Poštnina plačana v gotovini. LETO XX. št. 13 KRANJ, 26. MARCA 1933. CENA ŠTEVILKI 1 DIN. Naročnina na sküpni naslov letno 24 Din; na posamezni naslov letno 30 Din. V inozemstvu: letno 65 Din. Z M. listom letno 100 Din. IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo 1 Odprava v Kranju. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4. Cena oglasov: po dogovoru. Oglase sprejema samo tiskarna Tiskovnega društva v Kranju. Düh denešnjega časa. Na propadi vsakše dobe postajajo lüdje nekam drevéni nasproti vsemi, ka je dovršeno i lepo. Brigajo se samo za groba materijelna sredstva i kak da bodejo najbole prazno i mrtvo odslovili svoj čas. Zgodovina mogočnoga rimskoga naroda nas vči, gda se je stara rimska civilizacija približavao pogini, se je opažalo, da so se ne samo rimski bogatašje i meščani, liki tüdi najsiromaškejši i najpozadnejši lüdje, predali čisto telovnomi uživanji. Jedine reči, štere so se te čas čüle po celom velikanskom imperij! (državi) so bile: „Panem et circenses!“ — Krüha in iger! Krüh je potreben za obstanek, a zabave, veselice so potrebne, da se vmori vsakša plemenita težnja v človeškoj notranjosti po velkih i lepih delaj. Krüha i iger! — To se čülo na vseh delaj — i lüdstvo je drvelo, kak nema žival na najodurnejše zabave, veselice, hodilo v cirkuse, gde so oroslani i drüge zverine trgale drüge stvari, dostikrat tüdi same lüdi. To je bio velki užitek, krvavi užitek! Ali to so zahtevali tedašnji oblastniki, to je bio živlenski cio vsej rimskih bogatašov, to so bili znaki poštenjá v rimskom narodi — predigra propada velke i negda slavne kulture i civilizacije, ki sta vladali skoro tedašnji celi svet. Ali ne opazüjemo podobno tüdi dnes? Velka večina lüdi se za nikaj ne briga, nego kak samo priti do krüha, a gda ga dobi, pozabi na vse drügo i zahteva zabav, veselic. Poglednimo, kak živi delavstvo v mestaj i tüdi velki deo inteligence, tüdi akademske ! Če je delavni den i če so zaposleni z delom, te je jasno pokazan cio njihovoga živlenja. Odhajajo na delo, v urade, v šole, da delajo ali telesno ali düševno i da dobi plačo. No, gda pa je delo končano, gda pride nedela ali svetek pa velka ve- čina tej lüdi ne ve, ka bi delala. Živlenje brezi dela njim je dugočasno. Da bi šli v drüštva, organizacije? Da bi se udeleževali vzgojno-kulturnih prireditev? Niti na miseo njim ne pride, da bi „kratili“ čas s tem. Zakaj se pečati z organizicijami i kulturnov vzgojov ? Vej so pa zato odbori, funkcionarje-odbornikil Naj delajo i še brigajo, kak očuvati njigove stanovske i drüštvene koristi. Zato so izvoljeni. Nam trbej zabave ! Krčme ! Vina na stol. I harmoniko i ... Ne je v njih želenje po dalnjoj izobrazbi, po samospoznanji i človeškom ponosi. Nemajo telko moči, da bi se posvetili čtenji i proučavanji različnih pojavov v človeškoj drüžbi... I zato tüdi ne čütijo, što... Dosta je takših, šteri se imajo za delavce, dokeč delajo. Gda pa z delom končajo, so — gospodje. Zastrupleni z grdóv malomeščanskov mislijov, posnemajo vse navade, štere so si osvojili od velke gospode i celo tekmüjejo v tom, čeravno so sinovi kmečkih očetov. Zahtevajo — zabav... Ne kulturno vzgojnih i s krščanskov mislijov prešinjenih zabav, oziroma prireditev, na šterih bi svoj razum razširili, ga okrepili i vzpodbüdili, nego zabav, štere nikaj ne dajo, zabav pri vini i grdom govorenji... V krčmaj njim je živlenje. Tü se pije, karta, krega, spevle i tak za hip pozabla na Vsakdenešnje skrbi. Krčme so postanole namen mnogih, tüdi najsiromaškejših. Pri bogatašaj: pijančevanje, sprehodi, gonja za zlatom, razuzdanost, nasilnost... A siromacje so začnoli to razmiti kak nekaj vsakdenešnjega i lepoga. Oni zgüblajo vero v svoje lastivne moči i se pokoravajo usodi, štera njim je določila, da živéjo v ozračji kru. tosti, siromaštva i trplenja. I vendar, nazlük vsemi nas tolaži miseo, da poleg vseh malodüšnih i brezznačajnih sebičnežov, nepoštenih i hüdobnih lüdi, ki jih ima tüdi naš slovenski narod dosta i celo v našoj bližini, so ešče mnoga i mnoga zavedna i poštena lüdska bitja. Domača i Svetovna politika. V belgrajskoj narodnoj skupščini se je začnola Generalna debata o proračunskom predlogi za l. 1933/34. Novi državni proračun znaša 10 mi-lijard 430 mil. Din. Od toga odpade na obresti i odplačilo dugov 1 mi-mijardo i 200 mil. Din, na varnost države, t. j. za vzdržavanje armade 2 milijardi i 400 mil. Din, za pro-sveto 750 milijonov Din, za pravo-sodje 200 mil. Din, za pokojnine 900 mil. Din, za zvüšenje i notranje ministerstvo i za trgovinsko politiko, zastopstva v tüjih državaj 1 milijardo i 500 mil. Din; poleg toga pa ešče za izdatke državnik gospodarskih podjetij. železnice, pošte, telegraf i gozdna podjetja, ki pa svoje potrebe krijejo z lastivnimi dohodki, 3 milijarde i 400 mil. Din. Bethlen guči v Berlini. Bethlen, eden od najvekših vogrskih politikov, je imeo v Berlini predavanje, na šterom je opisao žalostni položaj na Madžarskom. Pravi, da dobrobit Madžarske ne dopüšča, da bi se dovolilo zdrüženje severnih i južnih Slovanov. To je tüdi najvekša skrb Italije, ar so Slovani nevarni na Jadranskom morji italijanskoj premoči. Nadale pravi, da bodejo Madžari zmerom gledali nato, da preprečijo vsakšo gospodarsko zvezo med slovanskimi narodi, štera bi se sklenila proti njej. Velka zveza proti Nemčiji. Pripravla se velka protinemška zveza med Francijov, Polskov i Rusijov. Rusko javno mnenje se je začnolo obračati od Nemčije. Preganjanje 2. NOVINE 26 marca 1933. komunistov v Nemčiji, ostri napadi nacionalističnih listov na bolševiško Rusijo, guči hitlerski agitatorov proti Rusiji, vse to je delovalo, da se je začnola ruska zvünešnja politika o-bračati na Francijo i Polsko. Nemški listi so že začnoli opominjati, naj se ja Nemčija ne oddalji preveč od Ru= sije, ar se ide za prijatelstvo naroda, šteri je mednarodno — politično za nemški obstanek potreben. Francija pa je Hitlerov