Stev. 333 V Trstu, v sredo 1. cteccmbra 1913. Letnik XI Izraja vsak Jan, tud) ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. L'redatiitvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega 4t 20, L nadstr — Vs! dopisi naj sc pošiljajo aredni*vtt lista. Nefrankiraru ptsna se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godlaa. Ustnik konsorflf lis'i .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisani zadruge rmeler:« poroSvom v Trstu, uli-a Sv. FrančiSka Asi&ega St. 20. Telefon nrevJniltva in uprave štev. 11-57. Naroinini znaSa: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ...»...................IZ— za brf rresece................ • 6"— t a nedeljsko Izdajo za celo leto....... 5.29 za pol leta................... Posamezne Jtevllke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinar}51, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računaf'o na milimetre Srofeosti ene koiona. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denaroi ; zavodov ......................... mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst......K 20.—. %-saka nadaljna vTsta.......: ... „ Z— Mali oglasi po 4 vinarje besedi, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema inscratnl oddelek .EdfnosK*. Narotnlaf tn reklamacije se pcSilJaJo upravi lista. Plačuje se izključno Ift upravi .Edinosti". — Plača in teži t v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ullei 9r. Fra:5i1Vtt AsiSkega SL 20. — Po&taodranilničal račun it 841.65° , Presieđ najnovejših dotoHKov. Rekonstrukcija avstrijskega kabineta. Princ Hobcnlohe notranji minister. Italijanska fronta. — Velika bitka ob S /Ci >*e nadaliuie na vsej fronti. Srditi navali Italijanov na goriško in tolminsko 1 redmostje. Vsi napadi krvavo odbiti, le majhen kos fronte pri Oslavju je bil u-maknjen. Skrajno hudi in žilavi napadi Lahov na severni del Vrha sv. Mihela in ozemlje Sv. Martina. Italijani napadajo v gostih masah »u z moćno artiljerijo, a brez uspeha. Srbsko bojišče. — Jugozapadno Priboja vrženi Crnogorci proti Plevlju, Srbi vrženi pri Rudniku. Bolgari zavzeli Pnz-ren. Ru«ko bojišče. — Nič novega. Napad nemškega letalskega brodovja na Ljako-viče. jugovzhodno Baranovičev. Zapadno bojišče. — Topovski dvoboji in boji z minami. Turška bojišča. — Na dardanelski fronti artiljerijski boji in srditi boji z minami. Na drugih frontah nič novega. Razno. — Nota Grške četverozvezi. --Kitchener v Parizu. — Ogrska zbornica. 3 R'RonstrokcUa austrijska Kabineta. lil NAJ. 30. (Kor.) Jutrsnja »\Viener Zeitung objavi več lastnoročnih pisem, s katerimi je sprejel cesar milostno, s pridržkom zopetue vporabe v službi, zaprašeni odstop notranjega ministra barona Heinolda, trgovinskega ministra pl. Schusterja in finančnega ministra barona F.ngla. Minister za notranje zadeve baron Hcinold in finančni minister baron Engel sta bila imenovana za člana gosposke zbornice. V lastnoročnem pismu izraža cesar ministrom za njihovo udanostno in uspešno delovanje v težavnih razmerah zahvalo in popolno priznanje. Istočasno imenuje cesar predsednika najvišjega računskega dvora. Konrada nrinca Hoheniohe - Schillingsfursta za notranjega ministra, guvernerja postno -hrauiluičnega urada viteza Letha za finančnega ministra in ravnatelja avstrijskega kreditnega zavoda pl. Spttzmulierja za trgovinskega ministra. Cesar Viljem na Dunaju. BERLIN. 29. fk'or.) \Volffov urad jjo-roča: Nemški cesar se ie podal Jan^s na kratek obisk k cesarju in kraiiu Francu Jcžefu v Schonbrunn. To je prvi sestanek obeli zveznih vladarjev po izb-uhu vojne in sicer v času, ko so nen.ške in avstriiske čete ramo ob rami in skupno s četami zvezne Bolgarske zopet izvojeva-le sijajne uspehe. Njegovemu V*;!i..ar.stvu je tilo ležeče na tem. da v bur»»m času v zvestem prijateljstvu zopet stisne cesarju in kralju roko. DUN4J. M. (Kor.) Povodom včerajšnjega obiska na Dunaju ie dodelil nemški cesar nadvojv«>do - prestolonaslednika Karla Franca Jožefa a la suite nemški mornarici. Nadvojvoda je stopil s tem na mesto, ki je je imel več let njegov pokojni stric, nadvojvoda Franc Ferdinand. Lastnoročno pismo nemškega cesarja spominja tudi na to dejstvo. I avstrilsko-italiia tm iifca. DUNAJ. 