palic ta- ko od krone, kakor tudi od naroda mandat, da izvede Vidovdansko estuvo, ne pa da pripravlja teren za njeno revizijo. Beograd, 24. marca. (Z) Danes dopoldne je imei ožji glavni odbor demokratske stranke svojo sejo, na kateri je bilo po izčrpnem poročilu po sameznih članov sklenjeno, da se za 12. april skliče plenum poslancev demokratskega kluba, kateremu se bo naložilo, da razjasni situacijo, ki je nastala po volitvah. Izvoljen je tudi ožji odbor, v katerega je prišel g. Voja Marinkovič in g. Dadič ta katerima je dan nalog, da ugotovita up.iv ločenih kandidatnih list na volitve in da glavnemu odboru predložita svoje konstatacije. Beograd, 24 marca. (Z) Politični položaj še ni niti najmanj razjasnjen. Današnje »Vreme« prinaša izjavo g. Stojana Protiča, v kateri ta pravi, da njegova politična akcija zaradi poraza na volitvah nikakor ni propadla ta da jo bo tudi v bodoče nadaljeval. Današnja »Politika« pa prinaša članek g. Protiča» v katerem trdi, da se je na volitvah pokazalo, da je narod obsodil politiko Vidovdanske ustave ta integralnega narodnega edinstva. Nadaljevanje te politike bo obdržalo državo v večnih sporih in onemogočalo vsako državno politiko, ki zahteva za svoje izvajanje trajnost in stalnost. Isti list lavlja, da je radikalni klub dal Pašiču svoboone roke, da vodi pogajanja o sestavi nove vlade, ter dostavlja, da bo Pašii v slučaju neuspeha predlagal kralju, da se razpišejo nove volitve. »Vreme« poroča, da je radikalna stranka začela sondirati teren pri demokratih za sodelovanje, da pa so ti poskusi vlade zavrnjeni. (?) V svojem uvodniku trdi »Vreme«, da pomeni izid volitev propast jugoslovanske ideje, katera da se je začela prehitro Izvajati» ker so mase preveč versko Id plemensko otltealiruaa. Radičeva skupščina. Z a g re b, 24. marca. (Z) V Zagrebu se pričakuje z velikim zanimanjem jutrišnja seja zastopnikov hrvattske republikanske seljačke stranke, na katero pridejo vsi njeni Izvoljeni poslanci. Ta seja je važna posebno radi tega, ker se bo na njej določilo stališče, ki se bo zavzelo napram vladi g. Nikole Pa-šlča, odnosno stališče glede pogojev za rešitev hrvatskega vprašanja, kakor tudi o daljnem postopanju hrvatskega narodnega zastopstva. Po informaciji današnjega »Hrvata«, Spaho predstavnik bosanskih in hercegovskih muslimanov in dr. Korošec kot predstavnik Slovencev «e prideta na jutrišnjo prvo sejo hr- vatskih poslancev, temveč prideta v Zagreb šele po seji in sicer dr. Spaho v pondeljek, dr. Korošec? pa v torek. Sarajevo, 24 marca. (Z) Dr. Mehmed Spaho potuje jutri v Zagreb. Njegova pot se spravlja v zvezo s pogajanji opozicijonalnih strank, ki se bodo vršila po konferenci Radičevih poslancev. Sarajevo, 24. marca, (Z) Tukaj se je včeraj mudil podpredsednik Radičeve stranke, g. Predavec še z nekaterimi somišljeniki-poslanci. On nadaljuje danes svojo pot v Zagreb z novoizvoljenimi poslanci Radičeve stranke iz Bosne in Hercgovine. Razkol v bunjevački stranki. Subotica, 24. marca. (B) V bunjevačko-šokački stranki je prišlo do razkola med klerikalno ta liberalno strujo. Obe frakciji sta bili do volitev složni, sedaj pa sta se definitivno razšli in bosta v bodoče obstojali kot dve ločeni organizaciji Subotica, 24 marca. (Z) »Baez-megyei-Napkjc prinaša vest, da je vsled paktiranja enega dela bunjevačko-šo-kačke stranke s Stojanom Proričem došlo do razkola v stranki, ki se kaže v tem, da je mnogo bunjevcev izostalo od volitev in je stranka na ta način izgubila en mandat. Borba med obema strujama postaja od dne do dne ostrejša, tako da je razkol neizogiben. Naše posojilo v Franciji. Beograd, 24. marca. (Z) Naša vlada je bila obveščena iz Pariza, da je francoski finančni minister predložil parlamente zakonski predlog, v kate- rem se dovoljujejo kraljevini SHS posojila do skupne vsote 30 milijonov frc. frankov. Ne ve se še, v kako svrho se je zaprosilo omenjeno posojilo. Sokolska svečanost v Beogradu. Beograd, 24. marca (ZJ dom blagoslovljenja zastave včeraj dopotovala tudi delegacij? kolskega društva s Sušaka. Deleg Cefnm'mstra ZUnanüh del in g? stfl da podpre akcijo 2a Zgradbo S skega doma na Sušaku. Danes z ja dospelo v Beograd starešinstv goslbvenske Sokolske Zveze iz Ljubljane s predsednikom dr. Ravniharjem na čelu. Z njim so dopotovali tudi zastopniki Sokolskih društev iz Slovenije. — Danes zvečer se je vršila v Manežu velika Sokolska akademija, ki je dobro uspela. Jutri popoldne se vrši ob H. uri svečano blagoslovljenje zastave, kateremu bo prisostvoval v imenu kralja njegov prvi adjutant. K0®iv“mR p»e NA Đ u n a j, 24. marca. (K) Pasivna re-sistenca poštnih, brzojavnih in telefon- a&k aajEsšč^oer i» kandana,. ODGODITEV MADŽARSKEGA PARLAMENTA. Budimpešta, 24. marca. 00 Poslanska zbornica je bila odgodeua do Ut. «psii«. italijanski načrt o raškem konzorciju nesprejemljiv. Beograd, 24. marca. (Z) Danes dopoldne se je vršila seja posvetovalne komisije pod predsedstvom g. Ljube Ne-šiča. Ta komisija je pretresala med drugim tudi italijanski načrt o konzorciju. Mi odločno vztrajamo pri tem, da ne sprejmemo nikakršnega načrta razvem takega, ki predvideva, da ostaneta Baroš in Delta pod suverenostjo na§« kraljevine. »Vreme« doznava od svojega dopisnika iz Splita, da se je glede pogajanj Z Italijo izjavil g. dr. Ninčič optimistično, glede Baroša to Delte P« da ni hotel dati nikake konkretne i*« jave. Trgovinska pogodba z Avstrijo. Beograd, 24. marca. (Z) Današnje »Službene Novine« so objavile besedilo pogodbe z Avstrijo, Madžarsko in Češkoslovaško o obmejnem blagovnem prometu. Pogodba stopi v veljavo s i. aprilom t. 1. Beograd, 24. marca (B) Po vesti, ki so jo prinesli včerajšnji beograjski listi, je avstrijska vlada odbila odobritev konvencije, sklenjene v Beogra- du med našo vlado ta avstrijskim zvd* znim kanceiarjem dr. Seipelom. S pristojnega mesta so nas obvestili da » te vesti popolnoma netočne. V resnici gre le za kako odlaganje ratifikacije tl čisto tehničnih razlogov, o kakršnemkoli odklanjanju konvencij, sklenjeni med obema vladama, pa ae more bitt niti govora. Odklonjene turške zahteve. London, 24 marca .(K) Reuterjev urad doznava, da je juridično-poli-tična komisija pri posvetovanju o načrtu pogodbe o teritorijalnih določbah pri- šla do naziranja, da je nemogoče sprt- . jeti turške zahteve. Otok Casteilorj*» bo tedaj ostal Italiji Ameriški načtt za vzpostavitev evropskega gospodarstva. Rim, 24. marca. K včerajšnji seji fiančne sekcije mednarodnega kongresa trgovinskih zbornic poročajo: Vodja ameriškega odposlanstva, podpredsednik ameriškega bankirskega društva Kent je predložil ameriške predloge in pri tem izvaja!» da je Amerika vollna na željo zaveznikov dovolti Nemčiji dovolj visoko posojilo, iz katerega naj bi Nemčija vzpostavila svoje gospodarstvo in plačala reparacije. Skiep Anie-rikaneev vodi ta-le misel: Splošna vzpostavitev svetovnega gospodarstva je samo tedaj mogoča» če se najprvo končno reši vprašanje reparacij. Dolžnik mora po svojih močeh plačati, toda višina p'ačšl je odvisna od Jamstva in od ponašanja vseh narodov. Zaupanje, varnost sedanjih mej in odprava pretiranega oboroževanja j« potrebni, sicer je dovolitev kreditov in stabiliziranje valute nemogoče. Vojni dolgova zaveznikov sicer obstoje, morajo pa s* deloma popustiti, oziroma se morajo po tem, kakor kdo more, poplačati. Vojaška bremena se morajo odpraviti, pretiranim davkom in inflaciji se je izogniti. Umetno stabiliziranje valute je nevarno, toda za stablizlranjera samim je stremeti. Za ustvaritev zlate valute b! bila potrebna svetovna gospodarska konferenca, na kateri bi bile zastopane vse interesirane države. Kongres trgovinskih zbornic noče zaveznikom daj*r ti nobenih nasvetov glede njih razmerja do Nemčije, hoče pa biti zaveznik«* na razpolago. Iz psvztiup žiulienja. LJUBLJANSKA DRAMA. ~ 0‘ok in Struga. Igra v petih delanjih (18 slikah). Po noveli dr. Ivana Tavčarja spisal Ignacij Borštnik. — Mesto Čehovega »Češnjevega vrta« je sinoči v sili na-domestovala dramatizaci i dr. Iv. Tavčarjevega prvenca iz i. 1881: Otok in Struga. Ker je bila ta izpremsmba nenadna, je dokaj razumljivo, da stvar, ki so jo igrali že Sansko leto, ni mogla docela ozreti. Ne gledalca in ne igralca. V drugi vrsti seveda ne romantika, moderna v časih, ko smo se komaj zavedali svoie moči in nismo gledali preko obzorja dobe pred Jurčičem In Levstikom. Slednjič (igrali so »Otok in Strugo« v spomin pok. slovstvenega slov. velikana) ie vprašanje, če se baš z dramatiziranimi šibkejšimi deli ugodi tej pijeteti. Režija je dobro čutila šibkost stvari same in te r splošno medlost prinesla dovolj rešilnih momentov. Da bi kaka posamezna kreacija zapustila gicblji utis, pred reprizo ne morem trditi. Več drugič. —L — Ljubljanska opera. V petek zvečer so po dolgih letih zopet peli Websrjevega »Carostrelca«. Kef Je bil naš p oročevalce zadržan na koncertu g. Blanche Selve, priobčimo poročilo o uprizoritvi »Carostrelca« po reprizah. — Klavirski koncert Cianche Sejva. Med množico letošnjih koncertov smo v petek doživeli večer popolne, čiste umetnosti, kakršnih more kronist v zadnjih bttli malo zaznamovati Velika francoska piani-s in a, sedaj profesorica klavirja na praškem konservator! u, g. Blanche Selva je po dosti pozorni, pa vseskozi upravičeni reklami nastopila pred. p?r sto ljubitelji glasbe v veliki dvorani »Uniona«. Obisk Ijubl anskih koncertov je nepreračunljiv: Zgodi se dostikrat, da so dvorane polne, ko se občinstvu ne nudi prvovrstnih glasbenih užitkov, zgodi pa še večkrat, da so na pol prazne, kadar nas čaka izreden umetniški užitek. Prej bi pogruntali skrivnost sv. Trojice k0t mentaliteto ljubljanske publike... in vsakomur je lahko žal, kdor ni porabil pri nas itak redke prilike, da sliši svetovno priznano umetnico! V vzporedn nas Je seznanila z razvojem francoske klavirske glasbe od se-demna'stcga stoletja od Rameana in Conpe-rina preko Faurea ln d'lndyja do mojstrov novejše debe in impresionizma Dcbussyja ir. Cezar Francka. Prcdnašanje gospe Blanche Seive je bita dovršeno; da, fenomenalno: nikjer v njtm pohlepa po virtuoznosti, po zunanjih efektih, povsod sama prava umetnost, subtilno fino cbčutua igra, žareča «mit», s» Mtcmmm udeležili, v neizbrisnem spominu! Današnje prireditve V LiubUanis Drama: »Othello«, izv. Opera; »Carostreiec«. izv. Marijonetno gledal ščes ob 15. h» 46. uri: »Preskuinja« In »Zakleti ka!if*. Kino Ti veli: »Sodoma In Gomore«. 1.4. Kino Matica: »Svetnik in grcšnica«. Kino Ideal: »Grof Monte Cristo«. IL del V Mariboru: Narodno gledišče: »Težke ribe*. V pondeljek. dne 24 »»•'** v Mnbtjanl: Drama: »Ugrabljene Sabiake«. Red ć. Opera: Zaprto. Kino Matica: »Pariški pustolovec«. Kino TivcJi: »Sodoma in Gomora« JI del. Kind toeah »Grof Monte Cristo« IB del. V Mariboru; Narodno gledišče: Zaprto. Nočna lekarniška služba v LJuMjnnit Tekoči teden: lekarna Piccoll na Do* rajski cesti ia Bakarčič na Karlovlkl cesti. ~—— -----------—...............- —j. .. Borzna poročila. c u r i h, št marca. Berlin 0.0254, New York 541, London 75.39. Pari* 35.25, Mila* 26.50, Praga 16.05, Budimpešta 0.11, Beograd 5.55, Sofija 3.83, Varšava 0.QK Dunal 0.00755, avstrijske krone 0.007i. Berlin, 24. marca. Dunaj 28-97, Budimpešta 443, Milan 101.246, Praga 61.8H Pariz 135.660, London 97.755, New York em* mm, atomu iMML «tirat! 2, •JUTRANJE NOVOSTT.« Štev ► ■"■.... »m i ~ i n.imu.i Radikal bodü radikalen! Y&iitve 18. 3. 1923 so pokazale trojno smer v naši javnosti: Srb je radikalen, Hrvat radičevec, Sloveec klerikalen; po teb znakih je presojati tudi njih delovanje. Pol stoletja so Srbi radikalni, ker njih stranka ni ^odvisna o d oseb, iemveč od nadel. Pri nas smo imeli razne Bleiweise, Tavčarje, Šušteršiče, Žerjave in Kristane; vsak od njeh je stisnil svojim ljudem svoj pečat, in nismo imeli stranke po načelih, temveč načela po strankarjih-voditeljih. Zato se je Slovenec obrnil od takih politikov, ki so vsakih 14 dni krenili po drugi poti in oklenil se je domačega župnišča, četudi ta obrača plašč po vetru, a je vsaj v enem dosleden, — v veri in udanosti do Rima. Srbu z narodno duhovščino in narodnim jezikom v cerkvi takega pribežališča ni bilo treba, kajti njegova vera ftiiv »nevarnosti«, ker ni mednarodna, zato pa njegov značaj ne koleba med in-ternacijonalno cerkvijo in narodnim je-^i&m, temveč stoji kakor skala in in skrbi samo Za dobrobit in napredek države. Koliko brezpoldnega časa smo porabili Slovenci za čenče v abecedni vömi, za pravopis od Stritarja do Novačana: ta je pisal uvod, oni vvod, ta delivec oni delalec, ta je povdarjal sta-roslovenščino, oni skupnost vseh slovanskih jezikov, ta je štel plemena, oni narode in cepil dlako do najnovejše modrosti med pisal in pisao: za tako »uče-hbit in za tako »prosveto« smo Slovenci tratili čas in ga tratimo še da-nOs; o samoniklem, prosvetnem delu v modernem smislu pri nas ni govora: ježik je dolg in besede so doneče, zato Pa • so dejanja plehka, otročja, celo Žtitšna. Kjer se na svetu pojavi kaka štfinka ali struja, — mi jo gotovo po-sttfefnamo: vse eno ali umestno, ali ne-i&nestno, Srb je molčal in ustrajal in to Säröjstvo je videti tudi v 50 letnem ob-sSäflku Narodne radikalne stranke, ki bl:'ne imela take preteklosti, ako bi bila j&fvršna kakor so naše stranke, ki vsta-jšjfr in padajo z njihovimi voditelji. S temi stavki smo hkratu označili žhaČaj Srbov in Slovencev; posem dfiigačen je Hrvat, ki je navaden sa-m a č; ni pravila brez izjeme, in tudi med Hrvati najdeš dalekovidne može, ljudstvo kot tako pa je tropa nedolžnih ovac, ki jih spelje na svojo stran vsak ZgdVoren pustolovec. Hrvatom škoduje žfesfo, ker niso pristni; niso in niso, pa rečite kar hočete! Kajkavci so Slovenci naj žive kot Hrvatje okoli Zagreba, ali köt Srbi in Bolgari v Macedoniji; Što-kaVCi so Srbi; edino čakavci imajo Svoje lastno stališče. Povrh žive Hrvat-jer V prijetnih krajih, ki nikoli niso ve-trpeli po polit, dogodkih ako izvzamemo Turke. Najmanj pa so Hrvat-Je 'trpeli med zadnjo vojno, kajti med tein ko je Srb romal preko Albanije, ko je Slovenec stradal kot pajek, so Hrgatje jedli beli kruh ob času, ko drugod niti črnega ni bik). In prav tako je dandanes! Zato so imeli politiko od ne-kjdsti za šport; kričali so nekdaj, kakor kriče dandanes: kričali so pod Avstrijo, kričali pod dualizmom, kriče v Jugoslaviji in kričali bi pod Italijani ali pa tudi v samostojni Hrvatski, ki bi pr-yič>*ne obstajala iz samih Hrvatov (niti pretežno ne!) in drugič bi živela življe-njp; -muhe-enodne vnice. Ate d te tri politične smeri so porazdeljeni demokrati, potomci srednjeevropskih liberalnih časov iz XIX. sto-Jetja^..vse drugo pa je drobiž večje ali manjše veljave. S tega stališča bo morala presojati situacijo Narodna radikal» na stranka kot najmočnejša ih najdo-slednejša med vsemi. Pri nas Slovencih je jela poganjati jedva v zadnjem č(is ‘Ih vendar se kažejo že korenine, četudi je bila še pred enim letom popolnoma neznana. Dva tednika in en 'r-"Vt » __________________________• devnik širita njene idejte; priporočali bi jej še en mesečnik z resnim stvarnim slovstvom, ki se ne poizgubi temveč je trajne vrednosti. Med uradništvom bo stranka dosledno napredovala, pa tudi med osta-flim razumništvom, kojemu preseda hochstaplerska pisava političnih listov izvirajoča od ljudi, ki so ob osvoboje-nju s svojo črno vestjo molčali kakor grob, sedaj pa glasno in drzno zabavljajo in podirajo skupno delo, ker izkoriščajo edino napako naše ustave: da je preliberalna in pusti govoriti, hujskati in zapeljevati, kakor bi ne pustila nobena druga država. Ti črvi so prišli na dan in širijo svoj smrad po ozračju med nezanesljive elemente, ki porabijo vsako priliko in nepriiiko, da blatijo državo v listih in javnosti, država pa molči. To ni prav in to je vzrok današnjih volivnih rezultatov, ki ozlovoljijo vse resne in poštene državljane, ki hočejo delati v koristnem življenju za državo in red, ter sovražijo plitve— že in hujskače, ki z gostobesednostjo in na lahek način ne žanjejo samo političnih temveč tudi osebna uspehe. Ra-d:č je bil bos, dandanes je milijonar. Proti takim pijavkam in proti taki gnilobi mora nastopati radikalna stranka z vso radikalnostjo! Samo zato, ker občinstvo nezadovoljno gleda take razmere, se obrača od nas in uhaja drugam. Drug način rovarjenja proti državi je pisava o javni upravi: imejmo kralja ali predsednika; avtonomijo ali federalizem; centralizem ali decentrallzem: ako ne bomo delali, nas nihče ne bo rešil. Štiri leta smo se po šolarsko prepirali za monarhizem, republikanizem in podobne izme, delo pri prometu, trgovini, valuti, obrti, upravi pa je stalo, ker so naši polovičarsko izobraženi politiki raje govorili prazne besede po dnevnikih, nego pisali strokovne članke po mesečnikih; so raje pisali interpelacije in zabavljali, nego stvarno rešetali gospodarska vprašanja v klubih in odsekih. Poglejte sl vendar te hudi in vprašajte jih, kaj so in kaj znajo: vsi so en sam jezik od vrha do tal! Taki ljudje hočejo Slovencem avtonomijo — za štirinajst dni, ker bi izstradali, republiko za štiriindvajset ur, ker bi sl jo sosedje prvi dan porazdelili in ti ljudje kriče, ker je zakon premehak; kakor hitro jim stopiš na prste, bi kričali kakor kužek. Avtonomijo v Ljubljani, podpore iz Beograda; širo-koustje v domačem listu, pmoč od tujega vojaka; nešteti predlogi za šoie, železnice, vodovode itd., a zida naj jih — Beograd; kriče o visokih davkih pri Slovencih, ki so v resnici malenkostni v primeri z državo, na drugi strani pa mora država nam doplačevati za šolstvo, upravo, dajati podpore, pošiljati žito in moko, ker smo gospodarsko pasivni in po lastni krivdi razdeljeni na tri države, ter bi še teh ne bilo v Jugoslaviji kar nas je, da ni ustavil Italijanov Srb pred Ljubljano in Nemcev tudi Srb ob Dravi! Najžaiostneje pa je, da podpira tako politiko naša duhovščina, ki zahteva od države plačo za dele ki ni državno; kajti kakor državnega uradnika Jn častnika ne plačuje Rim, ker je v službi države, tako ne pristoja državna plača onemu ki ne dela za državo, temveč le za svojo cerkev In prav velikokrat proti državi. Hinavščina je znak takih gospodov: na eni strani zahtevajo dostojanstvniki med njimi pomoč od države za najrazličnejše stvari; na drugi strani pa njih kleriki - politiki dan na dan na najostudnejši način blatijo državo. To metodo so gospodje poznali že v Avstriji; v Jugoslaviji jo moramo radikalno odpraviti! ir Pismo prijatelju v Paradiž. Dragi moj! Prav razveselil sem se, ko sem slišal, da si bil z mojim zadnjim pijaijOrn zadovoljen. Tudi jaz sem bil eio zadovoljen, ko sem čul, da mi ho-,'eš pri priliki kaj povedati, kaj in kako j imate na poljanah Paradiža. Saj veš i.,si lahko misliš, da sem kljub vsem n .