Lei© FV„ štev. 87. V Ceitti* četrtek due 3. avgetsta 1922. FoSfni&g nls^ana * prcgini. HHW__ •••""•................ LUh i;ino im^^^m J^^^V VMDHl ¦¦¦ HMI flflBSi x^^^K 1^^^^^^^^^^^^. flBH vl^^B Staut jft.no ^ Din, p.icsečno 4 Din, za iiiozcruslvo Jclno 120 Din. — Oglasi za //im vk-ine stolpca 40 p. Reklame mod tekstosn, csrartnice in zahvsle 50 p. PosameznE Stevüka staue 50 p. tzhafa vsak loreSi, eetrtek än soboio. I Uredni&tvo Strossmajcrjcva ul. St. 1, Luadstr. Telefon St. 5o. Uprawniätvo Strossmajerjeva ul. St. 1 prirHčje. Telefon St. 65. C= Račun kr. poStnega čekovnega urada štev. 1OQ66. «3 L/C. H. LIMNIC: V gpomiiisko itnjigo. Nasprotniki naše države. to so so- lo vi ijtxije jugoslovanskega naroda, po- zabljajo, kaj'smo doživeli za časa voj- ne. Njihovi apologcti sc skiicujclo samo n^ prereklost in zgodovino. Ali sc ne sporninjate več onih boli. onili težav in 1: raged ij, ki so se odigravale Dred nekuj leii? Ali ne vidite, kako trpi vcs narod. vse gospodarstvo in takrat stc biii tako iiavdušeni za skupno domovino, zeleli stc delati za njo — a daiies? Vse kar- koli ylada predloži, vse kar hi koristilo skupncmu ha.skn — ni nic vrcduo v va- ših oeeh, vse zametujete. vse zavra- 6ate, kar se ne stiinja /. vašini cgoiz- mom. Kako lepa je na&a. ceiokupna do- lnovina, kako hi se .'jubiki plemiena nu'd seboj, če bi nc biio toliko huiskačev, če bi nc bilo gotovih ljudi, ki poznajo le ¦surnoJiubie. katerim so lastnc koristi prve in bolj vzvjšene. kakor Da dobro- bit naroda in splošna blaginja. Kleri- kalci nc mislimo tti katolisko v-cro — so vedno še zariti v svoje predpra- vicc, oni sploh ne ra-zločujeio več verc od politike. Seveda tisti časi. ko je kak rfekan brl sodnik in vladal svoje ovclec r,arTK) iz tega staliSča, so minuli. Kcr 3c liiKlstvo spreglcdalo in začclo razlocer vati pojma vere in politike. se tcm go- spodcxni nc posreci vi'c loviti ribe v .svoje mreže. Nezuslišano ie in v dana- šnjih časih naravnost hud-odclsko, da Sc izrabljajo prižnicc in razne verske pri- reditvc saino zato. da se ščuva .niroü pjcrti kralju, vladi in oblastim. Oospodje ;iü vam ni znano, kako pravi cvati^ellj: >i)ajte Bogu kar jc božje>?a in ccsarju, kar )e cesarjevega«. Kristus ni sOiivav naroda proti vladi, on sc jc kot nositclj liubezni pokoril vsem zakonoin, zakaj «<€Jate drugače, zakaj izrabliatc njegov v^višen nauk le. v propagaiido klcrika- I'^Tiia in verskega fanatiznu. Prava lju- bazen do naroda se ka-zc, da se vodi Ijudstvo po naukih Kristusovih, ki so •pa vse druffo, kakor zabavljanje in psovanje prc^ti svotim j>rcdpostaylje- nim. Socijahia. demokrac^ja podu lahko v tej točki roko klcrikalizmu. Kar imc- nuje tamkaj črno, ie pri niei rudečc, a smer ie ista. cilj jedncik. Zapcljuie ne- yofbtp delaystvo in sjkuša iz tega deliti fm^jl seboj vclikc dividonde. Qöspodje icterikald in socijaidcrnokrati ponmitc, 4a je Jafrko Jiudstvo razdvajati. lafiko ga voUiti k i^ezadovotinostj in uporu, kajti to dela vsak šarlalan. Ljudstvo pa vzffajati in ga voditi po postcncin potu, .;c naporno delo, tedavno delo, odgo- vorno dck>. Cdina slrauka, ki je pozl- tivno danes kaj storiia za narod, je pac demokratska stranka, nio nc plaši nc udo, ne trnd, nc zabavljanje, kcr sc zaveda. kaj je dTžava, kaj .ic težko pn- boriena jugoslovanska domovina. Zato stoje tudi njeni voditclji — vsa cast jirn vedno na krmilu in nc opustc nabenc piiLikc. da ne bi izkoristili easa h\ priliR. kar k v korist froinicnega. ujedinjene^a jugoslovanskega naroda. V svesti sum si, cht bodo naši znsliržni in «Jelavni. ino- žje to delo brez strähn in ozira na cno in druso plat, sc nadalje zvrsevali. 'i'ud: če bhijejo sovražiiiki žveplo In ogenj nanje, ne bodo odstopili niii za | korak jim od zacrtanc poti. Per aspera j ;?d astra! j F$»litične westi» j Iz seje narodne skupsčinc 1. avg. Dopoldanska scja skupscinc sc. je pn- čela ob 11. uri. Prcd prehodoni na dnevni red jc predsednik dr- Ribar ixa- znanil, da ie na popoldansko scjo stavil volitve elanov za <'ržavni svct in J'kiv- no kontrolo in interpelacijc, nakar jc biia seia ob 12. prekinjena. Na dnevnem rcd'u popoldanskc seje skupš^ine so bile volitve e-nesa, člana glavne kontroie, dvanajstih članov državnega sveta z II- ste 24 clanov, katcro k prcdložii včc- raj ministrski predsednik Pašvč v imenu kralja in dalic volitcv 24 kandidatov za člane državnega sveta, izmed katerih jjh kralj ixbere 12, ter končno volitve predsednika in dveh poslancev, od ten za Mihajla. Protiča 134, za. Andreja Sv- iniča 24, praznih glasovnic je bilo odda,- Jijh 11. Pri volitvah 12 elanov drzavne- ga sveta je glasovalo 158 poslancev, ffd. teh 141 za nastopne kandidafe: Wihajlo F^oli^evič, Vojislav Vu-lovič. Mihajlo Ra]- čevi^, Živojin ArmigjeloviC, Aleksa Sta- uičič, dr. Jovan Iiogdanov, dr. Franko Potočniak, Mihajlo Cerovič, Ilija .]oka- novič, Dimitrije Popovič. Ibrahim beg Deitanovič in dr. Ivan Skarija. Potem so se VTŠile volitve 24 kandidatov za članc državnega sveta, izmed katerih jib kratfj imenuje 1.2 v državni svet. Gla- SQvalp je 162 poslancev. iznicd katerih ie 11 ]X)slanccv od-dalo praznc giasov- nicc. Dobili so: dr. Domiinik Mazzi, pcr- slanec, 144; Lazar .lankiüovie, posta- iicc, 145; dr. Nikola Ojnrgjevič, pokr.i- jinski namestnlk, 139; dr. Maks Rošič, advokat na Sušaku, 144; Andrej Mu- sicki, poslanec. 