30. (Kor.) Uradno se jbjavlja: 30. novembra 1915, opoldne. Vedno bolj jasno postaja, da hočejo Italijani te dni. pa naj stane kar hoč-\ izsiliti ob Soči, te mogoče pri Gorici, \ak uspeh. — Včeraj so bili njihovi napadi naperjeni proti vsej fronti od Tolmina do morja, s posebno srditostjo na proti obema našima predmostjema in severnemu delu do-berdobske planote. Navali na .iaš* gorske postojanke severno Tolmina so se razbili kmalu. Tolminsko predmostje je bilo popoldne v silnem ognju. Nato so sledili trije močni napadi na severni in več sla-fceiših na južni oddelek. Vsi napadi so bili odbiti ob največjih izgubah sovražnika. Istotako brezuspešni so bili napadni poizkusi pri Plavah. Pred goriški- pred-mostjem so zbrane zelo močne italijanske sile vseh front. V napad ie prešel včeraj sovm-'nik le nri Oslavju; bii je odbit. Le ozek kos fronte ie bil nekoliko m. »a K njen. Ponoči je padlo v notranji del Gorice zopet cko!i 100 težkih bomb. — V oddelku deberdobske planote so bili po štiritirni topovski predpripravi izvršeni posebno silni in žilavi napadi na severni del Vrha sv. Mihela in ozc-mlie sv. Martina. Na Vihu sv. Mihela je budimpeštanski hon-vedski pešpelk št. 1 krvavo odbil osem naskokov v masah. Sv. Martin je bil trikrat napaden v gostih masah. Tu je veli-kcvaradinski honvedski pešpolk št. 4 v srditih bojih mož proti možu obdržal vse postojanke. Tudi jugozapadno kraia ie bil odbit sovražen napad. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Poratno Udome. DUNAJ. 29. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 28. novembra: V goratem delu bojišča izredno ostra temperatura ni ovirala delovanja naših neumornih čet. Ob tej fronti se nadaljuje artiljerijsko delovanje. V Felizonski dolini (Boite) se redno razvija ofenziva naših čet. Pri napadu na Mrzli vrh 26. t. m. smo odvzeli sovražniku eno strojno puško. Na višinah severozapadno Oorice smo včeraj uspešno nadaljevali svoje napade. Ko smo vzhodno znane kote 188 osvojil' močne sovražne strelske jarke, smo pričeli sestop po pobočju proti Soči. Tekom te sijajne akcije smo ujeli 115 mož, med njimi 3 častnike. V bližini Oslavja smo vzeli z največjo srditostjo branjeni rob severovzhodno vasi, pri čemer smo ujeli 261 mož. med njimi 4 častnike. V šmi-helskem odseku so naše čete zavrnile o-bičajro sovražnikovo ofenzivo,-pri čemer so mu zadale težke izgube ter zajele več mož, med njimi 2 častnika. Ob ostali kraški fronti smo tudi nekoliko napredovali. GeneraM nasKcH Fragonlleuc armade. Siloviti napadi Italijanov v sedanji četrti bitki ob Soči se nadaljujejo na vsej črti. Od 9. novembra naprej, pričetka te od Krna cio morja v groznem topovskem ognju divjajoče bitke, so izvojevan rolki arirade vojvode d'Aoste na robu dober-dobske planote, v ozemlju Sv. Martina in na Vrhu sv. Mihela skoro vsako uio srdite pehotne napade, preu par dnevi pa je koncentrirala ob Soči od goriškega nred-mostja do K^rna zbrana armada generala Frugonija vso artiljerijsko silo in pehotne napade proti goriškemu predmestju, posebno pa proti Oslavju. Vsi italrjans^i napadi na postojanke pri Oslavju so bili do-sedaj odbiti. Včeraj popcldne in danes ponoči se je pričel tu generalni caskok Frugoniieve armade, ki hoče doseči na tem mestu to, kar se ni posrečilo na Podari: namreč vreči branitelje čez Soč:> m zasesti goriško predmostje. Včerajšnji boji pri Oslavju so bili zato najtežji, najsrditejši in najbolj krvavi, kar jih ie o:lo od pričetka italijanske ofenzive pred goriškim predmostjem. Kaj pomeni to. je dobro znano. Konstatirati je treba, oa ie naša artiljerija, ki se je povsod tako dobro obnesla, tu prekosila šc sama sebe. Kljub temu. da je bila obrambna artiljerija neprestano zaposlena z odbijanjem italijanskih topovskih napadov na Podgoro in Oslavje, je zamogla vrh tega proti neki italijanski postojanki, ki je bila pred kratkim naša. tako uspešno učinkovati, da se ji ni samo posrečilo odbiti vse napade Lahov na Oslavje, ampak tudi pripraviti predpestojanko, ki so jo Italijani po zase-denju izredno močno zgradili, sjiosobno za naskok. In res se je rez. i>or. dr. Freitagu s slabo stotuijo