fmmM v&w 2a ^ v AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MOVING AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 160 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 8TH, 1936. LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Farmerji na severe-ia- Francoski poljedelski i padu zapuščajo m- ' me radi lakote da delajo pri Bismarck, N. D., 7. julija. Tisoče iarmarjev v sicer rodovitnih državah severnega zapada je za- suse. Obiocajo se do vlade, da zr** wpa ^da - nI V8aj Za »^življenje, no n T"110 vro^e solnce še vcd- Jf' K*™ tem času morale V druge v,;. ,^ravlJali Pšenico in vlf«inih delih. 2110 Sf*verni Dakoti je že dobilo » WPA ,Tsi Trmi 'se svoje pridelke. ^Piomer kaže že več tednov 100 bl°P'nj ali Več. Računa se, da samo v Severni Dakoti mora-0 "obiti 10,000 farmarjev vlad-rn°]del°. kar bo veljalo vlado nad Tlon dolarjev na mesec, krmarji bodo večinoma gra-. 1 ceste iz svojih farm do mest, ^or vozijo svoje pridelke, ka-ar Jetin,a obrodi. S tem bo far-j arJem mnogo, pomaganega, ker ]e lallko uspešneje vozili, pobega pa služili denar. 0(] at0liSki škofje v Nebraski so ''edi!i za vse katoličane pose mo!itve za dež- Dočim v vQVef'iih državah prevladuje su-Je pa v Texasu nastala po-nJ. ki je dosedaj zahtevala sa vode -w- Štra,r°raVnan Štra^k p jeklarskih delavcev v 2o "an- Kompanija je pri volji kar sPreJeti na delo vse štraj-ti'd',e razven Petih> 0 katerih se lj da so bili voditelji krvavih ^opadov, tekom katerih je bil , %ajkar ubit. Štrajk je tra-d sest tednov in je bilo 5,500 Javcev prizadetih. Do spora-vl. j . Pnsl° na prizadevanje **anih posredovalcev. Delavci ° ,10coj odglasovali, če so za-v°ljni s sporazumom ali ne. Pozdravi r- in Mrs. Frank Novak, Mr. M m M Ja Ignac Molek pozdravlja-iz Terre Haute, Ind., uredni StVa ; V\ " Jn naročnike u°movine." J? krajih in kotih Zedinjenih l^Zav ameriških na počitnicah. f tudi zaslužijo, saj so pridni iai del Vet Ameriške Naši rojaki so po lu- Lepa hvala za pozdra- delavci grozijo sedaj s šlrajkom Paris, 7. julija. Komaj si je Francija nekoliko opomogla od silnega in krvavega spopada preteklo nedeljo in pondeljek, ko iso francoski fašisti priredili krvave demonstracije, že pretijo nove težave socialistični vladi. Poleg poljedelskih delavcev, ki bodo šli na štrajk, pa so zastav-kali tudi vsi tiskarji v Biarritzu in Bayonne, tako da v teh mestih ne izhaja noben časopis. V Ni-moges so pa zastavkali vsi gradbeni delavci. Francoska vlada se boji, da bodo farmarski delavci zaštraj-kali najbrž ob času, ko bo žetev poljskih pridelkov v polnem teku. Farmarski delavci so dobili pogum, ker so njih mestni pristaši v industrijah izvojevali več zmag in pričakujejo, da bo tudi njim prišla vlada na pomoč. Iz Varšave, Poljska, se poroča, da je v Galiciji dosedaj na štrajku že 50,000 delavcev na poljih. V najbolj ogrožene kraje je bila vlada prisiljena poslati več jej oddelke vojaštva, ker žan-merija ne zadostuje. Evropa že dolgo vrstb let ni bila tako nervozna kot je ravno te dni. -o- Zanimive vesli iz življenja ameriških Slovencev Pred 25. leti je bil vesel dan v Pittsburghu, Pa., namreč v on-dotni slovenski cerkvi. Tedaj je pel novo mašo novomašnik Rev. j M. F. Kebe. In v nedeljo 5. ju-] lija, je pa isti gospod obhajal svojo srebrno mašo v isti cerkvi. Številni prijatelji častitega gospoda so slavijencu iskreno čestitali. V San Franciscu, Cal., je preminul rojak Frank Kraljič, star ■VPf^yJlBHi 5 II *>• »i * ' . p t .,? Slika predstavlja del osobja, ki je zaposleno pri gradnji Jugoslovanskega kulturnega vrta. Spredaj (v beli srajci) je vladni inženjer Mr. Mudge, pod čigar vodstvom se bo delalo. Vlada je dala na razpolago $58,000.00, da se ta znameniti kulturni vrt izgotovi. Sliko .je iz prijaznosti in brezplačno vzel Mr. Beros, lastnik Beros Studio, 6122 St. Clair ave. Z delom bo šlo zdaj naprej, dokler bo vrt popolnoma dogotovljen. Natančneje o tem lahko berete na drugi strani današnjega lista. yv Ponesrečen rojak s^.^'Xi popoldne ise je pone-lev^ kvarni Mr. Frank, Koz-VšpJ: ^trgala se je veriga pri je nuJa^- ^r. Kozlevčar stanu-Hesr - 9 Larchmont Ave. Po-n0v> Je bil odpeljan z Grdi-bo]ni arnbulanco v Emergency da w- na 55, cesti- želim0 mu, 1 citftprej okreval. Di ^emeščena seja Dega ektorjem Slov. društvena^ orna na Recher Ave. se Sejaanja' da se ne bo vršila D* v\sredo dne 8. julija, pač *i na**rtek 9. julija. Navzo-»Po^iJ • b0d0 direktorji in go-Prebfn,!Sl . , _ , Y T1 . , , . . tov m ena sestra. Pogreb se Place na Primorskem. Pokojni^ ^ ^ ^ ^^ m ^ je bil samec m ne zapušča tu no-j g2nd y četrtek -ut - benih sorodnikov. V Ameriki se ^ vodgtvom ^ je nahajal 24 let. Bil je clan dru- perf0ija< staršem naše iskre- stva Kras st. 8 S. D. Z. m dru- sožalie, štva Vipavski Raj št. 312 SNPJ n° la 15. julija. Father Oman bo govoril V nedeljo 12. julija se vrši shod pri Lurski Materi božji v Euclidu na Chardon rd., začetek ob štirih popoldne. Pridigo bo imel Father J. J. Oman, v slovenskem in angleškem jeziku. Po pridigi bo blagoslov. Vroče je Pa ste rekli, da letos ne bo nič vročine. Včeraj je toplomer kazal 88 stopinj, danes bo prilezel na 90 in tudi za jutri se oblju-buje vroče. | V bolnici V Glenville bolnici se nahaja Miss Mildred Jersan, 853 E. 95t,h St. Prijateljice so vabljene, da jo obiščejo. Računi za plin Zadnji čas, da plačate račune za plin je do petka, do 6. ure zvečer. Plačajte jih v našem uradu. in delničar Slovenskega Doma na Holmes Ave. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj pod vodstvom pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin! Prodajni davek Ker je državna postavodaja v državi Ohio prepočasna, da bi odstranila prodajni davek na živila v državi, je governer Davev prišel na idejo, da se prodajni davek odstrani s pomočjo ljud- Paul Dudich Paul Dudich se je vozil v pondeljek z nekim Fred Bottomer-jem, ko je slednji zgubil kontrolo nad avtomobilom in je avto zadel v drevo. Dudich je hotel skočiti iz avtomobila, toda se je pri tem tako nesrečno pobil, da je kmalu potem umrl. Družina Dudich stanuje na 4323 Spokane Ave. Zadušnica Za pokojnim Antonom Nose se bo brala v cerkvi sv. Vida v skega glasovanja. 500,000 pod- četrtek ob 6. uri zjutraj sv. ma pisov ,je potrebnih iz cele drža-, ve, da pride zadeva na vrsto pri' volitvah. Če bi čakali na državno postavodajo, pravi governer Davey, bi prodajni davek ostal še vse leto. Piknik slovenske zadruge V nedeljo 12. julija se vrši ogromen piknik Slovenske zadruge na Močilnikarjevih farmah. , Vabljeni ste vsi, ker boste prijazno in izborno postrežem. Na tem pikniku v nedeljo bo razdeljenih tudi več lepih in vrednih nagrad. Kamenjani skebi Štrajkarji tovarne Remigton-Rand Co. v Cincinnati ju so včeraj s kamenji nagnali skebe, ki so nameravali na delo v tovarno. ša ob priliki druge obletnice smrti pokojnega. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Racetov sladoled Ste že kdaj poskusili Racetov sladoled? Kaj ne, da ga ne. dobite boljšega. Dobite ga tudi na jezerski razstavi v restavraciji Ljubljana. Zadušnica Za pokojno Jennie škerlj se bo brala v četrtek 9. julija ob 6:30 zjutraj sv. maša ob priliki prve obletnice njene smrti. Prijatelji in sorodniki so vabljeni. Pozdravi iz Kanade Iz Kanade pošilja pozdrave družina Zigmund iz Bayliss Ave. in družina Stanich iz 61. ceste. Prav lepa hvala. jala in z izkupičkom kupovali loterijski listki. Mnoge družine so dobivale relif, ne da bi relif-na komisija prej natančno preiskala, kakšen je položaj v družini. Več družin je dobivalo relif, ki so mesečno plačevali po $5.00 za telefon. Da, relif so dobivale celo nekatere družine, ki so lahko plačevale deklo za hišna opravila. Uradniki relifne komisije so mnogo oseb naravno silili, da se prijavijo za relif, tako, da bi bilo pri komisiji več dela in več uradnikov zaposlenih. Na relifni listi okrajne komisije je bilo in je še več oseb, ki so že pred meseci ali leti umrle, toda relif še vedno prihaja v hišo. Relif so dobivale tudi coe-be, ki ne spadajo v Cuyahoga county. Nadalje, uslužbenci okrajne relifne komisije so dobivali plačano za delo osmih dni, dasi so v resnici delali samo pet dni in pol. Neki samec je dobil poseben ček od relifne komisije v sveti $20.00, da je lahko plačal svojo članarino pri nekem jahtnem klubu. Neka družina je dobila $383,11 relifa v enem samem mesecu. Neki delavec je zaposlen pri mestni vladi. Njegova mesečna plača je $67.50, toda kljub temu dobiva še $27.00 relifa* Neki janitor je na relifu. Ima prosto stanovanje in $50.00 plače na mesec, poleg tega pa dobiva od države $20.00 pokojnine, a njegov relif je znašal $25.00 mesečno. Družina je kupila dva avtomobila, odkar se nahaja na relifu. Neki čevljar je prišel iz New Yorka in se priglasil v Clevelandu za relif. Pet dni potem je kupil stroj m popravljanje čevljev in je plačal v gotovini $350. Delal je 5 mesecev in zraven dobival relif, končno je pa še zahteval, da relifna komisija preseli njegov stroj v New York. Takih slučajev je stotine in stotine, ko se izkorišča relifna blagajna. Ni čuda, da so davki tako visoki! -o—-- Obisk v staro domovino Mrs. Dorothy Strniša, 13608 Coit Rd., odpotuje v pondeljek 13. julija v staro domovino, v Ravne pri Blokah. Če ima kdo kako naročilo za .svojce, na,j se oglasi pri Mrs. Strniša do tega dne. Mrs. Strniša pa želimo mnogo zabave na potu in srečen povratek zopet nazaj. Paraliza se širi Iz severne Alabame poročajo o 19 novih slučajih otroške paralize. Vseh slučajev tekom enega tedna je 61. Bolezen je skrajno nevarna in mučna za otroke. 4 fc AMERIŠKA DOMOVINA" [AMERICAN HOME — SLOVENIAN DADCT N1W8PAP«* ■111 Bt oin.tr a»» Olttrtand. Oblo __Publltfiod d»Uy rxcn* 8iinil»y» »nd HolldAy* NAROČNINA: , Z* Ameriko ln Kanado, ha leto $8.50. Za Cleveland, po poAtl, celo leto 17.00 £a Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta 13 60 Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto, »5.60, pol leta, »3.00. Za Evtopo, celo leto. »8.00. Posamezna Številka. 3 cente SUBSCRIPTION RATES: D. S. and Canada, »6.60 pet year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. O. B. and Canada »3.00 Cor 6 month«; Cleveland, by mall, »3.50 lor < month* Cleveland and Euclid by carrier«, »5 50 per year, W.00 for 6 month*. Bio«!« capi«« » cent*. Curopean »ubacnptlon, »8.00 per year. J AMIS DKHKVEO and LOUIS J. PIRC, Editor* and Publishers Entered m csoond class matter January 6th. 1909, at tne Post Office M Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 160, Wed., July 8, 1936 Stališče malih narodov Aneksijo Abesinije je vzel svet na znanje z zelo pesimističnimi občutki. Ne more se reči, da z resignacijo, zakaj Evropa je ugotovila jako natančno, da se odigravajo važne stvari, ki je ob njih resignacija povsem neumestna. V demokratičnih krogih — in ti so v Evropi še vedno v večini -se je s posebno bojaznijo zaznalo, da pomeni aneksija Abesinije toliko kakor prenos fašističnih notranjih metod na področje italijanske zunanje politike. Če beremo pazljivo različne komentarje svetovnega časopisja, ki predstavljajo resnično javno mnenje, se najbolj pojavlja ta strah, to spoznanje, namreč strah, da je ni nevarnejše stvari kakor je ta, če se začno metode fašističnega političnega prepričanja prenašati v področje zunanje politike. Res se priznava Italiji, da je Abesinija samo afriška država, ena najmanj civiliziranih na svetu. Dalje se priznava, da je Italija ena izmed evropskih držav, ki je bila zelo potrebna večje kolonijalne posesti, saj si postavlja za svoj poglavitni cilj, da si bo dobavljala v bodoče sirovine za svoje gospodarske potrebe iz afriške prirodne zaloge, kakor tudi, da bo tja izvažala oni del svojega naraščaja, katerega je preveč v mejah domovine in ki doma ne dobi eksistenčne možnosti. Vse to se v demokratičnem svetu priznava toliko in tem bolj, ker si je skoro ves ostali evropski svet že poprej omisli! kolonialno posest, ki jo izkorišča na podoben način, iz sličnih potreb in namenov, kar v moralnem pogledu pač ni povsem brez pomena. Toda pri vsem tem ostane dejstvo, da je z aneksijo Abesinije prišla do veljave metoda v zunanji politiki, ki so jo smatrali z ustanovitvijo Zveze narodov za vedno pokopano. To je metoda pesti in moči, brez vsakršne dekoracije in brez najmanjše maske. Zato ni čuda, da je nastalo veliko vznemirjenje v krogih srednjih in malih držav. Kajti nikjer ni garancije, da se ne bi mogel kdaj abesinski spor ponoviti med dvema evropskima državama, ako bi ta ali ona evropska velesila bila mnenja, da ji je potreben del ozemlja kake sosedne države, ali morda del njenih suverenih pravic v kakršnemkoli oziru. Kje naj se najde jamstvo, da se to ne bo zgodilo, da se ne more zgoditi, ako povsem odpove Zveza narodov? Vznemirjenje malih držav v Evropi in izven nje je zato jako razumljivo in ni prav nič presenetljivo, da so začele razglabljati in pretresati, koliko jim more biti po tej obupni preizkušnji Zveza narodov še smiselna in potrebna institucija. Mussolini v Rimu je dal Evropi zagotovilo, da se smatra zdaj Italija z aneksijo Abesinije za zadovoljeno. Odmev v svetu se ni glasil preveč pritrjevalno, ker svet Italijo oziroma Mussolinija predobro pozna, vendar več o tem zdaj še ni mogoče reči. Pač pa se že sliši nekatere, ki zagotavljajo, da gre tu vendarle za izvenevropsko zadevo, in da se take metode ne morejo prenesti na evropske odnošaje. Toda skeptika v tem pogledu nikakor rti pretirana in dosedaj ljudje, ki tako govore, niso navedli še nobenega prepričevalnega razloga, zakaj bi v evropskih zadevah ne bilo mogoče, da bi si kaka država dala duška na sličen način kakor Italija v Abesinifl. Zato se postavlja vedno bolj v ospredje vprašanje, kakšne garancije bi se mogle pričakovati, ako se hoče ustvariti, odnosno obnoviti zavest varnosti na demokratični in pacifistični osnovi. To je vsekakor najtežji problem sedanjosti in bodočnosti za vso Evropo, pa tudi za ostali civilizirani svet. Predvsem je tu Anglija, o kateri se še vedno ne ve povsem določno, kakšni so glavni motivi njene politike v abesinskem konfliktu. Znane so njene načelne točke v kolikor se tičejo Zveze narodov. Znane so tudi njene materialne strani, ki jo vežejo na določene probleme v Abesiniji. Poznamo pa tudi odločnost na drugi strani, ki se ne plaši pred skrajnostmi, ako bi šlo za to, da bi se hoteli uničiti uspehi orožja. Tudi najbolj demokratični krogi v Angliji ne računajo s tem, da bi šli do skrajnosti zaradi načel, združenih s stališčem v abesinski aferi. In da bi bila francoska Blumova levičarska vlada drugače razpoložena, se doslej tudi še ni pokazalo. Zveza narodov ni in za dogledno dobo tudi ne bo to, kar se je po svetovni vojni od nje pričakovalo, kljub temu pa ostane še vedno orodje, čigar izguba bi utegnila pomeniti za človeštvo nenadomestljivo škodo. Izgotovitev kulturnega vrta gre h koncu V pondeljek 6. julija je vlada Zed. držav poslala organizacijo WPA na prostor Jugoslovanskega kulturnega vrta Kakih dvajset delavcev je prijelo za krampe in motike in začeli so nakladati zemljo v samokolnice ter odvažati zemljo. To je potreba, ker bo prostor, kjer bo stal naš kulturni vrt, poglobljen za