SU 35.
V Trstu, v sredo 30. aprila 1884.
Tečaj 1
Glasilo slovenskega političnega društva z£Primo
• EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako iredo in sabot« o poludne. Cena za vse leto je €» gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 1 pld. KO kr. — Posamezne številke se dobivajo pri opravniitvu in v trafikah v Trsti po & kr., v Gorici in v Ajdovščini do O kr. — Aamčntne. reklamacije in inaerate prejema OpravalStv«, vla Torrent«, »Nova tlakama*.
Vsi dopisi se pollljajo Urednlitv« »vla Terrent«« »Nuova Tipografia;« vsak mora biti frankiran. Rokopisi u'H7 posebne vrodnostl se ne vračajo. — Innerutt (razne vrste naznanila in poslanice) sn zaraSunijo po poei>dbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi £rk&i»i m plaSuje za vsako b»»<>do 1 kr.
Temeljni pojmovi prave državne politike.
IV.,
Pri razpravi o pravnej državne j politiki pride v poštev tudi duh %asa\ s tem mora več aH manj račun i ti vsak pravi politikar. — PraSa se torej : kaj pa je duh Sasa? Istina je, da so se v raznih Saših pojavile razne ideje, katere so se hitro razširjale, prav kakor kakšna epidemična bolezen in so se polagoma vdomačile po vsem Širokem svetu; mnogi najimenitnejši možje, največi učenjaki so se jim upirali, ali zajeziti, oziroma ustaviti takih idej niso mogli kljubu vsej sili, ampak so se potopili v občnem potopu, kateri je prouzročila taka nova ideja. Mnoge take ideje so se stoletja držale na povrSju, zopet druge so iz-
finole uže po nekaterih desetletjih, 'ako na priliko je bil srednji vek posvečen edino le verstvu in verskim bojem, za vero so se bojevali v srednjem veku s tako vstrajnostjo, takim fanatizmom, da je človeštvo preko teh bojev pozabilo na vsak drugi napredek in da je gledć kulture nazadovalo ter zelo zaostalo za starimi ljudstvi. — Križarske, husitske, reformacijske vojne so opustošile vso Evropo in žalostni so prizori, katere nam kaže zgodovina srednjega veka, povsod le jarem, na enej strani zloraba, na drugej pa slepota, fanatizem, nobenega vzleta.
Še le velika francoska revolucija, katero je poslala božja roka človeštvu, kakor poSilja nevihte, da čistijo zrak, Se le ta prekucija, ki se je v kratkem razširila čez vso Evropo,
PODLISTEK.
Piščanci.
Ako na openskem vrhu stoječ pred se zreš in se čudiš krasnemu razgledu, ki se odpira pred teboj, pade ti v oko i majhna vasica, ki jo zapaziš, če pred se navzdol pogledaš. Vasica s« zove Pfščanoi. Res čudno ime! človek bi menil, uu se v njej res piščanci nahajajo. Pa, vsaj so Latinci nekdanjim Francozom rekali Oalli, namreč petelini, zakaj bi se prebivalec te vasice ne zval »Piščanec« in vas »Piščanci«? In vender se hočejo prebivalci te sicer majhne vasi tega priimka, kakor bi se sramovali, iznehiti rekoč, da niso piltanci, ampak puUavniki.
Pravil mi je nek mož o izviru tega imena to le pripovedko:
V vasi se nahaja kuhinja na mestu, kder je bila nekdaj neka pečina. V tej pečini je našel zavetje ubog mož, ki je, za-pojen iz svojega stanovaliSča, v ta kraj pribežal in se v tej pečini naselil. Ker je pa bival v pečini in na okolo je bilo vse pusto, zvali so ga puščavnika (ali ker okoličani samoglasnik u v t izgovarjajo n. pr. breguše, bregeSe rekali so mu peičavnik iz kar je prišlo PiHanec\) To se ve, to je le kmetska etimologija. Najbrže so se prehi-valci tu naselili od nekod s Krasa ali Vipavskega, ker govoril sem uže s Piščancem, ki je bil, ako se ne motim, iz Pr-vačine.
vpeljala je novo dobo in obveljavila občno ljudsko pravo, in temu velikanskemu duSevnemu gibanju se ima zahvaliti človeštvo za ves napredek, kateri se je polagoma vdomačil pri vseh evropskih narodih ter jih sposo-bil za ustavno živenje. Narodnostno načelo je tretja stopinja, na katero se je povzdignolo človečanstvo na potu kulturnega napredka. Prva stopinja v napredku je bila svoboda vestnega prepričanja in verska toleranca, katera se je izcimila iz verskih vojn v srednjem veku, in nemško, a tudi češko ljudstvo ima za to prvo pridobitev na poti svobode največe, neven-ljive zasluge.
Priznanje človečanskih pravic je bila druga še zdatnejSa stopinja, francoski narod je to sveto pravico priboril z največim, da strašnim uporom, prevrgel je prestol in reke krvi se je prelilo, predno so zmagale človeške pravice; pot do ljudske svobode je zaznamovana s krvjo tudi mnogo nedolžnih, ali osoda človeška terja, da nobena nova ideja, nobeno ljudsko pravo ne prodre brez strašne morije, brez krvavega sledu, in istinite so besede našega Jenkota: »zapisati v kri pravico, ki terja jo naš dom«.
Obe ti pridobitvi ste temelj velikanskega templja, posvečenega genijem človeštva, katero se po stopnicah v tem templju približuje svojemu idealu, to je spoznavanju neskončne modrosti najvišega bitja. Tretja stopnica v kulturnem napredku je načelo narodnosti; to načelo morda nema one etične, vzvišene vrednosti, kakor prvi imenovani, ali ono jih pospešuje; ono je prineslo se seboj toliko sprememb, predrugačeb v evropskih državah, da
Na straneh vasice so nanizani »paštini«, po katerih rat>e lepo, v latnike vzdigneni vinski trs. Druzega sadnega drevja skoraj ni videti, ker po mislih tamošnjih kmetov bi škodovalo vinskej trti. Ali čeprav škoduje trti, vsaj imate druzega primernega prostora. Druzeea sadeža kmet tukaj nema razen nekaj malo zelenjave za domače potrebe. Piščanski kmet se ne briga za drugo nego za vino. In to je res dobro, za kar so mu hvaležni razni tržaški in okoliški pivci, ki to vas, dokler ima še kaj vinske kapljice, zvesto pohajajo. — Letos so se združili nekateri gospodarji te vasi ter prodali vsak svoj majhen pridelek enemu samemu, koji je odprl oštarijo in ga prodajal. To se ve da tega niso vredili tako, kakor barkovljansko gospodarsko društvo,
{>a vender so na boljšem mimo prejšnjih et, ko je skoraj vsak kmet svoj pridelek sam prodajal in zato nastavil •osmico«, letos je bila jedna sama.
Razveseli te, ko motriš lepo obdelane vinograde, ki se okoli te vasice nahajajo, ali Žalostno ti Re zazdi, ko vidiš, da je večji in lepši del teh v tujih rokah. Lepo in srečno so mogli živeti predniki prebivalcev te vasi, ubožno in žalostno žive njih potomci. Da si ohranijo živenje, morajo moški in Ženske trdo delati od zore do trde noči. Največ je sodarjev. kameno-sekov In zidarjev. — Za omiko se ie brigalo in se briga v tej vasi malo ali nič, akoprem bi marslkak oče svojega sina lahko zdrževal in pošiljal v srednje šole v mesto. To pa nI nobenemu marl in zato se njih otroci le toliko izomlkajo, da znajo
je svetu dalo čisto nov obraz in popolnoma prevrglo staro evropsko enako-težje. Duh časa pa še vedno napreduje in mi no moremo niti slutiti, kaj on še vse namerjava s človeško družbo.
Duh časa ni druzega nego izliv človeškega genija, on je izraz duševnega živenja večine človeštva, on je iz višega v človeško srce vsejan nagib. Eden največih pisateljev, o državnem pravu, Bluntschli, je duh čaaa jako lepo zaznamoval s temi-le besedami :
»Po duhu časa vodi Bog zgodovine tečaj neprenehoma naprej«. — Kakor uro goni per<5, prav tako oživlja in proti napredku goni človečanstvo duh časa, katerega moremo cel<5 smatrati za gonilno moč zgodovine. — Vsaka velika ideja, vsaka odvažna stvar ima svoj čas, to je star, a resničen pregovor. Iz tega pregovora pa se da izvesti tudi druga resnica, da kdor tudi kaj velicega počne o nepravem Času, žalostno pogine. — V novejšem času smo na priliko videli, da se je hotel uvesti komunizem, na drugej strani smo zopet videli, da so hoteli nekateri jako učeni duhovni uvesti takozvani stari katolicizem, a eno je nam neizvedljiva utopija, drugo
f>a se opira na uže davno prebito sta-išče verske reformacije, ena in druga idejaje sramotno pokopala svoje apostlje, ker obema tema novotarijama se je uprl duh časa, ni več časa za ustvarjanje raznih verskih sekt, komunizmu pa se protivijo vsi etični in materijalni nagibi sedanjega Človeškega društva.