ljubljanskega polka št. 17 posrečilo zavzeti že v prvem naskoku italijansko postojanko in jo tudi vzdržati kljub vsem nasj>rotnim protinapadom. Skoro istočasno so oddelki polkov iz Kraljevega Gradca in Przemvsla zavzeli z naskokom sosednje jarke te italijanske predpostojanke. Italijanski ujetniki, ki so bili tu ujeti, so izpovedali, da je bil v noči od nedelje na pondeljek nameravati italijanski generalni naskok na Oslavje. ki pa je izostal najbrže vsled strahovitega učinka naših tu zbranih baterij. Italijanski protinapad na našo zopet pridobljeno postojanko je bil izvršen zato šele v pondeljek ob 2'30 zjutraj, a je razpadel že v našem ognju. Najmanj tisoč italijanskih trupel leži pred Oslavjem, vsled česar bodo morali poskusiti Italijani svojo srečo pač še na kakem drugem mestu. ___ 9 oKlopnem vlaku na fronti. Kakor pošast z ognjenimi očmi drvi naš avtomobil po ozkih serpentinah navzgor, potem pa skozi speče vasi, mimo vedno zelenih vrtov, belih kamnolomov in raz-sežnih kraških kamenitih poljan. Noč je mrzla in mesečna, toda moten obroč obkroža mesec in lahna megla zastira pogorje v daljini. — Naletel ste na imenitno vreme, — mi je dejal mladi stoinik, ix>veljnik oklop-nega vlaka. — danes bomo mogli priti precej daleč v ospredje. Mala postaja je zavita v črno temo in s težavo smo se pretipali preko tirov, da smo prišli do ciklopske pošasti,, ki jo imenujemo oklopni vlak. Da, lepa ni ta stvar, prav tako ne. kakor ni lep dreadnought, kajti vlak ni nič drugačen kot bi bila po tračnicah tekoča majhna oklopnica. Iste primitivne, okorne oblike, ki mu !ili dajo debele jeklene ploče, iste majhne, z orožjem zastavljene odprtine, ista siva, gladka, železno gola površina. Iz te puhasti ne prodira niti en žarek svetlobe. Le iahni dim, ki se vije iz kratkega dimnika, kaže, da je življenje v tem železnem velikanu. __ Bilo ini je na izbiro, aii naj se v#zim v spredaj nameščenem oklopnem topovskem vozu, na stroju ali pa v enein obeh voz s strojnimi puškami. Odločil sem za topovski voz, ker se odtam lahko pregleda vsa proga, če se odpre okno. Tr, okno tvori tu seveda jeklena ploča. Moštvo se razume v svoj posel, so namreč sami strokovnjaki, železničarji, ključalničarji, kovači in rudarji, ki najbolje umejo raz-streljevanje. Vse moštvo je oboroženo s karabinci. Vsak prostor razsvetlj »ie majhna žarnica, ki pa ugasne, ko se začne vlak pomikati. Poveljnik je dal znamenje z zvoncem: »Naprej!« in vlak se je začel pomikati. Odprto je ostalo samo naše »okne. drugače pa so bile med vožnjo zaprte vse odprtine. Oklopni vJ.ak je neslišno zapeljal. Drugo znamenje z zvoncem: »Hitreje!« in vlak je z vso hitrostjo vozil dalje proti sovražniku. Čudna je res vožnja po teh progah, kjer je že zdavnaj ustavljen ves promet m ki so popolnoma v dosegu sovražnih k rogelj. Smrtna tišina vlada daleč naokoli, le od-daleč se čuje grom čopov. Videti ni nič živega. Hiše ob progi so zapuščene, več jih je tudi razstreljeiph, čuvajnice so prazne. Nobena !uč ne kaže vlaku poti in nobena ga ne svari pred nevarnostjo. Toda nesreče ga varujejo njegove strojne puške in napeta pozornost moštva, zahrbtnih min, ki bi jih morda položil na progo kak sovražnik ali vohun, se pa varuje sam. čim bližje prihajamo sovražniku, tem tišje postaja okoli nas. Le redkokedaj se pos\eti iz teme bajonet straže. Tupatam ie videti vojake, ki hite mimo. Naenkrat se zablesti morje in tam na laški strani motni iilamen velikega požarja v daljini. Nato pa zagledam naravnost pred nami na progi svit ognja. Rumene točke z rdečkastim jedrom v črni odprtini predora: znamenje »počasi« in nato »stoj« in vlak se jc ustavil. Vlak je obstal sredi med taboiečimi vojaki. Slamnata ležišča ob skalnatih stenah. speče moštvo, ki ga ne moti mokrota. !u kaplja s sten, kadeči se taboriščni ognji, nad njimi pa Jtotli, majhne lesene barake, naslonjene na stene. To je kraj za skromen odpočitek, da se ljudje nekoliko ogreiejo, tik za najsprednejšo fronto. Odtod smo jo udarili peš dalje. Tiha t:oč ie danes. je dejal i^Jjast-nik. ki smo ga srečali. — Držite se vedno proti levi in krijte se! Na levi strani tam na hribu so Italijani in podnevi bi bila hoja