-vsemu v dnu svojega srca vendar le . a. trden Kranjec in veren Slovenec, ki nikoli ne pozabi niti na »auf biks«, niti neha »arka lui«. Zato tudi z gotovostjo pričakujem, da pridem nekoč za. tabo v P^raidiž, kjer bova skupaj uganila še mar^ikako pametno. Najpreje mi spo-ročL kako je pri vas s cvičkom. To me najbolj zanima. Res, ne moreš si misliti, kako čudno in klavrno je življenje na našem planetu? kadar ne sme teči cviček. To sem vicjel cPosebno jasno te dni ob volitvah v Narodno skupščino. Zadnjič sem ti bil. Obljubil, da ti bom pri prvi priliki poročal o tem. Dovoli torej, moj dragi, da takoj izpolnim obljubo. ^Volitve, ti rečem, to je najlepša zabava, kar sl jih moreš misliti na Slovenskem. Priprave trajajo cele mesece — in'dö je važno! Volitve same so tako bd|j postranskega pomena. Priprave pa, agjpravg. to ti je ga sho- dom, govornik za govornikom, ponekod še zastave in harmonike, ponekod revolverji in palice, včasih roženkranc in križ brez martre, ponekod device-muče-nice, na konci pa seveda: cviček, Ijuto-merčan, Haložan, bizeljec, jeruzaiemec, sromeljčan, oj, to bi videl, kaj se pravi! Le škoda, škoda, da moramo vse te lepe praznike obhajati brez Vipavca, brica in terana. Gotovo se boš čudil, koliko vrst rujne kapljice ali kapljic poznam po pravem krstnem imenu, toda prijatelj, to še ni nič! Kaj misliš, da imamo pri nas samo na štiri ali na šest let volitve?! Bridko se motiš. Pri nas volimo po enkrat, včasih celo po dvakrat na leto, da boš vedel. Izpočetka so se volili kar voditelji sami. Enkrat v Narodno Veče, potlej v Narodno Predstavništvo, potlej v Narodno vlado, kakor je že komu prišlo na misel. Narod sam se takrat ni dosti brigal za take ceremonije. Kvečjemu so kričali ljudje včasih »živijo«, včasih pa »dol ž njim«, kakor je pač komu prišlo na misel. No, polagoma smo se potlej tega naveličali — ali kakor pri nas navadno pravimo: bližati smo se jeli notranji konsolidaciji. Solidnost (cf: konsolidacija!) je pa vedno lepa lastnost in smo zlasti Slovenci zelo ponosni nanjo. Pri nas se vsi sklicujemo na najpopolnejšo solidnost: banke, trgovci, obrtniki, urad- In končno avtonomija ali republika! Promet in železnice v državi morajo biti centralistične, vojaštvo tudi, mornarica tudi, (ali hočete svojega ministri za čolne, ki plavajo po Ljubljanici, ali za šolo, ki jo kopljejo na Barju!) rudarstvo enako, financa tudi; sodstvo pa itak ne dela za držao temveč za stranke, Šoli treba državo ker hi avtonomija ne imela dovoljnih stredstev, za uradni-štvo enako! Seveda! V Ljubljani bi se vam hotelo Imeti kak dežel, odborček, da bi se v njem prepirali za vaške ceste in vodnjake, drujega bi itak ne imeli. Vsak inteligent si želi močno državo ki pa bo močna le pri sedanji uredbi na 36 oblasti, ne na avtonomije, republike in podobne sanje. Dandanes vleče vsak na svojo stran, hvali svojo malho in pozna le svojo pisarno. — Tudi v tem treba radikalne spremembe! Uradnik. Inž. R. Sapla: Poštenim avtonomistom v uomisSek. Hočemo avtonomijo, ne zadovoljimo se z malimi koncesijami. Naši davki se ne porabijo doma, naši žulji rede srbske pokrajine. Vse to se bo spremenilo, ko dosežemo naš cilj, avtonomijo. — To so bila privlačna volilna gesla v Sloveniji, katere si je narod prisvojil in položil tudi svoje zastopstvo v roke te stranke, ki je z njimi največ delovala. Da so ta gesla našla tak odmev med drugače razsodnim narodom, je razumljivo samo radi tega, ker so narodu kazali le za Slovenije koristno stran avtonomije, medtem ko so slabe posledice avtonomije vedoma, ali nevedoma za-moIčalL Največja pomota, ki lahko postane usodepolna z Slovenijo, le mišljenje naših avtonomistov, da bo ono, kar je sedaj ugodno za Slovenijo, ostalo ugodno še nadalje, medtem ko ono neugodno (del davkov katere se uporabi tudi za srbske pokrajine), odpada. Največ davka plačuje v Sloveniji industrija. To je nesporno. Dobro, kdo pa ji omogočuie, da je sploh v obratu? Slovenska industrija ima po svoji pretežni večini možnost obstoja in tudi na-daljnega razvoja samo za to, ker se nahaja na carinsko enotnem ozemlju precej velike agrarne države, katere prebivalstvo je konsument teh proizvodov. Če bi vse države sveta do dovolile svobodno izmenjavo blaga, bi bile primorane prenehati z obratom vse one industrije, ki nimajo ogromnih kapita-lov, ki bi jim omogočali obrat na principu skrajne delitve dela. To delitev dela imajo v Nemčiji, Angliji v največji meri pa v Zeci državah severne Amerike. Ta delitev dela in združenje sorodnih industrij omogoča glavno Angliji in Ameriki plačevati delavca tako, da živi udobneje kot pri nas najvišji uradnik, omogočuje pa tudi akcijcnar* jem lepe dividende. Te Industrie bi mogle prospevati tudi pri svobodni trgovini. Kaj pa naša slovenska industrija? Slovenska industrija je danes varovana z uvoznimi carinami pred očije organiziranimi, finančno silnejšimi industrijami onih držav, katerih obrat se približuje sistemu delitve dela V srbske pokrajine bi prišla večina izdelkov, ki jih mi sedaj tjakaj prodajamo, all pa jih bomo še prodajali, do 50 odstotkov ceneje, če bi država ne imela zaščitnih carin. Kljub temu, da prodajajo naše tvornice svoje proizvode veliko dražje kot avstrijske ali češko-slovaške, vidimo, da je naš industrijski delavec it' uradnik veiiko slabše plačan kot oni. Istotako so dohodki industrijalca pri nas večinoma manjši kot v Avstriji ali na češkem. Ponavljam: Večini slovenske industrije omogoča obrat in bo omogočilo povečanje samo dejstvo, da plačujejo srbske pokrajine naše proizvode do 50 odstotkov dražje kot bi plačevale isto-take proizvode pripeljane iz Češkoslovaške, Avstrije ali od drugje. Tisti gospodje, ki zahtevajo, naj naša industrija ne plačuje ničesar več za srbske pokrajine, in ki kriče: Slovenija-Slovencem, naj si bodo v svesti svoje odgovornosti, S sigurnostjo lahko računamo, da bodo v slučaju izvršitve tako ekstremnih zahtev, Srbi za srbske pokrajine razveljavili zaščito uvoznih carin. Mi bi stali pred alternativo, ali prodajati svoje proizvode do 50 odstotkov cene-jje, ali pa ustaviti obrat v tvornicah-Ker bi se prvo ne moglo zgoditi, zgodilo bi se drugo. Ne preostajalo bi nam drugega nego posekati in izvoziti gozdove v Italijo, da bi imeli za najpotrebnejše, istotako bi izvažal? premog, katerega cena pri nas je 'danes globoko' pod svetovno ceno. Vse to pa ne bi moglo preprečiti, da ne bi postala nekdaj cvetoča Slovenija v malo letih skoro puščava, katere prebivalstvo bi se raz-,teklo iskat dela in prosit kruha- " * Naj torej razmišljujejo oni gospodje avtonomisti, katerim leži prospeh Slovenije resno na srcu, kdo daje več, ali kdo bo v kratkem več dajal: srbske po-krajane Sloveniji s tem, da od nje dražje kupujejo njene proizvode, ali Slovenija srbskim pokrajinam s tem, da porabijo te poslednje tudi del davkov plačanih od slovenske ; industrije?. Čas je resen —- odločitev usodepolna. Politične novosti, FRANCIJA. *= Louchsur in renske pokrajine. Lou-cheur je imel na banketu »združenih producentov francoskih Alp« v mestu Grenoble daljši govor, v katerem je govoril o varnostnih jamstvih, ki jih mora Francija dobiti ob reki Ren. »Zahtevati moramo odcepitev Porenja od Rusije. _Ml ne moremo več mirno gledati, kako pruski uradnik in učitelj na levem bregu Rena pridigujeta militarizem in sovraštvo do Francije. Bilo bi pa napačno, da bi se te pokrajine gospodarsko ali politično odcepilo od rajha. Preveč so zvezane z nemško državo v gospodarskem po-gledu, poleg tega pa je tudi prav močna politična afiniteta. Te pokrajine morajo nriti pod Specijalni režim, v kolikor' se to tiče vojaških' problemov. Železnice morajo priti pod mednarodno kontrolo, kontrolo pä bi izvrševalo društvo narodov«. ANGLUA. == Pesimizem lorda D,Albernona. Ram-say Macdonald Je izjavil v svojem govoru, da delavska Stranka kaže svoje prijateljstvo do Francije, če se peča z vprašanjem Poruhrja. To se je zgodilo, da se pomaga vladi premagati sedanje težkoče. Očividno je, da lord D,Albernon n! prinesel nobenega nemškega projekta v London, temveč se je omejil ha to, povedati svoje posebne nazore, ki pa so pesimistični. On ne veruje, da bi Nemčija mogla sedaj glede na moč naci-jonalistov staviti kake predloge. , — Angleški krediti. Iz Pariza poročajo: »Echo de Paris« doznava,: da je pristal guverner angleške banke (Bank of England), Montague Norman, v načelu na razdelitev odplačila francoskih dolgov od pet do 10 let ITALIJA. . Politika Ista »Impero«. Iz Milana poročajo: Pod vodstvom lista »Impero« se polagoma kristalizuje: v fašlstovskl .stranki posebna frakcija; njeni pristaši se nazivajo »imperijalistični fašisti«. Ta skupina' še bori za razpust parlamenta in za nove volitve, »Impero« primerja nacijo z bolnikom, ki ne more sam določiti Svojega zdravnika. Edino sredstvo, ki bi še sedaj moglo učinkovati, je diktatura. Pod režimom diktature pa bi bil razpis volitev itak nepotreben. Maše časopisja o položaju. Radikalna »Zastava« (Novi Sad) objavlja članek »Ili se ukloni, ili se — pokloni«. Članek je zelo informativen. »Zastava« piše: Volitve so minule, rezultati leže pred nami in poslanci se pripravljajo na pot. —-Slika še sicer ni jasna, a glavni obrisi so že vidni: na eni strani monarhistični radikali, na drugi strani Radičevi republikanci. Ti dve stranki sta največji, zato bosta odločali. Bilo bi preuranjeno, govoriti o “sestav! skupščine. Nobena stranka nima'prave ver čine, da bi mogla nemoteno delovati in dati iz svoje sredine vlado. V najprijetnejšem položaju je še NRS, ki ima številčno še največ mandatov. Dobila jih je na račun demokratov in nekaterih drugih skupin. Ođ drugih strank ni nobena v stanu vladati z eno ali dvema grupama. Ce se Radič in demokrati pobotajo, potem razpolagata obe stranki z onim številom mandatov, ki jih ima NRS. Slednja kombinacija namreč n! izključena, ali radikalski voditelji bodo znali v vsaki situaciji premagati te ovire. Radič sam za sebe ne pomeni mnogo. Ako ne pride v Beograd, ne bo sploh nič pomenil. Radič ve dobro, da ne more proglasiti »Seljačke republike« v kraljevini SHS, ker to brez dobro pripravljene revolucije ne bi bilo mogoče. On tudi ve, da se v revoluciji ne mečejo hruške In jabolka... Radič je na razpotju. Dvakrat je šel v volitve in dvakrat" je pred volitvami proglasil republiko. Ali bo storil to tudi še tretjič? S časom se bo moral spametovati, ker se inozemstvo zanj ne briga. »Ili se ukloni, ili se pokloni! Tre» čega nema«! * »Novi List* (Beograd, 23 .marca) je objavi! pod naslovom »Plemenski sporazum« daljši uvodnik, ki vsebuje razmotrivanje o nastalem položaju. Omenjeni list piše: Ce je zadnja izjava g. Radiča avtentična, potem je najbrže napočil čas, ko si je Radič zaželel plemenskega sporazuma. On pravi, da sporazuma noče izprositi; to je v retiu» ket ni potrebno. Toda g. Radič pravi, da hoče sporazum izvojevati! To je idijotstvo. Dalje nas izjava g. Stjepana Radiča ne zanima. Ideja plemenskega sporazuma bi bila pomembna, če bi jo bil kadarkoli m z obeh strani sprožil že 1. 1914, pred niško dekla* racijo o vojnih ciljih srbskega naroda. * V »Narodni Politiki« (Zagreb, 23. L un) nadaljuje dr. Janko Šimrak svoja razmotri* vanja' o nastalem položaju in prihaja do teh zaključkov: Pašič in Radič uživata V svojih volilnih triumfih. Prišel pa bo čas, ko bo treba stopiti na polje realne politike, — Takrat se bo videlo, da ti triumfi niso breaf velikih težkoč. Radič je uporabljal v volil hi borbi na prvem mestu geslo b politiki se-Ijaške diktature. Privlačna moč torej ni bi* la republika kot boljša oblika vladavine, marveč razredna kmetska država. Radič, mora sedaj svoje obljube izpolniti. Tu ne pomaga noben umik. In ravno v tem je ranljiva peta Radičeve politike. Ce ne bo izpolnil svojega delovnega programa, bo izgubil svoje pristaše tako hitro, kakor so narasli. Za rešitev svojega delovnega programa bi moral imeti Radič zaslombo v Maß in Veliki Antanti. Ker tega nima, je jasno, da ne računa s stanjem, ustvarjenim pö osvobojenjn. Radič stoji pred odločitvijo. Ako ne odide v Beograd, dobimo demokratsko- radikalno koalicijo. Ako pa gre v prestolnico, potem bo moral zajamčiti svojim volilcem republiko... Eni so mnenja, da Radič ne bo storil ne prvega m ne zadnje-ga. On da bo nadaiie organiziral stranko in jo razširjal po Sloveniji, Bosni, Crnl gori in Macedoniji. Ta ekspenzivnost bi bila sedaj razumljiva, drugo vprašanje pa je, ali bo rodila zaželjen uspeh, saj je odvisno od mnogih činiteljev, notranje in zunanje politike. Radičeva stranka je tako narasla, da umik ni več mogoč. Zapustiti bo treba pot organizacije in preiti na — delo. Mi smo radovedni in čakamo... AVSTRIJA. 3= Redukcija u radništva. Z Dunaja poročajo, da je vlada do 15. t. m. razpustila 32.809 uradnikov, od katerih je bilo 13.264 upravnih uradnikov, 19.545 pa v državnih podjetjih. Po 15. t. m. pa je bilo odpuščenih še nadaljnih 1000 uradnikov. Skupno število odpuščenih uradnikov od lanskega oktobra do sedaj znaša 33.808. MADŽARSKA. — Madžarska energija? — Ministrski predsednik grof Bethlen se je med sejo poslanske zbornice dalje časa razgovarjal z zastopniki opozicijskih strank. Izjavil je proti njim, da bo vlada najenergičnije-nastopila proti vsakemu motenju miru. Ce bo politika še enkrat na katerikoli način prenesena na cesto, se bo proglasilo izjemno stanje. ŠPANSKA. = Stavka španskih kovinarjev- Kakor javljajo iz Madrida, je stopilo v Bilbao vse kovinarsko delavstvo v stavko. ništvo .poljedelci, bajtarji, krošnjarji in berači, le pred poroto se še he spominjamo, da bi se bil kak naš Častivredni razbojnik ali tat zagovarjal s slovensko solidnostjo. No, kar ni, se še lahko zgodf Kakor rečeno, voli zdaj narod, voli po vesti in po duši svoji, kakor ne nikjer na svetu noben narod več. Evangelijev imamo kakor zelnikov, strank pa ravno toliko, kolikor vrst vina pridelujemo. Oj, ta mili narod, kako mora imeti trdo kožo, da more poslušati in rediti toliko evangelistov! No, nekateri mu za plačilo celo javno kažejo osle, drugi, ki so bolj prebrisani, pa seveda samo na skrivaj. No, da ne pozabim! Pri nas je bila nedavno čudna svatba. Oženili so se klerikalci in komunisti; zdaj je pa ta koruzni zakon šel že v franže, ker se niso mogli domeniti, kdo naj bo mož, kdo žena. Druge verzije vedo celo povedati, da je oboje skupaj le srednjega spola, vsled česar zakon ne more doseči svojega smotra in je skoraj malo nemoralen. Sicer pa, saj veš, kako je. Jaz za svojo osebo se ne vmešavam rad v domače skrivnosti koruznih zakon* skih postelj, zato pa pravim: »Naj bo, kakor more biti in kakor je božja volja!« Ali ni najbolj prav tako? Saj opravilo tudi brez mene. Kar sem hotel roči, je samo to, da zdaj pri volitvah y parlament (jaz govorim rad še po starem, ker smo ga pili takrat po 32 krajcarjev) klerikalci in komunisti niso bili več zvezani. Drugače ni bilo nič posebnega. V soboto pred volitveno nedeljo ga že nismo smeli več pokusiti (kdor si ga ni še pravočasno preskrbel na dom, seve), da bi tako laglje premislili. V, Sloveniji je bilo namreč res nevarno; kajti prišla sta dva nova volkova, oziroma volk s severa in volkulja z juga. Prvi si je ustanovil za svoje apostolstvo »Ljudski dnevnik«, druga pa »Jutranje Novosti«. No, prvega se menda verni Slovenci niso preveč prestrašili. Ko je namreč svojčas bežal iz vroče, mile domovine v hladnejše kraje, je revež izgubil rep. Volk brez repa mora pa po naši navadi vzeti v roke dreto in šilo. Menda je gospod to tudi spoznal in zato poslal svoj »Ljudski dnevnik« med rajne, da se v bodoče laglje posveti svojemu novemu poklicu. Bolj nevarna nam te postala volkulja, ki se je trdno ugnezdila v Volčji jami. Pokazalo se je, da ji ne škoduje noben strup. Vse, kar smo ji dali hudih kapljic in kroglic, vse je lepo mimo zavžila — še njena temperatura ni nič vibrirala medtem. Pa smo dejali tako: »Slovenci smo trdni in žilavi, treba nam je tudi trdnih in žilavih ženic. In smo sklenili zakon s to čudno volknljo, Id ji pravimo drugače — radikalija. Ker pogosto pravite, da živali še bolj ue-gujejo svoje mladiče nego ljudje, upam. da bo tudi ta naša nova Žena dobra In skrbna ter pravična mati bodočemu rodu. V splošnem pa, kakor rečeno, ni b3o nič hudega. Ljudje so šli za Korošcem, ki jim je obetal nebesa. Kaj bo takrat, ko jih bo treba dati, pa jih ne bo kje vzeti, tega ne ve ne ljudstvo, ne menda Korošec. Bomo videli. V splošnem je pa v državi zmagala radikalija, ki bo imela v bodočem parlamentu 109 poslancev. Kako in kaj poidejo drugi ž njo ali proti njej, ti sporočim pri priliki. Dotlej te prav lepo pozdravlja Tone Zemljan. P. S.: Ahasver-Petiuška se je pred nekaj leti vrnil iz Rusije, Videl je mnogo, premnogo sveta, toliko ko malo kdo, pa veš, da možakar zdaj samo molči te greje svojega telesa veličino. Ako kje slučajno srečaš Murna, mu reci, naj 2a vendar pride čim preje mate zrabllat-BJiža se -spomlad in noči bodo kmalu lepe. Morda se Ahasver prestraši, ako mu Muren zagrozi, da ga čakate na Onem svetu peklenski ražnji, ako se ne reši, dokler je še čas------- Štev. '49. Stran % Dsi@ws@ novosti. Op oz ari amo naše cehi. naročnike, da do konca meseca marca t. I. Poravnajo naročnino, ker jjnt drugače brezpogojno ustavimo list. Ravno tako prosimo vse one, ki smo jim pošiljali Ust na ogled, naj blagovoUio naročiti ^Jutranje Novosti«. ~ Usoda volilnih dnevnHtov. Vče-Ifcjšnji — ali če hočete današnji »Slov. Narod« poroča svojim čitateljem zani-mivo vest, da je prenehal y-Ljubljani izhajati »Ljudski Dnevnik«. Kakor izgleda, so stari ata vendarle; prjcapljali «a drugimi listi in konstatiraK |e davno znano dejstvo. Toda na svojem dragem Papirju, potiskanem z ogromnimi tiskovnimi stroški, ki jih krijejo subvencije velike stranke in poedinoev, vedo Wlo povedati, da prenehajo izhajati tu-<8: »Jutranje Novosti«. K tema pripominjamo samo to, da so z atejeviniLstari-Bii možgani opešali tudi njegovi ■ zanesljivi viri Ako bi bil »Slov. Narod dati-mp deset dni naprej,, bi smatrali, da so 'ypßegs. vira seveda — »špitalski vic« aa.prvi april. Pa brez zamere! ^— q tajnih pogajanjilt med klerikal- radKčevci, ki so se vršila 22. t. m. V -Ljubljani, so razširjene razrie govorice, katerim so nasedli tudi nekateri listi. Iz krogov SLS pa se doznaVa, da .Pogajanja niso imela zaželjenega uspeha deloma vsled rađićevskih preteji-«j; deloma pa vsled načelnega stališča Zastopnikov SLS, ki so pod gotovimi Pogoji pripravljeni vstopiti v vlado. ' s— Ostavke soelialističnih občinskih potnikov v Mariboru. Iz Maribora povečajo, da se bo današnji oblastni odbor SP J in KD2 bavil z resolucijo, ki jo je 82, t m. sprejel na svoji seji krajevni Odbor SPJ in ki se nanaša na odložitev ^teh mandatov in funkcij seciialističnih občinskih svetnikov, v mariborskem občinskem svetu. - Mandat g. Schauer ja. Iz Maribora poročajo, da je dosegel nemšlci kandi-Jjit Schauer svoj mandat edinole s’pbmoč-I® ,glasov nezavednih slovenskih -voiiicev, *^.šo se dali premotiti s slovenskim^ letaki JUJemške gospodarske stranke«. Brezdvom^ je. glasovalo zanj precejšnje število ta-Jfavanlh »deutschfreundliche« Sloveneti, ki iajefškem! 81 nemški nacijonalc! naj ne pozabijo, da ;¥Vljo raztreseni v jugoslovenski narodni J^avi, ■ kjer 'So sicer zajamčene pravice ;7?en» lojalnim državljanom, kjer pa je izločeno vsako rovarjenje narodnostnih ^5,- Belgijski konzulat v Ljubljani. V |r®tkejn s« ustanovi v Ljubljani belgfiskl *ou*uiat, kateremu bo načeloval hoijorarai konzul Slovenec. ». . ®mrovanje jugoslovanskih «acliona- ■S*°VL. se„vr51 v Uubljanj pokrajin-*tt, skupščina »Orjune«. Suoči je bila v re-l^vracljl »Zvezda« slavnostna večerja na delegatom in dalmatinskim zaStopni- Prof. Cvii» v Šibeniku. V Šibenik Sn>rt teološkega pisatelja, v Djako-!KLJe: umrl profesor tamošnje teologije g. Jr^Sor OalovlČ. Pokojnik Je znan got do-teološki pisatelj in dober učitelj. .'t— Imenovanje v državni službi. Za nega zdravnika za zdravstveno olirož-Radečah pri Zidanem mostu je-bil Ime-an dr. Josip Tavčar- — Provizorni stto-SJ?1, uradnik na državni vinarski te sad-v Mariboru Joško Sattler jejme-jnajJ® za definitivnega kmetijskir-strokov-Uradnika. . . v ^ Komisija za iznite za poučavanje **. Pokrajinska uprava za Slovenijo ^jv- .snovala dr» Alfreda Serka« imfv. prof. ihol-T^PPolda Ješeta, primarija W. očssne delw. ^ Josipa Kobala, učitelja za pouk za člane izpraševainega odseSl za 'covnci preizkušnjo o poučevaniir. v šo-»•za slep« za dobo 3 let. — '•js^obreua šolska knjiga. Oddelek Jtri-?a trgovino fn industrijo v IJub- kot pomožno knjigo pri ri-jUrodopfsju v vseh trgovsköi : in fT" *®jlg<3: »Zbirka narodnih- or-itim ln*r£w?*rt SnL Narodni, ojtraski idO D?n^tvtI J> Ljubljana. Knjiga n*,L^.izvotl »a kar.iunn'SÖ rim lp»*®»!'. UBuntov IL. i-prodju in ötvod na papirju'. Zvišale nekaterih - ^ 1200 Din. san» za 1; " „.."j; .Pod točko I Čili telei. Pravilnika ve-Se nadalje 300 Dirt. NaroCnhaa^Vtcle-rl v privatnih stanovanjih Itci ^htr z fe^Äs?Ä',ls«S krajih z več ko 10 naročniki pa ’od •efe?5 500 Din. Poleg teh so se zvišal« že PHß t®r® drug» pristojbine. Za Stare naroč-teW,la Povišek od 1. julija t. L, za nove s'~- »^arca L L naprej. , ‘ ^ težvfÄÄ srebrnine S^osiovast^* 1®? ** vidiranie potnih Usto^ hottanje posle ierSSV00v* Ministrstvo za S.* Potnih listov trJŽ zahteva!o za vidlra-?^vIjaMtva ki ^ev češkoslovaškega ^vklh, 75 čK, ako to*«6!? p° trgovskih od kr. generalnega kong°Tci doD r-L^ ** te znižano takso. konzulata v Pragi ^«STv Tl ^ K Prostorih gostilničarja jel£, v SaÄ16,*1 ?o narodne Pesmk feuf 1®*"??: £f,?.l*v« Cisti dobliek PrtriS' i. pre- pro- zadnjega časa premajhno. V službo so se morale pritegniti tudi nekvalificirane osebe in nastaviti kot začasni učitelji. Sedaj pa je število učiteljev izpopolnjeno in je radi tega ministrstvo'prosvete izdalo naredbo, da se ne smejo v bodoče nastavljati osebe, ki nimajo zadostne kvalifikacije. — Državna borza dela. (posredovalnica za delo In Službe) v Ptuju naznanja interesentom, delodajalcem in delojemalcem, da se je iz dosedanjih prostorov v Spodnji dravski ulici preselila na mestni magistrat. Za stranke se uraduje razen nedeij in praznikov vsak dan od S. do 13. ure. Sprejema fn odgovarja se tudi na pismene prijave. Smrtna Obsodbe. Kasacijsko sodišče; je potrdilo sledeče smrtne obsodbe: Na smrt je obsojen Peter Blagojevič, delavec iz Setaca, zato, ker je za časa okupacije izvršil štiri uboje in mnogo drugih razboj-$tevrnad setskimi kmeti. —- Nadalje je obsojen na smrt Radislav Miloševič, kmet iz Golobona, ker je meseca oktobra vlomil v hišo nekega sovaščana in zahteval od njegove žene, da mu izroči denar. Ker mu slednja ni hotela dati denarja, jo je večkrat zabodel z nožem, vsled česar je ona umrla. — Potrjena je smrtna obsodba Stanka Stevanoviča in neke Cvete, ločene žene Drage Miliča, ker sta meseca oktobra napadli Stankovo zakonsko ženo in jo usmrtiil. — Medtem, ko je Stanko svojo žrtev mrcvaril, je Cveta zadrževala njegovo mater, da ni mogla klicati na pomoč. SOletnlca društva »Merkur«. Danes je rävno 50 let, odkar se je v Zagrebu osnovalo društvo »Merkur«. Društvo je prvotno podpiralo samo bolne in potrebne trgovske pomočnike, pozneje pa je razširilo svoje delovanje tudi na privatne, industrijske in bančne uradnike. V petem letu svojega obstoja je pričelo podpirati tudi nezaposlene in potujoče trgovske nastavljene«. Razen tega je zastopalo svoje člane v raznih socijalnih vprašanjih. Leta 1904. Je bila ustanovljena bolniška blagajna in se je celo delovanje postavilo na bazo današnje ureditve. Društvo šteje danes okoli 6000 članov. — Razpis službe. Odda se mesto namestnika državnega pravdnika v VIII. čin. razr- v Novem mestu odnosno drugod, ako bi se Izpraznilo. Pravilno opremljene prošnje naj se do 2. maja pošljejo na višje državno pravdništvo v Ljubljani. — Razpis zdravniškega mesta. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje mesto okrajnega zdravnika pri okrajnem glavarstvu v Logatcu v 9. oziroma 8. činovnem razredu državnih uradnikov. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«. — Železniška nesreča. Včeraj zjutraj sta trčila skupaj na postaji Zalog dva tovorna vlaka. Obe lokomotivi sta popolnoma razbiti, kakoar tudi 15 vagonov. Strojevodja je padel iz. vlaka ter pri tem zadobil precej poškodb. Težko poškodovan pa ie bil sprevodnik Matija Prelc, kateri se je nahajal v službenem vozu.. Poškodovan je po glavi in životu. Prvo pomoč mu je dal neki železničar, kateri ga je obvezal, potem so pa Prelca s prvim vlakom poslali v ljubljansko bolnišnico. ‘ ' — Mariborske vesti. Včeraj, v soboto je umrla v Mariboru v 28. letu starosti učiteljica Jona Štepec. Pobrala jo je jetika. — V ponedeljek 26. t. m, ob pol 8. uri zvečer se vrši občni zbor Jugoslovanske Matice v društvenih prostorih. Zaradi premajhne udeležbe je bil odbor že dvakrat primoran, preložiti občni zbor. — Zato je pričakovati v ponedeljek večje udeležbe, ker gotovo ni častno za mariborske Slovence, da kažejo toliko brezbrižnosti na-pram tako važni instituciji, kakor je Jugo-slovenska Matica. —- Tekoči teden ima le -k a r n i š k o noč n o sl u ž b o lekarna »pri sv. Arehu« na Glavnem trgu. — Minuli teden Je umrlo v Mariboru 7 oseb. od teh 5 moških in 2 ženski. — Smrtna nesreča v Tržiču, K Alojziju Kužnerju, delavcu tvrdke Polak v Tržiču je prišel na obisk .neki njegov sodelavec. Gostu se je nudil grozen prizor. Svojega tovariša je našel na tleh y veliki mlaki krvi Ne daleč od njega pa je ležal. dolg nož, ki Je bil ves okrvavljen. Nesrečnež je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico. Zdravniki Pa Imajo malo upanja, da bo okreval. — Umor v Mirni peči. Ko je prišel Igu-vodnik: iz Grčvrha zvečer domov, je našel svojo ženo Marijo ležati na tleh »v veliki tniakf krvi. Domneval je, da jf je kri te, bruhnila iz grla in je hitel k sosedom za pomoč. Pozneje pa so ugotovili, da je bila nesrečnica ustreljena. Morilec jo je ustrelil trikrat s samokresom in komisija je dognala. da Je bik vsak strel smrtonosen. Ustrelit pa jo je Ignacijev polbrat Alojzij Zarabec, Kf je po svojem zločinu takoj pobegnil. Pre- krivde tega umora pa nosi stara mati, ki Je živela s svojo nevesto v večnem prepira. Razširjajo se vesti, da sc je ubijalec usmrtil In na ta način ubežal svoji kazni- — Vlotnilčeva smola. V Sodni ulici je .vlomila v četrto nadstropje neka Marija Jerin In hotela iz omare, ki se nahaja v predsobi. ukrasti obleko. Prt dejanju jc bila zasačena in predana sodišču. — Razne nesreče. Širaj Terezija, delavka v tovarni Lajovic si je pri delu poškodovala desno roko, — Vedlin Josip, sedlarski vajenec pri Osolinu v Domžalah, je žagal drva, pri čemur se je vžagal v levo roko. —. Mišič Ano, mestno ubogi?, Je na Ižanski cesti ugriznil Keršičev pes v levo koleno. Za rano se ženska ni brigala ter jo zanemarjala. Vsled tega so nastale komplikacije, vsled česar je morala žena Iskati pomoči v bolnišnici- — Omahen Marija, štiriletna hči posestnika Iz Velike Loke je padla raz peči in si pri tem zlomila desno nogo. — Gruben Franc, posestnik iz Slap ^ri D. M. v Polju se je, leo je hotel zapeljati voz v župo, sunil z ojnico v trebuh. Pripe-nf5 ^ 83 v*led težke poškodbe v bolnišnico. Njegovo stanje je opasno, hörnt! p*savlca v Šibeniku. Poročila iz Ši-Bravilo, da se je med tamošnjimi zdravstveni4,11 vi pegasti legar- Državna podplate- ker so Berson-gumilasti podplati cejšfod usnjenihCpodteatov.Vei 2J S- tavljajo že sam! po jsebi prednost pred usnjenimi podplati. Berson-gumijastj prehitro Izmučenje pri hoji. — čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko-,^ Znamko Pe-ko, ker so isti priznano najboljši in Jiäfce-nejli, Glavna zaloga na drobno in debelo y Ba« äo & Aiekmadmt .Mšto- V Baše narožnile in čitatelje opozarjamo, đa pravočasno pošljejo naročnino, ako želijo prejemati »Jutranje Novosti« redno in brez presledka. Obenem opozarjamo, da pričnemo kmafn priobčevati velezammiv in privlačen ljubezenski roman svetovnoznanega ruskega pisatelja. Kdor noče zamuditi čitanja tega romana, naj pošlje takoj naročnino za »Jutranje Novosti«. Mesečna naročnina te samo 10 Din (po pošti Din 12.) Sokolski vestnik. — Ljubljanski Sokol je sprejel na svojem zadnjem občnem zboru nova pravila, po katerih ni več takozvanih podpornih članov, ampak so vsi člani enaki in se samo interno delijo v telovadeče In netelovadeče. Nova pravila obsegajo več važnih določb, ki omogočavajo društvu začeti na podlagi posebnega poslovnika s čiščenjem vrst svojega članstva. Sokolstvo mora. postati moralna elita naroda, njegov ponos in vzor celemu svetu. Kdor noče uravnati svojega javnega in privatnega življenja po strogih sokolskih načelih, mora rad ali nerad zapustiti naše vrste. Pot do pravega spozna--nja in pojmovanja sokolstva pa pelje skozi telovadnico- Le večletno redno in vztrajno delo v sokolski telovadnici lahko napravi iz navadnih ljudi prave Sokole. Zato je na podlagi pravil določilo društvo, da mora vsak član in članica, ki je po vojni vstopil v našo organizacijo, vsaj do izpolnjenega 26. leta redno oblskavatl telovadbo svojega oddelka. Samo v prav izjemnih primerih se more na predlog vaditeljskega zbora nepo-sečanje opravičiti V interesu zdravja vsakega posameznika je pa želeti, da telovadi vse članstvo do najpoznejših let, obvezna pa je telovadba z& enkrat samo do izpolnjenega 26. leta. Poživljamo torej vse prizadete brate in sestre, naj nemudoma začnejo telovadit! in tudi vztrajajo v vrstah telovadečega članstva. Kdor pa nikakor ne more ali ne sme obiskovati telovadbe, naj se med telovadnimi urami zglasi z dokazi o izredni telovadni zapreki pr! pooblaščenem zastopniku oziroma zastopnici vaditeljskega zbora na galeriji telovadnice v Narodnem domu. O veljavnosti opravičitve bo. sklepal vaditeljski zbor in odbor. Proti vsem še ne 26 let starim članom In Članicam, ki do 30, aprila 1923 ne začnejo redno telovaditi In se na zgoraj' omenjeni način tudi zadostno ne opravičijo, bo društvo primorano postopati v smislu pravil in posebnega tozadevnega poslovnika ter Jih bo črtalo 1« svoje srede. Telovadne ure članov so v pondeljek, sredo te petek od 19. In pol do 20. in pol, oziroma od 20. in pol do 21. to pol, članic pa v torek in soboto od 19 en četrt do 20. en četrt Zdravo! — Predate-šla zbor. Iz društvenega življenja. — Akademski klub montanistov v Ljubljani. Na rednem občnem zboru Akademskega kluba montanistov v Ljubljani se je konstituiral sledeči odbor: Predsednik: Vu-kanovtč Branko, mont; tajnik L: Vratirič Vladimir, mont; tajnik IL: Sleber Andjel-ko, mont; blagajnik: Radlvojevič Borislav, mont; gospodar: Godec Božo, mont.; odbornik: Makotar Josip, mont.; preglednika: Vončina Viktor, mont, CulafIČ Milan, mont; častni sod: Sačlragič Ibrahim, mont, Vra-golov Niko, mont, Teply Ervin, mont — Jugoslovensko društvo za proučavanje angleškega jezika obvešča in vabi svoje člane na konverzacljske večere, ki so vsako sredo od 5—8- (bili so že celo zimo) v društvenih prostorih. Gosposvetska cesta št 5, pritličje desno- Tam je tudi knjižnica, ki Je vsem Članom rta razpolago vsak dan in ki obsega že lepo število knjig (okoli 600) 1* Starejše to tudi najmodernejše angleške literature. — Rednf občni zbor pevskega društva »Slavec«’ se vrš! v. torek .dne 27. marca . 1923 ob 20. uri y društvenih prostorih v , Narodnem domu. Novosti iz Primorska. — Iz tržaških lopovskih krogov. Neznani storilci so tmyadli Spletno Frančiško Ocr&inač to ji vzeli ročno torbico s precejš-nk> vsoto denarja, kakor tudi 5 kg cigaret stnodk to znamk. Omenjena ima namreč trafiko in Je vsaki večer nosila svoje blago domov v strahu ,da bi ji ne bilo ukradeno. — Na trgu Ponteroso, kjer ponujajo z velikim kričanjem ta vpitjem tržaške branjevke svoje dobro to slabo blago tržaškim gospodinjam, se skoro dnevno dogajajo žepne tatvine. Te dni ie iztrgala neka priletna Pur-lanka torbico iz rok neke mlade služkinje in pričela bežati proti molu. ?a njo pa se je spustila v beg cela kopica Hudi, ki so na vse pretege kričali, na} se tatica prime- To ie slišal tudi neki mestni stražnik, ki je iz splošnega vpitja zvedel za kaj gre. Njemu se je posrečilo, da je pobeglo tatico prijel. —- Voz se Še zvrnil na 231etnega mladeniča Leopolda Krajnca v Desklah in mu zlomil levo nogo. Poškodovanec je bil prepeljan v goriško bolnišnica Koncert kozaškega zbora. V torek dne 27. marca 1923 ob pol 9. uri zvečer priredi v dvorani hotela »Union« v Ljubljani vojaški hudožestvenl kozaški zbor »Kubanl« s 35 člani pod upravo svobodnega umetnika S. G. Sokolova samo enkratni koncert. — Zbor je spopolnjen z najboljšimi ruskimi solisti ta pevci beograjske in zagrebške opere ter Je tb zadnji koncert v Jugoslaviji, nakar odpotuje v Italijo, na Špansko, Francosko to v Ameriko. — Cene prostorom po 25, 20, 15 in 10 Din; dijaki to vojaki 5 Din. — Predprodaja vstopnic v kavarni »Zvezda« bd 10,—12. to od 5»—9- ure zvečer. — Direkcija- *» Kino Matica predvaja od 26. do 28. t m, senzacijsko pustolovsko dramo v 6 dejanjih: »Pariški pustolovec«. Drama je posneta iz razkošnega življenja pariške avtokracije ter nam pokazuje pokvarjenost in nemoralnost . visokih krogov velikega me« 1 «a'-Ä.JCCÄ.k Izpred sodišča. Ljubljana, 24. marca. STEFANOVIČ KONTRA »JUTRO-« »Jutro« je ob času stavke, kakor tudi že poprej obletavalo g. Stefanoviča s klevetami, da je pustolovec, ciničen agitator, da je on spravil delavstvo v nesrečo, da je agent čire Kamenarovi-ča itd. Stefanovič je vložil proti »Jutru« tožbo radi žaljenja časti. Vendar ie zasliševanje prič že pri prvi razpravi pokazalo, da so te klevete neutemeljene in neresnične. Dne 24, t. m. se je ponovno vršila razprava, pri kateri je zastopnik »Ju tra« na predlog sodišča podal sledečo izjavo: IZJAVA. O priU&f stavke rudarjev, avgusta 1922, smo o g. Emilu Stefanoviču v članku: »Demagoško varanje javnosti«, dvoboj med bankami, Pisali, da ie pognal on rudarje v stavko in zapeljal delavstvo v nesrečo, da je agent Čire Ka-menaroviča, da je pustolovski in laž-njiv. Prepričali smo se, da so ti očitki neresnični in popravljamo s tem krivico, ki smo mu io delali Odg. ured. »Jutra«. To Izjavo se zavezuje nasprotna stranka priobčiti v roka enega tedna v »Jutru« in poplačati stroške na kolekih. O. Stefanovič se je izjavil zadovoljnim s to izjavo. POZOR PRI NAKUPIH Danes se je zaključil pred senatom sto-čb!, ki jasno kaže, kolke stroškov m sitnost! napravi človeku nepreviden nakup blaga dvomljivega izvora. — Neki železničarji — že starejši uslužbenci — so v pijanosti pokradli na ljubllanskem kolodvoru precejšnjo množino suhih češpelj in jih prodali bližnji trgovki s sadjem to živili. —- Ta, sicer poštena žena, ki trdi, da ni vedela, da je blago ukradeno, je imela rgdi te nepremišljenosti toliko sitnosti in stroškov, da si bo gotovo premislila prečno bo napravila kako podobno kupčijo. — Vrhu tega pa j« bila še obsojena na globo 500 Din. — Sledilo je še par podobnih slučajev, Tako sta Josip Škalja, trg in kamnoseški brusač I- Nachtigall kupila od vajenca odnosno skladiščnika Breznik-Fritscheve trgovine na Cankarjevem nabrežju več zavojev Pil In žebljev. Kljub temu. da sta obtoženca dognala, da se je vršil nakup v dobri veri, da kupujeta blago od prekupčevalcev, ki prodajajo po lastni izjavi pred sodiščem le za profit (torej ceneje kupljeno blago), to da ni bti ugotovljen v zakonu predviden dejanski sporazum s tatom, sta. bila obsojena prvi na 2000 Din globe, drogi pa na 2 meseca Ječe. Dalje sta büa obsojena zaradi nakupa ukradenega sukna, ki Je büo ukradeno v tovarni Sofije Stroj v Žapužah delavca France Ramovš in France Košir iz škofjeloške okolice vsak na 4 mesece Ječe. Tudi neko Frančiško Zeleznikarjevo, prekupčevali» v Ljubljani, je doletela slična usoda. France Papež, kleparski, to Ivan Pnnger, tapetniški pomočnik, sta B ponudila na prodaj precejšno množino šunke, glavine, krač, salami fn nekaj sira, To blago |e ukradel iz prodajalnega paviljona Vrhniške tovarne za mesne izdelke na Rimski cesti France Papež In le skr! to blago začasno v neko šupo v mestnem logu. — Prodajalec se je nalagal Železnikarjev!, da je prlpetial to blago neki železničar iz Zagreba in ona je ie cek) tik pred nakupom poudarjala, da Kupi le, če je blago pošteno dobljeno, kar ji je prodajalec tudi potrdil. Obsojena Je bua na 1000 Din globe. Papež ki je blago ukradel, je dobil 8 mesecev .njegov pomagač pri prodaji, Pnnger, pa 3 mesece ječe. Del ukradenega blaga ie mpte- “k* TATINSKI COPATAR. Oabrijel Meglič je prodajal s. P. Sa%*-jevo svoječasno po Borovnici copate." Kar }e dobil za copate čez 100 kron, to je bil njegov zaslužek. Pri posestniku Lovro Jerebu pa si je zaslužil 168 kron, ne da bi prodal le eno copata marveč je zmaknil ta denar z neke omare, kjer je bta pripravljen, zavit v ček, za plačilo davka. Obsojen je bil na 1 teden strogega zapora Njegov prL ziv. ki bazira sao na negaciji, ie bil zavrnjen, tepen »orel«. Meseca decembre 1922 je prinesel »Slovenec« vest, da je postal fantek Anton Ropotar iz Bruka pri Kranju žrtev političnega nasprotstva napram Orlom. Fanta ie namreč neki Gozdič prijel za vrat, ga pritisnil k zida pretresel, mu zlomil dežnik In vrgel vanj palica Gozdič je bil obsojen radi tega na 48 ur zapora in mora plačati 50 Din za dežnik. — Njegov priziv je senat zavrnil. PARLAMENT V RADOMLJAH. Dne 12. januarja 1923 sta se sprla na občinski seji v Radomljah povodm debate o davkih na žganje, prodajalec žganja Janez Hribar in obč. svet France Škerjanc. Med živahnim prerekanjem je sunil Hribar Škerjanca v prsa, da se je ta opotekel in dobil lahko podplutbo na prsih. Pri prvem sodišču je bil Hribar obsojen na 24 ur zapora. Pri vzkllcni razpravi je ugotavljal, da je nadležnega sosvetovalca le od sebe odrinil In ne sunil. Drž. pravdnlk ugotavlja, da povzroča običajno pretepe pijančevanje. V tem parlamentu pa Je že samo debata o davku na žganje povzročila pretep. Da Je Hribar svojega protivnika pošteno odrinil, kaže znak na prsih. Prizivno sodišče Je prizivu le deloma ugodno in obsodilo Hribarja le radi prestopka in sicer na 100 Din globe ali 48 ur zapora. MOTENO GODOVANJE. V Toplicah pri Zagoretu so dne 16. januarja godovall. Med godovnike sta prišla tudi nepovabljena Jožeta Fel* in Klavs to povzročita prepir ta pretep. Sledila Je tožba In sodba, s katero sta bila oba obtoženca obsojena v® ..®.a *4 dni zapora. Priziv poudarja pomanjkljivo postopanje prvega sodišča to označi sodbo polnopravno pd-motno. Z ozirom na različne olajševalne okolščina je znižalo prizivno sodišče kazen Gospodarstvo POMEN SKUPŠČINSKIH VOLITEV ZA NAŠE GOSPODARSTVO. Volitve v narodno skupščino so končane. Sedal nastane vprašanje, kako se bodo grupirali izvoljeni poslanci v Beogradu, to ie, kako bo sestavljena vlada- Od tega je namreč v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj našega gospodarstva, /. Kakor ie sklepati Iz pogajanj, ki jih vodi Radič s klerikalci, bo ta ustanovita separatističen blok in bo šel v Beograd. Zato je . sedaj tembolj nejasno, kako bo sestavljena nova vlada. : ■ , Eeno pa je gotovo: brez radikalne stranke vlada ni mogoča- In to ie sedaj, zlasti še zato, ker je Narodna radikalna stran-, ka prt volitvah toliko pridobita, odločilno za naše gospodarstvo. Naša gospodarska politika se bo nadaljevala v smeri, ki jo }e začrtala radikalna stranka, tembolj, ker ostane dosedanji finančni minister dr. Sto-Jadinovlć najbrže na svojem mestu. tudi y novi vladi. , „ , Radikalna stranka je stranka malh to srednjih kmetov ta pa neposedujočega meščanstva. Ti sloji jo v pretežni večini sastavljalo in stranka zasleduje s svojo gospo-, darsko politiko pred vsem interese teh slojev. Nadaljevanje uspešne Stojadinovlčeve politike nam mora prinesti gospodarsko konsolidacijo ta napredek. Največjih ugodnosti imajo pričakovati od te politike pred vsem kmetski stan in pa meščanstvo, torej, pretežna večina prebivalstva. Za bogato meščanstvo, trgovce to to-dustrljce se položaj z volitvami ni Izpre-menil. Gospodarsko se bo skušalo tadnr strljo to trgovino koikor moč podpreti in K pripomoči do čim hitrejšega ta uspešnejšega razvoja: pred vsem pa se bo seveda skušalo izpopolniti naše poljedelstvo, kar bo potem samo na sebi vplivalo na razvoj la pospešen}« industrijske produkcije in trgovine. Da pa kapitalistični krog! ne bodo imeli posebne zaslombe v vladi, je gotovo? tudi ako bi stopil vanjo sam Radič, ker hrvatska republikanska seliaSka stranka ne kaže za kapitalistične interese skoro nobenega smisla. Zato pa vsled tega, ker ne bodo imeli izraziti kapitalistični krogi pravzaprav nobenega zastopnika v vladi, bodo ti krogi navezani edinole nase. skratka, za te kroge se položaj po volitvah ni niti izboljšal niti poslabšal, temveč le ostal tak, kakršen Je bil pred volitvami. Glede finančne politike je finančni minister že izjavil, da bo deloval v doseda-njem pravcu tudi vnaprej. To dejstvo je za naše gospodarstvo zek> razveseljivo, Ker nam jamči, da se bodo razmere v državi kmalu obrnile na bolje. Poleg tega skuša finančni minister že sedaj vplivati na Na-T rodno banko, da bt še aktivnejše in agllnej-Se udejstvovala v devizni politiki. Dalle bo morala Narodna banka v vsakem slučaja preprečiti ali pa vsaj zmanjšati kolebanje tečaja dinarja. Vse to bo pripomoglo k hitrejši ta lažji stabilizaciji dinarja, ki se je & sedaj mnogo popravi!. Vsakdo, Iti mu le pri srcu gospodar«!» napredovanje m blagostanje države. Je z Izidom volitev lahko zadovoljen. Kajti pot, k! jo je našemu gospodarstvu začrtala radikalna stranka in po kateri koraka finančni minister, je edina pot k — ozdravljenja m---~ X Dein iška stavbinska dražba »Union« v Ljubljani izplačuje dividendo za leto 1922 a Din 12.50 na delnico, po-čenAi z dnem 1. julijem 1923. INDUSTRIJA. X Angleška industrija v nevarnosti. Angliji grozi nova industrijska kriza, k« grozit« ravno sedaj stavki stavbnega de- ! lavstva in rudarjev. Poleg tega bodo sto- _ pili v stavko najbrž tudf poljedelski de- . lavci, katerim delodajalci nočejo zvišati plač. Delavci so izjavili, da z dosedanjimi . prejemki ne morejo živeti. Angelsko vlado , ie spravil ta položaj v velike stiske,- ker . bi tri stavke naenkrat zelo ogrožale angleško industrijo. TRGOVINA. X Olajšan uvoz romunske živine v Avstrijo. Romunska vlada je nedavno zabranila Izvoz živine iz države. To Je povzročilo veliko pomanjkanje mesa ■ -v Ay» -strlji, vsled česar Is zaprosila, avstrijska.-vlada romunsko, da razveljavi to prepo- , ved. Romunska vlada je tej prošnji ugodite • v tolika da izdaja za nakupe žive živine " v Romuniji od časa do časa izvozna dovoljenja za vsak posamezni slučaj. X Predmeti, za katere se mora zeva- : rovati valnto pri izvoza Zavarovanje valute prt Narodni banki ali njenih podružnicah Je predpisano pri Izvozu sledečih predmetov: moka to vsi Izdelki iz Žita, konoplja, otrobi, Živa živina, meso in mast zaklana 21- : vina, mesni izdelki, posušeno sadje, bs-vzemžf marmelada jajca, cement In kamen za izdelovanje cementa. X Prepovedan Izvoz iz Italije. Iz Ita- „ Uje je prepovedan Izvoz sena to slame v ; vse države. Nadalje je v Italijo prepovedan uvoz svežega sadja ta krompirja, ako ni bilo izdano posebno dovoljenje. Uvoz žive živine v ItaUjo preko postaje Podbrdo je tudi prepovedan. PROMET. X Pogajanja za direkten promet s Tur« ČIjo. Med upravo Vzhodnih železnic In na* šim prometnim ministrstvom se vrše po-' gajanja potekata zeta ugodno to Je priča» prometa med Turčijo ta našo državo. Po-gajanaj potekajo zelo ugodno to je pričakovati, da bo kmalu uveden direktni promet s Turčijo. X Promet ruskih železnic. Leta 1922 je bilo po ruskih železnicah odposlano 2670 milijonov pudov blaga, to je za 33 odstotkov od blagovnega prometa leta 1913. V primeri z letom 1921 se J« promet zvišal za 20 odstotkov. Glavni urednik: Ivan PodrŽai. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« ▼ Ljubljani LJUBLJANA. ■ St. ««s ptt. oraui&će u>. UNDERW©©». JSÄSSf CmS Qaboriaa: - AkS štev. 113. Romas. (Nadaljevanje.) Takoj ja odgovoril glas in iz nasprotnih vrat Je stopil kakih štirideset let star mož s prijaznim, poštenim obrazom, ki jo bil zelo začuden, da vidi tujca. »Kaj Želite, gospod?« »Ali ne stanuje tu Ivan, bivši sluga markija de Clamerana?« »Moj oče je pred kmalu petimi leti umrl,« je odgovoril mož žalostno. Louisa je ta vest nemilo zadela, kakor da bi mu bil mogel vrniti starček kes njegove mladosti. Vzdihnil je in rekel: »Jaz sem marki ds Clameran.« »Vi! Marki!« is vzkliknil mož radostno. Prijel je Louisa za roke ter jih stisnil v Iju-•ezn polnem spoštovanju. »Ko bi moj oče še živel, kako vesel e bi b'Io A za njega! Zadnie njegove besede so vel ale njegovi gospodi. Kolikokrat je vzdihoval, da ni dobil nobenih vesti od Vas. Pokopali smo starega moža, »da jaz, njegov sin Josip, sem Vam udan, kakor je bil udan on. Kolika sreča, da ste prišli k Seni! To bo vesela moja žena, kateri sem toliko «Spovedoval © rodbini Clameran!« Odpri je vrata ter zaklical na vse grlo: »Tclneita, slišiš, pridi hitro noter!