144; Mihael RadojcviC, siKlnik, 142; Dimitrij Karie, prcdsednlK sodisča v pokoju 143; dr. Radoje Jova- novič, ravnatel.i nprave državnih dov- gov, 120; dr. Savn Vukanovič, nadsvet- i;ik, 145; dr. Stefan Sagadin, naCclniK rninistrstva, 145; dr. Tugomir AlaupovlC, bivsi minister, 145 glasov. Daljo so do- b;li Milivoj Simič 145, Vladimir Vojno- v ic 145, Sava Sapcanin 1-13, Vidoje Ml- scvič 145, Milan Stevanovic 145, Gro gurije Anastasijevič 1.45, Svetozar To- mič 145, Jurij Pavlovič 145, Ljubomir (Jjorič 145, Drag'Omir Obradovič M5 >n Miroslav Ploj 145. Izmed teh kandidatov jih bo kralj imenoval prvih dvanajst. Nato so volili predsednika in dva pocl- predsednika drzavne-ga odbora v zmi- s!n člena 7. völilnega zakona. Olasova- lo jc 162 poslancev, od teh za Marka (jjuričiča kot predsednika 145, Za Pero Markoviča in Junka Raicria kot pod- predscdnika zopet 145 glasov. Kicrikal- ci so oddaii svojc .'dasovnicc drazne. Nove vesti o kraljevem odhodu z Bleda. Listi poročajo, da pridcta kratj id kraljica v začetku prihodnjega tedna v Beograd, odkoder sc oodata v neko inozemsko kopališče. Orčija zaveznica Male ajnante. Beograd, 1. avgusta. (Izv.) BeograjsKc- niir dopKsniku »Morning Post« ie' izjavlJ iiaš poorjlaščcni miiu-ster v Atenah, FJalu^ je grozna jeza j>*>- via4.ala, je v svoji besnosti iskala kako zavetiščc, kjer bi skrila otročička. 2a- Pßzila je luknjo, kjer sva sedaj midya. je krvoločno vesela vxgla otroKa vanjo ter ga skrila v srrrrti. Seirrkaj, da. semkaj v to iamo, v io temo, med to kamenje &i padel Jakec. I Rekel sem menihom: »Yi ste ohseiieni! Vaš Bog je zli duh.« Zagital sem se med nje, pri&ei do jame, spel se nad nio ter glcdal v glo- bočino, v kateri je izginil inoj sin. To JcaTDenje, kako ga ie bolejo, ko je priTe- tel nanje. »Moč.cm biti ž niim!« »Dobro, zgodi se« so mi cdgovorili in se smejali. Čutil sem, da so me dvig- nl\i pri nogah. Ustavljal sem se jmi z vso silo. Kdo je, ki naj me brani prenicazal pri ozki odprtini obraz. katercga sta že preje vl- dela: >Ali si pripravljen?« >Da, sem.« »Kaj,« je rekel Peter, »ti jih bo§ d- bogal?« »Oh!^ je vzkjiknil, «dTugače boni zyectT lačen...« (D^ljc prih.) Vse gre, ako se zna! V Buniamin lpavčevi rilici stoii velika lesena ma, porodiJa jo je med vojsko sila višjih razmer, ker jc slnžila tedaj vojaškemti dobavitelju kot skiadišče. Mestna obci- na in tudi mrjaši se iz teh visuh ozirov niso mogli upreti zgradbi take ute, ko- misijonelno pa se je zasarantiralo že tedaj, ila mora ta lesena zgradba izgl- niti, kadar nc bo več sIužUd vojaškirn iiamenom, najkasneje Pa 1. 1922. Danes smo že v II. polovici 1. 1922, uta že da- lics ne služi več vojski, pač ua kot za- sebno skladisčc lastniku. nekdanjemu vojneinu dobavitelju. L. 1921. ie bila po- stavljena še druga nova uta ali neke vrste kozolec, za kar so na vaseh komi- sije, pri nas v mestu k šlo brez ypra- šanja sosedov. V letih stanovaiijske bc- de po vojski, ko iastnik hiše ne more niti v lastno hišo, ker ne more vreči strank na ccsto, sc je mogla in smela spremeniti tudi v imenovani ulici stano- vanjsku hiša v tovarno in lovarniško skladisčc, odkoder bo inorala izginiti tudi poslcdnja stranka, ki ji nc bo veC obstanka, kcr sc tik ob nisi stavi že nova tovarna. Nekdaj je bila vojska višja sila, dancs jc imarsikai na svetu višja sila. Nimanio namena dclati komu v tern pogledn oscbnih neprilik, še manj ocitkov oblasti, stojimo pa na stališču, da treba take zadevc obravnavati do- sledno in točno in za vse jednako, to smo dolžni javnosti vsi. Toliko odgo- varjamo danes na razne pritožbc in očitke, ki nam prihajajo iz občinstva ter povdarjamo javno, da zahtevamo, da upošteva zakone in prcdpisc vsak, ne pa da morajo samo nekatcri se po njlti ravnati, dnigi pa se jim spretno iz- muznejo. Iz celjske sodne dvoraue. Dne >. avgusta se jc vršiia pred tukajšnjim o- krožnim sodiščem vsklicna obravnaya v zadevi radi razžaljtnja časti samostöj- nih poslancev Josipa Drofenika, Jakoba Kušarja, Ivana Mrmolja in lvana ureka zoper Frana Kuralta, veleposestnika iz Senčui-ja pri Kraniu, pri kateri se Je vsklic obtoženca zopcr razsodbo okrajp- ncga sodišča v Celju v izreku o kriydl zawnil, pač pa se jc ugodilo vsklicu za- ^ebnih obtožiteljev glede ka^ni in se je ista zvišala od 1500 Din na 200Ü