PETROL časopis družbe Petrol mesecih leta BREZPLAČNO pranje Zaključili so pomemben projekt Petrol SUP • »S 38 ULT • • Hbel B « Si BUDO r5- 6-w oowo ,OWttO AVTOPLIN LPG kazalo 3 uvodnik logistika 3 Dobra poslovna poteza intervju 5 Petrol vedno spoštuje dogovorjeno konferenca 7 Vztrajno loščimo blagovno znamko Petrol 14 kratke novice maloprodaja 22 Po dveh urah poslovanja je bil bencinski servis poln avtomobilov 23 Uspeh je odvisen od vzdušja in odnosov v kolektivu informatika 24 Rezultati projekta »Nadgradnja nadzora v preskrbovalni verigi goriv” - II študenti 27 Delo jim je všeč prima ideja 28 Naši sodelavci so polni dobrih idej g iz unp 3 O Državne ustanove bi morale bolj prisluhniti p red sta vljamo 31 Velika izkušnja Na naslovnici: l/ Komendi so dobili nov bencinski servis črpanje 33 Brez črpanja v globokem morju ne bo šlo 34 Naftna industrija še naprej vrta v velikih globinah 35 Naftna kuga: Sodni postopki trajajo večno potovanje 36 Ararat in vzhodna Turčija 3 9 prišli/odšli Časopis izdaja Petrol d.d. Ljubljana Ureja uredniški odbor: Lidija Bulog, Janez Grošelj, Rajko Muljavec, Jože Smolič • Glavna in odgovorna urednica: Jelka Žmuc Kušar • Oblikovanje: Tomori arhitekti, d.o.o. • Naslov uredništva: Ljubljana, Dunajska 50 • Predsednik uprave: Aleksander Svetelšek • Predsednik nadzornega sveta: Tomaž Kuntarič • Tisk: Schvvarz d.o.o. • Naklada: 2300 izvodov fKalto se razvija delovanje Petrola v drugih državah? Tako kot smo napisali v strategiji, se v Petrolu vsi trgi tudi dejansko enakomerno razvijajo, nihče ni v prednosti niti ni zapostavljen, kar potrjujejo tudi naše aktivnosti. Pomembno je, da so bili rezultati - če govorim o čistem poslovnem izidu v prvem trimesečju na tujih trgih - za 140 odstotkov boljši kot v enakem lanskem obdobju. Naše investicije - s tem ne mislim samo investicij v nepremičninski, v razvojni del, ampak tudi v reorganizacijo in kadrovski del - so v skladu z velikostjo trgov. Postajamo pa na tujih trgih stroškovno učinkovitejši, kar je pomembno za uspešno poslovanje Petrola tako v tujini kot tudi doma. Na Hrvaškem smo letos odprli dva bencinska servisa, pred nedavnim v Šibeniku, kjer se že pogovarjamo o nakupu drugega servisa, zdaj smo tik pred odprtjem novega bencinskega servisa v Zadru, kjer pričakujemo odlične rezultate, in začeli smo graditi bencinski servis v Pazinu. Na Hrvaškem smo naredili še drugi pomembni korak s tem, da smo začeli s plinsko dejavnostjo, ki je za nas v tej državi nova, kupili smo večinski delež v podjetju Jadranplin iz Šibenika, ki se zdaj imenuje Petrol-Jadranplin. Tako smo si zagotovili skladiščne kapacitete, dobavo po železnici ter polnilnico jeklenk in skladišče v bližini Zagreba. S prevzemanjem plinske dejavnosti na Hrvaškem pa bomo še nadaljevali. Tretji pomembni korak na Hrvaškem smo naredili s podpisom pogodbe za najem 35.000 013 rezervoarjev v Pločah, s čimer smo si zagotovili skladišče za blago, ki ga bomo dobavljali po morju, kakor tudi dolgoročno oskrbo tako hrvaškega kot bosanskega trga. Četrti korak je bil storjen z oddajo ponudbe za nakup Crobenza. V Bosni konsolidiramo svoje poslovanje, intenzivno iščemo parcele in upamo, da bomo do konca leta začeli z gradnjo oziroma razvojem novih lokacij. Tudi v Srbiji smo pri investicijah dovolj intenzivni. Kupili smo bencinski servis v Novem Sadu, začeli graditi v Valjevu, najemamo bencinski servis v Beogradu in oddajamo ponudbo za Elp ter vodimo razgovore s številnimi drugimi potencialnimi prodajalci. Lahko rečem, da aktivnosti v Srbiji, kjer bomo morali največ investirati, potekajo v skladu s pričakovanji. Na Kosovu smo že začeli graditi skladišče naftnih derivatov in plina, s čimer dvigamo stopnjo neodvisnosti v nabavi, začeli pa bomo tudi obnavljati oziroma graditi dva bencinska servisa. V Črni gori potekajo intenzivni razgovori z vlado o prihodnjem sodelovanju in upamo, da jih bomo uspešno zaključili ter nadaljevali z investicijami. Dobra poslovna poteza Mariča Lah V Pločah bomo dobili sodobno, tehnološko popolno opremljeno skladišče Pri oskrbi z naftnimi derivati je logistika zelo pomembna. Za Petrol sta v prihodnjem razvojnem obdobju pomembna kakovost blaga in varnost oskrbe, kar velja enako za vse trge, na katerih nastopa. Gre pa za komponento, ki smo jo v Petrolu do zdaj morda nekoliko premalo poudarjali. Letos junija smo začeli aditivirati vsa pogonska goriva na vseh trgih, na katerih nastopamo, razen na Kosovu. Aditiviranje pa pomeni izboljševanje kakovosti goriva, povečevanje izkoristka in na koncu tudi prihranek za kupce. To je zelo pomembna komponenta, a da jo bomo zagotavljali na dolgoročen način, potrebujemo sodobna, tehnološko popolno opremljena skladišča, nad katerimi imamo nadzor tako glede blaga kot tudi nad obratovanjem. Petrol ne vlaga v ta skladišča, izjema je le na Kosovu, kjer druge možnosti nismo našli in kjer imamo 50-odstotnega partnerja, in je situacija zato nekoliko drugačna, medtem ko za ostala skladišča ob Jadranu podpišemo dolgoročno pogodbo, s katero se zavezujemo, da bomo po določeni tarifi najmanj za 15 let (obdobje je možno podaljšati) najeli skladišča. Partner -tokrat gre za Luko Ploče Trgovina, hčerinsko družbo Luke Ploče - pa zgradi terminal za tekoča goriva za specialnega naročnika, za Petrol, ki mu predloži tehnološke rešitve, na katere izdamo soglasje. Tako je naša posebnost na primer v Pločah - ob tem moram dodati, da v tem delu sveta še niso navajeni na take detajle - poseben rezervoar za shranjevanje aditivov (sam terminal bodo uporabljali tudi drugi), pa poseben rezervoar logistika Najprej je bilo potrebno pogodbo še enkrat pregledati skupaj z notarko obenem tudi potratna. S tem, da bomo v Ploče vozili s tankerji blago, namenjeno za oskrbo pripadajočih trgov, bomo zelo fleksibilni za oskrbo predvsem bosanskega trga, Luka Ploče pa nam bo služila tudi za oskrbo Črne gore in dela Srbije. Fleksibilni bomo predvsem zato, ker se bomo prilagajali samo tem trgom. Ko bo zmanjkovalo blaga v skladišču, ga bomo naročili, zdaj moramo voditi zelo sinhronizirano nabavno politiko, ker je potrebno spremljati zaloge v treh skladiščih, v Kopru, Zadru in Pločah, povsod enakomerno prazniti, da lahko isti tanker pripelje blago na vse tri lokacije. To pa je zelo zahtevna in tudi tvegana operacija. Zato smo bili zelo zadovoljni, ko nam je po dolgih letih uspelo doseči dogovor, ki smo ga začeli že leta 2004 ali 2005. Za Petrol je to vsekakor dobra poslovna poteza, ki daje veliko dodano vrednost našemu poslovanju. Praktično pa jo bomo začeli uresničevati čez dve leti, ko bo steklo skozi novo skladišče prvo gorivo. logistično pot ter lahko rečemo, da so izpolnjene vse predpostavke za kakovostno oskrbo. Govorim pa lahko tudi o ekonomskem prihranku, saj bodo v Luko Ploče vozili veliki tankerji, kakršni že zdaj dovažajo blago v Koper, dobavljali pa bodo samo v to skladišče. Danes tanker pripelje najprej v Koper, naloži blago za Luko Ploče, kjer ga razloži, ostanek blaga raztovori v Zadru. To je časovno zamudna operacija, ki je za biogorivo, ki ga bomo dodajali fosilnemu dieselskemu gorivu in poseben rezervoar za biokomponento, namenjeno za bencine. S tem smo se pripravili na evropsko zakonodajo, ki prihaja tudi v ta del Evrope, gre pa za osnovne predpostavke, s katerimi lahko zagotavljamo enako kakovost goriva na vseh trgih. Obenem moremo nadzorovati celotno Po podpisu pogodbe še stisk roke predsednika uprave Petrola Aleksandra Svetelška in direktorja Luke Ploče Trgovina Rajka Barbira Petrol vedno spoštuje dogovorjeno Jelka Kušar Leta 1936 je bil sprejet sklep, da bodo v Pločah gradili pristanišče, delo je steklo tri leta pozneje, pravi razvoj pa so doživeli po drugi svetovni vojni. Skozi leta so nastajale razne spremembe, povezovanje z drugimi podjetji, vzponi in padci, povezani z dogajanji v okolju. Leta 1993 je Luka Ploče postala delniška družba, njeni lastniki pa so Hrvaški sklad za privatizacijo (44,36 odstotka), mali delničarji (38,80 odstotka) in Hrvaški pokojninski sklad (16,84 odstotka). Luka Ploče se ukvarja z raznimi dejavnostmi in uslugami. Usluge daje v morskem prometu in v pristanišču, skladišči razne vrste blaga in opravlja špedicijske posle. Med dejavnostmi so privez in odvez ladij, jaht, ribiških, športnih in drugih čolnov, natovarjanje in pretovarjanje blaga, pa vkrcavanje potnikov. Nekaj več o podjetju in gradnji skladišča za Petrol je pripovedoval kapitan Ivo PAVLOVIČ, glavni direktor Luke Ploče. Kako bi predstavili Luko Ploče, ki je vodilno pristanišče in logistično središče za srednjo Evropo (kakor je zapisano v internetni predstavitvi družbe)? Luka Ploče je po velikosti drugo hrvaško pristanišče, vendar sem prepričan, da bo po prometu kmalu pristala na prvem mestu. Zlasti pri prometu suhega tovora, kjer je največ razsutega tovora. Luka Ploče je umeščena nekje na sredini Jadrana, med Splitom in Dubrovnikom, njeno zaledje sta Bosna in Hercegovina in velik del srbskega trga, pa tudi vzhodni del Madžarske, Slovaške, Ukrajine in drugih. Poleg tega upamo, da bodo kmalu stekla dela za prihodnji Vc koridor. Alije na Jadranu dovolj takih pristanišč, kot je v Pločah? Obstaja konkurenca ali med seboj sodelujete? Obstaja tako konkurenca kot sodelovanje. Konkurenčnost je odvisna od tega, odkod prihaja blago, končno smo vsi na določen način konkurenti na trgu srednje Evrope, a v našem bližnjem zaledju, konkretneje, v Bosni in Hercegovini, za Luko Ploče ni konkurence. Tako je verjetno tudi v Sloveniji. Koper gotovo nima konkurence v Sloveniji, ali v delu Avstrije in Madžarske, na bolj oddaljenih trgih pa si konkurirajo tako Trst kot Koper in Reka in celo mi - vsaj pri nekaterih vrstah blaga in določenih destinacijah. Končno komitenta zanima skupna cena in kakovost usluge, tako naša cena kot cena železnice, kajti blago mora s točke na točko pripeljati pod najboljšimi pogoji. Če bo to dosegel prek vaše prometne poti, boste gotovo vi dobili pogodbo. Ali močno občutite sedanji gospodarski položaj v svetu? Rekel bi, da je bilo leto 2009 zelo slabo, saj je promet padel za 45 odstotkov. Naše glavno tržišče je tržišče Bosne in Hercegovine, in tam gre za blago velikih mednarodnih družb, torej proizvajalcev železa, cementa, koksa, , ki so prvi občutili padec industrijske proizvodnje v svetu, zato je tudi padlo pretovarjanje v našem pristanišču. Letošnje leto je leto okrevanja, ne občutimo problemov v smislu padca industrijske proizvodnje na Hrvaškem, ker v glavnem delamo za tuje tržišče. Zato je letošnje leto boljše, nekako med letom 2008, ki je bilo rekordno dobro in letom 2009, ki je bilo rekordno slabo. Ste vedno zasedeni, imate stalne najemnike ali občasne? To je odvisno od vrste blaga, a v glavnem imamo stalne komitente, stalne kupce. Zdaj boste za Petrol gradili skladišče po njegovih zahtevah in njegovih tehnoloških standardih. Ali so ti standardi in zahteve drugačni od ostalih? Standardi so taki, kakor danes vladajo v svetu in tudi v Evropski uniji, in so najvišji možni standardi, na primer dvojne stene, plavajoče strehe, kjer je izhlapevanje minimalno ali ga skoraj ni. Terminal bo torej grajen po najvišjih tehnoloških standardih, ki veljajo danes v Evropi. V posebnem rezervoarju bodo biogoriva za dieselsko gorivo, v drugem aditivi, v tretjem biokomponenta za bencine. In brala sem, da običajno ni tako. Do zdaj nismo imeli takih izkušenj, vendar izpolnjujemo želje svojih strank in mislim, da je Petrol veliko bližje svetovnemu trgu, veliko bolje pozna dogajanje v svetu in kar zadeva tehnologijo, bomo vsekakor spoštovali njegove zahteve. Zato bo vse pravilno narejeno, vse bo po najvišjih tehnoloških standardih in bioblago bo v posebnih rezervoarjih, kakor tudi mora biti. Ali boste za gradnjo potrebovali posebno tehnologijo? Na Hrvaškem, pa tudi drugod po svetu, so podjetja, ki opravljajo tako delo, ter delajo na Hrvaškem in drugod na osnovi mednarodnih tenderjev in uporabljajo najboljšo možno tehnologijo. Morda je zanimivo, da je projektant, ki je naredil projekt za ta terminal, delal že za koprsko pristanišče, tudi za Petrol, že prej za Istrabenz, veliko dela tudi v tujini, zato je to človek, ki je že doslej uporabljal mednarodne standarde in tak bo tudi terminal v Pločah. Bi smeli reči, daje to tudi nekakšna šola za vaše graditelje? Na neki način je, čeprav naši graditelji veliko delajo v tujini, na primer Montmontaža dela v Libiji, v Alžiru, pred nedavnim je veliko delala na področju utekočinjenega naftnega plina, terminal za propan butan, za katerega je tehnologija celo nekaj večja. To se pravi, nekatera hrvaška podjetja imajo izkušnje, a končno to niti ni bistveno, to bo mednarodni tender in bodo izpolnjeni pogoji, pa naj bi delalo hrvaško ali tuje podjetje. Koliko ljudi boste zaposlili v skladišču? Ali bodo potrebni predvsem delavci ali tudi strokovnjaki? To so multifunkcionalni delavci, ki so istočasno delavci, pa strokovnjaki za ta del posla in gasilci. Vse to opravljajo isti ljudje. Vsi so obiskovali potrebne šole in opravili ateste za vse možne vrste dela, ki ga je potrebno opravljati v terminalu, zato lahko zaposlujemo minimalno število ljudi. Ne najemamo posebej gasilcev, posebej delavcev, posebej strokovnjakov, temveč ljudi, ki so vse troje. Kako ste do zdaj sodelovali s Petrolom in kaj pričakujete v prihodnje? Odgovoril bom na drugo vprašanje. Pričakujem, da bomo sodelovali kot do zdaj. Mislim, da je Petrol podjetje, s katerim Luka Ploče ni nikdar imela nobenega problema, niti pri pretovarjanju niti pri najemanju ladij. Petrol je visoko profesionalna družba v vsakem pogledu. Naftne družbe so velike in močne, a mislim, da je Petrol, kar zadeva urejenost poslovanja in profesionalnost, tudi med njimi v prvi skupini. Pogodba je posledica tistega, kar smo delali v preteklosti. Sicer pa tudi če nekaj ni podpisano, lahko Petrolu vedno verjamemo, da bo narejeno. Vedno spoštuje tisto, kar smo se dogovorili in v tem pogledu je izredno dobra družba. Vztrajno loščimo blagovno znamko Petrol Poslovanje v prvih šestih mesecih leta je za nami, rezultati so zbrani in v grobem ocenjeni, tako da jih je uprava lahko predstavila na polletni konferenci. Aleksander Svetelšek Doseganje poslovnih ciljev skupine Petrol Najprej ocena na pogled, ki pravi, da smo poslovali dobro, da smo veliko naredili, da vztrajno izboljšujemo Petrol, vztrajno se širimo, vztrajno se razvijamo in vztrajno loščimo blagovno znamko, ki ji pravimo Petrol in nam vsem veliko pomeni. Res je, da prihajajo dopusti, a vsak dan, vsak teden ali mesec, ko nismo pri kupcu, ko ni kupec pri nas, je izgubljen. Zato se vsi skupaj potrudimo, da bo tudi drugi del leta tako uspešen, kot je bil prvi. Gospodarsko okolje Najprej beseda o gospodarskem okolju, v katerem poslujemo. Letos pričakujemo postopno oživljanje gospodarske rasti. Vendar moje osebno mnenje ni posebno optimistično. Pričakujem, da bo leto 2010 zahtevno, prav tako tudi leto 2011, da bo gospodarsko oživljanje zelo počasno, in da nas čaka nov val stečajev - tudi tam, kjer so naše stranke. Zato moramo biti še zelo previdni. Vlada bo nadaljevala z visoko ravnijo trošarin, saj je eden njenih rednih prilivov, dvige trošarin smemo pričakovati tudi v prihodnje, kar pomeni nekonkurenčnost v primerjavi s tujimi trgi, padec prodaje v tranzitnem prometu, slabo finančno disciplino ter manj investicij in obnove cestne infrastrukture. Nekatera naša gradbena podjetja se uspešno bojujejo s krizo, a uspešna so zato, ker poslujejo zunaj Slovenije, in vložiti bomo morali velike napore, da bomo kot Petrol, ki je prisoten na večini teh trgov, tudi v prihodnje z njimi dobro poslovali. Upamo, da bo vlada uspela pognati, zagnati in uresničiti velike projekte, ki jih načrtuje, saj se bo to pozitivno odražalo na naše poslovanje. Ključni kazalci Naftno-trgovska dejavnost Naftno-trgovska dejavnost je dosegla za 4 odstotke višjo prodajo, kot smo načrtovali. Kar je preprosto