« Ta prijazni in prisrčni sprejem je Louisu zelo £$ajaL Dolga leta že ni slišal izraza odkritosrčne «danosti In nesebičnega nagnjenja, nobenega res» sadnega prijatelja ni imel, da bi mu bil stisnil roko. V tem trenutku je pripeljal Josip napol s silo #fpo mlado ženo, ki je vsa zardela. Bila je ogorela Iß je imela črne oči. »To je moja žena, marki Nisem ji dal časa. Is bi se bila preoblekla. Vidiš Antonietta, to je iai marki« Mlada žena se je spoštljivo priklonila in ker ni vedela ničesar reči, je ponudila po tamošnji šegi Louisu čelo, da jo je poljubil. »Takoj boste videli tudi najine otroke, marki, f ioii so, a poslal sem ponje.« Mož in žena sta hotela obenem postreči gostu, Ker je prišel peš, bo pač sprejel kozarec vina. Tu« di sajutrek bosta pripravila, saj jima bo vendar («kazal čast, da bo tu zajtrkoval. Josip je odšel v klet, Toinetta pa se je podila «t »ajdebelejšim piščancem. Takoj je bilo vse pri« pravljeno in Louis je sedel sredi kuhinje za mizo, m katero sta bila gospodarja znosila najboljšega, kar sta imela. Otroci so bHi prišli iz šole, Louis jih je bil poglobil in sedaj so stali zmedeni v kotu ter ga gle-d*li z velikimi začudenimi očmi. Velika novica se je bila raznesla po vasi in vsak hip so prihajali ljudje, ki so hoteli markija pozdraviti. Pri pogledu na te vrle ljudi se mu je vzbudilo aebroj spominov na mladost in vesel je bil, da ve« ati o viharjih njegovega življenja niso prodrle do 3« vasi. On, pustolovec, ki so ga povsod preganja« j#» Junak Igralnic, pretepač, pajdaš goljufov, je vlival časti, izkazane rodbini Clameran ter si je domišljal, da sl bo s pomočjo teh ljudi zopet pridobil čast in ugled, ki jih je izgubil Samo brezupno čustvo pomanjkanja ma je dalo pogum, da je zahteval od Josipa ključe gradu, ki ga je hotel obiskati »Treba je .samo ključ od ograje, in celo ta,. Reš Je M! storil čas svofe deio in lepi grad Clameran je bil samo še razvalina. Dež, soince in »Stri veter Provence, mistral, so bili neovirano Vdrli skozi poškodovana vrata in okna ter jih s časom razdejali in zdrobili, Daslravno sta skušala stari Ivan in njegov sin «idvraiii od gradu popolen pogin, je bila videti notranjost gradu še mnogo bolj brezupna. Vse pohištvo je stalo še na svojem mestu — toda kakšno Sis bilo. Komaj da je viselo na stolih in posteljah še nekaj cunj, edino les je še vzdržal. Skoraj se Louis ni upal v spremstvu Josipa vdreti v velike sobane. Bal se je, da se mu naenkrat prikaže oče, ga prekolne in reče: sKaj si storil z našo častjo?« Morda se je spomnil padca, ki je bil za Gastona tako usoden. Šele, ko je bil zopet na prostem in na solncu na vrtu, je dobil zoret svojo sigurnost ter se je spomnil namena svojega peseta. »Dobri Ivan,« je rekel, »naj bi bil porabil opravo, ki je bila v gradu; sedaj je razdejana in nobeden ni imel ničesar od tega«. »Gospod, moj oče bi si ne bil upal brez izrecnega likala kaj izpremeniti.« »To ni bi'o pametno. Kar se Uče gradn, bo kmalu tako r.eraien, kakor oprava, če se ne bo nič zgodilo, zal mi moje premoženje ne dopušča, da bi grad popravil, zato sem trdno odločen, da ga prodam, dok'cr še stoji.« »Josipu se jc zdela ta misel kakor oskrumba; ni se ra upal ničesar reči. »Ali bo težko prodati to staro zidovje?« »To je o-’virno od cene, marki; po:nam tu b’izu moža, ki bi grad rad kupil, če bi ga debil poceni.« »Kdo je ta mož? »Neki Tougeroux, ki stanuje tam preko Rhone v f.lontagnetti. Doma je iz Beaucaira ter se je pred nekako dvanajstimi leti oženil s služabnico rajne grofice de La Verberie. Morda se je še spominjate. Bila je velika, črnolasa, Miihonna, če se spominjate na ime.« Louis se ni spomnil. »Kdaj moreva govoriti s tem Tougerouzem?« je vprašal. »Danes, sedaj, če se prepeBeva na brodu.« »Dobro, meni se mudi.« Cela generacija je bila pomrla odkar je bil Louis zapustil te kraje; namesto starega pomorščaka je bil njegov sin brodnik. Uslužni Piloret je z vso močjo veslal čez Rhono, Josip pa je porabil to priliko, da je posvaril markija pred Tougerou* rovo premetenostjo. »Zvit lisjak je, zelo zvit. Nikdar nisem dal mnogo na njega, odkar se je takole oženil. Milhona je imela debrih svojih petdeset let na hrbtu in on je bil petindvajset let star. Seveda mu je bilo za denar in ne za ženo. Uboga nora ženska pa je mislila, da jo ima rad in ga je vzela ter ma dala svoje tolarje.« »In ti so se močno pomnožili,* je rekel Piloret. »To je res, Tougeroux zna pa zna. Denar se mu kar obrača v roki in raste, da bi videli. Z Mil-honno, ki mu je prinesla bogastvo, pa postopa grdo. Ničesar ji ne privošči in jo pretepa venomer. »Rad bi jo videl že ped zemljo!« je dostavil brodnik, »pa tudi ne bo trajalo več dolgo.« Dospeli so na drugi breg. Josip in marki sta jo mahnila proti Montagnetti Bila je to lepo urejena pristava, obdana od dobro obdelanega polja. Josip je vprašal po gospodarju. Rekli so mu, da je gospod Tougeroux na polju, da ga pa bodo poklicali. Kmalu je tudi prišel; Bil je majhen možic z rdečo brado in nestanovitnim pogledom. Dasirav-no se je hvalil, da sovraži in zaničuje plemstvo in duhovščino, je bil, če se mu je obetala dobra kupčija, čez vsako mero vljuden. Z mnogimi pokloni je peljal Louisa v svoj »salon« ter ga naziva! visokorodnega gospoda markija. Ko je vstopil, je nagovoril staro že--ko, ki je sede’a pri ognjišču ter se tresla, kakor da ima mrzlico. Zapovedal ji je osorno, da naj prinese za markija de Clamerana vina. Ko je zaslišala to ime, je stara poskočila s stola. Hotela je govoriti, pogled malega možica pa ji je zaprl besede. Vsa zmedena je storila, kakor ji je bilo ukazano ter se vrnila s steklenico vina in tremi kozarci. Nato je sedla zopet k ognjišču ter ni slišala ničesar, tako je bila zatopljena v pogled na markija. Ali je bila to ona vesela Milhona, zaupnica male vile na Verberie? Medtem sta Josip in Tougeroux barantala. Kupčevalee je ponujal smešno ceno. Češ, da kupuje samo, da podira, Josip je našteval tramove in dile, kamne in okove in tlak. Za Milhono je bila navzočnost markija dogodek, ki je pomenil obrat v njenem življenju. Da do tedaj zvesta služabnica ni izdala nobene besedice skrivnosti, ki so ji bile zaupane, je to že s težavo nosila. V svoji babji veri je videla v oni prisegi, ki jo je bila prisegla med mašo, vzrok svojega trpljenja. Pogosto si je domišljala, da bo prišla sreča v njeno hišo, če pove vse. Vendar ji je dala udanost Valentini moč, da se je upirala tem neprestanim izkušnjavam. Danes pa je Louisova navzočnost premagala vse njene pomisleke. Ona ni mogla videti nobene nevarnosti v tem. So se zaupa Gastonovemu bratu. Medtem je bila sklenjena kupčija. Dogovorili so se, da da Tougeroux za grad in posestvo 5280 frankov in da dobi Josip ostanke oprave. Kupčevale« in marki sta si segla v roke z na« vadno besedo: »Velja.« ■. Nato je šel Tougeroux iz sobe, da prinese I* kota, za kateri je vedel samo on, steklenico vina, Id naj zapečati kupčijo, da pijeta likof. Prilika je bila za Milhono ugodna. Vstala je, stopila pre j markija, ter mu rekla tiho in hitro: »Marki, govoriti moram brez prič z vamU »Z menoj, gospa?« »Da, tajnost je na življenje in smrt Pridita danes ko se zmrači pod onele orehe, Tam vam bom povedala vse.« Njen mož sc je vrnil in ena je že zopet sedela pri ognjišču. Tougeroux je zadovoljno napolnil kozarec ter napil Clameranu. Ko sta se vrača’a k čolnu, se je vprašal LoulV ali naj gre na ta čudni sestanek, »Kaj za vraga hoče ta stara spaka od mene?« je vprašal Josipa. »Kdo ve! Bila le v službi gospe, ki je bila, kakor mi je pravil moj cče, ljubica rajnega gospode Gastona, Jaz na vašem mestu bi šel tja. Večerjali boste pri meni in po večerji vas bo Piloret popeljal tja.« Radovednost je od’oSUa pri Louisu. Proti sedmi uri je bil pod orehi 2e dolgo ga je čakala staža Milhona. »Tu ste, ljubi, dobri gospod, ze sesa obupa* vala.* »Da, tu sem, kaj mi hočete povedati?« »Prav mnogo, marki, predvsem pa, ali teatl kaj vesti o svojem bratu?« . Louis je skoraj obžaloval, da je prišel; salsi« je, da stara ni pri zdravi pameti. »Saj vendar veste, da je mol brat skočil * Rhono in se utopil?« »Kaj!« je vzkliknila Milhona. »Tudi vi ne '"c" ste, da je bil rešen? Da, da, on je izvršil, česar bfc nobeden ne bil mogel storiti, preplaval je narasi» Rhono. Drugi dan je šla gospodična Valentina 8* Clameran, da to pove. Ivan pa je ni pustil do ^ŠS. GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE «an«!« g» truinJi« ae Itaker usnaml NaibsSIe varstvo preti vlasi I mraza! Utni grali, iraJllf-3. Mie li& priporoča Sever&£2££ LjtiljaH, le!ion bL 12. Zahtevajte maHc: MajcanejSe £n nejhvaielnejše darilo našim mašim je; IVI©] zuerinjal( knjiga e 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, sa pouk in kratek les Din 5*— lV{eji Ijubcltf tivolske slike za naše malčke n« trdem močno vesanam karton« Din «•-», Iliadi sitlter TO tiskanih predlog ra f»~ barvanje s akvarel« barvana ali pastel-barvniki Dl» J“— V* Crnipeter staroamuMc vesela družabna igra m siroske večera, l igra »In *•-. Vse m dobi v Im Imi :-:l is M liliiiasilliraoLIj un pil ing. Ouü In drag Ljubljana Em Ib 29 Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Oglašujte „Jutranjih Novostih“. Poslušajta! Mizaanja se Vam, da kupite sukno, volno, eeflr, platno» hlače* vino, modroviao ter sploh vso manufak* turao rabo in perilo radi velikanskega in direktnega importa najceneje v veietrsovial Mo Sieraneekl? €©if©. nustrovanf cenik sasteaf* FANI BR1LLY, Ljubljana Resljeva c. 22. Klobučarstvo In slamnl-karstvo« Preoblikovani«* naklnčevaaje» moderni*!* ranje vsakovrstnih slani* alkov In klobukov sa damo In gospodo. Zaloga klavirjev In pianinov najbo!)*iii tovarn: Bfisendorfer, Czapita, Ehrhar, s t Sehwelghofer,, Original, Stlngl 1. t. d. st 3ERICA HUBAD. roj. Dolenc, 111111111. ffl»! d S. * : 'V '^K ! . ■■vh. ^ ^-‘v:; _ Jadranske banka-Beograd adbua Delniška glavnica: Din 60,000.000. sssss» Rezerva: Din 30,000.000. Po družni c e; Bled Jesenice Cavtat Korčula Celje Kotor Dubrovnik Kranj Erceg novi Ljubljana Jelša Maribor Metković AMEBSKANSKI ODDELEK« Prevalj© Sarajevo Sglit Šibenik Tržič Zagreb Naslov za enoja ve: JADRANSKA, Aflliranl zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst. Opstljä. Wien. Zadar. FBANK SAKSER STATE BANK. Cortlandt Street 82. Nevf*York CKy. BANCO TUGOSUVO DE CHILE: Valparaiso. Antofosasta. punta Arena«. Puerto NataJes. Porventr. drogerijo fotoniamifalitaro parfumerija Barva za piruhe en groš In en delati. prog«, ««macan c, «enimme «» »townftk« potrablžb!*. bolniška Qskrbnn iradstva. Kcmikafiš« sa kmetovale«, an izdniOfnitj« sranja in trn drug« obiti, Banr« sa UvHa, LJUBLJANA, SeEcitburgova ulica 5, nasproti slavne pošte. Namenite»! TVRDKA L PREMELČ LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL 30 namania ceni. odjemalcem» da vsled selitve trgovine razprodala v času do 1. mala t L vsakovrstne volle-delafnea coton-delalne« volnene (cacrtenez), pol svilene in svilene robce ter šerpe po dnevnih tovarniških cenah brez konkurence. ijiliiiil! I g fij» imsoM «ongfiqnfi j CIIAOXV fV H čl II °0 | najAogJi i»gsf|o?|3IM<»H Radič v Danes se vrli v Zagrebu seja »hr-ratskoga zastupstva« ali novo izvoljenih poslancev Radičeve stranke. Kakor je izjavil g. Radič sam, se bo na j lem sestanku sklepalo o nadaljnji takt ki stranke, predvsem pa o vprašanju aktivnega sodelovanja v beograjski skup-ISini. Če je Radič omenil novinarjem zadnjo možnost, je to gotovo storil iz ajemu lastne »diplomatične previdnosti«, V splošneu pa je Radič naravnost nepojmljiv. V razgovorih, ki jih objavljajo domači in inozemski novinarji, je toliko navidezne lojalnosti, iskrenosti in to je najznačilnejše — dobre volje, da se človek koncem vseh koncev čudi, kako morejo v Beogradu prezirati resna stremljenja tega resnično ljudskega voditelja. Toda v teh štirih letih je bilo dovolj izkušenj, ki so pokazale g. Radiča v pravi luči. Karakteristična poteza njegove osebnosti je in ostane nestalnost. Radič je človek, ki danes z ravnodušnostjo brani ono, kar je pred leti še ljuto napadal Kdo naj mu verjame? Ali politika je resna in ona računa g dejstvi. Po 18. marcu eksistira samo eno dejstvo; Srbe predstavlja po večini g. Pašič, Hrvate g. Radič, Slovenci pa so »izkazali svoje zaupanje« g. Korošca, Današnjega položaja je v marsičem kriv Svetozar Pribičevič, znani »specijalist za hrvatsko pitanje«, ki je s svojo in svojih satelitov (a la Demetrovič) nesrečno politiko pognal vse Hrvate v tabor g. Radiča. Voditelj republikanskih Seljakov pravi, da je za sporazum s Srbi seveda »na mednarodno priznanem teritoriju« južnih Slovanov. Radič se V štirih letih po končani svetovni vojni ni prav nič naučil On je poosebljena trmoglavost, izvirajoča iz slavo-jdepSa in želje, biti duhovni gospodar gad stotisoči svojih rojakov, Stipica Radič je danes brezdvomno «Spliven in pomemben faktor v notranji politiki naše države. Ali vse to je tre-sutso, dokler ne odkrije svojih kart in ge prizna prvotne bajrve. Izbegavanje mu veliko ne bo pomagalo, ker se bo Žreba jasno ia precizno odločiti za levo škripcih. ali desno. Da ali ne? to sta vprašanji, ki jih bo moral g. Radič brez »čovje-čanskih« ovinkov rešiti Drugega izhoda tu ni. Obstoja še sicer nekaka kompromisna rešitev »srbo-hrvatskega konflikta«, ali več kot verjetno je, đa Radič te limonadne formule sploh ne bo hotel pretresati... S svojim neprimernim demagoštvom je Radič zbral okoli svoje republikanske zastave ves hrvatski del troime-nega naroda. Vsa odgovornost glede event. neuspeha leži sedaj na njem. On se zaveda prav dobro, da z njegovo republiko ne bo nič. Če ostane doma, bo utrjen v Beogradu položaj ustavo-braniteljev. Če odide v Beograd — ta verzija je že manj verjetna — pomeni ta pot v Kanoso polovično odpoved naj-kardinalne'šim točkam programa, obenem pa je njegova reputacija med narodom porušena. 25. marec je v marsičem večje važnosti nego 18. marec. Danes se odločajo za bodoča štiri leta splošne smernice naše notranje in zunanje politike. Vidovdanska ustava je sicer v nevarnosti, a zaenkrat so ostale rcvizijoni-stične stranke v manjšini. Že se čujejo glasovi, da se veseli Zagrebški knjigarnar nad needinostjo ustavobraniteljev, torej onih skupin, ki so položile temelje glavnega zakona države. Prihodnjost bo pokazala, da NRS sicer nikomur ne brani političnega prepričanja in udejstvovanja, gibanja pa, ki svojih centrifugalnih tendenc nočejo in ne morejo prikrivati, bodo morala okusiti politiko močne roke. Radič je danes v škripcih. V zagato ga ni spravil nihče drugi nego njegova sijajna zmaga. Če je verjeti raznim vestem, potem se bo že danes pogajal g. Radič v Zagrebu glede pogojev, pod katerimi bi bil pripravljen za sporazum. Lahko je bilo štiri leta mamiti revnega seljaka z republikanskimi bajkami če se Radič ne bo zavedel svoje odlične vloge, potem mu bo v političnem oziru kmalu odklenkalo. Danes gre Radiču za političen obstanek. Mož je začel igrati va bänque in verjetno je, da bo svojo igro izgubil. Gospodarska politika Anglije. Anglijo pretresa gospodarska kriza. ^oKtika VeUke Britanije ne pripušča po padca Lloyd Georga nobenega dvoma, da je bila res miroljubna. Glede orijent-skega vprašanja se lahko reče le toliko, da je iskala angleška politika pod Pritiskom gospodarskih razmer nekako srednjo pot Slišali so se pač od časa do Sasa glasovi o intervenciji v poruhr-skera vprašanju, ali priznati se mora, da je Angliji to politiko narekovalo le delno stremljenje k nevtralnosti odgovorni činitelji g Bonar Lawotn na delu pa so se ob sleherni priliki dotikali po-riihrskega vprašanja % največjo previdnostjo. Morda je bilo angleškim po-iitlkom veliko ležeče na prestižu, sicer ne bi bili tako strogo zavarovali Pred sumničenji češ, da so bile inter-Veacijonistične tendence provocirane ®* Prikritega naspretstva napram “*randjiL Danes imajo v Angliji glavno besedo konservativci Bonar Law in a?*'£?v* Prijatelji pa niso tako kratko-.°.e ki znali upoštevati in pra-vnao ceniti pravih ciljev francoske po- Itike. Je pač neka zveza med Londonom in Parizom, ki je tudi najformal-nejše ukinjenje diplomatskih stikov ne more spraviti s sveta. Da je temu res tako, nam pričujejo iskrene besede, ki jih je govoril zakladni kancelar Bald-win na nekem političnem banketu v Londonu. Baidwin je izjavil, da sta obstoju Anglije neobhodno potrebna dva življenska predpogoja: mir in delo. Anglija živi od svoje zunanje trgovine. Svetovna trgovina se sicer polagoma zbolišuje, ne more pa roditi v kratkem času in brez ureditve nekaterih evropskih problemov dobrih rezultatov. V Evropi se morajo končaoveljavno rešiti tri vprašanja: dolgovi reparacije, in sigurnost. Ako se to ne zgodi, potem se vihar ne bo dal zaustaviti Kar se tiče prevladujočih diferenc med Anglijo in Francijo, je jasno, da angleška politika v svrho dosege reparacij ne bi hodila po potih Erancije. Zanimivo je, da postavljajo Francozi vprašanje sigurnosti med reparacije, in ravno v tem vprašanju tolmači Baidwin prav odkrito mišljenje današnje Anglije. Dejal je: »Naj se govori v Angliji še toliko o francoskem militarizmu in o impe-rijalističnh nakanah Francije, jaz se za to ne brigam. Priznavam pa, da more postati želja po sigurnosti mirnega narodnega razvoja tako silna» da se ji ne bi mogla upreti niti Francija. Baidwin je končal s sledečimi besedami: »Anglija je bila pripravljena sodelovati pri končni ureditvi dolgov in reparacijskega vprašanja. Anglija bo to storila tudi v bodoče, toda dokler traja sedanja situacija, se mi dozdeva, da je trenutek koočnoveljavne ureditve vedno bolj oddaljen. Vprašanje reparacij in dolgov ne more biti urejeno poprej, preden se ne uredijo težave zapada...« Odkrite besede, vredne vsega priznanja. Marsikaj se da sklepati iz tega, kar je povedal g. Baidwin. Razkril sicer ni Ahilove pete angleškega gospodarstva, povedal pa je brezdvomno najvažnejše. Baldwinove besede se morejo smatrati kot izraz in mnenje g. Bonar Lawa. Sedaj, ko se glede porulirskega vprašanja aranžirajo za kulisami svetovne politike neka pogajanja med obema prizadetima strankama, so bile te besede na mestu. Baidwin je prav na kratko označil ležišče angleške gospodarske politike. Mir in delo, to sta predpogoja za ozdravljenje ne le Velike Britanije, marveč cele Evrope sploh. . Zanimivi malgaški pregovori. Obzornik La Vie, ki je med vojno večkrat pisal o Slovencih, je posvetil celotno številko otoka Madasaskarju, Vmes najdeš obilico malgaških rečenic, ki jih je med črnci nabral guverner Julien. Evo jih nekoliko: En sam prst ni dovolj, da se bolha ujame, izpostavljati se kritiki in zaničevati grajo se pravi ravnati kakor plesalke, ki kažejo prekosmato pazduho. Mrlič zaudarja, da M se mn edino h sorodniki približevali. Kralj je kot ogenj: oddaleč te prijetno greje, tik ob njem pa se opečeš* imeti eno samo dete se skoro pravi, biti jalov. Dobe se možje, ki so samo doma krepki: lo so tisti, ki tepo svojo ženo. Otroci igrajo kolo; starim ljudem pa, ki jih gledajo, se zvrti v glavi. Kdor si izprebere studenec, ubije svoj vrč; kdor sl izprebere brod (pregazlšče), ga pograbijo krokodili. Dobro pazite, kaj delate: včasi vas bo zebu, ki ste ga rešili iz globoke sipe, prebodel s svojimi rogovi. imetje je kakor kocina v nosnici: naj vam izpulijo malo ali dosti, vselej boli. Ne izkušajte odkriti, česar ni; ne obračajte se na mrtve, ako želite ognja. Pokaj neki kure tako zgodaj vstajajo, ko pa se jim ni odpravljati na dolgo potovanje? fasepisl v Pariz lira 3 miljone prebivalcev. Na te pride 5 do 6 mlljonov Izvodov dnevnikov. New York ima 6 miljonov prebivalcev, a samo 1,800.000 dnevnih izvodov časopisov tiskanih v angleščini; Če se k temu prištejejo dnevniki ki izhajajo v jezikih priseljencev, pridemo na 2 miljena 100.000 dnevnih izvodov. Ta razlika se da razlagati na s’ede-či način: Francija je v primeri z Združenimi državami majhna in pariški dnevniki so v par urah v vseh delih države in j h povsodi čitajo, med tem, ko so v Združenih državah razdalje tako velike, da občinstvo ne čita eden ali dva dni starih newyorških časopisov, temveč povsod drugod po deželi izhajajo časopisi. Razen tega ima Pariz poleg velikih informativnih časnikov (Excclsior, Ma-tin, Journal etc.) tudi precejšnjo število dnevnikov, ki jih izdajajo politične stranke (Radical, La L:bre Parole, etc.) Skoraj vsaka stranka ima svoj Ust. V New Yorku pa ni te razlike. Časniki so zajedno in'ormativni, kakor tudi politični, razdeljeni so (izvzemši en socijali-stični Časnik, ki je brez vsakega vpliva) na cfce veliki amerikanskl politični stranki: na demokrate in republikance. Časniki izhajajo na zelo velikem številu strani. Najprvo pridejo inozemske novice, nato domače in krajevne, in sicer jih Je toliko in so pisane tako podrobno, da moramo odkrito reči, da ima le malokateri čitatelj čas, jih pročitati. Naslovi so pa navadno sestavljeni z izvanredno fantazijo in skušajo vsebino par sto vrstic članka označiti na ta način, da si čitatelj, kateremu se mudi, a'i pa ki nima potrpežljivosti, da vse prečita, lahko predstavlja, da je vse izvedel Iz lista, če je prebral samo naslove in podnaslove. Nato najdemo v listu eno celo stran uvodnih ali velikih člankov, po številu sedem ali osem, ki razpravljajo probleme in dogodke dotičnega dne. Ti glavni članki niso podpisani: izražajo mnenje lista, bodisi njegovo politično mišljenje ali pa samo razlago kakega dnevnega dogodka, ki je vreden premišljevanja. Razen tega so po listih cele strani posvečene istemu predmetu: elegantnemu svetu, sportu, gledališču, finančnim zadevam, ekonomskemu položaju itd. Vse te sekcije so prav izdatne in sledi jim 4 do 5 strani