tod i emogoča. Plazili smo se torej, dobro se krijoc. dalje. drug od drugega v večjih presledkih. Od Sv. Mihela in Podgore sei.i prihaja zamoikel grom topov, večkrat se čuje tudi oitaljeno streljanje s puškami in le redkokdaj poči kje v bližini puška. Tupatam se dvigajo v zrak modre svetilne kroglic na sovražni strani in padaio zopet v črno praznino. V migljajoči mesečini plezamo preko grušča in majhnih skal. dokler ni obstal naš voditelj in pokazal tja nekam: > Naše postojanke«. xNe vidi se prav nič. Povsod oni rudni kameniti zidovi, ki so tako karakteristični ::a Kras. nizko grtničje, osamljene skale, kakor ua jih je nametal tja okjli nejevoljen vojak. In vendar je komaj d v j se t korakov od nas postojanka naših. Ti navidezno tako naravni zidovi so zuivieni zelo umetno. Skozi strelnice se vidt ' ja do scvražirka, čigar kritja so oddaljena samo par sto korakov. Od meseca majnika sem /e leže naši vojaki tu in so doslej odbili vse italijanske napade. Pataljon, ki se bori tu, je namreč 21. in 22. oktobra z neprimerno hrabrostjo odbil napade štirikratne italijanske premoči. Danes je hladna mesečna noč brez vetra. Toda ko preko te planote brez drevja Jivja ledeno mrzla burja, proti kateri m zavetja, tedaj se pričenjajo za prijatelja m so\ ražmka težki časi trpljenja. Tedaj pridejo šele do veljave nedaleč za prvo --to v skalo vklesane dupline, ki so jih že J sedaj napravili vojaki za počivališča rezercv. Po Krasu je veliko raki.i skalnatih dupbn, ki segajo daleč v skalovje. Tu je člcve* varen kot v Abrahamovem narečju. Tudi najtežje granate ne opravijo nič i.roti skalam in največje letalske bombe so tn brez učinka. Pregovor, da noč ni prijateljic t človeka, tu ne velja. Ponoči namreč veČine ma miruje boj ali pa vsaj potihne neKoliko, in potem prihaja ponoči topla jed na iron-to. Ponoči prinašajo ordonanci na dveh drogih kuhinjske zaboje po pa1* kilometrov daleč, in pričenja se porem te/ko i ričakevana večerja. Podnevi dobiva mošt ve samo kavo ali čaj, kruh, klobase, slanino ali sif. Vojaki so s hrano zelo zadovoljni in reči je treba, da se res >turi vse, kar je mogoče, da se zagotovi brez-hib m oskrba. Častniki po bratski dele usodo svojin vojakov. V strelskem jarku smo se seznanili s poveljnikom bataljona. Podpolkovnik je oče svojih čet in vdane so mu ter ga spoštujejo in mu zaupajo brezpogojno. To mesece in mesec* trajajoče življenje v skoraj naravnem stanju in vedni ne« arnosti navdaja ljudi s plemenite preprostostjo čustvovanja, mišljerja in govorjenja. Prava človečnost se tu druži z najtršim delom. Treba je'slišati, kako tak človek govori o svojih vojakih. V svojem bataljonu iina Nemce, Madja-re, Hrvate in Srbe. -- Ne verjemite tni, da bi bilo kaj razločka. Nihče ni vzel v zakup hrabrosti. Vsi so mi enako ljubi. Vsi so požrtvovalni do skrajnosti. Nato nas je povabil hrabri častnik v svoje >stanovanje«, v katerem že biva tedne in tedne. Cisto prijazno in tnplo j« v tem ozkem prostorčku, v katerem se nahaja samo postelja, miza in par stolov. Toda nahaja se tu oni staroavstrijski čast-niš! i duh. ki je čudovita zmes prave požrtvovalnosti in neuničljive dušne veselosti, največjega poguma in silne bojazni pred lažijunaštvom. Tu ni nikakršnega dvoma o končni zmagi našega orožja, toda tu tudi ni zaničevanja sovražnika, ki, hrabro se boreč, leži tam na oni strani hriba. Človek se vedno veseli, da more zopet priti do teh vojakov v prvi črti in črpati iz vsakega takega poseta ponrrje-nje, da tega življenja, ki se zdi včasih tako strašno, ne čutijo kot muke. Svoje življenje so si preuredili popolnoma in našli so drugo merilo za veselje in trpljenje. Njihovo življenje je bogato in čudovito, kajti združuje izvrševanje najvišje človeške dolžnosti in najpestrejše doživljaje. Stisnili sino si roke. se poslovili in se vrnili. Ščep stoji visoko na nebu in sivo kraško kamenje se lesketa belo kot mramor. Lahna megla nam zakriva sovražnika. Tu in tam je mirno in, ne da bi se nam bilo zgodilo kaj, smo zopet dc^peli do oklopnega vlaka. S polnim parom smo zopet odrinili proti domu. Cele snope ognjenih isker meče lokomotiva / no'- Kakor razdevajoča pošast vojne same si to njeno oklopno orodje krči svojo pot, temno in nasilno, polno skrite hudobe in vse pogazujoč, kar bi se mu postavilo v bran. (N. Fr. Pr.)