Prav zarad tega pa je dolžnost vsacega državnika, da zasleduje duh
za silo brati in malo pisati. Radi tega se nahaja v tej, kakor i v mnogih drugih okoličanskih vaseh mnogo analfahetov (ljudi koji ne znajo niti čitati niti pisati); premnogo na tem trpi narodnost, kajti, če človek umeje le za silo brati, nema veselja do čitanja in ker ne čita nič, ostane neuk. nema narodne navdušenosti in zato nazadnje smatra slovenski kot nepotrebni jezik,tira svoje otroke le v laške in nemške Šole in, če ga na cesti pozdraviš, odzdravi ti z svojim »milozvočnim« »ion fžornoh
Taki dušni ubožci se človeku v srce smilijo, ker ne znajo, katera majka jih je rodila in je v svojej nespametnosti nočejo spoznati. Ako imamo uŽ9 slovenske Šole v okolici, pošiljajmo v nje svoje otroke in ne silimo jih v mesto, v laške šole.
Še eno naj povem o Piščancih. Pred nekoliko leti so se shajali v leDih in hladnih poletnih večerih vaški fantje sredi va8i, kder so do pozne noči prepevali. Res da je to motilo zaželeni počitek, pa vendar veselilo te je, ako si poslušal to petje. Ta navada naj bf se bila ohranila, ker je po-štenejša, nego vsenočno kruljenje laških (večidel nesramnih in nemoralnih pesni), naj bi se kakor poprej popevale lepe slovenske pesni; vsaj nam jih je v izobilji! Za vsakdanji kruh, kakor sem uže omenil, primorane so tudi Ženske trdo delati; milo se človeku stori, ko vidi šibko žensko, naj si bo v hudej zimi ali v vročem poletji, vlačiti velike cule perila po strmej poti domov in v mesto.
Narodno nošo so Piščanci kakor i
časa in vso svojo delalnost po njem uravna.
Ako so ideje katerega koli državnika primerne duhu Časa, uspeh je skoro gotov, ako pa tega ni, potem so vse še tako fine in dobro premišljene diplomatične spletke prave papirnate hiše, katere se prevržejo, kakor hitro v nje zapiha glavni veter časa, — kajti ni človeka, kateri bi mogel ustaviti napredujoči moralni red, pot človeškega genija; kdor se temu ustavlja, pride gotovo v nevarnost, da se pogrezne.
Kakor smo videli, pojavil se jo duh Časa v našem veku zopet jako mogočno, njega nova tvorna ideja se imenuje: ljudska suvereniteta, svoboda, svobodno razvijanje narodnosti. Prav zarad tega pa je treba, da vsakdo računi s tem moralnim nagibom človeštva in da vsakdo spoštuje in priznava narodnost prav tako, kakor se v občo priznavajo in spoštujejo občne človečanske pravice in svoboda vestnega prepričanja. Nobeno zatiranje tega novega, svet pretresajočega načela se ne more vršiti brez kazni. Zato pa mora vsak pravi državnik svojo politiko tako vravnati, da se slaga z duhom časa in pospešuje njega terjatve. — Tacega državnika duh časa, ta znak volje božje, vzdigne in iz njega napravi dobrotnika svojega časa, velicega moža.
Kakor skušen, vešč poveljnik la-dije znade porabiti veter, ki sicer postane tudi lehko nevaren, da se z njega pomočjo hitrejše bliža svojemu cilju, prav tako mora pravi državnik porabiti duh časa za svoje državne namene, ako vesla prav, dospć do cilja, ako pa hoče veslati proti vetru, ka-
mnogo drugih okoličanov večinoma opustili; le redkoma se vidi kakega starčica v kratkih bregušah, katere mladi svet zove ■ gobci«, ter se tako norčuje s človekom, ki jih nosi. Le ženske so obranile narodno nošo, ker ona je prelepa. Stopimo zdaj iz male vasi dol po cesti v Rojan. Prva reč, na katero misliš, je cesta, po koji hodiš, kajti dolga je in še precej strma; boljše bi bilo, da bi bila po kakem drugem kraju, n. pr. pri potoku izpeljana. Pod vasjo obdajajo cesto tu pa tam lepo vre-jeni vinogradi, dokler ne dospeš do hiše rajncega Luke Piščanca, unetega narodnjaka, koiega nam je bela smrt prezgodaj pobrala. Spominjam se Še veselih večerov, ki sem jih pri njem užival; zdaj pa je tu turobno in žalostno, kajti tudi skrbna mati je kmalu po očetovej smrti zapustila žalostne otročiče.
Vredno je zabilježiti tudi nekatere besede, s kojimi Piščanci nazivajo razne kraje; naj zapišem tu nekatere: blagaj, žleb, rob, njivača, plante, malanovec, konta, bračevec, bajardovec, šumje, trnje, ugre-vec, m(a)ičin, dekec in mnogo drugih, katerih naštevati tu bi bilo predolgo. Dobro bi bilo, da kdo napravi zbirko imen in druzih enakih v govoru tukajšnjih okoličanov ter da jih v Gorico pošlje g. prof. Erjavcu, ki jih gotovo v svojo apotno torbo« sprejme, — Še eno mi je omeniti, ki pa ne spada sem, namreč, grozno preklinjau.i*, katerega se po okolici preveč sliši. Ni besede, koje bi nekateri okoličani ne »zabelili« z svojo kletvijo. In tega ne slišiš le iz ust mlajših, temuč tudi starejših. Kaj
RD
I N O S T.
teri v obče piha, v nevarnost se spusti, da mu ta veter, boljše rečeno duh časa, polomi jarbola in jadra in konečno pogrezne njega in ladijo, katero on krmi. Kedor ne spozna duha časa in ga ne zna izkoristiti, ni pravi državnik in politikar, to nas uči posebno zgodovina novejšega časa.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Naia cesarica se napoti te dni iz Heidelberga v Amsterdam, nad vojvod inja Marija Valerija pa v Monakovo.
CesarjeviČ Rudolf je v Carigradu dosegel. da je turški sultan izdal ferman, vsied katerega se imajo turške železnice z avstrijskimi zvezati; zveza se ima zgoditi pri vasi Seleniko. Ali prašanje je Še, če se ferman tudi izvede, ker turškega sultana fermani ostanejo navadno le na papirji.
Cesarjevif z visoko svojo soprogo je 26. t. m. zvečer prišel v Bukreš; rutnunski kralj in kraljica sta jima Šla naproti do Gjurgjeva. Na kolodvoru so čakali oficijelni in povabljeni gostje in deputacija avstrijsko-ogerskih naseljencev. Zunaj kolodvora se je zbrala tudi velika množica ljudstva. Pri dohodu so streljali s kanoni in igrala se je cesarska himna. Potem je bil sprejem, soproge dostojanstvenikov so poklonile cesarjevičini krasen Šopek; na hišah so vihrale zastave, mesto je bilo razsvetljeno. Deset vojaških band je igralo.
CesarjeviČ Rudolf in visoka njegova soproga sta 28. t. m. zjutraj ob 8'r, prišla v Belgrad, kder sta ju kralj in kraljica sprejela. Će tudi je dež lil, vendar se je zbrala velika množica, ki je naudušeno pozdravila visoka gosta, katera sta koj potem sprejela metropolita, diplomatiške opravnike, senat, načelnike civilnih in me-Btnih gosposk in deputacije meščanov pod županovim vodstvom. Srbski kralj je podelil rede vsem uradnikom avstrijskega poslanstva.
Po zajutrku se je cesarjevič peljal v trdnjavo, kder mu je kralj predstavil častnike in s katerimi |e govoril srbski, nemški in francoski. Ljudstvo je bilo silno navdušeno, ko je slišalo cesarjeviča srbski govoriti, pridobil sije v bipu sočutje vsega prebivalstva. Vse ulice, po katerih se je peljal iz trdnjave, bile so napolnjene in vse ljudstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Zveče*- ob osmih so mu napravili bakljido, sprevod je bil sestavljen iz vseh pevskih društev, meščanov, cehov in delavcev, ki so se uvrstili pred gradom. Ko sta se ce-sarjevič in cesarjevičina prikazala na pomolih, bilo sta z gromovitim »živio« pozdravljena. Pevci so zapeli avstrijsko in srbsko narodno himno. Potem se je sprevod pomaknol proti savskemu mestu in
pa kaže to? To ostudno preklinanje kaže nam prvič veliko neolikauost; iz ust človeka, ki je v kako šolo hodil, in si prejete nauke dobro k srcu vzel, ne hodi kletev. Drugič kaže nam veliko spridenost. K<le so Čisi, ko je oče zgrabil šibo v kotu in sina dobro našeškal, če ga je slišal zakleli 1 Zdaj pa oče sinu še slab izgled daje. Z grdim preklinanjem pa se tudi pospešuje^ laščina, ker vse kletve so le laške. — Čas bi bil, dragi okoličani, da se spomnite, da tudi vam je majka Slava, da morate za njo delati, nje se držati. V Trstu imate »Delalsko podporno društvo«, v katero se pridno vpisujte, ker ono ponuja varn telesne in dušne dobrote: ko ste bolni, daje vam zdravnika, denarja i zdravila, pa skrbi tudi za vašo omiko; v ta namen ima v svojih prostorih mnogo časnikov in knjig, katere lahko čitate; izbijte si vendar uže iz glave tisto neumno misel, da vi ne boste svojih denarjev tistim Slo vencem v Trstu dajali, in pristopajteobilno; omenjeno društvo bi se razcvetlo tem bolj, ko bi se tudi okoličani kaj več zanj zanimali.