rečeno - uspeh. Prodaja trgovskega blaga skupine Petrol je glede na plan porasla za 6 odstotkov. Kar je preprosto rečeno - uspeh. Število bencinskih servisov skupine Petrol se je povečalo, saj smo uspeli zgraditi nove objekte, druge pa pridobiti. Sredi julija smo kar istega dne odprli dva nova bencinska servisa, v Ljubljani na Litijski cesti in v Komendi. Zdaj gradimo v Lormanju. Prepričani smo, da imamo toliko parcel, da bo dovolj dela v letu 2orrin2or2, projekti pa so že pripravljeni. Pomembno je, da se je investicijska vloga Petrola spet močno aktivirala, še bolj pomembno pa je to, da se to dogaja na vseh področjih delovanja Petrola in v vseh državah, v katerih nastopa. Naftno - trgovska dejavnost slovenski trg 19% Energetska dejavnost in ostalo 35% Naftno - trgovska dejavnost trqi JV Evrope 46% Struktura investiranih sredstev Odprli smo dva nova bencinska servisa na Hrvaškem in enega v Sloveniji, v kratkem pričakujemo odpiranje v Zadru, v Srbiji pa v Valjevu, v Novem Sadu bo prenovljen bencinski servis, ki smo ga kupili. Pripravljamo cenovno optimizacijo gradnje in intenzivno prenavljanje bencinskih servisov, s čimer bomo nadaljevali do konca leta tako v Sloveniji kot v drugih državah. Širili bomo število prodajnih mest za utekočinjen naftni plin. Pri trgovskem blagu je že nekaj novosti, prihajajo pa tudi pri marketingu. Točka, v kateri smo najmanj naredili, je stroškovna optimizacija poslovanja. Stroški so vedno problem in nezložljivo jedro, ki močno poči v vsakem podjetju. Toda obenem nam lahko služi za merilo. Če podjetje obvladuje stroške, če jih zna znižati, to pomeni, da je vrhunsko organizirano, da je plastično, elastično, hitro, pomeni, da se ljudje med seboj razumejo in da razumejo posel. Zato so stroški pomembni. Ne samo zaradi rezultata, ampak zato, ker pomenijo notranjo moč podjetja. Podjetja, ki obvladujejo stroške, so nepremagljiva. To je gotovo točka, v kateri imamo delen uspeh, in točka, na kateri bomo v prihodnje še veliko delali, in predvsem od vodilnih pričakujem predloge in njihovo uresničitev. Energetska dejavnost Prodaja UNP je 4 odstotke pod planom, prodaja zemeljskega plina je 7 odstotkov nad planom - čemur lahko rečemo uspeh. Pri aktivnostih energetskega področja je najbolj pomembno, da smo začeli z novo dejavnostjo na Hrvaškem, s plinom, da bomo s tem nadaljevali in ne bomo nastopali samo na bencinskih servisih, ampak imamo v sosednji državi že dve dejavnosti. Omeniti velja nakup ostalega deleža v družbi Ogrevanje Piran. Vse to pa kaže, da Petrol v sedanjih trdih časih investira - investira povsod in v vse dejavnosti. In če stroški kažejo notranjo moč podjetja, kažejo investicije zunanjo moč. Po dejavnostih so razporejene tako, kakor smo načrtovali oziroma v enakih okvirih. Finančni rezultati Skupina Petrol je v prvem polletju 2oro dosegla čisti poslovni izid v višini 22 milijonov evrov, kar je 20 odstotkov več, kot smo načrtovali, in r 5 7 odstotkov več, kot v prvem polletju 2009. In tudi temu lahko rečemo - uspeh. Naš uspeh, na katerega smo lahko ponosni. Pomembno pa je še nekaj drugega. Uprava bo 31. avgusta zaključila prvo leto svojega mandata. Rad bi se že zdaj zahvalil za to leto, vem, da ni bilo lahko, a tudi upravi ni bilo lahko. Rezultat pa kaže, da smemo biti mirni, da so bile odločitve uprave pravilne, in da so bile vaše odločitve pravilne, predvsem pa, da vsi znamo opravljati posel, da ni boljšega, kot je Petrol. Dobri pa smo zato, ker se zavedamo, da nismo dovolj dobri, in da moramo biti prihodnje leto še boljši. Roman Dobnikar Prodaja in marketing Trg v Sloveniji in jugovzhodni Evropi Če govorim o trgu v Sloveniji, moram omeniti njegovo majhnost in zrelost panoge, pa tudi okrevanje gospodarstva, ki ga vsi pričakujemo, nadaljevanje trošarinske politike, dodatne davke, tudi odliv kupcev na sosednje trge. Bojimo se, da bi ljudje videli v Sloveniji drago državo, a tega si ne smemo dovoliti, vendar to ni le Petrolova naloga, temveč naloga vseh, ki lahko vplivamo na to, da bo Slovenija uspešna na vseh področjih, s čimer bo tudi Petrol uspešno deloval. Na trgih jugovzhodne Evrope pa vidimo največ možnosti za razvoj in širitev poslovanja. Doseganje planov V prvem polletju smo dosegli zelo dobre rezultate. Pri motornih bencinih in dieselskem gorivu smo 3 odstotke nad planom, pri samih motornih bencinih sicer nekoliko pod planom, zato pa smo pri dieselskem gorivu plan presegli kar za 5 odstotkov. Pri kurilnem olju EL smo plan presegli za r4 odstotnih točk, kar pomeni, da smo pri prodaji nafte in proizvodov iz nafte dosegli indeks 104. Prodaja nafte in proizvodov iz nafte v Sloveniji je bila še boljša, saj smo bili le za odstotno točko pod planom, prepričan pa sem, da bomo do konca leta plan presegli. Pri prodaji motornih bencinov smo plan dosegli 96-odstotno, pri dieselskem gorivu smo na ravni planiranega, pri kurilnem olju EL za 14 odstotnih točk nad planom, pri ostalem blagu pa smo le nekaj pod planom. To pomeni, da je celotna prodaja za 2 odstotni točki nad planom. Na jugovzhodnih trgih je struktura nekoliko drugačna. Prodaja motornih bencinov je bila za 3 odstotne točke pod planom, dieselskega goriva za 3 odstotne točke nad planom, enako tudi kurilno olje EL, ostalo blago pa za 2 odstotni točki. To pomeni, da je bila prodaja nafte in proizvodov iz nafte za odstotno točko nad planom. Trgovanje na območju EU pomeni neposredno transferno prodajo na nove trge. O doseganju plana ne morem govoriti, ker ga nismo znali postaviti, saj preprosto rastemo kot na vseh trgih. Najboljši rezultat smo imeli v Petrolu d.d.. Motorni bencini so dosegli indeks 203, dieselsko gorivo ro8, kurilno olje EL celo 123, čeprav je trg povsem zrel. Indeks skupne prodaje znaša 107. DAS in OTB Pri prodaji avtomateriala v skupini Petrol nismo dosegli plana, prav tako pri prehrambnem blagu in galanteriji. Pri tobačnih izdelkih smo za 2 odstotni točki nad planom, pri loteriji, kuponih, karticah, vinjetah za r8 točk, kar pomeni, da smo dobro izkoristili priložnost. V celoti smo plan prodaje presegli za 5 odstotnih točk, ostalo trgovsko blago celo za 30. Skupna prodaja DAS in OTB je dosegla indeks ro6. V Sloveniji so rezultati še boljši in prodaja v naši državi je zaenkrat ključna, kar moramo spremeniti. Struktura je premočno vpeta v Slovenijo, jugovzhodni trgi morajo dosegati večji delež, da bomo pravilo 80:20 porušili v korist jugovzhodnih trgov. Pri avtomaterialu bijemo težak boj, določiti moramo, kaj naj prodajamo, saj vidimo, da je potrebna osvežitev, nova pot. Pri prehrambnem blagu vidimo možnost za rast in bomo zagotovo dosegli plan. Toda polletje je bilo zelo težko, glavni razlog pa moramo iskati v vremenu. Indeks pri galanteriji je bil 97, pri tobačnih izdelkih smo plan presegli za 4 indeksne točke, pri loteriji za 29. Tako je indeks celotne prodaje DAS znašal ro8, OTB celo 227, kar v celoti pomeni 8 odstotkov nad planom. Na jugovzhodnih trgih je možnost za rast večja. v mio EUR 250 ---------------- 204,9 193,3 : ^ 184,8 17,1470 14,5928 170,2554 176,1821 190,9801 i 1-6 2009 I plan 1-6 2010 1-6 2010 ■ trg Slovenije in EU M JVE trgi Prodaja trgovskega blaga Avtomaterial še vedno dobro prodajajo, pri njih se dogaja zdaj to, kar smo mi že doživljali, zato moramo vse izkušnje z domačega trga prenašati na jugovzhodne trge. Pri prehrambnem blagu je rezultat slab, saj je indeks komaj 65, in ga moramo bistveno popraviti. Prav tako pri galanteriji in tobačnih izdelkih ter loteriji in karticah. Indeks celotne skupine znaša 8r oziroma 20 odstotkov pod planom. V Petrolu d.d. so vsi rezultati boljši. Pri avtomaterialu je potrebna redefinicija, pri prehrambnem blagu bomo plan dosegli. Rezultati, o katerih govorim, veljajo za 6 mesecev, za zadnja 2 meseca so izrazito boljši. Indeks DAS je dosegel 108 točk, prav tako DAS in OTB skupaj. Načrti Za doseganje in preseganje ciljev bomo širili dobro poslovno prakso na vse trge. Vendar ne le iz Slovenije na tuje trge, kajti nekaj dobrih idej smo dobili tudi na jugovzhodnih trgih in jih bomo prenesli v Slovenijo. Pripravljamo se na rast in skrbno preučujemo, kje bomo gradili, da bomo z investicijsko aktivnostjo dosegli plane. Zgradili smo 4 nove bencinske servise, povsem smo prenovili 2 trgovini, širimo mrežo barov in pripravljamo nov koncept, obnavljamo avtopralnice. Kupce pogosteje obiskujemo, veleprodaja in maloprodaja tesno sodelujeta in dosegata dobre rezultate. Uvajamo nove prodajne programe, lojalne proizvode, odzivi na naše delo so izjemni, Petrol pa je tudi na tem področju pripravljen na novo zgodbo. To smo že dokazali, čeprav je bilo nekaj dvomov, zdaj pa smo lahko zadovoljni, saj je Petrol pripravljen na spremenjen asortiment prodaje. Ne smemo pa podirati tistega, kar je najbolje urejeno. Korporativna kampanja Petrola je bila zelo dobro sprejeta, tudi goriva smo umestili tja, kamor sodijo, v celostno oglaševanje. Pospešujemo prodajo avtoplina, promoviramo lastno blagovno znamko, v prihodnjem polletju bomo doživeli intenzivnost na energetskem segmentu, kar bomo tudi marketinško podprli. Veliko sodelujemo s TRKV, kjer bomo z marketingom pospešili novo kakovost goriv. Pred nami je optimizacija zalog in dobaviteljev, dobro sodelovanje z logistiko in nabavo, kjer zmanjšujemo stroške in povečujemo obrate zalog, aktivno obvladujemo terjatve. Petrol postavljamo na varno stran prodaje, kar pomeni, da bomo zanjo dobili korektno plačilo. Odločili smo se za nov pristop do naftnih kartic, pripravljamo Petrolov klub, pripravili bomo novo Petrolovo kartico, kjer bomo vse akcije kanalizirali v en sam klub, vsak kupec bo lahko deležen naše pozornosti in ugodnosti, če bo iz anonimnega kupca stopil v klub Petrolovih zvestih kupcev. Mariča Lah IMabava in logistika Doseženi cilji Naš osrednji cilj pri nabavi naftnih derivatoiv je bil, da je vsaka metrična tona nabavljenega naftnega derivata za 2 dolarja cenejša. Rezultat smo presegli za 7 indeksnih točk, v letošnjem letu beležimo 2,15 dolarja prihranka pri metrični toni. Za naše delo v drugem polletju je pomembno, da je premier Pahor naročil, naj preučijo pravilnost dosedanje trošarinske politike. Za ta korak se je odločil, ker Sloveniji grozi rast inflacijskega indeksa. Tako se bodo v prihodnjem obdobju zadeve pri trošarinski politiki morda nekoliko stabilizirale in nam zagotovile dodatne možnosti predvsem za prodajo na obmejnem območju. Omenim naj tudi, da se že vse drugo četrtletje trudimo, da bi argumentirali dvig trgovske marže pri gorivih. Še vedno izhajamo iz ugotovitve dr. Mencingerja, da je naša marža na ravni leta 2005, a smo zaradi zahtev EU vložili veliko vsoto sredstev za prihodnjih 10 let, kar danes zajeda osnovno življenjsko komponento za preživetje Petrola. Drugi cilj je izboljšanje nabavnih pogojev za trgovsko blago za 7 odstotkov in podaljšanje plačilnega roka za 20 dni, vse v primerjavi z letom 2009. 7 odstotkov predstavlja v letnem prihranku 3,2 milijona evrov. Do 30. junija smo že prihranili 2 milijona. Cilj ni izpolnjen v celoti, vendar naše aktivnosti peljejo k temu. Za koliko smo v povprečju podaljšali plačilne roke, bi težko ocenila, ker smo sledili dodatnemu cilju - za nekaj skupin blaga smo se z dobavitelji uspeli dogovoriti, da jih bomo dobili v konsignacijo. Tretji cilj je izjemno zahteven in kompleksen, gre pa za izdelavo in implementacijo nabavno-logističnega modela predvsem za hrvaški, delno tudi za bosanski trg. To pomeni, da za vsako oskrbo bencinskega servisa kombiniramo transportni in nabavni strošek ter poskušamo vsako prodajno mesto na obeh trgih oskrbeti ob najnižjih možnih stroških. Pri tem bi morali letos prihraniti 700 tisoč evrov v celotni oskrbi, trenutna realizacija je 70 tisoč evrov. V letošnjem prvem četrtletju nam zaradi nerazumevanja in neakceptiranja modela ni vedno uspelo prepričati odvisnih družb, od kod se je potrebno oskrbovati in so stroški oskrbe celo porasli. V drugem četrtletju smo se miselno nekako ujeli, trend in tendenca kažeta, da bo prihranek 700 tisoč evrov uresničen povprečno 70- do 8o-odstotno. Četrti cilj je znižanje stroškov primarne logistike pri gorivih in kosovnem blagu. Tarifa na enoto mere bo v letu 2010 za 4,5 odstotka nižja kot v letu 2009. Ta cilj smo v pogajanjih s prevozniki že konec lanskega leta v celoti dosegli. In še več. 1,8 odstotka prihranka pri celotnem transportnem strošku smo dosegli z optimizacijo oskrbe bencinskih servisov. Tudi pri kosovnem blagu je bil cilj, da tarifo v evrih na kilometer v primerjavi z lanskim letom zmanjšamo za 7 odstotkov. Dejansko smo dosegli za 23 odstotkov nižjo tarifo za prevoz kosovnega blaga v Sloveniji, in za 13 odstotkov nižje transportne stroške pri gorivih in kosovnem blagu kot v enakem lanskem obdobju, kar pomeni okrog 200.000 evrov. 1.200 229 882 + 4% 1.025 1.070 255 258 770 811 o i----------------------------------1---------------------------------1--------------------- 1-6 2009 plan 1-6 2010 1-6 2010 ■ trg Slovenije in EU BJVE trgi Prodaja proizvodov iz nafte Znesek bi mogel biti še nekoliko višji, če bi vse dobave iz našega distribucijskega centra v Zalogu potekale po vnaprej določenih prevoznih poteh, vendar nam to letos še ni uspelo. Zato bomo morali s sodelavci iz prodaje vložiti dodatne napore, predvsem pri blagu, ki ga dovažamo na bencinske servise na osnovi razdelilnikov. Tudi to blago bomo morali vnesti v redne smeri prevoza. Peti cilj je znižanje zalog goriv. Na letni ravni naj bi se na bencinskih servisih zmanjšale za en dan in cilj smo dosegli nekako do polovice, do konca leta ga bomo v celoti. Tudi v skladiščih bi morali znižati zaloge za en dan, vendar smo cilj presegli, saj so manjše za dva dni. Pri trgovskem blagu smo si kot polletni plan zastavili za cilj 750.000 evrov, dejansko smo dosegli 1,5 milijona evra, kar pomeni nižja sredstva, vezana v zalogah, vendar nas tudi tu čaka še veliko dela, ker moramo za vsako skupino kosovnega blaga postaviti najugodnejši koeficient obračanja zalog. Aktivnosti v tretjem četrtletju V nabavno logistični model bomo morali vnesti še nekaj popravkov, zato ga natančno spremljamo in sproti vnesemo vse korekcije. Število dobaviteljev - predvsem kosovnega blaga, pa tudi maziv in avtomotivov - je preveliko, kar je tudi potratno. Zato bomo zlasti dobavitelje iz skupine C, D in delno tudi B analizirali v dveh smereh. Najprej bomo zmanjševali število dobaviteljev, program za to aktivnost je pripravljen, potem bomo ponovno analizirali ustreznost proizvodov in dobaviteljev. Naslednja aktivnost je poenotenje transportnih pogodb. Sodelavci iz logistike so jih na Hrvaškem in v Bosni poenotili na standard Slovenije, zdaj nas čakajo še ostali trgi. Peta aktivnost je zelo zahtevna, gre pa za biogoriva tako na slovenskem trgu, kjer moramo povečati vsebnost biogoriva v fosilnih gorivih, kot tudi za pripravo poslovnega načrta za hrvaški trg, kjer je vlada odprla to poglavje pri pogajanjih za vstop v EU in ga želi še letos zapreti, pripravljajo pa tudi zakonodajo za vračanje trošarin. To pomeni za nas posebne priprave na to, kako bomo v okviru obstoječe logistike plasirali v letošnjem letu na hrvaški trg tudi biogoriva. Med projekti, ki jih izvajamo, je optimizacija poslovanja skladiščno-distribucijskega centra v Zalogu. Z zunanjim izvajalcem smo začeli pripravljati projekt, ki ga bomo zaključili v mesecu in pol. Nato bomo implementirali ugotovitve in zaključke, s čimer želimo povečati produktivnost na zaposlenega, ki je že danes za 5 odstotkov višja, skrajšati notranje logistične poti, optimalno skladiščiti skupine blaga, ki se hitreje obračajo in zagotoviti, da bo kapaciteta skladišča v Zalogu zadoščala vsaj še za 5 let. Osrednji projekt v letošnjem letu so bile skladiščne kapacitete ob Jadranu. 