__ Stisko bojišče. DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno se objavlja: 30. novembra 1915, onoldne. Jugozapadno Priboja smo vrgli Crnogorce proti Plevlju. Ob črnogorski meji, jugozapadno Mitrovice, so avstrijske čete nenadoma napadle en srbski zadnji oddelek in uiele 210 mož. Bolgari se bližajo kotlini Prlzrena. Na-mestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BERLIN, 30. (Kor.) Veliki glavni stan, 30. novembra 1915. Pri Rudniku (jugozapadno Mitrovice) so deli Kovessove armade vrgli sovražne sile. Tu in zapadno Sitnice po Četah Gall-witzove armade je bilo u|etih skupno o-koli tisoč Srbov. Bolgarske sile so zavzele dne 28. novembra Prizren. Ujele so nad 3.000 mož in uplenite S topov. Vrhovno armadno vodstvo. Črnogorsko uradno volno poročilo. RIM. 28. (Kor.) Crnogorski generalni kor.zulat objavlja naslednjo uradno brzojavko, oddano na Cetinju 25. t. m.: Nič posebnega na raznih črnogorskih frontah. Sovražnik ne kaže, kam namerava naperiti svoje glavne napore. Sovražnik je razvijal poizvedovanja na vse strani. DUNAJ, 29. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se j^oroča: Poročilo črnogorskega Generalnega štaba 26. novembra: Artiljerijski boji in poizvedovalni spopadi na vseh frontah. Zavrnili smo živahen pehotni naj)ad v okolici Foče. Italijanska in francoska poročila o položaju na srbskem bojišču. LUGANO, 29. (Kor.) Glasom poročila Agenzie Štefani iz Bitolja so Srbi zasedli Brod. Kruševo in Novak. Ranjeni vojaki so bili odvedeni iz Bitolja v Albanijo. Srbi imajo tamkaj 10.000 mož. Po noro-čilu »Cor. della Sera« iz Soluna, se nahajajo Francozi ob mostu..2 krn pred Grac-kom. Zasedli so višino Arkangel na levem bregu Crne reke, kjer so prišli do Drenove višine. Najskrajnejše francosko levo krilo »e oddaljeno 30 km od prve patrulje obeh srbskih nolkov. ki branita dolnjo Macedonijo. Zveza ali tudi le večje približanje ie popolnoma nemogoče, ker prodira v ta prostor druga bolgarska armada, ki vsak dan bolj občutno ©grožnje u-iitikap«^ Francozov. V glavnem stanu generala Sarraila smatrajo položaj francoskih in angleških čet skoro ogrožen in prihajanje napovedanih ojačenj za skrajno nezadostno. P4K1Z. 29. (Kor.) Agence Havas poroča iz Soluna z dne 17. t. m.: S fronte zaveznikov ni poročati nobene izpremembl ker je v zadnjih dveh dneh sneg prekinil oneracije. O operacijah avstrijskih in nemških čet ni bilo drugega j)oročila. kakor vest o vpadu v Stari Sandžak. Bol Kari so nanadli Srbe južno Prilepa in jih prisilili, da so se umaknili, vendar pa jih niso zasledovali. Zima je nastopila v gorah mnogo preje kakor sicer. Nič čudno ne bi bilo, če bi bile vojne operacije za dalje časa prekinjene. 2fcrila prihajajo neprestano. Splošno umikanje Francozov v Macedoniji. 2ENEVA, 28. (Cenz.) »Petit Parisien« poroča iz Soluna, da je francosko armadno vodstvo odredilo v sredo splošno u-maknitev francoskih čet od Krivelaka preko Kavadarja in Demir Kapu. Pred odhodom so Francozi vse. kar niso mogli vzeti s seboj, uničili. Razstrelili s . vsa sklauišča in železniško progo. SOLUN, 28. (Cenz.) Francozi so napadli Bolgare zapadno Krivolaka in se p..;aštili vasi Brusnik, nakar so odbili močen bol-gaiski protinapad. Na vsej ostali rronti vlada popoln mir. V Solun so •>« ispela znatna francoska in angleška ojačenja. — Srbski vojni minister je odpotoval v ;Vcv-g jeli jo. PogoJanio med ^^ Tn fetveros^ora-ZDRiom. ATENE, 29. (Ko, igence Havas javlja: Nota Grške četverosporazurnu je sestavljena v prijateljski obliki. Uradni krogi jo smatrajo kot primerno sredstvo za rešitev spornih vprašanj in pristavljajo, da je zadovoljiva v vseh točkah, ker odgovarja želji grške vlade po vzdržan^ nevtrahtete, ne da bi pripravljala zaveznikom kake težave. Pogajanja se nadaljujejo. LUGANO, 29. (Kor.) »Tribuna«, »Idea Nazionale« in :>SecoIo<; se hudo zgražajo, češ da Grška zavlačuje odgovor na drugo noto in da skuša s tem, ker zahteva soudeležbo vojaških strokovnjakov, dobiti nazaj zopet to. kar je v principu že dovolila. Kakor običajno, groze listi Grški z najhujšo kaznijo, v prvi vrsti z odvzetjem otokov. Z austrsjsKa-rusKegfl bojišču. DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno se objavlja: 30. novembra 1915, »poldne. Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba, pl. Hofer, fml. Z nemško-roskeia mili BERLIN, 30. (Kor.) Veliki glasni stan, 30. novembra 1915. Položaj je neizpremeujen. Nemško letalsko brodovje je napadlo železniške naprave v Ljahovičih (jugovzhodno Baranovičev). Vrhovno armadno vodstvo. z imfom Doji&fi. BERLIN. 30. (Kor.) Veliki glavni stan, 30. novembra 1915. Zapadno bojišče. — Bojno delovanje se je omejevalo na artiljerijske boje in boie z metalnimi minami in minami n? raznih mestih fronte. Vrhovno armadno vodstvo. Izmišljene vesti o kapitulaciji treh nemških podvodnikov. BERLIN, 30. (Kor.) Wolffov urad poroča: Atenski listi z dne 27. t. m. so priobčili poročilo, da so pri Orknejskih otokih zašli trije nemški podvodniki v mreže in se vdali z vso posadko. Pooblaščeni smo izjaviti, da je ta vest jx>polnoma izmišljena. Potopljeni parniki. LONDON, 29. (Kor.) Lloyd poroča: Francoski parnik »Algirien« je bil potopljen. 8 oseb je bilo rešenih, 29 se jih pogreša. Dalje sta bila potopljena angleški parnik »Tanis« in francoski »Omara«. Posadka prve ladje je bila vkrcana na dva rešilna čolna. Kitchener v Parizu. PARIZ, 29. irasov*T, da hoče četverosperazum *rd-nehati od akcije ob Dardanelah, so potihnili. Pa tudi turška poročila govore o nadaljnih spopadih in sodi se, da se zopet --oravljaio veliki dogodki. S severno - zapadnega bojišča ne poročajo sicer nič posebnega, vendar pa si domnevalo, da se Francozi pripravljajo za ver podjetja. Na severno - vzhodnih bojiščih je položaj neizpreinenjen. Iz Grške ni danes — izjemoma — nika-kih poročil, ki bi kazala na kako iznenadno izoremembo na tem gledališkem — pardon: na odru grške politike. Razglas. C. kr. namestništveni svetnik razglaša: Temeljem dvornih dekretov 29. 11. 19()S, 8. 8. 1817. in § 878 spi. c. z. je vsaka prodaja in nakup, daritev inenako prepovedana in ničeva, ako hoče žnjo civilna oseba pridobiti kak erarični predmet, ki ga je dobil voiak za službene namene. Erarične predmete, ki so ostali še v hišah po odhodu vojaških oddelkov, je smatrati za izgubljene ali založene. Kdor si prilasti te predmete, ako ni v to upravičen, se pregreši proti kazenskemu zakoniku. Posebno pogosloma se zasači'o civilne osebe v posesti eraričnih črevljev in trdijo največkrat, da so kupili črevlje od vojakov vendar pa ne morejo navesti bližjih podatkov, da bi bilo možno uvesti nadaljno preiskavo. Trst, 30. novembra 1915. Dr. Fabrizi 1. r. DANES popoldne ob 5 proslava 67letnice vladanja Njega Veličanstva cesarja Franca Josipa I, v Narodnem domu v Trstu. AproulzacUsKe stvori. Prodajalne aprovlzacljske komisije bodo dne 2. decembra, na dan obletnice vladarskega nastopa Njeg. Veličanstva, opoldne zaprte. • o * Preski prtMltf rorovtzoajsKe komisije. Osrednji urad prodajališč aprovizaciiske komisije naznanja, da so imela proćajališća od 22. do inkluzivno 28. nov. 1915 naslednje prejemke: Št. 1 v u I. Madonna del mare K „ 2 v šoli na trgu Rosario K , 3 v ul. delie Poste št 11 „ 4 v šoli v ul. Rossim „ 5 v „ „ Dobler „ 6 v ul. Acquedotto št. 38 ,7 v šoli v ul. Parini „ 8 v šoli v ul. Donadoni „ 9 v ul. sv. Marka M. 5 K . 10 v ul. Giu u 35 K „ 11 v zabavišču v Skednju K „ 12 pri ,Ti'o!cu'Sv. M M. Zg. K „13 pri Miklavcu Sv. M. M. Sp. K „ 14 pri Sv Ivanu K B 15 v Rojanu K „ 16 v Barkovljah K 8.54934 6.62865 6.553*49 4.700*28 6.00 lviO 4.815-24 K 10.742*30 K 8.254*17 K 9*746* -K 5*290*58 3378-45 4* 188-76 2*815*40 4.119*99 4.562 88 3.528 53 Skupaj K 93.875-36 DomaČe vesti. Vse posetnike današnje slavnosti v Narodnem domu vljdlno prosimo, da pridejo malo pred peto uro in to z ozirom na visoke goste, ki posetijo današnjo prireditev in točen začetek. Poudarjamo, da se za to priliko niso razpošiljala posebna vabila. Prosimo, da se vsi preskrbe s sedeži, oziroma vstopnicami že tekom dneva. da nc bo zvečer prevelikega navala na blagajno. SfcjopHčne »like, ki pojasnjujejo spevoigro Habsburški rod, danes ob 5 popoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu: 1. Grad Habsburg v Švici. 