kaka dva čevlja. Mr Mudge, vladni inženjer, ki vodi delo, nam je pokazal blue pi int originalnega načrta, katerega je mojstrsko izdelal j naš slovenski vrtnarski arhitekt, Mr. Viktor Suhadolnik. Zdaj se bo delalo natančno po tem načrtu, kct ga vidite tukaj na sliki v majhnem obsegu Kot se spominjate, stoji zdaj spomenik škofa Baraga prav v ozadju, ob robu gozda. Daleč za tem spomenikom bodo napravili škarpo in napeljali zemljo, tako d,h bo prišel Baragov spomenik nekako v sredino vrta. To so -nekaki zgodovinski dnevi za Slovence v Clevelandu in -■ploh za vse Slovence v Zedinje- Zdaj, ko se je končno pričelo z delom v Jugoslovanskem kulturnem vrtu, da se ga dogotovi, je prav, da prinesemo načrt tega vrta. Vrt bo izdelan prav po gornjem obrisu, ki je delo slovenskega arhitekta, Mr. Viktorja Suhadolnika. V sredi bo tudi vodomet, ali z eno besedo: vrt bo tak, kot ga vidite tukaj na sliki. Zadaj za vodometom vidite kip škofa Barage in po tem si lahko ustvarite sliko vsega vrta. Dohod do kulturnega vrta bo pa tudi od spodnje strani bidevarda, kjer bodo vodile do vrta lepe stopnice iz lepega, kamna. Po teh stopnicah se bo prišlo najprej do lepega pročelja in od tam pa po par stopnicah v kulturni vrt. Nekaj, tako krasnega ne bo imela nobena narodnost v Ameriki. nih državah, kajti dela se na narodnem spomeniku, ki bo stal za vedno — Jugoslovanski kulturni vrt. Ponosen bo lahko vsak, ki je količkaj prispeval za to krasno delo. . S ponosom bomo kazali našim rojakom izven Clevelanda ta naš spomenik, ko bodo prišli na obisk v Cleveland. Gotovo bodo občudovali to naše delo tudi drugi narodi, ki bodo videli kulturni spomenik, ki so si ga postavili -Slovenci v Ameriki Gotovo zasluži v prvi vrsti spoštovani naš rojak in arhitekt, g. Viktor Suhadolnik vse priznanje za to svoje delo. Pa ne samo za to delo, ' ampak tudi za vse svoje prizadevanje, da se je končno pričelo z delom. Nihče drugi kot on ne ve, koliko je bezal in priganjal na vse strani. Pisaril je v Washington, da so dali denar ($58,000.00), pisaril v Columbus, odkjer je moralo P1 iti končno dovoljenje in priganjal je v Clevelandu, kjer je glavni vladni urad za taka dela. Večkrat nam je že bilo obljubljeno: drugi teden že pričnemo! Toda ostale, je samo pri obljubi, tako da smo že mislili, da se letos sploh ne bo pričelo z delom. Zadnji teden nam je Mr. Suhadolnik zopet rekel: "V pondeljek 6. julija, začno gotovo z delom!" "Lepo, zelo lepo, toda ne verjamemo," smo rekli. "Prej ne bomo verjeli, da bomo videli tam delavce, ki delajo." In v pondeljek je zopet prišel Viktor in ponosno rekel: "Dobro, zdaj pa le pojdite pogledat! Kakih dvajset delavcev je na delu v kulturnem vrtu in prišlo jih bo še več, ki bodo ostali na delu, dokler ne bo vrt popolnoma dovršen, ter Gregorčičev in C a n k a r j e v spomenik postavljen." Veseli, zelo veseli smo bili tega sporočila. Saj se bo zdaj vroča želja vsakega zavednega Slovenca in Slovenke uresničila, ker Jugoslovanski kulturni vrt bo še letos dovršen. Torej pojdimo pogledat. Vzeli smo seboj fotografa, Mr. Be-rosa, da bo vzel sliko delavcev, ki delajo na našem kulturnem vrtu, da se dokaže cenjeni jay-j nosti, da niso samo besede, ampak tudi dejanja in da se je končno pričelo z zadnjimi deli v vrtu. Ta slika bo priobčena v j našem listu in vsak se lahko sam j prepriča o ištinitosti t.eh besedili kdor še tej sliki ne verjame, j naj se ob priliki ustavi pri našem kulturnem vrtu in tam bo videl, kako pridno se dela Kot pravijo inženjerji, bo vrt popolnoma dogotovljen do konca oktobra. Torej štiri mesece neprestanega dela. Tukaj se vidi ,kako ogromno delo bo to. Saj ni čuda! Predno se zadela v vrt $58,000.00, je treba že nekaj dela. Lahko primerjate poljski kulturni vrt, ki je od St. Clairja poleg našega in ki je stal samo $9,030.00, pa ga je že precej za pogled. Zdaj, kc gremo k uresničenju Jugoslovanskega kulturnega vrta, je treba dati priznanje zavednemu narodu, ki se je tako častno odzval, da se je to uresničilo. Priznanje je treba dati glavnem centralnemu odboru, ki je tako vneto ostal na delu. Priznanje je treba dati tudi vsem okrožjem, ki so zbirali in še zbirajo doneske Ampak — zdaj je treba pognati naprej pa s zadnjo silo! Kot rečeno, bo dala vlada Zed. držav $58,000.00, za izgotovitev vita, toda mi pa moramo prispevati okroglih $4,500.00 za olepšavo, to je za grmičje, drevje in druge tako stvari. To je pač malenkostna vsota, ki je razdeljena na vse tri narodnosti: Slovence, Srbe in Hrvate. Ker se bratje Hrvatje še niso odzvali, smo Slovenci prevzeli dva dela, enega pa bratje Srbi. Če se bodo hoteli pridružiti še Hrvatje, bodo morali svoj delež plačati nam. Vladni delavci bodo delali kar naprej, toda ob istem času bo moral biti pripravljen denar, kar ga moramo prispevati mi za olepšavo, sicer bi stvar zastajala. Ako hočemo, da bo vrt gotov, popolnoma gotov v vseh detajlih takrat, ko bodo vladni delavci gotovi, moramo imeti denar pripravljen, ker plačati bo treba za grmičje in drugo, kot omenjeno, da ga vladni delavci posade. Delo nas torej ne stane nič, samo nakup lepotičja. Zapomniti si je treba, da vlada ne bo še enkrat dala delavcev na razpolago. Dala jih je sedaj, da izvrše delo in če mi ne bomo pripravljeni, kar se tiče naših c-bligacij, bo delo zastalo. Tako se je zgodilo s poljskim vrtom, kjer je vlada vzela delavce proč, ker Poljaki niso dali od svoje strani, kar je bil njih delež. Tega se pri nas ne sme zgoditi, absolutno ne. Zato pa dajmo prispevati sedaj, ko je potreba tukaj. Saj potem si bomo pa lahko oddahnili, ker delo bo gotovo in naš kulturni vrt bo stal še poznim zanamcem v spomin, da je tukaj živel nekoč žilav jugoslovanski narod, ki se je zavedal svoje kulture in da je imel velike svoje može, katerih spomin je počastil s tem, da jim je postavil spomenike. Lahko trdimo, da ne bodo imeli nikjer Slovenci takega narodnega spomenika, kot bo ta v Clevelandu, v Ameriki. Ponosna bo na nas naša stara -domovina, ter rekla, da smo vredni sinovi in hčere zavednega slovenskega narc-da Zato pa, zdaj je čas, da sle-herni da, ki je količkaj zaveden in kateremu razmere količkaj lopuščajo. Centralni odbor bo gotovo poročal, koliko se še potrebuje. Po našem mnenju se potrebuje še kaka dva tisočaka. Ni veliko za tako številen in gospodarski narod. Ni veliko, to-datreba je. Sami sebe bo^te vedeli, da ste dali, ko boste videli meseca oktobra, kaj ste pomagali ustvariti z vašim dolarjem. Nikomur ne bo žal tistih dolarjev, prav gotovo ne. 50,000 nas je samo v Clevelandu. če bi dal vsak eno desetico, pomislite, samo eno desetico, pa bi denarja še preostajalo. Ker pa vsi ne dajo, tudi desetke ne, morajo dati bolj zavedni nekoliko več. In v tem upanju, da bo narod dal, se je pričelo z delom in kolikor poznamo naš narod, se bo odzval in enkrat v oktobru bo velika slavnost, ko se bo vršila slovesna odprtija kulturnega vrta in ko se bo odkrilo kar dva spomenika naših velmož: Gregorčiča in Cankarja. Narod slovenski, zadnji klic k žrtvam! Pc-seži v žep in položi dar za skupni spomenik našega naroda! Med vsemi kulturnimi vrtovi bo jugoslovanski najlepši in ponosni bomo nanj! Uredništvo. -o- Pismo županu Burtonu Naš slovenski councilman, Mr. Anton Vehovec je poslal 5. julija sledeče pismo clevelandske-mu županu. Burtonu. Pismo se glasi v slovenščini sledeče: "Dragi župan Burton! Morda se včasih čudite, da vzamem stvari v svoje roke, kar se tiče izpc-lnovanja postav. Če bi bili v moji poziciji in bi hoteli zastopati ljudi, ki so davkoplačevalci in ki so opravičeni do protekcije pod našimi postavami, bi