50 odstotkov cilja je že uresničenih - podpisali smo notarski zapis pogodbe za najem 30.000 m3 rezervoarskega prostora v Pločah z lastnikom in odvisno družbo, ki bo investitor. Skladišče bo grajeno po Petrolovih zahtevah in tehnoloških standardih z izdvojenimi kapacitetami za biokomponente in za adtiviranje. To bo zaokrožena enota Petrolovega skladišča v okviru večjega terminala. Skladišče naj bi bilo zgrajeno v 2 letih, iz njega naj bi oskrbovali predvsem trg Bosne, Črne gore in lahko tudi del Srbije. Na Kosovu že gradimo skladišče, naši sodelavci se bodo začeli pogovarjati v Solunu, od koder bomo za to skladišče dobivali blago. Jeseni nas čakata še dve aktivnosti. Aktivnost za pridobitev skladišča v okolici Zadra in iskanje prave lokacije za skladišče naftnih derivatov za oskrbo srbskega trga. Povsod pa želimo skladiščiti tudi plin. Rok Vodnik Energetika Doseženi cilji Prvi cilj, ki smo si ga postavili, je bil povečati prodajo plina in povišati njegovo dobičkonosnost. Skozi to smo si zastavili kazalce, vsi presegajo lansko leto, vsi pa ne presegajo plana. Dosegamo večjo prodajo zemeljskega plina, kot smo načrtovali, manj uspešni smo pri utekočinjenem naftnem plinu, kjer nismo uspeli doseči zastavljenih ciljev niti pri postavitvi plinohramov niti pri marži za jeklenke. Znotraj pogajanj z Istrabenz plini smo dobili novo jeklenko, ki jo bomo po r. septembru imeli na bencinskih servisih, in na njej bo bolje predstavljena Petrolova blagovna znamka. Uspeli smo povečati maržo pri distribuciji zemeljskega plina in to je uspeh, ki povečuje učinkovitost naših koncesij. Prodaja UNP je nižja predvsem pri jeklenkah, uspešna pa je prodaja avtoplina v Sloveniji. Eden od ciljev, ki smo si jih zastavili, je postavitev logistike za UNP, s čimer sledimo intenzivnemu povečevanju števila bencinskih servisov, obvladujemo večji del verige pri dobavi in s tem povečujemo maržo celotnega posla. V tem okviru smo na Hrvaškem vstopili v družbo Jadranplin, 22,4750 1-6 2010 Prodaja utekočinjenega naftnega plina v kateri smo prevzeli sr-odstotni delež, s čimer smo dobili r.ooo 1T13 skladišč, uvozno dovoljenje za UNP na Hrvaško in polnilnico jeklenk. Dosegli smo višje rabate pri avtoplinu - v primerjavi z lanskim letom so se povišali za 28 odstotkov. V Srbiji smo si zastavili za cilj, da bomo povečali prodajo zemeljskega plina za 2,000.000 m3, in pričakujemo, da ga bomo dosegli do konca leta. Drugi cilj je bil razvoj celovite ponudbe energentov in ostalih proizvodov in storitev vključno z učinkovito rabo energije. Najbolj intenzivno delamo na področju prodaje elektrike, ki smo jo že ponudili zaposlenim v Petrolu, kakor tudi na določenih območjih, kjer imamo koncesije zemeljskega plina, jeseni nameravamo ta proizvod še bolj intenzivno tržiti. Pripravili smo paketno ponudbo, postavljamo prepoznavnost Petrola kot „središča energije”, kar pomeni, da kupec dobi na istem mestu vse vrste energije, ki jih potrebuje. Pripravili smo novo ponudbo toplotnih črpalk za učinkovito rabo energije, Za cilj smo si tudi zastavili, da bomo povečali obseg delovanja v okoljski dejavnosti, kjer gre predvsem za infrastrukturne objekte. Zdaj intenzivno pripravljamo več projektov, tako na bioplinamah kot na projektih za predelavo odpadkov, na čistilnih napravah. Čistilno napravo imamo že v Sežani, Murski Soboti in Mežici, in skozi optimizacijo celotnega področja smo dosegli dobre rezultate in povečujemo tako EBITDA kot dodano vrednost na zaposlenega skozi višje prihodke in nižje stroške. Prihodke smo povečali za 2 odstotka, stroške znižali za 3 odstotke. Četrti cilj je bil povečati proizvodnjo ter prodajo električne energije in toplote. Aktivno smo se vključili v nov proizvod, toploto, nov pa predvsem tedaj, ko govorimo o sistemih daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Tako smo dobili koncesijo v občini Ribnica, podpisali koncesijsko pogodbo, pridobili gradbeno dovoljenje, oddali smo vlogo za nepovratna sredstva, saj država to subvencionira do 30 odstotkov investicije, julija smo začeli graditi, dela bodo zaključena oktobra in v zimski sezoni bomo že ogrevali občino Ribnica. Naš cilj je, da še letos dobimo dodaten projekt, na splošno pa želimo dobiti po dva taka projekta na leto. Načrtovali smo tudi novo koncesijo za ogrevanje in zemeljski plin v občini Piran, ki smo jo tudi dobili. Postali smo roo-odstoten lastnik družbe Ogrevanje Piran. Načrtovali smo postavitev 2 megavatov kogeneracije, soproizvodnje toplote in elektrike. Gradimo kogeneracijo 1,4 MW v okviru Petrola Energetike oziroma Toplarne Hrastnik. Oktobra bo otvoritev, v zimski sezoni bomo polno obratovali. Podpisali smo pogodbo z Uniorjem za kogeneracijo 625 kw in za gradnjo kogeneracije moči 4,2 MW smo ustanovili podjetje Soenergetika, konzorcij, v katerem nastopajo štirje partnerji, vsak s četrtinskim deležem - HSE, Domplan, Elektro Gorenjska in Petrol. Vstopamo na novo področje mikrokogeneracij, ki jih lahko vodimo v šolah, občinah, objektih, ki imajo dovolj veliko potrebo po toploti. Dobili smo štiri pogodbe za postavitev 30 kw mikrokogeneracij v šolah in verjamemo, da bo cilj - 5 mikrokogeneracij do konca leta - dosežen. Poleg tega je bil cilj postaviti 5 kotlovnic na zemeljski plin v okviru Petrolovih koncesij, namen pa je bil predvsem povečati prodajo zemeljskega plina in podpisali smo pogodbe za 5 kotlovnic v občini Tržič. Naj na koncu povem, da področje energetike v okviru Petrola pridobiva pomen - letos je bilo 35 odstotkov sredstev vloženih v energetiko, Petrol postaja prek nje bolj prepoznaven kot energetska družba, rezultati pa dokazujejo, da je usmeritev prava. Indeksi iz prvega polletja so zelo dobri in so plod povečane prodaje, novih projektov in nižjih stroškov. Čisti poslovni izid smo presegli v primerjavi z lanskim letom za 38 odstotkov, EBIDTA za 22 odstotkov, dodano vrednost za 29 odstotkov, stroške materiala in storitev smo uspeli znižati za 7 odstotkov. Prihodnje aktivnost V prihodnjem polletju nameravamo kupiti še družbo za skladiščenje UNP v slavonskem delu Hrvaške, sledi zaključek gradnje distribucijskega omrežja za zemeljski plin v Pečincih, v Vojvodini se dogovarjamo o prevzemu manjših koncesij za zemeljski plin. Želimo dobiti dva nova projekta na področju kogeneracij, pridobiti dodatne koncesije za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, dva projekta na področju okoljskih rešitev, sledi razvoj novih proizvodov na področju energetskih rešitev, predvsem pri ponudbi lesne biomase ter postavitev fotovoltaičnih elektrarn na r8 bencinskih servisih. Janez Živko Finance, računovodstvo, kontroling, pravno področje in informatika Področje financ V sedanjih težkih gospodarskih časih nikdar ne vemo, kaj se dogaja z velikimi kupci. Gradbeniki in prevozniki so trenutno med podjetji, ki so v najslabšem položaju, in dejansko ne bo presenetljivo, če nas bo oplazil še kakšen val propadov. Zlasti če bo kateri od velikih gradbenikov odšel v stečaj, bo to potegnilo v težave vsaj še tisoč naših manjših kupcev. V tem pogledu se intenzivno posvečamo omejevanju tveganja neplačil svojih kupcev. Področje financ je uspelo povečati obseg zavarovanja terjatev s podpisom pogodbe s SID, najprej za slovenske kupce, v prihodnje bo to možno prenesti tudi na tuje trge. Taka varnost sicer zahteva investicijo v premijo, vendar menim, da je v teh časih ekonomsko upravičena. V prvi polovici leta smo izvedli prvi del refinanciranja skupine Petrol in dosegli pomembno znižanje stroškov dolgoročnega financiranja. Drugi del nas čaka do konca poslovnega leta in tudi v tem krogu si obetamo dodatno znižanje obrestnih mer. Verjamem, da nam bo to na osnovi dobrih poslovnih rezultatov in pozitivne krepitve finančne stabilnosti skupine Petrol tudi uspelo. Sicer pa čaka področje financ še precej dela. Aktivno smo posegli v optimiranje stroškov kartičnega poslovanja, ki nas ob zvišanju cen naftnih derivatov na trgu dodatno obremenjuje. Cene teh storitev so namreč odstotkovno vezane, marža na liter pa je fiksna. Računovodstvo in kontroling Obe področji sta svoje delo opravili profesionalno, korektno in natančno. Računovodstvo je vse svoje aktivnosti izvajalo pravočasno in v skladu z vsemi standardi in zakonodajo, po drugi strani se je aktivno vključevalo v vpeljavo novih podjetij v Petrolov sistem. Pomembno je tudi to, da smo bili zelo aktivni pri racionalizaciji poslovanja, kar se bo posebej odrazilo prihodnje leto. Letos bo več sodelavcev odšlo v pokoj, organizacijo dela pa pripravljamo tako, da ne bomo potrebovali novih ljudi. To pomeni, da se bo produktivnost dela v računovodstvu povečala za kar 20 odstotkov. V področju kontrolinga so vse analitične in planske aktivnosti, poročanje, zagotavljanje informacij managementu, kakor tudi zunanjim organom pravočasno in pravilno izvajali. Veliko aktivnosti je bilo tudi na področju ekonomike, kjer je veliko storjenega, čeprav je ekipa dokaj majhna. Pravna služba V prejšnjem četrtletju smo zamenjali odvetniško pisarno oziroma ne sodelujemo več le z eno samo, temveč s 4 pravnimi pisarnami, ki so specializirane za posamezna področja. Stroške pravnih storitev smo uspeli znižati za r6 odstotkov, pomembno je poudariti tudi to, da vedno več dela opravljamo v družbi, saj je zelo pomembno, da smo odvisni od lastnih strokovnjakov in lastnega znanja in pričakujem, da bo iz leta v leto več dela storjenega v Petrolu. Obseg izterjav je povezan predvsem z ekonomsko situacijo na trgu, torej s stečaji. V prvi polovici leta je bilo vloženih skoraj dvakrat več izvršilnih predlogov kot lani, izterjava je bila približno tako velika kot v letu 2009. V prejšnjem četrtletju smo s tremi zavarovalnicami zaključili celovito zavarovalno pogodbo. Stroški Na vseh področjih, za katera sem zadolžen, smo pri stroških za 5 odstotkov pod lansko ravnijo. Vsota je sicer še nekoliko višja, kot smo načrtovali, obstajajo tudi nekatere anomalije, ki so vezane na reorganizacijo, nekoliko motijo razlike pri evidentiranju stroškov med obema letoma, toda v prihodnje se bomo kar najbolj potrudili, da se bomo vsaj približali planski ravni in jo dosegli ali celo presegli. V tem trenutku lahko rečem, da je tretjina dela opravljena, dve tretjini nas še čakata. Več bomo morali narediti za racionalizacijo stroškov. V krovni družbi kosmati poslovni izid zaostaja za 3 odstotke, medtem ko so stroški iz poslovanja manjši za odstotek. S planom smo se zavezali, da bomo dosegli 8-odstotni razkorak, 6-odstotno rast kosmatega poslovnega izida in 2-odstotno znižanje stroškov. Teh 8 odstotkov ostaja poglavitni cilj za drugo polovico leta. Večje aktivnosti se še niso prenesle v končni rezultat, a glede na to, da smo dosegli nekaj enkratnih prihodkov, smo uspeli čisti poslovni izid krovne družbe kot tudi skupine izboljšati in pomembno preseči plan, saj je 20-odstotno preseganje na ravni skupine v prvi polovici leta res dober rezultat. Dinamika je sicer vedno nekoliko vprašljiva, ker jo je iz meseca v mesec težko natančno oblikovati, a krovno gledano lahko rečem, da smo tudi finančno uspešni. V prvem polletju smo se nekoliko dodatno razdolžili, a ne glede na to mislim, da se v naših številkah skrivajo še določena opozorila, da je pred nami še veliko dela. Vsekakor je bilo drugo četrtletje boljše od prvega, kosmati poslovni izid je za ro odstotkov višji, stroški za odstotek nižji, ir-odstotni razkorak pa potrjuje, da smo bili uspešni in da smo na pravi poti. Veliki kmetje so dobre stranke Ko sem se s poslovodjo bencinskega servisa Gornji Grad Mihom FINKŠTOM dogovarjala za obisk, mi je svetoval, naj si vzamem nekaj več časa, kajti če bo veliko strank, bova morala pogovor prekinjati. In res, komaj je stekla beseda, je prišel nekdo plačat, takoj za njim je drugi potreboval brisalce, pa še namestiti jih je bilo potrebno, potem spet plačilo - prvo, drugo, tretje, cigarete, žvečilni gumi A tako se dogaja, če sta na bencinskem servisu zaposlena dva človeka in pol. Toda poslovodja je rekel, da predstavljajo problem samo redni in bolniški dopusti, sicer pa kar gre. Precej drugače je bilo takrat, ko še ni bilo avtoceste Celje - Ljubljana, in so se mnogi vozili čez Gornji Grad in Kamnik, ker je bilo manj prometa. Zdaj je nekoliko potrebno počakati, kadar mora prodajalec komu natočiti gorivo ali kaj drugega postoriti okrog avtomobila. Če pa nastane vrsta pred črpalkami, se nihče ne pritožuje. „Tega so že vajeni.” To sem tudi sama opazila, saj je pred štirimi točilnimi mesti stalo devet vozil in nekateri vozniki so se med seboj mirno pogovarjali, ko so prišli Tudi v Gornjem Gradu v trgovino, so pa tudi še plačujejo s kartico Magna našli čas za kratek klepet. Seveda, saj se dobro poznajo. V Gornjem Gradu in okolici je kakšnih r.500 ljudi in večinoma so kmetje, vendar mnogi hodijo tudi v službo - oni sami ali njihove žene. „30 odstotkov se posveča samo kmetovanju” in tisti, ki so ostali pravi kmetje, imajo tudi veliko gozda, z lesom je pa možno dobro zaslužiti. »Trenutno so še vsi kmetje gospodje.” Ne gledajo na vsak evro, hitro sledijo predlogom prodajalcev in pogosto odidejo iz naše trgovine s polno vrečko. Na Gornjem Gradu je precej drugače kot tam, kjer so ljudje odvisni samo od plače, ki je pogosto zelo nizka. »Kmetje pridejo dvakrat, trikrat na teden v dolino po hrano, k nam po gorivo in vzamejo še tisto, kar jim dodatno ponudimo.” Marsikje imajo stranke, ki vzamejo za nekaj evrov goriva, in takim ne morejo ponuditi še česa drugega, saj vozniki preprosto vržejo na pult 5 ali 10 evrov in odidejo. Na Gornjem Gradu je nekoliko slabše samo z motornimi olji, ker jih prodajajo tudi v zadrugi, kjer je za kmete ugodneje, poleg tega so možne tudi kompenzacije. Poznanstvo in dobri odnosi pa prinašajo še nekaj pozitivnega. Miha Finkšt je prepričan, da se morajo prav temu dejstvu zahvaliti, da na bencinskem servisu nimajo Pred uličnimi črpalkami se je kar trlo vozi problemov niti s pobegi niti s krajami. »Dobro, ob letni inventuri manjka morda roo evrov,” kar pa v primerjavi z drugimi res ni veliko. No, probleme so imeli takrat, ko so Romi zbirali staro železo in so prihajali po akumulatorje, pa jih je po pet naenkrat planilo v trgovino. Takrat »si se samo okrog obrnil, pa je že izginila čokolada ali kaj drugega”. Domačini pa se dalj časa zadržijo v trgovini, se zapletejo v pogovor o aktualnem dogajanju, »čas imamo za vsako stranko”, vsaki rečejo vsaj nekaj besed, se pogovorijo o novostih. »Ljudje te tudi povsem drugače jemljejo, če ne deluješ kot stroj.” V juniju in juliju je bilo največ govora o nogometu, pa o stavah, kdo bo zmagal Na splošno ljudje tudi sicer precej stavijo, »glede na to, da je kraj majhen, je stav prav veliko”. Prav tako pa tudi popravil avtomobilov, ki jih opravijo prodajalci, oprostite, prodajalec, kajti poleg Mihe Finkšta sta zaposleni dve dekleti in njunim tehničnim sposobnostim moški ne zaupajo pretirano. Mislijo, da ne znata napolniti zračnic ali zamenjati žarnice in brisalcev, doliti olja ali vitrexa, »potem pa hodijo k meni”, čeprav jim je gorivo natočila prodajalka. In da ne zaupajo, tudi mirno priznajo. »Ampak znata, ker sta obe tako sprifani, da ni bojazni.” Smeta pa tudi dekleti natočiti gorivo, če tega ne zna ali ne upa sam voznik. In takih rednih strank je okrog 20, vendar niso starejšega letnika, saj večina šteje 30,40 let. Vsakokrat pa naročijo do vrha napolniti rezervoar. »Vsaki stranki poskušam dopovedati, da več zapravi, če nataka za 5 evrov.” No, mladi nimajo denarja, zanje je drugače, starejši, ki so v službi, pa bi varčneje ravnali, če bi kupovali večje količine naenkrat. Poleg tega »lažje prepričaš stranko, ki natoči polno, da kupi še kaj drugega”. Ob bencinskem servisu Gornji Grad sta tudi bife in avtopralnica, ki imata vsaka svojega najemnika. A ker je avtopralnica ročna, ljudje niso pretirano navdušeni nad njo, bife pa tudi ne zaživi, ker je preveč takih lokalov v okolici. Sprva ga je vodil Miha Finkšt, a ga je vrnil, ker »potrebuješ v njem preveč kadra in ti nič ne ostane”. Sedanja najemnica dela sama, kar je povsem drugače. Jelka