2. Rudolf in duhovnik. 3. Rudolf sodi roparskega viteza. 4. Umeščanje Otona Veselega na Gosposvetskem polju. 5. Cesar Maks. 6. Martinova stena na Tirolskem. 7. Cesarica Marija Terezija. 8. Njen spomenik na Dunaju. 9. Cesar Jožef H. pri plugu. 10. Cesar Jožef II. sprejema na hodniku dunajskega cesarskega dvorca. 11. Cesar Franc 1. 12. Njegov slovesni vhod na Dunaj !. 1814. 13. Nadvojvoda Franc Josip in straža. 14. Nastop vlade v Olomucu 1. 1848. 15. Cesar Franc Josip I. pri manevrih. 16. Cesar nagovori invalida. 17. Cesarjeva slika I. 1908. 18. Pre-stolonaslednik-nadvojvoda Karel Franc Josip. Vojaški dan. Za jutrišnji vojaški dan se bodo prodajale umetne planike, ki so, kakor znano, najljubše cvetke našemu cesarju. Gospice, ki bodo prodajale cvetke, dobe od odbora izkaznice. Te izkaznice bodo imele rimske številke I.. II., 111. Vsaki izkaznici odgovarja sekcija. Sekcija I. ima svoj sedež v Lloydovi palači, sekcija II. v obrtni šoli t ulici Stadion, sekcija III. v šoli CMD pri Sv. Jakobu, ulica Giuliani št. 44. Gospice se snidejo 2. decembra nekoliko pred poli 8 v sedežih omenjenih sekcij, kjer najdejo vsaka svojo tovarišico, ki jo ima označeno na izkaznici. Tamkaj bodo tudi že gospe in gospodične, ki bodo razdeljevale cvetlice. Tamkaj dobe gospice-prodajalke tudi be-lordeč trak ter ročno škrabico za sprejemanje prispevkov. Gospice -prodajalke odidejo nato dve po dve v oni kraj mesta, ki je označen na njihovih izkaznicah, in prično rrodajati cvetke. Vsaka plani-k a stane 20 vinarjev. Seveda se radodar-nosti ne£ stavijo meje, prav tako pa naj gospice-prodajalke ne zavračajo manjših zneskov, ki bi jih ponujalo dobro srce manj imovitih ljudi. Gospice-prodajalke naj se strogo drže krajev, ki so jirn določeni za prodajo. Odbor je pri razdeljevanju okrajev ravnal kar najbolj nepristranski in gospice-prodajalke naj ravnajo tako, kakor vojak na straži, ki tudi ne sme zapustiti svojega mesta. Ko prodajalka proda vse cvetlice, ali ko bo imela škrabico polno, naj se vrne v sedež sekcije, ki ga ima označenega na svoji izkaznici, in tamkaj dobi zopet novih cvetlic in drugo, prazno škrabico. Lahko se tudi zgodi, da gospodične, ki bi jim preostajale cvetke, odstopijo nekaj cvetlic tovarišicam, ki bi jih ne imele več. Prodaja cvetlic se prične ob 8 zjutraj in se konča cb 5 zvečer. Seveda se ne zahteva in se tudi nc more zahtevati, da bi gospice-prodajalke ostale ves ta čas na ulici in celo da ne bi šle obedovat. Vsekakor pa naj si gospice same urede stvar tako, da ulice ne o-stanejo prazne med časom obeda. Tam, kjer bo poslovalo več parov prodajalk, naj se torej v tem času zamenjavajo, kjer pa boste morda samo dve prodajalki, naj bi si pa izvolili čas za obed in odpoči-tek od 1 do 2 popoldne. — To so pojasnila. kakor jih je predsednik odbora, g. dr. Rabi, podal v nedeljo v kinematografu »Ideal« v ta namen zbranim damam. Ako bi katera želela natančnejših pojasnil, je tekom.današnjega dneva. 1. decembra, v hotelu Volpich, soba št. 6, na razpolago ves dan član odbora, na katerega naj se obračajo vpraševalke. Semenj tržaških šol bo danes, dne 1. decembra, ob 11 dopoldne, slovesno otvo-rjen. Blagajna v ul. S. Francesco št. 5 bo odprta za javen dostop šele ob M>12 dopoldne. Semenj bo trajal danes do 5 pop., jutri pa od 9 dop. do 3Vz pop. Razven že imenovanih umetnikov so se rriglasili: Lonza, Nidia Lonza, N. Lannes. Moro,. Flaugratt i. dr. — Prispeli so nadalje sle-; deči darovi: Pripravljalnica za srednje šole 20 K. trgovska in navtična akademija 150 K 2 h, gospa Hiitterott .-1 K gdč. fiutterott 50 K. Sv. maša o priliki 2. decembra. Jutri, v četrtek, dne 2. decembra, o priliki obletnice, ko je naš sedaj sivolasi cesar kot 18-letni mladenič zasedel slavni habsburški prestol, se bo vršila v stolni cerkvi sv. Justa, ob 10 dopoldne slovesna sv. maša,1 katere se bodo udeležili načelniki vseh oblasti. Pontiiiciral bo škof dr. Andrej Karlin. Ob tej priliki bodo zvonovi sv. Ju- ; sta vabili vernike k tej sv. maši ob devetih. ob polidesetih in ob desetih dopoldne. Odlikovanje. Tržaškemu mladostrelcu. podčastniku Ivanu Meze je bila za hrabro zadržanje pred sovra'.