Ali kam smo zagazili, vrnimo se zopet k Piščancem, ter poslovjvši se od njih, opominjajmo jih še enkrat, naj ostanejo zvesti Slovenci, naj bodo varčni, naj pridno pošiljajo svoje otroke v šolo, ne le v ro-jansko, temuč tudi v srednje šole ter slednjič naj se na kak slovenski časnik naroče, ker do sedaj, tako menim, v to vas ni-jeden ne dohaja.
V Rojanu, 24. aprila.
Justus P.
tam Čakal visoka gosta, kamor so ju spremili kralj, kraljica in ministri. Slovo je bilo jako srčno. Ko se je parnik začel od-mikati, zapeli so pevci avstrijsko himno in začeli so pokati kanoni.
Cesar je rumunskemu kralju podelil red zlatega runa.
Cesar je potrdil v državnem zboru sklenene zakone glede povišanja gradbenih troškov za arlberŠko železnico, glede zdr-žavljenja Fran-Josipove, Rudolfove in arl-berške železnice in glede amortizacije stavbenih in vzdrževalnih troškov za prometne naprave tržaške luke.
V	poslanske j zbornici je 2o. t. m. poslanec Schonerer predlagal, naj vlada predloži načrt zakona glede vdržavljenja severne železnice. V tej seji se je sprejel tudi zakon, kako naj se zatare bolezen Skrljevo, ki. razsaja v Dalmaciji. Dr. Roser je poprej razložil natoro te bolezni ter dokazal, da ni sifilitika, ampak le nastopek ozdravljanja s živim srebrom, katero ozdravljanje je v primorskih deželah v navadi.
V	odseku ta katenki zakon je bilo skle-neno, da se ima prepustiti deželam samim, naj one dajo določbe o vredbi posilnih delavnic, ki so namenjene za posamezne dežele ali občine.
Gosposka zbornica je 28. t. m. sprejela zakon o obdačenju žganja v vseh treh čl-tanjih po predlogih dotičnega odbora, za katere je tudi finančni minister govoril. Prav tako je bil tudi sprejet zakon zastran pridobivanja zemeljske smole.
Hrvatski sabor se odpre 21. maja.
Vnanje dežele.
Srbski ministerski svit je sklenol, da se ima skupščina sklicati v Niš.
Italijanski kralj in kraljica sta se 25. t. m. odpeljala v Turin na razstavo, ki se je drugi dan odprla vpričo kraljeve obitelji diplomatov, ministrov Depretis in Mancini. Govorili so: kraljevič Amadej, načelnik razstave Nilla in minister Grimaldi. Ljudstva se je zelo veliko zbralo, zvečer je bilo mesto razsvetljeno.
Na otoku Malti, ki je pod angleSko oblastjo, bil je doslej italijanski jezik edini uradni jezik. Kmetje pa z svojimi župniki na čelu so se temu uprli ter zahtevali, naj se v urade uvede malteški jezik, ker ga večina ljudstva govori. Angleška vlada je vsled tega zaukazala to zadevo preiskati i pokazalo se je, da mej 160.000 prebivalci tega otoka govori 130.000 ljudi malteški jezik, in le 30.000 italijanski ali anglefiki jezik. Vsled tega podatka je angleška vlada zaukazala, da imata biti uradna jezika malteški in angleški, italijanski jezik pa je to pravico zgubil. Fiai aplicatio.
Angleike vlade vabilo na konferenco, da se urede egiptovske finančne zadeve, sprejele so vse velevlasti; vendar pa ni Še gotovo, da Angleška prodre z svojimi nazori in z načrtom o likvidaciji egiptovskega državnega dolga. Toliko je uže zdaj gotovo. da angleških predlog ne odobrava francoska vlada i da se Francozi sploh prizadevajo, da porabijo sedanje neugodno stanje Angleške v Egiptu i da si zopet pridobe nekdanji svoj vpliv na Nilu.
Na Španskem so prišli na sled novej zaroti, zarotniki so sklenoli 27. t. m. z orožjem v roci vreči sedanjo španjsko ustavo; vlada jih je prehitela in mnogo vojakov i nevojakov zaprla v Barceloni, Kordovi in Kadiksu.
1\ Sudana dohajajo vedno bolj vznemirjajoča poročila. Londonski časniki o<l 26. t. m. poročajo, da so uporniki Berber od vseh strani zaprli i da za mesto ni več otetbe. Tudi Osinau Digma se je zopet ojačil in stoji z uporniki sedem milj od Suakima. Če se ne zgodi kako Čudo, pade v malo dneh ves Sudan upornikom v roke. Potein pa pride v nevarnost tudi Egipt, ker muhamedanski fanatizem ne pozna nobene meje i razen korana nobene pravice, nobene države, nobene vere. I tako se pripravlja velik boj mej muhamedanskim in krščanskim svetom.
Iz Adena se poroča, da je Osman Digma abesinskemu kralju zapretil, da ga z vojsko napade, ako se ne pomubame-danijo vsi kristijani v ALesiniji.
Bolgarski knei je na poti v Darmstadt prišel 28. t. m. na Dunaj. Cesar ga je
obisku I ter se polu ure pri njem mudil. Popoludne pa je knez obiskal cesarja in ga je ta na veče jo v Schonbrunn povabil.
DOPISI.
TržaSka okolica, 28. aprila. — (Razne stvari). O mejnarodnej komisiji v Gorici, ki daje zdaj raznim tržaškim Iisiom mnogo gradiva, govori se mnogo tudi mej domačimi ribiči v tržaškej okolici. Baš pred nekaj Časa je pisal o zadevah Chioggiottov •ultra* list «L'Indipendente*. Po svojej navadi je zagovarjal Cbioggiotte i pisal, da Chioggiotti ne delajo škode ribarstvu se svojimi mrežami, pač pa naše domače mreže, zvane «trate«. V tržaškej okolici ste le dve mreži zvani «trate» i ti ste: Jedna v Barkovljah i druga na Kontovelju. Večje in v mnogem številu imajo pa na istrskem pobrežji. Tedaj so te v lasti domačih Italijanov. In list »L'Indipendente, ki ima zagovarjati pravice istrskih, Italijanov, govori proti tem mrežami Članek v n že omenjenem listu pa je celo razburil nekoje okoličanske ribiče. Kajti oni pravijo: «Ce tudi imenovane naše mreže (trate) delajo škodo ribarstvu, (kar pa ni res), delajo jo na «last.nem našem morju.• Vse drugo pa je, če ljudje iz druge države na našem morju škodo delajo (kar je gotovo res) in nam tako rekoč kruti od UBt jemljejo.* In koliko škode so naredili uže Chioggiotti okoličanskim ribičem, posebno Križanom! A posebno zadnji so imeli od Chioggiottov mnogo pribiti. Mnogokrat so pobrali i pokrali imenovani italijanski ribiči ubogim Križanom vse njih mreže (tedaj vso njih imovino). Hadi tega so imeli Križani uže mnogo bojev s Chioggiotti. Toda Križani zmagali so vsakikrat, če tudi so bili v manjšem številu, kajti okoličani pravijo: »Talijan ni za vojsko.* A nevolja je mej našim ljudstvom tudi zato, ker se posebno »gospodje od magistrata* za Cbioggiotte potezajo. Mi pa o tem pravimo: «Ce oni gospodje, ki v svojih pisarnicah sede. ne umejo, kaj je ribarstvo, ni treba niti da se utikajo v to stvar. Postopanje magistrata utegne imeti še hude nastopke mej domačim ljudstvom, kajti poslednje se je začelo zavedati. I naši okoličani pravijo: »Magistrat nas pozna le, kedar je treba davek plačati.« Nadalje pravijo (kar je gotovo res), da okolica od krvavo plačanih davkov ni£ ne uživa. Mej tem se pa po mestu za šole (italjančevanje) krasne palače zidajo. Gospodje pod Mihec-Jakčevo kolibo mirno v svojih pisarnah tiče ter nakladajo davek ubozemu okoličanu. Naj pa gre za to, da se okolici pomore za zidanje kake cerkve (kakor je bilo v Barkovljah^, ali da se vode priskrbi (kakor v sv. Križu), o tem se niti ne menijo omenjeni gospodje. Ali domače ljudstvo se je zbudilo ter začelo spoznavati velike krivice, ki se mu godć. In kakor sem uže rekel, postopanje magistrata utegne imeti še hude, huie nastopke mej domačim ljudstvom. I posebno radi tega je razveselila okoličane vest v cenj. listu »Edinosti«, da misli vlada skrajšati oblast tržaškemu magistratu. A to ni dosti. Vsi slovanski državni poslanci bi morali v drŽavnej zbornici skupno ter* jati, naj se skrajša moč tržaškemu magistratu. Vlada naj odpravi krivice, dokler je še čas, i varuje ljudstvo, koje je udano državi i carju. Tržaškej okolici daje čast vest, da je J. Tence imenovan za kapelnika v Dalmaciji v Splitu. Kakor se sliši, g. Tence v kratkem izda prvi zvezek svojih skladeb. Veseli nas tudi. da pojde g. Tence mej naše brate, vrle Dalmatince. Zatoraj moramo najnovejšemu slov. skladatelju le čestitati. Obalovič.