malih oglasov, tako da izhaja vsak list dnevno na kakih dvajsetih straneh. Nedeljka številka pa, Id izhaja v mnogo več izvodih, ker se prodaja v okolici New Yorks, obsega 80 do 120 strani in se deli v več sekcij, katerih vsaka ima vrednost enega ce'ega časopisa. Ena z dnevnimi novicami je pravi list, druga je posvečena glavnim člankom, tretja informacijam In javnemu mnenju, naslednja trgovskim In finančnim zadevam, prodaji zemljišč, zidavi in ItaTianska zbornica. V Italiji nameravajo skrčiti število poslancev od 5, 5 na 253, to pa iz štedljivosti. Zatrjuje se, da bo velika večina glasovala za to preuredbo. Cesarjeviči na razpoloženja. Bivši avstrijski nadvojvoda Leopold Ferdinand, ki je pod tujim imenom Leopold Wölfling deloval v dunajski banki je izgubil svojo službo. Sedaj se prav skromno preživala s prevajanjem. Včasih je nerodno, zapustiti prestoli K vprašanju „Slovenske Matice“. Ko Je nastopil eden izmed seda ®3ošno priznanih in tudi splošno pri Möbliealfa naŠSla poetov, se mu je zgc Po sledeče. Ugledna gospa« takorekoč popoln SjgiTOdma dama, ga je povabila, naj pri k aje| na obisk. Poet, takrat še mlat a© Je kal ravno dobro poslovi! od študen Savskega življenja m mu seveda ni bil SPostlaao im rožicah. Lahko si teda ,Vsakdo misli kako je bilo mlademu čle jV«ku prijetno In svečano pri srcu, ko j prejel odlično povabilo. Bil je gotov ponosen, ko je videl da so njegovi vei J® vzbudili pozornost odlične slovensk sjaine, obenem pa Je tudi potihoma upa bo odlična dam® razumela njego ««odlični položaj in mu napravila pc «ion. ki ga Človek lahko spravi v žep j nekaj dni brez skrbi jaše peKa 2 navdušenjem se 1® torej ob dQR iefflem času napotil proti stanovanj mecenske gospe ki ^ je prav Uubez ajlvo sprejela. Odvedla ga jo v spre Semno sobo, mu jam ponudila stol i Judi sama veličastno sedla njemu na sta iela govoriti o sloveti l,1 • 0 mladih talentih» o novi »mereh slovenske lirike, o Vseslovar f moJstT* foške besede in möge C« celo o modi in migreni. Mladi po« £ napenja vse svoje sile in govoril, d Oto ie že jela pojemati sapa in mise “oda dama je le izpraševala in «kaka! »Predmeta na predmet, kakor je pret Pisano in potrebno pri olikanih Hude! Prijatelj Muz je bil že ves potrt, p£ j vvndar J» upal Seve, kako naj ti s^cc N% 9» prot«!» dveh «su$ ur se je dama nenadoma dvignila, povedala, kako ji je bilo ljubo in drago in milo, ko se je smela spoznati in govoriti s tako odličnim talentom. Rekla je tudi da ničesar bolj ne želi na svetu nego da jo gospod poet pri prvi priliki spet počasti s svojim obiskom. Prav od srca bi se rada še nekaj časa razgovarjaia ž njim, ker je prepričana, da dušna hrana ni manj važna od telesne, vendar pa jo kličejo nujni posli, ki jih mora opravljati zaradi vsakdanjega kruha. — Dama se Je nasmehnila, poet se je naklonil in odšel, seveda brez poklona, kakršnega je pričakoval. Iz same gole maščevalnosti je seveda naš lirik, ki še vedno kroži po Ljubljani opustil odslej vse svečane obiske. To je ena poteza, sicer klavrna, a vendar solnčna v primeri z drugo, ki jo pokaže sledeča zgodba. Pred leti se je bil odpravil mlad slovenski slikar, ki je danes znan in priznan daleč preko mej naše ožje in tudi širše domovine, v Monakovo. Spotoma ie srečal — ne vem kako in po kakem naključju — moža, ki je danes velika glava v našem industrijskem svetu. Jela sta se razgovarjati. Slikar je povedal, da potuje v Monakovo, oni imenit-T - Ki^P0d pa i® dejal, da se pelje v Ljubljano, kjer namerava pričeti z Iz» . an.jem jeposk>vnega mesečnika, ki po prinašal tudi ilustracije in umetniške priloge. Zato, je dejal, je zelo zadovoljen, da ga je usoda seznanila z umetnikom, ki mu gotovo ne odreče sotrudni-štva. Slikar je bil seveda vesel, Pa je prav iskreno in pošteno obljubil svojo ! pomoč, gospod pa je seveda zatrdil, da j glede honorarja, ki bo tak in tak, ni j treba biti v skrbeh. Kakor prejme kak i prispsrsk, bo takoj vse v redu. No, mla- di umetnik se je prav dobre volje odpeljal proti Nemčiji, imel je namreč toliko okroglega v žepu, da bi mu od voznine preostalo komaj dvoje, troje mark. Zato je bil prepričan, da mu je sama dobra Usoda naklonila srečanje s tem imenitnim veljakom. Iz Monakovega je takoj porial tri perorisbe v Ljubljano, kjer so bile slovesno sprejete, reproducirane in uvrščene v list, honorarja pa je čakal — zastonj. Pisal je tedaj svojemu prijatelju v Ljubljano, naj mu obišče imenitnega veljaka in ga opozori da »beseda dana, vez velja«. — Prijatelj je šel, govoril, posredoval in prepričeval ter nazadnje dosegel obljubo, da bo v teku enega tedna denar v Mona-kovem. Slikar tam gori je čakal, čakal ponavljal prošnje in rotil in stradal, dokler mu niso nazadnje milostno poslali —• menda celih takratnih 30 (trideset) kron! No, si je mislil, to je gotovo samo odškodnina za reprodukcijo, medtem ko mi originale gotovo vrnejo. — Cez čas je prišel v Ljubljano. Trle so ga nadloge, pa jo je zavil v pisarno tistega imenitnega gospoda in mu razložil svoje rnisli. Pripomnil je tudi da se mu godi slabo. Joj, gospod se je razburil: »Slike sem kupil in so moje. Ako se vam slabo godi, vam pa prav prijateljsko svetujem nekaj. Kupite si revolver; kajti dobro se vam ne bo nikoli godilo!« Kaj je bilo pozneje, nikogar ne briga in tudi ni važno na tem mestu. Napisal sem ia dva dogodka brez vsakršnih okraskev, v goloti, v kakršni sta se odigrala. Silita ml v spomin vselej, kadar grem po Kongresnem trgu mimo poslopja, ki nosi na pročelju nap»*: Slovenska Matiča. Bož* *n«j, kak« «n» biU «sfetMI »•* nosni nanjo! Koliko dobrega je skozi njene roke prišlo med slovensko ljudstvo! Naša največja imena so v tesni zvezi ž njo. Vojna je njeno đe’ovan.'c prekinila, toda po vojni je bila Slovenska Matica poklicana, da spet stopi na noge in prične delati. Cb nekem času je bilo tudi videti, kakor da hoče res oživeti. A. Loboda je v »Ljubljanskem Zvonu« napisal članek, ki jo je dvigal prav v bližino solnca, češ da bodi Slov. Matica naša najvišja založba in vsakemu našemu književniku najvišja odlika že sama zavest, da je njegovo delo založila Slov. Matica. No, nazadnje ni bilo iz vsega skupaj nič. Medtem, ko so se jele veselo snovati in prav pridno delovati razne založbe (Tiskovna zadruga. Nova založba, Založba Zvezne tiskarne), je Slov, Matica parkrat pobrcala in zopet zaspala. Zakaj? Ali se igra tu zgodba tiste dame — ali onega veljaka — ali kaj čisto drugega? Ali ni denarja, ali ni volje? Brskati in iskati nočem, ker ni to moj namen in ne moja dolžnost. Opozoriti sem hotel samo na suho dejstvo, da Slov. Matica spi in da bi ne smela spati. S tem sem hotel opozoriti k besedi tiste, ki so poklicani govoriti. Obenem sem hotel tudi preprečiti licemer-j sko vzdihovanje, ki bi morda čez čas te-1 mu ali onemu utegnilo priti iz ust: »Jol S kaj. Slovenska Matica je morala likvi-i dirati?! Skoda, res škoda! Ako bi bili j preje vedeli, bi gotovo ne pustili i Se nekaj. Ne jaz, ampak »Farna po-j puli« pravi, da bi morda kazalo najbolje, napraviti iz S'ov. Matice — Mohorjevo družbo. Jaz bi si dovolil dvomiti. Mislim namreč , da nam ena Družba sv, Mohorja čisto «attosmi» A» Jk New Yorku. prodaji nepremičnin, spet druga rfftesjsl« nemu in avtomobilnemu življenju, drug« kritikam na novo izišlih knjig, '-osebna sekcija je naravnost cel magacin aovic, rizb in fotografij. Vrhu tega je pa še po» seben oddelek za aktualne fotografij«, ki so tiskane v lepi sepija-barvl Ul Usa 2 do 6 strani Iz tega razvidimo, da bl new yorSSri čitatelj v nedeljo ne končal nikdar svojega časopisa, če bi hotel zvedeti vse, kar stoji tiskano v listu, katerega si jt kupil. Vendar se pa ti jako popolni časopisi zelo površno čitajo, kajti pri amerikan» skem občinstvu nahajamo skoraj absolutno nevednost v umevanju velikih mednarodnih problemov. Dosedaj sem govoril samo o jutranjih listih. Večerni listi pa, ki izhajajo v več izdajah od 11. ure dopoldne do 5. ure popo'đnc, ne izhajajo ob nedeljah in praznikih (izvzemši Eveniag Telegram). Jutranji list! demokratske stranke so: New York Times, posestnik Adolf S, Ochs, 330.000 izvodov; World, posestnik Ralph Pulitzer, nad 350 tisoč izvodov; Ninv York Amerikan, posestnik M. Hearst, približno 332.000 izvodov. Isti stranki pripadajo sledeči večerni listi: Evening World, posestnik enako R. Pulitzer, 275.CC0 izvodov in New York Journal, posestnik tudi M. Hearst, 62$ tiso* izvodov. Republikanski stranki pripadajo sledeči jutranji listi: New York Tribune, last rodbine ustanovitelja, Horacij* G:ee’cy-ja, 175 tisoč izvodov: New York lierald, posestnik Frank H. Munsey, 175 tisoč izvodov; večerni listi: Ewerttng Post, v posesti nekega finančnega sindikata, Uhaja samo v 28.000 izvodih, ft ima elitne ČitateMe in je radi tega zelo vpliven; Sun in Evening Telegram, oba. v rokah Frank Munsey-ja, prvi v_i£Q tisoč. drugi v 120 tisoč izvodih; Evening Malt, posestnik Jason Rogers» 166 tisoč izvodov. Demokratski jutranji listi Izhajajo v 1,012.000, večerni v 903.000 izvodih, republikanski zjutraj v 350.000, zvečer V 536.000 izvodih. Ta premoč števila demokratskih listov nad republikanskimi listi nam kaže, da je New York iz političnega stališča demokratsko mesto, kar se je pokazalo pri zadnjih volitvah župana ta državnoga guvernerja. Razen omenjenih Je Se par drugih listov v New Yorku, ki pa nimajo dosti upliva, na pr. Daily News, ki izhaja v 400.000 izvodih in prinaša pred vsem fotografije, ali pa komunistično pobarvani New York Call, ki nima niti 19.000 odjemalcev, kar kaže, da komunizem nima skoraj toliko kot nič pristašev med ml* tjoni amerikanskih delavcev. (Po »Figaro*-ju B-kJ Taka I® s prerokbami Odlična lady, ki je napisala toliko srčkanih knjig pod izmišljenim imenom »Frank Dawley«, je njega dni govorila o svojem sinu: »Dosti bolj je nadarjen nego jaz, ampak ni zmožen zaslužiti nad 150 šterlingov na Isto s svojim peresom.« Ta sin, splošno znan dandanes pod imenom Gilbert Pranken, je morda najbolje plačan romanopisec v Veliki Britaniji. F. rl Brlese: Adam v paradižu. Ko se je začela večnost, je bflo v zemelj:kem prostoru, kakor v plesni dvorani v pondeljek: temen, pust in prazen je bil neskočul obok. To se pa vsemodremu in vsemogočnemu Bogu ni dopadlo in rekel je svojemu angelu Gabrielu: »Zakaj bi bil lepi, veliki prostor tako neporabljen; hočem postaviti vanj sobice, luno in zvezde, pa tudi zemljo s pritiklinami!., • Rečeno, storjeno! K notranji opravi zemlje je spajal kot najvažnejša mobilija človek. Prvi človek, katerega se sicer tudi »najstarejši« ljudje ne spominjajo več, ki je pa v cerkveni knjigi, v bibliji, zaznamovan — je bil kakor znano Adam. Njegovo prebivališče pa znani paradiž» kjer je bil trajno na počitnicah. Tam se mu je prav dobro godile-' Ce se je zjutraj zbudil v mahu pod drevesom, je ležal njegov zajutrek, ki j« padel z drevesa, poleg njega, dober k*, kor božično jabolko, okuse* kakor sveži pšenični kruh, redilen kakor angtefki biftek. Pii pa je iz bližnjega potočka: požirala, ki je imel prednosti studenčn® vode, francoskega sekta, prave moke in sveže nastavljenega monakovo» ga piva. Tri tedne se je Adam razveseljeval na izborni prehrani, pavze je izpot-njaval s spanjem in drugo, pridno brezdelnorijo. Kmalu pa je zanima:«.1* za to vrsto delovanja otrpnilo In mislil že na izpremembo. Našel jo je; vsak dan je jezdil na oklu na sprehod, se ko-paJ trikrat dnevno v Evfratu ali Tigridu, «I |» fcrfil ttkdog* |m kot Inozemski kapital v NemSII. Svetovna vojna Je preprečila vsak £EVY>2 iz Nemčije. Domača industrija je bila zaposlena čez slavo s produkcijo za lastno državo. Mnogo surovin je bilo treba uvažati, in te so dohajale Iz nevtralnega inozemstva. Na ta način so iztekale iz nemške države v nevtralno inozemstvo znatne količine mark, ki so se tam kupičile v ogromne zneske. Po prevratu je skušala Nemčija čim preje napolniti svoja skladi-ičaa; uvažala je v največji meri surovine in pa take predmete, ki jih ne producira doma, in to ne samo iz dotedanjega nevtralnega inozemstva, temveč tudi iz vseh drugih držav. Naravno, da je imelo inozemstvo čimdalje več nemških mark v svojih rokah. Nemško prizadevanje, da spravi svoje gospodarstvo čim prej v stanje, kakor je bilo pred vojno in pa njena močna industrija nista dopustili večjega padanja vrednosti nemške marke, kljub temu, da so bile nagomilane v inozemstvu neverjetno visoke vsote nemškega denarja. Nazadovanje marke je tudi ovirala mednarodna špekulacija, ki je špekulirala z marko a lä hausse. Ogromna reparacijska bremena in ostali udarci, ki so po vojni in vsled vojne zadeli Nemčijo, pa so trajno delovali na poslabšanju marke, ki se je Še dosti dolgo prav čvrsto držala. Vendar ni bilo možno, vzdržati jo na tedanjem položaju. Ruhrski konflikt ji le zadal poslednji udarec in marka je tako gorostasno padla, da je bil razočaran najhujši nemški pesimist Inozemski imejitelji marke so stali sedaj pred alternativo: ali zamenjati marke, kar bi se zgodilo seveda z ogromno zgubo, ali pa za vse zneske, ki so se nahajali v inozemstvu, nakupiti blago v Nemčiji. Inozemstvo se je odločilo za poslednje, tembolj, ker blagovne cene še zdaleka niso narasle v takem razmerju, kakor je padla vrednost marke. Vse se je vrglo na nakupovanje, in ta izvoz dobrega blaga za slab denar je povzročil Nemčiji silne izgube in škodo njenemu gospodarstvu. Poplava tujcev in izvoz solidnega nemškega blaga sta jo po povprečnih računih oškodovala za skoro tri milijarde zlatih mark. Končno se je Nemčija zavarovala Poročal g. predsednik Ivan Knez, prilikom II. rednega občnega zbora, ki se je vršil 16. t. m. v Trgovski zbornici v Ljubljani. Uprava Ljubljanskega velesejma je poizkušala svojo organizacijo v letu 1922 izboljšati, kar se ji je deloma tudi posrečilo, a ne samo interno organizacijo, temveč tudi eksterno. Tako na primer je bilo na sejmu v letu 1921 zastopanih samo 24 Inozemskih firm, medtem ko v letu 1922 159. Pri tem se je moralo seveda zelo paziti, da se akvl* rira v prvem redu samo one inozemske tvrdke, katere proizvajajo produkte, ki se v naši državi ali sploh Še ne, ali pa v nezadostni meri producirajo ta jih je treba uvažat. Na podlagi podatkov Zveze Indu-strijcev v Ljubljani se je sestavil seznam produktov, katere še uvažamo Iz inozemstva in s tem seznamom Je akvirlral razstavne tvrdke direktno sejmskl urad, ali pa njihovi zastopnik v Češkoslovaški, Avstriji, Nemčiij in Italiji. Posebno zadovoljne z letošnjim velesejmom so bile italijanske firme, katerih zastopniki so odkrito priznali, da v trgovsko-mrtvem Trstu razstava nima smisla. Letošnja naloga sejmske uprave pa je, pritegniti ožje k razstavitvi zlasti Srbijo, katera še vedno ne kaže za- preti tej pogubonosni razprodaji z izvoznimi odredbami in pa z uvedbo državnega komisarijata za izdajanje izvoznih dovoljenj. Toda vse te varnostne odredbe niso mogle preprečiti prodiranja tujega kapitala v gospodarski organizem Nemčije, zlasti industriji je pretila z narodnostnega stališča velika nevarnost. Akcije nemških industr. družb so bile za inozemce ceneno blago; poleg tega pa tudi izborna naložitev kapitala. Splošno je znano, da je nemška industrija ena prvih in najmočnejših na kontinentu. Zato se je uprizoril pravcat lov na te akcije. Na ta način je prišlo tako daleč, da je vpliv inozemske industrije na nekatere panoge nemške tako narasel, da so postale te panoge popolnoma odvisne od inozemcev. Upreti se v zadostni meri temu zlu, pa je za Nemčijo zelo težavno. Brez tujega kapitala je danes razvoj in napredovanje nemške industrije nemogoč, celo normalna produkcija bi morala prenehati ali pa se vsaj omejiti na minimum, ako jo ne podpre inozemski kapital. Zato skušajo Nemci pridobiti za svojo industrijo čim več tujega kapitala, toda na tak način, da bi ta kapital ne zadobil direktnega vpliva ali pa celo gospodarstva nad nemško industrijo. Zelo posrečena je v lem oziru misel, da se pridobi inozemski kapital samo za nabavo surovin; produkcija in prodaja sama pa naj bi se vršili izključno ali pa v pretežni meri s pomočjo domačega kapitala. Ta načrt ie tem ugodnejši, ker je danes Nemčija navezana na dobavo surovin v inozemstvu. pri čemur ji more biti inozemski kapital silno koristen. Kako se bo razvijalo prodiranje inozemskega kapitala v Nemčijo nadalje, je še popolnoma negotovo. Pričakovati pa je z veliko verjetnostjo, da bo prirojeni nemški gospodarski duh našel pravo pot, da se ubrani invazije in nadvlade tujega kapitala v svoji industriji, da pa bo imela Nemčija kljub temu dovolj inozemskega kapitala na razpolago za nabave surovin. Na ta način pridobiti tuji kapital ji itak ne bo težko, ker je solidnost nemške industrije znana po vsem svetu. — a. Zeljenega interesa. Iz inozemstva pa prldeio v poštev Švica, Angleška, Belgija, Holandska, Poljska, Francija, Madžarska, Rumu-uija, Grčija ta Amerika. Z ozirom na obisk pa se bo moralo pritegniti posebno kupce iz Orienta. Najemnine za prostor za leto 1922 so se nekoliko povišale. Stanovanjski urad je letos zopet dobro funkcijoniral. Sejmski urad se je trudil, da se za čas velesejma posebno pazi na to, da se v restavracijah tujcem ne zaračunajo višje cene kot običajno. Uprava Ljubljanskega velesejma se je posebno potrudila pridobiti sl od železniškega ministarstva kakor tudi Obratnega ravnateljstva južne železnice ugodnosti polovičnih voženj za osebni In blagovni promet To se ji je pa le deloma posrečilo, ker se polovična vožnja na brzoviakih kljub večkratnim pismenim In ustmenim prošnjam ter intervencijam ni dovolila. Razni pododsekl urada Ljubljanskega velesejma so funkcijonlrali prilično dobro. Ogromnega dela je imel letos spedicljskl oddelek. Vsled velikega navala blaga v kratkem roku ]e spedicijska firma delo koma] zmogla. Posebno pridnim )n požrtvo- valnim se je letos Izkazalo novinarstvo. — Konštatirati moram na tem mestu z veseljem in zahvalo, da je ljubljansko novinarstvo direktno v idealnem načinu služilo reklami Ljubljanskega velesejma in s tem dokazalo, da velesemenj sploh ne bi mogel tako dobro uspeti brez njihove pomoči. Bolj indiferentno pa se le izkazalo srbsko in hrvatsko časopisje. Zelo ugodno so pisali o Ljubljanskem velesejmu tudi Inozemski časopisi kot v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Angleški, Cehoslovaški in tudi — Italiji 2. Stavbe. Lanskoletni prostor v obsegu 25.000 m* se je izkazal veliko premajhnim In nad Je vsled tega na našo prošnjo Mestna občina prepustila še nadaljni prostor na sosedni strani Lattermanovega drevoreda. Ta prostor smo izrabili samo z 15.000 m*, katerega pa je bilo treba kanalizirati in nasipavati deloma z dva metra debelo plastjo. Na tem prostoru sta se zgradila dva velika razstavna paviljona »K« za K 840.289.—, »L« za K 699.000.—, sejmska restavracija za K 710.219.—, kakor tudi majhen paviljon za vinotoče za 102.651 kron. Sezidala se ie pa tudi majhna stavba iz opeke, namenjena onemu moštvu kr. policije, ki čez vse leto stražijo sejmišče, katera se pa vsled vlažnosti ni zamogla uporabiti. Na novo je seveda treba bilo postaviti tudi ograjo, razne dekoracije, stebre za zastave, stranišča L drn katera dela so znatno nadkrilila lanskoletne cene tako, da znaša letošnja skupna vsota približno 4 milijone 800.000 K. 3. Splošni obisk. II. Ljubljanski velesemenj se je letos moral boriti z nepregledno večjimi težkočami kot lansko leto. Polagano stopnjevanje dinarja na tujih borzah je napotilo kupca do najopreznejšega kupovanja blaga, kalkulirali so z kasnejšim padanjem cen. Katastrofalne prometne razmera na Inozemskih, še bolj pa na naših železnicah tudi niso ugodno vplivale na mnenje inozemcev. Razstavljale! so postali najbolj malodušni vsled trajno slabega vremena, katero se je pričelo že 25. avgusta. Obisk s strani kupcev je bil vendar isti, ker teh ne ovirajo elementarne težko-če. Organizacija velesejma se izpopolnuje od leta do leta. K II. velesejmskl prireditvi se je prijavilo 750 tvrdk; od teh se je za-moglo upoštevati in dodeliti prostor le 696 tvrdkam In sicer slovenskim 401, hrvatskim In srbskim 196, češkim 59, nemško-avstrij-skim 33, nemškim 30, Italijanskim 18, belgijskim 10, madžarskim 3, francoskim 2, švicarskim 2, holanskim 1, amerikanskim 1. Vsled letošnjega pomanjkanja razstavljalcev lesne industrije, slika o jugoslovanski produkciji ni bila popolna. Razstavnega prostora je bilo v letu 1922 oddanega 8.313 m* (v 1921 6.308), torej za eno tretjino več kot v letu 1921. Privatnih paviljonov je bilo na sejmišču letos 55. Obiskovalcev je bilo letos kljub slabemu vremenu samo nekaj manj kot lansko leto, izkazal se je pa večji interes od strani konsumentov Iz južnih krajev naše države, kakor tudi trgovcev iz inozemstva. Po podatkih, katere hrani urad Ljubljanskega velesejma, so bile zastopane po trgovcih na velesejmu Stara Srbija. Bosna in Hercegovina, Crna Oora, Albanija, Banat, Bačka, Baranja, nadalje Bolgarska, Grška, Rumunija, Madžarska, Egipt, Turčija (Konstantinopel), Francija, Angleška, Italija, Češkoslovaška, Nemčija, Avstrija, Holandska, Švedska in Norveška. Upam, da Ljubljana ne bo samo eno največjih tržišč za Jugoslavijo in Srednjo Evropo, marveč največjega pomena za importno fn eksportno trgovino cele Evrope, Male Azije in Severne Afrike. Po izreku Nemcev je baje Ljubljana vrata na Balkan In Orijent. Stroški za letošnjo reklamo, tako za akvizicijo razstavljalcev kakor tudi obisk s strani kupcev, so nadkrilili lanskoletne, ker se je delalo letos veliko obsežnejšo reklamo. Posebno draga reklama v naši državi je v krajih, kjer so prebivalstvu sejmi in njihov pomen še neznani in se mora kon-sumente individualno obdelovati in pa v inozemstvu, kjer je potrebna organizacija stalnih zastopnikov oziroma ekspozitur v svrho medsebojnih pasmenih in ustmenih informacij s sejmskim uradom, kakor tudi akviriranje inozemskih razstavnih tvrdk. Žal pa moram priznati da si velik del naših pridobitnih krogov še ni v svesti pravega pomena velesejmskih prireditev in se je tudi premalo upošteval. Pomen velesejma trpi pri nas, ker gre razstavljalec iz vidika hipnega velikega dobička na sejmskem prostoru, mesto da bi šel iz stališča reklame in pridobitve novih tgovskih zvez. Šele na podlagi že prešlega sejma se zamore delati obsežnejše kupčije, kar pa seveda mora sejmska uprav prepustiti agilnosti in zmožnosti vsaki posamezni tvrdki. Razsoden in reelen producent in trgovec morata Iti s stališča, da se bo vsled sedanjih povojnih razmer takozvano ribarjenje v kalnem kmalu prenehalo In bodo kasneje prišle za trgovino v poštev le one reelne tvrdke, ki bodo zamogle stopiti v oster konkurenčni boj s tu- in inozemstvom. Največ uspešnega delovanja bo prisojeno onemu, ki bo zamo-gel izkazati kar največ starih in dobrih trgovskih zvez s konzumentom. Priliko pridobitve teh zvez pa mu nudijo sedaj velesejmi. Velike težkoče dela tehničnemu odseku uprave Ljubljanskega velesejma vsako leto dodelitev prostorov. Na eni strani se želi, da bi ostale tvrdke skupno v branšah, na drugi strani se zopet izražajo želje, naj se jih porazdeli vsled konkurence ali pa si želijo prostorov na vogalu. Žal je tehnično Izključeno, porazdeliti razstavljalec, da je vsakemu ugodeno želji, vendar pa povdar-jam, da so vsi prostori enako dobri. Oprema prostorov je bila pri nekaterih tvrdkah jako slaba. V splošnem pa se je opazilo že veliko več okusa kot prilikom I. velesejmske prireditve. Ravno tako je ne-obhodno potrebno, da je v vsaki koji stalen zastopnik tvrdke, kar se letos v nekaterih slučajih ni zgodilo. 