stopaj uspešno izra= bila i zmerom bole išče prijatelske zveze z Rusijov. Hitri prevrati na Grškom, Prvo nedelo v marci, kak smo že poročali, so se vršile volitve v Grčiji. Republikanski blok predsednika Ve-nizelosa je bio poražen, i tak je voditeo zmagovito kralevske stranke general Caldaris proglaso diktaturo, štera pa je trpela samo par vör. — Medtem je general Plastiras s pomočjov vojaške moči pripravo pro-tivdar, prepovedao vsa zborovanja i javne manifestacije. A tűdi njegova diktatura je spadnola, ar se je vekši deo vojske izjavo proti njemi. General Kondilis ga je s silov prisilo, da je Plastiras odstopo i prisilo predsednika grške republike, da je izročo vlado voditeli kralevske stranke generali Caldarisi, šteri je zdaj gospodar države. Caldaris se naslanja na kmečko lűdstvo i šče parlamentarno vlado, šteri naj načelűje krao ali predsednik. S tem stopajom je spadnola dugotrajna diktatura za-grizenoga republikanca Venizelosa, ki je spravila grško državo na rob propada. Demokratična Nemčija se po-tapla V nasilji- Nemčija, štera je bila prlé jako demokratična držáva, se zdaj potapla v nasilji i diktatura Na Bavarskom je državni komisar razpüsto več drüštev. Nošnja znakov razpüščenib drüštev je prepovedana. Dale so prepovedane vse republikanske organizacije i tak plava nemška držáva zmerom bole nazaj v nek-dašnje casarstvo, štero pa bo palig usodno za Europo. Polske čete so postavlene na meji Nemčije. Polska je zavolo nevarnosti, da bi zgübila pristanišče Gdansko, štero je v nevarnosti zavolo bojno razpoložene Hitlerove Nemčije, v obrambo postavila velko število svojih čet. Razorožitvena konferenca je zavolo zadnjih dogodkov v Nemčiji obsojena na smrt. Nemčija odklanja vsakše sodelovanje i zahteva takoj šnjo razorožitev vseh velesil, če ne se bode Nemčija sama navso moč oboroževala. Proti revolucionarskim načrtom hitlerjevstva i komunizma Dollfu-ssova Vlada je proglasila „malo dikta- turo“. Omejena je sloboda tiska, prepovedana javna politična zborovanja. Krščansko-socialna stranka čuva resnično austrijsko demokracijo - vlado lüdstva. Valovi hitlerjanskoga fašizma se zaletavajo zmerom močnejše v našo sosido Austrijo. Voditeo austrijskih narodnih socialistov je na podlagi Hitlerove zmage v Nemčiji zahtevao, da naj včasi odstopi zdajšnja austrijska vlada i naj včasi nato razpišejo nove volitve v državni zbor, šterim bi naj sledile deželnozborske volitve. Hitler je določo 200 agitatorov iz Nemčije, šteri bi naj priredili po vsej krajaj „Hitlerove misijone“ z namenom, da ponovijo njegovo zmago ešče v Austriji. Zednim pa je bio razkrit skrivni načrt (plan) nameravanega preobrata štajerskoga Heinvehra proti zdajšnjoj vladi. Vlada je stala pred odločitvijov. Zavolo svaje v državnom zbori so odstopili vsi trije predsedniki parlamenta i tak je postao bečki parlament delanezmožen. Istočasno je podao ministerski predsednik Dolfuss demisijo (ostavko) v roke zveznoga prezidenta prof. Miklasa, šteri je nato potrdo zdajšnjo vlado kak predsedništvi kabinet, šteri lejko vlada tüdi na podlagi prezidentovoga zavüpanja, ne da bi se naslanjao na državni zbor. Vlada je nato včasi izdala prisilne odredbe, s šterimi je omejila slobodo tiska i prepovedala javna politična zborovanja. Opozicija je začnola ogorčeno protestirati proti kršč. socialistom i Land- bundi, da ščejo teptati ustavo i fundamentalne sloboščine državlanov austrijske republike. Med skrajnov desnicov nar. socialistov, velenemcov i socialističnov levicov je prišlo do skritoga sporazumlenja i jedinstva v borbi proti krščanskim socialistom. Social-demo-krati so zagrozili vladi z generalnim štrajkom, Velenemci iščejo stikov z Hugenbergom i Papenom, nar. socialisti i pozivajo Hitlera, naj razreši svajo v Austriji v svojo korist. Vladni stopaj odobrava velka večina austrijskoga lüdstva i tudi med pristaši opozicijski stank je ne čütiti močnoga odpora. Od voditelov austrijske opozicije je odvisen nadalni stopaj vlade, štera se ešče zaednog gible i dela po zakonaj. Vlada šče naskori dati parlamenti priliko, da se izjavi v imeni lüdstva. Te čas pa bode vlada izdala zakone, šteri so gospodarskoga pogleda. Krščanska socialna stranka je jedina štera se bori načelno i dosledno proti fašistovskih poizkusom, zato nesmemo gučati o kakšoj krščansko-socialni diktaturi. Vladni stopaj je napravleni v obrambo resničnih demokratičnih pravic austrijskoga lüdstva proti vsem načrtom revolucije. V dobrobit očuvanja mira v državi bi bilo želeti, da bi stopaj ministerskoga predsednika Dollfussa pripelao do razčiščenja temnoga političnoga ozračja, ki visi nad austrijskov državov. Slika nam kaže japonsko mesto, štero je bilo od zadnjega potresa popunoma porüšeno. 26. marca 1933. NOVINE 3. Framasoni - sovražniki Cerkve. Živlenje katoličanske Cerkve je en sam boj. Stalno se mora boriti za svoje pravice i za prave pravice vsega človeštva. Ravno zadnje čase se jako zbirajo brezverske sile v močno fronto z namenom, da s sküpnimi močmi uničijo svojo najvekšo nasprotnico — Cerkev. Vse človeštvo je razdeljeno v dva tabora: v katoličanski i protikatoličanski. Zbiranje i zdrüženje Bogi sovražnih sil pa se vrši pod zastavo framasonstva. Što so framasoni? Framason-stvo je skrivna svetovna, mednarodna zveza sovražnikov svete Cerkve. Fra masoni ustanavlajo po celom sveti svoja brezverska drüštva — lože imenovane. Te lože imajo svoje skrivne znake. Vsakši, ki šče biti sprejeti v framasonsko bratstvo, more napraviti strašno prisego, v šteroj se zaveže, da nikdar ne izda skrivnih znakov, namenov, navukov i navad prostozidarjev. Če bi pa šteri kaj izdao, naj njemi vüsta žgejo z žarečim železom, naj njemi odseka jo roke, glavo i telo obe sijo v loži drügim v peldo, gda do se sprejemali v ložo. Te pa naj telo sežgejo, pepeo pa vržejo v veter. Tak se naj zgodi z vsakšim, šteri bi kaj izdao. Kda i kak so nastali framasoni? V 17. stoletji so ne meli brezverci