V	Lokvi na Krasu. 23. aprila. — (Žalostna vest). — Dne 22. aprila t. 1., to je vtorek, kmalu po 5. uri popoldne je pričela goreti hiša ubožnega človeka, Mihe V., koj zad za cerkvijo. Naglo vsi Štirji zvonovi v cerkvenem stolpu Žalostno za-pojo in naznanijo strašansko nešrečo, in hipoma ljudje privrejo od vseh strani na pomoč, in hitro znesejo iz hiše na prosto hišno blago, da obvarjejo ognu, kar je bilo mogoče, več lestvic nastavijo pri hiši, da gredo na streho, jo razdereje in zdaj švigne plamen skozi in gosi dim, da so na strehi komaj drug drugega videli. K sreči je bilo deževno vreme, prihitele ženske so pridno vodo nosile, ter škaf za škafom po rokah moškim na lestvicah stoječim in onim na streho podajale, da so goreči les polivali ter tako kmalu ogenj zadušili.
V	tri četrt ure se je vse to zgodilo; sreča, da so bili ljudje pri domu. DeŽelani, kateri niste še zavarovani, zavarujte se pri banki Slaviji, ker nobeden ne ve, kdaj ga nesreča zadene.	P.
S lir as a, 23. aprila, (f učitelj Fran Suc — učitelj Jakob JcliČek). — Danes ob 9. uri v jutro smo kraški učitelji spremili Nestora kraškega učiteljstva g Frana 5uca, učitelja v Pliskovici k zadnjemu počitku. — Pogreb je bil krasen, kakor Vam ga je baje uže kdo drugi popisal.
Pa je tudi to zaslužil mož, kije 40 let služboval v svojem rojstvenem kraju, koti učitelj in po pravici dejal je g. govornik:!
Štirideset Mnogo let,
Malo miru, Mnogo sadu; Zarja večerna Slava neizmerna!* In zares: t blagor možu, ki lepo skrbi v Šoli za mladino in jej bistri um in blažk srce*, pisal je rajni vladika Slomšek. — Blagor Tebi tedaj, blagi Frane I V miru počivaj v domačej zemlji, kojo si nad vse ljubil. Slava tvojemu spominu!
Jutri — v četrtek nesli bodemo zopet drugega tovariša, g. J. JelšČeka, učitelja v Povirju pri Sežani, k večnemu počitku. Mož je bil tudi eden najstarejših kraških učiteljev. Kakor se vidi, začela je boginja Morjana pobirati kraške učitelje, kajti v 4 mesecih je ta uže tretji učitelj, kojega jutri izročimo materi zemlji v črno naročje. O tem prihodnjič, ali prilično.
Iz koprskega okraja. 19. aprila. — V zadnjej št. cenjenega tega lista seje nekdo oglasil, češ, za odgovor prejSn|emu dopisniku, pišoč o novem vodnjaku in razprodaji soli v Ricraanjskej občini.
Da, soli mu res manjka dopisniku in vendar bi je rad trosil drugim v oči.
Kar se tega tiče, sme se reči, da se tu prodaja četrt kila za 3 solde, kdor torej zna kaj računati, vedel bo, da se dobi kilo za 12 soldov. Če pa vzame nad četrt kila, da se mu po 10 soldov. — Mislim, da se vidi iz tega, da ubožnejši mora vedno dražje plačati. — Torej, možje! kder bi bilo treba, tam vas ni; tako se spoštuje milostna prošnja blagega, rajnkega Dobrile o polajšanji cene soli v Istri ?! — Dopisnik pravi, da se le ptujcem tako prodaje. To ni res.
Prodaje se i domačinom po istej ceni i nje se mnogo porabi, ker se ženske pečajo s kruŠarijo.
Slednjič se mu malo zdi neresnica, da je pregledala vodnjak c. k. komisija. A nikd6, ni Peter ni Pavel ne more tega spričati; je li se je to godilo po noči?!
liubed, 28. aprila. — Da narodna zavest v Istri napreduje, pričajo nam razna narodna društva, bodisi pevska, bodisi bralna, katera se tu vedno množe in če-dalje globokeje v Istro prodirajo. — Uvi-devši tudi pri nas potrebo bralnega društva,, zbralo se je včernj pri gosp. N. N. nad 30 oseb, kder jim g. učitelj in gosp. župnik umevno razložita namen in pomen bralnih društev in željo, da bi se moglo tudi pri nas tako društvo ustanoviti. In glej! Vse je navdušeno. V hipu se vpiše 30, reci tri• deset udov. Lepo število za Kubedt Pričakovati pa jih je še. Potem se je volil začasni odbor, v katerega so bili izvoljeni taki možje, ki so nam porok za obstoj in razvoj društva. — Mislim, da ta vest marsikaterega razveseli. Kubed je važna točka v Istri na državnej cesti, katera vodi v Istro. Tukaj vidiš vsak dan: Koperca, Bu-zetčana, Pazinca itd. Vsem tem, vemo, da bode naše društvo «trn v peti.* Ve se uže zakaj. Konečno pa zakličem mlademu društvu: Živi, rasi, cveti I Vrlim Kubed-cem: časti	Slavko.
0«1 Male Nedelje na spodnjem
Stirskem, 20. aprila. — Ce se ozremo malo po širnem svetu, vidimo, kako dandanea stopa človeški rod više in više na potu omike in izobraženosti. Eden narod skuša prekositi drugega v svojih iznajdbah in vsak prosti Človek se mora nekoliko izobraziti, ako hoče pošteno svoj kruh služiti. Tudi naš slovenski narod se zaveda in vzbuja iz tisočletnega političnega spanja -T smemo se ponašati z mnogimi za naš narod zaslužnimi možmi, koje krije uŽe mati črna zemlja, ali njih duh še Živi mej ljudstvom, tudi imamo lepo Število sedaj živečih odličnih za narodno stvar unetib in zaslužnih mož.
Pa če človek bere le količkaj nekatere naše časnike, žalost ga obide, ko vidi da ni prave sloge, eden list črti drugega, in inu jemlje čast in zaupanje naroda in tona prosti narod zelo slabo vpliva. Kmet na deželi in sploh prosti Človek malo čita, nekaj zato, ker ne utegne, nekaj pa, ker mu manjka denarja. Ko mu pride časi kak list v roke, veruje, kar bere v njem, dobi pa potem drug list, v katerem se graja prav to, kar se je v prvem hvalilo. Kaj počne poleni tak človek? Mrzi se mu do vsega, zgubi vero v tako imenovane ljudske apostlje i zgodi se celo, da nič več neče vedeti o nobenej narodnej zadevi, in postane celo renegat.
Če naši g prvaki drug po drugem udrihajo kako hočete potem nas neuke za svojo i narodno stvar pridobiti, nas, ki smo podobni mlademu drevesu brez potpore, ki se giblje na to ali ono stran, kakor veter uleče?
Naj tedaj neha neprijetno in škodlivo pričkanje po listih, naj nam vsem velja «edinostt stojimo «eden za vse, in vsi za enega.	Rodoljub.
EDINOST.
Domače in razne vesti.
Cesarjev dar. Cesar je iz lastnega premoženja podaril 200 gld. ebčini Lo-kovec na Goriškem, da si priskrbi nove zvonove.
Nadvojvoda Albreht v Trutu.
V ponedelek zvečer ob pol 6. uri je prišel nadvojvoda Albreht s c. k. eskadro iz Pulj i v Trst. Čakalo ,ga je veliko ljustva na molu S. Carlo. Listna komp inij.i je bila postavljena ob bre^u pred omenjenim mo-Iom.NaLloydovibparriikih,kiso tu zakotve-nl.bilojevse polno ljudstva. Ko seje na prelu-ki naznanila «terza vistan, potegnole so k višku vse ladije prapore i na gradu so začeli kanoni grmeti. Na bregu so čakali nadvojvodo deželni namestnik bar. Pretiš, škof dr. Glavina, dvorni svetovalec vitez Rinaldini, načelnik višjega sodišču, baron Kemperle, županov namestnik vit. Dimmer. policij ni vodja dvorni svetovalec pl. Pichler, vojaški poveljnik baron Kober, brigadir baron Pollini in drugi. Nadvojvoda je z vsemi jako prijazno govoril; nagovoril je tudi enega veterana, katerih oddelek je delal spalir. Potem je nadvojvoda Šel peš v stanovanje v hotel de la Ville in ker ga je velika množica navdušeno pozdravljala, v katerem pozdravu so se posebno krepko glasili naši živioklici, prikazal se je na pomolih, da se je zahvalil. Včeraj zjutraj
{e bil pri maši v cerkvi novega sv. Antona, ;atero je bral mil. g. Škof, po maši pa je bila na prostoru za veliko vojašnico velika vojaška parada, pri katerej je nadvojvoda ogledal vojake in jim izrekel svoje zadovoljstvo. Popoludne je bil v «Hotel de la Villen obed, n kateremu so bili povabljeni mnogi odličnjaki raznih stanov, zvečer pa je bil nadvojvodi na čast sijajen soare pri namestniku. Danes popoluiine ob 5 uri odide nadvojvoda v Gorico.
Imeooi'auJ«' Mestno svetovalstvo je imenovalo Petra Parovel-a ravnateljem mestnega statističnega urada s plačo gld. 1600 in gi. 400 doklade za stanovanje.