4. Potek sejma. II. Ljubljanski velesemenj se je s svečanostjo otvorll dne 2. septembra ob 10. uri dopoldne pod protektoratom gospoda ministra za trgovino in industrijo, Osmana Vilovič-a. Na otvoritven večer se je vršila slavnostna predstava v operi, na predevečer otvoritve slavnosten obed pri gospodu častnemu predsedniku ministru Ivan Hribarju, kakor tudi dne 2. septembra ob 10 uri zvečer banket Mestne občine ljubljanske. Novost na velesejmu je bilo letos tudi predvajanje reklamnega industrijskega filma, katerega je zadovoljivo izvedel gospod Bešter V zvezi z Ljubljanskim velesejmom se Je v Istem času vršila tudi historična razstava slovenskega slikarstva, ki je bila velikega kulturnega in vzgojnega pomena in Letno gledališče v Hotel Tivoli, namenjeno v zabavo posetnlkom velesejma. Krompirjev sovražnik. Korun je v nevarnosti! Lani meseca junija se je prikazala — prvič na Francoskem — v Girondi nevšečna žuželka po imenu doryphora, t. j. »suličar-ka, kopjenoša«, in se že razširila na 250 kvadratnih kilometrov. Skrb je torej upravičena. Pravo ime živalic! je Leptinotarsa decemlineata; to je rdečkastorjav progast trdokriiec s črnimi marogami. Izleže silo jajčec, se prav naglo plodi (vsaj 3 zalege na leto), je jako požrešna in, bodisi odrasla ali pa ličinka, uničuje vse zelene dele krompirja. Znana je od 1. 1820, ko so jo zasledili v Coloradu na neki divji pod-zemljici, menda pasjici. Najljubši ji je krompir, ako ga pa ni, se loti zobnika (blena), razhodnika, grenkoslada, pasjega zelišča, tobaka, volčje jagode, svinjske dušice ali kristavca: videti je, da ji prijajo alkaloidi. Seli se kaj lahko: leta, uporablja vsakršna prevozila kot ladje, železnice itd. V Združenih državah je 1. 1855 odpotovala iz Colorada ter se razprostrla po vsej celini, razen Kalifornije in Nevade, noter do Atlantika. Dvajset let potem se je odpeljala s parnikom na krompirju v Evropo; izkrcala se je v Bremnu, v Rotterdamu, se pojavila v Miihlheimu, potlej na Saksonskem. Se-lišča pa so bila omejena, zato so ji brž prišli do živega. Z novimi pošiljatvami se je prikazala 1887 v Torgavu, 1901 v Tilburyju ob Temzi, 1914 v Staadu na Nemškem. Toda razpisali so nagrade in zatrli neljubega vsiljivca. Sedaj pa se v opasnejšl meri razvija v GirondL Zanesli so jo menda 1. 1919 ali 1920 z blagom iz Amenke v Plan, -evemo <£ Senejaca, odkoder so jo prevladujoči N.-S. vetrovi pognali do zapadnih step (Landes). Vlada je ukrenila vse potrebno, da se dorifora zamori, če so te odredbe učinkovite, se pokaže okoli junija. Gre za to, da se Kukec ugonobi na licu mesta, da se prepove izvoz sočivja iz okuženih krajev proti notranjščini in da se po vsej deželi pazi na obdelano zemljo ter se nastopi zoper žužka povsod, kjer bi se nastanil. Gnezdišča se dadö zlahka pokončati; pozornost pri obdelavanju, praški mišnice ali arzenika, kloropikrin itd, tvorijo izborno orožje, ki se je obneslo v Združenih državah. Ali dosihdob so bila evropska plodišča omejena, francosko pa je razsežno. Vse kaže, da bodo nastala nova plodišča ter otežkočila položaj. Ravnati bo treba po vzgledu Severne Amerike, ki je ustvarila najpopolnejši sestav poljedelske zaščite. Ve-ščaki izkoriščajo izsledke in odkritja entomologov in naravoslovcev. Radi dorifore ni treba obupavati, pač pa jo krepko pobijati K. Kraljevska žlraL V zbirki »Šaljivi Slovenec« utegneš čitati amerikanski dotip, ki pravi, da je v Wilsonovi domovini samo prašeč gospod — ker samo žre in nič ne dela. Toda kronani naslov gre pujsku zap stran njegove splošne porabljivostl: drobovje, želodec, obisti, vse je do dobro v njem, vsaj za opoterapevte, kt skušajo pomladiti naše organe. Priprava opotherapskih izdelkov Je silno kočljiva in zahteva velike pazljivosti. Živali, ki naj dado žleze, morajo biti posem zdrave in brez nalezlflvili bolezni. Pripadajo govejemu, ovčjemu, svinjskemu in konjskemu plemenu; izbrano živinče mora biti v nalepši telesni dejalnosti, ne prestaro, ne premlado, Vendar pa se mora vzeti thy-mus (žleza v spodnjem delu vrata, t. L prižljec) pri mladih, kostni mozeg pa pri prav mladih bitjih. Preden žrtvujemo životinjo, kaže čimbolj razvneti oslovanje žlez, ki jih nameravamo uporabiti, da vsebujejo kar naveč tvornih sestavin... Bik daje modo, krava pa vime; junica daje jajčnjak, vol pa thyroido, hypoliyso (krvno žlezo v žrelu); od teleta jemljo obistno žlezo, kostni mozeg in pljuča; od prašiča jetra, želodec, drobovini ledvico, prostato. Uporaba presnih organov bi teoretično najbolj učinkovala; toda bolnikom se gabi, navadno ne preneso tega načina. Zato je bilo treba misliti na razne prirave, ki z njimi konservira-mo produkte, pri tem pa čim manj iz-premenimo njih svojstva. To pa ie zelo težavno. Vendar je problem danes rešen po izsuševalnem načelu, čigar izumitelji (Sastory, Scheffler in Pčlissier) so 21. marca 1921 predložili pariški znanstveni Akademiji vse podrobnosti in gia dali patentirati. Ravnati se je po temle principu: dotične snovi se dene-jo na prepih, kjer ni vlage, in sicer na zraku, ki ima blizu 0 (nič) stopinj toplote; vsekakor pa ne sme biti nevarnosti, da bi se predrugačile prvine teh tvarin. Takisto dobljeni proizvodi so kot praški svežih organov, samo brez sestavinske mokrote; njih dejalnost je neprikrajšama, barva in vonj pa jasno spominjata na ude, iz katerih so izšli. Poslovanje ljubljanskega velesejma. katerim se je igral in se trudil naučiti osla izgovarjati besedico »ja«. Tako si je Adam zopet nekoliko tednov krajšal čas. Rad bi imel kak gramofon ali fotografičnl aparat, a takrat o tem še ni bilo govora. Hodil je nevoljen okrog in slednjič poklical Boga na pomoč. Ljubi Bog, ki je bil takrat zemlji zelo blizu, ker še ni bila tako popačena, se ie takoj oglasil in Adam mu je potožil. »Tako, tako!« je rekel duh duhov, Ti se dolgočasiš! Hm — poslal Ti bom ngela za družbo!« »Ah ja!« je odgovoril Adam in se eseiii že vnaprej. Drugo jutro ob osmih je nastopil ogel Bogoljub svojo službo. Povsod a ja spremljal z vedno enako prijaznostjo in postrežljivostjo; razkazoval je Adamu lepoto narave, ki Jo je ta do sedaj le mimogrede opazil Nobena nevolja človekova ga ni spravila iz ravnotežja; Pripovedoval je Adamu lepe pripovedke, večinoma s poučnim koncem; v vsem se je ravnal po Adamu. Vrhutega je bil jako lepe vnanjosti: vitek, z dolgürii valovitimi lasmi in vedno v snežno beli obleki — skratka bil $e popolen angel Mislilo bi se, da Je Adam sklenil s svojim Idealnim dnigom prijateljstvo za vse življenje. Toda bilo ie drugače. Nekoč, ko angel ravno ni bil navzoč, si je Adam nastavil rotti na usta, ter kričal proti nebu, naj bi ga Bog za trenutek poslušal. Ljubi Bog, dobrotljiv kakor je, je prišel in pozorno poslušal Adama. Oho! je rekel sam pri sebi, tebi ie pre-dob , fantič! Glasno pa je nadaljeval: »Za spremembo Ti pošljem drugega eodzemiiai »Hudiča!?« Debelo je pogledal Adam Boga; hudiča še ni bil videl, bil ie pa radoveden poznati tudi to osebnost, radi tega je živahno odvrnil: Da, da — prosim!« Prihodnje jutro se je Adam preje zbudil, ko po navadi Nenavaden udarec ga je predramil. Pred njim je stal obljubljeni hudič, Greholjub z imenom, ognjenordeč, mežikajoč in grohotajoi. »Ne ravno zaupanje vzbujajoč dečko! a vendar živahnejši, kakor moj prvi spremljevalec!« si je mislil Adam. In res —- Greholjub je kmalu zapeljeval Adama v razne lumparije. Metala sta si razne sadeže, ki so služili pravzaprav kot jed; navezala slona na drevo, ki se je pa k sreči odlomilo, drugače bi uboga žival morala lakote poginiti. A tudi Adamu je hud-č marši-kako zagodel: n. pn Pri spanju mu je utaknil koprivo v rokav, mu dal bolho v uho ali mu je z besedami nagajal Hudič je pripovedoval povesti v katerih je sramotil angele, vlekel Adama povsod seboj, zahteval različno od njega, če pa Adam ni bil poslušen, ga je oštel, kakor rekruta. Cenjeni čitalej se ne bo čudil, če se njegov praded ni ravno najboljše počutil v tej družbi. Nekega dne se je Adamu posrečilo nekaj trenutkov ostati sam. hitro je poklical Boga. Z gladkimi besedami in navedbo raznih podrobnosti je tožil Stvarniku, da se s hudičem na dolgo ne da shajati. Sedaj si je ljubi Bog nadel obraz, v katerem se je zrcalila vsa modrost, ter I» govoril: »Torej angel je predolgoča-sen — hudič pa prekratkočasen! Preostaja mi potem le še eno; dati Ti hočem tretjega tovariša pri katerem ne boš mogel tožiti» da le prekratkočasen. niti da je predolgočasen, —- pri katerem ne boš vedel je li angel ali hudič!« Nato je podaril Bog Adamu tretjega in zadnjega tovariša in sicer kar pode-dovaino — ženo. Aforizmi o spolnem problemu. »Ali si zmago nosen, samosilen, oblastnik svojih kreposti — ali govori iz tvojih želja žival in potreba? Preko sebe moraš graditi! A prej moraš sam biti dograjen, pravokoten na telesu ta duši!« (Nletsche, Zarathustra.) Zbral sem aforizme o spolnem problemu, ki je tudi v 20. stoletju pretežni večini človeštva popolnoma neznan, tako da ostajajo Mussetovi verzi »Kaj mi je življenje, smrt, ko ljubim, rad trpim in rad bledim, ko ljubim, dam svoj genij za poljub!« brez posebnega vpliva. Iz navedenih aforizmov si bo vsakdo lahko ustvaril svoje perspektive, iz katerih bo gledal na spolnost kot orjaško gonilno silo, ki pomika človeštvo v neskočno daljavo, nasproti »vesoljnemu potopu,« kakor pravi sveto pismo. Kjerkoli izražajo živali Čutenje lepote, godi se to pri izboru soproga. Ta izbor edino nam daje gotovih kriterij za dejstvenost izborne zmožnosti lepega v življenju živali Izbera lepega izraža se kot del spolne izbere. Čutenje lepote in seksualno čutenje morejo v njih najprvotnejših koreninah stati v kaki genetični zveznosti. (A. Kronfeld.) Lepota ni le vzrok, ampak morda češče še učinek ljubezni. Iz naše no-iranjosti veo Žari lepota m Hubljem predmet in ga obdaja vzdržema z novimi miki (W. Jerusalem.) Ljubezen je še vedno prirodno po-željenje moža in žene enega po drugem, da zarajata pleme, k temu pa hrepenenje po človeški duši, katero naj nas reši čustva tujinstva na zemlji Velika ljubezen nastane le, če se želja po bitju drugega spola strne s hrepenenjem po duši lastne vrste. (W. Jerusalem.) Ljubezen ne pomenja na prvem mestu subjektivnega afekta, ampak razširitev življenja v tem, da se prestavlja v drugega, ga sprejme vase in s tem gibanjem postane samo še večje» širše, brezkončno. (Feuerbach.) Tako, kakor je kultura osebno Uud-bezen razvila, tako je postala zložena, obsežna in zajemna, da tvori, ne ,e sa* ma na sebi neodvisno od vzdrževanja vrste veliko življensko vrednost, ampak da tudi vse druge vrednosti ali dviga ali niža. (Ellen Key.) Tako redko, kakor slučaj srečanja dveh enakih individujev, Je tudi prava, strastna ljubezen. Ker pa ie dana mo-gočest take v vsakem od nas, razumemo nje predstavljanje v pesniških delih. (Schopenhauer.) Hrepenenje ljubezni ne more zajemati snovi iz potreb dnevnega poediu-ca, zato je vzdih duha vrste. Le vrsta ima neskončno življenje, je torej zmožna neskončnih želja in zadoščevanja in nieskončnih bolesti- (Schopenhauer.) Najgloblja tragika ljubezni je, da je mnogo ljudi godnih za veliko ljubezen, ki more iz dveh bitij ustvariti popolnejše, šele takrat, ko so čuti in duša poizkusili zmoto. (Ellen Key.) Polagoma je prišlo okrasje od telega na obleko, najprej pri možu kot Izraz njegove moči in od njega na ženo... od nje na stanovanje. (Wundt.) Višje ko stopamo po lestvi kulturnih narodov, bolj se razločujeta oba *P°ia» bolj izrazito stopijo seksualni ^aki na dan, bolj se povdarja po obleki erotični moment. (Reitzenstein.) Ako stopimo pred razsvetljena ta-ležišča velikomestnih prodajalnlc, ko vidimo visoke dimnike tvornic, dotoke jame rudnikov, že lahko sodimo, da gre vse to vrvenje in trud ženskhft razkošjem. Vse razkošje življenja vzdržujejo ženske. One drže, kakor carica v suženjstvu težkega ‘telesnega truda devet desetin človeškega rodu. (ToJ-stoj.) Na proizvodih industrije se lahko tu-di dožene stopnja razvoja kontrektar cijsikh, t. j. spolnih nagonov — je h narod prestopil iz poldlvjaštva v civilizacijo in visoko kulturno stanje. Ako gre kontrektacija v smeri estetike in etike, smemo iz materijalnega stanja sklepati, ali se ta najnižja kulturna smer vzdržuje, ali ne. Nikjer ni tako globoko v zvezi materijalno življenje z duhovnim, nikjer ni tako za človeške čute in človeški intelekt ta zveza vidna. (H. Tuma.) Najnižja stopnja ljubezni gre na ,epo telo, druga k lepemu v mnogolikih °bra“ zih, ki obstaja še na videzu čutov, tr®*^ tkz. visoka ljubezen pa na lepoto duše, na nravno lepoto. Kakor vsaka, temeip tudi ta v spolnem nagonu, vendar pa ustvarja najgloblja ljubezenska čustva t. j. ljubezen etične lepote prevzema celega človeka od najnižjega nagona v ozadju in do najblažima altruističnega čustva t. j. ljubezen etične lepote prevzema človeka od BaiPifjevg. pä* Iz kulturnega sveta. Srbski prsne — francoski pisatelj. Bratranec kralja Petra Osvoboditelja, princ Božidar, potomec starejše veje Karadžordževičev, se je rodil v Parizu i 1861 in je tam umrl 1. 1920. Bil je ugleden francoski pisatelj in prijatelj Številnim sodobnim francoskim književnikom. Leta in leta se je v Babilonu ob Seini govorilo o kostumirani večerni zabavi, ki jo je v Abbaye de Gyf priredila gospa Juliette Adam, žena pokojnega romanciera Paula Adama (f 1919), čigar predniki so prišli iz Srbije. V danem trenutku je v pozni noči vstal glas izza Abbaye. Globoko ganutje je izpreletelo vse navzoče. Bil je princ Božidar, ki je pel in ki ga je spremljal slavni Pierre Loti na kitari. Njegov mili, mehki glas je opeval bedo In nezgode razlaščenih in odstavljenih gospodarjev. Čustvo otožnosti se je polotilo poslušalcev, ki so jeli razvneto ploskati in vikati »bravo«, opazivši princa, ki se je smehljal s solznimi očmi! Umetniška dedščina, ki jo je ostavil, je tako izvirna kakor raznotera. Njegovo umetniško pohištvo, njegovi glavniki, njegove žlice, vzrezane kože, fantastične vezenine, njegovi okovi dragih kame-nov, katere je toliko draguljarjev pozneje posnemalo, so pripomogli pariškemu umetelnemu obrtu do mnogoterih napredkov. Nekateri teh predmetov diči j o muzeje starega in novega sveta. Ako je bil pevec brez primere ter eden najboljših Faureovih učencev, je bil tudi izreden slikarski talent. Eden njegovih učiteljev. Alfred Filip Roli, predsednik narodnega društva lepih umetnosti, se je nekoč izrazil o njem kot o skoro najboljšem svojem gojencu, ki bi bil utegnil doseči svetovni sloves, da je hotel vztrajati v slikarskem zvanju! Toda njegova bogato nadarjena narava ga Je mikala na vse strani. Bil je autor imenitnih romanov in pomenitih povesti, hkratu pa umetniški presojeva-telj spoštovan v Franciji in drugod. Kot poznavalec inozemstva — obvladal je šest jezikov — je neobično in globoko poznaval tuje duše. In njegova kritična paleta se je tako obogatila z jako posrečenimi prispodobami vzetimi iz umetnosti ter iz slovstva vseh dežel. Takisto je sodeloval razen pri bivši Revne đes Revues še pri mnogobrojnih angleških, ameriških, nemških in ruskih obzornikih in smotrah. Nekatere njegove razprave bi bilo vredno ponatisniti, *akaj vsebujejo opombe in opazke, ki so m ostanejo pravilne. Imenujmo za vzgled eno njegovih «nđij o detinskih igračah, obelodanjeno v nekem britanskem časopisu. Tačas je ugotovil to dejstvo, ki ga pa pedagogi aiso zapazili, da je moderna igrača ve-uko razlarojilo naših vesti. Vzbuja jim namreč ljubezen do nepristnega, izumet-Jnčenega. Punčke, ki jih dajemo dekletcem, delujejo kašnje na nezdrav način njih duševnost. Nekoč pride dan, ko devojka išče na mizici svoje napravljal-^ce izdelkov, ki pretvarjajo žensko Obličje v zoprno krinko. In nekega dne k Princ razvijal prijatelju Pinotu duho-^ vzgojni sestav, ki naj bi črpa! svoja sredstva za preobraženje duš v «sto Predrugačenih igračah. Življenje Božidara kakor tudi njegovega starš ega brata je bilo vzorno po- leg njune preizvrstne matere, hčere do-' moljubnega srbskega brodovlastnika, ki je umela ohraniti svojo dostojanstvenost v najtežjih neprilikah sovražne usode. Princesa Sarka ima nekaj zares kraljevskega v svojem obličju, ki kljubuje častitim letom. Njeno stanovanje v ulici Bulonjskega gozda je sprejemalo vladalce in člane vladajočih rodovin, pa tudi velike pisatelje ter umetnike, velike gospe ter igravke ali pa preproste umetnostne delavce, med katerimi si je Božidar čez dan služil kruh, da je mogel zvečer v fraku med svoje višje vrstnike. To je 'bil eden najbolj priljubljenih in najbolj zanimivih salonov v prestolici. Še danes, ko je izgubila oba sina ter ostala sama samcata na svetu, pozna ovdovela srbska prinoezinja samo eden smoter življenja: prispevati za slavo svoje občine s tem, da širi poznavanje svojih dragih rajnikov. Tako je n. pr. po njenem posredovanju prosvetno ministrstvo v Beogradu razposlalo na zavode, kjer se poučuje francoščina, po nekoliko brezplačnih izvodov Božidarovih posmrtnih novel »La Vie multiple,« da se porazdeli kot nagrade med najboljše dijake iz te stroke. Naturalizirani Francoz, Jean Finot, ki je bil pregnan iz Poljske, je kot dolgoleten prijatelj obeh pokojnih kraljevičev z veseljem prejel nalogo, da otme pozabi, kar je vredno objavljenja v še nenatisnjenih Božidarovih rokopisih. Ker pa je stari Finet baš pred letom dni sklenil svoje pozemsko plodovito poslovanje, sodim, da bo nadaljeval očetovo smer njegov daroviti sin, ki je tudi že davno nameril prve slovstvene korake v književniški svet A. D. UMETNOSTNE RAZSTAVE V LJUBLJANI. Vprašanje umetniškega paviljona v Ljubljani Še vedno ni rešeno. Akorav-no se je že toliko pisalo o njem, vendar nikdo nima resne volje prijeti stvar v roke, vsak se brani, kot bi se bal vsake duševne hrane, ki je toliko let prihajala iz njega. Mogoče je že vse zaspalo. Baje Jakopič prodaja svoj paviljon nekemu konzorciju za nekako plesno gledališče, ki se namerava ondi narediti. In kje naj se vrše potem razstave? Prosimo nasvetov! Notranjost paviljona je v takem stanju, da ni mogoče več prirejati razstav ondi. Treba bi bilo žrtvovati nekaj tisočakov in paviljon bi bil popravljen. Jakopič, kot vsi drugi umetniki, ga pa iz svojega ne morejo. Ali ga res ne more vzeti mesto v svojo oskrbo, ga popravi s pomočio kake podpore? Zakaj dobe vsi drugi umetniški zavodi subvencije od strani vlade? Pri nas je upodabljajoča umetnost prava pastorka. Poglejte druge narode kako se dičijo s svojimi izložbami. Lansko leto so se že vršile razstave v tem času — a letos je prisiljen g. Jakopič zapreti razstavne prostore. V jeseni je kongres vseh jugoslo-venskih upodabljajočih umetnikov v Ljubljani. Kje se naj vrši pri taki priliki običajna umetnostna izložba. Poleg te izložbe so prijavljene še sledeče: Kolektivna razstava M. Jamovih del, ki se je pred kratkem vrnili po dolgih letih iz Nizozemske. Istotako bi razstavili kolektivno kipar Dolinar, slikar Bucik, Vidovič iz Splita, društvo »P rob ud a«, nekateri hrvatski ekspresionisti m še mnogi drugi... In kje se naj najdejo primerni prostori za te izložbe? UMETNOSTNA RAZSTAVA NA ČEŠKEM. Naši upodabljajoči umetnik! so se odzvali vabilu čeških umetnikov in prirede razstavo v Hodoninu na bivšem Moravskem. Razstava bo skupna, strogo umetniška, brez ozira na struje s skupno živijo. Otvoritev razstave bo 1. sept. v lepih razstavnih dvoranah on-dotnega umetniškega doma. Priprave za razstavo so v polnem teku. POZIV VSEM INTELEKTUALNIM DELAVCEM. Podpisano udruženje Je prejelo od Udruženja intelektualnih delavcev (Confederation des Travailleurs inte-Jcctuellos) v Parizu dopis, s katerim sporoča, to veliko francosko udruženje vsem intelektualnim delavcem v Sloveniji, da se vrši 5. aprila L l v Parizu Prvi kongres intelektualnih delavcev. Dopis, iz katerega je razvidno, da goje Francozi do nas velike simpatije, izraža nado, da se Slovenci udeležimo tega kongresa s posebnim odposlancem. Ker je zadeva zelo nujna, vabi podpisano druženje tem potom zastopnike vseh strokovnih in kulturnih organizacij duševnih delavcev na sestanek, ki se vrši v nedeljo 25. t. m. ob 11. uri dopoldne v Slovenski Matici Na tem sestanku se bo poročalo natančneje o vsebini dopis C. T. I. ter se bo sklepalo med drugim o tem, ali naj se izvrši organizacija duševnih delavce v Sloveniji. Strokovno udruženje Jugosi. oblikujočih umetnikov v področju Slovenije. Predsednik: R. Jakopič m. p. Tajnik: Saša Šantel m. p. — Proslava 400 letnice smrti Marka Maruliča. Odbor »Lige Preporoda« v Splitu je izdal proglas za proslavo 400 letnice smrti Marka Maruliča, ki se bo vršila 5. februarja 1924. Proslava se bo vršila na ta način, da se bodo prenesle kosti slavljenca na odličnejše mesto, da se zberejo prispevki za spomenik in da se na Mandičevi hiši vzida spominska plošča. t Jožef Tretlak. Poljsko znanost in jagelonsko univerzo v Krakovu je zadel močan udarec. 