takšega vpliva na države, kak ga majo zdaj. Vsaka država je skrbno čuvala vero svojij državlanov. Brezverski spisi i govori so bili strogo prepovedani. A brezverci v Londoni so pa našli pot po šteroj so mogli svoje brezverske navuke razširjavati. Razni meštri, so bili zdrüženi po svojij zadrügaj. Te zadrüge so mele, svoja zborüvanja, a ta so mogla biti samo javna. Zidarske zadrüge so pa mele to pravico, ka so mele tajna skrivna zborüvanja, brez vednosti države. V tej zidarskij zadrügaj so mogli brezverci razširjavati svoje brezvero ske navuke. Sčasoma so si pridobili dosta pristašov i so že vüpali tüdi po drügij zadrügaj svoje brezversko mišlenje Sipavati. Tüdi telko državne oblasti so dobili v roke, da so je ne preganjali. Zvali so se »Prostozidarje (framasoni) po tistih zidarskih zadrügaj. Zdaj so začnoli ustanavlati svoja lastna drüštva — lože. Prva loža je bila Ustanovlena 24. junija 1717. leta. Z velikov nagloščov so se razširili po celom sveti. Najprle na Angleškom, Irski i Škotski. Leta 1730, so že prišli v Ameriko. Z Angleškoga se je preselilo framasonstvo tüdi na Francosko, gde je našlo jako navdüšene širitele. Med njimi, je bio tüdi velki brezverec Votaire (vmro 1778. 1.). Šatansko je sovražo vse, ka je svetoga, zvišenoga, nebeškoga. Njegov namen je bio uničiti Cerkev pa tüdi je delao proti svojoj državi. Framasoni so se z velkov nagloščov širili tüdi po drügij državaj. Letos 14. junija mine komaj 216 let, kak so ustanovili svojo prvo ložo. A kak strašno so se razširili i majo že jako dosta svojih framasonskih drüštev — lož. V Evropi je 8.357 lož i so meli že lani 741.735 lüdi v svojih ložaj. Vsej lož na celom sveti (majo je v Evropi, Aziji, Afriki, Severni, Srednji, Južni Ameriki i Avstraliji) je 29.518 i framasonov v njij nad 4 miljone i pou. Največ framasonov na celom sveti je v Severnoj Ameriki, Nad tri milijone i pou jih je i majo 18 jezer lož. V Evropi jih je nájveč na Angleškom, gde jih je štiristo jezer i majo že skoro štiri jezero petsto lož. Jako dosta framasonov je tüdi v Nemčiji, (nad 76 000, Irskoj, bk tskoj i Franciji. V Srbiji so ustanovili prvo framasonsko »delavnico" Italijanski framasoni leta 1875. Vogrski framasoni so pa 1. 1872. ustanovili ložo v Siski. Leta 1919. je bila ustanovljena velika loža Srbov, Hrvatov i Slovencov z imenom »Jugoslavija", štera ma svoje središče v Beogradi. Tüdi v Ljubljani so že osnovali svoj »framasonski venčič". V vsej Jugoslaviji je že 26 lož. Namen framasonov. Framazoni ščejo, da bi se vsi narodi zdrüžili v eno framasonsko brezverno bratovščino, A. P. Plebanoš Čačič kot človek. Na Razkrižju pred približno tremi leti sem ga prvič videl in z njim govoril. V gostoljubni hiši tedanjega ravnatelja salezijanskega zavoda preč. gospoda Cigüta iz Lendave so se zbrali gospodje duhovniki na „prošče-nje“ razkrižškega cerkvenega patrona sv. Janeža Nepomuka, da posvedočijo drug drugemu svoje prijateljstvo, tako kot dühovni sobrate, kakor kot soro-jaki iz drage jim Slov. Krajine. (Nadvse lep je običaj med duhovniki Slovenske Krajine, da se ob priliki domačih cerkvenih praznikov medsebojno obisküjejo in nekoliko pogovore o stanovskih dobrotaj pa tudi grenkostih svojih ne ravno zavidljivih dušno-pastirskih prilikah zlasti v jezikovno neenotnih župnijah.) Na prijazno Povabilo gospodarja hiše sem bil deležen družbe nekako desetih gospodov duhovnikov,večinoma iz Slov. Krajine, med katerimi je bil tudi pokojni g. župnik Čačič. Mogočna visoka oseba, s potezami ener-gije v obrazu, a sicer skromnega vedenja, bi napravil utis morda samozavest gospodovalnosti nad podre- jenci, a ne pridobljene v svesti si moči, temveč z Ijubeznivostjo in Iju-domilostjo, kar je bilo možno posneti iz izraža njegovih modrih oči: »Ali ste Prekmurec, gospod?" me je vprašal. »O ne, to je Kranjec,* je bil odgovor prijatelja gospoda kaplana. »Tako? No, pa nas veseli, da pridete med nas in se dobro počutite med nami! Saj je bilo dosedaj tako malo uradnikov, došlih iz Slovenije tam onstran Mure, ki bi nas popolnoma razumeli, zlasti nas duhovnike. Proti nam je med uradništvom, predvsem pa učitelji, ki niso domačini, še vedno nezaupanje z ozirom na nacijonalnost. A to ni pravi Mi smo enako dobri in zvesti sinovi ter državljani iste države kot ví in nikomur ne pade na misel kakega koketiranja z morebitnimi nasprotniki te države* mi je povedal g. župnik v skori čisti slovnični slovenščini. »Mi,* je nadaljevat ^poštüjemo vsakega dobrega človeka, Pričaküjemo pa enakega čuta tudi od nasprotne strani. Ni nam pa všeč prenapetost posameznikov najsi bo v kateremkoli smislu.* Pri teh povedanih mislih f gospoda župnika sem si nehote dejal, da ima prav. Gotovo ga je pri takem pojmo-vanju življenjskega odnosa vodil nauk Kristusov: Ljubi svojega bližnjega ! In res ni bilo slišati, da bi bil pokojni gospod Čačič kdaj komu storil hudo ali da bil sebičen. Kjer je mogel, je pomagal bližnjemu pa naj je bil to njegov prijatelj, znanec ali pa tujec. Gostoljubno ga je sprejel in mu po bratovsko postregel za »Bog plačaj«. Nekako natančno po dveh letih nato sem imel zopet priliko biti skupaj z gosp. župnikom. Tedaj je prišla njegova dobra narava še bolj do izraža in videl sem mu na obrazu, kako ga boli zlobnost in škodoželjnost, ki jo kaže današnji svet. Ne te kak poklicani dušni pastir, tudi kot človek je gledal na to, da so se njegovi farani med seboj dobro razumeli in da ni bilo nepotrebnih sovraštev med njimi. Vedno je imel pred očmi pogoj za dobro sožitje to, da je treba tudi v najkritičnejšem času popustiti in se zlepa poravnati. Ravno ta njegova misel je imela za posledico, da je bil pri vseh slojih svoje fare in daljne okolice močno priljubljen in spoštovan, o čemer je pričala njegova zadnja pot na tem svetu, na kateri ga je spremljalo njegovo udano mu ljudstvo. — a — p — Št. Vid, 17. marca 1933. 4. NOVINE 26 marca 1933. v en sam framasonski narod. A pri njuvom deli njim je najbole na poti Cerkev. Sami pravijo: .