naredili ravno isto. Napravil sem pohod po teritoriju, v katerem sem bil izvoljen kot zastopnik ter sem pronašel, da bogati ljudje ignorirajo publiko, ignorirajo postave ter celo groze oblastem z grdimi izrazi ali drugače. Naj omenim nekaj slučajev Mr. Kangesser, lastnik Wild-wood parka, si je prilastil Neff Rd., od vhoda v Wildwood park do jezera, kjer je postavil zapreko in tako vzel publiki priliko, da bi se vozila na Neff Rd. do jezera. To se godi že nekaj časa in ko sem zahteval, da se zapreka odstrani, mi je grozil z psovkami. V nedeljo 5. julija sem zahteval od policije na 15. policijski postaji, da me spremlja in odpre cesto. Toda izrazi, ki jih je rabil Mr. Kangesser so bili taki, da ga je hotela policija aretirati. Vrata v park se raztezajo preko pločnika in ravno tako so preko pločnika na stebrih razni napisi. Tako je pot tukaj zaprta. To je jasna kršitev njegovega dovoljenja ter kršitev principov naših postav. Prosim Vas, da natančno preiščete obratovanje tega parka. Na 3. julija, ko sem prebral članek v Plain Dealerju, sem napravil obhod po moji vardi in s komur sem govoril, me je vprašal, če naj bo mesto Cleveland poznano kot na stežaj odprto mesto igralnic. Rekli so mi, da so igralni stroji postavni in da .je vse v redu. Poklical sem policijskega načelnika Matowitza ter ga vprašal, če ima kako povelje od višje oblasti glede teh strojev. Povedal mi je, da nima nikakih naročil. Potem sem ga vprašal, če je še v veljavi staro povelje varnostnega direktorja. Rekel mi je, da ne ve ničesar o tem. Potem sem mu povedal, da če ne pride povelje iz mestne hiše ali od kje drugje, da bom naročil precinktnim ka-petanom, da odstranijo nepo-stavne stroje. Postal je sarkastičen ter rekel, da on in ne jaz bo vzpostavljal zakone. Rekel sem mu, da je moje mnenje, aa. nekdo dobiva delež pri teh strojih, nakar mi je zabrusil psovko "pijana baraba" (drunken bum). Gospod župan, jaz nisem "pijan" in ne "baraba" ter govorim v imenu kakih petdeset tisoč ljudi v 32. vardi mesta Clevelanda. čutim se globoko užaljenega od takih opazk. Ko sem prevzel , urad kot mestni zastopnik, sem ' prisegel, da bom spoštoval ustavo Zed. držav in države Ohi°-Dokler boste imeli ljudi v odgovornih uradih, ki nimajo obzira do postav mesta Clevelanda, kako morejo imeti meščani Clevelanda obzir za vlado, ki je obdavčila davkoplačevalce preko meje. Po mojem mnenju, g. župa'i> je čas, da se napravi nekaj hišnega čiščenja. Zahtevam, da odstranite pr. Matowitza r»rl govega urada kot policijski načelnik. Anton Vehovec. —:-o- Čitalnica na Holmes Ave. se zahvaljuje Prav lepo se zahvaljujemo za darove, kateri so bili oddani za v korist narodne čitalnice na Holmes Ave., sledečim rojakom: Jožetu, Grdini za sliko, katere lastnik je sedaj Mr. Drenšek, podružnici št. 10 SŽZ za lep set prtičev, katerih lastnica je sedaj Mrs. Pucelj, Mrs. Kobal-Mart-injak za par krasnih blazin, katerih lastnik je zdaj Mr. šepec. Vsem prav iskrena hvala in se priporočamo še za na-daljno naklonjenost Odbor. Če verjamete al' pa ne Farmer je dobil iz mesta delavca, ki je bil izučen profesije pri WPA podjetju. Kmalu je farmer videl, da z novim delavcem ne bosta orala, pa ga nahru-li: "Vi ste pa neznansko počasni pri delu. Vidim, da boni mdral najeti drugega delavca." "To bo pa lepo, dva bova pa že shajala z delom," mirno odvrne delavec. A i—i Janez Butara je kupil svojemu malemu sinčku za god brivski aparat. Ko pokaže darilo ženi, ga ta nažene: "Pa kaj se tiče meša, ali kaj, da kupuješ desetletnemu otroku za god brivski aparat. Kaj pa bo žnjim?" "Le tiho bodi, stara," jo tolaži mož. "Jaz že vem, kaj delam. Saj toliko časa, da fant nc odrase, ga bom sam rabil." A "Kaj se boš »res poročila?' "Res, drugi mesec bo že naj' brže poroka." "Koga boš pa vzela?" "Nekega policaja." "Kako se pa piše?" ! "Ne vem, ga samo po številki poznam." KRIŽEM PO JUTROVEM Po nemškem izvirniku K. Maya Svet se je polagoma spremi-(sem ga končno izvlekel iz brlo-njal. Ravnina se je dvigala više'ga. Najprvo zmedene, sajaste in vise, prišli smo v hribovje in proti večeru smo bili že globoko v gorah. Držali smo se kolikor-mogoče južne smeri. Solnce je tonelo, ko smo prijezdili na samoten, gosto zaraščen vrh. Premišljeval sem, kje bi taborili črez noč, ko se mi je zazdelo, da voham dim. Kjer je dim, tam'so tudi ljudje. In ljudem smo se morali izogibati, begunci smo bili. Pa kdo bi živel v tej divji samoti —? Odkar smo pustili Bebbehe spodaj v ravnini, nismo ves dan srečali žive duše. Gorovje je bilo samotno in neobljudeno. Bil sem _ res radoveden, koga bomo Skozi gozd se je zasvetilo, r a 86 je ^Pria. koča je stala na njej. Iz odprtine v stre-Oh) rahel dim. robu jS.Sm0nied drevjem na ''Tamle pa nekdo stanuje, gos-P°d! Je menil Halef. Vsekakor človek, ki nam ne more škodovati. Počakajte, poj-dem pa pogledam." Raz jahal sem in stopil h koči. Kamenita je bila, špranje med kamenjem so bile zamašane z mahom. Odprtina pa je bila tako Of*«, da bi otrok komaj zlezel skozi. sem se naokoli, ali bi bilo ^ videti kako človeško bitje, pa llko8'ar nisem opazil. Že sem Izmišljeval, kako bi zlezel sko-^ ozko luknjo, ki je pomenila 'ata, ko je pozorišče na mah oživelo. . Najbrž so zagonetni prebival-j ^motne koče culi moje kora-kajti skozi vrata se je pomo-lla kosmata, kocinasta živalska j..ava> Na prvi pogled bi bil sko- 3 zasodil, da je medvedja gla-cinasta žival je zalaja- kuštre s črnim, ploščatim nosom in bliskajočimi se očesci, potem dvoje sajastih rok, ki so se na njih prsti končavali v široke, črne kremplje. Za njimi je prišel na dan sajast, raztrgan žakelj, kakršnega pri nas oglarji rabijo, da v njem oglje naprodaj vozijo, za žakljem dvoje sajastih cevi, ki sta vzporedno moleli iz žaklja, — zasodil sem, da sta iz usnja, in nisem se zmotil, kakor sem se pozneje prepričal — in na spodnjem koncu teh cevi je prišlo nazadnje na svetlo še dvoje reči, ki bi jih navaden človek gotovo ne znal opredeliti, ki sem jih pa jaz, najduhovitejši med duhovitimi, ko j spoznal za škornje, pa za škornje, kakršne je menda svoj-čas nosil Štempihar ali pa kak drug orjak. In ko sem te orjaške škornje pi i vlekel na dan, se je celo zagonetno bitje postavilo pred mene in tedaj je tudi pes prilezel iz brloga in se postavil pred mene. Kocinast je bil kakor naj-divjejši kurdijski medved, črn nos je imel, dvoje črnih, majhnih oči, prav kakor zagonetno bitje s sulico, in oba, pes in last nik sulice, sta se me huje bala ko jaz nju, to sem koj videl Imenik raznih društev DVOR BARAGA REDA KATOL. BORŠTNARJEV ŠT. 1317 Duhovni vodja: Rev. B. J. Ponikva r; nadborštnar Frank Perme Sr.. 1133 Norwood Road; podborStnar Anton Hlabše Sr., 1082 E. 72 St.; bivši borštnar Matthew Juratovac, 7505 Myron Ave.; finančni tajnik Charles Baznik. 1580 E. 133 St.; tajnik-zapis. nikar Matthew Baznik, 6321 Orton Ct.; blagajnik Martin Dulc, 0416 Carl Ave.; nadzorniki: Ivan Zupan, Joseph Gornik Henry Opalek; sprevoditelja Louis Erste in Frank Znidarsich; vratar Frank Skerl; društvena zdravnika Dr. James Seliškar in Dr. Louis J. Perme. Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu zvečer ob 7:30 v stari šoli sv. Vida. sv. Vida. Člani se sprejemajo od 16. do 60. leta.