Din, o- ziroma na 20 dnij zapora. Klub naprednib slov. akademikov v Cciju je kot tretji zvezck svoje »Pro- svetne knjižnice« izdal predavanje gQsp. dr. M. Dereanija na liudskem vseuČiir- šču v Cclju: Zdravstvena vzgoja oiladl- ne. Snov je obravnavana z znanstve- nega in praktičnega stališča. Knjižlca zasluži, da se uvrsti v knjižnico vseft Sol in* da si jo vsakdo kupi. Obsega prc- ko 100 strani in stane 3 dinarje, s poSt- nmo 20 par več. V zalogi je še nekaj knjižic: B. Baebler: Premog in vodne sile, ki tane 1 dinar, s poštnino 10 par več. Knjižice se naročajo pri »Klubu napr. slov. akademikov v Celju« Narodnf dom III., v mali razprodaji pa se doblva v knjigarni Goričar & Leskovšek v Celju. Sestanek tobačuih založnikov v Celju. V nedcljo dnc 30. julija tl. so se sestali v Celju tobačni založniki Slovc- nije. Osnovali so si lastno društvo: »Zveza toba^nih založnikov Slov-cnije« s sedežem v Celju. V odbor so voljent: gg. Elsbacher, Laško, Finžger, Celje, Ceh, Murska Sobota, Gcc, Maribor, Jakljč, Radovljica, Dolinar. Radečc, ga. Pompe, Ljubljana in g. Anderluh, Šmar- je prf Jelšah. Pri sestanku se ie. ugoto- vilo, da trpi večma tobačnih založnr- kov pri piačevanju in efcktuiranju to- bačnih naročil ter vsled zvišanja želez- niških tarifpv in drugih oristojbin o- Stra*2. • ft O V A DOS A « ¦-OV.-67. gromno škodo. Miiogo založnrkov vsled pičlih dohodkov ne more kriti svoilh re- žij. Na mestu je, da imonopolna in tl- nančna uprava v tej stvari nujno po- trebno ukreneta, Zdravntško društvo za mariborsko obtast ima svoj občni zbor dnc 3. av- giista ob 8. uri zvečer v Celju v hoteiu Onion. OpozaTja se celjske gg. zdray- nike, da se zborovanja Dolnoštevilno udeleže. DUaški kuhiiiii v Celju sta darova- ia po 100 K namesto venca na gTob po- kojnega Hinko Klešnika, profesorja v Ljubljani. obitelj g. Diehla in g. Vinko Kukovec v Ccliu. Za ferijalno kolonik) na Molieki planini v Savinjskih plaiiinah so dosedaj prispevali sledeči gg.: po 100 Din: Po- družnica Ljubl.i. kreditne banke, Prva Hrvatska Stedionica; po 50 Din: Hra- nilnica mestne občine celjske. Slaven- ska banka, drogerija »Sanitas«; po 30 Dm: Frece & Plahuta, Kudisz; po 25 Dm: Gatej in drug; po 20 Din: dr. Kar- k>všek, Kirbisch. čcvl.iarna «Adria«; po 15 Din: dr. Schwab: do 10 Din: dr. Ka- lan, dr. Žiher, dr. Herzman. Detičck, Kunšek. Franc Petek, modni salon PAz- jak, Vanič. Bunc & drug, Fazarine, A. Posavec, Bovha, Rakusch, trgovec, Bo- žič. Kolciic & driiRovi. Lukas, De'akor- - goče naravni prispevki. Odbor FS. o Pollcijske vesii. Zjuibe: ročna tor- bica in nekaj denarja. srebrnn zapestna lira, novčarka z nckai denaria, naoč- n'fki, zlata zapestnica, mala vsota de- naria, bankovec in zlat prstan ter klju.č za dvokolo, zlat ulian z brilantom. —. Najdbe: ženski zlat uhari. navadna to- hacna doza, ženski rotoec. 1 obrisaca, 1 otročja srajca. I vomenn ročna torbica. režijska legitimacija na ime Herman Bolšak, 2 otročji kopalni oblcki in 1 na- mizni prt, ročna torbica z vsebino: > par pepelnatih rokavic. 1 zepna ru1a, rožnivenec, denarnica z malo vsoto, po- trdik) izdano od dr. Božiča na irne S!a- vica Zelens-dk, srebmi privcsek, srednja vsoto denarja, kopalne hlace. srednia vsota denarja, srednia vsob denarja. mala vsota denaria, l moški in 2 ženska klobxika. lesena ročna palica. Obrtni vestnik- OBRTNA RAZSTAVA V CELJU 12. do 22. avgusta t922. Opozarja se vse razstavljalcc, da naj isti ne čaka.io zadnjih dni z uredit- vijo svojih prostorov, tcmveč že sedaj takoj z istimi začnejo, Ponovno prosi odbor obrtne rax- stave občinstvo, da da razpoložljivc pastelje na razpolago za tuice. Istotako se obrača odbor na gg. celjske hotelirje s prosnjo za preureditcv gotovega ^te- vila sob. Ivan Bi'/iak: MOJSTERSKA PREIZkUŠNJA. Z neprestanirn padcem naže vaiute in v zvezi z vedno naraščaiočo (jragi- njo, ki zadene vse statiove. izgubi obrt- r.ištvo nedvomno vedno več naročni- kov, vsled Cesar nastaja vedno večja brezposelnost obrtnega delavstva. Radi brezposelnosti delavstva raste šušmar- stvo, od due do dne, obrtništvo sc pa pogreza v obupno stanie. Iz navcdctiib razlogoy bode treba intenzivno priti- skati na zakoiiodajo, da se uvede ob- vezna mojstcrska preizknsnia. Konšta- tiram, da je mojsterska preizkušnja naj- važncjši problem za povzdiso obrti, ka- tera je za našo državo zelo velike va*- nosti. Pod nobenirn po^o.icm bi sc ne smelo dovoliti onim. ki niso bili zmoZnf položiti izpita, da uposle pomočniško in učno osobje. Vsekakor bi se pa tudi rno- raio obfivem nuditi priložnost obrtnemu naraščaju, da dosežc primerno izobraz- bo. Povsod kior je It* vsai 30 vajencev in vajenk, niorala bi se tistanovili obn- üh, liadaljcvaliui ^Ui. katcro naj bi pre- vzela v oskrbo država. Nastaviti bi se morali strokovni učitelii iz obrtniških vrst. 2al, da ie začasno main zmožnili zu ta poklic, toda s casom bi sc tudi jo izboljšalo. Vsekakor na ie prakticno pod.učevanjc največjega Doitiena. Pri sestavi novega obrtnega reda bi sc ino- ralo paziti na to, da ne bi. nihče uiogei postati mojster pred šestlelno pomoč- niško prakso. 