18. t. m. je umrl priznani učenjak in literarni zgodovinar Jožef Tretjak v 81. letu svoje starosti. Spisal je dvoje velikih zvezkov »Literarnih študij«, delo o Mickiewiczu v VVilni in Kovnu (3 zvezki), študijo o liriki Adama Asnyka, o Skargi ter o Bohdanu Zaleskem. V mladostnih letih je objavil nekaj svojih leposlovnih del, med drugim tudi prevod Dostojevskega »Zapiskov iz mrtvega doma«. Krakovska akademija ga je imenovala predsednikom hlstorično-filološke sekcije, v kteri je deloval do svoje smrti. — Uspeh češke drame v Angliji. V »Unic Centre Club-u« v Londonu se je nedavno vršila prva uprizoritev enodejanke »Cerven« (junij), ki jo je spisal Frana Šramek. Prevod je oskrbel g. P. Selver, prevajalec Čapkovih dram. Strastna enodejanka je bila viharno sprejeta. — Roško arheološko odkritje» Brzojav iz Stockholma poroča, da se je ruska ekspedicija, ki je bila poslana pod vodstvom prof. Bartjenka v La-ponjo, da znanstveno preišče tamošnje pokrajine, vrnila v Petrograd. Prof. Bartjenko je poročal, da so odkrili na polotoku Kola, ki se nahaja med Belim morjem in Arktičnim oceanom, razvaline starodavne naselbine, ki je mnogo starejša, nego one v Egiptu. Poleg drugih stvari so našli mnogo grobov, napravljenih po vzorcu velikih egiptovskih piramid. Stoletnic praznujejo letos nmogo v Angliji in ne manj v Franciji. Malokdo pa se bo menda domislil na sv. Bernarda iz Menthona (923—1008). Rodil se je v selu Talloiresu pri Annecyj-skera jezeru. Verniki slavijo njegov dan 15. junija. Kulturni svet ga poznž po tem, ker je ustanovil alpska zavetišča ali hospice: Mali in Veliki Bernard... * British Museum in Pensylvansko vseučilišče sta odposlala ekspedicijo v Malo Azijo. Po vztrajnem iskanju je ta zasledila na stavbišČu nekdanjega mesta U r star kaldejski tempelj, zgrajen okoli 3000 let pred Kristom in popravljen deloma nekako 600 let pred našo ero po Nabukodonozarjevem ukazu. Cvetje z vrtov bodočih učenjakov. Zgodovinska naloga. Papež je Marjeto Bamberško oprostil devištva. — V srednjem veku so bili norci v navadi. * ^ Boj za obstanek. Z naravo se morajo boriti živa bitja in mrtva, da do-bč dosti hrane. — Jesetrova samica izleže 2 milijona jajčec, živi 20 let, torej skupno 4),000.000. Pride pa samo dvoje ribic do godnosti. Istotako slon! — Slonova samica izleže šest jajčec na leto. Kakor vemo, se sloni jako krčijo. -- Civilizacija je boj za obstoj omilila, to se vidi na neumrljivosti otrčk. * Božični večer. Celo ptice mirno pričakujejo Gospodovega rojstva. Aškerčeva desetletnica. Anton Aškerc je zlagal epske in ilirske pesmi. * Pasteurjeva stoletnica. Pasteur se ie rodil na Francoskem od 1. 1822 do 1895. Glavna njegova iznajdba je pasja steklina. — Anglež Jenner je gnoj vraničnega prisada posušil in ga vbrizgal pod kožo, to se imenuje cepljenje koz, ki koristijo sploh vsemu človeštvu. ♦ Tavčarjev pogreb. Dr. Ivan Tavčar, ki je zagledal luč sveta na Visokem pod nizko, bomo kočo, je bil močne postave, srednje rasti in kmečkih staršev. Ko je nastopil v javnosti, je habsburška krona mogočno raztezala svoja krila nad nami. * Tujke. Grajsko gospodično je zasnubil italijanski marčes (it. marchese = grof). i» Hrastnik. Kraji, kjer nahajamo dosti premoga, so premožni ♦ O Jurčiču: Ce Jurčiča natanko pregledamo, razpade v dva dela. ^°r sairtan, prehod od vrsto* °d ljubezni do same® j?102™"» rodnega do človeka Kak< , ^ * umetnost, nagon spoznavan to nagon sebeohrane gospodi to, tako pospešuje nagon zar ao morata. Kakor je spolna ~ «vigiu presledkih vrš Vse, prešestnica in D »alka in hudodelnica, -v tebesa, ne vsled izboljj ^ - vsled izvrševanja zi oijoznem kultu, ki je v ■ vn° za vse. Prevari e naravnost preid to ni nič drugega nego veška ljubezen odcepila od konkretne-ga ^Wekta na idealne subjekte, ki predstavljajo svetnike in svetnice. Wilde pravi: »Vse misterije religije imajo čar flirtovanja — povedala mi je nekoč ženska. 01. Tuma.) Visoka ljubezen je dalekosežna reli-gijozna zahteva, ki se ne omejuje morda le na ljubezen k Bogu in ljudem, marveč stoji v vsakem oziru višje. Vsaka ljubezen, na kateri je tudi najmanjši madež obveznosti, je samopridna, in kakor (taleč sega ta madež, je obsedenost Kdor misli, da je predmetu svoje ljubezni kaj dolžan, ta ljubi romantično. Ljubezen za hožjo voljo ni nobena ljubezen. (Stimer.) Mati, čuteča v sebi vir vsega postajanja, mati, svesta si rasti sveta, mati, ti cvet in sreča, mati, ti božji žar, mati, ti Čuvarica v tihi noči, mati, kaj storilo te je talco močno, mati, ti daješ svoje srce, mati, ti odjemlješ bolest, mati, ti nositeljica drhteče muke, mati, blagoslovljena in greha čista, mati, ti čaša trpljenja, mati, ti podoba večnosti (Uka Maria Utfger.) Ako bi bila prostitucija le plod rev-SČine, bi dobili prostitutko le med rev-“bni sloji. Današnje kulturno stanje pa nam kaže cestno vlačugo poleg kokote, grizete, metrese, mesaline in kurtizane, t «najn,ižJega stanu do najviš.Uva se * £,torej ptostitutke, da zadovoljijo potrebam pripadnikov dotičnih v ianot izven zakona in lastm pretirani potrebi. i ,» i» ^ _ (H- Tuma.) človeškega napredka. Človeški organizem je že davno gotov in ne kaže. nobenega napredka več. Ker je torej nositelj napredka človeški intelekt in sublimiran^ dela večinoma plod vzdržljivosti moža, ie torej vzdrževanje in spolna zmernost j prirodna in etična zapoved. Izkušnja tudi j človeka uči, da se naslada dviga ob zmernem uveljavljanju čutnosti (H. Tuma.) Statistika nam kaže, da žive danes štiri petine vsega človeškega prebivalstva na zemlji v mnogoženstvu in da je enoženstvo socijalen pojav le na najkul-turnejšem delu človeštva, da je torej enoženstvo pridobite v kulture. Stopnjevanje ljubezenskega življenja po višji kulturi ustvarja iz poligamičnega stanja monogamija (H, Tuma.) * Oorklj se povrne v Rusijo? Is Moskve javljajo, da se namerava Maksim Gor« kij povrniti že meseca mata v svojo domovino. * Igra narave. Novosadski Usti poročajo, da je ustrelil nek! Wendel zajca, kf ie imel 8 nog. Poročila molčijo o tem, ali je imel zajec tudi 8 repov in glav. * Šolske razmere v poljski republiki. Glasilo poljskih socijalnih demokratov »Na-przöd« objavlja statistiko, po kateri je na Poljskem 1,800.000, torej 40 odstotkov otrok brez šolskega pouka zaradi pomanjkanja učiteljev in učilnic. * Tovarišica gospa Trocka. Kakor poročajo listom iz Moskve, živi druga žena vojnega ministra Trockega-Bronsteina jako leno življenje. Za nobeno drugo reč se ne briga kakor samo za negovanje svojega telesa in pa kako bi se bolj okusno in gizdavo oblekla. Toalete in klobuke dobiva iz Pariza ter zasenčuje ž njimi svoje prijateljice fn ostale »omikane« boljševlJke gospe. In to naj bo potem tovarišica! A tovariš Bvoa ein je ves srečen. AH bo kdaj našel ruski narod bič, da bo zapodil iz domovine skpari«» ki so ga tako osleparili in uničili? * Ciin piše memoarie. »Die Stunde« poroča: Bivša cesarica Cita namerava izdati del svojih memoarjev, v katerih je opisan zračni polet v Oed^nburg, dramatik ne epizode na Madžarskem in smrt eksce-sarta na otoku Madeiri. Poleg tega bo objavita svate dnevna ««nittift, Mark Twain: Srake. Živah med seboj govore, seveda. O tem ni dvoma, vendar menim, da jih i« malo Dudi razume. Poznal sem le enega moža, ki jih ie razumel. Vedel sem, da jfli je, zakaj to mi je sam povedal Bil je preprost rudar pri najboljših letih, ip je živel dolgo časa v samotnem kotu Kalifornije in tamkaj opazoval življenje svojih edinih sosedov, živali in ptic, dokler ni mislil, da zna prestaviti vsako opombo, ki so jo napravile. Zviti se je Hans Becker. Kakor sodi Hans Becker, imajo nekatere živali le omeje, no vzgojo in uporabljajo z ozirom na to zelo preproste besede, rabijo redkokdaj primere in se ne poslužujejo slik. Gotove druge živali razpolagajo z bogatim besednim zakladom, sijajno obvladajo jezik ter se hitro in gladko izražaja Radi tega te zadnje tudi mnogo in — rade govore. Svojega stanu se zavedajo in se zabavajo, ako se z njim postavljajo. Becker je menil, da i« P° dolgem in skrbnem opazovanju prišel do sklepa, da so srake najboljši govorniki, vsaj kar jih je našel med živahni in pticami Dejal je: Sraka ima mnogo več na sebi kakor kakršnakoli, druga životinja. Ima več domislekov in raznovrstneiša čustva od drugih živalb in pazite, ona se lahko jezikovno izraža. In to ne le v navadnih vsakdanjih besedah, ne, v gladkem, skozi In skozi čistem pismenem jeziku, prepojenem tudi z metaforami — resnič- ; no prepojenem! In kako obvladajo je- j 2ik — nikdar ne doživite, da bi sraki i zmanjkalo besed. Ne nikdar. Saj bruha- | jo ie sebe. In še neksi: dobro sem i Tradnttore, t radi tore, V Rimu igrajo Bataillevo »Nago žensko«. Na nekem mestu, kjer je govor o mesu »stekle krave« (frc. manger de la vache enragee — jesti steklo kravo, t. j. stradati), piše prevajalec izdajalec: vacca arrabiata, kar Italijanu nič ne pomeni. Občinstvo se je blazno groho-talo... V Varšavi je nedavno stalo na francosko-poljskem jelovniku poleg »divje race«: canard fčroce, t. j. pobesnela raca!... V nekem hrvaškem prevodu iz nemščine berem gorostasen nesmisel »kuhinjica« namesto »pilič« za izvirni Küchlein!... Faust, Tragödie von Johann Wolfgang von Goethe se čita v starem srbskem prevodu: Šaka, jarcospev od Jovana Vukohoda Geteta!... V slovenski zbirki Maupassantovih novel neki mož »vidi rdeče« (franc, voir rouge = razkačiti se). Izkopine v Luksorju. Strokovno naobraženi učenjaki so mnenja, da šc danes ni mogoče oceniti pomena najdenih predmetov v grobnici faraona Tn-tankamena. Minulo bo še leto dni, preden se bo moglo ugotoviti, ali in v koliko se bo moralo prepisati vsa egiptološka dela. Iskopine in dnevni rezultati nadaljnega raziskavama se zasledujejo po vsem svetu * velikim interesom. V medanordni publicistiki je vsled tega nastalo nekako Ijubosum-nje. Lord Carnavon je prodal pravo publikacijo založbi lista »Times«. To je zastopnike drugi angleških, ameriških in francoskih listov tako vzlovoljilo, da so najditelja nc ravno taktno napadali po svojih organih. Pri otvoritvi prvega dela grobnice je bilo ugotovljeno, da so vdrli vanjo 300 let po smrti faraonovi neki roparji, ki so izropali dragoceno vsebino posameznih skrinj ter pri tem poslu razmetali posamezne predmete. K sarkofagu niso prišli. Egiptovski uradniki, ko so pozneje votlino zopet znova zapečatili, se najbrže niso veliko brigali za to, da pridejo stvari na svoj prostor. To je razvidno iz dejstva, da so pripeli dragoceno spono na nepravo mesto faraonskih oblačil. Zadovoljili so se pač samo s hitrim pečatenjem. Kljub največj! krbnosti vlaidmh kemikov, Mace in Lucas-a, se nekateri najdeni predmeti, zlasti tekstilije in lesorezi, ne bodo dali ohraniti. Večino najdenih predmetov so provizorično shranili v grobnici Selija IL, oddaljeni kakih 300 jardov od grobnice faraona Tutankamona. Slednja služi ekspediciji kot laboratorij. V drugo, najvažnejšo kamrico, v kateri se nahaja faraonova muinl-ia, se pride samo skozi malo, tesno luknjo. Izredno obširen sarkofag pa se da le odpreti, če pade mogočno obzidje grobnice. Med sarkofagom, štirim! stenam! in stropom grobnice je tako malo prostora, da se Evropejec v njem le prav težko giblje. — Glavno vprašanje učenjakov je skoncentrirano na vprašanje, da-li se bo našel v sarkofagu kak papirus. Dosedal ie v tem pogledu le malo verjetnosti. Deljena so mnenja glede faraonove starosti. Mnogi domnevajo, da je umrl Tutankamen v starosti 17 let. Nejasnost vlada glede na kraljevsko oblečene figure v preddelu grobnice. Eni so mnenja, da je to podoba njegove žene oziroma sluge, določenega, da ga spremlja po dolinah večnosti. Umetniško najlepši zaklad — delo, ki prav nič nc zaostaja za proizvodi grške plastike — so podobe štirih žensk, ki gledajo v zadnji del grobnice. Te štiri boginje držijo skrinjo, ki vsebuje vaze z balzamirano drobovino faraona. Smrt prav toliko zbližuje, kolikor loti; ničevim strastem ukazuje molk. Balzac. Poučevati se pravi: učiti se dvakrat. Jonbert, 1793. V 79. veku je Mio lepih in krepkih talentov, Balzac, Flaubert,., ampak sam Hugo je bil genij. J. K. Muysmans, 1902. opazoval, ni niti ptiča niti krave ali kakršne druge živali, Id bi slovnično tako pravilno govorila kakor sraka. Lahko se trdi, da govori mačka korektno. Res je, da tako govori — toda naj se razburi! Naj se spre poroči z drugo z mačko na strehi, in takoj boš čul slovnico, da ti bodo stali lasje pokonci. Nevedni ljudje menda da je tako zoprno vreščanje, ki ga povzročajo prepirajoče se mačke; to pa iti tako, to le vse zasmehujoča skmdca, Id jo uporabljajo. Nikdar pa nisem čul, da bi sraka uporabljala slabo stavnica razen izjemoma, in ako se je to zgodita, se je potem tega tako sramovala kakor &ovek, brž je prenehala in izginila. Lahko imenujete srako ptico. No, da saj je tudi takorekoč, že ker Ima perje, mogoče tudi, ker ne pripada nobeni cerkveni občini, sicer pa je pravtako. človek kakor mi In povem vam tudi zakaj. Nadarjenost srake, njena čustva in interesi se raztezajo na vsa polja. Načel nima več od člana parlamenta. Sraka krade, sraka goljufa, sraka je iz-dajniška in prelomi besedo štirikrat v petih slučajih. Svetost njene obljube je stvar, ki je sraki nikdar nihče ne bo vtepel v glavo. Vrhu tega še: sraka prekaša vsakega poštenjaka, celo one iz rudnikov v preklinjevanju. Sodijo, da zna mačka Meti, dajte pa sraki le priložnost in povod, da stopi iz svoje rezerve, kje je tu mačkal Ne govorite mi o temi v tej stvari sem predobro poučen, še nekaj. V neki prav posebni vrsti zasramovanja, v Pravem, lepem, izdatnem zasmehovanju, nadkriljuje sraka daleko vsako bitje, bodita človeško ali božansko. Da, gospod, sraka ie vse, kar je človek. Sraka zna jokati, sraka se zna smejati sraka se zna sra- iüideli, Eci niso iodožš. Bilo Je 21. novembra 1783. ko se Je Francoz Fllitu de l.ozler dvignil z zrako-plovcn» v zrak ter t)ko pred večtisočglavo množico dokumentiral rešitev stoletnega problema. Zrakopkv Je bil izum bratov MontgoIHer. Napcln en je bil s segretim zrakom, ki je tvoril v tem slučaju dvigalno silo. PilStre de Rozier je kot prvi smeh stopil v ogromno kraljestvo zraka, ter kot prvi otvortl dolgo trnjevo pot, ki je vodila do nadaljnih uspehov. Problem svobodnega letanja pa s tem te ni bil rešen. Ni še letal človek v zrač-: nem morju kot ptica pod nebom...! CeHh 123 let je preteklo, predno je bil rešen tudi , te problem. Iz Amerike je prispela senzacljonclna vest in vzbudila nemalo pozornosti; dva T brata VVright sta zgradila napravo, s katero se je človek mogel svobodno in v poljubni smeri kretati po zraku. Ta naprava se je bistveno razlikovala od zrako- plova: bila je — težja od zraka. Zrakoplov se Je dvigal vsled plina, ki je bii neprimer-Bo laijl kakor zrak, umetni ptič pa se je vzdržal v zraku le s pomočjo zračnega pritiska, ki je bil usmerjen na spodnjo stran kril. Ta zračni pritisk nastane na ta način, da se podeli umetnemu ptiču gotova hitrost v horizontalni smeri Cim večja je hitrost, tem večji je tudi pritisk, tem hitreje se dviga umetni ptič. V trenotku, ko je navedeni pritisk enak teži umetnega ptiča se pričenja polet Za podelitev hitrosti je treba neke sile. To silo prclzvara bencihov motor, ki suče vijak z veliko brzino okoli svoje osi (IZV do 1500 vrtežev v eni minuti). Vijak vrši v zraku slično delo, kot njegov manrši bratec v vodi, samo da se sledn i vsled večje gostote vode suče precej počasneje. To Je v kratkem princip letanja z aparatom, k) je tež:l od zraka. Naprava bratov Wright je bil za na-daljni razvoj letala velikega pomena. Ko so dospele prve vesti o tem epo-Bainem izumu v Evropo, Jim nihče ni hotel ver'eti. »Amerikanca raca,, so deja'i l iiđ'e — in se smejali navihanim Amerikancem. Tedaj se Je Wllbur Wright osebno predstavil evropski javnosti ter s svojimi uspelimi poleti nama h razprši) vse dvome. Postal je nakrat znamenita osebnost, v k"tcrl je časopisje dnevno objavljalo obširne članke in slavilo novo umetnost. Amerikance pa ni ostal osamljen. V Franci 1 je že precej mož delovalo na tem polju. Ze v novembru leta 1936 je uspelo v r«meii živečemu BrazllIJancu Santos Da-fflOBtu dvigniti se z lastnim aparatom v zrak It preleteti i a'im 60 metrov daleč. To je M prvi prosti polet v Evrcpl Zanimanje za novo umetnost je dnevno Bsraičalo. V Franci ! so bili med prvimi ftoastrukterj! brata Volsin, Farman, Dela-grange, Esnauit Pelterie, Qastamblde Man» gin. Blčrlot L dr., ki so z Izredno energijo la vztrajnostjo zasledovali nove cilje. Njih tetena so neizbrisno zapisana v zgodovini zrakoplovstva, To so bili prvi praktični pionir i nove dobe. Marsikdo izmed njih je f razbitimi udi obležal pod svojim letalom. Ideja je zahtevala žrtev in teh je bilo vedno Več. Lahkomiselnost in nevednost sta le v premnogih slučajih bili pravi vzrok katastrofe. Velikansko senzacijo je izzval prvi polet preko morske ožin«, ki ioči Angleško od Franclje. Izvrši! ga je Blčrlot na svojem malem letalu. To letalo le bilo dolgo časa s« Vzor vsem poznejšim enokrovnikom. V mnogobrojnih tekmah so se kosail tetalci in konstrukterjl za prvenstvo in nadvlado v zraku. Nagrade sd bile neverjetno visoke. Tako n. pr. je prejel znani konstruk-tef Farman za kratek polet enega kilometra celih 50.000 frankov, Blčriot pa za svoj »prehod na Angleško 200,000 frenicov. Bogati meceni so žrtvoval! v ta namen c grom-ae vsote. Razvli se je živahen lov za rekordi bodisi na višino, bodisi na daljavo. Sleherni dan je prinese! novo senzacijo. S spopolnitvlo motorja je letalo vidno napredovalo in kmalu vzbudilo pozornost vojaških krogov, ki so videi! v njem važno bojno sredstvo, vendar se je nahajalo še pa precej nizki stopnji razvoja, ko je izbruhnila vojna. Vojaška uprava se je na vso moč trudila, da bi pospešila zboljšanje letala. Stedila ni ne z denarjem ne z drugimi sredstvi da doseže zaželjeni smoter. Uspeh ni izostal. To n! bi več oni počasni tempo predvojnih časov. Letalo je skokoma napredovalo. Kar črez noč je nastala obsežna industrija, ki se je pečala zgolj z izdelovanjem tega modernega orožja. Trumoma so zapuščali tvornice: poleg prili-kavcev z neznatnimi krili erja' 1, ki so bljuvali ogenj in žveplo na bojno polje, pa tudi na mesta, trge in vasi Pregledali so Mm obleti in hajdi ž n.iini na fronto. Vedno večje zahteve e stavila vojna uprava na konstruktorje. Zdele so se skoro neizpoln.ive in vendar so se pojavila na fronti letala, ki so prekašala vse prejšnje izdelke. Letalo se je med vo no tako zelo razvilo in desegio tako stopnjo dovršenosti, da ni bilo kar nič podobno onemu pred vojno. Na krvavih poljanah je tekla takorekoč zibelka modernega letala. Da ni bilo vojne, še danes bi ne imeli tako dovršenih aparatov, kot jih dejansko že imamo. Vojna je bila v tem pogledu en sam ogromen laboratorij, v katerem je ideja dozorevala do današnje popolnosti. Vojna je pospešila razvoj letala za desetletje. Brez nje bi bil zračni promet v današn em obsegu — nemogoč. Mnogo le uničila vo na; težke so bile rane, ki jih je zadala človeštvu. Treba je bilo iti na delo. Vojna industrija se je skušala prilagoditi novim razmeram: kjer so prej izdelovali topove, tanke, bombe, granat« in drugo morP.no orožje, tara so se sedaj gradile lokomotive, železniški vozovi najrazlične šl gospodarski stroji in še drugo, česar le bilo treba za zopetno vzpostavitev porušenega gospodarstva. Tovarne, ki so med vojno oskrbovale armade z letali In zrakoplovi, so bile kar črez noč postavljene pred težko preizkušnjo. Šlo je za obstoi. Tu je bilo ogromno število najrazličnejših vrst letal brez posla, toda ka! ž njimi, s temi Invalidi, ki so zvesto vršili svojo službo in v polni meri storili svojo žalostno dolžnost...? I Umne glave so kmalo našle izhod Iz te mučne zagate, širimo