__ SLOV. SAM. POD. DRUŠTVO LOŠKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1102 E. 64th St.; podpredsednik Frank Nelc; tajnik John Žnidaršič, 6617 Schaeffer Ave.; blagajnik in zapisnikar Joe Snyder. Računski nadzorniki: John Sterle, Louis Koren, John Mlakar, Za sprejem novih članov so opravičeni vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako 4. soboto v mesecu v S. N. Domu, št. 4, staro poslopje. Društvo plačuje $200 posmrtnine in $7.00 bolniške podpore na teden. Asesment $1.00 na mesec. Sprejme se nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in bolniško preiskavo. DRUŠTVO DOSLUŽENCEV Predsednik Frank Virant, 1161 Norwood Rd., podpredsednik Martin Ko-stanjšek; tajnik John J. Kikol, 19012 Mohawk Ave., Tel. KEnmore 9946-W; blagajnik Jos. Markovič; zapisnikar Mihael Klemenčič. Nadzorniki: Martin Kostanjšek, Viktor Peterca in Jakob Braniselj. Zastavonoša Frank Hitti. Zdravniki: dr. Kern dr. Oman in dr. Perme. Zastopnik za letno konferenco SND in za Klub društev SND Frank Virant. Zastopnik skupnih društev fare sv. Vida Mihael Klemenčič. Društvo "Doslužencev" je na dobri finančni podlagi. Ima nad $5000 premoženja, plača $7.00 na teden bolniške podpore in priredi časten pogreb umrlim članom z udeležbo vseh članov. Asesment je samo $1.00 na mesec. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mcsecu v starem poslopju v SND. Slovence in Hrvate od 16. do 45. leta se vabi k pristopu. blagajničarka Katarina Perme; druga tajnica Mary Bradač; odbornici: Mary Škulj in Ana Erbežnik. Nadzornice: Louise Plkš, Genovefa Supan in Jennie Brodnik. Vratarica Frances Kasunič. Bolniška nadzornica Louise Pikš. Zastopnice združenih društev fare sv. Vida: Mary Pristov, 1:30 popoldne. Društveni asesment se Cecilia škrbec; zastopnice za Jugoslovanski! Kulturni vrt: Mary Stano-nik in Johana Gornik; zastopnica za Klub društev SND: Mary Stanonlk; zastopnica za konferenco SND: Mary Stanonik. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v stari šoli sv. Vida. Pa ko, 111 spoznal sem, da je pravza- va. lai prav peSi ko - Je rezko zažvižgalo, ^"fta glava je jadrno izgi-dr,U...'n mesto nje se je pojavila Sti v ji duh '.U5U glava, ki njene pripadno-Prvem hipu vkljub vsej svo- dolit' itosti nisem mogel °Pre" j. ^isem namreč videl drugo ko ^strave lase, tako kuštrave, da 0 J niso mogli biti, sredi tega _'agozda kuštrov pa svetločrn, °sčat nos. In dvoje majhnih, se -le bliskalo iz zmede- goščave las kakor oči jeznega k l^ober večer," sem pozdravil, vsekakor zasodil, da mo-,Nruge koče v bližini?" Padcitnjavi glas je še globlje iriotj,, *^travi prebivalec sa-f30rn koče je razpolagal z ba-sljij' Vršnega človek le redko Vejij'la Pevskih odrih. Vsaj do enen'e8!a C je segal, mislim. Ob kotu,.. Se 'ie Prikazala v vratih lez|.CU Sulico> vse dalje ven je j a sulica in nazadnje je obsta-j'av pred mojim. prsL Krog 100 te neme, pa izrazite viden'le S6m moral biti seve Pre" "P vijJid?J»!" sem prosil z naj- Iti V P°&loh-i ~~ ^°drnjanje se je lica i v brezdanji bas in su-mmv Pomerila naravnost na j, Mo, vSe " ,le bil° Pa vendarle preti jelš pravilom vljudnosti! Pri-• em za sulico in potegnil, ^romv; i, • , . Prebivi st 111 zagonetni Hi fen .JS gozdne koče pa orožja 2pustil in ker mi ni bil kos, Ker mi je na moje vljudno vprašanje sajasti prebivalec gozdne koče prav nevljudno pomolil sulico pod nos, sem upravičeno zasodil, da z vljudnostjo pri njem ne bom nič opravil. Zato sem ga nahrulil, robato kar sem le mogel: "Kdo si?" "Alio," je zopet zagodrnjalo iz goščave kuštravih las, pa bili so topot, hvalabogu, vsaj čllove-ški glasovi. "Oglar." Ah—! Zato torej je imel go-drnjavi prebivalec tega brloga s; ja'3ti nos, sajasto suknjo, sajaste hlače in tudi sajaste, črne reke, le nohte bi si bil lahko po-rezal, saj pri svojem poslu ni ravno potreboval takih krempljev. In zato je bil tudi njegov pes sajast—. Moja robatost je, bolj zalegla ko moja vljudnost, to sem nemudoma ugotovil. Kar klecnil je in pes je potegnil rep med noge. Nadaljeval sem s poizvedovanjem. "In ti stanuješ v tejle koči?" "Da." "Si sam?" "Da." "Ali morebiti v bližini živijo ljudje?" "Ne," je boječe odgovoril oglar. "Koliko časa je treba, da- se pride clo ljudi?" "Cel dan." "Za koga kuhaš oglje?" "Za gospoda, ki železo dela." Oglar je najbrž mislil reči, da za kovača. "In kje živi tisti gospod, ki železo dela?" "V Banni." "Si Kurd?" "Da." "Džiaf ?" "Ne." "Bebbeh?" "Ne." Pri imenu Bebbeh je srdito pljunil po tleh. To njegovo nevljudno obnašanje, ki bi sicer bilo žaljivo, mi je bilo v danih okoliščinah, to moram priznati, zelo simpatično. "Iz katerega rodu pa si?" sem ga vprašal. "Iz rodu Banna." "Poglej tjale, Alio! Ali vidiš tistele štiri jezdece?" Odgrebel si je dolge kocine z obraza, da bi bolje videl, in pogledal. Vkljub sajam in ogljenemu prahu, ki se je! ped njim skrivala njegova prava kurdijska koža, sem razločno videl, da mu je silen strah šinil v obraz. DR. SV. ANTONA, ŠT. 138 C. K. of OHIO Predsednik Jos. Meglič, podpredsednik John Hrovat, finančni tajnik Anthony C. Skuly, 1174 E. 74th St., zapisnikar in bolniški obiskovalec Jos. Perpar, 5805 Prosser Ave., blagajnik Frank Turek, 985 E. 65th St. Nadzor, niki: Jos. Hrovat, John Hrovat Jr., Jos. Kostanjšek. Redar Frank Mrhar. Vratar in zastavonoša Anton Grego SLOVENSKO SAM. DRUŠTVO SV. ALOJZIJA Predsednik Joseph Lekan; podpredsednik Domen Blatnik; prvi tajnik Frank Blatnik, 8906 Union Ave.; drugi tajnik in zapisnikar Frank Papež St., blagajnik Matt Zupančič, 3549 E. 81st St;nadzorniki: Frank Mulh, Anton Škrl, Ladislav Volčanšek. Zastavonoša Joseph Miller. Zastopnika la 3ND v Newburgu: John Perko in Joe Miller. Zastopnika za SND v Maple Heights: John Peskar in John Kic Zastopnika za Slovensko šolo: John Perko in Joseph Miller. Zastopnika za skupna društva fare sv. Lovrenca: Lad. Volčanšek in Frank Mulh. Zastopnika za kulturni vrt: John Perko in John. Kic. Duhovni vodja Rev. Oman in Rev. Slapšak. Društveni zdravniki dr. Perko in dr. Folin. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND. __ SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" Predsednik in pevovodja Peter Sr-nevršnik, 6127 St. Clair Ave.; podpredsednik John Cerar, 5819 Bonna 4 nedeljo v mesecu ob eni uri popoi- Rockefeller bo praznoval dne v S. N. Domu. . , . 97. rojstni dan Lakewood, N. J., 17. julija. Dne 8. julija praznuje John D. Rockefeller svoj 97. rojstni dan. Dogodek bo preživel na svojem DRUŠTVO SV. NEŽE, ŠT. 139, C. K. of O. Predsednica Mary Ivane; podpredsednica Frances Baraga; finančna tajnica Jennie Yelitz, 15718 Huntmere Ave. tel. KEnmore 2317-W; zapisni-karica oLuise Piks, 1176 E. 71st St.; blagajničarka Katarina Perme; vra-, * ■ ,. , tarica Frances Kasunič; nadzornice: i posestvu v tajnosti, v Katero se Mary Skuly, Anna Godlar, Mary Oto- SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Joseph Ponlkvar, 1030 E. 71 St.; podpredsednik Frank Turek; finančni tajnik Rudolph Otonicar Jr., 1110 E. 66 St.; zapisnikar Lawrence Bandi; blagajnik. John Melle; nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Anthony Klancar, Mary Salamon. Seje se vrše vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo 2 ali več zastopnikov in jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se pa vljudno prost da s© redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah. ničar. Seje se vrše vsako tretjo tre-do v mesecu v stari šoli sv. Vida. Bolne članice naznanite na domu zapis-nikarice. Društvena zdravnika sta dr. L. J. Perme in dr. J. M. Seliškar. Duhovni vodja Rev., B. J. Ponikvar. Članice se sprejemajo od 16. do 60. leta, IZ DOMOVINE DR. SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ Predsednik Frank Habich, 6310 Carl Ave.; podpredsednik Ant. Strniša, tajnik A J Fortuna, 1093 E. 64th St., blagajnik Anton Korošec. Zdravniki dr. J. M. Seliškar, dr. M. F. Oman, dr. L. J. Perme, dr. A. J. Perko, dr. A škur in dr F. J. Kern. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment so prične pobirati opoldne. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 55. leta in se jim nudi štiri vrste zavarovalnine od $250 do $2000. Bolniška podpora znaša $7 ali $14 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16 leta. V slučaju bolezni se naj bolnik Avp- tainik F,- T94fi E 59 St ■ 'avi Pri tajniku, da dobi zdravniški kolektor Fr. JaMč 6514 Edria Ave '; | ^ - karto in ravna se naj po pra vilih Jednote. rač. Duhovni vodja Rev B J Po- ,.ek jn petek mesečne seje vsak drugi blag. Joe Marinko, 1234 E. 74 St.; arhivarja: W. Frank in J. Polz; nadzor- j SLOV. SAM. DR. SV. ANTONA TAD niki: Josephine Maček, Elizabeth Stu- ] cin, Theresa Gorenčič; zastopnik združenih društev Frank Prijatelj. Pev. ske vaje društva se vrše vsak to- nikvar. Zdravnik dr. J. M. Seliškar. torek v mesecu ob 7:30 zvečer v stari noli sv. Vida. Zastopniki za Jugoslovanski kulturni vrt: Jos. Perpar, John Hrovat. Zastopniki združenih društev fare sv. Vida: Frank Turek Frank Skrab. — Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v stari šoli nica Frances Novak, 6326 Cari Ave.; dr. J. Folin. DRUŠTVO SRCA MARIJE (STARO) Predsednica Julija Brezovar; pod- . predsednica Mary Grdina; prva taj- j Društvena zdravnika: dr. A. J. Perko, »T« _ - I , V T. n V, _1__vrnn 1r/* V NEWBURGU Predsednik Joseph Globokar; pod predsednik Frank Kokotec; tajnik Louis Hochevar, 9914 Elizabeth Ave.; blagajnik Frank Marinčič; nadzorniki: \nton Hrovat, Frank Perko, Frank Jazbec; zastopnika za SND: Frank Kokotec, Anton Russ; zastopnik za SND v Maple Heights: Anton Skufca Društvo zboruje vsako Smrtna žrtev planin. Dva jubljanska akademika, Lovša in Pleterski, sta se napotila za praznike v Kamniške planine. Dospela sta že v soboto na Koroško sedlo. Tamkaj sta se p o m e n k o vala z oskrbnikom Francetom Erjavškom in izjavila med drugim, da imata namen preplezati Kalško goro Oskrbnik jima je to takoj odločno odsvetoval, vendar mladeniča nista hotela odstopi ti od svojega namena. Prenočila sta v koči, zjutraj pa sta se odpravila na pot. Oskrbnik ju je še enkrat nujno posvaril. Vse prigovarjanje pa ni zaleglo. Preplezala sta vso steno in se že vračala po snežišču domov, ne da bi bila navezana na vrvi, kar je bila velika neprevidnost. Bila sta po vrhu še brez cepinov, kar je postalo zanju usodno. Lovša se je hotel po običaju zapeljati po snegu. Izgubil je ravnotežje in ker se ni mogel ustaviti, ga je zaneslo v prepad. Njegov tovariš je začel klicati na pomoč. Po naključju ga je slišal planinar Maks Jamnik in mu prišel po zavija že zadnji dve leti. Le člani njegove družine in par ožjih prijateljev bo povabljenih. Na prostore Rockefeller posestva je težje priti kot v zakladnico Zed. držav. Visok zid obdaja vse posestvo. številni električni signali takoj povedo, če kdo skuša priti na posestvo. 50 oboroženih stražnikov, je noč in dan na straži in 60 ogromnih reflektorjev razsvetljuje prostore ponoči. Tako živi mož, o katerem se je trdilo, da je najbogatejši človek na svetu. -o- V New York državi nastopajo proti čizler jem Elmira, N. Y., 7. julija. — Mestni ravnatelji v tem mestu je danes izjavil, da bo mesto nastopilo proti onim, ki sleparijo z relifom. Vsak na relifu, če se mu ponudi delo, mora delo vzeti, sicer se ga izbriše iz relifa in teži na sodniji, da ne podpira svoje družine. Predno gre re-lifna oseba na delo, jo zdravniki preiščejo, če je za delo sposoben ali ne. 40 mož na relifu so zdravniki včeraj preiskali in pronašli zdrave. Oditi so morali takoj na delo. CoughHiTvtajnein govo-m v Trentonu Trenton, N. J., 6. julija. Sem je nepričakovano dospel Rev. Charles Coughlin, ki je imel ta- jen nagovor uradnikom posame-magat. Truplo nesrečnega Bo- znih društev Narodne unije za Samo da je kdo izgovoril ime "Rooseve It" je bilo dovolj, da je delegacija na demokratski konvenciji v Philadelphia navduše no ploskala in prirejala ovacije" Delegati so nosili na ramah James Roo&evelta, sina predsednika Zed. držav. jana Lovše so našli v pondeljek dopoldne in ga prenesli v Kamniško Bistrico. O nesreči je bil obveščen tudi pokojnikov oče, upokojen orožniški narednik, ki stanuje v Ljubljani. Oče se je skupaj s hčerko takoj odpeljal v Kamnik, odkoder se je prepeljal z avtomobilom v Kamniško Bistrico, da uredi vse potrebno za pokop ljubljenega sina edinca. Pokojni Bojan Lovša je štel šele 21 let in je bil slušatelj rudarskega oddelka ljubljanske univerze. —Zaradi bede v strašno smrt.—V Oseku pri Sv. Marjeti ob Pesnici so našli v hlevu obešenega 42 letniga posestnika Alojzija Kranjca. Ugotovili so, da je Kranjca pognala v tako žalostno smrt beda, v kateri je živel zadnja leta s svojo ženo in tremi nedoletnimi otroki. Z ubogo vdovo in tremi otroci iskreno sučuvstvujejo vsi sosedje. —V Ljubljani je umrl Anton Leveč, dvorni svetnik v pokoju. —Na Jeranovem pri Mekinjah, je umrla gdč. Julijami Albrecht, stara 77 let, skrbna gospodinja svoji nečakinji gdč. Antonij j i Albrecht, učiteljici na šoli v Mekinjah. —Na Sp. Brezovem pri Višnji gori je umrl v torek zvečer po daljšem bolehanju nadvse S skrben in veren gospodar Martin Gorše, posestnik in oče go-; spoda Martina Goršeta v Vel. Laščah. DNEVNE VESTI scoialno pravico. Javnost in časnikarji so bili izključeni. Coughlin je izjavil, da Narodna unija sijajno napreduje in je bodril uradnike unije k večjemu boju. -o-— Japonski puntarji so dobili stroge kazni Tokio, 7. julija.—Izredna japonske vojna sodnija je obsodila včeraj 17 višjih častnikov armade v smrt, dočim jih je dobilo pet drugih dosmrtno kazen. 44 nižjih častnikov je bilo obsojenih v zapor od 8 do 15 mesecev. Vsi so bili spoznani krivim, da so vodili 26. februarja revolto v Tokio. MALI OGLASI Delo dobi dekle, staro nad 21 let, da bi stregla gostom pri mizah, pomagala v kuhinji in opravljala splošna dela. Slovenka ali Hrvatica. Vprašajte na 2704 St. Clair Ave. (160) General Auto Repair Mi popravljamo generatorje, starterje in ignition sistem pri vaših avtomobilih. Tucli popravljamo strehe avtomobilov in tapeciramo. 6601 St. Clair Ave. Jos. Gasser in Frank Hočevar lastnika (Jul. 8. & 11.) Senator Borah bo deloval za Landona To je McGraw renč, katero je vzela v najem družina (jovernerja Ldndona,. preda, hajididqta republikanske stranke, za to poletje. Renč se nahaja blizu Extes Park vasi, Colo. Skozi renč teče potok, kjer je dosti postrvi in pri njih se bo Landon. pripravljal na predsedniško kampanjo. Washington, 7. julija.—Senator William Borah, ki je pred republikansko predsedniško konvencijo v Clevelandu tako silovite. napadal kandidata Landona, češ, da njegove ideje za vlado niso primerne za današnje čase, je včeraj izjavil, da ne bo zapustil republikanske stranke, pač pa bo celo govoril za Lan- tiram dona. Senator Borah" je star 71 ! let in se nahaja že 30 let v kongresu. Izjavil je, da bo tudi letos ponovno kandidiral. Odloči-> ti se mora tozadevno do petka. Marko Žagar vam bo temeljito popravil vaše izrabljene čevlje. Rabi najboljši material. Delo je trpežno, cene pa prav zmerne. Mi vam popravimo čevlje v najkrajšem času. Se vljudno priporočamo. 