Ceno meito. Uže zadnjič smo tožili, da je v Trstu cena mesa tako poskočila, da je zarad tega zavladala občna nezadovoljnost. Zdaj se pa pripoveduje, da se snuje družba, katera bo imela na razpolago 4 velike parnike, s katerimi bo pitane volove v Trst vozila iz Brazilije, kder je goveja živina zelo po ceni, da se tako zniža cena mesa. Zelo bi Želeti bilo, da se to vresniči.
Sope! bombe. Nek policijski agent je sinoči po 9. uri prejel 2 Italijančiča, ki sta imela pri sebi bombe. To Be je zgodilo na borsnem trgu v momentu, ko sta hotela omenjena bombe vreči. Eden teh se piše nekda Vita, drugi Novak.
Tržaške novosti:
Samomor ali umor? Našli so v soboto v novej luki, ne daleč od mola št 2, uže močno gnjilo truplo moža, po obleki soditi težaka in ga prenesli v kapelico Sv. Justa. Meni se, da je sam skočil v morje, ker ni imel potrebnega živeža. Komisija je konstatirala, da je najdeni mrtvec nek 58 letni krojač Anton Bortolotti, katerega pogrešajo domi uže od 10. t. m.
Padel je f\t letni otrok, Ivan Patilič iz druzega nadstropja hiše Št. 18 v Skorklji in se jako močno pobil na glavi; pri vsem tem pa se skoraj gotovo še ozdravi.
Čuden potku* samomora. 49 letni vratar Andrej N. doma iz Modene, tukaj stanujoč v ulici Crosada št. 5, napolnil je v nedeljo zvečer tkatljo se smodnikom, žeblji in drugim drobnim želežjem, potem pa zažgal škatljo, katera je močno eksplodirala, tako sicer, da so se razbile vse šipe in močno poškodoval strop sobe. Ko so ga poprašali, zakaj je to storil, odgovoril je, da je sit živenja in da se je hotel na tak način usmrtiti. Policija ga zdaj ima pod ključem.
Iz ljubosumnosti je s polenom napadla v ulici Arcata in močno na glavi ranila svojega ljubega Antona M. neka Regina R. — Ranjenca so morali nesti v bolnišnico.
Pekovsko pevsko društvo »Jadranska zarja« bode imelo v nedeljo, 4. maja t. I. v spod njej dvorani »Monte verde« društveno veselico. Začetek ob 4 uri. — Udj9 in gostje so prosti vstopnine.
Izlet v Devin po morju napravi v nedeljo 4. maja pomorsko podjetje Deveseovi & Gomp. Na krovu parobroda bode igrala godba, katera se bode kesneje producirala tudi v gostilni g. Plosa. Ogledal se bode stari in novi grad in zverinjak Vojaški avancament. Mnogo čašnikov c. k. mornarice bode s t. majem avansiralo; mej njimi je postal kontre-admiral Slovem-c, g. Karol Schaffer, rojen v Sežani. Tržaški plackomandant, podpolkovnik vitez Penecke je postal polkovnik, podpolkovnik Adolf Monari pl. Neufeld postal je polkovnik in povelnik domačega polka Milan I.
»varilo tistim, katerim se toži doma. Večkrat so se uže prikazali v naših primorskih deželah tuji in tudi domaČi agentje, ki vabijo ljudi, naj se presele v Ameriko, ter jim obečajo zlate gradove, pa zabredejo v neskončne nadloge, ako poslušajo te sleparje. Ker so se letos taki agentje prikazali v Lombardiji, utegne se kdo tudi k nam priklatiti. Svarimo tedaj
pred temi brezvestnimi ljudmi naše ljudstvo, i če se tak človek kde prikaže, naj se to takoj naznani gosposki, da ga kaznuje in izžene iz dežele. Celo italijanska vlada je poslala vsem prefektom oster UKaz, naj vsem županijam naloić. da strogo pa zijo na agente, ki uboge kolone zapeljujejo k izseljevanju. V svarilo je italjanska vlada priobčila prežaiostno stanje tacih izseljencev. V Ameriki se ž njimi ravna, kakor s prodanimi suiniki. nobenega upanja ne-majo več videti svojo domovino, ker ne-majo denarja, da bi se mogli vrnoti. Trpć kakor črna živina v mrzličnih močvirnih krajih. V samo jednej naselbin!, v katerej je 300 rodovin. umrlo je v enem letu 370 ljudi, in k malu izumio še vsi drugi. Taka je usoda teh ubozih ljudi, zato svarimo Še enkrat, naj se nikdo ne da preslepeti.
Upravni š t vo Lloyda jeminoli petek odpovedalo delo 53 delalcem. Vseh do sedaj odpuščenih delalcev je 403. Žalostno!
Stablllmento Tecnico Trle-Stlno je dobil nalogo od argentinske republike, da zgradi dva železna monitorja in jeden vojni parnik. Oba monitorja nŽe v delu. — Od avstr. vlade pa je »Stabilimento T. T.» dobil ukaz, da izdela kotel za oklopnico, ki se zdaj gradi v Pulji.
Rojanskn poštna poddruž-nica se v kratkem ustanovi in dotično mesto razpiše.
Kmetijskega predavanja v Dolini SO. t. m. vdeležilo se je nad 200 osob, mej njimi več g. duhovnov in 8 učiteljev iz okolice. G. E. Kramar govoril je o sadjarstvu s posebnim ozirom na tamošnje kmetijske razmere; pri tej priliki pokazal je tudi praktično cepljenje dreveB in sicer: cepljenje z nakladom, z očesom, za kožo in v sklad. Dalje je govoril o gojitvi dreves, o oskrbovanji in gnojenji sadnega drevja ter je naštel navzočim iste vrste žlahtnih jahelk, hrušk ln črešenj, ki bi dajale gospodarjem mnogo dohodka. Ljudstvo je poslušalo z največjo pazljivostjo pel druge uro trajajoče predavanje.
Kmetijska predavanja za mesec maj 1884. Gosp. potovalni učitelj Kramar nam naznanja, da bode predaval II- maja v Štanjelu, 18. maja v Tomaju, 25. maja v Divači.
Dar zaročencem odličnega vedenja, ustanova »cesarice Elisabete« v znesku gl. 430. je namestništvo podelilo Maksu Perne-tu, mehaniku v Lloydovem arsenalu in Elviri Neri, Šivilji.
Policijsko. V nekej kampanji so nocoj pokradli vse kokoši, v vrednosti za več nego 20 gld. — Nek pek je potirjal več denara za svojega gospodarja, potem pa ubežal. — Nocoj so vkradli nekemu trgovcu ročni vožiček iz pred prodajalnice. Policija je zaprla pomorskega podkapitana, ker je na sumu tatvine.
Iz pred sodni je. Te dni je bil obsojen Oožef Tudor,vulgo Mace iz Velikih Mun v Cičariji zarad sleparije na 4 mesce težke ječe. —IsidorMaraš trgovec v Trstu, o katerem smo uže mnogo pisali, bil je včeraj obsojen na 8 mescev težke poostrene ječe zarad ražaljenja cesarja in udov cesarske rodbine.
Barkovljansko obrtnlfsko društvo je izdalo te dni tiskana pravila svojim udom. Ker so ta pravila popolnoma tako napravljena, kakor jih hoče imeti tuk. trg. sodišče, lehko si na novo ustanovljena enaka društva ta pravila preskrbe in po njih urede svoja, tako ne pri* dejo v nevarnost, da jim trg. sodnija dela zapreke. — Pri tej priliki priporočamo rodoljubom na Krasu, na Vipavskem in tudi Podgrajskega okraja, naj si osnovajo taka tolikanj potrebna društva, katerih tam še pogrešamo.
„Maša Sloga*« v zadnjem listu praša i tal. poslance Istre, kaj prav za prav delajo v drž. zboru na Dunaju, da nikoli ne odprejo ust, kakor da bi Istri nič ne manjkalo, in vendar je znano, da je Istra najzadnja i najpotrebnejša dežela Avstrije. — No, slovanski volilci, kadar pridejo italijanski korteži k vam, popra-šajte jih, kaj je storila ta gospoda za Istro, ali se more meriti z Vitezičem?
ISO letnica gimnazije v Nemškem Brodu se bode obhajala dne 25, 26. 27 julija t. 1. Župan onega mesta nam je poslal oklic s prošnjo, da ga objavimo; v tem oklicu vabi župan vse one, ki so kedaj študirali na onej gimnaziji, da se vdeleže slavnosti.
Strašna nesreča. Več možkih in ženskih, ki vozijo v čolnih sočivje iz Mo-ščenic v Reko, je potoma iz Reke domu utonilo, ker se je čoln obrnol in pogreznol. — Nesreća j« velika, ker je ostalo mnogo otrok brez očeta in matere.
0 koleri. Nemška komisija, ki je šla v Egipt, da je tam preiskovala kolero, izrekla je mnenje, da i tos v Egiptu ne bo kolere, ker se zdaj o hudej vročini ni pojavilo nobeno znamenje, katero bi kazalo na kolero.
Potres je bil 22. na Angle&kem precej hud, posebno v vshodnjih grofijah, v Col-cliestru je bilo več hiš poškodvanih in razrušil se je cerkveni zvonik.