Kušar Mnogi uporabljajo tudi petromat Prav neverjetno, a kava na poti je še vedno nadvse zanimiv proizvod, o katerem na večini bencinskih servisih navdušeno govorijo. Tudi v Železnikih. Ko sem prišla tja, sta se dva mladeniča odločala, katero kavo bi vzela. Poslovodkinja Vesna KOGOVŠEK pa je dejala, da imajo stranke kavo zelo rade in predvsem zjutraj, ko se peljejo v službo, mnoge sežejo po njej. Nekatere se celo samo zato sploh ustavijo. Tik ob bencinskem servisu je sicer gostilna, kjer imajo podobno ceno, a „pri nas ljudi bolj pritegne okus”. Pa ne samo domačinov, temveč tudi turiste, ki jih je v poletnem času kar precej v tem delu Slovenije. Za vse te ljudi skrbijo na bencinskem servisu poleg poslovodkinje še trije zaposleni, pomočnica poslovodkinje in dva prodajalca, pomagata pa dve študentki, kar med tednom zadošča, med vikendi - zlasti če je lepo vreme - pa je včasih že nekoliko tesno. Zlasti še, ker takrat tudi domačini prihajajo v večjem številu (med tednom se jih največ nagnete zjutraj, med šesto in sedmo, ko se peljejo v službo). Mnogi delajo v tovarnah, ki stojijo v bližini, nekateri se vozijo v Škofjo Loko, tudi v Ljubljano, ob nedeljah pa so doma in imajo dovolj časa za obisk bencinskega servisa. In ker imajo službo, imajo tudi vsaj nekaj zaslužka, od katerega delček lahko namenijo za blago, ki ga ponujajo na bencinskem servisu. Poslovodkinja je na bencinskem servisu Železniki pravzaprav novinka, saj dela tam od letošnjega junija, ni pa začetnica v Petrolu. Pet let je delala na Lomu, torej na velikem bencinskem servisu, kjer je marsikaj spoznala in se naučila. In zakaj je odšla na manjši bencinski servis? Pravi, da je prvi razlog v tem, da stanuje v bližini in se je morala prej voziti 65 km daleč, zdaj potrebuje do službe slabih 10 minut. Razlika med obema postojankama je pa ne moti. V Železnikih se v glavnem ustavljajo domačini, ki jih tudi ona sama že skoraj vse pozna, na Lomu so zlasti v poletnih mesecih takorekoč sami tujci oziroma tranzitni potniki, ki zahtevajo povsem drugačen način dela. V Železnikih se „mi zdi, da gre vse nekoliko počasneje, na Lomu je prav zaradi številnih strank vse teklo hitreje, morda nekoliko manj osebno”. Poleg tega v Železnikih lahko z vsako stranko spregovorijo vsaj besedo, kar je prijetno. In kako so jo domačini sprejeli? „Mislim, da kar v redu”. Vesna Kogovšek pa zna hitro navezati stik in se z veseljem pogovori z vsako stranko. „To res ni težko, ker so vsi tako prijazni.” Povsem drugačni kot na Lomu, kjer lahko naglo pride do kakšnega trenja. Prav tako tudi z zaposlenimi ni bilo težav. „Zdi se mi, da smo se kar dobro ujeli.” Če pa naj le Čistoča je zapisana z veliko začetnico omeni kakšno težavo, ki jo je doživela ob prihodu, je bila to čistoča. Ko si je pred prevzemom najemništva prišla ogledat bencinski servis, je takoj videla, da jo v tem pogledu čaka precej dela. „Zdaj smo s tem nekje na polovici.” Po prihodu se je odločila, da bodo vse postavili na pravo mesto, počistili celoten bencinski servis in zaposleni so to zelo dobro sprejeli. Sicer se je bala, da bo šlo težje, vendar je bila bojazen odveč. Spremeniti pa je bilo potrebno tudi nekatere druge zadeve, na nekatere se še navajajo. Vendar se poslovodkinja ni vsega lotila že prvega dne. ..Nekatere zadeve je potrebno videti in ugotoviti, kako potekajo, in nekatere so zelo v redu, posamezne je možno pa že na začetku spremeniti.” In za koga potrebuje poslovodja boljše živce, za sodelavce ali za stranke? „0, za oboje, čeprav tukaj bolj za stranke.” Na začetku se je najbolj bala, kakšne sodelavce bo dobila, zdaj vidi, da so vsi v redu. Na koncu sva se dotaknili še ponudbe. V Železnikih je veliko manjša kot na Lomu, pa tudi drugačna. V samem kraju in v okolici je veliko kmetijskih strojev, za katere potrebujejo lastniki veliko olja. Najpogosteje pa pridejo ljudje z ročkami po gorivo za kosilnice, nekateri tudi po kurilno olje, vendar prodaja ni velika. Potem so tu še tovornjaki, ki prevažajo predvsem hlode, in kupujejo gorivo na Železnikih. Na bencinskem servisu imajo tudi petromat, na katerega so se stranke, ki kupijo samo gorivo, že navadile in ga tudi pridno uporabljajo. Kaj pa si Vesna Kogovšek zdaj najbolj želi? Še bolj sproščen odnos tako med sodelavci kot do stalnih strank, ker je prepričana, da bo potem delo lahko popolno. Jelka Kušar Vesna Kogovšek se je pred prihodom bala, da bo težje Polnih 47 let je ostal nespremenjen Bencinski servis Mlinska v Mariboru je bil zgrajen leta T963 in od takrat ni bil spremenjen. Ob tem podatku niti ni potrebno pogledati slike, da bi človek vedel, kakšen je. Toda kljub starosti in betežnosti ga imajo tisti, ki v njem delajo, radi in skrbijo zanj, kakor tudi za stranke, ki ga obiskujejo. Kaj pa stranke, ali jih kaj motita zastarelost in neudobnost? „Ne, ne,” pravi poslovodja Milan HIŽMAN, „nekateri celo pravijo, da pridejo k nam z veseljem prav zato, ker je servis tako star, ker so ga vajeni, in ker je vse na dosegu roke.” Poleg tega se mnogi radi spominjajo nekdanjih časov, časov izpred 30 let, ko so že hodili na Mlinsko in pripovedujejo o raznih drobnih dogodkih, kakor da so se pripetili šele včeraj. „Starejši bi se kar naprej pogovarjali, nekateri bi najraje ostali tukaj dalj časa.” Zaposleni pa jim prisluhnejo, saj se zavedajo, da to strankam ogromno pomeni. Vsi odnosi so zelo domači. „Veš, kaj lahko komu ponudiš, poznaš njegov finančni položaj in njegove Poslovodja Milan Hižman je interese.” Seveda so med kljub vsemu zadovoljen strankami tudi take, ki jim ni potrebno gledati na vsak cent. Dolga leta je prihajal gospod, ki „si mu dal vrečko, dve in ju je napolnil, pa ni bilo pomembno, koliko je stalo. Kupil je, kar si je zaželel.” Žal se je gospod preselil in ne prihaja več. „Take stranke pogrešamo.” Poleg tega prihajajo na Mlinsko starejši, ki potrebujejo pomoč, ker vedo, da jo bodo zagotovo dobili tako pri natakanju bencina ali dieselskega goriva v rezervoar avtomobila kot kurilnega olja v ročko. Mnogi imajo v stanovanju eno samo pečico in nekaj litrov kurilnega olja zadošča za več dni. Z večjimi posodami prihajajo iz sosednjih delavnic, nekateri podjetniki pa tudi s sodi. Kljub temu, da trgovina meri 18 m2, je na policah 1.800 izdelkov, le da so količine majhne. Ker so dobili nove planograme, se je število izdelkov povečalo in dobili so blago, ki ga niso prej nikdar prodajali. Nekateri izdelki se bodo »gotovo prijeli”, vsi pa najbrž ne. Poslovodja se boji, da bodo nekateri ostajali, problem pa bo z roki trajanja. »Tukaj je kupna moč bolj slaba, ker smo v središču mesta”, v glavnem prihaja »delavski razred”, nekateri izdelki so precej dragi, v neposredni bližini pa je več trgovskih središč. Bencinski servis ima predvsem stalne stranke, ki so se navadile na določen izbor blaga in jih ostalo najbrž ne bo pretirano zanimalo. »Pozorno gledajo tudi cene.” Vsi vedo, da je čokolada Lindor zelo kakovostna, a je predraga. Predvsem za tiste, ki natočijo za 5 evrov goriva in takih ni malo. No, od začetka marca jih je precej manj, prav tako pa tudi vseh ostalih, kajti bencinski servis stoji sredi gradbišča. Tik pred objektom gradijo krožišče, spreminjajo pa tudi uvoz in izvoz z bencinskega servisa, ki bosta »boljša od dosedanjih, saj bo možno zaviti tudi na levo”, kar naj bi pripeljalo »vsaj nekaj novih strank”. Doslej ljudje niso upali zavijati, ker so se bali policije - celo mladi, še bolj pa starejši, ki jih je tudi precej več med strankami. Žal pa je med gradnjo veliko strank odpadlo, saj je dovoz do črpalk dokaj težak, poleg tega je velik del dneva ropot prav neznanski, in kadar cestarji vrtajo, tudi najbolj črn avto v trenutku postane svetle barve, prah pa nadvse rad zaide v grla voznikov. Čemur se vsak raje izogne in se odpove tudi najljubšemu bencinskemu servisu. Spredaj gradbišče, zadaj skrbno urejena zelenica Trije zaposleni pa prav neverjetno mirno prenašajo vse to, ne pritožujejo se, ampak si le želijo, da bi se čim prej vrnili lepi, stari časi in bodo v miru poklepetali s svojimi strankami, poslušali njihove zgodbice in jim pomagali pri težavah z avtomobili. Obenem verjamejo, da se bodo vse vrnile in bo prodaja spet taka kot prej, prav tako pa tudi njihov zaslužek, ki se je zdaj povsem brez njihove krivde močno znižal. Jelka Kušar Zaposleni si med seboj vedno pomagajo V današnjem tempu življenja, ko vsi bolj ali manj hitimo drug mimo drugega, je prav pomirljivo, če nekdo človeka prijazno ogovori. Tako me je prihod na bencinski servis Boštanj spravil v prijetno razpoloženje, ko sta dve prijazni dekleti zažgoleli dober dan in dodali še nekaj besed. To sta bili poslovodkinja Sonja PRAZNIK in njena pomočnica. Ker takrat ni bilo v trgovini nobene stranke, je pogovor stekel kar v troje, pozneje sva se s poslovodkinjo pogovarjali sami. Na Boštanj je prišla leta 2001, ko je bil najemnik še njen oče in se z veseljem lotila nalog, ker jo veseli delo z ljudmi - „jaz ne bi šla v pisarno”. Seveda je včasih tudi težko, a tako je povsod, vsako delo ima svoje dobre in manj dobre strani. Ko je oče odšel v pokoj, se ji je ponudila priložnost, da prevzame njegovo mesto, izkoristila jo je in od leta 2006 vodi bencinski servis ter štiri zaposlene. Ko je prišla, so delali nekoliko starejši letniki, potem sta dva odšla, „zdaj nas na žalost zapušča še tretji” in ostali bodo sami mladi prodajalci. Kako pa se počuti novinec med preskušenimi sodelavci, ali se težko prilagodi? Niti ne, pravi najemnica, potem pa doda, da mora najprej pohvaliti svoj kolektiv, da je „zelo navdušena nad njim”, ko se je vrnila z dopusta, je bilo vse v najlepšem redu, kar pomeni, da so dobro delali, in tudi „odlično se razumemo, pomagamo drug drugemu in moramo se pogovarjati”. Če se zaposleni med seboj dobro razumejo, je tudi ostalo v redu. To se vidi pri delu, prodaja je dobra, in če bo šlo tako naprej, bo poslovodkinja zadovoljna. Vsi zaposleni so mladi, kar pomeni, da se vsi spoznajo na računalnik in če komu kje zašepa, mu drugi priskoči na pomoč. „Ker se razumemo, si pomagamo, če se ne bi, bi vsaj včasih zaškripalo.” In ker so medsebojni odnosi dobri, so dobri tudi odnosi do strank, je prepričana Sonja Praznik. V glavnem so domače, iz okolice, ob nedeljah in praznikih, ko imajo popoldne odprto, pridejo tudi od drugod. Veliko natakajo domači podjetniki - tudi v tovornjake, a poslovodkinji je žal, da ni avtobusov. Toda bencinski servis je majhen, in če se pred ulično črpalko ustavi tovornjak, ne more nihče mimo njega, temveč morajo vsi čakati v vrsti. Za osebna vozila oziroma njihove lastnike to ni poseben problem, avtobus s potniki pa ne more dolgo stati. In če se ustavi več tovornjakov, se vozniki dogovorijo, komu se bolj mudi, kdo lahko nekoliko potrpi. No, odkar je elektrarna Boštanj zgrajena, je prodaja goriva in olja, ki so ga potrebovali za delovne stroje, padla. Po drugi strani so imeli v preteklosti težavo v tem, da je bila cesta zaprta oziroma enosmerna, in nekatere stranke so začele kupovati na drugih bencinskih servisih, toda v zadnjem letu, ko normalno poslujejo, so se vse vrnile. „Pozna se pa tudi, da imamo kavo na poti.” Marsikdo se zjutraj ustavi zaradi kave, tudi cariniki in policisti, ki se peljejo na Obrežje, poleg tega mnogi kupijo še kaj sladkega ali vodo. „Največkrat pa cigarete. Njihova prodaja se je najbolj povečala.” Zakaj, poslovodkinji ni jasno, a delno morda zato, ker so dobili nekaj novih kupcev H prodaje. „Ko sem se vrnila s porodniškega dopusta, nisem znala naročiti cigaret.” Šolarji štirikrat na leto predstavijo svoje nove stvaritve Prodaja ostalega blaga se ni tako povečala, vendar je tudi dobra. Imajo stalne stranke, med katerimi je tudi več staršev osnovnošolcev, kar se morda sliši neobičajno, saj šola ne stoji ob bencinskem servisu, a učiteljice štirikrat na leto okrasijo izložbo s stvaritvami učencev od 1. do 4. razreda, malčki pripeljejo starše pogledat slike in ponosni roditelji se za priznanje zahvalijo tako, da kupujejo na bencinskem servisu. „Pohvaliti moram še nekega stalnega kupca, ki nam je letos uredil zelenico.” Gospod je sam ponudil pomoč, „mi pa smo jo z veseljem sprejeli”. Mnoge stranke opazijo spremembo in se celo pozanimajo, kdo je posadil rastline. Zaposleni pa zdaj sami skrbijo zanjo. In kaj si zaposleni želijo? „Da bi bil bencinski servis nekoliko večji.” Sama trgovina je dovolj velika, le da ima nekoliko neobičajno obliko. Dekleti pa sta jo v zadnjem času malce preuredili, seveda ob podpori inštruktorja, tako da ni nič nepravilno postavljeno. Jelka Kušar Poslovodkinja Sonja Praznik pravi, da ne bi vse življenje delala v pisarni Poslovodkinja Sonja Praznik pravi, da ne bi vse življenje delala v pisarni Pogonskim gorivom se bo pridružil tudi avtoplin V drugi polovici junija, ko sem se peljala po hrvaški avtocesti proti jadranski obali, sem bila včasih po cele kilometre sama. Na našem bencinskem servisu sta stala dva avtomobila, dekleti, ki čistita vetrobranska stekla, pa sta sloneli ob ulični črpalki. Moje prvo vprašanje poslovodji Vojislavu RAPLJENOVICU se je glasilo: „Kakšen je promet ob začetku turistične sezone?” „Trebala bi i početi, ali ” Potem pa je nadaljeval, da v celoti promet ni veliko padel, da je ostal približno na lanski ravni. Toda tega dne, pravzaprav v zadnjih treh dneh, je vreme nekoliko slabše, zaradi močne burje je bila cesta sv. Roka celo zaprta. To pa se odraža tudi na prometu bencinskega servisa. Proti koncu tedna bi moralo steči. „Kod nas su dva dana praznici, što je kao početak sezone.” Mnogi ljudje si podaljšajo vikend, a vreme „kao da se zainatilo” in to se takoj pozna na obisku. Tujcev pa zaenkrat še ni veliko. Čehov ni, verjetno zato, ker je Hrvaška nekoliko dražja kot države okoli nje. A že lani so občutili, da ni turistov, ki so prej prihajali v predsezoni. Precej ljudi pa je v campu, vendar so to predvsem Avstrijci, Nemci in Slovenci. Za manjši obisk v Pakoštanih pa dolžijo zlasti gospodarsko krizo, ki jo občutijo tudi domačini. „Sve če se znati ovaj vikend. Ako bude kao prošle godine, onda je sezona dobra.” Pravzaprav merijo sezono po prometu od ponedeljka naprej, kajti tisti turisti, ki prebijejo pri njih soboto in nedeljo, niso pravo merilo. „Kod nas je danas dosta dobro.” S tem je mislil bencinski servis, na katerem se je res nabralo nekaj več vozil. „Za ovo doba godine to je dosta dobar promet” tako pri gorivih kot pri blagu dodatne ponudbe (podnevi so najbolj iskani sladoledi in pitna voda, ponoči slano pecivo in alkohol). Vso sezono delajo neprekinjeno in kot pravi poslovodja, se splača imeti odprto tudi ponoči. Zanimivo pa je, da takrat ne prodajo skoraj nič goriva, zato pa toliko več blaga dodatne ponudbe. Prihajajo vedno isti gosti, zato gre v promet vedno ista vrsta blaga. „Možete zapamtiti, ako dodje u ponedeljak, da če do petka dolaziti stalno u isto vrijeme.” Seveda so to predvsem mladi gostje. Kupujejo pa lahko samo v trgovini, kajti bife, ki ga prav tako vodi Vojislav Rapljenovič, je odprt samo podnevi. V njem delata dve dekleti in posel „ide, do sada se pokriva”. In v sedanjih časih „moramo biti zadovoljni s tim, što je, nešto od pumpe, nešto od bifeja. Kad ovdje zapne, malo pumpa potegne i tako ”. Toda v bifeju se v glavnem zadržujejo domači gostje. Na bencinskem servisu se ustavljajo tudi tuji avtobusi, marsikdaj po dva, trije naenkrat, vendar potnike zanimajo samo sanitarije. Saj pridejo tudi v trgovino bencinskega servisa, toda le toliko, da vidijo, kaj je v njej in kakšne so cene. Načrtujejo na bencinskem servisu kakšne novosti? „Planiramo uvesti autoplin.” Vse je pripravljeno, zbrali so že vsa dovoljenja, čakajo samo še soglasje občine. Potem bo hitro vse postavljeno. Sicer je nekaj zamude, vendar „bolje ikad nego nikad”. Čeprav je bencinski servis poleti odprt neprekinjeno, dela na njem tako kot pozimi poleg poslovodje še pet redno zaposlenih, le da jim pomagata dva študenta. Tukaj