8002 Union Ave. (161) Zdaj je priložnost! za tistega, ki hoče ali namerava kupiti hišo. Ravnokar sem dobil v prodajo dve parceli; ena je šest sob in štiri sobe na enem lotu; vse udobnosti. Druga je s šestimi sobami in velik lot v "prijetni slovenski naselbini. Dediči hočejo to prodati. V enega se lahko takoj selite. Cena vam bo ugajala, to vam garan-Za podrobnosti se takoj obrnite do mene, da ne bo prepozno. Joe Piks 1176 E. 76th St. July 8, 10. Jack London: ROMAN TREH SRC ■A Pri vsakem teh Romero je Leopoldo Narvaez odkimal z glavo. Ko je pa slišal ime Romero — bogatega fj.rmerja, se je starec razveselil in spregovoril: — Oprostite, senor, to bo najbrž on. Poišeem ga. če bi mogel spraviti svoj dragoceni tovor kje v bližini na varno, bi ga šel iskat nemudoma. Seveda lahko zaupam tovor vam, zakaj vi ste mož poštenja in časti — o tem se lahko prepriča tudi slepec. Rekoč je potegnil iz žepa dva srebrna novčiča in ju dal pazniku. — Evo vam! Vam in vašim tovarišem bi rad dal skromno nagrado za uslugo, ki mi jo storite s tem, da shranite moj tor vor. Henry se je nasmehnil, videč, da napitnina ni zgrešila svojega cilja. Pedro Zurita in njegovi orožniki so se začeli, zelo zanimati za starčka. Od razbitega voza so takoj spodili zijala in začeli nositi zaboje v stražnico. — Pozor, senori, bodite opre- zni, — je prosil starček ves skrbeh, ko so se orožniki lotili največjega zaboja. — Nesite ga previdneje. Ta zaboj je zelo dragocen in občutljiv, strašno občutljiv. Dočim so orožniki nosili zaboje v jetnišnico, je starec izpre-gel konja in pustil na njem sama uzdo. Vse drugo je zložil na voz. Toda Pedro Z urita mu je velel prenesti v jetnišnico tudi vprego, češ: — čim se ganemo od tod, vam ukradejo z voza zadnji jermen-Ček. Starec je zlezel na razvaline svojega vozička in s pomočjo paznika srečno zajahal konja. — Tako, zdaj je v.se v redu, — je dejal in pripomrtil hvaležno — Neizmern.0 sem vam hvaležen, senori. Srečo sem imel, da sem naletel na dobre ljudi, v či-jih rokah ostane moj tovor nedotaknjen. Tovor ni sicer mnogo vreden, saj veste, sama ropotija, ki se prodaja na drobno, toda če izgubim še to, sem ob vse premoženje. Saj veste, siromak je siromak. Zelo me veseli, da sem se seznanil z vami. Jutri se vrnem z bratrancem, ki ga gotovo najdem, in potem vam ne bo treba več hraniti mojega skromnega imetja. Odkrl se je in zaklical v slovo: — Adios, senori! Adios! Pognal je konja in nategnil uzdo, da bi se zopet ne pripetila nesreča. Počasi se je bližal ovinku. Predno je pa izginil orožnikom izpred oči, ga je Pedro Zurita poklical. Starec je ustavil konja in se je ozrl. — Iščite na pokopališču, senor Narvaez, — mu je svetoval paznik. — Tam je pokopanih nad sto Tomasov Romero. — Posebno z velikim zabojem ravnajte zelo previdno, senori!— je zaklical v slovo krošnjar. Nato je Henry opazil, kako se - je ulica zopet izpraznila, zakaj orožniki in postopači so se naglo umaknili pripekajo-čim sončnim žarkom. — Nič posebnega ni, — je pomislil Henry, — da se mi je zdel glas starega krošnjar j a nekam znan. Najbrže je zvenel njegov glas tako čudno zato, ker je mož samo napol Španec in ker se pozna njegovi izgovorjavi vpliv nemščine. In vendar je govoril kakor domačin. Ce je v velikem zaboju res kaj dragocenega, ga pazniki gotovo izpraznijo in krošnjar se bo obrisal kot domačin pod nosom za svoje imetje. Po tem zaključku ni Henry nič več razmišljal o dogodku na cesti. V stražnici, oddaljeni kakih 50 čevljev od Henry j eve celice, so pazniki kradli imetje Leopolda Narvaeza. Pričelo se je s tem, da si je Pedro Zurita temeljito in vsestransko ogledal veliki zaboj. Dvignil ga je na enem koncu, da se po teži prepriča, kaj je v njem. Nato je povohal, kakor voha po tleh policijski pes, toda vonj mu ni pomagal rešiti te zagonetke. li prisotni veliko steklenico kočina se je razlila in tako najfinejšega žganja. smo prišli na sled tihotapstvu. — Kako čudovito je zavita! Zaboj in razbite steklenice bo-— je zamrmral Pedro v pri- do menda dovolj jasen dokaz, jetnem presenečenju. — Pija- da smo storili vladi veliko us-ča mora biti pač prvovrstna, — Pusti ga pri miru, Pedro! — se je zasmejal eden izmed orožnikov. — Dobil si dva pe-zosa napitnine zato, da ostaneš pošten. Višji paznik je vzdihnil, stopil v stran, sedel na klop, ogledoval zaboj od vseh strani in znova vzdihnil. Pogovor se je ustavil, toda oči vseh orožnikov so se neprestano obračale proti zaboju. Umazane karte niso imele nobenega učinka. — Nihče ni hotel igrati. Orožnik, ki se je rogal višjemu pazniku, je stopil sam k zaboju in poduhal. — Prav nič ne diši, — je izjavil. — V zaboju ni niče-sai-, kar bi dišalo. Kaj neki je v njem? Cabalero (gospod) je dejal, da so v njem dragocenosti. — Caballero! — se je oglasil orožnik zaničljivo. — Oče tega starega capina je gotovo prodajal gnile ribe po colon-skih ulicah, kakor tudi njegov stari oče. Vsak berač trdi, da so bili njegovi predniki conquistador j i. — Zakaj pa ne, Rafael? — je ugovarjal Pedro Zurita. — Mar nismo vsi njihovi potomci? — Seveda smo, — je priznal Rafael. — Conquistador j i so spravili marsikoga na oni svet. — In so postali predniki tistih, ki so jih pobili, — je pri- če jo tako skrbno spravljajo! — To je ameriški whisky, je vzdihnil eden izmed orožnikov. —Samo enkrat v življenju sem pil ameriški whisky. Vam se niti ne sanja, kakšna imenitna kapljica je to. Nasrkal sem se ga bil tako, da sem planil na areno cirkusa v Santosu in se kar s praznimi rokami lotil razjarjenega bika. Kar je res, je res, bik me je sicer prevrnil, toda pozabiti ne smete, da sem ga napadel brez vsakega orožja. Pedro je vzel steklenico in se pripravil, da ji odbije vrat. — Stoj, prijatelj! — je zakričal Rafael. — Ti si dobil za poštenost nagrado. — Napitnino mi je dal tip, ki tudi sam ni bil poštenjak, — se je glasil odgovor. — Tale kapljica je vtihotapi j ena. Carine ni nihče plačal. Stari lisjak krošnjari s prepovedanim blagom. Kar brez skrbi bodite, prijatelji! Naša vest bo čista, če se polastimo vti-hotapljene robe. Zaplenimo steklenice in konec besedi. Mi že poskrbimo, da bo blago uničeno. Ne da bi se dolgo obotavljala, sta potegnila Ignacio in Rafael iz zaboja še dve steklenici in jima odbila grla. lUgO. imam kakor brate. Življenje je tako žalostno. Solze so mu zalile oči in moral je umolkniti. Da jih osuši, je napravil še en požirek. — Arestanti so mi kakor de-ca. Kar srce mi krvavi, če pomislim, koliko trpe ti reveži. oči. Nesimo jim malo žganja, da bodo tudi oni deležni te dobrote! Ignacio, dragi bratec, stori mi tu uslugo! Glej, nate se naslanjam in plačem. Od-nesi steklenico tega eliksirja yankiju Morganu! Reci mu, da mi je strašno žal, da ga bo- KADAR SI HOČETE POSTREČl Z Čim manjša je bila zaloga žganja, tem večji je bil krik in vik. Eden izmed orožnikov Le poglejte, solze mi zalivajo do jutri obesili, se je spri z Ignacijem zaradi 10 centavov, ki mu jih je bil slednji dolžan. Dva druga sta sedela na tleh, objemala 'sta se okrog vratu in bridko tarnala nad svojim nesrečnim rodbinskim življenjem. Au-gustino je dokazoval z neprestano klepetavostjo, da je molk zlata vreden. Pedro je pa sentimentalno zatrjeval, da so vsi ljudje bratje. — Celo moji arestanti! — je vpil solznih oči. — Rad jih mehkimi pijačami ne pozabite na rXTITTTYTTTTTTrTZIIXIIXXXX: Preostalo je še nekaj izvcdov poezij Iz življenja za življenje zložil in izdal IVAN ZUPAN urednik "Glasi'a K. S. K. J." G117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO Cena $1.00 s poStnino vred. o Naročite jih sedaj, dokler zaloga ne poide! pomnil Pedro med splošnim , . v. , smehom. - Naj bo že karkoli, -ali prvih pozirko. en pezos bi pa vendarle dal, ~ Stin zvezdice Dragi ignacio, štiri zvezdice pomenijo NAZNANILO IN ZAHVALA Z globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nemila smrt nagloma pretrga'a nit življenja ljubljenemu očetu John Gorenčič ki je bil zadet od avtomobila in je debil nevarne poškodbe, katerim je podlegel in za vedno zaspal dne 5. junija 1936 v starosti 53 let. Fcložili smo ga v hladni grob na Calvary pokopališče dne 9. junija 1936. V dolžnost si štejemo se lepo zahvaliti vsem, ki so nam bili v pomoč in tolažbo na en ali drugi način v teh najbolj žalostnih dnevih. Prav tako tudi lepa hvala vsem, ki so ga prišli po-kropit, ki so čuli in molili ter se udeležili pogreba. Iskrena hvala za krasne vence, ki ste jih položili na krsto pokojnega in sicer: Mrs. Mary Skrajnar in družina, Mrs. Rozi Pire in družina, družina Prank Knaus, Mr. Peter Klun, družina Frank Glavich, E. 70th St., družina Leo Margo, družina Daniel Blatnik, Mr. in Mrs. Martin Novak, Whitney Ave., Mr. in Mrs. Matthew Pit-Hk, družina Joseph Kaucnik, Mi". Fred Starin, Fellow Workers Shipping Dept. Willard Storage Battery Co., Willard Storage Battery Co. — Welfare eDpt. Davis Laundry & Cleaning Co. društvo Dvor Baraga št. 1317 COF, društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ. Lepo se zahvaljujemo sledečim za številne darove za svete maše: Miss Mary Skrajner, Mr. Jimmy Skrajner, Mr. in Mrs. Krai, Thames Ave., Mr.