zanimanje In smisel za to moderno panogo tehnike; organizirajmo zračni promet in dovoli bo dela za n-Ša letala — tako so modrovali strokovnjaki in šli na dcb. đa ugladijo trn evo pot. Iz vojnega letala je nastalo prvo prevozno sredstvo. Najprej so se ti vojni invalidi uporabljali za prevoz pisemske pošte, kmalu nato tudi za večje p šine p Silke r.i potem še en korak In — letalo za osebni zračni promet je bilo tu. To letalo Je sicer še močno spominjalo no svoj prvotni namen, vendar Je bila modifikacija tako p .sre-čena, da navaden zemljan tega niti opazi) ni To so bili prvi poče tki nove d.be, dobe zračnega prometa. Vzpostavile so se prve zračne zveze med večjimi in važnejšimi mesti Že takoj pri prvih poletih pa so se izkazala bivša voj. letala, sedaj prirejena za osebni promet, kot zelo neekonomično sredstvo. Opremljena so bila namreč še vedno z močnimi motorji iz medvojnega časa, ki pa so bili glede uporabe bencina pravi požiralniki. — Vojaška uprava na to pomanjklivo stran letala ni polagala baš posebne važnosti Zahtevala le od konstruktorjev, hitrih in gibčnih in vztra!nih aparatov; načina rešitve jim ni predpisovala. Konstruktor ni imel časa za razmišljanje; pomagal si je z vedno mo£ne5šiml motorji, letalu pa ie skrajšal krila in zaželena konstrukcija je bila gotova. Letalo, ki je nastalo pod takimi neugodnimi pogoji, ni biio povsem zrelo za redni zračni promet, pri katerem igra ravno prej tako zanemarjeno vprašanje ekonomije glavno vlogo. Od zadovol ive rešitve tega važnega vprašanja je odvisna v prvi vrsti rentabiiiteta zračnega prometa. Tega so se zrakoplovne družbe tudi Jasno zavedale in delovale energično za čimprejšnjo odpravo navedenih nedostatkov. Uspeli! vztra nega dela so se kaj kmalu pokazali. V službi zračnega prometa se nahajajo danes na rnodernejša letala, ki predstavljajo višek današnje letalske tehnike in ki v vsakem oziru ustrezajo zahtevam in željam potujočega občinstva. Družbe razpolagajo® enokrovniki In dvokrovnikf. Prvi se odlikujejo po svoji izredni brzini (160 do 250 kilometrov na uro) in se uporabljajo predvsem za prenos brzovozne pošte ter onih potnikov, ki polagajo posebno važnost na naglo vožnjo. Prostora je v njih za 4 do 6 potnikov s prtljago vreč Dvokrovniki so precej večji fe počasne'!, a je zato njih nosilna moč neprimerno večja, kot p.i enokrovnikih. S takim dvo» krovnikom se vozi lahko 15 do 41 oseb vključno prtljaga. Njihova krita merijo 3J do 49 metrov v širino, višina ie 7 metrov; truplo je dolgo 15 do 2J m in tud! več» Ti velikani tehtajo do 8300 kg, $ pclno obtežbo do 13.000 kg. Za pogon služijo motor'i najmodernejših konstrukcij, motcr'1 k! se odlikujejo po svoji lahkoti, po brezhibnem delovanju in izredni vztrajnosti. Francoski letalec Ecs» soutrot se je zamogel s takim motorjem vzdržati celih 34 ur nepretrgoma v zraku, kar zadostno dokazuj« veliko tehnično dovršenost današnjih motorjev. Man sa letala imajo navadno po en sam motor z enim vijakom, večji aparati pa so opremljeni z več motor'1, od katerih ima vsak 300 do 409 konjskih sli. Običajno ima vsak motor tudi svoj vijak, Pri nekaterih letalih cela svojega mehanika, ki nadzoruje med vožnjo njegovo delovanje. NamešČenje večjega števila motorjev v letalu Je za varnost poleta neprecenljive važnosti. Letalo, ki Ima n, pr. Štiri motorje se zamore še vzdržati v zraku tudi za slučaj, da se eden ali dvs izmed njih pokvarita. Pokvarjeni motor zamore mehanik popraviti že med poletom, ker so eventuelnl defekti pri današnjih motorjih navadno samo lahkega značaja. Pred vsakim poietom se motorji, kakor tudi drugi važnejši deli letala natančm pregledajo In event. Hbe po možnosti takoj ns licu mesta odpravlo. Za udobnost potnikov je kar najbol'e preskrbl’eno. V ta namen služio razkošno opravl eni prostori, katerih stene so tapecirane, da potnikov ne moti ropot motorjev. Ob oknih, ki so opremljena z okusnimi zavesami, so rapostavl er.i mehki sedeži, raz katerih zamore potnik nemoteno opazovati divno panoramo globoko pod seboj. Tla so pogrn ens s preprogami; po stenah so ogledala In električne svetUj« ke. Dale opazimo v takem zračnem kupeju električne peči električni »tžigalnik za cigarete, hladilnik za sekt, različne čas-piše, zemlevide in zabavno čtivo. Tudi ure n j man'ka. Med paletom je mogoče govori I s poljubno radio — postajo potom brezžičnega telefona, ki e nameš’en v p s"V nem prostoru. Med salonom In pi! tskim ! sedežem je prostor ra prtljago. Vsak p nik vzame lahko nekaj prtljage s seboj. V posebno velikih lordih je prcskrbleno celo za postrežbo. V ta namen Je na uslugo strežaj, ki postreže pa nik« s Jedli. T ko i 1 v vsakem oziru r a-tavi'ena ker nr boli j udebna vožnja. Potnik pozabi da plove več ‘ sto metrov visoko nad zemlo. V zacmens času so uvedli tudi že p^ nnene vožrre. Progo razsvetljuiejo svetilniki s posebno močnim svetlobnim učinkom od 3n9 do 400 km daleč. Glede varnosti zračne vožnje je izkazala na'novejša številka statistika zelo ugodne rezultate, tako da polet z modernim letalom nikakor ni tako nevaren, kot se splošno sodi O absolutni varnosti pa ne moremo nikjer govoriti. Organizacij zračnega prometa se čez-dale bolj spopclnjule. Na delu so razne družbe e močnim kapitalom, ki pa jih še poleg tega podpirajo razne države z znatnimi subvencijami, kar je le dokaz, kako zelo je že razširjen smisel sa to moderno prometno sredstvo. Zračna proga — n, pr. Pariz—Carigrad ie razdeljena v posamezne odseke. Pri do~ fočanh* pilotov so merodajne n lhove tadi« vidueine sposobnosti Za vsak odsek je do» ' ločen po en pilot, katerega izkušnje edgo» varjaio terenu dotičnega odseka, Pijotl so sami stare'ši, Izkušeni letaki, ki so se odlikovali med vojna po svojih uspehih in drznih poletih. Vsak« večja postaja zračne proge ima pa več hangarfev in aparatov v vedn! pripravljenosti Meteorologične posta;e imajo važno nalogo proučavati vremenske spremembe in ns podlagi svojih opazovanj ugotoviti možnost ali nemožnost poleta. Take postaje so zelo važen faktor v organizaciji zračnega prometa in se njihovo omrežje vedno bolj širi in spopclnjuje» Organizacija zračnega prometa se deli v tehnično In komercijelae vodstvo. Tehnično vodstvo ima nalogo skrbeti za tehnično usposobljenost obrata t j. za letala, delavnice iti, medtem ko kornerdjeino vodstvo sklepa pogodbe, urejuje denarni promet, izplačuje in nastavlja osobje, skrbi za potrebno propagando z izdajo prospek- tov, lepakov, brošur, iotoč* vesso tarlto, vozni red itd. Tehnično vodstvo se nahaja navadno na letališču, kornerdjeino pa v mestu. Brezhiben vzlet in pristanek omogočajo obširna letališča. Večja letališča 1 maje radio-postaje. Z ozirom na čimvečjo vernost v prometu so pri d. ločevanju vozne smeri merodajni različni faktorji, kakor: možnost boljše orijentacije, ugodne'še me-teoroiogične razmere, primerna mesta za pristanek letala v slučaju ev. defekta Itd. Prva redna zračna proga je bila vspo-stavlJena med Parizom in Londonom. Rezultati na tej progi so bili tako ugodni, da se je kmaiu nato otvorila zveza Pariz— Praga in se pozneje le-ta podaljašaia na eni strani do Varšave, na drugi strani da Carigrada preko Budimpešte in Bukarešte. Sledile so proge: Toulouse—Casablanca, ki vodi skoro 890 km nad morjem, London — Amsterdam, Pariz — Amsterdam, London—Berlin, Pariz—Genf in manjše lo-kalke, kakor: Wien—München, Berlin— Stettin — Danzig—Riga, Hamburg—Berlin-Dresden» Berlin—Leipzig—Fürth—München —Augsburg, Bremen—Hannover—Leipzig-Dresden» Paris—Lyon—Marseille. Navedeno pa so leie početkl pravega svetovnega premeta. Kakor v marsičem, nas tudi v tem pogledu prekašajo Amerikanci, katerih zračne zveze so neprimerno daljše od evropskih ia ie vedno nastajajo nove. Gicde hitrosti današnjih prometnih letal v primeri $ hitrostjo drugih prometnih sredstev »aj služi sledeče: Pariz—Amsterdam 4 ure, vlak 11 ur; Toulouse—Casablance 13 ur, parnik 3—4 dni: letalo vozi Škrat na teden, parnik 3krat na meses. Pariz—Praga 7 ur, vlak 18 ur. Cene so sledeče: Pariz—Amsterdam 300 frankov, brzovlak I. razred 204 frankov. Toulouse—Casablanca 849 frankov, na običajen način 615 frankov. Paris—Praga 500 frankov, vlak 453 frankov. Vožnja z letali ie sicer — izražena v številkah — dražja kot po železnici, vendar nudi zračni promet razne ugodnosti, ki precej upravičujejo navedene razlike v cenah. Tako n. pr. pridrbltev na času. zmanjšanje izdatkov vsled neprekinjene vožnje; vožn a je mirnejša Id. 2e v b'ižn'i bodočnosti se bodo v zračnem prometu pojavila letela, ki bodo tako v 1 Pres l kot glede ekonomle znatno prekašala tbn»sn e aparate, f plesno stramljeme konstruktor ev gre za tem, ustvariti letalo, ki bi z razmeroma šibkim pegenom doseglo kar na vgedne še uspehe. S sp polnitvijo letala pa bo tudi zračni promet murgo ce-ne ši In tudi manj premožnim slojem dostopen. Omrežje zračnih prog se čimdaTe bolj Sir». Cim bodo Vzpostavljeni ugcdne'ši Mednarodni odnošai, s« bo razvil svetovni zračni promet, ki se ne bo cme il zgolj na Evropo, temveč se raztegnil tudi na ostale dele sveta. Vožnja z ietaiom preko oceana ni Bika» ka utopija več. nekaj drznih letalcev je že srečno izvršilo ta polet Z ozirom na dosedanji razvoj letala moramo pričakovati, da se bo že v doglednem času pričel živahen prekomorski zračni promet. Letalo bo neverjetno zbližalo posamezne zemeljske celine. 2 mpboljšlmi prekomorskimi parniki traja vožnja v Ameriko 6 do 7 dni Z letalom, s katerim le francoski letalec Sadi i-ecolnte dosegel 15. februarja t L svetovni rekord v hitrosti t. J. 375 km na uro, bi trajala vožna iz Evrope v Ameriko približna 19 do 23 ur, torej aeprimerao hitre'še, kot z aaffcifrejšina parnikom. Navedena hitrost Je danes sicer še osamljen rekord, ki nima za enkrat še nobene praktične vrednosti kar je danes le redka izjema, postane lahko jutri že pravilo. Razvoj gre ne» vzdržema naprej. Danes rekord senzacija — jutri že zastarel zgodovinski drrbee, ki vzbuja samo še pomilovalen nasmeh V zadnjem času se čestokrat omenja zračno vozilo, ki se razliksre od običajnega letala v tem, da nima nikakega motorja. Kot dvigalna sila deluje v tem slučaju le veter, čegar smer pa mora biti navpična ali vsaj zelo poševno navzgor, ako naj je uspeh zadovoljiv ozir, sploh mogoč. Take vetrove nahajamo v goratem terena» kjer se tudi običajno vršijo poleti s temi zračnimi jadernlcami Nemci so prvi dosegli v tem ožina znatne uspehe, toda že so jih prekosili Francozi, M so vozili že po 10 ur in več. V svrho poletov so sl izbral krasen teren v I toovan, sraka zm računati, kovati nažrte in razpravljati» sraka zna ploskati, araka ima zmlsd za dovtipe, sraka se zna delati norca kot človek — morda ■ie bolj. Ako sraka ni človeška, naj se raie kar izgubi; vsaj svetova) bi ji to. Sedaj pa povem popolnoma resntč-a® zgodbo o nekaterih srakah. Ko sem zadel sračji jezik pravilno razumevati, se je zgodila neznatna malenkost. Pred sedmimi leti se je, iz-vzemši mene, izselil Iz tega zadnji človek. Tam stoji njegova hiša *— od tega «asa vedno prazna. Iz tesanega kamenja zidana zgradba s Skodlasto streho — * enim samim obsežnim prostorom; aič drugega, brez stropa — brez vsega med pažem in tlakom. Lepega nedeljskega jutra sem sedel tu zunaj pred svojo kočo s svojo mačko, se solnčil, gledal po višnjevih hribih in prisluškoval samotnemu šuštenju listja po drevesih; pti tem sem mislil na svojo daljno domovino tam doli v Državah, odkoder že trinajst let nisem ničesar Čul, ko je priletela nad hišo sraka, držeč v Kljunu želod» in kriknila: »Halo, mislim, da sem nekaj odkrila!« Ko je govorila, ji je pal iz kljuna želod ;in se seveda strkljal po strehi, toda sraka se za to ni zmenila, n}en duh se je ukvarjal le z odkritjem. Bila je luknja v strehi. Sraka je obrnila glavo v stran, zaprla oko, drugo pa vprla na luknjo, kakor gleda divja podgana v vrč, potem se je ©zrla z bliskajočimi s« očmi proti rebu. zakrilila dvakrat ali trikrat s per otmi, kar, to morate vedeti, pometi ja zadoščenje —- iu dejuia: »Izgleda kakor luknja, leži kakor luknja — dam se obesiti, ako je ne smatram za luknjo!« Potem je obrnila glavo še enkrat in si luknjo zopet ogledovala. To pot se Je nadvse razveseljena ozrla navzgor, zakrilila s perotmi ter repom in rekla; »No, če to ni imenitna stvari Ce nimam jaz sreče! To je imenitna luknja!« Zletela je s strehe, prinesla gori želod, ga spustila skozi luknjo In vrgla glavo nazaj * božanskim smehljajem na obrazu; nenadoma je, kakor paralizirana, jela prisluškovati» smeh je izginil z njenega obraza kakor dih z britve in namesto njega se je pokazal komični izraz začudenja. Potem je rekla: '»Čudno, nisem čula, da bi bilo kaj padlo!« Pritisnila je zopet eno oko k luknji ir. dolgo gledala vanjo, nato se je zravnala, stopila na drugo stran luknje. Pogledala nizdol in zopet otresla z glavo. Nekaj trenotkov je pomišljala, nato pa prešla k posameznostim, — Šla je okoli luknje in se ozirala na vse strani večernice. Zaman. Nato se j« na hišnem sle-menu postavila v pomišljajočo pozi», se z desno nogo celo minuto praskala po glavi in končno dejala: »No, to vsaj razume kdo drugi, to mora biti strašno dolga luknja, jaz pa nimam časa, da bi se tu iz mene norčevali, moram paziti na svoje posle. Mislim, da bo Mo vse y redu — poskusimo za vsak slučaj!« Nato je odfrčala, prinesla drug želod, ga vrgla v luknjo, potem pa skušala prav hitro primakniti oko k luknji, da bi videla, kaj bo iz tega, toda bilo je Prepozno. Gledala in gledala je nad minuto, potem se je vzpela, vzdihnila in rekla: »Prekleto še enkrat, tega ne razumem, kakor se mi zdi! Vendar, začnimo še enkrat!« Prinesla je tretji želod in si Je na vso moč prizadevala videti, kaj bo, vendar brez uspeha. Rekla ie: »Se nikdar nisem ftateLd* na tako luknjo. Zdi se mi da je to posebne vrste luknja.« Nato se je razjezila. Za trenotek se je pomirila. Stopicala je po slemenu sem in tja. zmajevala z glavo in mVmrala. Nato pa jo je obvladala besnqst i» jela je v jezi krvavo preklinjati. Še nikdar nisem videl ptiča» ki bi se radi malenkosti tako razburil. Ko je ta napad prešel, se je sraka vrnila k luknji gledala pol minute vanjo in dejala: »N°. Prav, dolga luknja si, globoka luknja si, in sploh čudovito čudna Suknja — toda začela sem ie polniti, in vrag na! me vzama. ako te ne napolnim, i« naj traja sto jet!« Po teh besedah je odletela» Niste še videli navzlic svoji starosti, da bi ptič tako delal. Robotala ie ^ot zamorski suženj, in način, kako j® Približno dve in pol ure nosila želode v Suknjo, je bil eden izmed najrazburlji*®!^ in čudovitejših prizorov, kar sem jih kedaj videl. Ni utegnila pogledati — ie me„ tala je v luknjo in odista vala po nov želod. Končno je komaj gibala s perotmi, tako zdelana je bila. Priletela je le enkrat, poteč se kot pečenka, zalučila želod in dejala: »Končno ti bom menda vendar kos!« Nato se ie sklonila, da pogleda v luknjo. Lahko mi verjamete ko je glavo zopet dvgnila, ji je bilo obličje bledo od jeze. Vzkliknila je: »Nanosila sem želoda dovolj, da bi mogla preživljati družloo trideset Kt, in vendar ne vidim oit* sledu o njem, želim da poginem v dveh minutah in da me postavijo z žagam6*1* v akvarij. Imela je ravno še dovolj moči, da je zlezla na sleme in se tam naslonila na dimnik, Tam Je zbirala svoje misli in se jela zopet obvladovati. Takoj sem uvidel« da Ja ta. ktf 9f» matert m radarjih za brezboznosfc te začetek te» da se tako izrazim» Mimo je priletela draga sraka 3n poslušala njene kletvice. Ustavila se je in povpraševala» kaj se ie zgodilo. Trpinka je povedala vso zgodbo svojega trpljenja» ks jo je sklenila z besedami; »Tam spodaj je luknja» ta ako mi nočeš verjet), pojdi tja ta se prepričaj sama!« Novodošlica je storila tako, stopila nazaj ta rekla: »Koliko, praviš» da si vrgla v luknjo?« »Nič manj od dveh ton,« je odvrnila trpinka. Druga sraka je stopila še enkrat k luknji in pokukalo not. Zdelo se je. da sama tega ne more ugotoviti, nakar je zakričala» in so se prikazale Se tri srake. Vse so preiskovale luknjo, vse so še enkrat poslušale zgodbo trpinke, razpravljale © njej in pri tem izustile toliko budalastih nazorov, kakor le bi to mogla storiti skupščina poprečnih ljudi. Sklicale so le več srak, nato zopet še več in še več, da is bila vsa okolica skoro višnjeva. Zdelo se Jim je pač kakih pettisoč. In takega čebljanja in klepetala, prerekanja In kletja niste še čuli v svojem življenju. Vsaka sraka je pogledala v luknjo šn je najraje x glavo izrazila svoje mnenje o čudežu, vsaka vsiljiveje od svoje prednice. Tudi hišo so preiskale od vrha do tal. Vrata so bila polodprta; končno je prišla ena izmed srak na to, da je vstopila, da si odzadaj ogleda stvar. Seveda je takoj odkrila tajnost. Tu so ležali želodi, raztreseni po tleh. Zakrilila ie s perotmi in kriknilr »Pridite semkaj, pridite semkaj! Vse, obesite me, če norica ni poizkušala napolniti vse hiše z želodi!« Vse so priletele kot višnjev efetaH. «teipato st ta tel ir bližini Oisfere, malega fmtfeea v Afriki; kjer vejejo skoro neprestana tnočnf vetrovi. Tako zračno jad crnico je mogoče v» diti v poljubni smeri in doseči višino de-več sto metrov. Predpogoj za uspešeno polet je dovoli močan veter (6—iü m v kundi). V koliko bo mogoče ta novodobna vo. zih uporcbl atl v praktičnem üvlien'u, bo pokazala bodočnost Gotovo je že danes, ds tozadevni poskusi ugodno uplivajo n? uspešnejšo rešitev ekonomskega vprašate* današnjih modernih letal SmeSnce» Največja raztresenost »Kmetski strah« v Corberi na Špan ^ sfcem. V sakra lni Murci l se Je pojavila to vin a, ki je zdesetkala že mnogo Čred. Njp. se še dognalo, pa katerem potu ie kraljevska zver prišla na ibersU polotok. V Angliji se pripravlja zakon, ki prepoveduje dresirati ter kazati šimpanze la sploh vse antropoidc (človeške opice), dalje leve, tigre, leoparde, hijene ter ostal» velike zveri. Zabranio se sirove metod»; pri vežbanju živali Prestopki se kaznujejo s SO L. te Učenjaška mnemoteiinlks . Profesor Šmit: »Pomislite, koto ga, nikakor si ne morem zapomniti kdaj so se rodili moji otroci.« Profesor Braun: »Kaj takega se meni ne more pripetiti! Jaz sem se rodil 2390 let po Sokratu, moja žena 1800 let po. Tiberijevi smrti, naš sin Leon 2000 let za Tiberijem Semprcnijem Grakhom, naša Armands pa 1509 let po početku preseljavanja narodov. Mar ni to preprosto?« te Cisto preprosto. Oče: No, tl si zopet pal na izpitu? Sin: Da. veš, profesorji so mi stavi# samo enostavna in lahka vprašanja, «točim som sc jaz kajpada pripravljal samo zn težke s.vari» za katere Je potrebno rute» učenj 21 « Ući teli, ki se riše Kruto: Kdor pre-dava, is predavatelj: kdor piše, je pisatelj; kdor nam prija, je prijatelj. No» kaj sem p» jaz, ki vas a'im? Fr ko linč «le (po daijiero premtek»);'. Tl si kruleč! te ¥ zanikarni krčmi prinese strožaj 98* sto juho. Gost cpazl da dečko drli prst g nji, in se zadere: »Nesi to nazaj in prinesi «trüge» pa d» ne pomočiš prsta vanjo!« »Pa saj se ne boste vznemirjali za tek» malenkost,« se brani strežaj. Tedaj se približa gospodar; sicer mčnl da je gost ste' ted, a da ima prav. Veli uslužbencu, naj te» koj postreže gospodu z drugim krožnikom. »Tole boi pa kar precej sam poiednl« ukaže strogo. Fant posluša In ko gre zopet v kute«#» po drugo juho» s! mrmra: -N« «• d*. a®5 pak ce bi bi! vedel d» k» bom moraj jestfc bi si bii davi pa vendarle roke «mil.« \ Strašno sanj». Neki dijak» ki je dob# »nezadostno« iz geometrije, je sanjal da mora za kazen teč! med dvema vzporednfv cama vse dotlej» dokler m pride do točkfe kjer se sekata. Naf večja zmota naših tjadi m kmet® je to, da moraš Imeti dobro vzgojo alt premoženje, že hočeš Uti narodni pred* stavnih. Večina skupščine igrä vlogo po* rotnikov, sodi z *da« ati * »m*, če so predlogi elite dobri ati slabi. Dragega no potrebujejo kot poštenosti in prirojenega razuma, saj ona ne izumlja to je osnov» načelo republikanskega prava. Caraot» naučni minister 184&. m......... mi. mi. ir -------------------- hišo ta razodela se jim Se vsa budaiosf prve srake; vsaka je odletela dirieS se ©4 smehu» da napravi mesto nar slednji sraki, ki se je vedla pravtako» Potem so približno eno uro počivate na strehi in po drevesih in govorile d«n-l Rte».': ski listi se te dni pečajo s foppm mladenk* Lorette iz provincijalne vasi. Nedavno m j* neki 38 letni bogat posestnik, ki Je pa sicer nesimpatičen človek, zaljubil v glleis* mladenko, ki je bila zelo lep*. Bogata! teto' zaprosi! za njeno roko. Toda deki* ai #<► telo o zaroki z grdim možakarjem ničesar slišati. Kapram svojim Prijateljicam s* J» to t razila, da bi bilo živlejnje s tem človeko« ; zanjo neznosno. To je prišlo na ušesa bo* gataša, ki Je na to sklenil, da se j« 9oia*ti s silo. Ko je prišla nedelja, se je odprav#* . mati s svojo hčerko k maši v bližnjo cerkvico. Kar naenkrat pa sta pripeljala mim« j dva voza v hitrem diru In ko sta jih doto tela, Je skočilo iz njih 8 maskiranih n™‘ Prijeli so dekle in ga posadili v voz ter **- 4 to dirjali naprej. Osupnjena mati gnala obupen krik, katerega pa «* cesti m slišal nihče. Rop svoi« hčerke J» naznanila oblastim, kt so dolgo f«**« *■ zločneem. Te dni pa se Je rimski policiji posrečilo, najt! mladenko pri ‘lantutT?***S* • posestnika v Rimu. Ropar J« M *al£oi are- m tiran. Pri zaslišanju je izjavil da Je /to pravljen ugrabreno In onečasieBC^ adadoa» ko poročiti Hčerka P* *****