Či ščemo dosegnoti svoj namen, moramo najprle uničiti katoliško Cerkev. Mi mamo samo ednoga sovražnika — katoličanstvo. Zato se po raznih državaj jako trüdijo, da bi dobili čim več oblasti v svoje roke i bi tak meli velko moč pri deli proti Cerkvi, proti cerkvenim pravicam v vsemi javnomi živlenji. Ščejo Cerkev kak najbole ločiti od države, i vsemi silami pa delajo na to, da bi dobili vso mladino pod svojo oblast, t. je, da bi Cerkvi iztrgali iz rok njeno pravico nad vzgojo mladine v verskom dühi i bi jo vzgajali v brezbožnom dühi. Delajo za civilni zakon. A pri vsem njüvom deli so njim ravno jezuiti na poti, so njim trn v peti. Ti so njivomi deli najbole nevarni i zato v državaj, gde že framasoni majo nikelko državne oblasti v rokaj, z vsemi silami delajo, da bi jezuite izgnali iz države. Vsi znamo, da so Jezuša Kristuša krivično obsodili na smrt. Pravo je sam, dokažite mi, či sam kaj krivoga včio. Pa so njemi ne mogli nikaj dokazati, i kak so se našemi Gospodi krivice godile, tak se godijo krivice tüdi dnesden katoličanom. Najbole pa Jezu-itom. Nemrejo njim njüvi nasprotniki nikaj krivičnoga dokazati, pa vseedno je preganjajo. Tü najbole vidimo, kak se dajo države preslepiti od framasonov i izganjajo v toj svoji zasleplenosti svoje najbouše sinove. Včido škodo? Svojo lastno! I tak se zgodi, da po več deset milijonski narodi se bojijo par sto Jezuitov, ki ravno nájveč dobroga napravijo za narod, i je preganjajo krivično, a po več jezer framasonov segrevajo na svojij srcaj, framasone, ki so ravno najvekši grobokopi sreče i blagostanja držav i narodov! Grde laži „Murske Krajine“ Kak očivesno vüpajo ništerni lagati, kaže dopis iz Lendave v „Murskoj krajini“ 12. marca. Kaže, kak „pregrešen“ lis“ je „Slovenija“, v šteroj so akademiki iz Slov. krajine napisali več člankov. Ide pa temi léndavskomi pisači za to, da bi škodo „Novinam“. Piše, kak „Novine“ hvalijo program „Slovenije (gda ? i) pa da so tudi prinesle eden članek, ki je bil objavljen v „Sloveniji“. To je prva laž! Drüga laž pa je, ka dale piše: „Novine“ so prej pozabite povedati, da pišejo v „Slovenijo“ tisti naši visokošolci, ki so prle pisali v „Novi čas“ — v istini samo dva! Tretja laž je, ka piše, da so „Novine“ imenovale pišče „Novoga časa“ „najhüjše brezverce“! Najhüjša laž pa je to, ka piše pisač iz Léndave, da „Novine“ kar eno nedeljo preklinjajo, drugo nedeljo hvalijo“ ! Gde smo preklinjali ? Ali smo samo z ednov rečjov pohvalili članke v „Sloveniji“, štere so spisali visokošolci brez razlike ?! Tak „delajo“ za narod ništerni gospodeki pri nas! Lažejo, samo da nespametnim lüdem ogrdijo drüge liste pa lüdi. Mi se bomo odločno borili proti takšemi nesramnomi deli vsigdar) Za uredništvo «Novin» Joško Maučec, cand. phil. Ka pravi na to „Slovenija“! Cvetka iz prekmurske žurnallstike V majhnem Prekmurskem naciona-lističnem tedniku beremo tole: V Ljubljani izhaja list, pri katerem so se zbrali tisti junáški Slovenci, ki v robstvu niso čutili potrebe s po- sebnim listom se boriti za Slovenske pravice... Slovenoborci so precej slični kruhoborcem in med njimi so tudi nekateri študente Očitki nas ne morejo doseči in ne zgubljamo zaradi njih niti ene besede. Dovolj je, če ugotovimo, da pisec ne pozna nikogar od ljudi, ki jih napada, razen nekaj visokošolcov, ki so se pod svojimi članki v prekmurski štezilki podpisali. Vprašamo se, kakšni ljudje so to, ki hočejo prekmursko ljudstvo na ta način politično »vzgajati«? Kam pridemo, ako uredništva ne bodo čütila več odgovornosti za to, kar sprejmejo v svoj list 7 Kam mora taka žurnalistika naše ljudstvo povesti? Ali ni ta dopis pravo zrcalo miselnosti neke vrste naše prekmurske inteligence? Ali se naj potem čüdimo razmeram, ki tam vladajo? Ali je kruhoborstvo tako razširjeno zlo v Prekmurju, oziroma v Murski Soboti, da je tak učitek nekaj vsak-danjega, in ga lahko na slepo vržeš v obraz Vsakemu političnemu nasprotnika? — Mnenja smo, da ima slovenski politični list v Prekmurju dvakrat težko in odgovorno nalogo, in ako je ne zna vršiti, potem je naši narodni stvari bolj v škodo kot v korist. Poziv! Nepodpisanemu iz Lendave v 11. št. «Murske krajine» naznanjam, da nisem sodeloval pri «Novem času«, zato njegova trditev v tej obliki ni resnična. Pozivam pisca, da s svojim polnim podpisom navede Vse »polno netečnosti» in pomanjkanje »vsakega kritičnega prevdarka», ki se nahajajo v mojih treh člankih v «Sloveniji z dne 10. febr. Pri nas je mnogo nepodpisanega podtikanja. Kadar pa gre za članke, ki stvarno govore o Slovenski krajini, tedaj odklanjamo nepodpisano obrekovanjo s «kruhoborstvom» in podobnim, marveč zahtevamo poštennih besed! Ako nepodpisanec ne bo dokazal svojih trditev, bo ostal s svojim listom vred obrekovavec. Vilko Novak. Slovenska krajina. Naročnikom prek mej države. Naročnikom prek mej države naznanjamo, da či v dvema tjednoma ne plačajo naročnine, bomo prisiljeni ustaviti naša lista. To pa zato, ar je poštnina v inozemstvo draga i mi je nemamo skoj plačüvati. Uprava. Nesrečna smrt. Geder Jožefa, kmeta v Skakovcih je neznani ropar k smrti strelo. Nesrečen je šo po svojem posli v noči vö, gda ga je naednok nikak, ki je šteo pri njem ropati, strelo. Z vojaškov puškov njemi je prestrelo plüča i čreva. — Prestreljenoga sa včasi spravili v Radgono v bolnišnico. Po operaciji za 12 vör je mro. Širitelom M. lista i M, Ogračeka. Smo vam razposlali za dar: prvim podobico sv. Jožefa, drügim pa sv. male Trezike. Ki ne ste je ešče dobili, Zglasite se na upravi v Soboti. — Uredništvo. „Novine“ na tri mesece si naročite! Koštajo samo dva Din na mesec, na frtao leta 6 Din. Javite se z edno v dopisnicov na upravi v Soboti i je včasi dobite. Črensovci. Za provizora (oskrbnika) črensovske fare po pokojnom Čačič Jožefi je imenovani Bakan Stefan, kaplan tamošnji. Zahvala. Vsem, ki so me ob godi sv. Jožefa pozdravili