- in Mrs. Lesnak, Lorain, O., Mr. in Mrs. Anton Pogorele st., Lorain, O., Mr. in Mrs. John. Kozjan, Lorain, O., Mrs. Petshover, Mr. in Mrs. Kavčič, Mr. In Mrs. Mer-har. E. 66th St., Mr. in Mrs. Joe Merhar, Grovewood Ave., Mr. in Mrs. Joe M. Bradač, E. 167th St., Mr. in Mrs. Anton Porgelc, Mis. J. Oberstar, družine Ferrell in Strohen, družina P. Past, Mi. in Mrs. Jos. Sterle, Mr. in Mrs. Kozel, E. 40th St., Mr. in Mrs. J. Ruparčič, Mr. in Mrs. Andrew Plawcan, Mr Joseph Zgonc, Mr. in Mrs. Alich, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Joseph Ha-stey, Mr. in Mrs. Traun, Mr. Joe Zakrajšek Mr. in Mrs. Zupančič, Agnes Off ak, Mr. in. Mrs. Steve Žagar, Mr. in Mrs.'Jos. Krulich družina Brodnik, Mrs. Jennie Rajer, družina Phillip Drenik, Mr. in Mrs. Vorenčič. Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Prisrčna hvala Rev. Max Sodji za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Lepa hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za vso prijazno postrežbo in za izvrstno vodstvo pogreba. Vi, preljubljeni in nikdar pozabljeni oče, ki ste nas tako nepričakovano za vedno zapustili ter odšli po svoje plačilo v večnost, v globoki žalosti Vam želimo, da v miru počivate. Večna luč naj Vam sveti in lahka naj Vam bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: Jennie, poročena Margo, Frances, Justine, Olga Alice, Victoria, hčere, 4 John William, sin, Carol Jean Margo, vnukinja. Mary Skrajner, Rose Pire, sestri. Cleveland, O., 8. julija 1936. — Tri zvezdice — najboljša vrsta, — Je izjavil Pedro Zurita med splošnim molkom. — Veste, dragi moji, vseh vrst žganje, ki ga kuhajo Ameri-kanci, je dobro. Ena zvezdica na etiketi pomeni, da je kapljica zelo dobra. Dve zvezdici, da je izvrstna. Tri zvezdice pa pomenijo, da je izbor-na, božanstvena, boljša kot vse najboljše in celo še boljša. Ah, saj vem, kako in kaj je s to pijačo. Yankiji imajo tako krepko kapljico zelo radi. — Kaj pa štiri zvezdice? — je vprašal Ignacio, ki so se mu v krmežljavih očeh že po- cxixxrrxxxxxxxxrrxxxxxxxrx; POZOR! FRANK KURE 1118 East 77th Street SLOVENSKI KLEPAR Popravljamo strehe, žlebove, fur-»eze in vse, kar se tiče našega deln. Vse po zmernih cenah in dobro delo. Se priporočam in pokličite nas: Tel " ENdicott 0439 LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. HEnderson 2978 DOUBLE EAGLE BOTTLING €9. Prepričani ste lahko, da boste dobiti najboljše, kar vaš rojak izdeluje že 27. leto. Postrežem vr.rn tudi lahko z izvrstnim pivom, kot Buckeye pivo, Union pivo in Gold Bond. MUBLE EAGLE BOTTLING 6511-19 St. Clair Ave. HEnderson 4829 UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA 'ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O. i J da izvem, kaj je v temle zaboju. — Evo, tu je Ignacio, — je pokazal Rafael na novodošlega vratarja, čigar zaspane oči so pričale, da se je mož pravkar zdramil iz popoldanskega spanja. — Njemu ni dal nihče napitnine zato, da ostane pošten. Hej, Ignacio, potolaži našo radovednost in povej nam, kaj je v tem zaboju. — Kako bi vedel? — je dejal Ignacio in ogledoval z mežikaj očimi očmi zaboj. — Saj sem se pravkar prebudil. — Torej nisi dobil napitnine zato, da ostaneš pošten? — ga je vprašal Rafael. — Prečista devica Marija, kje pa je človek, ki bi mi mo gel plačati zato, da ostanem pošten?' — je vzkliknil vratar. — Ce je tako, pa kar vzemi onole sekiro in odpri zaboj, — je dejal Rafael. — Mi, nimamo pravice, zakaj kolikor mora Pedro deliti z nami svoja dva pezosa, toliko je naša poštenost plačana! Odpri zaboj, Ignacio, sicer umremo od radovednosti ! — Pogledali bi radi, samo pogledali, — je zamrmral Pedro ves iz sebe, dočim je vratar s sekiro odpiral zaboj. — Potem zaboj znova zabijemo in — vtakni roko vanj, Ignacio! Kaj je notri? A? Kakšno je? Ah! Ignacijeva roka je posegla v zaboj, prijela nekaj in se znova pokazala, držeč nekak predmet, ovit z debelim papirjem. — Odvij previdno, ker bo treba potem znova zaviti in postaviti na prejšnje mesto,— ga je opozoril paznik. In ko je Ignacio odvil svojo zagonetno najdbo, so zagleda- akojšnjo smrt ali pa da se preseli človek živ v nebeško kraljestvo. Cez četrt ure je Rafael že objemal drugega orožnika. Neprestano mu je razodeval svojo ljubezen, češ, da sta brata in da je treba človeku za srečo na zemlji zelo malo. Stari je tepec, patentiran tepec! — je vzkliknil Augu-stino, ki je veljal za najbolj resnega in ki je ves čas molčal. — Živio Augustino! — je zakričal Rafael. — Tri zvezdice so napravile pri njem čudež. Le poglejte! Mar mu niso razvezale jezika? _ In še devetkrat patentiran tepec, ta starec! — je kričal Augustino srdito. — Nektar je bil njegov, samo njegov; pet dni sta se gledala s to božanstveno kapljico, ko se je vozil starec iz Bocasa del Toro — pa ni napravil nobenega požirka. Bogme, tak tepec, kakor je on! Take tepce bi bilo treba vreči nage na mravljišče. — Starec je čisto navaden postopač, — je" dejal Pedro. — In ko se jutri vrne po svoje tri zvezdice, ga aretiram kot nevarnega tihotapca. Še avanzirali bomo, če ga vtaknemo pod ključ. — Saj uničimo vse dokaze, če bomo nadaljevali tako-le, — je dejal Augustino in odbil je vrat še eni steklenici. — Nič ne de! Zato pa si obdržimo corpora delicti, — vidiš, tako-le! — je odgovoril Pedro in vrgel prazno steklenico na kamenita tla, da se je razletela na drobne koščke. — Cujte, prijatelji, zaboj je bil zelo težak — to bodo potrdili vsi. Padel je na tla in steklenice so se razbile. Te- ZA VROČE POLETNE iOarn priporočamo: SLADOLEDA FRANK RACE ML., lastnik 1028 E. 61st St. To je že dolgo pripoznana najbolj hladilna pijača. Buttermilk je tudi priporočljiv za kuho radi svojega slastnega okusa in redilnosti. V naši moderni in sanitarni mlekarni dobite NAJFINEJŠE MLEKO in druge MLEKARSKE IZDELKE. Postanite še danes naš odjemalec in zadovoljni boste. tt?mmmttm:mmmmtm«mmj«mt:5n:mim:ttm«mmm»mmtmm«s NAŠ SLAMLED NA RAZSTAVI Vsem obiskovalcem Velike jezerske razstave priporočamo, da si postrežejo z našim sladoledom, ki ga dobite v slovenski restavraciji "Ljubljana." RACETOV SLADOLED je neprekosljiv. To pričajo vsi oni, ki so ga enkrat pokusili. Poskusite ga tudi vi in nikdar več ne boste hoteli drugega. Zahtevajte vedno in povsod RACETOV SLADOLED. Priporočamo se slaščičarnam, društvom in posameznikom. Najbolj boste ustregli ljudem z naš/m sladoledom. Pokličite nas in pripeljemo vam takoj kamorkoli želite. Se toplo priporočamo za naročila Racetova mlekarna in izdelovalca HEnderson 1786