Blagoduien dar 23. t. m. je prinesel nek postrešček dunajskemu županu zavitek ter naglo odšel. V zavitku je bilo 100.000 gld. zlate rente i pismo, po katerem je mestnemu Županu dano na voljo, to vsoto porabiti za kako ustanovo. Na drugem pismu pa je bilo napisano, naj se odpre Še le v letu 1890, če neznani darovatelj poprej kuj druzega ne sklene.
Velik požar. V Port Saidu je v četrtek vstal ogenj v premogovih zalogah ter je tako stnišno divjal, da je 40 0 Arabcev brez strehe.
Telegram „Edinosti".
Ljubljana, 29. aprila. Njeg. Veličanstvo imenovalo je knezoškofom ljubljanske Škofije g. kanonika dr. J. & o g a 1 o.
i
Kmetijska enketa v Ljubljani.
Vsled sklepa kranjskega deželnega zbora so se zbrali v Ljubljani deželni in državni poslanci, več županov in odličnih kmetovalcev, in posvetovali so se, kaj bi se storilo za kmečki stan, katere postave bi bile potrebne, da se ta stan obvaruje propada, da se reši iz dolgov in revščine. Posvetovali so se o naslednjih rečeh in sicer v dneh 17. 18. in 19. aprila: I. O dednem pravu na kmetih (z ozirom na dotični vladni načrt v državnem zboru}.
1.	Vprašanje: Katere kmetije naj spadajo pod omenjeni zakon? Koliko nuj imajo najmanj katastralnega čistega prinosa, oziroma zemlje, koliko smejo največ imeti? (§. 1. vladnega načrta). 2. vprašanje: Katere reči (fundus instruetus) se imajo smatrati za gospodarstvo potrebne? (§. 4.) 3. vprašanje: Kolikeri katastralni čisti prinos, ali kolikeri gruntni davek naj veija kot cena take kmeti|e (kmečkega doma) pri izročitvi, ako se dediči ne morejo mej seboj pogoditi? (§. 7.) 4. vprašanje: Ali naj se pri izročitvi prejemniku na korist odbije od prejemne cene neka Bvot.t in do katere visokosti? (§. 10.) — II. O kmečkih domovih. 1. vprašanje: Ali naj bi se na Kranjskem ustanovili kmečki domovi, to je, kmetije, ki se ne smejo rušiti in vselej le kot celota prodajati? 2. vprašanje: Ali naj se vpisavanje kmetij mej kmečke domove prepušča prosti volji lastnikovi, ali naj bode obligatno (uradno)? 3. vprašanje* Koliko se sme dolgov uknjižiti na kmečki dom? 4. vprašanje: Pod katero ceno se kmečki dom ne sme eksekutivno prodati? 5. vprašanje: Ali naj imajo občine pred-pravico. da prevzamejo kmečki dom za tisto ceno, za katero je bil pri eksekutivni dražbi prodan? — III. O hipotekarnih dolgovih na kmečkih posestvih. 1. vprašanje: Kako naj se zabranjuje — kolikor se da — zadolževanje na kmečkih posestvih?
2.	vprašanje: Ali naj bi se ustanovila deželno hipotekama banka z namenom, da skrbi za amortizacijo sedanjih hipotekarnih dolgov? 3. vprašanje: Kako naj se ureja personalni kredit na kmetih? — IV. Kako naj se skrbi za povzdigo kmetijstva? —• V. Kje in kako naj se pospešuje domača industrija? — VI. Kako naj se po» stopa proti žpanjepivstvu? — VII. O raznih nasvetih glede: priklad na direktne davke, pristojbin ali odstotka pri izročitvi kmetij, prostega ženitovanja, strožje občinske policije, naprave domačih ali mirovnih sodišč, postavljanje varuhov zapravljivim gospodarjem po nasvetu občine, odprave male loterije, odpravljanja porot nih sodnij za navadne zločine, odstranjenja davkarskih eksekutorjev, ceneje soli za živino Itd.
Enketa je sprejela glede dednega prava načelo, da bi se sprejela taka posestva v vrsto takozvanih narodnih domov, ki do-našajo 25 do 350 gld. čistega katastral nega dohodka, k tem posestvom naj spada, kar je v gruntovnih bukvah, oziroma katastru e:io truplo, potem vse lasti ne, katere je dosedanji gospodar gospodarsko združil s6 svojim posestvom, ali brez katerih to posestvo ne more lahko izhajati in naposled vse pravice, ki so s takimi posestvi združene.
Glede druzega prašanja, kaj naj se sploh prišteva k pohištvu (fundus instruc tus), sklenola je enketa, da vedno izvedenci določijo za vsak kraj gruntno potrebščino, ali »fundus instruetus, da te zvedence volijo dotični občinski zastopi in da mora niti t« »fundus instruetus« vreden najmanj 3o®l, vrednosti celega posestva po katastralnej cenitvi.
Na tretje prašanje, kako n:ij se ceni kmetija pri izročitvi, odgovorila je enketa, da se vrednost kmetij ustanovlja po Šest-najsterem znesku čistega piihodka po katastru ; dotičniki pa imajo pravico, drugače ustanoviti. — Ako se pa ne morejo pogoditi, naj sodnija to vrednost določi.
Na četrto prašanje je odgovorila enketa, da se dovoli pri izročitvi posestva prejemniku le v tem slučaju tretjino vrednosti kot prednino, (praecipium) ako se vrednost posestvu določi po sodnijl.
O kmečkih domovih se je enketa izrekla, da bi bila za deželo kranjsko želeti ustanova kmečkih domov, kakor jih predlaga vlada; na drugo prašanje, ali ima biti vpisovanje posestev v knjigo kmetskih domov obligatorično, ali fakultativno, odgovorila je enketa, naj se prosti volji vsacega posestnika pripusti, ali svoje zemljišče da kot nerazrušljivi dom vknjižitl ali ne.
Na 3. prašanje, koliko dolgov se sme vknjižiti na kmetski dom, je enketa sklenola, da se na kmetski dom ne sme hipo-tekarno več dolgov vknjižiti, kakor znaša dvanajstkratni čisti katastralni donesek vsega posestva. Pri 4. prašanji, pod katero ceno se kmetski dom ne sme eksekutivno prodati, je obveljal predlog, da se kmetski domovi in sploh kmetska posestva pri eksekutivni dražbi ne smejo prodati pod polovico cenilnega zneska.
Na 5. vprašanje je enketa odgovorila, da naj imajo občine predpravico, da prevzamejo kmetski dom in sploh vsako kinet-sko posestvo za tisto ceno, za katero je bilo pri eksekutivni dražbi prodano. — Glede tretjega oddelka programa, namreč o hipotekarnih dolgovih na posestvah, je sklenola enketa, da se na I. prašanje odgovori, da se na kmetska posestva ne sme več dolgov vknjižiti, kakor znaša dvanajstkratni čisti katastralni donesek. — Na prašanje zarad ustanove hipotekarne banke sklenol je zbor, da dež. zboru priporoči te le sklepe:
»1. Želeti je, da se v vseh okrajih vstanove kmetske hranilnice in posojilne zadruge.
2.	Deželni zbor kranjski naj se obrne do vlade s prošnjo:
a)	da naj ponovi svoj ukaz, da iz svojih reservinih zakladov dad6 posojilnicam brezobrestno ali po nizkih obrestih posojila in
b)	da bi se iz vlog poštnih hranilnic dotirale posojilnice in se dotični zakon spremenil v to svrbo.
3.	Zvezi slovenskih posojilnic v Celji se izreče zahvala za njeno marljivo in koristno delovanje, po kterem je že mu:-Biktera kmetija bila rešena od propada.
Na tretje prašanje glede personalnem kredita se je izrazilo tudi menenje, da bi se kmetom prepovedalo, podpisavati me-njice, a odločilo se je, da to ne more biti, ker se ne ujema z načelom, da se kmetu hitro in po ceni preskrbi denara v domačih založnah.	(Dalje prih.)
V abilo.
Čestitim članom delalskega podpornega društva v Trsti kakor tudi nečlanom tu biva-jočim se naznanja, da se bode pričela pevska šola z 1. majnikom t. 1. za novince obojega spola. Vpisovanje bode od denašnjega dneva počenši v društveni pisarni, Corsi a Stadion št 11. I. nadstropje.	Odbor.
Poslano.')
P. n. naročnikom uJurja s puto*.
Ker se je v administraciji vrinola zapreka, bode 2. Št.«Jurja s pušo» izšla drugo soboto maja in potem redno vselej vsako 2. in 4. saboto vsacega meseca. Prosimo vse gg. naivenike, da blagovolijo potrpeti.
Uredniitvo -Jurja a puio*.
Vsem prijateljem in znancem, od katerih se pred svojim odhodom v Ljubljano nisern mogel osebno posloviti, kličem ovim potom i Z Bogom! Zdravstvujte 1
V Trstu dne 29. aprila 188».
J. Nagi iS.
') Za članke pod tem naslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva.
Tržno porodilo.
Kava — v boljšem obrajtu, cene so postale sopet trdnejše. Pro lulo se je do 1000 vreč Rio Iti Santos po gl. 57 do gl. 60. — Sladkor — slaba kupčija,cene mlatove. — Sadje — le pomeranče iskane, vsi drugo sadje zanemarjene, cene jako slabe. — Olje — c«me nespremenjene in trdne. — Petrolje — trdna cena na gl.10 do gl. 10'l4; tendenca za zvišanje cene.— DomaČi pridelki — malo obrajtani, cene mlahove. — Žito — brez vsake kupčije. — Seno — gl. 1 do gl. 1.30. — Sena dohaja preveč na trg.