molitve, sv. obhajila za mé darüvali i drüge znake lübezni mi skazali, se najtoplej zahvalüjem. Sv. Jožef naj bo vsem plačnik — Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Rakičan. Srezka organizacija vojnih dobrovolcov je naznanila v 10. št. „Novin“ da je 43 dobrovolcom zemla dodeljena. Na to trditev odgovorimo, da po odloki, šteroga so dobile občine Rakičan, Noršinci itd. veleposestvo rakičanske ne šče raz-laščeno i nega notri nikoga ka bi zemla bila njegova last, zvün par oralov, šteri majo svojega gospodara i prvim kmetijske šole. Dobrovolci med temi neso. Zato so prizivali si- 26. marca 1933. N O V I N E 5. romaški polodelci naj dobijo to zemlo, dobrovolcom pa naj se na drugi način pomore. Socialna pravičnost to zahteva. M. Sobota. Kmečka posojilnica je dobila novo vodstvo. V to je Izvoljen tüdi g. Bajlec Franc, odvetniški pripravnik. Čestitamo! Popravi V 10. Štev. „Novin“ je pomotoma štampano, ka Mala antanta (Jugoslavija, Rumunija i Čehoslovaška) ma 150 mil. prebivalcov. Moglo bi stati 50 milijonov. Dnes v Lotmerk. Dnes 26. marca nastopi v Ljutomeri Marijanska kongregacija v dvorani Kat. doma z igrov „Slehernik“. V igri nastopa Bog, smrt, vera, krepost, pokora, modrost itd. Igra gene do skuz, je prava postna predga. Začne se pou štiraj. Vstopnice se dobijo na župnišči. Zveza vlakov je vgodna. Vsi toplo Vableni! Ne vervati lažem. Nešterni lüdje glasijo po našem kraji, da je prej ne Stavlen predlog za izgon jezuitov i drügih redovnikov i da se ide samo za to, da bi redovniki prišli pomagat na tiste fare, gde nega dübovnikov i da bi se siromakom pomagalo. Ta trditev je grda, kosmata laž, da jo lejko ošlatate. V predlogi, šteroga je en deo poslancov podpis sao, med njimi tüdi g. Hajdinjak, je guč od toga, naj se jezuiti, ki neso naši državlani, preženejo z naše države, ki so pa naši državlani, pa se morajo spraviti na otok Vis, gde ne smejo ne cerkvene pa ne svecke slüžbe opravlati. Tak se glasi predlog, šteroga ob priliki v celoti objavimo i razložimo. Intereš nam pošlite domo, ki ste pobrali naše peneze za kukorico i so ležali negde pet mesecov. Odgovomi za intereš so tisti, šteri so naš penez z odgovornostjov prevzeli. Dar + Čačič Jožefa. Čačič Jožef, črensovski plebanoš so v teštamenti odločili na cerkev, Dom sv. Frančiška i siromake za vsak namen po 1000 Din. Za sv. inaše 4000 Din i vekšo šumo za nagrobni spomenik. Po domovini. Velki ogenj v Sloveniji. Premnoči tjeden je nastao velki ogenj na Rakitnicí, ne daleč, od Ljubljane, šteri je vničo 15 hiž. — Škoda je ogromna. Ogenj so zanetila deca. Po izjavaj ministra prosvete. Po izjava j ministra prosvete košta j o naše tri univerze (vseučilišča) 73 mil. 606.148 dinarov letno. Od toga odpade na beograjske univerzo 30 mil. 907.647, na zagrebško 32 mil. 707.638 i na ljubljansko samo 9 mil. 988.363 dinarov na leto. 22 živali so morali zaklati. V Kruškovci pri Gospiči je pes nekšega posestnika zbesno. Letao je po .vesi, skočo skozi okno v nekšo štalo i zgrizao osem krav i volov, nato je dale divjao po vesi i zgrizao vse, ka je dosegeo z gobcom. Vsega vküper je na škodo siromašnih kmetov zgrižeo 12 krav i volov, 2 kobili, i žrebe i 7 ovc. Vse živali so morali včasi poklati. Ljubljana dobi letališče, za štero je finančni minister že dovolo 960.000 Din. Na tom letališči se bodo stavlali zrakoplovi, ki bodo vzdržavali zvezo med našov domo vinov i tüjinov. Podpore za telovno vzgojo naroda so dobila od vlade različna sokolska drüštva, med njimi Sokolsko drüštvo v D. Lendavi 3.000 Din. Muslimanski (törske vere) poslanec Kajmakovič je vodo iz mesta Travnik v Bosni odposlanstvo v Belgrad, da bi tam povedali svoje nezadovolstvo proti predlogi ništernih poslancov, naj se izženéjo jezuiti ! Prosvetno delo v Sloveniji, to je delo i skrb za düševno živlenje naroda, je biló do zadnjega časa jako močno. V preminočem leti je biló v Sloveniji 2140 gledaliških predstav (iger), dosta glasbenih (muzčnih) prireditev, predavanj itd. Vse to se je godilo v mnogih prosvetnih domaj, gde se je mladina zbirala k igram i dobrim navukom. Iz državne slüžbe so odpüščeni ali upokojeni mnogi profesori v Sloveniji, ki so bili pred kratkim časom sprejeti nazaj v slüžbo, štero so zgübili pred meseci. Odvetnik ali fiškališ v Subotici je bio obsojeni na dve leti temnice, ar si je od človeka, šteroga je brano, prisvojo 137.000 Din. Obsodba dr. Pernara i tovarišov. Državno sodišče za zaščito države je obsodilo zavolo širjenja letakov, hujskanja na nasilje proti državnim oblastem dr. Ivana Pernarja na leto dni strogoga zapora. Njegove tovariše pa na 10 i 8 mesecov strogoga zapora. Novoimenovani profesori. Prosvetni minister je zadnji čas nastavo dosta mladih profesorov na gimnazije pa tüdi ešče zdaj so ne vsa mesta zasedena, tak da more trpeti ešče zmerom pouk na gimnazijaj. Dve deklici zgoreli. Blüzi Čakovca se je pripetila težka nesreča. Deca so zakürila na travniki ogenj i začnola skakati prek ognja. Naednok pa je porino nekši dečko 3 letno Matildo Tkalčič v ogenj tak, da se njoj je vužgala obleka. Deklica je na to včasi od hüdih bolečin vmrla. — Tüdi v Čarugi pri Novom Sadi se je,pripetila slična nesreča. Vasa Aleksandrova je püstila svojo 6 letno hčerko v künji pri og-nišči. Deklička se je preveč približala k ognji, vužgala se njoj je obleka i deklička je zadobila tak težke opekline, da je včasi v strašnih mukaj izdihnola. Strašen zločin sina. V Spliti je lastiven sin strelo svojo mater i to sam rad. Mati se je povrnola domov iz mesta i odišla v svojo hišo, da bi se preobleke. Sin pa je odpro dveri i iz daljave pet do šest metrov strelo z lovskov pükšov na mater. Strel je zadeo nesrečno mater v glavo, tak da je bila včasi mrtva. Po dejanji je mladi morilec odišeo k svojoj staroj mamici i njoj hladnokrvno brezi vsakšega kesanja pripovedavao, kak je strelo mater. Mladi morilce je tüdi kesneje hodo okoli po vesi i se hvalo, kak dobro