'lviletna nenn dob^ in sestletna pomočniška praksa. ie gotovo najkraiši rok za praktično iz/ežbanost v razHčnih obrtih. Kako oa je dancs / Fant ali doklc se gre licit na 2—-^ leta, komaj inia majhcii vpogled v obrt in 7x postane inojster ali mojstcrca. v/a'.nc ucenca v uk, ki ga še ponavadi man.i lUiiici, kakor sann zna in tako grc iK-iša domača obrt rakovo poi. Clovek se nrjra naravnost Cuditl. da v tej razdrapanosti naidc še nekaj talcntov. ki so zmožni slediti druglm državani in ravno to bi mora'o privesti incrodajne faktorje. da bi isle taicnte pred šnšmarstvoni zasčitili. V Avstriji sc k to spoznalo in vpeliali so mojatcr- sko prcizkušnjo. Tndj mi ne sniemo v tern vprašanju popustiti. Mojsiersko preizkii'snjo si moratno priboriti kakor mogoče hitro in zaščititi z n.io /dniv razvoj naše obrti. Poklicane stranke. ki obt-Lajo i'brt- ništvn rcšilcv, naj pokažcjo javnu svojo barvo, obrtništvo Pa bode nioglo samo istirn slediti, ki pokažejo dejstva, nc sa.mo fraze. Povzdiga wzc.r. dotr.acc o- brti poineni povzdigo nasc države. .Ic torej dolzrj(jst rncrodajnih fakiorjev. da tozadevno kaj nkrenejo. Obrtuistvo pa I/riitiskčij in stoj na straži! Turistika in sport. Prijateljska iiognnietna tckina med SK Celic in ČSK v CaUovcu 1:4 (0:0). Ko. ¦iiiinuti celjski napad -— ofisid. V 28. mi- nuti nai>ad Cakovca —• strel cez gol. V 30. minuti napad Celja, Icvo krilo ostro strelia, žoga gre tiU\ ob golu v ant. V .52. ir.innti ecljska roka - kazenski strci. Igrn valovi v ostrem tempu do konca I polovice, ne da bi se dosegel kak nspeh. — Po izmenjavi prostorov izve- dc v 2. minuti Cakovec lep napad, ki pa konča /. autoin. Nato napada Celje in v r. minuti pade prvi gof za - Celje, "T\{ 'ah po centru levega krila strelja ecu- terfor. Znatna prcmoč Colia. V (-,. mi- nuti izsili Celje kot, a ga ne izrabi. das? desno krilo lepo centrira. V 10. minuti kot 7.z\ Cn'kovec. V If», rnimil:) f.v nn- t:inčnejc opisiin aiit-gol, s katcrim Ca- kovcc izravna (1:0. V 20. minuti kot zt- Cakovec in v isti minuti 2. go! za Cakovec. V 21. minuti prodor celjskega levega kriJa. ki pa strclja mimo. V 23. minuti napravi celjski levi half lasten gol. V 26. minuti oster strel Cakovca, ki ga vratai sigurno obdrži. V 27. minuti diktirana 11 mctrovka proti Celju, kt pa ni bila popolnoma jasna. Cakovec se Je tu leiK) izkazal, ker m hotel 11 metrov- kc streljati. Najbržc je saiti uvidei pre- vclike zmožnosti sodnika. V 34. minuti kot za Cakovec. iz katerega sledi dikti- rana 11 metrovka. Cakovec jo sprenic- ni v gol. V 37. minuti napada Celje iut- sprotnikova vrata brez uspeha. V 38. minuti napad Cakovca, situacik> reši cc- ijski vratar, ki drzno poseže v igro. V 44. minuti doseže Cakovec še eden kot, ki ga ne rzrabi, nakar sodnik odžvižga igro. Mislim, da bo vsakdo lahko sam razvidel iz ]X)teka igre pred in po usoö- r.i odločitvi sodnika. kako ie slcdiija u- plivala na celjsko moštvo. Nn ta način ne homo športa niti razsirili mti v njem napredovali. Kdor hoce fungirati kakor sodnik. mora imeti tudi potrebne zmoX- nosti. S. T. Sokolstvo. JUGOSLOVENSKI SOKOLSKI SAVEZ. Dijakom iu dijakinjam sredujih in me-ščanskih sol. Jugoslovenski sokolski naraščaj jc na svojeni predzletnüm dnevu dm^ 2o. julija pokazal svojo številčno moč !n uspehe svoic^a dela v sokoiski soli. Nadvsc častno se mu je pridružil eešKI sokolski naraščaj, ki je prihitel ta dan i/ daljne severnc domovine, da sta se slupno na zlctišču v Ljtfbljani pobrati- la in sklenHa trdno vez med severno m jir/iio slovansko inhidino, vez in prija- teljstvo, ki naj ju tesno združi v vnoCno organizacijo, ki bo kljubovala vseir. slovanskini klevctnikom in neprijatc- ljem tcr tvorila podlago za vseslovau- sko zbližanje. Casino ie resilu sokolska mladina svojo nalozo [>rugi predzlctni dan I. jugosloven- skega vsesokolskega zkta. dne 6. av- gusta, je namenjen Tebi. mladina iz na- sih sredujih in nveščanskrh sol. Za Vas dijaki in dijakinje. uddežba ni obveznü, nihč€ ni prisüjen, da prrdc. Kdor pa čuti v sebi zavest jugoslovenskü in vsesk>- venske idejc, kdor hoče dokumentiran na'So jugoslovaiKsko misel ujedinjeuja In kdor hoče spoznati svoje tovariiie Iz srednjih šol naše južiie domovine, za tc- ga k mesto v vrstah telovadcev, xl bo do ta dan pokazal i-, da. se sokolske telesne vaje vežbaK) tudi vr šolah naše svobodne in ujedinjene domovine. Ni lahka Vaša ualoga, če jo hočete dostojno i/.vršiti. Toda kaj ie mladmi m svežim močem pretežkega. Trdua in resna volja premaga vse, sai je prav kiesna vzgoja oiiq sredstvo. ki nas