Borano porodilo.
Tendenca borse je jako dobra, kurzi so postali viši.
Dunajska Bor »a dne 29. aprila. Enotni drž. dold v bankooclh 80 gld — Icr. Enotni drž. dolg v srebru 81 » 20
Zlata renta......100
5avst. renta .... 95 Delnice narodne banke . . 851 Kreditne delnice .... 318 London 10 lir sterlin . . 121
Napoleon....... 9
G. kr. cekini...... 5
100 državnih mark ... 59
95 60
50 40 04 72 40
17827051
EDINOST.
OGLASI.
SKLADNICA
domačih pridelkov A. JURCE v Ptuji.
Podpisani priporoča svojo bogato skhdnico domačih pridelkov.
Dobivajo se pri r j >ra na debelo po najniži ceni:
Plenica, rž ajda, koruza, oves, luk (Čebula), orehi, slive, moka. krompir, srež ali birsa (vešlajn}, poKClmu pa i7.vrstenvsake vrstf, izvrstno naravno vino in žganje, sploh vsi pridelki sem spadajoči.
Cenilnik in blago na ogled brezplačno in franko.	13—20
A. JURCA
veliki trgovec v PTUJI.
(Pettau ajd Sudbabn, Steiermark).
XT MIRODILNICI
(DROGERIJI)
Antona UarcoHsal
Corsia Stadion št. 3
bliiu poznane prodajalnice likerjev g.
Franca Zltka.
Velika zaloga žveplja|
iz Rimskega in iz Mlcllljo W
I.	— Mirodije, barve, petrolje, I?
firneš, čopki, mineralne vode, Auid za |P
konje od uri. Kvviz'la itd.
e-i !•
wVSAKEJ DAMI,~w
katera hoče imeti dobro se podajajoč životnik (raodere) iz prave, dobre ribje kosti (pušpaija) priporočam, da si ga naroči pri meni in da pošlje mero.
JVIma. IVI. Miiller na DunaJI
I. Stadt, Operngasse 12 (vis-a-vis
Heinric n«sh nf). 26—27
■V ŽIVOTNIKE
IaRtni izdelek po najnovejšem in najboljšem dunajskem in pariškem kroju garantirane iz prave ribje kosti napravljene, bele ali ruja ve po f. 5, barvane od f. 7 naprej. PariSki životniki s trakovi za stiskanje beli ali rujavi od f. 8. barvani od f. 10 naprej, f-v« oski životniki s priponkami »u f. 10, barvani
od f. 12, naprej. Novost! Štefanije životniki brez plan-šetov, vsled spričeval zdravnikov, priporočljivi vsakej dami, posebno pa takim, ki trpi na srčnih, jetrnih in želodčnih boleznih, trajijivi, držeči formo, brez da bi želodcu najmanj škodovali,
elegantno napraljeni od f. 8 naprej. Životniki za dame v vseh barvah, formah, v vsakej velikosti in po vsakej ceni. — Naročbe iz dežele, s pošiljatvo og)eda ali mere in naznanjenjem cene po poštnem povzetju. Kar se ne dopade, ali prileže, se zamenja za drugo.
iiviiiivvmiiivivi
Št. 1498.	1—3
Stavbena dralba
bode v podpisanem uradu dne 14. maja t. 1, ob 11. uri dop. za oddajo pre-naredbe cerkvenega stolpa Avberskega.
Klicna cena je 1284 gld. 36 krM vadium 65 gld., stavbena kausija 10% stavbene cene.
Pismene ponudbe se ne sprejemajo* Naris, preračun stroSkov in draž-beni pogoji s<? lahko pregledajo pri podpisanem.
V Sežani dne 26. aprila 1884.
C. k. okrajno glavarstvo.
Glasoviti želodčni likšr M A TCOVICH.
Eliksir nedosežen in od vseh enake vrste navspešneji v mnogovrstnih slučajih, napravljen je iz zeli«č dinarskih Alp po gosp. d. A. Rlalcovlchu v Kninu (Dalmacija). Zuloee r TRSTU v Ipkarnah Jeroniti in Serravallo. v ZADRU pri Antonu Zariću, u ŠIBENIKU pri Ivanu Mediću. v SPLITU pri Rafaelu Campos, v KNINU pri Simeonu Vojvodiću, kder se prodaja in odpošilja
po 70 kr. sklenica
Zavitek in porto na račun naročnika.	3—24
Pivovarna v Senožečah
ima v zalogi izvrstno pivo v sod-čekih in buteljah. Priporoča se vsem dosedanjim prejemnikom in drugim gostilničarjem, ki žele si. občinstvu s zdravo pijačo postreči. Postrežba je točna in po ceni.
Senožeče, pošta Postojna.
7-12
£ %
Zdolaj podpisani naznani vsi častiti gospodi. da je odprl 1. aprila t. I. gostilnico v ulici Ghlaeoera Nr. »
„K belemu medvedu"
ter toči dobro pivo prve vrste, vino istersko dobro prve vrste, dobra kuhinja in točna postrežba, vse po nizkej ceni.
Lepo se priporoča za obilno obiskovanje J. MAVER, 2—2	gostilničar.
r»
Vaše blagorodje
- ,	«asa sem bolehal na kataru v želodci in hudej mrzlici in sem vkljub
Zdravniške] pomoči tako oslabel, da skoraj nisem mogel hoditi. In tu sem se odločil preskrbeti si vkljub mojemu nezaupaniu proti tako imenovanim hvalisanim univerzalnim zdravilom dr. Rosov zdravilni balsam, katerega rabim po predpisu. Čez osem dnij dobil sem zopet okus do jedij, in ko sem porabil 4 velike steklenice, bil sem popolnem zdrav. Vsi ljudje, ki me poznajo, čudijo se, da tako dobro izgledam. In jaz smatram za svojo dolžnost, izreči najtoplejšo zahvalo za Vaše izvrstno zdravilo in je vsem trpečim na takih boleznih najtoplejše priporočam. Jaz tudi nemam nič proti temu, da te vrstice objavno porabite, vender brez mojega Imena. Ker hočem Rosov balzam vedno imeti pri sebi, prosim, pošljite ml ga 16 steklenic proti poštnem povutji. Z velespošto-vanlcm	J W., c. kr. nadporočnik topničarskega polka v Sibinji.
Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni i njih nastopke.
Ohranitev zdravja
je odvisna zgoli od ohranitve in poipoisvanja dobrega prebavljanja, ker ta je glavni pogoj zdravja in telesnega In duinega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, prebavIjMje vrediti, doseči primerno meiinje krvi, odpraviti pokvarjene nezdrave krvne
dele, to je uže več let sploh znani in priljubljeni
dr. BOSA žMjonski balsam,
Napravljen iz najboljših, zdravniško najkrep-kejiih idravllskih zelišč, potrjen je posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih prebavljanja, posebno pri presedanju, po kislem dišečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu in želodou, Želodčnem krču, prenabasanju želodca z Jedrni, zasllženju, kr* vnem navalu, hemeroldah. ženskih boleznih, boleznih v črevih, hipohondrijl in melanholij (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, dela zdravo in čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejšno moč in zdravje. Vsled te izvrstne moči je postal gotovo In potrjeno ljudsko domače zdravilo ' r se sploh razširil.
i steklenica50 kr.,dvojna steklenica I gl
Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak [•■•''gleda. Pošilja se na franklrana pisma iroti povzetju zneski na vse strani.
Svarj enj ©
T -».»-i

Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vae I', n. gnarofiuike, naj povBodi izrečno dr. Kotov tivljeniii-baltan iz lekarno U. FraK"«r-ja v Pragi zah le vajo, kajti opazil sem, da so naročniki na ve« krajih robili nenspelno /mas, ako so zahtevali samo fivljenaki balzam, in ne izreGuo dr. Kotovtga livljenakegu balzama.
Pravi dr. Rosov balzam
011UI se »amo v glavnej zalogi izdelalca B. Fragntr-ja lekarna >k Črnemu orlui v Pragi, Reke der Sporner-fauM Nr. 205—3.
V	TR8TU: P. Prrndini, O. Forabotchi, Jak. Str-ravallo, Ed. von L*it*nburg, /4nt, I.uttiiia in K. Zanttti, lekarniSarj i.
V	GORICI: O. Cri,io/oUtli, A. pl. OironcoH, O. R. Panloni, R. Kiirner, lekarniBarjl. V OGEJ.JI: Dama to d'Elia.
V	LJUBLJANI: O. Pi.eoli in /. Svoboda, lekarni? a j a.
V	ZAGREBU: C. Ara,,m, leltarniftar.
Vit lekarne in vije I rgovint t materijalnim blagom v Avttro-Ogenktj imajo zalog* tega iivljenikega baltama.
Tam se tudi dobi:
Prazko domače mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrate.
Ako so ienam prsa vnamejo, ali strd(jo, pri balah vsake vr.nte, pri turih, gnojnih tokih, pri Crvu v prstu in pri nohtanji, pri zlezah, oteklinah, pri izmaRCenji, pri morski (mrtvi) kosti zoper revmatične otekline in putiko, zoper kroniftno vnetje v kolenih, rokah, v ledji, de si kdo nt>go spahne, soper kurja ofiesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper liiaje, zoper oteklino po
fiiku mrttesov, zoper tekofie rane, odprte noge, zoper raka 11 vneto kolo ni bolj Bega zdravila, ko to mazilo.