je zadeo mater. Gda so pa mater spüščali v grob, je oča pravo sini, naj poklekne i prosi mater odpüščenja, liki sin je odgovoro oči, da nešče i je rajši zbežao vkrej od groba. Tak daleč je prišla denešnja mladina, štera je brezi prave i krščanske vzgoje! Zločinec obsojen na dosmrtno ječo. Zločinec Jože Lombar, šteri je lansko leto vmoro pri Ljubljani nekšega bosanca, je bio pred ljubljanskim sodiščom obsojen v dosmrtno ječo. Znanstveno preiskavanje v večnom lédi. 6. NOVINE 26 marca 1933. Po tujini. Strašen potres v Kaliforniji. Porüšenih je nad 60.000 hiž, na jezero lüdi pa mrtvih i ranjeníh. — Škodo cenijo nad pou milijarde ameriških dolarov ali skoro 50 milijard dinarjev. Kalifornija je deo Zedinjenih držav Severne Amerike i se razprostira daleč od severa proti jügi ob Tihom oceani. Ta dežela je bila nekda znana po svojem velkom bogastvi, dnes pa spada med najbole rodovitne dele Severne Amerike; posebno slovi kaliforniško sadje, ki je znano tüdi že pri nas. — Jüžni deo te pokrajine pa je zadela Preminoči tjeden strašna nesreča: potres je vničo cela mesta ki ležijo ob obali Tihoga oceana, posebno hüdo pa so bila prizadeta mesta Song Beauch, štero je znano morsko kopališče za bogate Amerikance i mesto Los Angelos. Potres se je ponavlao sünkoma, a vsakši sünek je zahtevao nove žrtve. Hiže so se rüšile v celom redi, pod rüševinami pa so ječali težko ranjeni lüdje brezi vsakše pomoči. Ka so pa ne uničili potresni sünki, to je vničo požar, šteri je z bliskovitov naglicov zajeo vse naselbine. Potres je poškodovao ali pa vničo vse vodovode, elektrarne i plinarne, tüdi vse prometne zveze so uničene. Kak Japonsko, tak tüdi kalifornijsko ozemle je znano glede potresov silno nevarno. Velki dijaški nemiri na Polskom. Preminoči tjeden so se začnoli upirati polski akademiki proti zákonskomi predlogi, s šterimi šče vlada ukiniti autonomijo (samostojnost) univerz (vseučilišč). Na vseh polskih univerzaj so začnoli akademiki štrajkati i prirejati proteste obhode i demonstracije proti vladi, pri šterih je prišlo do hüdih spopadov s policijov. Na varšavskoj univerzi so dijaki zozidali vsa vrata i so oblasti morale poslati zidare, šteri so palig omogočili prestop v univerzitetno poslopje. Ka dela Hitler po volitvaj v Nemčiji?! Vlada Hitlcra je dala po volitvaj izgnati iz nemške države vse tüje novinare, ništerni so uredniki najvekših sodobnih listov. Domače nemške novinare, šteri so pisali proti Hitlerovoj vladi i njegovomi nasilji pa je dala zapreti. Tak delajo s tistimi, šteri nastopajo proti krivici, ki se dela narodil Francija najbole skrbi za svoje brezposelne. V Franciji so dozdáj brezposelni dobili od države 3 milijarde frankov. Krvave sodbe v Rusiji. 35 uradnikov kmetijskoga ministerstva so ru-ski bolševiki obsodili na smrt i sodbo tüdi včasi izvršili. Strašna eksplozija v kitajskom Šangaji. V Šangaji je bila Preminoči tjeden velka eksplozija, štera je zahtevala dosta človeških žrtev. 80 delavcev je bilo ubitih i nad 100 pa težko ranjeníh. V pésji želodec je skrio neki tihotapec (švercar) v Jüžnoj Ameriki diamante. Pomešao je drage kamne s pésjov hranov i dao psovi pojesti. Gda sta prišla prek mejé je psa strelo i vzeo iz želodca drage kamne. Deca zmrznola. Na Angleškom je že 50 let ne bilo takše zime kak letos. Zgodilo se je dosta nesreč, najvekša pa je tá: iz kraja Trecynon se je v autobusi odpelalo 80 šolske dece v drügi kraj na nekšo dobrodejno prireditev. Na poti pa je avto ne mogeo naprej — vsa deca pa so zmrznola. V Moskvi je že duže časa pomenkanje mila (žajfe), zato ga izdavajo samo na cedile. Zdaj pa so razglasili, da dobijo bouše milo samo deca i delavci prve kategorije. Najvekše letalo na sveti so zgradili v Moskvi. V njem bo melo mesto 70 do 75 lüdi. Novi zrakoplov preleti v odnoj vöri 200 km. 2509 m v globočino je skočo iz zrakoplova neki Rus. Meo je takozvani »padobran", to je mareli podobno pripravo, štera se med spadajom odpré, tak da skakalec srečno prileti na zemlo. To pot je napravo v 41 sekunde Konec robstva. Casar Abesinija, pokrajine v Afriki, je skleno Odpraviti robstvo v svojoj državi. V toj državi je biIo ešče pou milijona robov. Vüpajo se, da v dvanajstih letaj robstvo popunoma odpravijo. Ogledalo časa. Velikanske električne lokomo-motive (mašine) v Evropi. Na znamenitoj gorskoj železnici prek prelaz St. Gottharda v Alpaj so dali letos v promet nove električne mašine, štere so najvekše v Evropi. Gotthardska železnica je posebno znamenita po svojoj drznoj izpelavi, vijugaj, predoraj i po svojom ostrom vzponi (dvigi). Proga je bila že pred večimi leti elektrificirana. Ar je pa promet zmerom bole naraščao, se je uprava odločila upostaviti v promet velikanske ednake mašine, ki napravijo s 750 tonskim tovorom tüdi na najvekših dvigaj do 50 km na vöro. Najvekša hitrost tej velikanskih mašini je 100 km na vöro. Kelko lüdi je na sveti neoženjeni? Na celom sveti je približno 382 milijonov lüdi neoženjeni!!, med temi je nájveč žensk, ništerne bi se rade, pa ne dobijo para. Kelko lüdi so žežgati v Pragi? V zadnjih desetih letaj so žežgati v Pragi 20.000 lüdi. Živlenje brezi srca. Nekšemi amerikanskom! profesori se je posrečilo dokazati, da je živlenje mogoče tüdi brezi pravoga srca. Vzeo je stvar, jo kloroformirao, z neverjetnov naglicov Odstrano pravo srce, na mesto pravoga srca pa je djao srce iz kavčuka i ga zvezao s pomočjov malih steklenici cevi z žilami. Srce je vsesaT valo krv s pomočjov električnoga toka. Tak se njemi je posrečilo, da je žival ešče živela celih 6 vör. — Pri tom posli je morao biti profesor sam brez pravoga srca, ovak zagvišno ne bi iskao na tak način slavnoga iména ! Ženska država. V vzhodnoj Kitajskoj, živi pleme, šteromi vladajo ženske. — Pleme je mongolskoga porekla. Ženske toga plemena so Zavedale nad moškimi zlasti zavolo svoje izredne telovne sile, štero očuvajo do pozne starosti. Ženske pa moški kadijo nekšo tobaki podobno rastlino. Žene imajo po več mož. Samo žene imajo tüdi pravico pečati se s trgovinov. Tüdi doma žena ima vso oblast nad možom, brezi njenoga privolenja ne sme mož napraviti nikaj. Amerikanski profesor, šteri je raziskavao to pleme pod ženskov komandov, pravi, da tüdi pod neomejenov vladavinov žensk je ne vse tak, kak bi moralo biti. Tomi profesori mi jako radi ver- jemo, ar je tüdi pri nas ženska ko manda ne najbouša. Cene živine: Mariborski sejem 3. marca. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 119 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 9 tednov stari, komad ; 120 do 150 Din; 3 do 4 mesece 250 do 380 Din; 5 do 7 mesecev 450 do/ 490 Din; 8 do 10 mesecev 520 do í 570 Din; 1 leto 800 do 1000 Din; 1 kg ; žive teže 750 do 8 Din; mrtve 1050 t do 11'50 Din. Prodanih je bilo 76 svinj. Dunajski goveji sejem. Prignanih je bilo 2361 goved, iz Jugoslavije 137. Cene; voli najboljši 1.60 S: I. 125 do. 1.45 Š; II. 1.15 do 1. 20 S; III. 0.75 do 9.90; klana živina 0.55 do 0.74 Š. Cene so v splošnem padle za 5 do 8 grošev. Širite Novine 26. marca 1933. NOVINE 7. DŽEHOL. Stanko Jug, cand. phil: Slovenska zemlja. Vlada krala Sigismunda i njegovih naslednikov. Gda se je krao Sigizmund po nesrečnoj bitki vrno domou, je nagrado Hermana Celskoga šteri je krali Sigizmundi rešo živlenje v tej bitki pri Nikopoli. Darovao njemi je mesto Varaždin z okolicov i drüge bližnje kraje. Leta 1405. pa njemi je zastavo Čakovec s celim Medjimurjem za 48.000 gold. Ar je 1395 Sigizmundi vmrla prva žena Marija, se je krao Sigizmund oženo hčerjov Hermana s Barbarov. Barbara je bila stara okoli 18 let, bila je ženska izredne lepote i bistroum-nosti pa častihlepna. Liki ne dugo je prišlo do svaje med kralom Sigizmun- dom i njegovov ženov Barbarov, ar sta bila oba jako lekhomišlena. Krao Sigizmund je vmro leta 1427. Po njegovi smrti je postao njegov naslednik Albert Habsburški ki je imeo za ženo Elizabeto, hčerko Sigiz-munda i Barbare. Liki že za dve leti je vmro krao Albert i ešče komaj po njegovoj smrti se njemi je rodio sin Ladislav, imenovani zavolotoga Posmrtno Na Vogrskom je zdaj zavladala velka zmešnjava. Eden deo Vogrov z junakom Ivanom Hunjadijöm na čeli je pozvao na vogrski prestol polskoga krala Vladislava II., drügi deo pa je priznao hčer Sigizmundovo i njenoga sina za postavnoga dediča korone sv. Štefana. I tak je bio komaj tri mesece stari Ladislav leta 1440. v Stolnom Belgradi koronan za vogrskoga krala. (Dale.) Zadnji boji na Dalnom vzhodi so potisnili Mandžurijo v ozadje i vsa pozornost je obrnjena zdaj na deželo z imenom Džebol. Da bodo ležej sledili naši čitateli tem krvávim bojom, ki se bijejo med 400 milijonskim kitajskim narodom i komaj nad 60 milijonskim japonskim narodom, je potrebno poznati nekaj zemlepisnib i političnih podrobnosti o pokrajini Džeholi. Džehol je kitajska pokrajina, ki je bila ustanovlena komaj 1. 1928 po nasilnoj smrti maršala Gangsolina kak jüžni deo Mandžurije. Drügi način razdelitve pa je sledeči. — Med Mandžurijov i med pravov Kitajskov leži od morskoga obrežja pa do ruske Sibirije pokrajina Mongolija (glej zemlevid!) Tak zvano zvünešnjo Mongoliio so prevzeli že pred par leti bolševiki i jo pretvorili v sovjetsko republiko. — Ostali deo Mongólije ali notranja Mongolija, štera je ostala ešče pod kitajskov oblastjov, pa se deli v dve pokrajini (provinci) v pokrajino Šen - Šar. Kar na vzhodi i Seng Džehol ob obrežji. Džehol je že od davnih časov zvezan z Mandžurijov i tvori od .leta 1644 takzvane „mandžurske štiri proVince (pokrajine)“. Meje so ne strogo določene, tak da je težko izračunati površine. Približno meri pokrajina Džehol 195.748 km2. Prebivalstvo je mongolsko i se peša s pastirskom. Džehol ima dosta rodovitne zemle i je tüdi jako bogat na različnih rüdaj, posebno premogovnik! so jako bogati. Džehol ima lüdi 4 i pou milijona. Kakša je borba, ki se napovedüje v Džeholi med Japonci in Kitajci? Japonci razpolagajo s 50.000 vojaki i armada Mandžukoa ima tüdi telko. Nasprotno, Kitajci pod generalom Tangjulingom imajo 40.000. ^Maršal Cang pa ima okoli 100.000. Čeravno ima Kitajska več vojske kak Japon® ska, bodo ravno Žalostne razmere na Kitajskom i ne soglasje med posa® mičnimi kitajskimi generali, po® spešile japonske zmage, ki bodo priklüčile ešče to bogato i rodovitno pokrajino novi mandžurski državi Mogoče bode to šlo hitro i brezi velkoga prelivanja krvi i to bi bilo tüdi najbouše za oba naroda. (Dobro bode, če si bodete ta zemlevid shranili za kesnejše opise i tak ležej sledili tem bojom.) Nedela v posti štrta. Vu onom vremeni: Odišao je Jezuš prejk morja Galileánskoga, štero je Tiberiásovo: i nasledüvala je njega vnožina velika, ar so vidili znamenja, štera je činio nad onimi, ki 8, NOVINE 26. marca 1933. so bili betežni. Gori je tak šo Jezuš na breg, i tam je sedo z vučeniki svojimi. Bio je pa blüzi Vüzem, svétešnji den Židovski Gda bi záto podigno oči Jezuš, ino bi vido, ka vnožina kroto velka ide k njemi, veli Filipi: Odked küpimo toliko krűha naj eti jejo? to je pa pravo sküšávajoči njega; ar je on znao, ka bi meo činiti. Odgovoro je njemi Filip: za dvej sto sodov krüha ne dojde njim, či gli ga vsákí malo káj dobi. Veli njemi eden z vučenikov njegovi, Andráš brat Simona Petra: Je eti eden pojbár, ki ma pet ječmeni krühov, i dvej ribi; ali eta ka so med telike? Velo je zato Jezuš: včinite naj lüstvo doli sposede. Bilo je pa sená dosta v tistom mesti. Doli je selo zato moški gláv zračunom okoli pét jezér. Vzéo je zato Jezuš krühe. i gda bi hválo dao, razdelo je sedé-čim. Prispodobno i z rib, keliko so šteli. Gda so se pa najeli, pravo je Vučenikom svojim: vküp Poberte drtinie, štero je ostanolo, naj naj ne prejde. Vküp so zato pobrali, i napunili so dvanájset košarov zdrtinjom z ti pét ječméni krükov; štero je ostanolo od oni, ki so jeli. Oni záto lüdjé, gda bi vidili znaménje, štero je včino Jezuš, pravili so: ka je ete vaistino on Prorok; ki je pridoči na te svejt. Jezuš zato, gda bi spoznao, ka ščéjo priti, ka bi ga zgrabili, i za Krála postavili; odišao je páli na breg on sám. Drügo leto včenja, četrtek pred Vüzmom. Apoštoli so Jezuša oznanoli po pokrajini, Herodeš misli, ka je Ivan Krstiteo stano od mrtvih, zato se pelajo od zapada proti severi v krajino boukšega oblastnika Filipa. Trüdni vučenci na bregi jejo, Gospd se obrne k žmetnovervajočemi Filipi apoštoli i pravi: „Gde vnožini küpimo jesti?