jači tclesno in dusevno. da zmcremo tudi najtežje napore. da vzrasteino v duševno in telesuo krepke niože m že- nc, ki bodo /jnozui moralno In gospo- darsko dvigniti nioč in veiiavo naše mlade države. S svojim .iavnirn nasto- porn bodete položili troho svojih sil ii.t žrtvenik velike sokolske ideje, pokazaii bostc, da stc vrcdni rxjtomci onih, ki so žrtvovali svoje zivlienje, da so razbili težke okove robstva in ki so s svojo krvjo nesebično b.voievali svoboclo vsem mladim borcem. Vse. ki ste se oglasili. cia uoecto so- del-ovati na ta dan, veže sveta dolžnost, &u izpolnitu dano besedo in d;» z dejauji izprieujete svojo moško besedo. Kdor je svoječasni) zamudil priliko za prijii- vo. naj stori svojo dolžnost .uukmulnr». iv'ilacnost naj izgine iz naših src, odloč- uost in požrtvovalnost naj združi vas vse v veličastno skupino, ki \x> v vc- selje Vašim roditel.fein in vzgojiteljeni. Dolžnost Vas kliče, da posvetite svo^e mJadc silc veliki ideji. Zavedajte pa sc, da vsako veliko delo zahteva nekaj truda, zaro bodite toeni in vestnr. pri- dite vüi in vse! Prihod v Liubljai.o urediie tako, Ua dospete še podnovi. Prenoči-šče za ui- jake je preskrbljeno na 1- mestni soil v Kontenskega ulici, za dijakinje mi ž^n- skem učiteljišču na Resl'jevi cesti. F?o prihodu naj se javi vsakdo, ki žcli prosio stanovanje v tej Soli, da dobi odkazan mu prostor. Kdor nima nakn.znicc 7^s prenoeisOe, jo dobi v prenočišču. Na državnih železnicah imate za čctrtSno znižano vožnjo kupite torei polovičmo vozno karto, ki bo veljavna tudi za Po- vratek, legitimacijo pa pustite žigosati pri blagajni. Na ji>?ni želez-nici Imate / ena-ko tegHnnacijo polovieno vožnjo, kupite torej celo kar to. Vsi, ki so poslali denar za prehrano. dobiio tozadevne nakaznice na kolodvoru v zletni pisarm. Isto velja tudi za one, ki želijo bre?.- piaeno prehrano. Jedilno orodje princ site s seboj. V zletni prsarni dobite vsa pojasnila. Prosveta. Kvartet >'Zlka« v Netnčiji. Kakor je naši koncertni putoitki že iü časniskih poročil znano, je a'bsolviral nam priljubljeiii kvartet »Zika« turnejo po vseh večjih mestih iužnc Nemči)e. Moralni uspeh južnonemškc tirrneje na- ših »Zrkovcev« je nad vse siiajenu Te- kon> turmeje je izšlo mriogo Kritik, ki \rse soglašajo v tem, da ie kvartet »Zi- ka« prvovrstno komorno udruženje. p^ spcKznamo, kako ceni tuiina našc »7A- kovce«, hočem v nasledniei« navesti par zaključkov na-jvpoštevnejših ocen. V »Karlsruher Taffblatit* piše öV. Mertle med dn«ini: »To udruženje spa- da brezdvomno k prvim, kar smo Jlh dosedai slišali... Smetanov f-mol kvar- tet (»Iz mojega zivljenja«) so igrali brez primere lepo in dovršeno.« O komor- nem večeru y Niirnbergu poroča »Frän- kischer Kurier«: «Ta kvartet se je tu Prav odlično vpdjal. ¦. PretekJi teden iiu-m je prinescl Tiajzanimivejši Lvar- tetui večer sezije, kajti kvartet »Zika« razpolaga skoro v preobilici z necem, kar pogrcšamo pri vnnogih njihovlh nemških tovariših, - temperament! V tehnicnem ozrru so igrali brozhibno in dovršili v nekaterih točkah nekr.j Iz- vanrednega. Svojim godalom izvabljajo tonovne barve nepojmljivcKa. čara. Pn- znanjc ie bilo entlniziastično. Zelo la- skavo sc izraža posebno »SiiddeutscUe Presse«, kr izhaja v me.stu lepih umet- nosti Miinchenu in ki zakiiueuje svojo cceno z besedami: »Kvartet »Zika<' se lahko mirno postavi ob stran najbolisim udruženjem te vrste.« ^lgv». &'/ . . (V O V i DQ8A. Stnm 3. Oceue nemskih kritikov so uani : yosebno dragocene, saj je kvartet »Z\- i ka« stopil pred tc stroge in razvajene j krttik-e docela nenoznan, pa vendar sl je s svojhn prvnn nastopom povsod pr;- iiobil odlicno prizuanje. Usoch tega .Si- ze povatoilo za tunicjo po severni Ncm- ci.ii in Švici. Scdaj pa sc nuidi ta odlicni kvartet na gradu svoiega velikega rue- cctia kneza Piirslenberga. Hciligenbcrj; ub Bodenskem iezcru. Tudi tu so že prirediii 2 koncerta, toda lctovisCarji zahtevajo še in so. Zanimivo ie posebno to. da ziihtcva ncmška publika od >-Zi- kovcev« skoro izključno slovanski rc- •, pcrtoir. Kako hitro seie razširil njihuv sloves med glasbeniimi krogi, nam iz- Pricujc dejstvo. da ie kvurtet prejcl po- vabtlo za sodelovanje pri znanih »Do- ijaueschinger Musikfeste«, kjer bo prvič izvaial dve komorni deli Zoelnerja m Petyreka: pri slediijem sodeluje na. klavrriu skladatelj osebno. Začetkom J avgusta se poslove »Zikovei* od sv?>- Mjga take zelo urn naklonjenega «osti- idja, da s-iJ' vrnejo k nanr. Tudi to put ne -.o šlo brez ovinkov, ka.iti Dovabljeni so im Ceško, da prirede tudi tarn par kon- ' ccrtov. Že sedaj opozorim nase gia.v bene kroge na to, da-kvitrtet že pridno ptlpravlja jesensko turnejo po Jugosla- viji. ki nani bo zopet doneslu priiiko, (la so bo mo lahko opajali ob Icpi in globoki umotnosti naših »Zikovcev«. Dr. S. S. Sarajevska sekeija Udi-uženja ju- xoslovenskili inženjera in arhitekta v Sarajevu je izdala povodom svojega 3. xongresa v Sarajevu obširno hi izčrpno ¦•njformacijsko pubükaci.io pod naslovom 'Bosna i Hercegoviua«. Knh'ga prinaša /pod peres prvili strokovn.iakov izčrp- i\c člankc o zKodovins-kih. zemljepisnifi, etnografskill, geoloških, oro- in hidro- grafskih, klimatskiii, urometnih in ua- rodno-gospodarskih prilik teh dvcli dc- žel. S posebno toenostjo stii izdelana e.'anka o turistiki in balneologiji. Knjiga «e YjM-a v tisk.ii Zenuiljske štamparije v Sara lev n in sc dobivn doslci 1e v Tou- rist-Office v Ljubljiini uo ccni 25 Din -/.a izvod. Knjig.0 je toplo prioorocati radi stvari same, kakor tudi z ozirom na to, da bo daJa inicijativo '/4i slicna dein o CCm petcjja stmestra pa filo- zoisko Ptsdaffoški predizptt / redon. 'Prav dobro« (S—7 took). Z. Jurist? predložijo v&ak senie&ter kolokviiska izpričevala iz izpitnih pred- riietov in sicer v obsegu 8 tedenskiii m ali pa izkazilo o najmanj 2 uniem seinl- narju plus 6 urncm kolokviju iz. izpitnih predinetO'v. Minimaini kalknl je ^prav dobro« (S--7 točk). Konccni tretje^a scMiiestra je prt'd- loziti izpricevalo o pravniozgoaoviti- skem državneni izpitu, koncem S. senj. pa izpričevalo o dniv.em državnem iz- prtii. 3. Medicinci polasajo koncen. pr- ve«;a semestra: kolokvii iz anatomije plus kolokvij iz kateiesakol; sledečlli jrrcdmetov: sekcij.ske vaje, kemiie, bio- iogije ali fizike. Koncem cini^e.mi semestra: ri>co- roz iz fizike ali iz bioloffije. Koncem tretj'JKa sentostra: ri^o- j-i.)z iz biolotfije ali iz fizike, tako da ima vsak inedicinec koncem trctkga s'jmo- sira rigoroz i iz fizike i iz bioloKiic Koncem četrtesa semestra: riji'o- roz iz kemije ali anatomiie nli fiziiolo- ; ji'ije ali iz historolosije. Koncem petcga semestra: ves prvi riRoroz (obstojee iz vseh sest prednu-- tov). Mini'iualni kulkul je pri kolokviju 7 rock, pri rix;orozii pa vsak pozitivc-n red. i 4. Tehniki prcdložijo koncem pi> veKa leta (11. seni.) kolokvijska izpričc- ! valii iz dveh predmetov prvesa reda svoje stroke in iz dveh predmetov drn- '.vjejja reda. I Koncem dru^ega -. leta (IV. ^ni.) kolokvijska izpricevala iz stiri'h preo1- j metov prvesa reda in iz stirih precT- metov drugega reda. ! Koncem petci^a (za scdaj pa tudi Se ¦ scstejj:a) semestra inora imeti vsak tehnik prvi državni izpit plus kolokvij i/ vsaj še enetfa predmeta tretjcK'-i !et- nika. Frosilcc za kolejjij, ki nimajo uavc- done;sT€čiIo «ajt» v su- hem cestnern prahu živih tuberkcibak- ! ciiov. V temi pa. i" na vlažnih krajiti, kamor ne pride .solnce, živijo po ve* tednov, v mrliču n. pr. ostanojo iiv\ do 4 rnesece. Svetloba, zrak in solnce so giavni Oinitelji zdravega stanovanja. Ako mistimo več časa sijati solnce na golo kožo, nastopi kožno vn-etje, ko- žii oteče, postaue vTOČa in rudeča in sr- bi. Ako pretiravamo to solncenje, m;- stanejo lahko tudi anočne oockline, me- hurji in globoke rane. Ko izgine to pi- vorno kožno vnetje, ostane koža pega- sta (pignieiitirana). Vnetje in pigmenta- cijo kože povzročajo izključno ultravio- letni žarki. Ako namažemo de.lu kože « tnšem, ki ne pusti ultravioletnih zarkov c!o kože in se potemi solnčimo, ])ostanc koža povsod vneta in rudeča, sa»mo pod tušem ne; ko obrišemo tuš. vidimo nor- malno belo kožo. Vneti, rdeči deli i)o- stancjo pozneje pigrnentirani in se pn ponovnem, tudi daljšcm solnčenii; ne ! v name jo več, beli deli kože pa, ki so bili prej pomazani s tušem se vnanie.ro i«i postanejo riidcči. Ravnotako opazu- ieruo, da osUrne koža r>od olavalnimi lilacanii,. tudi ako .so napravljenc iz naj- tanjše tvarinc, svetla. Ta pigmentacija je obranibno sred- stvo kože, ki nc pusti keuiičnih zarkov v globočino telesa, medtem ko greüo . urugi1 žarki lahko skozi kožo. Tako raz.- Uigamo tudi temno in črno polt prebi- valcev v tropičnih kraiih. Belokožni i.vropcjec, ki biva vi'ic let n. pr. v Afriki, dobiva vedno bolj temno polt, Indijanci in zarnorci pa, ki se masclijo v naslli kümatih. postanejo bolj svetle polti. Kedo naj se poslužujc zračne ko- peli? Zračne kopeii so najboljše sreu- stvo. da se utrdimo. poshizuje se jili lahko vsak, Jci je zdrav. Posebno priporočljive r>a so zračne kopcli pri sledečih bolezuih: 1. Pri neurasteniji (živcui izcrpa- uosti) in sicer se naj bolj razdrazljivi neurasteniki zračijo previdno in v gor- kih dneh. slabotni pa v mrzlih: 2. j)ri slabokrvnosti in blediCnostt; •3. pri protinu (Gicht) in pri kroniC- i?eiri lnišičnein revmatiznm: 4. pri pljučnem emfizcmü, krojiič- nih pliučnih katar.iih, pii posledicafi vnetja prsne mrenv: 5. pri lahkih Jx>Jeznih žij in sroa, o. pri nekaterih kožnm boleznih, 7. pri rekoiivalescentih po razntli boleznih; 8.posebno važne pa so zračne ko- peli pri začetnih štadijih pljučne tuber- kuloze in pri