* ikom podeljena s e-brna hrabrostna kolajna II. razreda. Sin deželnega glavarja kranjskega padel. V nedeljo popoldne je pri Sv. Luciji padel junaške smrti za domovino c. k. poročnik in cand. iur. g. Ivan Šusteršič, sin deželnega glavarja Kranjskega, g. dr. Ivana Šusteršiča. Zadela ga je sovražna granata. Padlemu junaku bodi časten spomin, a kruto zadeti rodbini pokojnika naše iskreno sožalje. Podružnica sv. Cirila in Metoda na Vr-delcl priredi v nedeljo, dne 5. decembra ob 4. uri popoldne v prostorih „Gbspodarskega dnštva" Istotam „Miklavžev večer'. Darovi naj se pošljejo v otroški vrtec. Za istrske evakuirance je podaril zagrebški nadškof dr. Ante Bauer potom istrskega poslanca Vjekoslava Spinčića 400 K. Tej svoti je pridodal ta poslednji še 100 K. Samomor. Včeraj popoldne, okoli poli-Štirih, je bila zdravniška postaja pozvana na pomoč v hišo št 16 v ulici Erta (strma ul), kjer da je v II. nadstropju neka deklina, ki nujno potrebuje zdravniške ponoči Zdravnik se je nemudoma odpeljal na povedano mu mesto in tam je res našel 22letno Mari o Tabogovo, ki se je, ležeča na postelji, zvijala v bolečinah. Nesrečnica ie bila soda — in sicer s samomorilnim namenom — 100 gramov karbolne kisline, katere učinek je bil pa že tako napredoval, da ko je zdravoik prišel k nesrečnici, je takoj spoznal, da ni zanjo nobene pomoči več; niti želodca ji ni mogel več izprati. In res, komaj četrt ure po zdravnikovem prihodu, je nesrečnica že padla v agonijo. Videč, da ne more prav nič več pomagati, je zdravnik prepustil nesrečnico svoji usodi: uro pozneje je bila mrtva. — Kakor se pripoveduje, je bila nesrečna Marija Tabogova, ki je v rečeni hiši stanovala skupaj s svojimi starši in z eno sestro, včeraj popoldne sama doma. Okoli polištirih, ali malo prej, so drugi stanovalci iste hiše začuli grozen, obupen klic na pomoč. Skočili so iz svojih stanovanj in videli so Marijo Tabogovo, ki je dirjala iz II. v III. in potem v IV. nadstropje, vedno klicaje: „Pomagajte 1 Pomagajte 114 V četrtem nadstropju so jo druge ženske obkolile, in tedaj se je reva zgrudila na tla. Ženske so jo tedaj pobrale ter jo poneslć v njeno stanovanje in jo tam položile v posteljo. — Pređno je pila strup, je nesrečnica napisala pismo svojim staršem, v katerem jih prosi oproščenja za brezupni korak, in trdi, da nisi sama ne ve, kaj da jo poganja v smrt. Obenem prosi v pismu, naj se jo pokoplje brez vsakega pogreba in v istej obleki, ki jo je oblekla sama, predno si je zadala smrt s strupom. — In res se je nesrečnica prej oblekla v črno obleko in se lepo, celo elegantno počesala. I Umetni zobje i | z fn brez Cellnstf. zlate Krone In obronki ♦ : VILJEM TUSCHER \ « konces. zobotehnlk I | TRST, ul. Čaroma it. 13, ll. n.: t Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer, ž ^ ^ ^ Umrli so: „ Prijavljeni dne opet v svojem ateljeju v Trstu, Via delie Po-t 24^6 D^MifllfA volno plačam belo I. * rste K 7, belo it tiiljgllu II. vme K G, sivo I. vr te K 5, sivo i. vrste K 4.50. Baker K 2 80 medenino K 1-3" Ivan Ta u Čer, Via Giulia 44, blizu ok ajnega načelnika. 5*»8 RnffAArrrfin P°P°^noma vešč bančnemu knji-lUljlSUvvUjIl govodstvn. išče se; r.c-top takoj. P«.im0 Kupujem Kupujem štev. 4. prazne sode za olje in petrolej. Pojasnila Via Vienna 59(3 LERIHE S hUPUCO (loden) HSKE SUKNJE OBLEKE priporoča prodojolnicn j Bohlnec & Ccj = Trst, ulica Ponterosso štev. 8 = g vogal ulite imova št. 13. § i FINE OBLEKE PO MERI izdelujejo naj- = | bcljii krojači. — Postrežbo točna, g laan—^h—HBW»iii«irl n^ivsmu H^is^isnii v Trstu, ulica Casema štev. 11 :: je. pričela v Trstu zopet poslovati. : : Izvršuje vse bančne posle. Sprejemu hranilne uloge in jih obrestuje | m*' po 4°lo ^ | Priporoča srečKs V. mltllsM raiređns loterije katerih žrebanje se vrši za I. razred 14. in 16. decembra t. I. Uradne ure od 9 dopoldne do 1 popoldne, g iiMWIMmMiiiaKIIKBjll^!l!SižllBWIH—1 MICHEIjE gEPPAR J- TELEFON Itev. 11-85 Pođrnžsiea ? Zadra. Zaloga salon li H fteMov »ri lastnega Izdelka. Edino z&atop. tome maj o ličnih pe& : C*rt Maver*« SObaa, tlantko 3zbera plošč tM stene kakor tudi za Štedilnike, Kijllle, pet! Udtlaie t« m