imajo tudi menjalnico Dekleti, ki čistita vetrobranska stekla, pa delata „bez naplate, sve je na dobrovolnoj bazi, s time da održavaju čistoču agregata - pa radno mjesto mora biti u redu”. In koliko zaslužita? Najbrž več kot redno zaposleni. Njuna glavna naloga pa je, da dobro opravita delo ter da sta vedno prijazni in dobro razpoloženi, a če obvladata še angleško, da se lahko sporazumeta s tujci, več pade v žep. To pa ne velja samo za dekleta. Včasih dela tudi kakšen fant, ki pa ne dobi nič manj, nekateri celo več. Zlasti kadar se pripelje avtodom, na katerega je treba splezati in ga očistiti, česar dekleta ne počnejo. Jelka Kušar '< i'KI Z £ y H Poslovodja pravi, da se najbolje počuti v trgovini Najbolj si želijo avtopralnico Ko človek prevzame novo funkcijo ali začne opravljati drugo delo, si zada cilje, ki jih želi doseči v določenem času. Tako se je dogajalo tudi Eriku SABADINU, ki je pred dobrima dvema letoma prevzel poslovodsko delo na bencinskem servisu Koper Šmarska. Prej je bil prodajalec in je nekaj nalog že obvladal, potem se je spopadel tudi z novimi in „počasi je šlo”. Delno s pomočjo inštruktorjev, delno s podporo drugih poslovodij. Ko je prevzel mesto poslovodje, je naredil načrte, pri čemer se je zavedal, da ne bo šlo čez noč, kajti vsak bencinski servis potrebuje leto ali dve, da steče. „Imeli smo prijatelje, ki so imeli tovornjake, pa smo jih povabili, naj pri nas kupujejo gorivo, in jim obljubili razne majhne ugodnosti”, poleg tega so na bencinskem servisu vsako leto „poskusili kaj nadgraditi” in Erik Sabadin pravi, da so cilje, ki so si jih postavili na začetku, tudi dosegli. Najpomembneje je, da se je povečal promet, in da „se še povečuje”. Toda še vedno mnogi ne vedo za naš bencinski servis in pridejo potem, ko pri sosedu čakajo v dolgi vrsti in imajo dovolj časa, da se ozrejo okrog sebe. Toda potem redno prihajajo. „Imamo velik parkirni prostor in bar, kar je poleti zelo pomembno. Voznik natoči gorivo, plača, avto postavi na parkirni prostor in v baru nekaj popije.” Če bi imeli tablo, ki bi v naprej opozarjala voznike na naš bencinski servis, bi bil promet še večji. Predvsem bi bilo več tujih potnikov. Tako pa se med letom ustavljajo predvsem domačini in delavci iz okolice, ki pridejo po sendviče in pijačo. Vozniki iz Komunale in nekateri drugi pa zjutraj sedejo h kavi in sendviču, toplo malico kupujejo pa v sosednjem lokalu, s katerim imajo zaposleni na bencinskem servisu - tako kot tudi z osebjem bližnjega hotela - dobre odnose. Kar zadeva tujce, pa pravi poslovodja, da je „letos bolj slabo oziroma se je začelo pozneje”. Šele od konca junija so ob Navijali so skupaj s strankami vikendih ceste bolj polne. Toda zelo polne ceste bencinskemu servisu spet ne prinašajo veliko dela, kajti „nikomur se ne da zapeljati iz kolone, ker se potem težko vrne vanjo”. Morda o tem ne razmišljajo vozniki, ki vozijo na plin, ker tega energenta ne morejo dobiti povsod in se iz previdnosti oskrbijo z njim. Najpogosteje sprašujejo po njem Italijani, ker imajo pri njih avtomobili že serijsko vgrajeno tehnologijo, pa tudi nekateri drugi, na primer iz balkanskih držav. Ob uličnih črpalkah se ustavljajo tudi tovornjaki, njihovim voznikom pa je najpomembnejša kava, kadar jo dobijo zastonj (nad 200 litrov goriva). Vendar jih „moramo loviti, ker fantje vzamejo žetone in pijejo kavo kje ob avtocesti”. Ko slišijo, da morajo žetone uporabiti tam, kjer jih dobijo, malce godrnjajo, a če ne bi ravnali po pravilih, bi nekje manjkalo žetonov, drugod pa kave. Takih težav pa ni pri ročni avtopralnici, ki jo bolj ali manj obiskujejo stalne stranke, najpogosteje ob koncu tedna. Zdaj se poslovodja zavzema za avtomatsko pralnico, ki bi „precej pomenila”. Iz Istre se pripeljejo avtomobili, umazani od rdeče zemlje, pozimi so polni blata in vsi vozniki bi bili zadovoljni, če bi „se avto sam opral”. Bar in trgovina bi pa tudi imela kaj od tega. Glede nakupov v trgovini pa pravi poslovodja, da so tujci zelo različni. Najbolj varčni so Avstrijci, ki kupijo vodo in morda še jogurt, medtem ko Italijani pridejo v trgovino in ne gledajo cene, temveč vzamejo, kar jim pade v oči. Ob tem pa „nekateri še vedno ne vedo, da imamo evro in vprašajo, če lahko plačajo s to valuto”. Domačini so pa ob začetku nogometnega prvenstva, dokler je igrala slovenska reprezentanca, najbolj oblegali navijaško polico in razgrabili majice, pa tudi druge predmete. Kaj bi šele bilo, če bi naša reprezentanca prišla do finala! Veliko manj se domačini zanimajo za akcijo Penn, pravzaprav „so naveličani, ker je pred časom imel OMV žoge in nahrbtnike in ko prodajalci ponudijo kupone, marsikdo »V akciji PENN so kupce najbolj privlačile torbe« reče: „0, že spet imate te žoge!” Zanimive so le torbe.” Precej časa so se mnogi ljudje ustavljali tudi samo zato, da so si ogledali sončne kolektorje na strehi, ki so bili za marsikoga novost. Nekateri so celo v naprej telefonirali, če jih smejo priti pogledat in so marsikaj spraševali. Prodajalci so se na to kmalu navadili in se ne čudijo več radovednosti voznikov. Sicer pa poleg poslovodje dela na bencinskem servisu še pet redno zaposlenih (štirje fantje in dekle) in študentka, kar ni veliko, toda „nekako gre, če ni bolniških dopustov. Na redni dopust gre pa vedno lahko samo po eden”. Zaposlili bi več študentov, a poslovodja pravi, da imajo slabe izkušnje z njihovo poštenostjo, „pošten prodajalec pa danes ogromno pomeni”. Ob tem se pohvali, da je ekipa, ki jo ima, zelo dobra in tudi poštena. „Dobra ekipa” pa pomeni, da imajo zaposleni dobre odnose med seboj in do strank. Jelka Kušar Krožišča Na območju severovzhodne Slovenije, to je na območju OEM Maribor, je v zadnjem letu, še posebej pa v zadnjih šestih mesecih, zgrajenih veliko krožišč, s čimer se želijo izogniti križiščem s semaforji. To, da vsi vozniki ne znajo voziti po krožiščih, za nas ni problem, problem je za nas nastal ob gradnji, ko so marsikje zaprli dovoze na naše bencinske servise, ali pa so izvajalci ustavili delo, ker jim naročnik opravljenega ni plačal. Poleg tega je veliko krožišč popolnoma neurejenih in skoraj metrska trava zakriva naše objekte. Najbolj kritične situacije v zadnjem obdobju so bile na lokacijah: Ormoška cesta na Ptuju, Mlinska cesta v Mariboru, Ulica Pariške komune v Mariboru, Radvanjska cesta - Maribor, Cesta Na Poljanah -Maribor, Gosposvetska cesta Maribor, Tišinska cesta v Murski Soboti pred vstopom v center in ob Tišinski cesti 29 (bencinski servis). Toda to so le krožišča, ki stojijo neposredno ob naših bencinskih servisih in vplivajo s svojo postavitvijo na naš promet. Glede na to, da jih nekateri vozniki ne marajo, se izognejo tudi servisu, ki so ga bili navajeni. Največ izgubijo pri prodaji sami bencinski servisi, Tam zadaj je menda Petrol posredno pa tudi enota, čeprav nismo zato nič krivi, celo želja, da bi bil možen dostop do objektov, ni uslišana. Tako pade uspešnost servisov in enote. Kaj pa lahko naredimo? Valerija Rojc Petrol tudi na tujih trgih nudi novo, še kakovostnejše gorivo V Petrolu se vedno zavzemamo za čim boljšo kakovost blaga, ki ga nudimo porabnikom, pa tudi za to, da sta na vseh trgih, na katerih nastopamo, tako ponudba kot storitev na primerljivi kakovostni ravni. Lani smo v Sloveniji uvedli novo generacijo 95-oktanskega motornega bencina in dieselskega goriva, letos julija pa smo tudi na hrvaškem, bosanskem, srbskem in črnogorskem trgu začeli prodajati nova pogonska goriva, ki izpolnjujejo emisijske norme Eura 5 in zagotavljajo boljšo zaščito in čistost motorja, nižjo porabo in razvijajo manj emisij. Novo gorivo, ki je rezultat skupnega dela Petrola in britanske družbe Afton Chemical, bomo prodajali po enaki ceni kot njegove predhodnike, kar za porabnika pomeni veliko dodano vrednost. Pri razvoju novega goriva je imel v Petrolu glavno besedo sektor TRKV z direktorico Marto Svoljšak na čelu, ki je povedala: „Izjemno smo ponosni, da smo po večletnih prizadevanjih uspeli narediti velik razvojni korak v kakovosti goriv tudi na trgih sosednjih držav, v katerih imamo svoja podjetja in se soočamo z veliko konkurenco. Nova generacija goriv pomeni odriv nad raven standardov, naslednja naloga pa je, da porabnikom vedno znova in učinkovito predstavljamo prednosti novih goriv.” Jelka Kušar Obisk člana uprave v območnih enotah veleprodaje Obljuba dela dolg. Član uprave Roman Dobnikar je v začetku svojega mandata na skupnih srečanjih z zaposlenimi s terena obljubil, da bo pogosto komuniciral tudi s sodelavci s terena (območnih enot veleprodaje). Kljub obilici zadolžitev in dela mu je to skupaj s področnim direktorjem veleprodaje uspelo uresničiti v začetku julija. Sam obisk je bil za vse zaposlene velikega pomena, posebej pa je potrebno poudariti, da je druženje potekalo v sproščenem duhu. Po uvodnem delu, ki je ponavadi nekoliko bolj uraden, je srečanje prešlo v sproščen pogovor med zaposlenimi enote veleprodaja Celje ter članom uprave. Najprej sta področni direktor veleprodaje in direktor OE veleprodaja predstavila šestmesečne rezultate (prodaja, stroški, terjatve). Nato je besedo prevzel član uprave za področje prodaje in marketinga, ki je predstavil trenutno delo in aktivnosti uprave, rezultate ter vizijo podjetja do leta 2or4. Sledila je razprava z vprašanji, mnenji, pohvalami in kritikami, kar je lahko samo pozitivno za delo in dobre rezultate v prihodnje. Po slabih dveh urah in pol se je srečanje žal moralo zaključiti, saj je člana uprave in področnega direktorja veleprodaje čakala podobna naloga v mariborski enoti. Na koncu smo sklenili, da bomo zadevo ponovili, kajti vsi smo enakega mnenja, da je takšen sestanek oziroma takšno druženje lahko samo pozitivno. Naslednje srečanje bo že jeseni na dnevu veleprodaje. Vojko Medved Vpogled v osebne račune V želji, da bi na stara leta bolje ali vsaj lažje živeli, so Spoštovani zavarovanci, se nekateri ljudje odločili, da bodo svojo pokojnino nekoliko z veseljem sporočamo, da je Pokojninska družba, d.d. kot prva povišali s tem, da so se vključili pokojninska družba v Sloveniji omogočila spletni vpogled u stanje na vaših v prostovoljno dodatno osebnih računih. pokojninsko zavarovanje pri Poslej lahko redno spremljate stanje privarčevanih sredstev, s katerimi Pokojninski družbi A. si boste po upokojitvi izboljšali pokojnino iz obveznega pokojninskega Toda medtem ko posamezniki zavarovanja. natančno spremljajo in Do aplikacije lahko pridete prek naše spletne strani www. nadzorujejo stanje na svojem pokojninskad-a.si. Ob prvem obisku aplikacije se morate registrirati na osebnem računu, drugi tega ne zavihku VSTOP ZA ZAVAROVANCE. Na vneseni e-naslov, ki bo poslej znajo, ali pa so preveč površni, vaše uporabniško ime, boste dobili sporočilo, prek katerega boste aktivirali da bi mogli slediti spremembam svoj vstop. Po aktiviranju boste lahko vstopili v aplikacijo, prek katere in nikdar ne vedo, koliko je boste spremljali višino vplačanih premij iz prostovoljnega dodatnega na njihovem računu. Zanje pokojninskega zavarovanja in višino zbranih sredstev po policah in je gotovo zelo dobrodošla vplačniku v posameznem koledarskem letu. odločitev Pokojninske družbe Ce boste morda naleteli na težave, vas prosimo za razumevanje, saj je A, ki omogoča svojim strankam aplikacija še v testni fazi. Seveda pa bomo odgovorili na vaša vprašanja, ki vpogled v njihove osebne račune. nam jih lahko posredujete na e-naslov info@pokojninskad-a.si. Obenem pa jih obvešča, kako lahko pridejo na spletno stran. S spoštovanjem uprava Pokojninske družbe A, d.d. Po dveh urah poslovanja je bil bencinski servis poln avtomobilov Jelka Kušar Sredi industrijske cone v Komendi so teden dni po začetku delovanja slovesno odprli objekt, ki je najbolj razveselil okoliško prebivalstvo, na njem pa so zaposleni 4 prodajalci. Vodi jih poslovodja Jože KESNAR, ki je že pred 18 leti prevzel prvi bencinski servis v najem, in se dobro spozna na ta posel. Ekipa je pripravljena na delo Poslovodja pravi, da stoji bencinski servis na zelo primerni lokaciji, saj se mimo njega vozi zelo veliko ljudi v službo in mnogi so težko čakali, da bo začel delovati, ker so vsi drugi servisi zunaj njihove redne poti. V bližini imajo sicer konkurenco, Agip, vendar se Jože Kešnar prav nič ne boji, da je ne bi obvladali. K uspehu pa bo dodatno pomagala tudi kartica Magna, ki jo uporabljajo mnogi vozniki - zasebniki, predvsem pa podjetja, ki poslujejo v industrijski coni. In kako so potekali prvi dnevi poslovanja? So se vozniki takoj začeli ustavljati ob uličnih agregatih? „Ob štirih popoldne smo bencinski servis odprli, ob šestih je bilo že vse polno. Direktor Smolič, ki je bil tukaj, je rekel, da česa takega še ni videl.” Običajno traja nekaj časa, da stranke začno prihajati. Treba pa je priznati, da so si omislili zelo privlačno akcijo. Ob vhodu na bencinski servis so postavili tablo, ki vabi k brezplačnemu pranju avtomobilov, kar voznike zelo pritegne. „Vsak dan imamo okrog 60 pranj”, avtopralnica je sicer samopostrežna, vendar študentje opravijo vse delo. V baru, ki je del bencinskega servisa, je druga akcija - eno kavo plačaš, drugo dobiš zastonj. „Mislim,” pravi poslovodja, „da so jo dobro pogruntali.” Ljudje so presenečeni Ključ bencinskega servisa je predal direktor enote Jože Smolič in pozitivno sprejemajo ponudbo. Zaposleni na bencinskem servisu pa bodo poskrbeli, da se bo število strank čim prej še bolj povečalo. Bencinski servis je tudi uradno odprt maloprodaja Uspeh je odvisen od vzdušja in odnosov v kolektivu Jelka Kušar Za uspešno poslovanje bencinskega servisa ni dovolj, da ima izredno kakovostno blago in storitev, pomembno je tudi, kje stoji. Ob neprometni cesti, daleč od naselij, ne bo veliko dosegel. Bencinski servis Litijska v Ljubljani, ki ga vodi Valentin ZRIMŠEK, se lahko pohvali z dobrim zaledjem, saj stoji sredi blokov in stanovanjskih hiš, s čimer izpolnjuje tudi tretji pogoj za doseganje dobrih rezultatov. Ekipa je že zavihala rokave Bencinski servis posluje od začetka junija in začelo se je tako, kakor je pričakoval poslovodja Valentin Zrimšek, ki se na delo po 34 letih resnično spozna - dobro. „Stojimo v velikem naselju, imamo zaledje.” Na bencinskem servisu, ki ga je prej vodil, ga ni bilo, kar se je poznalo predvsem pri dodatnem asortimentu. Prvi dnevi na Litijski kažejo, da bo prodaja goriv dobra, prav tako tudi prodaja dodatnega asortimenta, čeprav je težko ocenjevati v času, ko so se začeli dopusti. Že prvi dnevi pa so pokazali, da so vozniki zelo navdušeni nad novim objektom, saj so se morali okoličani prej voziti na Zaloško in obračati. Zadovoljni so pa tudi tisti, ki se po Litijski cesti vsak dan vozijo v službo in lahko že ob 6.00 natočijo gorivo, medtem ko so morali prej čakati do 7.00, da je bil odprt sosednji, konkurenčni bencinski servis. Pa še lota in športnih stav ni tam možno oddajati. Tudi avtopralnice do zdaj ni bilo v bližini in Petrolovo so vozniki toplo pozdravili. Se bolj pa bi bili veseli, če bi bila tračna, saj so nekateri nekoliko razvajeni. Zadovoljni so tudi lastniki avtomobilov na plinski pogon, ki so prišli na svoj račun, medtem ko so se morali prej voziti do Kajuhove. Za začetek dobro teče tudi prodaja dodatnega asortimenta, nekaj Radovednost novinarjev ne pozna meja podpore pa prinaša bife, ki ga vodi drugi najemnik. Zaposleni se med seboj dobro razumejo, poslovodja pa je prepričan, da je uspeh odvisen prav „od vzdušja in odnosov v kolektivu”. Bili so časi, ko so ljudje morali delati „na komando”, zdaj je drugače in je tudi z ljudmi treba drugače ravnati. Formalnosti so opravljene Rezultati projekta »Nadgradnja nadzora v preskrbovalni verigi goriv« - II Matej Enci, Tomaž Štrukelj, Emil Novak Zmogljivosti sistema Bistvena lastnost in posledično tudi prednost sistema je visoka stopnja integriranosti. Sistem povezuje podatke iz štirih različnih virov: skladišča (natočene količine goriva), bencinskega servisa (merilne naprave nivoja goriva v rezervoarju na bencinskem servisu), transportne enote (iztočene količine goriva, stanje stikal med vožnjo, GPS podatki) in poslovnega informacijskega sistema (knjigovodski podatki). To nam omogoča zelo kakovosten sistem nadzora. Nadzor pa lahko razdelimo v dve področji: • nadzor poslovnega procesa, • nadzor delovanja opreme na transportnih enotah. Nadzor poslovnega procesa temelji na definicijah pravil poslovnega procesa, ki morajo biti brezpogojno izpolnjene: transportna enota mora biti na koncu iztakanja na bencinskem servisu prazna, med vožnjo od skladišča do bencinskega servisa morajo biti stikala v predpisanem stanju (talni ventili zaprti, prav tako tudi pokrovi na zabojih): ta pravila veljajo tudi za postanke med vožnjo (odhod na malico šoferja, počitek,...), na koncu iztakanja posameznega dokumenta mora biti avtomatsko prenesena iztočena količina z volumetra (primer Haar števec) na transportni enoti v PIS. Nadzor nad delovanjem opreme na transportnih enotah omogoča pravočasno odkrivanje napak v delovanju tehnične opreme: prekinitev v napajanju nadzornega sistema na transportni enoti, ni podatka o posameznem stikalu, nepravilnost v podatkih (delovanju) posameznega stikala (primer: talni ventil ves čas zaprt, čeprav je bilo gorivo iztočeno, senzor praznosti se ne odziva, pokrov zabojnika ves čas odprt,...), • ohišje nadzornega sistema na transportni enoti odprto. S pomočjo kakovostne programske opreme lahko zelo hitro in učinkovito opravljamo nadzor nad celotnim poslovnim procesom. Naj navedem samo nekatere možnosti nadzora: • prikaže vse vožnje, kjer je odstopanje med količinskimi podatki preveliko (merilna naprava v rezervoarju na bencinskem servisu, merilna naprava na transportni enoti, merilna naprava v skladišču, knjigovodski podatki), prikaže vse vožnje, kjer je prišlo do kršitev pravil delovnega procesa (odpiranje pokrovov zabojnika, odpiranje talnih ventilov), prikaže vse vožnje, kjer je iztakanje na bencinskem servisu ali pri kupcu končano, pa transportna ni bila prazna, • prikaže časovni potek pri spreminjanju stanja stikal na transportni enoti (kdaj je bil odprt informatika Ekonomska učinkovitost projekta Temeljni namen (gonilo) projekta, ki je predstavljal velik in kompleksen tehnološki in tudi finančni zalogaj, je bil izboljšati poslovni proces. Kot za vsak poslovni projekt je bila tudi v tem primeru ključna poslovna upravičenost projekta (ROI- retum on investment). Glede na dejstvo, da je sistem v polnem zagonu od jeseni 2009, lahko že uporabljamo dejanske podatke (ne več samo ocen) o ekonomskem učinku projekta. Ključni in natančno merljivi učinki so v zmanjšanju transportnega kala. Na letni ravni se zmanjša za več kot 600.000 litrov (glej graf 1), kar predstavlja 500.000 evrov prihranka na leto. Ko bodo opremljene vse transportne enote (trenutno še 20 odstotkov voženj opravimo Pot posamezne vožnje od skladišča do bencinskega servisa - postanek med vožnjo CERKLJE NA GORENJSKEM ŠENČUR u z 'ŠKOFJA LOKA LOVICA MEDVODE DOMŽALE ' LS-POLJANE dolprTlJubljani DOBROVA-POLHOV) LJUBITJ HORJUL Merilo 1:213361 VRHNIKA pokrov zabojnika, kdaj je bil odprt talni ventil, kdaj se je prekat izpraznil,...), • prikaže na karti celotno pot posamezne vožnje (od skladišča do bencinskega servisa ali kupca) in morebitne postanke, • prikaže na karti položaj transportnih enot, ki so trenutno na poti med skladiščem in bencinskim servisom ali kupcem, • prikaže vse vožnje (transportne enote), kjer so težave v delovanju tehnične opreme (ni podatkov, stikala se ne odzivajo,....). Ob zaključku vsakega iztakanja se na prevzemnem dokumentu, ki se izpiše iz PIS, izpišejo tudi ključni podatki iz opreme na transportni enoti (stanje praznosti transportne, zadnje stanje talnih ventilov, iztočena količina po volumetru). S tem sta prevzemnik (osebje na bencinskem servisu) in posebej še prevoznik takoj obveščena o morebitnih nepravilnostih pri prevzemu goriva. Vsi ti podatki so zapisani v podatkovni zbirki PIS in s tem dostopni za kasnejšo obdelavo. Opisana rešitev omogoča bistveno izboljšanje nadzora poslovnega procesa. Nobena od preučenih rešitev različnih ponudnikov na trgu (Haar, FMC Sening, Bartec) ne nudi niti približno takšnih možnosti. Poleg tega je rešitev cenejša, odprta in neodvisna od strojne opreme (podpira različne proizvajalce merilnih naprav, elektronske opreme). J j PRIKAZ POT | C Pregled podatkov o dostavi goriva M013072692 - Windows Internet Explorer f_ jlOjj^ 9110 - PETROL,SLOVENSKA ENERGETSKA DRUŽBA,D.D., LJUBLJANA UporJb„,k ^^^““Pregled podatkov o dostavi goriva M013072692_MATEJ ENCI 14.06.20 | Trajanje postanka: 13min Os Začetek postanka: 10.6.2010 13:32:30 Konec postanka: 10.6.2010 13:45:30 Podjetje: Številka dokumenta: Izdajno mesto: Prevzemno mesto: Gorivo: Status dostave: Številka razvoza: Prevoznik: 9110 PETROL, SLOVENSKA ENERGETSKA DRUŽB A, D. D., LJUBLJANA MO 13072692 Tip dokumenta: Notranja oskrba 71 SKLADIŠČE ZALOG - TROŠARINSKO SKLADIŠČE 2371 BS KRANJ LABORE (n), LJUBLJANSKA 23 Številka rezervoarja: 2 20 PETROL EUROSUPER 98 Zaključena dostava! 1492516 Datum razvoza: 10.06.2010 Skrbnik razvoza: 8899 PODROČJE LOGISTIKA 210063 TIB TRANSPORT,D.D.,ILIRSKA BISTRICA Reg.štev.TE: TIB-955 KP informatika 20.000 20.000 40.000 60.000 f : , K..\ T ' : - ■ . . r 1 - - T • • W '.'V Ti. T !■ ' T ONEVNIK VOŽNJE 1 Podjetje: 9X10 PETROL,SLOVENSKA ENERGETSKA DRUŽBA.D.D., LJUBLJANA Številka dokumenta: M013068736 Tip dokumenta: Notranja oskrba Izdajno mesto: 1X02 SKLADIŠČE RAČE - TROŠARINSKO SKLADIŠČE Prevzemno mesto: S35 BS TEPANJE (1-2) številka rezervoarja: 2 Gorivo: 62 ULT1MAX DIESEL Status dostave: Zaključena dostava) številka razvoza: 1491613 Datum razvoza: 07.06.2010 Skrbnik razvoza: 8899 PODROČJE LOGISTIKA Prevoznik: 10048 TRAIG TRANSPORTNO PODJETJE D.O. Reg.5tev.TE: C6-00 MB Pnkaz stanja stikal: 0 Tip stikala: v Stanje stikala: Nenormalna stanja v 1 od 1 strani Obdobje dnevnika: 09:21:06 07.06.2010 - 12:21:41 07.06.2010 Aktivnost Od Do Trajanje Stikalo stikala °d 00 Trajanje Napaka Dokument Stop 09:21:06 10:36:48 01:15:42 vožnja 10:36:48 10:50:14 00:13:26 Stop 10:50:14 10:53:50 00:03:36 Iztakanje 10:53:50 12:21:41 01:27:51 wet leg senzor 1 8 MOKRO 12:16:16 12:21:41 00:0S:25 6 Lokacija 1102 SKLADIŠČE RAČE - TROŠARINSKO SKLADIŠČE 535 BS TEPANJE (t-Z) cisterna na koncu ni prazna Podatki so prikazani < > Done Local intranet M00% - Prikaz napake v poslovnem procesu: transportna enota na koncu iztakanja ni prazna s TE brez opreme), bodo rezultati še boljši. Za kazalec ekonomske uspešnosti lahko s ponosom in zadovoljstvom ugotovimo: R0I=i,5. Torej se bo celotna investicija v projekt povrnila v letu in pol. Seveda pa ne gre prezreti niti manj merljivih, a nesporno pozitivnih učinkov: učinkovitejšega nadzora (nadzor iz pisarne, manj nadzorov na terenu, nadzor vsake dostave goriv) in obvladljivosti delovnega procesa. Projekt je dober primer izboljšanja poslovnega procesa (Business Process Improvement) s pomočjo sodobnih tehnologij. MALOPRODAJA SLOVENIJA TEKOČA GORIVA Obdobje: 2009-08 : 2010-03 Cilji v prihodnosti Trenutno sistem omogoča nadzor nad transportom goriv od skladišča do bencinskega servisa. V naslednjem koraku bomo sistem razširili tudi na nadzor od skladišča do kupca (uvedba „Petrolovega” protokola ob prevzemu goriva pri kupcu). Naslednji izziv je vzpostavitev sistema na tujih trgih (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija). A za dosego tega cilja je potrebno ustrezno opremiti transportne enote. Celoten potek projekta je zaznamovan z zelo profesionalnim in ambicioznim pristopom vseh članov projektne skupine ter odličnim sodelovanjem kolegov s treh strokovnih področij: Področja logistike, Petrola Tehnologije d.o.o. in Področja informatike. Pri analizi trga, snovanja in razvoja sistema so ključne vloge prevzeli člani ožje projektne skupine (Pavel Batista, Matej Enci, Tomaž Štrukelj, Emil Novak, Tadeja Poljanšek, Aleš Knavs, Janez Jere), kasneje, med testiranjem in uvedbo sistema, so s projektno skupino sodelovali še skrbniki oziroma uporabniki sistema (Janez Žibert, Tomislav Kiralj, Janez Selan in Gregor Košir). cas ■—Transportno kalo .N N Vpliv nadzornega sistema na količino transportnega kala študenti Delo jim je všeč Jelka Kušar Spet je tu poletje in spet je na mnogih naših bencinskih servisih več vozil, za katera je potrebno poskrbeti, prav tako pa pomagati njihovim lastnikom, ki se ne znajdejo ter potrebujejo pomoč in razne drobne informacije. Redno zaposleni imajo že tako polne roke dela, zato jim je vsaka podpora dobrodošla in že dolga letajo dobijo pri študentih, ki v poletnih mesecih delajo na naših bencinskih servisih. Nekateri prihajajo več let in se dobro počutijo, kakor da so del ekipe, pridno delajo, brišejo vetrobranska stekla, napolnijo zračnice, dolivajo vitrex in prijazno razložijo potnikom, kako bodo najhitreje prišli do določenega kraja. Tako kot vsako leto sem se tudi letos ustavila na nekaterih bencinskih servisih, kjer delajo študenti ter jih povprašala, kako se počutijo. Pa poglejmo, kaj so povedali. ROK, bencinski servis Na griču pri Čatežu Letos prvič delam na bencinskem servisu. Pred začetkom sem obiskal nekaj predavanj, ki so jih organizirali v Petrolu, namenjena pa so bila poznavanju dela, obnašanju do strank, pa tudi požarni varnosti, o kateri smo morali položiti izpit. Delo mi je všeč in prijaznost do strank mi ne povzroča težav. Prav obratno, prinaša mi zadovoljstvo, poleg tega se mi tudi splačala. Zaslužek pazljivo hranim, potreboval pa ga bom za vozniški izpit, upam in želim pa si tudi, da bi nekaj ostalo še za nakup lastnega avtomobila. BENJAMIN, bencinski servis Barje Lani sem delal v trgovini, letos sem prvič zunaj. Vozniki so večinoma prijazni, seveda so pa nekateri tudi slabe volje. Taki me niti ne pogledajo, ko jih vprašam, če smem očistiti šipe, najpogosteje rečejo „ni treba”, „je čist” in natočijo gorivo. Na splošno ženske hitreje dovolijo očistiti vetrobranska stekla, moški pa raje vidijo, da jim dekleta priskočijo na pomoč. Zaslužek je kar v redu, sam ga bom porabil za vzdrževanje avtomobila, kar niti ni tako poceni. MARŠA bencinski servis Barje Drugo leto delam na bencinskem servisu in je super. Zaposleni so zelo v redu, z njimi se je možno o vsem pogovoriti. Stranke so pa take in take, nekatere bolj, druge manj razpoložene, še nobena pa ni kritizirala mojega dela. Sicer pa tudi tako delam, da se ne more nihče pritožiti. Preden se lotim dela, pa vsakega voznika vprašam, če smem očistiti šipe. S tem delom bom najhitreje zaslužila za nekaj dni počitnic na morju in ker sva z Benjaminom par, se voziva skupaj na delo ter s tem nekaj prihraniva. Na delu pa se drug do drugega vedno obnašava povsem profesionalno. URŠKA bencinski servis Vič Letos že šestič delam poleti na bencinskem servisu, zaslužek mi pride zelo prav in je dober, čeprav nekatere stranke pozabijo na napitnino. Posamezniki celo rečejo, da niso vedeli, da kaj takega obstaja. Iz previdnosti tudi vsakega voznika vprašam, če smem očistiti šipe in večina mi dovoli. A na splošno niso zelo zahtevni, nekateri celo pravijo, da je „že čisto”, še preden zaključim delo. Drugi pa želijo, da jim vetrobranska stekla očistim tudi znotraj, včasih moram natočiti gorivo. Ker sem dekle, so moški do mene bolj prijazni. prima ideja Naši sodelavci so polni dobrih idej Jelka Kušar Ko je odbor za izboljšave in inovacije povabil sodelavce v Maloprodaji Slovenija in Energetiki, naj prispevajo ideje za spremembe v svojem okolju, ki bi pripomogle k lažjemu in boljšemu delu, ni pričakoval, da bo odziv tako velik. Toda dobil je 719 predlogov, med katerimi je bilo 72 tako dobrih, da so si zaslužili nagrado. Nekateri zaposleni so poslali po eno ali dve ideji, drugi več kot 10, celo 20, kar potrjuje, da imajo sodelavci pri delu široko odprte oči in da si želijo prispevati k izboljšanju delovnih pogojev ter s tem tudi k izboljšanju rezultatov. Ker je gotovo tudi na drugih delovnih področjih možno kaj spremeniti in izboljšati, je odbor sklenil, da bo povabil še ostale zaposlene v Petrolu, naj pošljejo svoje ideje za učinkovitejše delo. Da bi bolj poudarili pomen prima idej, je odbor predlagal, naj bi trije najbolj zaslužni sodelavci prejeli posebno nagrado, ki jim jo je predsednik uprave izročil na polletni konferenci. Nagrajenci pa so Marko Pečnik z 20 predlogi in tremi nagradami (iskanje varnostnih listov po blagovni številki, tisk garancijskih listov za avtomobilske pnevmatike, izdelava baze podatkov o kupcih pnevmatik), Uroš Jemejšek z 12 predlogi in dvema nagradama (dodatna tipka INFO artikla, vnos akcij in dogodkov, vezanih na poznejši datum, v koledar na E-mailu), Jernej Bevc z 12 predlogi in dvema nagradama (ponjava za vozilo kot zaščita pred točo, dres nogometne reprezentance Slovenije). Po podelitvi nagrad sta Uroš Jernejšek in Jernej Bevc, ki sta se udeležila prireditve, povedala, kakšen je njun odnos do projekta „Prima ideja”. Uroš JERNEJŠEK Marsikdaj se mi porodi ideja in žal bi mi bilo, če bi ostala samo pri meni, ko bi jo lahko uresničevali vsi. Če meni koristi, zakaj ne bi tudi drugim? Sama zamisel se mi je tudi zato zdela prima, ker pride do izraza tisti, ki jo je podal, korist imajo pa vsi uporabniki. Škoda bi bilo, če bi nekaj dobrega ostalo pri enem samem človeku. Poslej bom še bolj pospešeno iskal nove ideje. Niti zdaleč nisem pričakoval nagrade niti nisem verjel, da bom prišel tako visoko. Posredoval sem ideje, ki so po mojem mnenju manjkale, sicer sem jih imel pa že prej in veliko so jih tudi uporabili, a nikjer ni bilo zapisano, kdo se jih je spomnil, kaj je bilo doseženo. Danes je vse to jasno. 