“ nato ide v dolino včit te „ovce brez pastira“. Večeri se Jezuš se povrne k apoštolom, ki včasi pravijo: „Naj idejo lüdje v bližnje vesnice, mi nemamo zadosta penezi“ Kak drüžinski oča moli pred jestvinov: proti nebi pogledne, blagoslovi i raz-lomi. Po petdeset lüdi v dveh vrstah si gleda v oči, vmes hodijo apoštoli. „S Petrovov ladjov se nazaj odpe-lajtel“ Tam daleč se sanjavo jezero burka, tű ognjeviti Galilejci kričijo: „Tak je v püstini Mozeš mano sproso! — Krao naj bo Té, ki nas hrani! — On se je pa odmekno na brege i molo . . . * * * Takša je predpodoba vekše čüde: svétoga prečiščavanja, zato bi naj v sredini posta v znamenje veselja bio mešni obleč rožne barve, orgule bi naj zavriskale. Pošta. Vinčec Jožef, Canada. Veseli nas, da redno dobivate naše krščanske liste i da ste ž njimi zadovoljni. Prav maš, ki misli na svojo düšo, tisti te male peneze rad darüje. Naši listi so najbolši i najfalejši. Lepa hvala, da si dobo šest novih naročnikov. Vsem smo poslali kalendare. če što kaj ne bi dobo, posebno Tratnjek Alojz, prosimo odgovor. Pri tom je številka zmešana 167 mesto 161. Vsem pozdrave v Srci Jezušovom! Hajdinjak M. Žiberci. Na lani vse plačano i na letos 40 Din. Duga na letos je tak ešče 5 Din. Kalendar i M. Liste smo Vam poslali. Dajte nam odgovor, če ne bi je sprejeli. Bibel B. Sartroville. Peneze sprejeli, vremenokazno napravo dali poslati. Ficko Karol, Gonesse. Pozdravla Gračko i Sebeščansko faro, posebno svoje domače. Naznanja, da se njemi dobro godi i da je prav zadovolen z našimi Novinami, štere vsem prav toplo priporoča. Nedelski evangelimi z razlagov njemi prav pride ar Francoske predge ne razmi. — Mi se njemi za vse lepo zahvalüje mo. Hozjan Marija, Kovačka, Trnje. Grüškovnak Matjaš v Chicagi je plačao za vas Nov. Mar List i M. Ograček. Sarjaš Ivan Trnje. Kramar Ana, Žiški. Vuk Jelena v Chicagi j? plačala za vaj Novine, M. List i M. Ograček. Tkalec v. Ütroša Katá. G. Bistrice. Mož je poslao z Canade 30 Din za Novine i M. List. 6 Din še odplačaš širiteli. Vabilo na VIII. redni občni zbor Kmečke posojilnice v Murski Soboti r. z. z o. z. ki se bo vršil dne 9. aprila 1933. ob 13. uri v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva; 2. Poročilo nadzorstva; 3. Odobritev računskega zaključka za l. 1932.; 4. Volitev načelstva; 5. Volitev nadzorstva; 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob napove-danem času ne bil sklepčen, vrši se eno uro kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno Sklepa ne glede na število navzočih članov, l-l Načelstvo. Dimnikarska dela v ometalnem okolišu v Križevcih se vršijo po novem pravilniku sledeče: Vsaki mesec: od 1. do 5. Andrejci-Kunci-Kaštanovci-Moščanci-Sebebovci-Dolina-Bokrači-KošarovciDankovci in Mačkovci od 6. do 7. Križevci. 8. Domanjševci. od 9 do 11. Kiplivnik Hodoš-Šalovci. od 12 do .16 Veliki in Mali Dolinci-Bu dinci-Čepinci-Mačkovci. od 17. do 22. Lucova-Neradnovcí-Sulinci-Adrijanci - Peskovci - G. Petrovci - Ženavlje-Trdkova-Boreča Oiovc-Stanjovci. od 23 do 30. Vučja gomila-Selo-Ivaniševci-Središče Čikečka vas-Pordašinci-Berkovci-Fokovci - Lončarovci -Radkovci- KančevciIvanovci-Kukeč-Panovci. Prosim občinske urade, da se tega držijo. Laudi Franjo, 1-1 dimnikarski mojster, Križevci. Razglas. 1-1 Na podlagi sklepa občinskega od bora z dne 13. III. 1933. razpisuje žu panstvo občine Murska Sobota javno ofertalno licitacijo dne 31. marca t.l. ob 11. uri za zgradbo hiralnice v Mur ski Soboti. Isti dan in ob istem času se bo vršila tudi javna Ofertalna licitacija za j dobavo materijala po proračunskih postavkah, ki so izuzeti od celotnega dela in Sicer: Štev. 63) zidna opeka, 68) bobrova opeka, 69) žlebnjaki, 72) tesani les za ostrešje in strope, 73) deske, 64) in 67) apno in cement. Dobavili in plačilni pogoji ter množina dobavnega materijala in načrti so na vpogled v občinski pisarni. Pravilno opremljene in kolkovane ponüdbe je v zapečateni!! ovitku vlo- žiti pri županstvu občine do 11. ure 31. marca t. 1. S ponudbo morajo vložiti Ponudniki 10% kavcijo v gotovini, hranilnih knji žicah denarnih zavodov ali v državnih vrednostnih papirjih. Občina si pridržuje pravico, da ne odda dela najnižjemu ponudnika Proračunske postavka št. 63, 68, 69. 72 in 73 se plačajo z dobropisom. Župan: Koder Anton.! K odaji je 100 falatov malin (murv) za saditi po niski ceni v Gančanih (šola). Cepljeno trsje 10 000 naprodaj in sadno drevje, hruške, jablani. Vrsta trsja: Pošc'p, Beli Burgundec Rulen-der, Bovierova Ranina, Žiahtnina, Velki Rizling, Muškatelec. Cena po dr govora. FRANC SERŠEN, trsničar v Veržeju pri Ljutomeru. 1-4 Pozor delavci! šteri ščete na polsko delo upr. Š;rina naj se zglasi pri Trstenjak Štefani [ Gorica p. Pucanci. l—1 Eden oral goric je k oddaji v Lendavi pri Kapeli. Zglasiti se je pri Grabor Ivani, Črensovci, h. Štev. 74 (3-3] Pozor! 2—4 Pozor ! SEMENA vsakovrstna kakor: travno-deteljna-zelenjad-na in cvetlična posebno pa za peso ne« prekosljive kakovosti in kaljivosti, Vam priporoča v naküp staroznana tvrdka M. BERDAJS — Maribor Ustanovljena Tel.št. 23-51 Ustanovljena 1869 (Interurban) 1869 Za tiskarno Tiskovnega društva Jos.Linhart, Kranj. - Izdajatelj: Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci. — Oblasti odgovoren urednik: Jos. Linhart, tehn. vodja tiskarne, Kranj. — Urednik: Maučec Joško, akademik, Ljubljana, Sv. Petra c. 74; rokopis! na isti naslov.