disponiraniji za tiiberkn- lozo. 2c otroci naj bi začeli z zracnimi kopolmi. Tuberkiiloza se zacno razvyati največkrat po prehla.ien.iti in po bolez- nih, ki izvirajo iz prehlajenja. Seveda mora biti dotičuik že prej okužcn s tu- berkelbakcili in prehkuenje napravi je dispozicijo v telesu za razvoj tuberku- loze. Tuberkelbakcili sami ne napravfjo bolezni, ako nc najdejo ugodnih tal za svoj razvoj, telo jih do gotove meje la- liko unici. Le oknžen.te z veüko mno- žino inočnih tuberkelbakcilov in pa te- Icsno razpoloženje (podedovaiio ali pridobljeno kot posledica raznih drugin bolekni) napravi, da človek zboli na tn- berkulozi. Cirri bolj se utrdimo z zrae'eujern. tem težje se prehladimo, tem te/jc zbn- limo na tuberkidozi. (Dalk prih.) D o p i m i. Mešcanska sola v Voiniku. Občin- ski odbor občme Skofjavas pri Vojniku je v svoji seji v nedel.io 23. iulija so- giaisno sklcnil perccntualno orispevati j k vzdrževalnim stroškom snujočc se meščanskc sole v Voiniku. V&seli na« iskreno zavednost te velike kmečkc ob- Oine, ki zna polno ceniti Dornen in po- trebo solstva. Kakor smo infonnirani, je ustanositev meščanske sole v Vojniku zasigurana, k. uri pop. pred zdraviuškhii domom tomboio (1000 dobitkov) v zvezi z veliko ljudsko veselico. Iz T>rijaznosti sodeluie domači moski zbor in topliška godba. Vabijo sc tem potoni vsa sosedna gasil. društva in prijatelji lepe glas-be. Za izborno p<7- strežbo skrbela bode naša Rožca. Reeica ob Paki. S 1. avg. tl se je prcselil na« postar g. Ciril fiavliček v-a svoje novo službeno mesto v Celje. Te- žko bomo pogresali n-ašega Cirila. 15*1 jc vnet naroden delavec. ki svojega de- kovanja ni oinejeval saino u;i svoj ožji sinžberii kraj, temveč je radevoüe pri- hitel tudi sosedom Letušanoni pii nji- hovih prireditvah na poinoč. Nam vsem je še v spominu letuški »Volkašiii*. prf katere.ni je pel g. poštar «v svojini kras- rnm baritonom vlogo staresine. — Ce- Ijanom cestita/nu. da pridobi.ro za svow drus-tva izredno požrtvovalno moč. — Tebi, dragi Cirile, pa želimo, üa se na svojem no vom službenern mestu boljse počutis. nego iia dosedaniem! Zdravo! Dnevna kronika« I Pevski zbor Cilasbcne /Matice v j Uubljani, ki letos praznuje 30-letnico svoiega obstoja, namerava izvršiti več koncertnih nasto;)ov po ožti domovim in priredi svoj prvi zlct v našo divno F^ogaško SlatiiK), kjer izvede izbor zna- , cilnih srbskih, hrvatskili ter slovenskln umetnih narodnih i>esmi. Pevski zbov Glasbene Matice je bil pred kratkim oO- likovan od Nj. Vol. kralja Aleksandra r redoni sv. Save III. razreda, je naište- ; vilnejši mešani zbor v Jujraslaviji, bro- ! ječ nad 100 peveev in Pevk in je z naj- ! vočjrm iLspehom v iiKsecu niaju pod ' vodstvoni konc. mojstra in ravnatelja konservatorija g. Mateia Hubada prire- drl v najvaž.nejših mestih Jugoslavlje 10 koncertov. Z zletoni v K'ogaSko S!a- tino namerava predvsem sezuaniti taru- '. kaj se mudečo jugoslovansko elito s proizvodi odlicnih jugjoslov. komponi- stov in jim intditi lepoto naše narodnt* Pestni. • - :¦.:. *. :, *s:-uw V Jadrartski bankj v Trstu &o rwisli na sled neknn nerednostini. Po izvrše- ni preiskavi: so zaprli tri uradnike. Pre- iskavo še nadaliujej/j. PEKATETE testenin«, tudi same makarone. \z staroznane tovarne ŽN1DARŠ3Č & VALENČ1Č, ILIRSKA BISTRICA so najboljše, v. M. Poätni če*. rač. 10.598 Telefon St 75 hi 76 9>©ctražiiica= LlMMIanske kreditiie ban&e v Celju CEMTRALA V LJUBLJABI? i tte&nHtfea tjlavwic» 5O,OGQ.0ÜU fcron. I [ Wfcrfr^vni fondi nnd SftyflOP.attO kron. { Podpužnice v Brežicah, Gorioi, Krattju, Mariboru, Ptuju, Ss»rajevti» SpBitia in Trstu. H2 50-21 Sprefexna Vloge 5ia Knftžice in teS&OČi J5K5K Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papJrjev, račnn protf ugodziema obrestovanju. $%3*L valtit in dovoljuje ^saKovrstne Kredite* fftegflitttroir. fcreclitittai m tšt*wt»ena x«g|rugazoifi.ae«v. ^ CJä|Bm "LÄSTNI DOM" Sprttjema hmniine vloge *w 32h ttbretstujo po 41/2°/0 fttini in pol K od sto, profti odpowedi (5%) pat od sic IJboj v pijanosti. V nedeijo sta. sc J i\a VLču v pijanosti v neki Kostilni stepia delavca Janez Tr&ovčič in njcgov svafv Ivan Slavic. Slavic je Trgovčica udarii s steklenico po glavj in mu prebil lo- i tjanjo. Težko ranjenetfa Trirovčica so j spravili v bohiico, kjer je /,e naslednjc- j «a due unirl. Dopusti uraünikoni-Sokolam. Svo- . ječasno ie min. svct dovolil. da morejo drž. uradnikL ki so čiani Sokola povo- i dom sokolskih slaviiosti due 12. Jo is. tin. v Ljubljani vse tri dni izostati iz slui'bu. če sc ud-jieže slavnosti. Minisir- stvo za soc. skrb jc ze izdalo potrebni odl-ok voiini uradnikum. Žrtev noprevidnobti. ,>3letui kus Stefan Somakiš. usluzbcn kot gruniCar Ha mariborskeni sUivnein kolodvoru, jc v nedeljo zvečcr skušal izrabiti prehua mod vagoiii premikajocega se tovorne- Ka vlaka. Med ozko odprtino dveh vo- zov so gii odbijači lako preiisinli Ccz spodijji del tetesa, da so mu takoj iz- stopila čreva in da je po strašnih lnukan kmalu nato umrl. ! Krediti za zdravstvo. Kakor nam ! sporoča iinančna del-exacija. ie iinanCno minLstrstvo z brzojavnim odlokom I) K ,br. 91.213, dospelhn v Ljubljano 29. ju- tija zvcčcr, dovoülo zdravstvenemu otl- Sfku v Uubljani kredrt 500.000 Din. Povišante ažia pri uvozni carini. Trg. tn obrt. zbornica opozaria vsc ln- teresente, - ßaini obvešča vse interesirane ktoge, üa 36 Keneralni hispektorat ministrstva li- iianc z odlokom z dne 24. iun. J. br. "9603 odbocil, da smejo caTinarnice ca- r'rmtJ brez dovoljenj odbora pfi NarodW bastkt vse drobnc poštne pošiljaLve, At v^sebuiejo knjigc, note, modne časopise iii drüga priporočib, ki prihaiajo v tc*i do pol kg iz-.inozemstva in ki- niso na- iiierijenc trsrtvini äko prihajajo na na- slöv zasebnih oseb m obrtnikov. Delegadja ministrstva iinanc opo- zarja občmstvo na sprenKjmbe taksnc taytfe, katere vsebuiesio čl. 5—7 zakona (Y projacunski dvanajstmi za mesec Ju- \\s(g\. Ur. 1." kos 76 Št. '225 iz leta 1922). iyi. d. jc zvisana taksa za vloßc, carin- ske prijave in deklaracije od 2 na 3 D, za Priloge od 0.50 na 1 D, za spričevaia in potrdila, admrnistrativne f>diocbc in Vritožbe od 5 na 10 D, israhie karte in 'domine od 30 na 50 D, za kupne pogocf- be 0 premičninah od \% na 2%, 0 ne- '•premičninah od 5 na 6% in za zakupnc pogodbe od 1% na 2%. Te takse sc pobirajo v zvišanem iznosu izza 1. avs- 1922. Znižana ie in sicer izza 1. juliw 1922 samo talvsa za stave pri šnortnih tekmah od 20% na 10%. Industrijcetn in obrtnlkom, ki uv.,- žajo potrebščine za svoie in-dustržfske in obrtniške potrebe, naznanja tT%. in obrt. j ¦'/bomlca. da se imajo koJJkx>va*! po ob- sto-jecih novih odločbah prošnje za iz- dajanje potrdiJ v svrho carine prostejja uvoza. počenši s I. avsuitom J922: s kolkom za 3 Din in potrdila s kolkam zi. 10 Din. Zbornična taksn dji zna.su ru- cii zanaprej le 5 Din. Serum proti božjasti. Zdravnik dr. William Helan i/. Chicagc je znašcl &e- iimi proii epilepsiji. Pri svojili poizkusih jc rabil zajce. Ko je bival v Berlinu, Je i:apravil 400 poizkusov. od katerih se mu jih je 12% izjalovilo. Pripovedova? jc: »Ce morem dojjnati vzrok-epilepslje, iiiorem liajti tudi zdravilo. Vbrizgal sem zajcem sokrvico iz človeških epl- icptikov. Ti zajci so pokaz;ili. vse sinip- tome človeškega epileptika. iVloji poiz- kiisi so pokazali, da povzroCaio božjast neharmonični žlczni izcedki. Vzel sem serum iz božjastnu^a človeka lev sa vbrizgal v zajce. Cez nekaj üni sein oa- sträTiil vsako žlezo iz zajc^v. zmkl vsc tiste žleze tcr jyh zmešal s krvnim seru- niom. To zmes sem vbr'z^ai bolniku, kiir je imelo jako zadovoliivi» uspehe.« Brezvrednost avstriiske krone. — Sirolvovna skupiua fvornic perila je 06- javila okrožnieo na svo.ie odjemalcc, kjer naznanja, da industrija za izdelo- va-nje perila ne more več prodajati svo- jih izdelkov proti pSačilu v avstrijsklh kronali. Glavna zveza ie vsied tcRa sklenila, da bo od sedaj naprej doloce- vala cene v avstriiskih zlatih kronah, kl se bO'do po kurzu preraCunavalc v av- strijske papirnatc. Prireianje toinboi in srecolavov. GJasom določbe člena 13 0 ustanovitrvt in uredrtvi drž. razTedne loterije (Ur. i. st. 26 ex 1922) je prirejanie loterij in 3z- dajanje srečk izključna pravica drzavc. . Izjemoma s-me minister za kirreiijstvo odobriti prirejanje loterij, torn bo I in s-rc- čplovov društvom za sospodarske ;n tiobrodchie nameue in jih opro.stiti pla- čiia zadevnc takse. Kdo»- brez dovplje- nja niinistra za kmetij^tvo- izdaja srečke- aJi prireja k)terijske iffre, to -fcE^g|o^^rl.inL^fe> ! Ml II 1 Cenj. občinstvu najvljudneje ft • •*• 1 llHnPfl nlslflüi naznaniam> da otvorim s ||nifii7!ff rpnDi UUlllV UlUllUl j »vgustom 1922 v CELJU UUl|ULlb tvIlCl 3 popolnorna novo urejeno a a manufalitiiPiio trgovino v Gosposki ulici štev. 15--------— nasproti gostilne „6suiuf" Nabavil sem si na)t>ol)še tu- in ino2cmsko blago, katcrega bodem po zclo nizkih ccnah prodaja]. Vsakogar lastna korist je, da se preprica o dobri kakovosti blgga in o Wajnizjih cenah. V zalogi imam veliko izbiro moškcga sukna, hlačevine, ševjote za moškc in ienskc oblekc, ženško voJneno in pohvolneno blago v vseh barvah, oksforte, cefirjc» druke, belo ptatno, raziične vrste ženskih robcev, nogavice klote rokavino itd. Raznovrstne potrebioirv za krojače in šivUj« po znižanih cenah. Za toCno, solidno in najcencj?0 P°s^žbo >>m•':;•: : ' ' : 2 odličnitn spoStovanjem F. DobOViČnik, Celje, Gosposka ulica štev. 15. KARQL PAJK CEUE, KRAUA PETRA sESTA Priporoča se c. občinstvu za nakup manufak- turnega in modnega blaga, posebno moškega perila. Vzalogi vse nove sokolske potrebščine. 807 25-3