2.’mesto Uroš Jernejšek 700,00 eur Jernej BEVC Petrolu sem zvest že 10 let, čutim pripadnost in ponos, da sem eden njegovih elementov. Zato v vsakem trenutku uporabljam vse svoje znanje, izkušnje in sposobnosti, da bi prispeval največji možni delež v skupno dobro. Posebna motivacija so zame ljudje v uigrani ekipi enote Novo mesto. Njim se tudi iskreno zahvaljujem za vse spodbude, podporo in vzajemno sodelovanje ter iskre spodbude za tvorbo novih idej. Ravno tako se zahvaljujem odboru, ki je zasnoval in realiziral projekt „Prima ideje”, s katerim smo začutili veter posluha vodilnih za porajajoče se ideje vseh zaposlenih in njihovo pripravljenost, da se jih upošteva in uporabi tudi v praksi. PRIMA IDEJA Energija za spremembe Ste izvirni? Ustvarjalni? Samo disciplinirani in organizirani? Želite dodaten zaslužek? Želite nekaj več? Če ste vsaj na eno vprašanje odgovorili z DA, vas vabimo, da odboru za izboljšave in inovacije prijavite svoj PREDLOG IZBOLJŠAVE S prima idejo smo v pilotni fazi sistemsko sprožili proces ustvarjalnosti in kreativnosti na področju maloprodaje. Sedaj vabimo sodelavce z vseh področij Petrola d.d., da prispevajo svoje predloge rešitev, ki pomenijo izboljšave, spodbujajo kakovost in sodelovanje ter dvigujejo organizacijsko kulturo. Seveda, tako kot do sedaj, še nadalje zbiramo predloge izboljšav od zaposlenih na bencinskih servisih. S širitvijo sistema izboljšav in inovacij želimo vzpodbuditi ustvarjalne potenciale, znanje in izkušnje vseh zaposlenih, ne le tistih, ki jim je ustvarjalnost poklic. Uresničitev predlogov izboljšav bo reševala izzive naše družbe in prispevala k njenemu napredku. Kaj lahko prijavite? Vse koristne predloge, ki vplivajo na izboljšanje kakovosti poslovanja in delovanje procesov, zmanjšanje stroškov poslovanja, povečanje prihodkov, izboljšanje produktivnosti, varnosti, ekologije, pogojev dela in zadovoljstva zaposlenih. Kdo? Prijavitelji predlogov izboljšav ste lahko zaposleni na kateremkoli področju Petrola d.d. ali na bencinskih servisih. Vodstveni delavci (vodje področij, oddelkov in služb) lahko prijavite le predloge, ki niso neposredno vezani na področje vašega dela. Posredovanje predloga Predlog izboljšave prijavite na obrazcu, ki ga najdete na osnovni intranetni strani - izpolnite rumeno obarvane rubrike. Zaposleni v Petrolu d.d. posredujete predloge prek e-maila: primaideja@petrol.si ali po pošti področju TRKV. Zaposleni na bencinskih servisih tako kot do sedaj posredujete predlog animatorju, koordinatorju prek e-maila: primaideja@petrol.si ali po pošti področju TRKV. Rok za oddajo prijav V tekočem letu zbiramo prijave do r. oktobra, prijave, ki bodo prispele po tem datumu, bomo obravnavali v naslednjem obdobju. Ocenjevanje Predloge zaposlenih v Petrolu d.d. ocenjuje odbor za izboljšave in inovacije ter na podlagi pridobljenega strokovnega mnenja poda končno oceno. Predloge zaposlenih na bencinskih servisih ocenjujeta animator in koordinator. Končno oceno poda odbor za izboljšave in inovacije na podlagi strokovnih mnenj. Nagrade Predlog izboljšave, prepoznan kot prima ideja, bo nagrajen z 20 evri bruto. Za vse prima ideje bo ob koncu ocenjevalnega obdobja odbor za izboljšave in inovacije izvedel dodatno ocenjevanje, na podlagi katerega bodo podeljene prima nagrade leta: r. nagrada v vrednosti 1000 evrov neto 2. nagrada v vrednosti 700 evrov neto 3. nagrada v vrednosti 400 evrov neto Za bolj kompleksne predloge, prepoznane kot prima projekte, bo odbor predlagal preučitev in uresničitev. Na osnovi izračuna dejanske gospodarske koristi realiziranega predloga bo odbor za izboljšave in inovacije predlagal upravi posebno nagrado. Ne oklevajte, kar takoj prispevajte svoj predlog. Pripravil odbor za izboljšave in inovacije Za dodatne informacije smo vam na voljo dr. Marta Svoljšak (tel. 01 47 r4 285), mag. Alenka Ott Šaponia (tel. or 47 14 874), Katarina Simčič (tel. or 47 14 137) in Aleš Kozlevčar (tel. 01 47 14 223). Svoja vprašanja lahko pošljete tudi na e-mail: primaideja(a>petrol.si. giz unp Državne ustanove bi morale bolj prisluhniti Franc Dover Na pobudo podjetja Istragas (sedaj Istrabenz plini) je bilo leta iggj ustanovljeno Gospodarsko interesno združenje za utekočinjen naftni plin (GIZ UNP). Začetki organiziranega delovanja distributerjev UNP pa segajo v leto igg4~gg, ko je bil izdan pravilnik o vzdrževanju jeklenk. Prejšnji mesec je bila 15. letna skupščina GIZ UNP, v katero je zdaj vključenih šest vodilnih ponudnikov utekočinjenega naftnega plina, ki skupaj oskrbujemo približno 95 odstotkov slovenskih uporabnikov tega ekološko najmanj spornega energenta. Na skupščini smo obravnavali letno poročilo 2009 in letni program 2oro. Člani združenja so prodali 82.951 ton UNP končnim porabnikom oziroma so dosegli indeks ro3 v primerjavi s predhodnim letom. UNP jek = 24.762 t (IND 09/08 = roo) UNP rez = 54.5081 (IND 09/08 = ro2) UNP avto plin = 3.68r t (IND 09/08 = r69). Za leto 2009 je pomembna ugotovitev, da je bila zaradi ugodnih zimskih razmer prodaja boljša od prodaje 2008, saj se je povečala za 3 odstotke. Poraba UNP v jeklenkah je ostala na ravni v letu 2008, medtem ko se je poraba v UNP rezervoarjih povečala za 2 odstotka. Najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da je poraba avtoplina v velikem porastu, saj je njen indeks znašal 169, pri čemer je Petrol najbolj razširil prodajno mrežo in je imel konec leta 2009 že 34 prodajnih mest, tako da skupaj z ostalimi ponudniki omogoča oskrbo z avtoplinom na 45 lokacijah v Sloveniji. Člani GIZ UNP že celo desetletje poudarjamo ekološke prednosti avtoplina, zlasti zaradi nižjega izpuha CO2 v primerjavi z bencinskimi motorji in tudi pri prašnih delcih, ki jih je kar za 250-krat manj kot pri avtomobilih na dieselski pogon. Za primer navajam izpuh CO2 pri običajnem avtomobilu, ki povzroči r6o g C02/km ter iz Kopra v Ljubljano in nazaj izpusti v ozračje kar 35,2 kg CO2. Toyota Prius povzroči 92 g C02/km in za enako razdaljo 20,2 kg C02/km. Prihranek pri posamezni vožnji je torej r 5 kg, v kar se je vredno resno zamisliti ob vsej dnevni migraciji, in se vprašati, koliko prihranka ter zmanjšanja emisij bi bilo šele ob pravilni usmeritvi zadevne politike. Pred zasedanjem skupščine Tudi v prihodnje si bomo prizadevali za povečevanje porabe avtoplina in skušali ministrstva in ostale ustanove prepričati o izjemnih prednostih, ki jih ima avtoplin kot alternativno gorivo! Tehnična komisija GIZ UNP, ki jo vodi Janez Oblak (Butan plin), si že več kot tri leta prizadeva, da bi Ministrstvo za gospodarstvo ter Direktorat za energetiko sprejela nov pravilnik za UNP, posodobljen z najnovejšimi standardi, ki jih uporabljajo v svetu, vendar žal še ni bil sprejet na Ministrstvu za gospodarstvo, čeprav smo že večkrat prosili ministra za pospešitev postopka za sprejem. Zdaj upamo, da bo sprejet do konca leta 2oro. Prav tako je pomembno delo avtoplinske komisije, ki jo vodi Borut Sočič (Petrol Plin), in ima ambiciozne cilje glede obsega prodaje in širitve prodajnih mest, predvsem pa pri ureditvi zakonodaje na tem področju in vključevanju novih članov s področja vgradenj avtoplinskih naprav, za kar bo ustanovljena sekcija znotraj GIZ UNP. Franc Dover je predsednik GIZ UNP ■HHHI predstavljamo Velika izkušnja /e//:a Kušar VArezzu v italijanski Toscanije bilo letošnje svetovno prvenstvo v streljanju na glinaste golobe, ki se gaje udeležila tudi ekipa iz Slovenije, eden od štirih članov pa je bil poslovodja bencinskega servisa Gornji Grad Miha FINKŠT. O streljanju na glinaste golobe sem se z njim pogovarjala takrat, ko mi je pripovedoval o poslovanju bencinskega servisa, nato pa še po vrnitvi s tekmovanja. A če je bil v pogovoru o bencinskem servisu zelo zgovoren, sem morala vsak odgovor o njegovem konjičku dobesedno izvleči iz njega. Povedali so mi, da se posvečate streljanju na glinaste golobe. Da, lovec sem, poleg tega streljam na glinaste golobe. V to me je vpeljal oče, ki se je tudi sam ukvarjal s tem športom. Opravil sem vse potrebne izpite, vendar se nisem kaj posebno posvečal lovu, ker me je bolj privlačevalo ribištvo. Potem pa me je potegnilo v naravo in v gore, kamor sem pogosteje začel zahajati, toda sam lov me ni zanimal, pa sem si rekel, da se bom posvetil športnemu delu streljanja, streljanju na glinaste golobe, da bom videl, kaj zmorem in pokazalo se je, da mi to leži. Zdaj redno trenirate? Niti ne, ker ni časa. V Gornjem Gradu sicer imamo strelišče, ki je odprto morda dvajsetkrat na leto, ne več. Z evropskega prvenstva so Približuje se svetovno prvenstvo. Se ga boste udeležili? se Slovenci vrnili s pokali Da, da, saj mi je direktor omogočil. Ker je sodelavka na dopustu, bo za štiri dni prišel sem (Miha Finkšt prvi z desne) nekdo z drugega bencinskega servisa. In kaj pričakujete na prvenstvu? Jaaa, ne vem. Na evropskem smo se dobro odrezali, kako bo na svetovnem, bomo še videli. Za to sem obema hvaležen. Ali veliko trenirate? Prav danes popoldne grem v Pragersko. Veliko časa nimam, pa finančno je tudi velik zalogaj. Ali je to drag šport? Zelo. Najprej je draga municija, prav tako leteče tarče. V Pragerskem stane serija osem evrov, kar pomeni 25 tarč, za serijo potrebuješ 50 nabojev, kar znese r2 evrov. Na posameznem treningu ustrelim povprečno po pet serij, temu je treba prišteti še prevoz, pa pridem na roo evrov. Če opravim na mesec pet treningov, je to 500 evrov. Zato ne treniram posebno pogosto. Seveda imajo profesionalci povsem drugačne možnosti. Kaj nastopate amaterji in profesionalci skupaj? Da, da. Na evropskem prvenstvu so prvih trideset mest zasedli profesionalci, ljudje, ki so jih plačala razna podjetja, ostalih 130 je bilo amaterjev. Od teh ima približno polovica predstavljamo Slovenska ekipa na evropskem prvenstvu (na sredini Miha Finkšt] tako službo, da imajo lažji dostop do streljanja. Koliko strelcev gre na svetovno prvenstvo iz Slovenije? Štirje. Na osnovi rezultatov, ki jih dosežemo doma, FITES določi, kdo bo šel. Imate tudi doma tekmovanja? Imamo državno prvenstvo in letos je bila ekipa Celjske zveze prva. Kaj osebno pričakujete na svetovnem prvenstvu? Ne vem, kako bo, a upam, da ne bom med zadnjimi. Za naprej bi bilo pa krasno, če bi našel kakšnega sponzorja, ki bi me nekoliko podprl. Boste tekmovali tudi ekipno? Da, tudi ekipno in v vsaki ekipi so štirje člani. Koliko bomo dosegli, je pa odvisno od dneva, in kako močne bodo druge ekipe. Drugi del pogovora sva z Mihom Fingštom opravila kar prek telefona in celo po žici seje čutilo, da je precej utrujen. Nič čudnega, saj se je komaj dobro vrnil domov po enajstih urah vožnje. Kako je bilo na tekmovanju? Organizacija super, sicer pa huda vročina. 38, 39 stopinj. Streljali smo zjutraj od 7.30 pa zvečer do r8.oo. V četrtek sem imel prvo tekmo ob ro.oo, drugo ob 13.00, v petek pa ob 14.00 in ob r7.oo. Koliko tekmovalcev je bilo? r.133 tekmovalcev in 8 tekem. Vsak je imel 8 strelišč. Kaj to pomeni? 8 stez. Imeli smo osemkrat po 2 5 letečih tarč. In kaj ste dosegli? Veliko izkušnjo in kar soliden rezultat. Kaj pa ekipa? Dva sta nekoliko slabše streljala, tako da smo bili predzadnji, 2r.. Kot posameznik sem bil 538.. Solidno in sam sem zadovoljen. Glejte, sodelovali so ljudje, ki jim streljanje predstavlja službo, streljajo po 8 ur na dan. To so profesionalci. Kakšnih 600 ljudi, ki so sodelovali na svetovnem prvenstvu, se vedno ukvarja samo s tem. Delajo v podjetjih, ki proizvajajo orožje in se na takih tekmovanjih promovirajo. Najmočnejša je Velika Britanija. Letos je bilo 32. svetovno prvenstvo, Slovenija se ga udeležuje 3 leta, kar pomeni, da nimamo zelo veliko izkušenj. Kako nameravate nadaljevati? Svetovno prvenstvo poteka tudi nekoliko drugače kot evropsko, zato bo potrebno ta način bolj trenirati. Na evropskem je pet strojev, ki vržejo 25 golobov, na svetovnem je bilo 40 strojev. Vsak tekmovalec je imel na posamezni poziciji 5 strojev in ko je prišel na naslednjo stezo, je imel naslednjih 5 strojev. Tega se ne morete kar tako navaditi med tekmovanjem. Če bi bilo samo 5 strojev, bi bilo preveč enakih rezultatov. Zlasti dobri strelci obvladajo te zadeve, posebej Angleži, ki so vrhunski. Potem so tudi zmagali? Ne, Američani so bili za nekaj točk pred njimi. Amerika je spet celina zase. Kateri način pa vam bolj leži, evropski ali svetovni? Evropski, ker lažje obdržite v glavi 5 strojev kot 40. Na svetovnem prvenstvu je bilo veliko težje Slovenja Brez črpanja v globokem morju ne bo šlo Tudi po zadnji katastrofi BP ostaja prihodnost pridobivanja nafte v globokem morju | aftna katastrofa v Mehiškem zalivu je sicer povzročila neskončne posledice za okolje, vendar I ne bo bistveno vplivala na prihodnji razvoj črpanja v globokem morju. Svetovno gospodarstvo brez takega pridobivanja nafte ne bo preživelo, le pri varnostnih pogojih bodo morale nastati spremembe. V tem pogledu ne bo ničesar spremenila niti Obamova odločitev, da šest mesecev ne sme nihče začeti na novo vrtati, s čimer je prizadetih kar 33 projektov. Vendar je neko ameriško okrajno sodišče prepoved že preklicalo, česar pa ameriški predsednik ne bo sprejel. Edina posledica je lahko v tem, da bodo izjemno drage vrtalne ploščadi - najnižja dnevna najemnina znaša 600.000 dolarjev - na veselje vrtalnih družb preselili nekam v Azijo, Afriko ali Brazilijo, in potem dalj časa ne bodo na voljo v Mehiškem zalivu. Dejstva so povsem jasna. Črpanje surove nafte in zemeljskega plina na kopnem je komaj možno povečati. Konvencionalno pridobivanje na tem območju je med leti 2000 in 2009 sicer poraslo z 49 na 54 milijonov sodov na dan, toda delež celotnega pridobivanja je padel s 65 na 63 odstotkov in pričakujejo, da se bo še znižal. Svetovna lakota po nafti pa bo še naprej rasla. Toda izravnati bi jo mogli samo s pridobivanjem surovine iz globokega morja. Tudi pomen črpanja v priobalnih predelih (do 500 metrov globoko) se občutno zmanjšuje in ga je možno nadomestiti le s črpanjem v globoki (do 1.500 metrov) in najgloblji vodi (nad r.500 metri). Če bi se zaradi BP nesreče odpovedali črpanju v globoki vodi Mehiškega zaliva, bi v prihodnjih letih vsak dan odpadel milijon sodov nafte. Po podatkih svetovalne družbe IHS CERA se je svetovna proizvodnja surove nafte v globinah nad 600 m med leti 2000 in 2009 potrojila na 5 milijonov sodov na dan. Do leta 2015 naj bi se še enkrat povečala in sicer na 10 milijonov sodov. Kakor je Mednarodna agencija za energijo zapisala v svoji srednjeročni napovedi, ta količina približno odgovarja pričakovanemu povečanju povpraševanja do leta 2014. Skoraj vsi naftni strokovnjaki predvidevajo, da bo v prihodnjih letih ponudba nafte manjša, kar pomeni, da bi posledice povzročile popolno ustavitev svetovne konjunkture. V neki študiji ameriških oboroženih sil je zapisano, da bo že leta 2012 začelo primanjkovati surove nafte. Ss -i' 18%' ggg (5 Vrtalna ploščad BP v Mehiškem zalivu, ko je bilo še vse v redu Črpanje v velikih globinah prinaša denar Črpanje v globoki vodi je področje, ki obeta prihodnji oskrbi z nafto veliko rast. Obenem pa tudi področje, ki velikim mednarodnim naftnim koncernom prinaša največ denarja. 80 odstotkov sedanjega svetovnega črpanja je v rokah Opecovih članic, kjer BP in ostali koncerni nimajo nobene besede. Edina možnost za naftne velikane v prihodnosti je offshore. Vrtanje v velikih globinah je sčasoma postalo zelo pomemben posel. Britanska svetovalna družba Infield Systems predvideva, da bo do leta 2or5 vloženih v vrtine, platforme in cevovode 493 milijard dolarjev, pri čemer naftne družbe posebej privlači globoka voda. Srednja globina vode, v kateri delujejo naprave, znaša 954 m, rekordna globina dosega 2852 m. Platforma Perdido v Mehiškem zalivu, ki je trenutno največja naprava na svetu in deluje od letošnjega marca, plava v globini 2438 m. Stoji na debelem cilindru, dolgem 270 in širokem 39 m. Letos 350 novih platform Število offshore vrtin se je v zadnjih letih nekoliko zmanjšalo - trenutno jih je okrog 3000 - vendar naj bi se v prihodnje povečalo na 5000. Samo v letu finančne krize, v letu 2009, ko je vrtalna dejavnost močno padla, so na visokem morju namestili 242 novih platform. Letos naj bi se število povečalo še za več kot 350. Pod morjem je veliko surove nafte. Strokovnjaki ocenjujejo, da dobra tretjina dokazanih zalog zemeljskega plina in četrtina surove nafte leži pod morjem. Leta 2007 so 37 odstotkov nafte in 28 odstotkov plina pridobili prek naprav v morju. Leta 2009 je bilo 35 odstotkov novih najdb na kopnem in 45 odstotkov v globoki vodi. In še neka prednost črpanja v globoki vodi: iz vsake vrtine lahko pridobijo šestkrat toliko surove nafte kot na kopnem. Nahajališča ležijo v tako imenovanem zlatem trikotniku, kar pomeni med Mehiškim zalivom, Brazilijo in zahodno afriško obalo (Angola, Nigerija, Slonokoščena obala). Črpanje v globokem morju je postalo močno poslovno področje. Švicarska družba Transocean (udeležena je tudi pri nesreči BP) gradi v Južni Koreji ladjo Deepwater Champion, ki bo mogla delovati celo pri 9 m visokih valovih in hitrosti vetra r ro km na uro. Ladjo pa je dolgoročno najel Exxon za svojo dejavnost v Črnem morju. Vendar ne gre samo za ladje in pregrešno drage platforme. Ker ljudje v globoki vodi ne morejo delati, uporabljajo robote, ki jih je možno usmerjati iz daljave (razvila jih je ameriška vojska). Trenutno uporabljajo v svetovnih morjih 500 potapljaških robotov, do leta 2015 naj bi jih dodali še 550. Za upravljanje teh robotov, ki so s kablom povezani z oskrbovalno ladjo, je potrebnih osem ljudi. V prihodnje naj bi kabel odpadel, za iskanje novih nahajališč pa naj bi uporabljali podmornice. Zaključek Celotno poslovanje velikih naftnih koncernov temelji na surovi nafti iz globokega morja. Shell načrpa tam r2 odstotkov energenta, BP je samo med leti 2007 in 2009 povečal črpanje v Mehiškem zalivu za 70 odstotkov na 400.000 sodov. Vlade Opecovih članic ne spustijo Exxona, BP, Shella in ostalih do svojih virov. Samo z offshore vrtinami pa odvisnosti ni možno omiliti. Dolgoročno bo to spoznal tudi Obama. Naftna industrija še naprej vrta v velikih globinah Brazilija, Nigerija in Angola se ne pustijo motiti amude pri pridobivanju zakladov iz globin si države, kot so Brazilija, Nigerija in Angola - kjer črno zlato velja za hrbtenico prihodnje gospodarske rasti - ne morejo niti predstavljati. Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je odkritje nafte pred obalo označil za „božji dar” v borbi proti revščini. Zato v južnoameriški državi kljub naftni kugi v Mehiškem zalivu le redki nasprotujejo vrtalnim projektom. Tudi v industrijskih državah, na primer v Avstraliji, je komaj čutiti kakršnokoli politično upiranje. »Ničesar ne bomo dosegli, če bomo panogo ohromili ter ogrozili energetsko varnost, delovna mesta in gospodarstvo države,” je izjavil minister za surovine Martin Ferguson na vprašanje o ustavitvi vrtanja. Iz polja pred avstralsko obalo je lani tri mesece tekla surova nafta, preden so odprtino uspeli zapreti. Čeprav razloga še vedno niso odkrili, so v preteklih mesecih kljub protestom okoljevarstvenikov izdali dovoljenje za odpiranje novih predelov v morju. Na Norveškem, kjer so okoljsko posebej zavedni, so nove projekte za globoko morje sicer zavrnili, projektov, ki jih že izvajajo, pa niso ustavili. V zahodni Afriki, enem najrevnejših predelov sveta, kjer obstajajo ambiciozni načrti za črpanje v velikih globinah, naftna nesreča v Mehiškem zalivu takorekoč ne bo pustila vpliva. To velja predvsem za Nigerijo, kjer naj bi povečali predvsem črpanje v velikih globinah. Toda na kopnem družbe znižujejo črpanje, s čimer se poskušajo izogniti sporom z občinskimi organi in napadom upornikov. Podobno je tudi v Angoli, kjer nameravajo črpati v morski globini pod 2000 m. Trenutno odpirajo pred obalo več kot 30 novih naftnih najdišč. S črpanjem iz najdišč v izjemno globoki vodi naj bi se dnevna proizvodnja v letu 2011 povečala za 16 odstotkov na 2,2 milijona sodov. Na Norveškem nadaljujejo s črpanjem v Severnem morju tudi po eksploziji na platformi Piper Alpha, pri kateri je izgubilo življenje 167 delavcev. Brazilska družba Petrobras je v panogi prevzela vodstvo na trgu globokomorskega vrtanja, čeprav je ob potopitvi platforme P-36 leta 2001 umrlo n ljudi. Predvsem države, ki so v vzponu, so pripravljene tvegati. Naftna kuga: sodni postopki trajajo večno Do zdaj so morale družbe že globoko seči v žep aftni koncern BP namerava za izplačilo odškodnine žrtvam nesreče v Mehiškem zalivu oblikovati sklad, v katerega bo vložil 20 milijard dolarjev (16,2 milijarde evrov). Delavci, ki so zaradi nesreče izgubili službo, bodo dobili nadaljnjih 100 milijonov dolarjev (80,9 milijona evrov). A tudi druge okoljske katastrofe so stale koncerne ogromne vsote, procesi pa so se pogosto vlekli skozi dolga leta. Marec 1989 Ameriški supertanker Exxon Valdez je na Aljaski zadel ob čer in dobil razpoko, kar je bila do takrat največja okoljska katastrofa v zgodovini ZDA. Onesnažene je bilo skoraj 2.000 km obale in plaže. Pravni spor se je vlekel do leta 2009. Koncern ExxonMobil je moral plačati 4,4 milijarde dolarjev (3,56 milijarde evrov) za kazen, čiščenje, nadomestilo škode in obresti. December 1984 Nesreča, ki je bila povzročena s strupom v indijskem Bopalu, je stala življenje skoraj 20 tisoč ljudi. Skoraj 20 let pozneje je indijsko ustavno sodišče ukazalo izplačati 262 milijonov evrov kot odškodnino. Po zunajsodni poravnavi je odgovorni ameriški koncern Union Carbide že plačal 470 milijonov dolarjev. Marec 1978 Velik tanker Amoco Cadiz se je pred bretonsko obalo potopil in se razletel. Družba Amoco je morala kot lastnica po 14-letnem sodnem sporu plačati 174 milijonov evrov. Nafta je umazala 3260 km obale. Julij 1976 Kemijska katastrofa, ki je do zdaj povzročila najtežje posledice v Evropi, je zastrupila italijansko mestece Seveso. Umrlo je veliko ptičev in drugih majhnih živali, 220 tisoč ljudi je bilo zdravniško pregledanih. Sodni spor traja skoraj 20 let. Koncern Hoffmann La Roche, ki je bil lastnik tovarne, je plačal 300 milijonov švicarskih frankov kot odškodnino žrtvam in odstranitev škode. Ara ra t in vzhodna Turčija Biserka Čičerov Letalo je počasi zaokrožilo nad jezerom Van. Bližnji hribi so bili sem in tja še pokriti s snegom. Skupina 18 planincev se je približevala svojemu cilju - izhodišču za vzpon nagi gg m visoki Agri Dagi, kot Turki imenujejo Ararat. Ali bo šlo vse v avtobus? Ko na letališču zberemo vso prtljago, ki je ni malo, saj s seboj nosimo tudi šotore in podloge, zapustimo zgradbo in poiščemo vodiča Mateja, ki nas bo spremljal na našem potovanju po vzhodni Turčiji. Čaka nas že avtobus in odpeljemo se na ogled majhne kurdske vasice, v kateri je Matej odkril ostanke skoraj porušene armenske cerkvice, zgrajene med leti 700-1000. Res je v slabem stanju in komaj še lahko opazimo nekaj fresk na stenah. Sicer pa nobenega okrasja in predmetov, ki bi spominjali na verske obrede. Stare slike na steni, ki so jih namestili domačini, prikazujejo, kakšna je bila cerkvica včasih. Domačinke nam ponudijo svoje izdelke, kupim krasno bombažno ruto z ročno izvezenim robom, ki me je v naslednjih dneh ščitila pred prahom, mrazom in soncem. Otroci nas radovedno opazujejo, niso vajeni tujcev, saj je cerkvica izven običajnih turističnih poti. Popijemo čaj, ki nam ga ponudijo gostoljubni domačini in se poslovimo. Na povratku v mesto Van nas Matej opozarja na številne nove bloke na obrobju. To so „tokiji”, socialna stanovanja, ki jih turška država gradi za revnejše prebivalce. Tokijev smo videli še veliko. Očitno je, da vladi ni vseeno, kje in kako žive njeni najrevnejši prebivalci. V bližini Vana obiščemo tudi inštitut, kjer skrbijo za posebno vrsto mačk: te imajo namreč eno oko zeleno in drugo modro. Na svetu je le še okrog 200 takih mačk. Po ogledu se vrnemo v mesto in se razporedimo po sobah hotela Asur. Hitra osvežitev dobro dene, saj spanju na poletu od Ljubljane do Istanbula in še naprej do Vana ne moremo reči prav spanje. Proti večeru si ogledamo ostanke urartske trdnjave, ki straži nad mestom. Kraljestvo Urartov je cvetelo predvsem v času med ig. in 7. stoletjem pred Kristusom. Glavno mesto kraljevine je bila Tušpa, ki se je razprostirala na drugi strani trdnjavskega hriba in v bližini današnjega Vana. Urarati so bili uspešni trgovci, oblikovalci kovin in kamenja. Spretnosti in znanje so prevzeli od Asircev, s katerimi so bili stalno na bojni nogi. Urartsko državo so pozneje premagali Cimerijanci, Siti in Medejci. Armenci so se pozneje sicer vrnili, v 6. stoletju pred našim štetjem pa tod vladajo Perzijci in Medijci. Za Armence je značilno, da nikoli niso bili povsem svobodni. Vedno so se podrejali drugim. V 8. stoletju našega štetja so bili pod Arabci, ki so prisilili armenskega princa, da se je umaknil na otok Akdamar in kalifu plačeval davke. Za Arabci so prišli zopet Perzijci, leta 1468 pa je nastalo Otomansko cesarstvo. Med prvo svetovno vojno se pojavi armenska gverila, ki želi ustanoviti svojo vojsko in neodvisno Armenijo ter v sodelovanju z Rusi premagati Matej pred staro Turčijo. Od takrat Turki Armence štejejo za izdajalce. Številni spopadi med Turki in Kurdi na armensko cerkvico eni strani ter Armenci in Rusi na drugi, uničijo vasi okrog jezera Van, leta ^5 pa tudi mesto Že otroci znajo trgovati Van. Mesto ostane pod rusko okupacijo do leta 1917. Ata Turk je Kurdom za pomoč proti Armencem in Rusom obljubil lastno državo, Kurdistan. Na mirovni konferenci leta 1923 v Ložanu v Švici je Ata Turk na Kurde in njihovo pomoč pozabil. Ustanovljena je bila nova turška država, Ata Turkova Turčija, Kurdi pa so še danes najštevilnejši narod brez svoje države. Ruševine starega Vana so kot neme priče nekega iracionalnega obnašanja. Le še nekaj zidov stoji na vrhu vanskega griča. Stene so grajene iz blata, pomešanega s slamo in povezane z lesenimi tramovi. Ohranjen je Sardurijev stolp, na severni strani pa je še nekaj grobnic, izkopanih v skalo. Tu so pokopani pomembni možje iz turške zgodovine, med njimi tudi kralj Argishti I (786-764 pred našim štetjem). Na griču pričakamo sončni zahod in občudujemo rdečo kroglo, ki izginja v jezeru Van. Po vrnitvi v mesto gremo še na sladoled, ki ga tu mešajo in nalagajo s posebno lopatico. Počasi se topi in je izvrsten. 21. julij. Vstanemo zgodaj, čaka nas vožnja z ladjo po jezeru Van, kopanje in ogled sakralnih objektov. Nebo je modro in sonce hitro segreva ozračje. Jezero smo opazovali že iz letala. Je precej veliko (80 x 120 km) in spreminjajoče barve. Je alkalno. Nastalo pa je tako, da je bližnji ognjenik Nemrut Dagi s svojimi izbruhi zaprl pot vodi, ki je za jezom narasla v velikansko jezero. Gladina vode se ohranja s skromnimi pritoki in izhlapevanjem vode. Preostanek vode postaja vedno bolj alkalen, kar pomeni, da v vodi lahko operete perilo, ne da bi uporabili pralni prašek. V njem tudi ni veliko življenja. Le na delu, kjer v jezero pritečejo manjši pritoki, živijo ribe biserne somornice. Domačini sicer pravijo, da v jezeru živi Vanček, vidri podobno bitje, ki zraste do dveh metrov. Številne zgodbe očividcev pa so Vančka spremenile kar v vodno pošast, podobno konju ali celo dinozavru. Mi ga nismo videli, čeprav smo skrbno opazovali. Z ladjico se mimo otoka Akdamar zapeljemo do manjšega otočka Čarpanak. Na otoku zmotimo številne galebe, ki tu gnezdijo in si ogledamo precej zapuščeno armensko cerkvico. Zelo je vroče in ohladimo se v kristalno čisti vodi. Potem pa nazaj na ladjo, kjer nam postrežejo s kosilom. Motor naše ladjice pa se nenadoma ustavi. Morda nam jo je pa zagodel Vanček. Kapitan jezno meče telefon ob tla, hodi po njem in se hudo jezi. Zažene motor, pa spet nekaj škripa in tuli. Vrtimo se v krogih, nekaj je narobe s krmilom. No, konča se tako, da nam uspe priti do majhnega pristanišča na otoku Akdamar. Po programu si ogledamo cerkev Sv. križa, ki je biser armenske arhitekture. Leta 92r je cerkev dal zgraditi kralj Vaspurkana Gagik Artzruni. Poleg cerkve je zgradil še palačo in samostan. Danes je na ogled samo cerkev, ki je pod Unescovo zaščito in je lepo obnovljena. Celotna zunanjost cerkve je v reliefih in nam prikazuje zgodbe iz Svetega pisma: prepoznamo lahko zgodbo o Davidu in Goljatu, Adamu in Evi, Jobu in številne druge. V notranjosti cerkve je obnovljenih nekaj čudovitih fresk. Sardurijev stolp in stopnice do grobnic Z otokom Akdamar je povezana tudi zgodba o tem, kako je otok dobil ime. Na otoku je živela ljubka deklica Tamara. Vanjo se je zagledal fant, ki je živel na obali jezera Van. Mlada sta se sestajala skrivaj in sicer tako, da je fant vsako noč preplaval približno tri kilometre do otoka, da pa v temi □tok Čarpanak z armensko cerkvico Cerkev na otoku Akdamar je biser armenske arhitekture 22. julij. Ko Džuma uredi vse potrebno s policijo, sedemo v dva kombija in se zapeljemo proti svoji gori. Kljub temu, da je blizu jezero, je pokrajina suha, z malo rastlinja. Sonce neusmiljeno pripeka, ker pa je zrak suh, nimamo občutka prevelike vročine. Dvignemo se do višine 2450 metrov, kjer postavimo tabor. Po kosilu se povzpnemo na približno 3000 metrov. Povzpeti se moraš nekaj sto metrov višje, kot je višina, kjer boš prespal. To je aklimatizacija, ki je na tako visoki gori še posebej potrebna. Srečamo skupino Bavarcev, ki se z vodnikom vračajo z vrha. Videti so utrujeni. Pozdravimo se in malo poklepetamo. Tudi zanje je Suphan Dag aklimatizacija za vzpon na Ararat. Pred nami bodo torej doživeli krst na najvišji turški gori. Ko dosežemo 3000 m, se obrnemo in počasi spustimo v tabor. Povečerjamo in zlezemo v šotore. Začne deževati. 23. julij. Naš dan je dolg. Džuma nas zbudi ob drugi uri zjutraj, pozajtrkujemo, ob treh pa že korakamo proti svojemu cilju. Čelne svetilke nam kažejo pot, Džuma pa z enakomernim Zgodba o Adamu in Evi na pročelju cerkve Kako se že postavi šotor? tempom varno vodi skupino navzgor. Občutek imam, da se pot ne bo nikoli končala. Ko premagamo prvi hrib, je za njim še drugi in tretji. Vmes se zdani. Končno vendarle pridemo na rob kraterja. Pred nami je vrhnji stožec vulkana in strma stena z naloženim balvanskim kamenjem. Hoja po balvanih je zoprna in utrudljiva, saj se premikajo in moraš loviti ravnotežje. Pa tudi to mine in kmalu zagledamo pred seboj enega od vrhov. Zlezemo kar na prvega, čeprav se zdi, da je tisti na zahodu višji. Džuma zatrjuje, da so vsi približno enako visoki. Nadihamo se, si privoščimo malico in sledi fotografiranje s slovensko in turško zastavo. Mateja smo prosili, da nam priskrbi turško zastavo, v mislih smo imeli nekaj manjšega, on pa nam je priskrbel precej velik primerek. Kar kmalu se obrnemo navzdol. Sestopu po balvanih se delno izognemo, ker sestopimo po snežišču. Vračamo se po travnikih, polnih raznobarvnega cvetja. Po enajstih urah in pol smo spet v taboru. Najbolj se nam priležejo lubenice, pa tudi večerja nam gre v slast. Pripravljeni smo za vzpon na Ararat. otoka ne bi zgrešil, mu je dekle na okno svoje sobice postavilo luč. Nekoč pa je to opazil njen oče. Luč je prenesel na drugi konec otoka in fant je zaman iskal svoje dekle in jo klical in vzdihoval: „Ah, Tamara!” Utonil je v jezeru, ime otoka pa je ostalo. Našo ladjo so zaradi težav s krmilom privezali na drugo ladjo in srečno smo prispeli v pristanišče. Čaka nas avtobus in odpeljemo se proti Adilčevazu, izhodišču za našo prvo turo. Za aklimatizacijo smo načrtovali vzpon na 4035 metrov visoki Suphan Dag. Hotelsko prenočišče, ki ga najdemo po daljšem iskanju, je skromno. Skupen WC in kopalnica. Toda postelje so čiste in utrujenost premaga vse. Pridruži se nam vodnik Džuma, ki nas bo peljal na goro. prišli / odšli Prišli Petrol Maloprodaja Slovenija OEM Celje BS Rogaška Slatina II Polona Gajšek, prodajalka BS Slovenj Gradec, Ronkova 25 Mitja Jus, prodajalec OEM Ljubljana-Kranj BS Bohinjska Bistrica II Peter Jamar, prodajalec BS Kamnik, Perovo 24 Davor Lenart, prodajalec, Lipovšek Marko, prodajalec BS Ljubljana, Kajuhova 32 S Matija Avšič, prodajalec BS Ljubljana, Šmartinska 15D Romana Žibert, prodajalka BS Radovljica, Kranjska 22 Mateja Pušar, prodajalka BS Trzin Matevž Remic, prodajalec, Ema Vidergar, prodajalka BS Voklo ll-V Maja Benedičič, prodajalka, Anže Jeglič, prodajalec OEM Primorska BS Rožna Dolina I Jure Žbogar, prodajalec Odšli Petrol Maloprodaja Slovenija OEM Celje BS Celje, Hudinja Franc Kračun, prodajalec BS Rogaška Slatina II Stanko Križanec, prodajalec BS Šentjur pri Celju Ivan Strnad, pomočnik poslovodje OEM Ljubljana-Kranj BS Bohinjska Bistrica II Valentin Štros, prodajalec BS Domžale II Janez Barle, prodajalec, Janko Bobek, prodajalec BS Ljubljana, Polje 51 Janez Černe, pomočnik poslovodje BS Moste pri Komendi Jože Pogačar, prodajalec BS Škofja Loka, Kidričeva 57 Miro Markelj, prodajalec BS Voklo ll-V Ciril Kalan, prodajalec OEM Maribor BS Gornja Radgona, Mele Alojz Cimerman, prodajalec BS Slovenska Bistrica Matevž Leskovar, prodajalec BS Vosek Blaž Batty, prodajalec OEM Novo mesto BS Brežice, Rondo Dejan Škaler, poslovodja BS Novo mesto III Zvone Činkole, prodajalec BS Obrežje Ivan Ljubomir Blaževič, prodajalec BS Otočec, ll-S Milan Jerič, pomočnik poslovodje OEM Primorska BS Šempeter pri Gorici III Andrejka Saksida, prodajalka Petrol Energetika Oskrba z industrijsko vodo Marjan Rebernik, samostojni tehnični sodelavec Proizvodnja toplote na vročevodnih kotlih Jožef Vuga, strojnik kotla Petrol d.d. Aeroservis Brnik Štefan Podboršek, skladiščnik - voznik Oddelek za skladiščenje - gasilska enota Zalog Jože Dolinar, gasilec Oddelek skladiščenje - skladišče goriv, Zalog Mirko Kocjan, poslovni manipulant Področje splošne zadeve Mihael Klemenčič, administrativni referent Podpora investicij in kakovosti Alojz Udovič, svetovalec Področje marketing Andrej Lapajne, organizator Računovodsko področje Janja Bregar, knjigovodkinja Finančno področje Zorka Gruden, referentka Podpora predsednika uprave Gašper Dovžan, vodja razvojnih projektov i itauiua