Zaprte bule in otekline se hitro ozdravijo; ker pa ven tofie, potignt mazilo v kratkim vto gnojico na-se, in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitr > pomaga in ker ae po njem rana prtj nt taetli dokler ni t>«a bolna gnojita vtn potrgnrna. Tudi zabrani rav divjega mesa in obvaruje pred Huntom (Brnim prisadom); tudi bolečine to hladiino mazilo pospeBi. — Odprte in tekofie rane se morajo z nilafiuo vodo umiti potem fie le se mazilo na nje prilepi.	12—1
Skatljice se dobode po 25 in 35 k.
Balzam asa uho.
Skufleno in po mnozlh poskusih kot najzanesljivejtfe sredstvo znano, odstrani nagluhost in po njem se dobi tndi popolno ule zgubljeni sluh. 1 akienica 1 gld. a. v.
ŠMARNICE
za tekoče leto 18S4. je založila in izdala
KATOLIŠKA BUKVARNA v LJUBLJANI
ter se tam dobivajo po sledeči ceni: V pol usni i z barve no obrezo po pl. — 90 Vse v usnii z barveno obrezo po » I — Vse v usnji z zlato obrezo po • 120
Po poŠti 10 kr. več. Kdor jih vzame 12 skupaj, dobi jedne za nameček.
Najcenejše se knjige poSiljajo po pošti s križnim zavitkom, denarji pa po nakaznicah. S poStnim povzetjem stane mnogo več, pa nepotrebnih stroškov.
Šmarnice omenjnjo v uvodu in raz-
gravi vselej nekoliko črtic iz življenja vetnika dotičnega dneva. Potem sledi nekoliko naukov z drugimi izgledi, vselej z ozirom na Marijo, kraljico majnika. Upamo tora), da bodo Smarnice kerŠaSkemu ljudstvu in namenu majnikove poboinosti ugajale.	3—8
Blago za obleko
le iz trpežne, dobre volne, za srednje viso-cega moškega, po 3-10 metrov na obleko za gld. 4 96 a. v. iz dobre volne;
» 8"— a. v. iz boljše volne;
» 10"— a. v. iz fine volne;
■ 12 40 a. v. iz dokaj fine volne.
0erln|ala za na pot, komad po 4, 5, 8 in 12 gld. Najfineja odela iz volne, hlače, po. vrhnje suknje, spodnje suknje, odela za def, običajno debelo sukno, debelo trpežno sukno, česalno blago, Sevjfi, triko, prestrala za gospe in biljard, peruvijansko, dosking priporoča
I. STIKAROFSKY,
tovarnična zaloga v Brnu.
8C ustanovljena 1. 1866.
Uzorce breiplaSno. Uzorne pole za gospode krojače nefranklrane. Poštne povzetnice nad 10 gld. brezpiaSNO. Ker mnogo p. n. naročnikov meni popolno zaupa in si dozvoljajo naroče-vati blago, ne da bi praSali i videli dotičnih uzorcev, po tem takem naj se mi tako naročeno blago, ako ne bi ugajalo, nazaj pošlje. Uzorci črnega peruvijana in doskinga se ne razpošiljajo, naroČila se vrSe le na zanpaRje.
Ker jaz pri svojih svetovnih poslovih dobivam na dan na stotine pisem, molim p. n. naročnike svojo adreto točno Izpolniti in ee Jo le moS, naj se ogiblje sklicevanja na prejiojo doplioioe, kajti tratenje teh nam prouzro&a mnogo teSkoč.
Doplsnloe se primajo v teh le jezicih: v nemškem, madjarskem, češkem, poljskem, italijanskem in francoskem.	(24—18)
iiiiisiiissi^ffiiiiisiss^gii?
Proti kašlju, hripavosti, prsnim in želodčnim boleznim, ohnemoglosti, sušici, neprebavljivosti, skazano najbolje krepilno sredstvo za prebolele vsake si bodi bolezni. Rahljivi izdelki: Sladni izleček-ozdravilni ol. slad na čokolata, koncentriran sladni izleček, sladoprsne sladčice. Vse izdelano po Ivan Hoffovej sistemi. Leto ustanovljenja 1847, z 59 odlikovanji in nad 1 miljon pohvalnih pisem. Razprodaja I: Hoffovib ozdravilnih uŽitnin se vrši po vseh olikanih deželah, v 27,CKX) prodajalnicah, od teh spada na zahodnjo Evropo 12,800, in na vzhodnjo 9900, na Ameriko 4300. I k temu se še časopisi vporabljajo, v Evropi 4600 in Ameriki 400. Kder uže ni bilo več pomoči, so prvi in le ti izvrstni I. Hoffovi zdravilni sladni izdelki, ki so bili 59krat odlikovani, pomagali stotisočem, o katerih ni bilo upanja, da ozdrave, pomoč in ozdravljenje podarili in trpečim živenje in
zdravje povrnol*.
Ozdravilna poročila
iz Avstrijskega Primorja.
Na izumitelja in samcatega izdelovatelja Iv. Hoffovega sladnega izlečka, dvorni oskrbovakc skoraj vseh evropejskih vladarjev, c. k. komi-sijni svćtnik. posestnik zlatega križa s krono za zasluge, vitez visokih redov pruskih in nemških i. t. d. Ivan IloflT v Beču, l«t Graben,
BraunerstrasBe št. 8, tovarna: Grabenhof, Brannerstrasse št. 2.
P u 1 j , 29. aprila 1883.
Vaše Blagorodstvo 1
Jaz sem primoran izreči, Vašej Blagorodnosti, mojo srčno in ploboko-čutečo zahvalo la dober upliv Vaših izvrstnih izdelkov iz sladi. Jaz boleham u2e jedno leto na bronhijalnem prehlajenju z bljuvanjem krvi, in vsa lekarska sredstva za nonehanje kašlja in krvnega toka, so se po nnjviše ukazala uspešnim za nekoliko časa, da se zopet vrne pri najmanjem posiljenju ali pregretju. Odkar pa jaz uživam Vaše Ivan Hoffovovo izvrstno slado-izlečno-zdravstveno pivo in Vaše uprav takov« nedosegljive slado-prsne sladčice, zdatno mi je jenjal kašelj, in kar je najpoglavitneje, da če prav spolnujem dolžnosti mojega poklica ne trpim več na krvnem bruhanju niti na kašlju in Čudesno sem okrepčan. Blagovolite mi poslati še 58 sklonic Vašega slado-lzlečnega zdravstvenega Ola (bire), 5 zabojčkov slado-sladčic in 5 kil slado-Čokolate 1. sorte, še jedenkrat izrekam mojo prisrčno, globočutečo zahvalo in ostanem z odkritosrčnem velepoštovanju Vaš udani
France Rost. pri c. k. pomorskem vodstvu.
G o r i c a , 2. aprila 1883.
Vaš Ivan Hoffov koncentrirani izleček iz sladi me je čudovito okrepčal in jaz sem Vum primoran zahvaliti se za izvrstni in blagodejni izdelek. Molim Vas, da ml koj pošljete drugih 10 sklenic koncentriranega izlečka iz sladi.
Z odličnim štovanjem Konstant vit. pl. Dtbrowski, c. k. stotnik. Gorica.
Evropska veličanstva, svetovni duSni velikani, kakor tudi nebroj
prostega ljudstva
niso še nijednemu lečnemu izdelku toli hvaležni bili, kakor Ivan Hoffovim zdravilnim sredstvom, slado-izlečnemu zdravilnemu pivu, koncentriranemu izlečku Iz sladi, slado - adravilnej čokolati in prsnim slado - sludčleam. Od tu izvirajo izvenredna prednost in Sgkratno odlikovanje po dvornih liferantih, čestne diplome
in prve zaslužne kolajne.
Tukaj bilježimo slova kronanih glav: Viljemi., nemški cesar : »Vaš dobri izleček iz sladl.» Franc. Jožef I., avstrijski cesar: «Rad Vas odlikujem*. Kralj saski : »Blagodejen kraljici materi«. Kralj danski: »Občutil na zdravje uplivajočo moč«. Veliki vojvod Meklenburg-šverinskl:
•Moje priznanje«.
Slanina Hoffovi izdelki iz sladl v deželi iz Beča: Slado-izleČek-zdravilno pivo. S zabojem in sklenicami: 6 sklenic gl. 3.82, 13 sklenic gl 7 26, 28 sklenic gl. 14.60, 58 sklenic gl. 29.10. '/, kila čokolate iz sladi I. gl. 2 40, II. gl. 1.00, III. gl. 1. (Pri Večjej množini rabat) Slado-bomboni 1 zavitek 60 kr. (tudi V> in /* zavitka). Pripravljena redilna moka iz sladi za otroke gl. 1.-. Koncentrirani izleček it sladi 50 kr. in tudi po 30 kr. - Popolna slado-kopelj
stane 80 kr. Pod S f(l. se ne razpošilja.
i1 ra
Lastnik, drufttvo »EDINOST-. — Izdatelj in odgovorni urednik: AVGUST BREMIC
Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu