LETO XX. — Številka 17 Jstanovitelji: občinski odbori SZDL Je-[enice, Kranj, Radovljica, Skofja Loja in Tržič. — Izdaja Časopisno pod-etjr »Gorenjski tisk« — Glavni in zgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIA KRANJ, sobota, 4. III. 1967 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev Li izhajr od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah) LISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Več kandidatov Na zadnji televizijski od-iaji, posvečeni pripravam na volitve, je član IK CKZKS tov. Mitja Ribičič posebej poudaril, da se pri kandidu ranju čedalje bolj uveljavlja icthteva po več kandidatih, lle gre za kandidate različnih nazorov. Ljudje le po svoje presojajo, kdo je resnično napreden in resnični pobornik za nove družbene odnose. To ni vedno in nujno tisti, ki ga predlaga določen (ozek) krog ljudi. Toliko manj, kolikor olji in bolj zaprt je ta krog. Zato bo potrebno vedno bolj paziti, da s kandidacijskimi spiski ne bomo posiljevali volivcev, marveč Obratrto. Kandidacijski zbori, predvsem pa volitve, morajo postati resnični korektiv družbene dejavnosti posameznika. Merilo njegovega resničnega ugleda, ki pa lahko pride do veljave le v določeni primerjavi. Seveda, pa je prav tako res, da je popolnoma dovolj, če se na kandidatni listi po-javi le eno ime, če je to resnična želja ljudi — volivcev. Toda ta želja bo lahko prišla do izraza le v primeru, če bomo na kandidacijskih zborih razpravljali o vseh polnih kandidatih, ki so jih predlagale družbenopolitične organizacije, pa tudi posamezniki. Če že poprej napravimo ožji izbor in potem postavimo kandidature tako, da ponekod ostane le en kandidat, drugod dva in celo več, nehote sprevračamo demokratičen postopek o pripravah na volitve v svoje nasprotje. Razen tega pa že vnaprej razvrščamo ljudi — in to brez poprejšnjega mnenja volivcev — v take, ki imajo pravico kandidirati sami in take, ki te pravice nimajo. Taka logika v končni izpeljavi ne more pripeljati dlje kot do preživetega načela: za vsako volilno enoto le po enega kandidata! — ABC 42-urni delovni teden še v petih delovnih organizacijah v kranjski občini Komisiji za 42-urni delovni teden pri občinski skupščini v Kranju je pet delovnih organizacij iz kranjske občine predložilo načrt in program o prehodu na 42-urni delovni teden. Komisija je na zadnji seji občinske skupščine predložila odbornikom mnenje, da vseh pet delovnih organizacij spolnjuje pogoje za skrajšan delovni čas. Tako bo SGP Projekt Kranj s prvim aprilom 1967 prešlo na drugi del prehoda na 42-urni delovni teden. Od 1. aprila 1967 do 1. aprila 1970 bodo na teden delali popreč- Predsednik Tito v Kranju Predsednik republike Josip Broz Tito je v četrtek dopoldan prispel v Slovenijo. Po krajšem postanku na ljubljanski železniški postaji, kjer so ga pozdravili predsednik skupščine SRS Ivan Maček, predsednik predsedstva CKZK Slovenije Albert Jokopič in drugi, se je od- peljal z vlakom proti Kranju. Na kranjski železniški postaji so ga pozdravili predstavniki občinske skupščine Kranj. Predsednik Tito se je nato s spremstvom odpeljal na Brdo. Na Brdu bo ostal nekaj dni na oddihu. Tako se je včeraj (v petek) odpeljal proti Tržiču na lov. A. Ž. obrazi in pojavi % obrazi in pojavi # obrazi in Tisti, ki so se nekoliko bolj poglobili v najnovejše računice pri zavarovanju avtomobilov, trdijo, da po novem zavarovalnice ne tvegajo v nobenem primeru niti pare in da se je položaj zavarovancev poslabšal ne le za polovično, ampak kar na dvakratno mero. Doslej so imele zavarovalnice zgubo pri zavarovanju avtomobilov. Tako zatrjujejo zavarovalni strokovnjaki. To vsakdo tudi rad verjame, posebno če ve, kako smo s tem denarjem gospodarili. Zato je toliko bolj čudno, da smo dvignili ceno zavarovalnih uslug prej, preden smo izkoristili — kot radi pra- pojavi # obrazi in pojavi # obrazi in pojavi i vimo, a nikdar ne storimo — vse notranje rezerve. Zaradi novih cen bodo prav gotovo mnogi lastniki avtomobilov odpovedali neobvezno zavarovanje. S komerkoli sem te dni govoril, vsakdo pravi, da bo to storil. Denimo, da tega ne bodo storili vsi, da so to pač prvi odmevi na nepopularni ukrep zavarovalnice. Toda odpovedi bo veliko. Skrbi me pa, da to prav nič ne vznemirja tistih, ki bi se zaradi tega morali zamisliti. Bojim se, da je tudi tu obveljalo načelo, tolikokrat preizkušeno v naši praksi: bolje manj dela in visoke cene kot pa obratno. — ABC no 44 ur. V poletnih mesecih bodo delali po devet ur na dan, v zimskih pa po šest ur. Sobote bodo imeli proste. Po letu 1970 pa bodo prešli na 42 ur na teden. V podjetju Exoterm bodo prešli na skrajšan delovni čas (42 ur na teden) že s prvim marcem letos. Imeli bodo tri proste sobote na mesec. V podjetju LIK Kranj pa bodo po 31. marcu letos s strokovno analizo ugotovili, če so možnosti za tretjo prosto soboto. Pogoje za prehod na 42-urni delovni teden pa spolnjuje tudi nabavna organizacija združenega podjetja Iskra Kranj in Projektivno podjetje v Kranju. Odborniki skupščine so sa na zadnji seji z mnenjem komisije strinjali in njen pred-log sprejeli. A. 2. mešanicakav 3PECER1JA BLED KVALITETA Veletrgovsko podjetje Kranj obvešča vse potrošnike, da prireja prodajalna DEKOR v dneh od 11. do 19. marca v prostorih DELAVSKEGA DOMA V KRANJU RAZSTAVO IN PRODAJO POHIŠTVA IN DRUGE STANOVANJSKE OPREME Sodelujejo priznani proizvajalci: MARLES — Maribor, 22. JULIJ — Idrija, BREST — Cerknica, STIL — Koper, KRASOPREMA — Dutov-lje, — MEBLO — Nova Gorica. Odobravamo potrošniške kredite. Pohištvo dostavljamo brezplačno do oddaljenosti 30 km in gf tudi brezplačno montiramo. Pomlad trka na vrata. Čeprav letos snega ni v izobilju, so prav v tem času visokogorska smučišča najprivlačnejša. Na sliki motiv s Krvavca — Foto F. Perdan GLAS * 2. STRAN Kandidacijski zbori volivcev V kranjski občini )d 12. do 22. marca Na prihodnji seji kranjske občinske skupščine, ki je predvidena za 9. marec, bodo odborniki razpravljali tudi o poročilu o dosedanjem delu občinske skupščine. To poročilo bodo potem odborniki razlagali na kandidacijskih zborih volivcev na terenu in v delovnih organizacijah, ki bodo od 12. do 22. marca. Na zborih volivcev pa bodo tudi predlagali in določili kandidate za zvezno, republiško in občinsko skupščino. Za sklicanje zborov delovnih ljudi v delovnih organizacijah so zadolženi predsedniki delavskih svetov. Na zborih volivcev na terenu pa bodo razen tega odborniki podali tudi poročilo o gradnji šol v kranjski občini, izven mesta pa še predlog urbanističnega programa. Takoj po končanih zborih volivcev bo ponovna seja občinske skupščine. Predvidevajo, da bo skupščina takrat sprejela proračun občine, program razvoja občine za letos in družbeni program razvoja v občini do 1970. leta. A. 2. Mladi v občinski skupščini Po podatkih občinske kadrovske komisije je bilo v sedanji mandatni dobi v občinski skupščini v Kranju deset odbornikov starih do 30 let oziroma eden do 25 let. V občinskem zboru so štirje, v zboru delovnih skupnosti pa šest. Podrobni podatki kažejo, da imajo mladi v delovnih organizacijah več možnosti za uveljavitev kot pa na terenu. Vzrok tega je najbrž, ker zbori volivcev na terenu in krajevne skupno-nosti zelo redko razpravljajo o problemih mladine. Na nedavnem splošnem zboru občine, kjer so razpravljali o možnih kandidatih za zvez- ne in republiške poslance, so tudi poudarili, da odnosi med posameznimi organizacijami na terenu niso najboljši. Rivalstvo in razni očitki na račun mladih ponekod mlade popolnoma onemogočijo, da bi se lahko uveljavili v raznih samoupravnih organih. Zato bi se organizacija socialistične zveze v sedanjih pripravah na volitve morala bolj zavzeti za sposobne mlade ljudi, kot pa se je ponekod do sedaj. Na terenu in v delovnih organizacijah pa je takšnih, sposobnih mladincev, ki so se že uveljavili na raznih področjih, precej. A. Z. Odlok o volilnih enotah na območju jeseniške občine Zvezna skupščina je raz pisala volitve poslancev v zvezno skupščino za 9. april 1967 v občinskih skupščinah in 23. aprila, 1967 za voktve odbornikov občinske skupščine. Ker se je število prebivalstva posameznih volilnih enot od zadnjih volitev spremenilo, je skupščina občine Jesenice na zadnji seji sprejela nov odlok o določitvi volilnih enot in območij zborov volivcev in zborov delov-I nih ljudd za volitve odborni-1 kov skupščine občine Jeseni- SALONITNA KRITINA, trd in mehak REZAN LES, ter ostalo stavbeno pohištvo SL07EKUALES Ljubljana VIŽMARJE 168 ce. To je bilo potrebno, ker so bila v tem času dograjena nova stanovanjska naselja, blciki ali stavbe, v delovnih skupnostih pa je prišlo do ukinitev oz. združitev posameznih delovnih organizacij ali enot, spremembe predmeta poslovanja in podobno. Te spremembe so upoštevali pri določitvi novih volilnih enot. J. v.- TOSO, tovarna obutvenih strojev in opreme Kranj razpisuje prosto delovno mesto kuhar-ice-ja Pogoji: 1. K V ali PK ikuhar z nekajletno prakso 2. da je zdrav in sposoben samostojno kuhati in voditi bife 3. da ima urejene stanovanjske razmere Kandidat bo sprejet na delo za nedoločen čas in bo moral opraviti pois-ikusno delo. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe sprejema splošn©kadrovski oddelek podjetja. SPLOŠNO KADROVSKI ODDELEK V soboto na občinski skupščini v Kamniku Premalo za otroke V prihodnjih letih naj bi zgradili in obnovili več šol, otroško-varstvemh ustanov m drugih objektov „ i A*n «rt se v Kamniku zbrali vsi odborniki, poslanci tega V soboto so «ev družbenopolitičnih organizacij na °?m° ,JthS STS« pomenili ° razvoju te občine v zadnjih S leUh in o nalogah, ki se v tej zvezi postavljajo pred občinsko skupščino v prihodnjem obdobju. do pomanjkanje otroško-var-stvenih ustanov in podobno. Kot posledico takega stanja so nekateri navajali hudo za-postvljene otroke. V občini je, na primer, zaposlenih okrog 3300 žena, 46 odstotkov zaposlenih so žene. To dokazuje, da je veliko družin, kjer matere nimajo karo z otroki. Toda edina varstvena ustanova ima komaj 113 otrok. Več ne zmore. Prav tako, kot so navajali, je v občini mnogo šol 9 skrajno neustreznimi prostori, kjer ni možna ustrezna zaposlitev otrok z raznimi delavnicami, telovadbo, niti ni uspešen najobveznejši pouk. Mladina, celo šoloobvezna, vse več zahaja v gostišča in javne lokale, vse več je mladinskega prestopništva in podobno. Res je, da to niso težave zgolj v Kamniku. Povsod je to. Toda reševanje tega problema verjetno ne bo moč iskati le v šolskih in drugih varstvenih ustanovah. Tudi denarja ni za urejevanje tega na mah. Zato bo verjetno vzporedno reševanje teklo tudi v aktivnejšem vključevanju mladine v razna športna, telesnovzgojna in druga društva izven šol, kar je bilo na imenovani seji tudi poudarjeno. Na seji so tudi govorili o predvidenih kandidatih za poslance, o lanskem proračunu* o davkih in prispevkih občanov ter določili zbore volivcev od 10. do 20. marca, kjer se bedo z občani pomenili o najvažnejših stvareh. K. M. Ni bilo bistvenih pripomb na poročilo o dosedanjem delu skupščine niti na načrt dejavnosti in urejevanja komunalnih in drugih del do 1970. leta. Toda večina govornikov je opozarjala, da bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti vzgoji, varstvu in šolanju otrok. Tako je bilo slišati očitek, da je sosednja domžalska občina v zadnjem obdobju zgradila in uredila mnogo več šol kot v Kamniku, da je v Kamniku hu- Dobri statuti Komisija za statute delovnih organizacij skupščin« občine Kranj je na petnajsti seji 15. februarja letos razpravljala o statutih sedmih delovnih organizacij v Kranju. Na seji komisije so ugotovili, da so vsi statuti zelo dobro pripravljeni in so v njih zajete skoraj vse spremembe temeljnega zakona o podjetjih. O pripombah in priporočilih k statutom so obvestili tudi odbornike na zadnji seji občinske skupščine. Na skupščini sso predlagali, naj bi komisija v prihodnje posvetila več pozornosti pogojem, ki jih mora jo kandidati izpolnjevati pri razpisu za delovno mesto direktorja. Ti pogoji so bili doslej v nekaterih statutih napisani preveč »na kožo« sedanjim direktorjem. Znani so primeri, ko so za direktorja zahtevali I5-ali večletno prakso brez ustrezne izobrazbe. Takih stvari na komisija v statutih ne bi smela več dopuščati. A. ž. OBNOVLJENA BENCINSKA ČRPALKA — Na Laborah v Kranju je Petrol na novo uredil bencinsko črpalko. Namestili so nove, moderne črpalke, razen tega pa uredili večji rezervoar za kurilno olje, tako da bo vsak potrošnik — teh pa je čedalje več — lahko dobil poljubne količine olja, ne le v manjših posodah kot doslej, marveč tudi v sodih do 200 litrov. Na bencinskih črpalkah pa bo vsak voznik razen količine sproti lahko odbral tudi ceno za kupljeno gorivo — Foto: F. Perdan NOVA POŠTA — V Kranjski gori so danes v potrošniškem centru odprli nov poštni urad. Pozneje bodo v teh prostorih uredili tudi novo avtomatično telefonsko centralo. Na sliki: pogled na nove prostore izpred Prisanka Smernice razvoja gospodarstva v občini Jesenice Z boljšo organizacijo dvigniti produktivnost Porast družbenega proizvoda bo predvidoma znašal 15 odstotkov — Predvideva se porast narodnega dohodka za 9 odstotkov .— Poprečni osebni -dohodki na zaposlenega bodo predvidoma 900 N-din — Investicijska vlaganja predvsem v modernizacijo obstoječih zmogljivosti Analiza razvoja gospodarstva v jeseniški občini kaže, da se večina delovnih organizacij prilagaja razmeram delovanja in poslovanja, ki jih je sprožila gospodarako-družbena reforma. V preteklem letu je bilo v komuni ostvarjenega 8 odstotkov več družbenega proizvoda kot v letu 1965. V takem obsegu sta porasla tudi narodni dohodek in dohodek podjetij. Poprečni izplačani nominalni neto csebni dohcdiki na zaposlenega so bili v 1966. le-letu za 24 odstotkov večji kot v 1965. letu. Kljub temu se je j-ealni osebni dohodek povečal samo za 0,8 odstotkov, ker so \ naši republiki življenjski stroški porasli za 23 odstotkov. Ce upoštevamo že doseženo materialno osnovo gospodarjenja v delovnih organizacijah, izvršeno modernizacijo in prizadevanje delovnih ko-Jektivov za uspešno realizacijo smotrov reforme, lahko pričakujemo, da se bo tudi Jetos nadaljevala dinamična rast gospodarstva. Porast družbenega proizvoda komune bo predvidoma znašal 15 odstotkov, porast narodnega dohodka pa 9 odstotkov. Ker je porast dohodka podjetij odvisen predvsem od dinamike in strukture poslovnih stroškov, občinska skupščina priporoča vsem delovnim organizacijam, da izpolnijo sistem zasledovanja in analize stroškov in na podlagi teh rezultatov pravočasno ukrepajo. Poprečni osebni dohodki na zaposlenega bodo znašali okrog 900 N din (Če bo večja tudi delovna storilnost). Letošnje gospodarske investicije, ki znašajo nekaj več kot 90 milijonov N dim, so nominalno večje kot investicije v preteklem letu za 13 odstotkov. Investicijska sredstva bodo letos vložena predvsem v modernizacijo obstoječih zmogljivosti. Vlaganja v nove zmogljivosti se predvidevajo v trgovini in delno gostinstvu. 80 odstotkov od vseh planiranih investicijskih sredstev bo porabila Železarna Jesenice za gradnjo žične valjame, eloktro peči, I. faze aglomeracije ter za zaključna dela pri predelovalnih obratih in energetskih objektih, ki so bila lani začeta. Gradnja žične valjar-ne je letos prioritetna investicija. Ostala sredstva pa bodo uporabljena: v kmetijstvu za gradnjo skladišča v Kranjski gori in Žirovnici; v gozdarstvu za gradnjo novih poti; v gradbeništvu za gradnjo lastnih garaž in gradbeno mehanizacijo; v prometu za gradnjo vlečnice v Martuljku, modernizacijo železniških postaj, nov vozni park, gradnjo servisa v Kranjski gori; v trgovini za dograditev trgovskega centra v Kranjski gori; za novogradnje v Žirovnici, Breznici in na Plavžu; v gostinstvu za gradnjo turistične poslovalnice z restavracijo na Korenskem sedlu in za obnovitve; v obrti za gradnjo hladilnice in opremo. V letu 1967. bo na območju jeseniške občine predvidoma zgrajeno 174 stanovanj v družbenem sektorju lastništva in 50 stanovanj, ki jih bodo dogradili zasebniki. Na področju turizma letos pričakujemo precejšen porast tujskega turističnega prometa. Število tujih gostov se bo predvidoma povečalo za okrog 15, prenočitve pa za 7 odstotkov. Povečalo se bo tudi število domačih gostov. V družbenem sektorju gospodarstva se bo predvidoma povečalo število zaposlenih za približno 0,3 odstotka, v terciarnih dejavnostih pa za za 1,2 odstotka. Jože Vidic Za obdavčitev dohodka od gozdov se računa vrednost lesa na panju Po spremenjenem temeljnem in republiškem zakonu o prispevkih in davkih občanov je spremenjena tudi obdavčitev prispevka od gozdov. Prispevek od gozdov, ki pripada zvezi, se ne plačuje več od katastrskega dohodka, temveč enako kot občinski prispevek po vrednosti lesa na panju, ki je določen za posek v letu, za katero se prispevek odmerja. Osnova za odmero prispevka od lesa se izračuna na podlagi poprečnih cen lesa na panju za posamezne vrste po vrednostnih razredih, ki so bile dosežene v preteklem gospodarskem letu na območju gozdno gospodarske organizacije, ki gospodari z gozdovi. Razvrstitev gozdnih površin v občimi na vrednostne razrede iti ugotovitev poprečne cone lesa na panju opravi gozdno gospodarska organizacija. J. V. Nova pošta v Kranjski gori Danes, v soboto, 4. marca, je začela redno poslovati nova pošta v Kranjski gori. Iz neustreznih starih prostorov se je preselila v nove, moderne prostore v sklopu potrošniškega centra. Razen za poštni urad so tu tudi sodobni prostori za novo avtomatsko telefonsko centralo, ki jo bodo postavili pozneje. Kranjska gora vse bolj pri- V Grajskem dvoru v Radovljici Seminar o IBM sistemu V Grajskem dvoru v Radovljici so že od lanskega novembra z manjšimi prekinitvami seminarji o tako imenovanem IBM sistemu, to je o opravljanju različnih analiz s stroji, ki se v različnih panogah dejavnosti po svetu in pn nas vse bolj uveljavlja, posebno v gospodarstvu, saj pomeni najsodobnejšo in najhitrejšo obliko analiziranja podatkov. Seminarje organizira podjetje za mednarodno trgovino In- tertrade iz Ljubljane. Gre pravzaprav za cel ciklus šolanja oz. izpopolnjevanja visoko kvalificiranih kadrov iz vse Jugoslavije, ki delajo s sistemom IBM. Seminarji bodo trajali do srede junija. V vsaki skupini je poprečno 30 do 40 slušateljev. Trenutno so v Grajskem dvoru se-minaristi iz jeseniške Železarne, Crvene zastave Kragu-jevac, Pamučnega kombinata Beograd, Luke Koper, EMO Celje itd. —a dobiva na turističnem pomenu. Predvsem pozimi, pa tudi poleti jo obiskuje čedalje več tujih gostov. Zalo je PTT podjetje v Kranju želelo ustvarili boljše pogoje za poslovanje poštne službe, ki je v tujsko prometnem središču, kakršno je Kranjska gora, izredno pomembno. Ob prireditvah, ki se bodo še letos zvrstile v Kranjski gori (FIS-A tekmovanje) bo nova pošta lahko že pripomogla k boljši organizaciji tekmovanja in predvsem poročevalske službe. Konfekcija Kroj Škof j a Loka proda likalni stroj Licitacija v obratu v Gorenji vasi št. 151 bo 17. marca 1967 a) za družbeni soktoi od 10. do 11. ure b) po enajsti uri pa za zasebnike Kupujte v trgovini • gospodinjski aparati Elektrotehne t? Kranju # akustični aparati, televizija Prešernova ui. 9 @ elektroinštalacijski material GLAS * 4. STRAN NOTRANJA POLITIKA - GOSPODARSTVO Prijeten večer v kinu Center RTV Ljubljana kliče Kranj Za torek zvečer, 28. februarja, sta nam Delavska univerza Tomo Brejc Kranj in RTV Ljubljana pripravila prijeten večer z naslovom RTV Ljubljana kliče Kranj. Karte so bile razprodane že dan prej, že v ponedeljek — dokaz, da so v Kranju podobne prireditve lahkega žanra potrebne, da jih imajo ljudje radi, da jih je premalo. Kvaliteta ob vsem tem ne igra ravno najpomembnejše vloge. Vsega po malem za vse — tako bi lahko rekli za torkov večer. Malce improvizirani program je gladko potekal in prav to je ustvarilo vzdušje domačnosti, k čemur so pa seveda največ pripomogli »zvezdniški« gostje Berta Amrož, Nino Robič, ljubljanski jazz ansambel in morda še Miro Cerar. Dobro sta napovedovala Julka Sever in Vili Vodopivec. Kranjska sodelavka RTV Ljubljana Metka Sosič se je kmalu po uvodnih besedah in- taktih pogovarjala z letošnjima Prešernovima nagrajencema prof. Stankom Šimencem in prof. Francetom Pibernikom. Prvi je pripovedoval v glavnem o anketi o kulturno-prosvetni dejavnosti v Kranju in o svojem delu pri filmski vzgoji v šolah, Pibernik pa. o svojem pesniškem in publicističnem delu. Njegovo pesem Riba Faronika, ki predstavlja novo smer v njegovi poeziji, je recitiral dijak kranjske gimnazije. Zunanjepolitični komentar dr. Egona Tomca o kulturni revoluciji na Kitajskem je bil zanimiv, prav tako diapozitivi iz Kitajske, ki jih je pokazal in komentiral Janez Teran. Poslušalci so z navdušenjem spremljali pogovor Staneta Ureka z Mirom Ce- rar jem in Majdo Ankele, ploskali pa so Romanu Seljaku (s katerim se je pogovarjal Franci Pavšer), ko je kritiziral slabe materialne razmere slovenskih smučarjev in povedal, da Smučarska zveza Jugoslavije ni prav nič pripomogla k njegovim uspehom. Rekel je, da bi moral biti sedež zveze v Ljubljani, ne pa v Beogradu, kjer smučarjev - tekmovalcev sploh ni. Zanimivi in lepi so bili tudi barvni diapozitivi, kijih je posnel in komentiral znani kranjski gornik in gorski reševalec Jože Zvokelj. Z razgovorom s predsednikom kranjske občinske skupščine Martinom Koširjem (pogovarjal se je Milenko šober) o turizmu in turističnih perspektivah v Kranju in z nekaj športnimi vestmi se je prireditev v kinu Center za približno četrt ure neposredno vključila tudi v drugi radijski program. Omeniti je treba še nagradno tekmovanje — odgovarjanje na vprašanja o volitvah in tri na pamet naučene odlomke iz prenosov nogometnih tekem. Obiskovalci so ploskali, Nino se je blaženo nasmehnil, elegantno priklonil in stekel ven — in minila je prireditev, ki je več obetala kot nudila. A. Triler S seje radovljiške občinske skupščine Razprava o proračunu Medtem ko razprave o možnostih razvoja gospodarstva in družbenih služb v letu 1967 v radovljiški občini na zadnji seji občinske skupščine (28. februarja) skoraj ni bilo, pa je bila precej živahna razprava o proračunu. Sprejeti odlok predvideva, da bodo skupni dohodki letos znašali 17,323.000 N din, ti pa so razporejeni v odstotku od vseh dohodkov v višini 168.000 N din, v določenem znesku v višini 16,962.230 N din, nerazporejena tekoča rezerva pa znaša 192.770 N din. dosegljivi v vsakem času. Proračunski izdatki nadalje določajo za zdravstveno varstvo 464.000 N din; pri tej postavki so bile pripombe zaradi nizkih sredstev za preventivno službo (70.000 N din) vendar so drugi odborniki dokazali, da druge občine Berta Ambrož pred domačim občinstvom Proračun izdatkov določa za občinski šolski sklad kot prvo postavko 6,400.000 N din. V tej postavki sta zajeti tudi delavska univerza in občinska knjižnica. Delavska univerza potrebuje letos za osnovno dejavnost enaka sredstva kot lani, vendar so se ji dohodki iz proračuna povečali na račun ureditve skupne dvorane in prostorov v graščini, ki pa bo služila tako delavski univerzi kot glasbeni šoli in drugim kulturno prosvetnim institucijam za prirejanje koncertov, razstav in povečane klubske dejavnosti. Knjižnici pa se dotacija letos povečuje, ker je v preteklem letu dobila ta ustanova manjša sredstva kot bi bila sicer objektivno potrebna. Knjižnica predvideva letos povečanje knjižnega fonda zlasti za mladinske oddelke, urediti mora zunanje izpostave in potujočo knjižnico ter vsaj delno izboljšati nagrajevanje knjižničarjev. Iz plana proračunskih izdatkov sklada za šolstvo so letos izpadle vse investicije, ker bodo denar za te namene združevali na posebnem skladu. Na seji smo slišali nekaj ugovorov, za sofinanciranje Alpskega letalskega centra iz sredstev sklada za šolstvo, vendar je pojasnilo predsednika, da ta center sofinancirajo vse gorenjske občine in da je tovrstno izobraževanje nedvomno potrebno, ni pa toliko pomembno, iz katerega naslova se sredstva dajejo, zadovoljilo odbornike. Za kulturno prosvetno dejavnost bo sredstev letos 47,750.000 S dim. V tej postavki je zajeta tudi predvojaška vzgoja, ki pa se ji sredstva za polovico zmanjšajo, ker se predvideva sprememba izvedbe programa za taborjenje. Novi postavki sta turistična propaganda (11 milijonov S din) in za službo varstva arhivskega gradiva 1 milijon S din. Prvotno je bilo predlagano za Triglavski park le milijon S din, vendar so to vsoto na seji povečali za milijon S din, ker so odborniki menili, da je to potrebno. Če hočemo imeti park, ga je treba vzdrževati, urejati itd. Milijon dinarjev so »vzeli« pri postavki negospodarske investicije, in sicer civilni zaščiti, ki je za približno ta denar nameravala kupiti minifon. Odborniki pa so menili, da je mi-nifonov v občini že dovolj in da jih je le treba imeti vse ha enem mestu (na postaji milice), kjer bodo vsakomur, ki jih bo potreboval, dajejo poprečno na prebivalca v te namene še manj in da več tudi relano ni mogoče dati. Za komunalno dejavnost je predvidenih 965 tisoč N din, za delo državnih organov 3,158.230 N din, za delo krajevnih skupnosti 1,390.000 N din, za dejavnost družbeno političnih organizacij in društev 615.000 N din, za negospodarske investicije 2,586.500 N din itd. Precej kritike na seji je bilo na račun razdeljevanja sredstev krajevnim skupnostim po neenakih merilih. —at V radovljiški občini za mednarodno turistično leto 10 milijonov za propagando V radovljiški občini so vsa glavna središča turizma na Gorenjskem, zato je tudi povsem razumljivo, da so (ali bi vsaj morale biti) priprave na letošnjo turistično sezono intenzivne, posebno še zato, ker je letos mednarodno turistično leto. V ta namen je radovljiška občina pozvala vse gostinske, trgovske in turistične organizacije, da ji predložijo programe dela za letošnjo turistično sezono. Programi zdaj na občino že prihajajo, pozneje pa bodo imeli z vsemi skupno posvetovanje. Na njem bo treba ugotoviti, kaj v programih dela še ni zajeto, kaj bi še morali vnesti vanje oz. kaj bo v tem letu še treba narediti, dalje bo programe treba vskladiti hd. Predvsem pa je pomembno, da bodo zadolžitve v programih tudi realizirali. Iz razgovora s tajnikom radovljiške občinske skupščine Ljubom Megličcm povzemamo, da dosedanje priprave in razgovori kažejo na preslabo angažiranost vseh, ki so poklicani in odgovorni za tako ali drugačno (dobro ali slabo) turistično sezono. Govori se precej, premalo pa je konkretnih in resnih priprav. To še posebno velja za Bled. Ce bomo hoteli biti dobro pripravljeni na večje število turistov, ki bodo letos gotovo prišli k nam, bodo morale biti priprave vse bolj temeljite in resne, predvsem pa z njimi ne bo mogoče več dolgo odlašati. Radovljiška občina bo letos iz proračunskih sredstev izdvojila 10 milijonov S din za regionalno turistično propagando. To bo nedvomno zelo potrebno. O tem so ljudje precej govorili na zadnjih zborih volivcev in povsod so bili za to. Letošnja turistična sezona bo nedvomno — vsaj v Radovljici — boljša kot je bila lanska, saj je moderno preurejen Grajski dvor že od jeseni odprt. Pogrešajo pa v Radovljici kopališče. Pravijo, da se je turizem v Radovljici začel prav zaradi kopališča in zato, ker je to miren kraj. Ce kopališča ne bodo uredili, bo to v Radovljici kljub bližini Sobca vplivalo na turistični promet. A. Triler V jeseniški občini 250 milijonov za obrambo proti poplavam Zolčne so bile razprave na zborih volivcev in konferencah krajevnih organizacij SZDL o vzrokih, da je pobesnela voda ob lanskih jesenskih poplavah naredila tolikšno škodo v Gornjesavski dolini. Zato so se na Jesenicah domenili, da bodo zbrali čimveč sredstev za zgraditev objektov, ki bodo zanesljiveje branili narasle vode v prihodnje. Tako bodo za letos namenili iz prispevka za urejanje zemljišč iz občinskega proračuna, komu- nalnega prispevka in iz drugih virov denar za urejevalna dela okoli Nadiže, Hladnika, Belce, Dobrčnika na Hrušici, pregrad na potoku Bela in potrebno zavarovanje ob Savi Podmežakljo. Za ta dela občinska skupščina predvideva, da bo zbranih okoli 90 milijonov dinarjev. Razen tega pa ima železarna v načrtu ureditev in zavarovanje njenih objektov, za kar predvideva 160 milijonov starih dinarjev. -bb BOBOTA — 4. marca 1967 ODGOVORI BRALCEM GLAS * 5. STRAN Ker naši bralci verjetno še niso podrobneje seznanjeni z novimi zavarovalnimi premijami in pogoji za kasko zavarovanje osebnih avtomobilov smo za današnjo rubriko pripravili pet vprašanj direktorju Zavarovalnice v Kranju Ivanu Hrovattnu. KASKO ZAVAROVANJE 2E NEKAJ LET DEFICITNO VPRAŠANJE: Kasko zavarovanje osebnih avtomobilov je bilo v Jugoslaviji nekaj let nazaj precej pasivno in deficitno. Kakšno izgubo je pri tem imela vaša zavarovalnica? ODGOVOR: Razlogov za izgubo v kasko zavarovanju osebnih avtomobilov je več. Osnovni razlog pa je vsekakor zavarovalna premija, ki ni ustrezala vrednosti vozila in ne storitvam. Cene vozil in storitev so se zviševale iz leta v leto, zavarovalna premija pa je v glavnem ostala ista. Zavarovalne premije so v zahodnih državah približno 15 do 20% od vrednosti vozil, pri nas pa so se približevale 1 do 3%. Z ozirom na to, da smo presegli evropsko povprečje po številu nesreč je jasno, da je postalo naše kasko zavarovanje pasivno. Pri naši zavarovalnici je ibllo samo v letu 1966 pri osebnih avtomobilih izgube za 2-213.873,00 novih dinarjev, kar je daJeč nad dovo-ajcno mejo v razmerju premi ja-škoda-odškodnina. NOVA OSNOVA ZA IZRAČUN PREMIJE VPRAŠANJE: Novi pravilnik za kasko zavarovanje psebnih avtomobilov opušča dosedanjo osnovo za izračun premije — konjske sile in prehaja na povsem novo osnovo — prostornino valjev v kubikih. Ali menite, da je to merilo najustreznejše, ali nameravate kasneje preiti na kasko premije določene za vsak tip vozila? ODGOVOR: Vsa vozila se delijo v tri glavne kategorije: malolitražna vozila, srednja in velika osebna vozila. Glede na to, da moč avtomobila ni osnova za ceno avtomobila ugotavljamo, da je realneje, če se premije prilagodijo vsaj prostornini valjev taiko imenovani kuba-turi avtomobilov. Na primer VVV 1300 m-i KM 42 vrednost 28.O0O.G0 nowh dinarjev, fiat 1300 m» KM 65 vrednost 26.000,00 dinarjev. Ugotavliamo namreč, da je razmer;e med prostornino valjev in cenam; realnejše, Ikot pa razmerje KM in cen, čeprav tudi to ni idealno. Lahko bi izvedli tudi določevanje premij po tipih vo- zil, vendar to zaenkrat ni mogoče, ker bi morali prej zbrati dokumentacijo vseh tipov vozil, ki pa jih je v Jugoslaviji že zelo veliko. Zato smo pristopili k realizaciji sistema določevanja promij po prostornini valja avtomobilov. KAKŠEN JE PROCENT REŽIJSKEGA DELA PREMIJE? VPRAŠANJE: Premija, ki jo plača zavarovanec je sestavljena iz dveh delov: tehničnega dela premije, ki je namenjen za plačila nastalih škod, in režijskega dela premije, ki je za kritje režijskih stroškov zavarovalnice. Režijski del je bil doslej največ 37,5 % tehnične premije. Skupščine zavarovalne skupnosti, ki je sprejela nove cenike za kasko zavarovanje pa je znižala režijski del premije na največ 25 odstotkov tehničnega dela premije. Za kakšen procent režijskega dela premije se je odločila vaša zavarovalnica? ODGOVOR: Organi upravljanja naše zavarovalnice so sprejeli stopnjo 22 % režijskega dodatka za kasko zavarovanje in na tej osnovi se sklepajo zavarovanja za letos. KOLIKŠNA JE VIŠINA SAMOUDELEžBE ZAVAROVANCA? VPRAŠANJE: Pomembna novost pri kasko zavarovanju je višina franšize oz. sa-moudeležbe zavarovanca. Ali nam lahko pojasnite višino franšize v posameznih primerih? ODGOVOR: Dosedanja soudeležba zavarovanca pri plačilu škode je bila 10.000 starih dinarjev. Po novih zavarovalnih pogojih je soudeležba zavarovanca (franšiza) enaka višini tehnične premije, ki jo zavarovanec plača za svoje vozilo. Ta je, na primer, za fiat 750 36.000 starih dinarjev, za fiat 1300 pa 63.000 starih dinarjev. Ce ima zavarovanec v istem letu drugo »ka?iko škodo« se njegova soudeležba pri kritju škode podvoji, pri tretji pa početveri. Četrto »kasko škodo« mora zavarovanec v celoti plačati sam. Torej je zavarovanje za tiste voznike, ki imajo pogostne škode, dražje, kot za tiste, ki imajo manj škod. Seveda pa to velja za škodo, ki jo je povzročil sam, in ne za škodo, katere povzročitelj je drug voznik. Torej bo ta ukrep pr'uslli.1 lastnike osebnih avtomobilov, da bodo uveljavljali zahtevke po odškodnini od povzročitelja škode, ki mora biti po za>konitih' predpisih zavarovan za civilno odgovornost. KDAJ IZGUBI ZAVAROVANEC PRAVICO DO IZPLAČILA ZAVAROVALNINE? VPRAŠANJE: V novih zavarovalnih pogojih je tudi natančneje pojasnjeno kdaj zavarovanec izgubi pravico do odškodnine. Ali nam lahko navedete te pogoje? ODGOVOR: Pravico do izplačila odškodnine izgubi voznik, pri katerem so ugotovili v krvi več kot 0,5 promila reduktivnih snovi (alkohola). Prav tako izgubi pravico do odškodnine tisti voznik, ki je škodo zakrivil zaradi »grobe malomarnosti«. Tako izgubi pravico do odškodnine zavarovanec, ki je prehiteval v megli, v koloni in na nepreglednem ovinku, vselej pa takrat, kadar je voznik pri vožnji »izrazito tvegal«. Te spremembe so bile nujno potrebne, ker so bili nekateri vozniki na cesti divji in neobzirni do drugih voznikov. Priredila: Sonja šolar Na rob užaljenosti Pred seboj imam članek A. Trilerja Na rob Snovanj. Članek izraža užaljenost Andreja Trilerja. Kajti, čemu bi se sicer trudil dokazovati, kako je užaljen nekdo drugi. In v tem opravilu je zelo prizadeven. Toliko prizadeven, da celo za podelitev Prešernovih nagrad v Kranju najde komaj en stavek in še ta je v oklepaju. Namreč za njega je najnujnejše in neogibno opravilo ugotavljati, kako in iz kakšnih razlogov lahko nekdo nastopi s prepotentno polucijo užaljenega, jeznega mladega in tako naprej človc >:a. Opravka imamo seveda s Snovanji, pri katerih je Triler eden od urednikov. Vsa stvar je vsekakor zelo popularna. Saj smo nekajkrat brali na vseh koncih, kako sc v Kranju trese gora, da sc je končno izlegla miš. Potrebno je bilo celo poklicati iz Ljubljane novinarja Dela, da je potem objavil veliki zapisek o velikih kranjskih zadevah. V vsem tem ni seveda nobenega pretiravanja. Zdi se mi primerno, da bi novinar pisal o javnih stvareh, tako kakor se je tega lotil pesnik, ne pa, da se ukvarja z individualno psihologijo in s kritiko poezije, za katero sam priznava, da je ne razume, s čimer je zakrivil, da smo z občega (Snovanja) prešli na posamezno (na njega samega). Brez dvoma pa se užaljenih ne bo zmanjkalo, saj je postavitev človeka zunaj družbe, v kolikor sam na to ne pristane, nasilje, ki po eni strani ustvarja zaprti krog elitnega kulta, po drugi strani pa klikarstvo v tej mili, kranjski kulturi. Seveda, takšno ravnanje ni izum nekega posameznika, pač pa se na tem posamezniku kaže kot primer splošne prakse tistih, ki vendarle gledajo na kranjsko kulturo kot na celoto, saj jim takšno gledanje j omogoča slepo razpolaganje z njo kot s svojo posestjo. Kultura kot celota in poznavanje splošne kranjske kullur-. ne situacije pa sta poglavitna refrena ekskluzivne kranjsko kulturniške mentalitete. Resnici na ljubo je treba povedati, da kritika Snovanj še ni kritika Glasa in je prizadetost s te strani odvečna. Namreč, znano mi je, da se je uredništvo Glasa že skoraj pred enim letom odločilo za izdajo takšne priloge, o čemer je bil Klub kulturnih delavcev v Kranju obveščen; odboru Kluba pa se ni zdelo vredno, da bi obvestil svoje zainteresirane člane, da bi na to pobudo nekaj ukrenili, ali vsaj dali kakšen odgovor. Da so potem to reč mečkali sami odborniki kluba, sveto prepričani v to, da so edino oni zmožni nekaj storiti, je po rezultatu njihovega dela razvidno. Prav tako je možno iz same sestave uredniškega odbora Snovanj zaključiti, da s strani posameznikov, ki so zunaj »družbe« ali »družbice«, ne more biti nobene želje niti skromne niti pretirane po sodelovanju. Nasprotno! Franci Zagoričnik Pripis uredništva: Menimo, da tako I. Gcister kot F. Zagoričnik trkata na odprta vrata. Nasilje v obliki postavitve človeka zunaj »družbe« ali »đružbice« (drugi izraz se nam zdi primernejši in včasih celo pravilsn) ni vedno nehoteno, »zaprti krog elitnega kluba« in »klikarstvo« pa sta kot posledici takega nasilja (ali morda včasih celo tudi kot vzroka zanj) kategoriji, ki jih v »tej milL kranjski kulturi« tudi kulturniki sami toleriramo, če ne celo hočemo in hote ustvarjamo. Res takšno ravnanje »ni izum posameznika«, ko* pravi Zagoričnik, ampak se »na tem posamezniku kaže kot primer splošne prakse tistih, ki vendarle gledajo na kranjsko kulturo kot na celoto, saj jim takšno g 1 e-danje omogoča slepo razpolaganje z njo kot s svojo posestjo«. Toda: ali ne izražata Geistrov zapis v Tribuni in zgornji Zagoričnikov članek enake tendence po ekskluzivnosti neke skupine že samo s svojimi trditvami o ekskluzivnosti nekoga drugega (konkretno: Kluba kulturnih delavcev)? Uredništva Glasa je zato prepričano, da oba stojita pred odprtimi vrati (če seveda a priori ne zavračata možnosti za kakršnokoli sodelovanje), posebno še, ker iz neuradnih stikov vemo za pripravljenost za pogovore o teh problemih pri Klubu. Dajemo pobudo za tak pogovor, s tem zapisom pa za zdaj polemiko v Glasu zaključujemo. Uredništvo Komisija za delovna razmerja pri GORENJSKI KREDITNI BANKI KRANJ razpisuje prosto delovno mesto strojnega knjigovodje — pri osrednji enoti v Kranju Pogoji: nižja Aš šola in 1 lcfo prakse Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in zadnjim šolskim spričevalom naj kandidati pošljejo do vštetega 17 marca 1967 na naslov: Gorenjska kreditna banka Kranj, komisija za delovna razmerja. 7373 3LAS * 6. STRAN KULTURA IN PROSVETA SOBOTA — 4. marca 1967 Občni zbori kulturnih organizacij Novi poskusi za popestritev dela Pred nedavnim so bile letne konference kulturnih organizacij v Gorjah in Lescah ter Podnartu. S tem so v radovljiški občini večinoma vse Svobode in prosvetne družine zaključile letne konference, na katerih so razpravljali o kulturni problematiki in sprejeli svoje delovne načrte. V Gorjah je v preteklosti najbolj uspela folklorna sekcija. Priredila je vrsto nastopov na raznih proslavah in srečanjih, precejšen pa je tudi delež te skupine pri turističnih prireditvah. Pri tej sekciji Svobode so letos začeli vaditi deset novih parov mladih plesalcev. Tako bo imela folklora Gorje dve usposobljeni plesni skupini. Tudi godba Gorje je med najbolj aktivnimi v občini. Za letos se pripravlja na večjo glasbeno srečanje, ki bo junija v Gorjah. Redno in dobro je poslovala tudi knjižničarska sekcija. Težave imajo le v tem, ker dosedanji prostori za knjižnico v domu Svobode v Spodnjih Gorjah niso več primerni. Zato so na pobudo osnovne šole Gorje uredili prostore za knjižnico v učilnici stare šole. Tamkaj naj bi bila tudi čitalnica. Dramska sekcija je uprizorila eno delo, posebno delovna pa je bila mladinska sekcija, ki je uprizorila Go-lijevega Jurčka, sedaj pa pripravljajo Kislingerjev Izlet. — Na zadnji delovni konferenci so enoglasno izvolili novega predsednika Svobode Gorje Antona Ambrožiča-Boža. Svoboda v Lescah ima nekoliko težje pogoje za delo dramske skupine, ker so dosedanjo dvorano preuredili v telovadnico. Zelo uspešno pa je delo knjižničarske in glasbene sekcije. Knjižnico so lani preselili v sodobno urejene prostore v novem družbenem domu v Lescah. Tako imajo v Lescah njbolje urejeno knjižnico v občini z zelo bogato izbiro. V klubskih prostorih je bilo tudi nekaj prireditev in kulturnih večerov. Prostori so za takšna srečanja zelo primerni, toda so še premalo izkoriščeni. V Lescah se prizadevajo, da bi poživili kulturno življenje tudi v času turistične sezone. Zato so se pri Svobodi odločili, da bodo ustanovili folklorno sekcijo. Priprave so že v teku in bodo poleti verjetno že nastopili pri Sobcu in drugod. — Za predsednika Svobode Lesce so pred nedavnim na občnem zboru izvolili dolgoletnega svobodaša in kulturnika tovariša Ru-tarja. J. B. Razprava v škofjeloški občini Denar za OD prosvetnih delavcev Predlagana je nova razdelitev denarja znotraj vsote za šolstvo Via Mala na Jesenicah V četrtek zvečer je amatersko gledališče Tone Cu-far na Jesenicah uprizorilo četrto premiero letošnje sezone, in sicer dramatizacijo slovitega romana Johna Knit-tla: VIA MALA. Dosedanjim premieram Prežih - Mikelno-vih Samorastnikov, Novača-novega Hermana Celjskega, Ocvirkovega Petra Klepca in ponovitvi uprizoritve Držič -Ruplovega Botra Andraža se zdaj pridružuje še drama Via mala. Znana zgodba o pretresljivi usodi družine Lauretzevih iz popularnega romana je bila za oder prirejena že pred vojno, takoj po izrednem uspehu romana v vsej Evropi. Tudi pri nas smo jo lahko videli na številnih odrih, zdaj pa se bo predstavila tudi jeseniški publiki. Dramo je režijsko in scensko pripravil Srečko Tič, V nekaj stavkih KRANJ: glasbeno baletni večer — Kranjska glasbena šola bo v počastitev dneva žena priredila v ponedeljek, 6. marca ob 19. uri v koncertni dvorani delavskega doma glasbeno baletni večer. Glasbeni program, ki obsega dela iz svetovne glasbene literature, bodo predstavili mladi glasbeniki; iz klavirskega oddelka se nam bodo predstavili: Dušan Bavdek, Jasna Bavdek, Irena Bukovnik, Dušica Bunc, Breda Dolžan, Jana Gogala, Davorin Klobučar, Majda Koželj, Silvo Novak, Darja Skuber, Lučka Železnik. Nastopili bodo še: violinčelistka Natalija Tobias, Klarinetist Vinko šorli in baritonist Miha Plaj-bes. Godalni orkester bo tokrat izvajal dr. Benjamina Ipavca Andante con variacioni in Finale — Allegro iz Serenade za godala. Gojenke baletne šole pa bodo izvajale Hačaturjanov ples s sabljami, valček J. Straussa in ples snežink. Za pester glasbeno baletni večer so vstopnice v predprodaji v pisarni glasbene šole. — V sredo, 22. marca pa bo glasbena šola priredila koncertni večer, katerega spored bodo izvajali učenci oddelka za ljudske instrumente. Razen solistov haromnikar-jev in kitaristov bosta nastopila tudi dva harmonikarska orkestra. KRANJ: nova razstava v Mestni hiši v Kranju — Danes, 4. marca ob 17. uri bodo v galerji Mestne hiše v Kranju odprli zanimivo razstavo o partizanskem tisku, tehnikah in tiskarnah na Gorenjskem. Razstavo je pripravil oddelek za NOB Gorenjskega muzeja v Kranju. ZALOG: uprizorili so Desetega brata — Dramska sekcija prosvetnega društva iz Komende je minulo nedeljo uprizorila v Zalogu pri Cerkljah znano dramatizacijo Jurčičevega romana Deseti brat. Igra je lepo uspela. Zanimanje za to predstavo je bilo veliko, saj je bita dvorana nabito polna, nekateri pa so morali celo stati. SKOPJA LOKA: spet gledališka dejavnost — Po premoru v Loki spet oživili gledališko dejavnost. Na odru Loškega gledališča bodo nocoj, 4. marca amaterji uprizorili komedijo Pavla Šureka Pesem s ceste v režiji Poldke štigličeve. Premiera bo ob 20. uri. scenska realizacija je delo Jožeta Bediča, v glavnih vlogah pa nastopajo Vida Vid-marjeva, Slavko Polanc, Vera Smukavčeva in Franci Pogačnik. V ostalih vlogah pa sodelujejo še Stanka Gerša-kova, Vera Staretova, Janko Markelj, Rudi Mandič in Tilka Čimžarjeva. Dramatizacija romana Via mala bo po dosedanjih množičnih in zgodovinskih uprizoritvah prav gotovo prijetna osvežitev in poživitev gledališkega programa na Jesenicah. — nj Na Zlatem polju so mladinci ustanovili pevski zbor Mladi kranjski pevci Preteklo leto so mladinci z Zlatega polja v Kranju ustanovili manjši pevski zbor. V zboru sodeluje 12 mladih ljudi. Poprečno so stari 17 let in so povečini dijaki, nekaj je med njimi tudi delavcev. Zborček vodi prof. Edo Ošabnik. Pojejo predvsem narodne pa tudi umetne pesmi. Doslej so naštudirali že celovečerni program. Nastopili so v oddaji Pokaži, kaj znaš, doma, v Kranju za sedaj še niso nastopili — vsaj javno ne. Na Zlatem polju in v domu JLA so pa že nastopili ob raznih proslavah. Pred 14 dnevi so gostovali na Primskovem. Obiskali so Trnovo in tod priredili prvi javni celovečerni koncert. Ljudje so jih lepo sprejeli in nagradili za njihov trud. Povabili so jih znova na gostovanje v njihov kraj. V kratkem nameravajo mladi kranjski pevci stopiti tudi na domače koncertne deske — prirediti nameravajo samostojen, celovečerni koncert v Kranju. — ik V Škof j i Loki želijo pri letošnji delitvi proračunskega denarja predvsem izboljšati nezavidljivi finančni položaj svojega šolstva. Zanj so predvideli za dobro petino več denarja kot lani, s čimer bi se njegov delež v proračunu povečal že na 50,5 odst. Vendar sta upravni odbor sklada za šolstvo in svet za šolstvo ugotovila, da tudi tolikšno povečanje ne zadostuje za to, da bi osebne dohodke prosvetnih delavcev približali ravni prejemkov ustreznih strokovnjakov v drugih družbenih službah in v gospodarstvu. Za to, da bi učitelji, predmetni učitelji in profesorji za redno delo lahko prejeli mesečno poprečno od 870 do 1160 N dinarjev, po predlagani delitvi primanjkuje 310 tisoč N dinarjev. Omenjena organa škofjeloške občinske skupščine sta zato predložila več ukrepov, s katerimi bi manjkajočo vsoto pridobili znotraj sredstev, ki so odmerjena za šolstvo. Tako naj bi 90.000 N dinar- jev šole prihranile pri svojih materialnih izdatkih. Občina naj bi v prihodnje ne prispe-vaila več k stroškom za šolsko malico, ampak bi starši sami plačali po 70 S dinarjev za obrok. Dotacija glasbena, šoli naj bi se zmanjšala na polovico, tako da bi šolnina postopoma dosegla vsoto 5009 S dinarjev. Pri škofjeloški gimnaziji naj bi namesto dveh slabše obiskanih oddelkov postopoma vpeljali le enega, ukinili pa naj bi nekaj slabo obiskanih osnovnih šol. Taiko je predlagano, da bi opustili šole v Bukovščici, Gaberku, Trebi j i in Retečah, v šoli na Lenartu pa naj bi presojali drugam le učence višjih razredov. Skupščina občine Škofja Loka je s temi predlogi soglašala, v teh dneh pa o njih razpravljajo tudi volivci. Ker imajo ti na predlagano delitev proračunskega dohodka zelo veliko prigovorov, je skupščina imenovala posebno odborniško komisijo, ki bo sodelovala pri ponovni razdelitvi denarja. Ob mednarodnem turističnem letu Gorenjski muzej in turizem V poletnih mesecih v preteklem letu Je bil za javnost in turistične obiskovalce v Kranju odprt Gorenjski muzej. V restav-rirani Mestni hiši na Titovem trgu prikazuje bogato izbrano zgodovinsko gradivo s področja Gorenjske. v kateri je muzej, prve polovice 16. Stavba, izvira iz stoletja. Zanimiva je po slogu zidave in arhitekturnih prvinah. Združujeta se dva slog?, gotski in renesančni. Prostore nevsiljivo dopolnjujejo muzejski predmeti iz narodopisne, arheološke, kul-turno-zgodovinske zbirke in Dolinarjeva galerija s sodobno plastiko. Korak v kulturno preteklost, v njena dogajanja in snovanja je prijetno dopolnilo h gorenjskim prirodnim lepotam in značilnostim, ki jih doživlja popotni turist na Gorenjskem. Samo mesto Kranj" je po svojem zgodovinskem poreklu staro in njegovi začetki segajo v ilirsko obdobje (500 let pred našim štetjem), ko se je na naravno zavarovanem pomolu med sotočjem Save in Kokre razvila naselbina in nastajalo grobišče iz tega ča-. sa. Sledovi nenehnega življenja skozi vsa kulturna obdobja od najstarejše kamene dobe do današnjih dni so vredni ogleda. V starem delu mesta so vidni deli dobro ohranjenega mestnega obzidja in obrambnih stolpov, ko se je mesto utrjevalo proti turškim vpadom v 16. stoletju. Zanimiva je bogata meščanska arhitektura s pozao- gotsko cerkvijo, okoli katere je bilo odkrito in izkopano veliko in pomembno staro-slovansko grobišče iz 10. stoletja našega štetja. Gradivo hrani muzej. Posebnost je Prešernov spominski muzej, v katerem so zbrani predmeti, ki se vežejo na življenje našega slovenskega pesnika. Tudi nekdanja in današnja likovna dejavnost je predstavljena z občasnimi razstavami v prostorih obeh muzejev. Kratek sprehod skozi duhovne, estetske in materialne vrednote v razstavnih prostorih in po srednjeveškem mestu zapuste v človeku prijeten vtis spoznanja naše bogate kulturne dediščine Čeprav je osnovna muzejska dejavnost prosvetno delo, se je vključila tudi funkcionalno v turizem. V Mestni hiši je muzej uredil in opremil tipično meščansko kuhinjo iz 17. stoletja, kjer si bodo organizirane in najav Ijene turistične skupine lahko postregle s pristno gorenjsko malico ob odprtem ognjišču. Bližnji hotel Evropa pa s svojimi kuhinjskimi dobrinami postreže tudi v prostorih; to je v renesančni ali gotski stebriščni dvorani* SOBOTA — 4. marca 1967 <__-,- Srečanje internirancev v Kranju Res prisrčno je bilo srečanje nekdanjih internirancev iz koncentracijskega taborišča Flossenbiirg, ki so se po dolgih letih sestali v soboto, 22. februarja, v Kranju. Prišlo je okoli 30 nekdanjih zapornikov z vseh strani Slovenije, celo iz Maribora, pa tudi nekateri svojci umrlih v tem taborišču, v upanju, da bodo tu zvedeli kaj več o usodi svojih ljudi. Skupaj so v tovariškemin prijateljskem razgovoru preživeli nekaj prijetnih ur. V pogovoru so se spomnili aprila leta 1945, ko so bili evakuirani iz taborišča pred prihodom Amerikancev in ko so jih v skupinah po 4000 do 5000 močno zastražene gonili neznano kam, oslabele pa med potjo pobijali. Po nekih podatkih je bilo tedaj pobitih okoli 9000 ljudi. Eden od navzočih je prebral tudi prepis povelja nemškega visokega funkcionarja, da naj se taborišče Flossenbiirg evakuira, vendar ne sme noben zapornik priti v roke zaveznikov. Torej jc treba pred tem vse pobiti. Nekdanji interniranci so sc veliko pogovarjali tudi o obisku koncentracijskega tabo- kjer se lahko gost dalj časa in sproščeno zadržuje v starem okolju. Muzejski delavci si prizadevajo izpopolniti tudi izbor reprodukcij v obliki razglednic in diapozitivov, ki naj vodjo turista do spomenikov, ki jih želi videti, spoznati ali doživljati. Tudi s turistično pregledno karto kulturnih spomenikov in ustreznimi prospekti želi muzej v bodoče opozoriti na številne spomenike na celotnem območju Gorenjske. Raj omenim samo nekatere, ki zaslužijo pozornost: kvalitetni spomeniki ljudske revolucije, gotske srednjeveške freske v vaških cerkvah, gradovi ali razvaline gradov, meščanska arhitektura, tipična gorenjska naselja, gradišča in grobišča iz starejših časov, tabori proti Turkom, rojstne hiše in spominske plošče slovenskih zaslužnih mož in končno muzeji ter posamezne lokalne zbirke, ki jih je na Gorenjskem skupno 19. Dejavnost muzeja v letošnjem letu bo dokaj zanimiva in pestra. Poleg stalne zbirke in Dolinarjeve galerije (odprta vsak dan) so predvidene tudi občasne razstave, saj bodo obiskovalce seznanjale z bogatim zgodovinskim gradivom, ki ga hrani muzej in ostala Gorenjska. Naj na- rišča Flossenbiirg, kjer je sedaj sicer neko lesno podjetje, vendar je spominski prostor lepo urejen. Obisk bo pripravilo podjetje SAP iz Ljubljane. Ustavili bi se še v Pragi, kjer bi se srečali s Cehi, s katerimi so preživeli težka leta v tem taborišču. Ob koncu razgovora so vsi udeleženci sklenili, da se bodo srečali vsako leto, saj jih vežejo topli spomini na prekaljeno tovarištvo v letih najtežje borbe za življenje. - srš V Mojstrani Ustanovljen novi foto-klub Na pobudo občinskega odbora ljudske tehnike Jesenice in požrtvovalnosti Toma Surjana, učitelja osnovne šo. le v Mojstrani, so te dni v Mojstrani ustanovili foto-klub. V klubu dela 40 mladincev, starejših od 15 let. Prostor za delo so dobili v stavbi krajevnega urada, ki s0 ga sami uredili s prostovoljnim delom. V sobi namreč ni bila dokončana vodovodna in električna napeljava, zato je bilo dovolj dela. Preteklo soboto so sklicali občni zbor in izvolili upravni odbor. Foto-klub je že dlje obstajal na Dovjem, kjer pa je zaradi slabih delovnih rana« že dve leti počival. Zato so inventar kluba z Dovjega prenesli v Mojstrano. Občinski odbor LT Jesenice je že za- gotovil finančna sredstva za začetek delovanja kluba. J. V. Za dan žena Društvo upokojencev na Jesenicah namerava za dan žena pogostiti svoje članice in izvesti krajši kulturni spored. Prireditev bo v domu društva upokojencev. Za skromno pogostitev nimajo denarja, zato so se obrnili s prošnjo na razne organizacije. Občinski odbor SZDL na Jesenicah jim je obljubil 20.0OT S din, ker zaradi skromnih sredstev ne more k prireditvi več prispevati. Upokojenci bodo tudi za ta znesek hvaležni. J. Vidic Denacionalizacija nacionaliziranega objekta Bodo hotel Vitranc v Podkorenu vrnili lastniku? Franc Gregori, kmet iz Podkorena, je lani napisal in poslal prošnjo na Generalni sekretariat predsednika republike za denacionalizacijo nacionaliziranega hotela. Pri tem je omenil, da je hotel grailil z lastnimi sredstvi, s sredstvi žene, ki jih je prinesla kot doto k hiši in s krediti, katere še danes odplačuje. Hotel je po nacionalizaciji menjal vrsto lastnikov, vendar nihče od njih ni ničesar v objekt Investiral, zato hotel propada. Gostišče je ves čas poslovalo na meji rentabilnosti, večkrat pa je zaključilo poslovno leto z izgubo. V lelu 1963 je izguba znašala okrog milijon, naslednje leto pa milijon in pol S-dinarjev. Zakonito možnost za vrnitev hotela Vitranc daje zakon o splošnem upravnem postopku (čl. 204), ker so druge možnosti izključene glede na že davno pretočene roke (obnova postopka, zahteva za varstvo zakonitosti in podobno). Za ugotovitev dejanskega stanja uporabe objekta je bila imenovana posebna komisija, ki so jo sestavljali 3 odborniki ter 3 člani komisije za prošnje in pritožbe skupščine občine Jesenice. Komisija je ugotovila, da je Vitranc edini gostinski objekt v Podkorenu in da ga ne štejem samo nekaj pomembnejših razstav: Gradovi na Gorenjskem, narodopisna razstava Slike na steklo na Gorenjskem, dalje Ljudska arhitektura 16. stol. na Gorenjskem, Ljudsko oljno slikarstvo v zbirkah Gorenjskega muzeja, Krajinsko slikarstvo v zbirkah Gorenjskega muzeja. Renesančna in gotska plastika iz zbirk Gorenjskega muzeja, Umetnost v partizan- skih tehnikah na Gorenjskem ali razstava Stane Žagar, prikaz njegovega življenja in dela itd. Zanimiva bo tudi razstava »Kulturni spomeniki Gorenjske« v barvni fotografiji, na kateri bo prikazan izbor najlepših in najbolj značilnih kulturnozgodovinskih spomenikov. S to razstavo namerava Gorenjski muzej posredovati kulturno dediščino Gorenjske tudi v prijateljska mesta La Ciotat, Beljak in Oldham. Muzejski delavci si žele tesnejšega sodelovanja s turističnimi društvi, uradi in agencijami z željo, da bi v svoje domače izletniške programe vključili obisk in ogled mesta Kranja, kar bo gotovo v zadovoljstvo tujim turistom, ki bodo v letošnjem letu obiskali in spoznavali Gorenjsko. Andrej Valič Značilna meščanska kuhinja v muzeju. — Foto: Ignaščenko moremo imenovati hotel, ker za to nima pogojev, je pa la gostilna a prenočišči. (Vitranc ima v 14 sobah 31 ležišč, točilnico s 30 sedeži in jedilnico s 40 sedeži). Komisija ja mnenja, da ni nobene škode, če preide objekt nazaj v privatno lastnino. Z dosedanjim poslovanjem gostišča pod družbenim upravljanjem se družba ne more pohvaliti.' Zato je komisija predlagala skupščini naj gostišče vrna lastniku. O denacionalizaciji gostišča Vitranc je razpravljala tuli krajevna skupnost Kranjska gora, ki je ugotovila naslednje: »Tovariš Gregori je hotel Vitranc začeti graditi leta 1937 na pogorišču z namenom, da si ustvari kombinirano gospodarstvo, t. j. kmetijstvo in turizem, ker od same zemlje ne bi mogel živeti. Ugotovili smo, da je gradil z lastnimi sredstvi, ki bi jih drugače vložil v svoje gospodarstvo, poleg tega pa je imol tudi kredit. Objekt je gradil do nacionalizacije in od njega še ni imel koristi. Omeniti moramo, da je bil tov. G*e-gori aktivist od 1942, po osvoboditvi pa stalni sodelavec skupščine občine in krajevnih organizacij.« O zadevi je razpravljal tudi svet za zadeve borcev, ki je ugotovil, da je bil Franc Gregori udeleženec NOB pred 9. 9. 1943. leta, po osvoboditvi pa aktivni družbenopolitični delavec. Čeprav mu je bil objekt nacionaliziran, imenovani ni opustil svoje druž-. bene aktivnosti. Z denacionalizacijo se na strinjajo samo samoupravni organi hotela Pošte, ki menijo, da bo gostišče sčasoma la postalo rentabilno. O tej zadevi je razpravljala tudi skupščina občine Jesenice na skupni seji obeh zborov v ponedeljek in enoglasno izrazila mnenje, da se hotel Vitranc vrne lastniku. Mnenje skupščine pa nI dokončna rešitev. Vsa dokumentacija o hotelu Vitranc bo poslana republiškemu sekretariatu za pravosodje in občo I upravo v Ljubljano v nadalj- \ nje odločanje. Jože Vidie GLAS * 8. STRAN Vodovodna vojna med Trebijo in Gorenjo vasjo Spor krajevnih skupnosti zaradi lastništva nad vodovodom — V stanovanjih bi lahko teklo tudi pivo — Zopet: prodano prostovoljno delo Biti vojni poročevalec je neprijetna zadeva. Sicer ne morem trditi, da sem se spuščal v podobno nevarnost, kot se je ameriški publicist dr. Bernard Fall, ki je izgubil življenje v Južnem Vietnamu, vendar je o vsaki vojni nerodno poročati. Morda sem celo malo na slabšem. Za Vietnam vsaj vemo, kdo ima prav, kdo napada in kdo se brani. Jaz tega nisem vedel in če sem odkrit, moram priznati, da še sedaj ne vem. Stvar sicer še ni končana, prišlo ni niti do pogajanj, Čeprav je govorjenja veliko. Vsak ima veliko povedati. Mogoče je mnenj celo več kot ljudi, kdo bi se znašel! Dejstvo je samo eno. Vojskujoči, nasprotni strani sta krajevni skupnosti v Trebi ji in Gorenji vasi. Borita se za vodo, z vodo, proti plačevanju tuje vode, proti vsem dodatkom v vodi ali krajše: čigav je vodovod, je sedaj vprašanje. PRODANO PROSTOVOLJNO DELO Pred dvema mesecema sem poročal, da so prebivalci krajevne skupnosti Trebija gradili in zgradili s prostovoljnim delom zadružni dom v Trebiji. Sedaj lahko poročam še o tem, da so s prostovoljnim delom zgradili tudi vodovod. Če sem takrat že poročal, da je kmetijska zadruga enostavno prodala njihovo prostovoljno delo pri zadružnem domu, moram — logično — še povedati, da je prodala tudi prostovoljno delo, ki so ga opravili pri ureditvi vodovoda. Voda še teče in bo (morda) še tekla po hišah, vendar — to je jabolko spora. NA TUJEM OZEMLJU Krajevna skupnost Gorenja vas je prišla na tuje ozemlje. Od zadruge v Trebi-je je odkupila vodovod. Seveda pri tem ni pomislila na to, da je prišla na tuje ozemlje. Začela je prekopavati tujo zemljo. Prekopavali so sicer z dobrim namenom, toda kdo ve, kaj imajo za bregom!? Prekopali so staro vodovodno napeljavo, jo povezali čez Pod gor o do Hotavelj, položili nove, večje cevi in — mislili, da je sedaj vse v rodu. Seveda noben osvajalec ne ve, kaj vse ga čaka na tujem ozemlju. Tako so 6e ošteli. Pripadniki Trebije niso podlegli... PIVOVARNA KOT ZAVEZNIK Ko je v Gorenji vasi gospodinja slovesno odprla pipo prenovljenega vodovoda, je zašumelo, nekajkrat počilo in iz pipe je pritekel med umazano vodo — pesek. Ker je bila žena moderna in ni verjela v vpliv atomskih poskusov, je ta nenavaden pojav prijavila. Posebna ekipa iz Gorenje vasi se je podala na teren ter preiskovala na novo položene cevi. Vzrok so našli, jasno, na — tujem ozemlju. Neznani »ilegalec« je položil v cev steklenico in nasul vanjo pesek. Čeprav je v začetku kazalo, da bo dobivala Trebija vojaško pomoč od pivovarne, le ni bilo tako hudo. Povezava s svetom teče namreč preko Gorenje vasi in najverjetneje so dobavo orožja tam preprečili. Tako so odstranili steklenico in pe^ak, ki so ga dosegli, iz cevi in tako po vodovodu le teče voda (zaupno lahko povem, da se mi je neki možak pridušal, da ne bi imel nič proti, če bi teklo pivo; imena pa le nisem izdal, kot sem obljubil, ali ne). NOV NAČIN VOJSKOVANJA To, da so Trebijci trdni v svojem prepričanju, sem vedel, vendar tudi Gorenja vas ni odnehala. Pomislite, hotela je zaračunavati vodarino »poraženi« strani (sicer nisem prepričan, da je Trebija že kar poražena). »Ne,« so dejali v Trebiji. »Vodarino pa že ne bomo plačevali.« Dve leti tako ljudje iz krajevne skupnosti Trebija že ne plačujejo vodarine. Naj le grozijo v Gorenji vasi, da jim bodo vodo zaprli! NEURADNI POGOVORI Od krogov, ki so blizu obeh vlad, sem izvedel, da je bilo narejenih že več poskusov, da bi se prizadeti strani se.šli na mirovnih pogovorih. Pri pogovorih imata obe strani res pravo smolo. Prebivalcem Trebije in Gorenje vasi, lahko bi skoraj rekli sosedom, se ne posreči, da bi se sešli. Subjektivne in objektivne težave in — pogovorov ni. Iz krogov, ki so blizu vlade v Gorenji vasi, sem uspel zvedeti za mirovne pogoje ter jih tako lahko prek časopisa prenašam Trebiji. 1. Trebija naj vrne 900.000 starih dinarjev, kolikor je računala kmetijska zadruga za vodovod. 2. Možni so pogovori tudi o odkupu zajetja v Hotav-ljah, ker kažejo vodilni v Gorenji vasi zanimanje za zajetje na Volaki. Seveda so to le prvi predlogi. Na pogovorih se predlo- gi lahko še preoblikujejo, dajejo različne koncesije itd. VODA TECE V SKOFJO LOKO To, da teče voda v Skofjo Loko, je v zadnjih dneh priljubljen rek tako v Poljanski kot Selški dolini. Seveda ljudje s tem mislijo na denar (moram pripomniti, da na osnovi prepričevanj glede davkov kmetov na skupščini, v pravilnost reka nisem popolnoma prepričan), vendar pa le drži, kar zadeva vodo. Ce bi hotele imeti vse krajevne skupnosti v dolinah »komando« nad vodo, bi je res v Skofjo Loko bolj malo priteklo. Morda sem zašel predaleč. Da se za vso to vodo ne skrivajo koristi še nekoga tretjega... Ko sem že pri obeh dolinah. Kot vidimo imate le veliko skupnega: obe imata precej težav z vodo. Čeprav se v Selški dolini prepirajo zaradi tujega denarja, mislim, da imajo le prednost v Poljanski dolini. To prednost imajo, da bodo imeli »vodne« težave tako dolgo kot bodo sami hoteli. OPRAVIČILO Da ne bi imel kot akreditirani poročevalec iz teh krajev večjih težav (vsaj na nekatere je pač treba računati v vsaki vojni), sem prisiljen, kljub vedno poudarjeni svobodi pisanja napisati v svojo korist še majhno opravičilo: Prebivalci Trebije in Gorenje vasi mi naj ne zamerijo, če se mi zdi njihova vodovodna vojna malo smešna. Pač ne živim tam, ker drugače ne bi bil pravi domačin, če se ne bi priključil eni izmed »vojskujočih« se strank. Potem pa tudi tega članka ne bi bilo. Kaže, da naša gorenjska folklora še dolgo ne bo izumrla! P. Čolnar Pogovori z bralci Slovo od krajevne pošte V soboto, 25. februarja, smo na sedmi strani že objavili novico, da bo PTT podjetje v Kranju s 1. marcem ukinilo poštni urad na Blejski Dobravi. Tako se je tudi zgodilo. Vendar vaščani s tem ukrepom očitno niso zadovoljni. Zamerijo predvsem, da jih nihče niti povprašal ni za mnenje o tem ukrepu. Naš bralec S. Sorli pravi, da vaščani sicer vedo, da imajo samoupravni organi vsakega podjetja pravico, da samostojno ukrepajo o svojih zadevah, da pa bi bilo vendarle prav, da bi pri zadevi kot je ukinitev pošte vprašali za mnenje tudi občane. Razen tega po mnenju dopisnika v odgovoru PTT iz Kranja nekaj ni jasnega. Poštarji bodo sprejemali denarna nakazila in vse ostalo. To je v redu. Toda, kaj bo z brzojavkami, če jih bo pismonoša vse dopoldne nosil s seboj. Kdaj bodo prišle v roke naslovi jencu? Poštnega urada na Blejski Dobravi od 1. marca ni več. Težko bi že sedaj dali končno oceno o tem ukrepu. Razumemo razburjenje vaščanov, razumemo pa tudi razloge, ki jih navaja PTT podjetje v Kranju. Ce bo poslovanje po- štarjev res tako, kot obljubljajo na pošti, morda ta izguba vaščanov niti ne bo toliko prizadejala. Z brzojavkami pa bo šlo mnogo bolj preprosto, kot si predstavlja naš dopisnik. Brzojavke bodo vaščani in okoličani lahko posredovali direktno na jeseniško pošto po telefonu, ki bo nameščen na Blejski Dobravi. Poklicati bo treba le številko 9G in povedati vsebino telegrama, pa bo vse v redu. Pristojbino za telegram bodo plačali potem poštarju. Pri tem bodo imeli celo prednost v primerjavi s položajem pred 1. marcem. Na postnem uradu na Blejski Dobravi so namreč telegrame lahko oddajali le od 8. ure zjutraj do 3. ure popoldne, medtem ko bodo po telefonu lahko oddajali telegrame nepretrgoma od 7. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Jeseniški odlikovanci P. K. iz Ljubljane nam piše, da ni bilo prav, da nismo navedli imen vseh 36 odliko-vancev na Jesenicah. 22. februarja smo namreč natisnili notico pod naslovom Na Jesenicah 36 odlikovancev, nismo pa navedli njihovih imen. Rade volje ustrežemo vaši prošnji. Najprej pa moramo popraviti majhno napako. Pisali smo namreč o 36 odliko-vancih, odlikovanih pa jih je bilo le 35. Odlikovanci so: borci prekomorskih brigad -Orden zasluge za narod s srebrno zvezdo: Franc Seljak; medaljo za hrabrost: Franc Ozebek, Ivan Pev, Ivan Šturm, Anton Torkar; medalja zasluge za narod: Mirko Gašperšič, Franc Kristan, Polde Lomovšek, Ivan LotriČ, Ivan Mišja, Cvetko Sfiligoj, Emil Šušteršič in Franc Žvab; Povojni družbeno-polilični delavci — red dela z zlatim vencem: ing. Alojz Pohar in Ivan Vovk; red dela s srebrnim vencem: Anton Antonič, Jakob Brandsteter, Viktor Brun, Stcvo Davidovič, Mirko Dime, Tine Dolar, Franc Je-rovšek-Vasja, Jože Kersnik, Ivanka Kozar, Stanislav Križ-nar, Albin Polk, Stane Tušar in Jože Vari; medalja zasluge za narod: Mitja Verovšek, Henrik Blažič, Ana Ažman in Franc Rozman; medaljo dela: Zdravko Anderle, Pere-grin Rckar in Marija Zupan. Kaj je z loterijo? A. Žerjav iz Podkorena 56 nam je pisala, da se je zadnjič zjezila nad vsemi, kor smo pozabili objaviti izid žrebanja državne loterije. Ker doma nima drugega časopisa, Francoski voiilci so zopet na nogah. Od Pariza do zadnjega francoskega de-partmana so na sporedu volilni shodi, ki se običajno zaključujejo z Marseil-laiso. V nedeljo so namreč v Franciji parlamentarne volitve, na katerih se odloča, ali bosta de Gaulle in njegova stranka še naprej ki se je začela z volitvami le I a 1965. Pirova zmaga generala de Gaulla na teh volitvah, ko je z malo večino glasov obdržal svoj položaj pri ponovljenih volitvah, je tako močno prizadela njegov tabor, da je Francija po teh volitvah praktično neprestano v volilnem vrvežu. Francoske volitve Te dni posvetu Ameriški zunanji minister Oean Rusk in obrambni minister Robert McNamara sta v sredo zvečer ponovno izjavila, da ZDA ne bodo prenehale bombardirati DR Vietnama, dokler ne bodo dobile od Hanoia zagotovila o ustrezni akciji te države. Generalni sekretar OZN U Tant pa je dejal, da vietnamskega problema ni mogoče rešiti s stopnjevanjem vojaških akcij, temveč le z okrepljeno diplomatsko aktivnostjo- ..... Sirija je v četrtek sklenila, da ponovno odpre naftovode iraške petrolejske družbe. Predstavništvo iraške petrolejske družbe v Bejrutu je sporočilo, da sta se sirska vlada in centrala družbe v Londonu sporazumeli o koncu petrolejske krize. Kriza sc je začela že lanskega decembra. Indonezijski kongres bo prihodnji torek sklepal o predsednik Sukarnu. V Dja-karti in okolici so prepovedane vse protisukarnovske demonstracije. Poročajo, da je namen generala Suharta, da bi preprečil odstavitev Sukarna. Vlada generala Suharta namreč meni, da bi zamenjava Sukarna v tem položaju povzročila samo nove nerede in spopade. ostali najmočnejši v državi in združeni z najvišjo oblastjo v Elizejski palači in v francoskem parlamentu. V bistvu so marčne parlamentarne volitve samo na-nadaljevanje tretje runde predsedništva generala de Gaulla in njegove stranke, ^_ Radijska postaja v Hamil-tomi v pokrajini Ontario (Kanada) je ukinila program v srbohrvaščini, ker ga je izkoriščala neka emigrantska četniška skupina. Baje so iz tega radijskega programa pred atentatom na jugoslovanska predstavništva sporočili, da bo kmalu izvedena teroristična akcija proti Jugoslaviji. Po nalogu okrožnega javnega tožilca Jima Garrisona Odločilna bitka za oblast v Franciji se namreč bije med de Gaullovo stranko in levico že nekaj let, vprašanje pa je, če bodo nedeljske volitve s svojimi rezultati pomenile kaj izrednega. Združena levica z Mitterandom in komunisti so v četrtek aretirali Clava Shavva, nekdanjega direktorja trgovinske zbornice new-orleanskega pristanišča. Obtožen je, da je sodeloval v zaroti proti umoru ameriškega predsednika Johna Kcnnc-dvja. Povedali so, da je to prva aretacija v preiskavi o umoru Kennedvja. Po zaslišanju so Shavva spustili na prostost, ker je plačal kavcijo v znesku deset tisoč dolarjev. Zelo neradi bi presojali spor. Zato so pristojni pač drugi. Z današnjo objavo upamo, da smo za vse naše bralce stvar osvetlili z obeh plati in bo tako vsak sam zase lahko vsaj približno ocenil, kje je pravica. Nagradno žrebanje Pred nagradnim žrebanjem se obrača na uredništvo precej naših bralcev. Vsi nestrpno pričakujejo, kdaj se bo zavrtel boben sreče in vsak potihem računa, da se bo tokrat sreča nasmehnila prav njemu. Ko že govorimo o žrebanju, je prav, da obvestimo vse bralce, da smo se v uredništvu odločili, da bomo letos opravili žrebanje konec marca ali prve dni aprila. Kje žrebanje bo. za sedaj še ne moremo povedati. Povemo lahko le to, da vse kaže, da bo nagrad precej več kot lani in da bodo tudi precej bolj mikavne. Žrebanje smo nekoliko ofl'ožili zaradi zanimanja med bralci, ki doslej še niso bili naši naročniki. Moramo reči, da kar pridno naročajo naš list. saj se prijavi vsak dan po 10, 20 aH tudi 30 novih naročnikov. Razen tega pa imamo precej preglavic s priprav« ustreznega sporeda, isrJH letos — ob dvajsetletnici izhajanja lirsta — nameravamo žrebanje šc pon*striti in ga združiti s proslavo tega jubileja. bi ob ugodnem izidu po računih lahko ogrozila de gaullizem in njihovo trdnjavo. Vendar pa mnogi volilni preroki sodijo, da čas za poraz de gaullizma še ni napočil. Tudi zavodi za proučevanje javnega mnenja takšnega presene-čanja ne napovedujejo. Po zadnjih raziskavah celo napovedujejo, da bi de Gaullova stranka celo utegnila dobiti več sedežev v parlamentu kot jih je imela v starem parlamentu. Računajo, da so sedaj voiilci bolj naklonjeni de Gaullu in njegovi vladi zaradi pomembnih uspehov na mednarodnem področju in zaradi ugodnih notranjih razmer v Franciji. De Gaulle na tihem računa da bi utegnil zbrati 240 do 280 poslanskih sedežev za absolutno večino v parlamentu pa jih rabi 244. Podjetje Petrol Ljubljana na Laborah pri Kranju je v teli dneh zamenjalo vse stare črpalke za gorivo z novimi. Posebnost teh črpalk, ki jih proizvaja MEBA Zagreb, je, da bo kupec pri nakupu goriva lahko prebral znesek že na črpalki. Vsaka črpalka ima namreč števec, ki skupno z izločenim gorivom kaže tudi ceno v novih dinarjih. Menda so črpalke zelo kvalitetne in stane ena okrog osemsto tisoč starih dinarjev. Razen tega bodo povečali tudi prostornino zalog goriva. Postavili so namreč še eno črpalko za bencin in poseben rezervoar za kurilno olje. Zmogljivost so povečali zato, da bodo razbremeniLi ostale črpalike in zaradi velikega povpraševanja po kurilnem olju. Do sedaj so namreč korilno olje prodajali le v manjših posodah, ki jo je kupec moral prinesti s seboj. Sedaj pa bodo prodajali olje tudi v sodih po dvesto litrov. Podjetje Petrol je za vse te izboljšave namenilo prek 15 milijonov starih dinarjev. Vse črpalke že delajo, v tem mesecu pa bodo uredili še Letos še ena električna peč Rekonstrukcija železarne predvideva vedno več jekla. Da ga bodo na Jesenicah lahko naredili, so sredstva za razširjeno reprodukcijo v glavnem namenili za dograditev še ene velike 60 tonske električne peči. Dele za peč že imajo, kmalu pa bodo pričeli z izkopom za zgraditev temeljev. Ce bi imeli denar, bi delo opravili že lani, tako pa bodo letos pohiteli. Po sedaj osvojenem tehnološkem postopku namreč va-Ijarna na Beli lahko izvalja vse jeklo in ga bo še več, ko bo na razpolago. —bb De Gaulle in njegovi pristaši so napeli strune na celi črti. V volilni boj so vključili može, ki imajo i največ izgledov, da bodo zbrali prestižne glasove. V tem jc levji delež padel na člane francoske vlade. V njih vidi de Gaulle zlato rezervo. Od 28 članov vlade namreč ni imelo sedeža v prejšnjem parlamentu kar 20 ministrov. Na nedeljskih volitvah pa bodo uporabili vse moči v vladi, ki so količkaj sposobne, da si s svojim imenom in izkušnjami pridobijo zaupanje vo-lilcev. Na splošno pa pred nedeljskimi volitvami v taboru De Gaulla ni večjega preplaha, ker bi se verjetno tudi v slučaju, da de Gaullova stranka ne bi dobila potrebne absolutne večine našla kakšna rešitev s centrom Lecameta. _J prostor pred črpalkami. Prav gotovo je primer podjetja Petrol vreden vse pohvale in posnemanja, še pred začetkom prometne in. turistične sezone so se pripravili, da ne bo nepotrebnih itn mučnih zastojev in bodo kupci zadovoljni. Morda bi s staro prakso, ko smo v glavni s ezon i raz k op avali* urejali in imeli več dela sami s seboj kot pa s kupci in gosti, prekinila tuđi nekatera druga podjetja. A. 2. Vso skrb planinskima postojankama V Gorjah pri Bledu bo v nedeljo popoldne redni letni občni zbor planinskega društva Gorje. Po pripravah sodeč bo dokaj ploden, saj imajo na dnevnem rodu obravnavo poslovanja društva za proteklo leto in sprejem programa za letos. Društvo bo letos vso skrb posvetilo svojima postojankama v Julijskih Alpah koči Planika in koči na Doliču pod Triglavom, ki sta potrebni obnove. - rč Za dan žena Družbono-poiitične organizacije, šola in prosvetno društvo v Cerkljah se že nekaj časa marljivo pripravljajo na praznovanje dneva žena. 7. marca, bodo ženam pripravili v kino dvorani kulturna program, v klubski dvorani zadružnega doma pa skromno zabavo. Na praznovanje bodo povabili vs:; žene iz Cerkelj in okoliških vasi. Na sam dan praznovanja. 8. marca zvečer, pa bo dramska j sekcija KUD Davorin Jenko : uprizorila (za žene brez.Vnč-no) dramsko delo Kam ;r. I zadreg. -rč mora, kot piše, »stopiti na avtobus in se odpeljati na Jesenice povprašat za izid žrebanja, ali pa k sosedom iskat časopis, v katerem je izid žrebanja objavljen«. Pravi, da so svojčas lahko zvedeli take stvari tudi pri poštarjih, zdaj pa da so se tudi oni odpovedali tej nadlogi. Razen tega nam piše o tem, viša, Amerikanci zlato prodajajo, če se zniža, polnijo rvoje zaloge. 9 Lidijski vladarji v Mali Aziji so prvi začeli kovati dati denar. Zadnji lidijski poglavar Krez je bil tako bogat, da je podaril delfijskemu svetišču 3500 kg zlata. Ko je napadel perzijskega kralja Ki-ra, ga je le-ta premagal. Perzijski plen: 25.000 oslov je nosilo zlato. Krez je umrl kot revež. Dve stoletji pozneje je Aleksander Veliki premagal Perzijce. 20.000 oslov in 5000 kamel je bilo potrebnih, da so pretovorili zlati plen. 9 Največjo kepo zlata je našla neka indijanska žena v Mehiki. Ko je z motiko obdelovala polje, je naletela na 4 kg in 89 g težko kepo zlata. % V Ameriki ni dovoljeno imeti zlata, v Nemčiji je dovoljeno. Vsaka nemška banka ima v svojih trezorjih 10- do 1000-gramske zlate palice. Čeprav vloge v zlatu niso obrestovane, banke dobro zaslužijo. Mnogi imajo še vedno zlato za najbolj zanesljivo plačilno sredstvo. Največ zlata prodajo predvsem na borzah v Londonu, Parizu in Zurichu. % Delo v zlatih rudnikih je zelo težko. V 3000 metrih globine je 40° C nad ničlo in 70 odstotkov vlažnosti. Tri četrtine zlata nakopljejo v Južni Afriki (področje so odkrili leta 1884), na drugem mestu je Sovjetska zveza. Pridobivanje zlata iz rek se danes ne splača. % Johan August Suter je sedel pri svoji pisalni mizi. Nenadoma je planil njegov delavec James Marshall v sobo. »Našel sem zlato,« je vpil. To se je zgodilo v februarju leta 1848. Tisoče ljudi z vsega sveta je krenilo v Kalifornijo iskat srečo. Sutrovi pašniki so bili neuporabni, črede postreljene, farma uničena. Zena mu ie umrla za- radi izčrpanosti, sina so umorili, drugi je naredil samomor, tretjemu se je zmešalo. Tudi Suter je kmalu umrl. Po cestah San Frančiška pa je hodil norec in vpil: »Povsod je dovolj zlata!« Bil je James Marshall,#ki je našel prvo kepo zlata. Toda malokdo se je obogatil z zlatom. f) Zlato se ne spreminja. Rešuje tudi življenja. V prvi svetovni vojni so velike rane pokrivali z zlatimi listi proti zastrupitvi. Zlato ima pomembno vlogo tudi v proizvodnji zdravil, npr. proti tuberkulozi. % Potapljači ob obalah Floride iščejo stoletja staro zlato okrasje. ■ Zakladi izvirajo s španskih ladij, ki so se potopile pred 250 leti. Spanci so naplenili zlato, ko so podjarmili Srednjo in Južno Ameriko. Ujeti inkovski poglavar Atahualpa je ponudil španskemu osvajalcu Pizaru, da lahko napolni 7 metrov dolg, in 6 metrov širok in 2 metra visok prostor z zlatom, da bi ga spustil. Pizaro je zlato vzel in ubil poglavarja. Spancem zlato ni prineslo STeče, malo naplenjenega zlata je prispelo v Španijo. Večina ladij se je potopila. O Geologi čakajo na dan, ko bo zlato v rudnikih postalo redkost. V morju iščejo zlato, toda ne s potopljenih ladij. Izračunali so, da je v globinah oceanov okrog 10 miliiard ton zlata. • Največji zaklad v zlatu in dragih kamnih ima angleška kraljica. Njej sledi nizozemska kraljica Juliana. $ Od okoli 56 ton zlatih rezerv Zahoda (63 milijard dolarjev) jih leži skoraj polovica v Ameriki. Američani zo zgradili za zaklad trdnjavo Fort Knox. 13.000 ton zlata iz 77 držav je v trezorjiu Federal-Reserve-Bank v New Yorku. Tu je moč videti, kako poravnavajo dolgove posamezne države. Ce neka država plačuje drugi državi v zlatu, ukaže predstojnik banke Charles Coombs svojim uslužbencem, naj, na primer, iz predala 21 (Nemčija) vzamejo 250 palic in jih odpeljejo v predal 29 (Italija) in stvar je urejena. £ Tihotapljenje z zlatom je zelo donosno. V mnogih deželah ni moč kupiti zlata. To izkoristijo tihotapci. V Zurichu po uradnem tečaju kupijo zlato in ga pretihotapijo v države, kjer ni dovoljena trgovina z zlatom. V Bangkoku so cariniki postali pozorni na dva študenta, ki se nista mogla skloniti, ko sta odlagala kovčke. V posebnih jopičih sta imela skritih okrog 60 kg zlata. # Zlato je bilo znano že pred 5000 leti pred našim štetjem. Ni služilo samo za okras, ampak je imelo pomembno vlogo tudi pri praznoverju. Ko je bilo zlato v srednjem veku redkost, so poskušali alkimisti iz neplemenitih kovin narediti zlato. To je bilo rojstvo moderne kemije. Doslej ni še nikomur uspelo narediti umetnega zlata. gorenjskih i Domače obrti * nes. Z njimi so' lja ni nudila £> zelo majhna nw obsegu obdržal v okolici Kome' KRATEK ZGODOVIN?' Miha Štele po domače C čar, zdaj že ■J vedal mi je - * povedovanju p"* se ukvarjajo sko obrtjo v J lici okrog 400 teh krajih uvfj Smartncga p* ki se je prižf Ježu. Čeprav Val nja komenški"' gotovo, da *{ delovali lon^'"£ katalogu o ' Gorenjskem, » Gorenjski mu: demo podatke j sec Herman OT da v nobeni ni toliko lonca-v Komendi. Tudi po izkf- Miha Klinar: Mesta, ce' Doind III. DEL »Seveda, v Novigrad je šla« Bajbcrlove ne bo našla doma. p', Ivanovi starši kmetijo. Ladijski govoril o tej kmetiji, kakor da b:.'■' kadar se je vračal z morja. Vstf-Bil je pravi mornar. Ponosen K bil kot človek kakor ljudje, ki ; ljudje so navadno zvesti vsemu,v ki jim daje ribo. Tudi Bajberle je bil tak. Lju-ga je ta zvestoba delala drugačni jev. Zato mu je Bajberlova zarc- »O, to je bil vse drugačen t& A tudi drugače je bil Bajb^ stranki je bilo njegova druga lju-"' sodrug. In tudi žena je bila dobra; ni menila, mu ni nikoli nasproten vala je svojega moža in ga ljubila •■ včeraj poročila. »Zares, žal mi bo, ker je ni * vstopi in se vzpne po stopnicah J potrka, se vzradosti, ko zasliši k°r' Potem se odpro vrata. V polmraku, ki ga delajo spu*'-podobno starki. Bržkone je Ivanov* Stefi pozdravi in vpraša po B*r »Kaj bi radi,« se oglasi iz s^ nato pa, ne da bi čakala na odgov^ kakor da jih bo razširila, a si nen zaihti: »Vi Stefi? O bog,« se ji gl»;; Pa ne da bi ji umrl Ivanček. S'1 reli ženski svojo prijateljico, komaj »Ivan ... Ivan ...« ihti Bajberlov od vrat, da Stefi lahko vstopi in še v,- GLAS * 10. STRAN SOBOTA — 4. marca 1967 Tri dežele, eno gospodarsko središče -■--i GLAS * II. STRAN Turistične informacije 0 BOHINJ — Dovolj prostora v hotelih in pri zasebnikih. Brunarici na Voglu sta zasedeni, hotel na Voglu ima 10, Mladinski dom pa 7 prostih postelj. O BLED — Prostor v vseh jiotclih in pri zasebnikih. Zaprta sta hotela Park ln Triglav. # KRANJSKA GORA — Zaseden hotel Erika, hotel Razor ima 8 prostih postelj. V Prisanku, motelu in pri zasebnikih je dovolj prostora, prostor je tudi v Gozd-Mar-tuljku in Podkorenu. Na Vršiču prostor v Erjavčevi ko- či, Tičarjevem domu, koči na Gozdu in Mihovem domu. G JESENICE — prostor v obeh hotelih, v Domu pod Golico, Smučarskem domu na Črnem vrhu in na Planini pod Golico. V objektih ob žičnici ter pri zasebnikih je dovolj prostora. C TRŽIČ — Dovolj prostora v Tržiču in Podljubelju. Prostor je tudi v hotelu Panorama na Ljubelju ter planinskih domovih na Zelenici, Kofcah, in Pod Storžičem. 4 KRANJ — Prostor v obeh hotelih, na šmarjetni gori in pri zasebnikih. V do- KOMPAS Ljubljana turistično in avtobusno podjetje Ljubeljsko turistično območje Ljubelj Zelenica (telefon 71-376) — odkupuje tuja plačilna sredstva — opravlja prevoze z dvema žičnicama na čudovite smučarske te rene Zelenice ter oskrbuje tudi posebno vlečnico k »Trem možem' — izposoja smučarsko opremo (smuči, palice in čevlje) — nudi gostinske usluge pri spodnji in srednji postali žičnice — prenočišča v hotelu »Panorama« Priporočamo naše usluge! Zahtevajte informacije! — kauft ab fremde Wahrungen — verrichtet Perso-nenbeforderungen — mit zwei Drahtseilbahnen zu den wunderschonen Schigelanden der Zelenica, be-sorgt auch die besondere Zugseilbahn zu den »Tri možje« (Drei Manner) — leiht aus Schiausstattung (Brettel, Stocke, Schuhe) — erweist Gasthausgefal-hgkeiten bel der unteren und mittleren Seilbahn-station — Dbernachtungsmoglichkeiten im Hotel »Panorama«. Wir empfehlen unsere Gefalligkeiten! Verlangen Sie Informationen! mu na Krvavcu je 80 prostih postelj, brunarica v Tihi dolini pa je zasedena. • PREDDVOR, JEZERSKO - V hotelu Grad Hrib in v domu na Jezerskem je dovolj prostora. • ŠKOFJA LOKA — Prostor v gostišču Krona in pri zasebnikih. Na Lubniku je 20 prostih postelj. • POLJANSKA DOLINA — Povsod je dovolj prostora. • SELŠKA DOLINA — Dovol j prostora v zasebnih sobah, Planinski doni Litostroj na Soriški planini ima še dovolj prostora. Vreme V soboto in nedeljo bo pretežno jasno vreme. Nočne temperature okoli O1 C, dnev- ■ ne okoli 10'C. V nedeljo bo topleje. Snežne razmere KRVAVEC VOGEL VITRANC spodnja postaja srednja postaja vrh ŠPANOV VRH spodnja postaja srednja postaja gornja postaja PLANICA BLED 80 189 49 70 99 0 10 30 59 10 Celovško središče A — mesta hiša C — gledališče D — galerija E — pošta J — koncertna dvorana N — deželna vlada O, P, Q — muzeji T — avtobusna postaja _ CM 'farnim:® __cm Obloge za pode, tapete, oknice, zavese nedelko Celovec — Klagenfurt, 8 Maistrasse 11 Smuči, smuči in še enkrat SpOrt smuči Celovec — Klagenfurt, 8 Ma'ftrasse 47, Telephon 6657 Fiedler Celovec — Klagenfurt, VVicnergasse 7, Telephon 549? Dobro založena skladišča modernih in primerni h športnih obhčil tet smučarskih čevljev vas bodt prepričala, da kupujete pri strokovnjaku Postrežba v slovenskem jeziku! Vsa tekstilna blaga v eni trgovini! — Plačate lahko tudi v dinarjih! hiša dobre kakovosti Celovec — Klagenfurt, Feldm. Conradplatz 1 Trgovina LODRON v njej boste našli veliko izbiro blaga za zavese Beljak - Villach Ledergasse 12 Ko boste obiskali Avstrijo, obiščite tudi trgovino pletenin Juriga Beljak - Villach, Rathaus Velika izbira puloverjev, telovnikov in pletenih kostimov za ženske. Tudi za moške imamo na voljo izbrane vzorce % Vse stroje in orodja za kmetijstvo, obrt in in dustrijo # Avtomatični pralni stroji, nladilniki, šivalni stro ji, kolesa, mopedi, kamini, peči, najmodernejše servisne delavnice, skladišče rezervnih delov Velika zaloga rabljenih strojev za kmetijstvo Zastopstvo Slever STROJI MORE Spittal/Drau, Balmhofslrasse 13, Koroška Rezervni deli, prevleke, preproge in svetila ter vse ostalo za vsa vozila dobite pri F.LU Cibin Trbiž, Via Roma 21 Majhna gostilna za vse ljudi Jože Malle St. Lenart v Brodeh Loibltal Ob gostilni tudi trgovina 3LAS * 12. STRAN Tri dežele, eno gospodarsko središče SOBOTA — 4. marca 1967 Simon Prescheren TARVISIO — TRBIŽ (UDINE) Vam nudi po izredno ugodnih cenah 0 pralne stroje # gorilnike na ma-ut # peči za centralna kurjavo # svetila — kolesa — otroške vozičke # keramične ploščice Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Zastopništvo za vozila Renault, Ford in Puch — Stroji — Re7ervni deli — Bencinska črpalka — Služba za vleko vozil dela podnevi in ponoči Franz Orasch Eisenkappel — železna Kapla, tel. 04238/221 Ena beseda! En pojem! Villach — Beljak Vse za gospodinjstvo, industrijo, kmetijstvo. Mehanična delavnica. Za vas in za družino Poljedelski st.oji. traktorji — novi in rabljeni Hans Werni5 Klagenfurt - Celovec Paulitschgasse 8 Blago za zavese, dioleni, plastični izdelki, blazine za stole, pregrinjala za avtomobile Kurt Miiller Klagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 26 Priporočamo se za obisk. Strežemo v slovenščini. K. Stromberger Klagenfurt — Celovec, Al ter Platz 12 Med zimsko razprodajo vam zlasti nudimo: postelj nino, zavese, ženske in moške puloverje, perilo, volnene odeje. Lastni otroški oddelek v I. nadstropju Rassati Antonio Trbiž — Tarvisio Via Roma 32 9 špecarija © drogerija O papirnica O parfumerija Tehnični izdelki vseh vrst, gumijasti izdelki — za industrijo, obrt in poljedelstvo Trgovina Korner in Wondratschek Klagenfurt — Celovec Paradeisergasse 7, telefon 50 00 Priporočamo vam hotel Evropa v Kranju — odlična kuhinjr — nizke penzionske cene — ausgezeichnete Kiiche — niedrige Pensionspreise — ottima cucina — bassi prezzi di pensione hotel Grad Hrib v Preddvoru — nočn: lokal, smučarska vlečnica, penzion 3354 S din — Nachtlokal, Drathseilbahn, Pcnsion 3354 Alte Dinar — locale notturno, strascico con slite, pension Din 3354 trgovina Delikatesa v Kranju — odprta tudi ob nedeljah od 6. do 20. ure — gedffnet auch sonn- und feiertags von 6. bis 20. Uhr — aperta anehe nei giorni festivi ed alle Domeniche dalle 6-2C Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi SAP Ljubljana sporoča: začela je obrarovati nova žičnica sedežnica, ki vas bo popeljala do hotela na vrhu Krvavca. Sprejemamo naročila za zimske počitnice v hotelu Porentov dom. Kranjska gora Oglašajte v Glasu! Vse gramofonske plošče v trgovini z glasbili Hergeht Klagenfurt — Celovec, Burggasse 23 Postrežemo tudi v slovenščini Josef Strauss stroji, orodja, stavbno in pohištveno okovje Villach — Beljak predaja na velike — Gasvverkstrasse 7 prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telephon 042 42 , 60 61 in 68 53 UlalterUJinkler Klagenfurt — Celovec Getreidegasse 1 Pri zimski razprodaji zelo znižane cene \ Še je prilika za ugodni nakup Bogata izbira za ženske, moške in otroke Največja specializirana tekstilna hiša — Das grosste spezialisierte Textilhaus moda, tekstil, preproge konfekcija, čevlji itd. nisa MARIBOR Pri plačilu v tuj4 valuti 10 odstotkov popusta — Bei Zahlung in auslandischen Wahrungen 10 af» Nachlass L J U i L J Mode, Textilien, Teppiche Konfektion, Schuhe usvv. iugom, zahodom in vzhodom Hitre ceste med severom in jugom, ^ ^ Skozi Slovenijo ali mimo nje . 1 r:;a? _ Naši nacrti in in\o Ali grczi Sloveniji prometna izolacij .. ^ &xUm evrop. sticije se morajo prilagoditi stanju n ednjih državah skem in azijskem prostoru P°\eb™ 1 d Italiji in Avstriji &£a ceste postajajo j Cestni promet z vrtoglavo hitrostjo narasca, postajajo reke avtomobilov, ki drvijo na vse strani, i«.i j nas _ { vse krajše. Zlasti v zadnjih letih je bil —■P°£ y Si0veniji se I dosežen ogromen napredek. Promet na ces obse„( število 1 je v letih od 1957 do 1965 povečal na 4 4-ua ^ ^ pet. , motornih vozil pa se je v istem raz . .ct£rat V Sloveniji krat, od leta 1946 do 1965 pa celo za tr™*J*l*v v Jugoslaviji pride eno motorno vozilo že na 17 preoiva , ^ ^ .;..a na približno 59 prebivalcev. Za primerjavo p»J vZDa pa povprečno vsak šesti Evropejec motorno 'no stanje in pride eno motorno vozilo kar na 2 cloveka.povzročata posebno povečan avtomobilski mednarodni pr - venkemu glavobole zato, ker ceste postajajo vse slan~' t .sld turistič-prometu več ne ustrezajo. Tranzitni, P°seD™ v ^ ^ v ni promet po slovenskih cestah ie iz dneva k'va'mcto cest leto večji, tako velik je ta napredek, ua ga zdaleč več ne dohajamo. Kdor ie kaj je Kaj potoval po inozemstvu, posebno po Italiji in Avstriji pa po zahodnoevropskih državah, ve povedati, kakšne so tam ceste, namenjene daljinskemu cestnemu prometu, tako imenovane hitre ceste. V Sloveniji z gradnjo takih cest le počasi napredujemo, znatno počasneje kot naši sosedje. Prav zato je skupnost cestnih podjetij SR Slovenije skupaj z republiškim sekretariatom za urbanizem izdelala elaborat o hitrih cestah v Sloveniji. V njem je obdelano sedanje stanje pri nas in v Evropi, gradnje, ki so v teku, in načrti, katerim se bo moralo prilagoditi tudi bodoče slovensko omrežje hitrih daljinskih cest, sicer bodo šle glavne mimo Slovenije, s tudi glavni turistični in tranzitni avtomobilski promet. — Kdo bo trpel škodo od tega, to je povsem jasno: mi, naše gospodarstvo. Vse bolj - v ospredje stopa zato vprašanje, ali grozi Sloveniji nevar- kajti ceste nos t večje ali manjše izola cije glede daljinskega cestnega prometa, upoštevajoč pri tem seveda tudi načrte izven Slovenije o izboljšavi glavnih cest. Po mnenju skupnosti cestnih podjetij Slovenije in republiškega sekretariata za urbanizem taka nevarnost obstaja. Okrog ozemlja SR Slovenije povsod aktivno načrtujejo ali že gradijo moderne avtomobilske daljinske ceste, pri nas pa doslej zaradi pomanjkanja denarja nismo dovolj storili predvsem na »konkurenčnih« smereh. Poglejmo, kaj razen povečanega števila avtomobilov in naraščajočega tranzitnega prometa še podertuje potrebo po gradnji hitrih daljinskih cest v Sloveniji! Cestnoprometni pomen Slovenije je razviden že iz mednarodne kategorizacije cest. Čez ozemlje Slovenije potekajo tri mednarodne ceste, in sicer: E 93: Bruck an der Mur — Gradec — špilje — drž. meja — Šentilj — Ma- ribor — Ljubljana — Trst; E 94: Celovec — Ljubelj — Ljubljana — Zagreb — Beograd — Vršeč itd.; E 96: Rijeka — Zagreb — Čakovec — Dol. Lendava — jug. madžarska meja. V bližini Slovenije potekata še dve glavni mednarodni cesti, in scer E 7 (Rim — Dunaj — Varšava na odseku Videm — Trbiž — Beljak — Bnick an der Mur) in E 14 (Trst — Praga — Ščečin na delu Trst — Ron-chi — Videm — Trbiž — Beljak — Salzburg). Razen tega predvidevajo, da bo v 5 letih zgrajena cesta, ki jo je programirala Ekonomska komisija za Azijo in Daljni vzhod. Ta evroazij-ska cesta v smeri zahod— vzhod bo dolga okrog 29 tisoč kilometrov in je delno žc zgrajena. Od Teherana, ki je 7. Evropo s cesto že povezan, bo vodila cesta do Saigona in Singapura in bo imela številne pomembne priključne ceste. V Evropi začenja ta cestna povezava na več mestih, kraki pa se nato združijo pri Beogradu. Izmed smeri je za razpravo pri nas najbolj pomembna Madrid— Marseille in nato čez Italijo proti Beogradu. Kaže, da poteka ta priključna smer iz Evrope po padski veliki cesti in čez mejo nekje pri Gorici ter v podaljšku čez Ljubljano po hitri cesti Bratstva in enotnosti pri Beogradu. S to varianto je dana Jugoslaviji zanimiva naloga, da s primerno ureditvijo,ceste Bratstva in enotnosti pritegne to smer aH pa jo odbije oz. porine izven območja države, Sloveniji pa naloga, da nare- di moderno cesto od Gorice do Ljubljane z vozliščem v Postojni (odcepi za Trst, Koper, Reko).' Ta naloga je toliko pomembnejša še zato, ker bodo po nekaterih nepreverjenih podatkih gradili tudi veliko cestno povezavo Varšave preko Češkoslovaške in Avstrije z Italijo (kasneje bi to cesto podaljšali do Moskve). To cesto bi bilo možno zgraditi po cesti Šentilj—Trst, vendar strokovnjaki menijo, da bo za investitorje verjetno sprejemljivejša varianta v smeri Rim— Beljak—Dunaj—Varšava. V prid gradnji hitrih cest po teritoriju Slovenije govorijo tudi pomembne gospodarske smeri preko tega ozemlja. Razen trgovske smeri zahod—vzhod potekajo čez našo republiko pomembne dostopne poti do jadranskih pristanišč Koper, Reka in delno tudi Trst. Potniški promet se zdaj poraja zlasti v Srednji Evropi. Sedanji prehodi preko Alp so velika ovira; novi predori skozi Alpe bi znatno olajšali te ov;re. Pričakujejo, da bo tok tega prometa v smeri cd Srednje Evrope k Jadranu še naraščal, prav tako pa se bo nedvomno povečal drug tok prometa iz Srednje Evrope proti Bližnjemu vzhodu, med drugim tudi zaradi možne preusmeritve sedanjega turističnega toka na Jadran bolj proti vzhodu oz. Bližnjemu vzhodu. A. Triler (Prihodnjo soboto naprej, in sicer o gradnjah in načrtih za hitre ceste v sosednjih državah in o stanju pri nas) Naloge v mednarodnem turističnem letu Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je na svojem 21. zasedanju na pobudo mnogih držav, med njimi tudi Jugoslavije, sklenila, da proglasi leto 1967 za mednarodno turistično leto. V zvezi s tem je skupščina SR Slovenije prejšnji teden sprejela posebne sklepe o nalogah v mednarodnem turističnem letu. Sklepi med drugim poudarjajo: — naj se vse prebivalstvo Slovenije aktivno vključi v prizadevanje za uspeh mednarodnega turističnega leta; — gospodarske organizacije vseh panog in poslovne banke naj takoj začno realizirati vlaganja in izboljšave za povečanje obsega in kvalitete turističnih storitev; — občinske skupščine naj delajo pobudo in spremljajo delo gospodarskih in družbenih organizacij, da bi na osnovi sprejetih programov hitro aktivirali čim več turističnih zmogljivosti. Poskrbijo naj, da bodo čim bolje urejena vsa tista vprašanja, od katerih je odvisen nemoten turistični promet (ceste, njihova opremljenost, delovni čas v trgovini, gostinstvu, servisih in podobno); —kulturne, telesno-vzgojne, športne in druge organizacije naj v svojih delovnih programih upoštevajo značaj mednarodnega turističnega leta; — družbene organizacije, tisk, radio in televizija naj izčrpno obveščajo javnost o mednarodnem in gospodarskem pomenu mednarodnega turističnega leta ter vspodbujajo k vsesplošni akciji prebivalstva in vseh drugih činiteljev; — skupščina SR Slovenije bo vsestransko podprla napore vseh činiteljev, ki sodelujejo v pospeševanju turistične dejavnosti, izvršni svet pa bo za koordiniranje dela vseh ustanovil posebno delovno telo. V naši trgovini ŠPORT na BLEDU uvajamo specializirano prodajo modnih pletenin renomirane tovarne ALMIRA Radovljica PESTRA IZBIRA * ALMIRA MODNE NOVOSTI ® ALMIRA KVALITETNI IZDELKI # ALMIRA B!ejci in okoličani, obiščite našo trgovino: murka LESCE ŠPORT Bled — ŠPORT Bled — ŠPORT BJ-d — ŠPORT Bled — ŠPORT Bled — ŠPORT Bled — ŠPORT Tri dežele, eno gospodarsko središče SOBOTA — 4. marca 1967 ''JJ*HiMot 1957 u**^ Spomladanski sejem v Kranju od 8. do 17. aprila 1967 Smučarji ko boste uživali spomladansko smuko na Voglu, obiščite našo Mini trgovino v Ski hotelu Trgovina odprta vsak dan od 8.—17. ure jSludimo: turistično blago razglednice spominke Pestra izbira — dnevne cene Trgovsko podjetje đk murlia St^k E S C E Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri SAMOHIG VILLACH, AM SAMONIG-ECK Obiskovalci drsalne revije imajo pri elektroradioaparatih poseben popust mUAAATZI Nasproti Stadttheatra Klagenfurt - Celovec, Theaterplatz 1 Nova veletrgovina ' G I OVA N NI Trst, Via Ghega — telefon 31863 blizu železniške postaje Konfekcija, tekstil, modni in športni izdelki po polovičnih cenah ter kavboj ke Super rifle, hlače, ki jih največ prodajo v svetu. S tem odrezkom boste imeli 10 odstotkov popusta. j Velepapirnica Villach-Beljak, Hauptplatz 25, telefon (04242 ) 41-26 % Velika izbira papirja in pisarniških potrebščh % Ves pribor za tehnično risanje Blagovnica Kranj Plastika, guma, galanterija, ter gospodinjski predmeti OBVESTILO Vsem lastnikom sadovnjakov sporočamo, da bomo v prihodnjih dneh začeli s škropljenjem sadnega drevja. Škropili bomo samo po naročilu. Naročila sprejemamo po telefonu štev. 21-643, 21-696 in na vseh okoliših: Stra-žišče, Primskovo, Visoko, Žabnica in Mavčiče. Za naročilo se priporoča Kmetijsika zadruga »SLOGA« Kranj Zavarovalnica Kranj PRODAJA moped T . 12 TOMOS v voznem stanju. Prevoženi kilometri 9000, letnik 1965. Izklicna cena 1.500,00 N dinarjev Ogled mopeda možen vsak delovni dan od 10. — 12. ure pri Zavarovalnici Kranj. Pismene ponudbe sprejemamo do 8. marca 1967 do 12. ure. ZAVAROVALNICA KRANJ Almira Alpska modna industrija Radovljica tel.70-128 proizvajamo vse vrste pletenin: ženske, moške in otroške. Naši izdelki so kreirani po najnovejših modah v svetu. Za cenjena naročila se priporočamo. Alle Arten von Flechtvvaren fvir Damen, Herren und Kinder. Un-sere Erzeugnisse sind nach der neusten Mode kreirt. Fiir geehrte Bestellungen empfehlen vvir uns. Veletrgovina Kranj Bogata izbira očiščenih morskih rib v samopostrežbi »Pri nebotičniku« BRAUN — SIXTANT Električni brivski aparat RADIO SCHMIDT Klagenfurt — Celovec velika trgovina za male ljudi Elektrodelavnice Ing. Dullnig Celovec — Klagenfurt, Pischeldorferstrasse 4 8 Maistrasse 33 Električni stroji, orodja, naprave, surovine, žice, kabli. Dcoava — popravljalni-ca — poceni in hitro Trapanotto Lorenzo Tarvisio — Trbiž, Via Romana 17 — peč' na plinsko olje vseh vrst — pralni stroji — vse potrebne instalacije za kopalnice Jože Madotto Fužine — Laghi — galanterija — volna vseh vrst — pijače — konfekcija — obutev — pralni stroji in pralni praški Obiščite nas (in prepričajte se o kvaliteti). Strežemo v slovenščini, non-stop, sprejemamo dinarje Na mejnem prehodu v Ratečah se pokrepčajte v našem bifeju ončarstvo v komenški okolici (1) bile nekdaj mnogo bolj razvite kot so da-s ukvarjali mnogi, posebno taki, ki jim zem-užka. Domača obrt v vseh oblikah izumira; lost je, da bi se pri posameznikih v večjem pjav to lahko trdimo tudi za lončarsko obrt s. loncev na Mlaki (dva hrani Etnografski muzej v Ljubljani) so ugotovili, da so lonci stari nekaj sto let in da torej lahko menimo, da je lončarska obrt že nekaj časa cvetela, saj imajo ti lonci že dovršeno obliko. V Karlovškovi razpravi o lončarstvu na Gorenjskem (Slovenski tenograf 3—4) najdemo več zanimivih podatkov o komen-ških lončarjih. Ljubljanski list je leta 1885 objavil obsežen članek, kjer je omenjeno, da je lončarstvo v Komendi zelo razvito in da prodajajo izdelke križem po svetu. Leta 1885 je bilo v komenški okolici 74 lončarjev, od tega največ na Mlaki (30), V Podborštu (22), na Gma j niči (9), na Križu (2), na Klancu in Kaplji vasi pa po eden. Leta 1903 je bilo v reviji Dom in svet objavljeno, da RAZVOJ podboršta, e star lončen. po_ ,e P° Pri" .ikov — da , z lončarski oko- Obrt je v nekdo iz ,arno goro, na Goro k . ome-ičarjev, je takrat izr izdelke. V .obrti na i je izdal CranJ- "ar je potopili zapisaJ, jski deželi kot ravno !*ah Petih je v Komendi in okolici še okoli 50 lončarjev, in sicer v vaseh Podboršt, Gmajnica, Mlaka, Gora in Križ. Pred prvo svetovno vojno je bilo še okrog 40 lončarjev,' kot se spominja Miha Štele. Po prvi svetovni vojni so imeli namen ustanoviti lončarsko zadrugo, vendar jim to takoj ni uspelo. Doktor Krek je kupil zemljišče, kjer naj bi stali delovni prostori. »Lončarsko produktivno zadrugo z o. z. v Komendi« so ustanovili lončarji leta 1929 s pomočjo banovinske vlade. Delovne prostore so zidali v letih 1931 in 1932, takoj potem pa so začeli s skupnim delom. V začetku je imela zadruga 9 članov. O Lončarski obrtni zadrugi pozneje nekaj več. Danes se ukvarja z lončarsko obrtjo samo še pet ljudi: trije v Podborštu, eden na Mlaki in eden na Gori. Čeprav imajo štirje lončarji potomce, ki bi z obrtjo lahko nadaljevali, nihče ne kaže zanimanja, da bi delal doma. To jasno kaže, da čez nekaj deset let lončarske obrti po domovih ne bo več. Pogoj za širši razmah lončarske obrti v Komendi in okolici je bil v dejstvu, da je v okolici dobra glina, slabša pa skoraj povsod doma. Za lončarske izdelke rabijo namreč obe vrsti glin. Vse vasi, kjer izdelujejo lončarske izdelke, ležijo v bližini gozdov, kar je tudi pomembno. Pri žganju namreč rabijo dosti drv in zelo primerno je, če so ta v bližini. Glavni vzrok, da so se ljudje oprijeli lončarske obrti, je bila slaba geografska lokacija in geološki sestav zemlje. Domovi stojijo na južni strani sončnih pobočij; zemlja je težka, ilovnata in nerodovitna, prav zaradi tega pa ne tako primerna za kmetijstvo kot v sosednjih vaseh. Ljudje so si morali pomagati s hišno obrtjo, če so se hoteli preživljati. KOPANJE IN VOŽNJA GLINE Za izdelovanje loncev se rabi glina dveh kvalitet. Prva je sivkasta, di-uga pa rjavkasta. Obe ti dve vrsti gline med seboj mešajo, kar pripomore k boljši trdnosti iz- delkov. Glino so včasih kopali v okolici domov; ta je bila slabše kvalitete. Se pred 100 leti so hodili po glino boljše kvalitete v Žice in Želodnik, potem pa so odkrili večja ležišča te gline med Repnjami in Vodicami. Pred 90 do 100 leti je v moščanskih gozdovih odkril Ukc iz Most velika nahajališča gline. Ze od takrat kopljejo tam (Zagrabne) glino, pa je še ni zmanjkalo. Omenil sem že, da so kopali glino slabše kvalitete doma. To se tudi prav dobro vidi, saj je zemljišče v Podborštu, na Mlaki in Gmajni-ci izredno valovito, posebno okrog hiš. Domačini vedo povedati, da so predniki, delno pa tudi še sami, prekopali domala vse pobočje Podboršta. Zdaj kopljejo glino na travnikih v smeri proti Komenški Dobravi, dva lončarja pa jo kopljeta na svojem vrtu. Domov jo spravljajo, če je v bližini, s koši ali samokolnicami. Glino slabše kvalitete kopljejo tudi za Zcjami. V moščanskem kopljejo takole: Najprej je treba seveda posekati vse borovce (na tem področju rastejo v glavnem samo bori), potem pa odstraniti zemljo, ki jo je navadno 80 do 90 cm. Dosti dela da tudi odstranjevanje štorov. Naenkrat odkrijejo približno 3 kvadratne metre zemlje. Zemljo zmečejo ns kup na eno stran jame. Koplje se v takem ča*u. da stoji nad gladino nekoliko vode kar omogoča, da je glina bolj mastna in se lažje koplje. Seveda pa je te vode navadno preveč in treba jo je zmetati iz jame. S posebno močnimi lopatami (štiharice) potem kopljejo glino. Kose gline (velikost) oblikujejo z zarezo lopate. Lopata ima približno meter dolg štil. Kos gline tehta 8 do 15 kg. Take kose nakladajo z vilami na voz. Uporabljajo navadne vir le, ki pa imajo roglje do pol požagane stran. Najtežje je odpreti prvo jamo, potem pa gre delo lažjo naprej, ker mečejo prst pri odkrivanju nove površine v staro jamo, ne pa na breg. Prav tako glino v novi jami laže odrezujejo. Ivan Sivec (Dalje prihodnjič) in razcestja % Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja # Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja ® Miha Klinar: Mesta, vina Lg malodane že gotova, da obrobju Novigrada imajo Cjk Bajberle je vselej rad i ostal kmet. Tako je govoril, ha Sa je morje boli vleklo. £ svoJ poklic. In vendar je ha z domačo grudo. Taki \\\iWo: zemlJi' ženi' morju, žerio. Bil ji J'e zvest- Morda rt nestalnih »pravih« mornar- 7aupala in ga ljubila, ^korie bil moj!« C Bil je socialist m delo v t. Bil Je Pravi in vselej zvest se za moževo delo v stranki uL je nežna' blaga- Občudo-*lno tako. kakor da se je šele L 0bžaluje Stefi, vseeno pa ^erlovega stanovanja. Ko zavese, Stefi zagleda žensko, *ati. novi. H ust slaboten, hripav glas, starka nekoliko dvigne roke, ma zakrije z njimi obraz in duši v ihtenju. prepozna v objokani in osta-kaj let starejšo od nje. injemed ihtenjem odmakne Ido brez glasu pogleduje spu- ščene zavese, ihtečo, v joku dušečo se Bajberlovo, obenem pa išče za, ne do kraja priprtimi vrati sobe, kjer sta nekoč stanovala Franc in ona, odsev mrliških sveč, saj je v stanovanju zadahlo — vonj po svečah, grenkih rožah in po človeku, ki leži na parah v odprti krsti in ki že zaudarja po mrliškem razkroju. Toda nobenega odseva sveč ne more zaznati. »O gospa ... Ivan ... moj Ivan . ..« Stefi išče besed, s katerimi bi ji izrekla sožalje in s katerimi bi lahko izrazila zares iskreno sožalje, kakor bi ga rad sleherni človek izrekel prijatelju, kadar ga doleti izguba najdražjih, a se prav tako kakor sleherni ob taki izgubi, kadar udari resničnega prijatelja, zave, da takih besed, ki bi z njimi ne samo izrekla sožalje, marveč skušala odvzeti prijatelju vsaj del skeječe bolečine, ni. Zato samo strmi in nemi pred obupanim, od notranje bolečine izmučenim obrazom, dokler Bajberlova ne izihti, da je Ivan zaprt; zaprt že od februarja; od dne, ko so uporniški mornarji v Kotoru položili orožje. Ob teh, iz ihtenja se trgajočih besedah, se Stefi sprva oddahne, kakor da biti zaprt zaradi upora, ni najhuje, potem pa se zave, da življenje takih jetnikov visi samo na nitki, dokler je ne preseka obsodba, kakršna je že doletela prve štiri voditelje mornarskega upora. »Zaprt... v zaporu ... čaka na . .. obsodbo ... O gospa, že dva meseca in pol čaka ... čaka na sodbo ... na sodbo vojaškega sodišča .. . Ali se zavedate, da je... da je to smrt.. .« Stefi bi rada tolažila, vlila Bajbcrlovi, ki ji trpljenje že od dne, ko je zvedela za moževo nesrečo, pije dušo in telo, vlila upanje, da se s strojnikom Bajberlom ne bo zgodilo najhujše, da bo morda vojne konec ali pa se bo zgodilo kaj drugega, da upornikom ne bodo več utegnili soditi. Toda vse to, se Stefi zaveda, so samo besede. Upanje, da bo vojne skoro konec je komaj verjetno; posebno tak konec, ki bi rešil Bajberla in druge, zaprte in na sodbo vojnega sodišča čakajočo upornike. Take stavke, kakršne so bile januarja, ne bodo prerasle v revolucijo. In prav tako ne demonstracije po mestih. Tudi drugačna rešitev — zmaga antante, ki bi rešila zaprte, pa se prav te dni zdi skoro nemogoča. Nemška ofenziva na francoskem bojišču poteka v nemški prid. Vprašanje pa je tudi, ali bi zmaga antante za upornike, ki niso terjali samo miru, marveč tudi spremenitev družbe v socialistično, pomenila svobodo in rešitev. Stefi, ki zadnje čase živi kakor odrezana od dogodkov in ki v domačem okolju malodane pozablja, da je vojna, se položnj. sodeč po jalovih stavkah, ki po zaslugi večine vodilnih socialistov in trenj med strujami znotraj socialističnih strank niso prerasle v revolu- cijo, zdi brez upanja na skorajšnjo spremembo. Zaveda se, da revolucije ne morejo ustvariti samo njene želje, marveč jo je treba pripraviti in ustvariti z dejanji. Teh pa ni. A če so, so nevsklajeni izbruhi, obsojeni že vnaprej na poraz in zadušitev. Zato se Stefi ne more nasloniti na noben dogodek, ki bi bij stvaren in hkrati tudi tolažba za nesrečno in do kraja obupano Bajberlovo, ki se zdaj obtožuje, da je za moževo ravnanje sama kriva. »Da, sama,« prehaja njeno ihtenje v vreščeče tožbe. Ne smela bi mu pustiti, da bi se zabaval s politiko. Bolje bi bilo, ko bi vese-ljačil in popival kakor drugi mornarji, namesto da je zahajal na predavanja v Ljudski oder ali v italijansko delavsko izobraževalno društvo, v tisti nesrečni »Circolo di studii sociali«. Stefi se spominja, da je bila Bajberlova nekoč ponosna na moža prav zaradi tega, ker je bil »drugačen« kakor drugi mornarji in ker je zaradi knjig, ki jih je prebiral, in časopisov, brez katerih ni mogel biti in ki jih jc stalno prebiral, bil pametnejši, spodobnejši in razsodnejši od njih, zdaj pa je po njenem prepričanju prav to krivo, da se je pridružil upornikom, kakor da bi ne vedel, da se upor proti cesarju in oblasti kaznuje strožje kakor najhujši rop in uboj. »Ni pomislil! Pa bi moral vedeti, saj bi ga že pred šestnajstimi leti, ko mu je bilo komaj osemnajst let, skoro ubili,« pripoveduje Bajberlova o takratni splošni stavki tržaškega delavstva, o kateri so takrat govorili povsod. Res, se tudi Stefi spominja, čeprav ji je bilo takrat šele trinajst let. »Kri je tekla po tržaških ulicah. Za Ivana pa mrtvi niso bili mrtvi in ranjeni niso bili ranjeni. Nikoli ni s strahom pomislil na svojo, v tistem pokolu prestreljeno mornarsko čepico. Nikoli na zaprte in potem na dolga leta ječe obsojene delavce. Nikoli na odpuščene in iz Trsta za vselej izgnane. Govoril je, kakor bi bral iz časopisa: Bili smo izrabljani, brezpravni! Nihče se do te stavke ni zmenil za nas. In čeprav so jo štrli z ubijanjem in nasiljem, je zanjo zvedel ves svet. Ljudje z vsega sveta, ljudje, ki imajo človeško vest, so se zgražali nad krvavim početjem, tako da je zaradi lega zgražanja morala naposled popustiti tudi oblast, ki nas je hotela užugati. »Zapomnili smo si, Bajberlova skuša posnemati možev glas, »zapomnili, da delavstva s poldrugim stoletjem starim zakonom nI mogoče več vladati in držati na vajetih. Žrtve so bile res, toda brez žrtev ni nobene zmage ...« Tako govori Bajberlova. Njen glas je hripav, nato pa, ko začne oripovedovati o letošnjem januarju in pričakovanju ladjedelniških delavcev v Trstu. Miljah in Pulju, postane zajedljiv« r*ie]r GLAS * 16. STRAN SOBOTA — 4. marca 1967 GLAS Pl Prvič na smučeh Mračilo sc je, sneg pa je vedno bolj naletaval. Veseli smo, saj se bomo lahko naslednji dan sankali in smučali. Ko smo sc vrnili iz šole, smo privlekli izpod podstrešja zaprašene sani in smuči. Hrib za vasjo je bil že poln prijateljev in prijateljic. — Nekateri so se smučali, drugi sankali, tretji kepali, četrti pa so delaJi snežene može. Seveda sem med ta živ-žav prišla tudi jaz. Naredili smo sneženega moža. Na glavo smo mu dali star klobuk, na noge pa nataknili dedkove copate. Sneženi mož jc bil narejen in začeli smo se sankati in smučati. Prijateljico sem prošla za smuči. Rada rni jih je dala, saj je vedela, da se ne bom peljala po .smučeh, ampak po zadnjici. Stopila sem na smuči in se zapeljala po snegu. Pripeljala sem do sneženega moža. A tedaj — nesreča! Sneženi mož in jaz sva se prevrnila. Komaj sem se izkobacala iz snega, na griču pa so se mi vsi smejali. Naredili smo novega sneženega moža, jaz pa nisem pozabila na nesrečo, ki se mi je pripetila, ko sem bila prvič na smučeh. Fanika Magolie, 7. b razred Osn. šola Matija Valjavec Pitildvor Vas Mače Ob vznožju Kališča leži vasica Mače. Je majhna, saj šteje komaj 18 hiš. Večina jih stoji ob poti, ki pelje na Ka-lišče in Storžič. V tej majhni vasici živi 59 ljudi. Pred nekaj leti so se vaščani ukvarjali s kmetijstvom, živinorejo in delom v gozdu. Sedaj so doma le še starejši, mlajši pa so se zaposlili na žagi v Preddvoru in v tovarnah v Kranju. Najstarejši prebivalec Mačje Andrej Arh. ki je star 89 let. V osnovno šolo v Preddvoru hodi 12 otrok. Vaščani gojijo cvetice, da bi privabili čim več turistov. Mače so dobile vodovod že lota 1912. Takrat jim jo pomagal vodo napeljati graščak Fuks. Zato so mu dali kmetje v sedlu dol gozda, katerega so po njegovi smrti dobili nazaj. Elektriko so napeljali leta 1940 iz preddvorske žage. Zadnja lota prihaja skozi vas vedno več planincev in turistov, ki hodijo na Kališče in Storžič. Na Kališču imajo lop planinski dom. Komaj četrt ure nad vasjo pa stoji cerkvica Sv. Miklavža. Slovi po zgodovinsko znanih freskah in lesenem stropu. Fresko so stare 500, strop pa 320 let. Za časa NOV so tudi prebivalci Mač pomagali partizanom. V Mačah je bil 3. oktobra 1943 ustanovljen prvi NOO pod vodstvom Jožeta Celarja iz Brega. Na Fende-tovi hiši jc plošča z napisom: V tej hiši je bil ustanovljen prvi NOO pod vodstvom Celarja Jožeta. Marija Arh Francka Delavec Glas mladosti Izšlo je glasilo osnovne šole Simon Jenko iz Kranja GLAS MLADOSTI. Dvaindvajset prispevkov učencev govori o marsičem. O pesniku Simonu Jenku, narodnoosvobodilni vojni, počitnicah in še mnogih drugih opažanjih učencev. Zanimiva je posebna rubrika Bodeča neža in prispevki o športu- Poglejmo kratko pesmico iz glasila, ki jo je napisal Dušan Pire iz 4. a razreda. Moj medvedek Imam prav majhnega medvedka, medvedka sladkosnedka, mu ne manjka meda, kadar sem doma. Glejte, glejte požeruščka, kakšnega ima trebuščka. Naš sobni akvarij Doma imamo tri akvarije. V dveh večjih je mnogo tropskih rib, v manjšem pa so samo polži. Ti polži so bili najprej med ribicami in ker so jih te stalno vlekle za tipalke, jih je precej poginilo. Očku je uspelo tri rešiti. Med njimi sta bili dve samici in en samec. Dal jih je v posebni akvarij, kjer so se začeli razmnoževati. Skoraj vsak dan so položili ono gnezdo jajčec. To jc trajalo približno šest dni. Cez tri tedne pa so iz jajčec zlezli prvi polžki. Bili so zalo majhni in ljubki. Sedaj jih je že okoli štiristo. Očka je rekel, da jih bo prodal. V večjih akvarijih ima ribice. Notri je tudi mnogo rastlin, ki zelo lepo rastejo. Goreti mora tudi električna luč, ker je pozimi zelo malo dnevne svetlobe. »Ker so vse ribice iz tropskih krajev, morajo imeti toplo vodo. Vodo greje električni grelec, ki ga uravnava termostat. Enkrat mesečno je treba Pri zobozdravniku Zobe moramo redno vsak dan čistiti. Tako jih obvarujemo pred gnilobo. Se ni dolgo, ko me je močno bolel zob. Mamica mi je dala tableto proti bolečinam. Bo'ečine so prenehale le za nekaj ur. Posebno hudo je bilo ponoči. Zjutraj, ko sem i vstal, sem bil precej otekel. Popoldne sem šel k zobozdravniku. V čakalnici je bilo veliko ljudi. Ko je prišla sestra v čakalnico, rac jc po- vabila, naj vstopim k zobozdravniku. Zobozdravnik je imel privlačen obraz. Rekel mi je, da ne bo nič hudega, ker je mlečen zob. Vzel je klešče in ga izpulil. Zobo-bozdravnika se ne bojim. Ko sem prišel domov, me ni več bolelo, le nekaj uir nisem smel jesti. Jordan Eržen, 3. c razred Osn. šola Lucijan Seljak Kranj ok v arije očistiti in jim delno zamenjati vodo. Vse to opravi očka z velikim veseljem, včasih pa mu tudi jaz pomagam. Očka je zelo pono> sen na akvarije. Najbolj všeč sta mi dve ribici. Največkrat se skrivata za rastlinami. Le kadar prideta po hrano, jih lahko vidim. Svetita se kot neonska razsvetljava in se zato imenujeta neonki. Tudi večje ribe, ki se imenujejo ska-larke, so mi všeč. So črne in imajo štiri centimetre do!te>sj KOSMATIH O ^~«*s^OiV An Mli TH3 NITI Nt m GOVORNO Star indijski ples na vročeni betonu V MADRASU, starem indijskem mestu v Bengalskem zalivu, je bilo februarja pravo poletje; povsod samo zelenje in cvetje. V senci dreves in na vedno čistih pločnikih je bilo vse polno deklic dn dečkov, ki so se vračali iz šole proti domu. Spuščajoči mrak je prinesel blag veter z oceana in polno svetlih zvezd; nikjer tako velikih in tako blizu. Domača anekdota Težave s kokoško v Kamni gorici Te dni po deželi ljudje govorijo, da je v Kamni gorici težje dobiti kokoško kot premijo pri loteriji. Te govori-ce se širijo od dneva, ko je jgralska družina društva upokojencev iz Žirovnice v Kamni gorici uprizorila komedijo Kam iz zadreg. V tej igri je prizor, ko ^ladi poštar pokloni Francu, sinu kmeta Dominika, kokoš v zahvalo, ker je odklonil dekle, ki jo poštar ljubi- Ker dramska skupina ni prinesla^ kokoške s seboj, se je Tonček Noč, ki igra poštarja, napotil po Kamni g0rici iskat kokoško. Obiskal je reci in piši točno 17 hiš, preden mu je uspelo dobiti kokoško. V neki hiši je sicer jamica rekla, da ima kokoške, toda »prav te dni so mi začele pridno nesti in mi boste vse zbegali,« se je opravičevala. l&-letni Tonček pravi, da Ani ni žal, ker je prestopil prag tolikih hiš v Kamni gorici. Videl je in spoznal precej lepih deklet. Pripravljal se je večer, ko človek misli, da bo z enim samim zamahom roke lahko razpršil in ujel tisoče teh zvezd. Na velikem vrtu ob stari šoli se je zbralo okrog petnajst deklic v lahkih, dolgih oblekah. Kot je to v Indiji običaj, so imele deklice v laseh bele, opojno dišeče orhideje. Pod slamnato streho pa so v naslonjačih iz bambusa sedeli gostje. Hladili so se z velikimi palmovimi listi in iz motnih kozarcev počasi pili ledeno mrzel ananasov sok. Ko se je stemnilo, so v drevesnih krošnjah zasvetili lampionč-ki najrazličnejših oblik in barv. Dva, že malo starejša dečka, sta prinesla veliko posodo, polno žerjavice in jo stresla ter razgrnila po betonskih tleh. Drugi dečki pa so z neko močno dišečo snovjo prepojili cel vrt. Vse je bilo zelo slavnostno in skrivnostno — vznemirljivo. Potem so dečki pobrali žerjavico z betonskih tal. Segrevanje v tej topli febru- Koga napada rak Zahnodnonemška revija Stcrn je objavila statistiko o tem, za katerimi vrstami raka umre največ moških in za katerimi največ žensk. Možgani in živčni sistem 13 (moški) : 10 (ženske), ustnice in jezik 4:2, žrelo, ščit-no žleze in požiralnik — 41:20, pljuča in sapnik — 268:35, mehur in ledvice — 33:67, prsi — 3:130, črevesje — 95:92, želodec — 206:218, sečovod — 60:28, spolni organi — 83:216, kosti in mišice — 13:11, koža — 9:10. arski noči je bilo za tiste, ki ne poznajo tega običaja, precej nenavadno. Ko je bilo vse pripravljeno, je dala upravnica šole znak, da se prireditev lahko začne. Kljub pričakovanju, glasbe ni bilo. Na vroča betonska tla je stopila bosonoga deklica v prosojni, smaragdno zeleni obleki. Bila je mirna, kot da pred nekaj trenutki na tleh ni bilo nobene žerjavice. Nenadoma je zaploskala z rokama in začela plesati. Plesala je počasi, s skladnimi, lepo dovršenimi gibi. Vsak prst na rokah in nogah je vzbujal domiselnost, gracioznost in dovršeno lepoto. Deklica je ob spremljavi zvončkov, ki jih je imela okrog vratu in na členkih rok ter nog, plesala star indijski ples. Zvončki so tanko zvonili, deklica pa je vedno hitreje ploskala z rokama in se gibala levo in desno. Njeno telo je bilo kot valovanje žitnega klasa v vetru. Potem je na vroča tla stopilo še nekaj deklic. Imele so podobne obleke in vse so bile enako velike. Mlade plesalke so zaključile ples s hitrim in skladnim zvonjenjem zvončkov. Gostje so zaploskali, deklice pa so se na indijski način, s sklenjenimi rokami, dolgo zahvaljevale. Za nekaj trenutkov je vse utihnilo, le škržati so neumorno cvrčali. Deklice so posedle po travi in se okrepčale s hladnim sokom in pecivom, čakale so, da se začne drugi del »domače« j prireditve; da zopet pokaže- | jo, kako so se za star indij- ! ski običaj naučile plesati — skladno in z bosimi nogami po vročih betonskih tleh. A. Ž. Toda aH L '£ Povedano kopati! n „o.e! T Vidlte' da se "tapljam ... O potem je pa vse v redu! — Zadnji čas je že, da vzameš okvaro resno! Pot d o visoke starosti Ali res živimo samo polovico možnega življenja? Vsi, ki bodo v 1967. letu dopolnili 67. leto starosti — eno več ali manj ni pomembno! — so lahko brez skrbi zaradi »zbirke« let, ki so se jim že nanizala v njihovem življenju. Gerontologija — ta mlada znanost o starosti, nas uči, da se koledarska in biološka leta zelo poredkoma pokrivajo. To je smisel poslanice, ki jo pošilja našim bralcem direktorica romunskega instituta za geriatrijo in iz-najditeljica »injekcije za pomlajevanje«, profesorica dr. Ana Aslan. Na svoje delo gleda nekoliko pesniško in zelo pogosto citira velikega francoskega misleca Victorja Hugoja: »V očeh mladih se svetlika plamen. V očeh starejših razberemo svetlobo.« Teorij o tem, kako človek dolgo živi, je nešteto. Vse pa imajo nekaj skupnega. Skupni imenovalec skušajo izračunati sodelavci instituta, katerega vodi prof. dr. Ana Aslan. Kajti — spoznati vse o starosti, je dejal eden izmed avstralskih gerontologov, je danes prav tako pomembno kot spoznati vse o atomih! Institut za geriatrijo nismo obiskali ie zaradi starejših ljudi. Obiskali smo ga tudi zaradi mladih ljudi z ^brazdanim obrazom in sivimi lasmi ter mlahavimi j mišicami. Ko dopolni človek v Jugoslaviji, Romuniji I in mnogih drugih državah, trideset let, je dopolnil polovico poprečne človekove življenjske poti. V nekaterih nerazvitih državah celo tri četrtine! Pomeni torej, da je potrebno misliti že na drugo polovico življenja. Kajti, z ustrezno skrbjo za svoj organizem, marsikdo to polovico lahko spremeni le v tretjino svoje življenjske dobe. črnogorski pesnik Njegoš je zapisal, da »ni večje sramote od starosti«. Sodobna medicina se s takim mnenjem ne strinja. Vse več strokovnjakov se ukvarja s problemi staranja. Vsak po svoje se trudi, da utre človeku pot do visoke starosti. Ko so 1950. leta ustanovili Mednarodno združenje za gerontologijo. je imelo le 50 članov. Pred dvema letoma pa se je v danski prestolnici Kobenhavnu na 6. kongresu tega združenja zbralo že več kot tisoč članov in predstavnikov ustanov, ki proučujejo starost. Profesorica dr. Ana Aslan meni. da je sodobnemu svetu potrebna geriatrija zaradi starejših ljudi prav tako kot pediatrija zaradi otrok. Tudi v vojnah so otroke in stare ljudi posebej obravnavali. Zakaj jih torej ne bi tudi v mirnih časih. To je naš dolg do starejših in bodočih generacij. »Starčevskih bolezni« ni Prav tako kot nekatere bolezni napadajo predvsem otroke, prebolevajo določene bolezni predvsem starejši ljudje. Vendar te bolezni večkrat napačno imenujemo »starčevske«. Te bolezni pa napadejo pogosto tudi mlade ljudi, ker niso bili pazljivi. Prav tako kot je potrebno paziti na razvoj otroka v tretjem, petem, sedmem ali desetem letu starosti, je potrebno ustrezno preprečevati bolezni tudi pri človeku, ki dopolni tretje, peto, sedmo ali celo deseto desetletje svojega življenja. (Nadaljevanja prihodnjič) GLAS * 18. STRAN ZA ZENK SOBOTA — 4. marca 1967 Dober okus za oblačenje Kaj je pravzaprav ta mamljivi pojem in kako si ga prisvojimo? Najbrž se dober okus kaže v lepem izgledu, v tistem, kar se zdi najprijetneje na oko večini ljudi. (Ali ima potlej večina ljudi dober okus?) Seveda vsi ne moremo imeti enakega okusa in absolutno dober okus je težko določljiv; vendar neverjetno, koliko ljudi se lahko zcdini in odloči za nekoga, da ima dober okus. In kako ga pridobimo, ali bolje kako si ga izostrimo, če si že domišljamo, da ga imamo? a) Veliko nam lahko pomagajo modni časopisi in revije. V njih vidimo najlepše modele, najvišje modne dosežke, če se nam zdi včasih kaj pretirano in nesprejem- ljivo, je to le zato, ker je vse novo in se še nismo privadile. Zapomnite si model, ki vam je najbolj všeč in ko kupujete, poskusite najti nekaj podobnega. b) Sledite modi! Vendar nihče ne pričakuje, da zato ne boste več nosile lanskih oblek. Samo dolžina naj bo letošnja in morda še kakšen moden dodatek — pas, npr. Oblačila, ki niso krojena izrecno po modi, ampak »klasično«, lahko mirno nosimo več let in ne bomo videti nemoderne (resda tudi posebno moderne ne). c) Držite se navodila: »Nosite vselej in povsod le tisto, kar je najprimernejše za vašo postavo in starost. Ni najvažnejše tisto, kar predpisuje moda.« (Spomnite sc, Ali lepo sedite? Kratka krilca so še povečala nevarnost nelepega sedenja. Morda se vam bo zdelo povsem odveč govoriti o tem, kako se pravilno sedi, pa vendar ni. K ženski elegantnosti spada najbrž tudi lepo sedenje. Oglejte si spodnje štiri slike: 1. Originalni komentar pravi, da je to narobe in da »kdor tako sedi prav gotovo ne napravi dobrega vtisa«. Včasih sicer vidimo kakšno filmsko zvezdo ali televizijsko napovedovalko v tej zanimivi drži nog, vendar za navadne zemljanke ni posebno priporočljiva. 2. Razne variante takšnega držanja nog so zelo priljubljena in dokaj lagodne, ko- mentator pa spet pravi, da tako ni prav ter imenuje takšno držo nog neuglajeno. 3. Tudi to je narobe: noge so zverižene, poleg tega pa takšno sedenje omogoča razgled pod krilo. 4. Ta drža pa je pravilna (samo malce utrudljiva): Takšno je vzorno sedenje. Vse tri napačne drže na slikah niti niso tako obupne, vsak dan opazimo lahko še precej slabših. Splošno veljavno pravilo lepega sedenja je, da noge niso razkrečene, kolena morajo biti tesno skupaj in stopala ne smejo biti obrnjena navznoter. Poskušajmo ga upoštevati. kaj je bilo že napisanega- o mini-krilih). č) če se še zmeraj ne za-nesete na svoj okus, posnemajte neko drugo z izbranim okusno. Samo naj to ne bo vaša svakinja ali kolegica iz službe. Takšno posnemanje bi bilo preveč očitno in zoprno. d) Ne občudujte samo, ampak preučite elegantne ženske. Ugotovite, zakaj je elegantna (Ne mislite, da se eleganco pridobi samo z denarjem). e) Poslušajte, kadar vam rečejo: »To ti ne pristoji! Prijatelji so navadno obzirni in jim mora iti kakšen kos vaše garderobe že res močno na živce, da to povedo. Upoštevanja vredne so tudi opazke glede vaše pričeske ali make-upa. f) Preglejte vse, kar je najboljšega v trgovinah — četudi si še ne morete privoščiti. g) Pazite, da boste za vsako priliko primerno oblečene. Ločite oblačila za športne, vsakdanjo, svečane, večerne priložnosti. Nekaj o nakitu že nekaj let nas moda navdušuje za fantazijski, nedra-goceni nakit: za velike uhane, živopisane ogrlice, brezštevilne zapestnice. Zavoljo dokaj nizke cene so si mlada dekleta nakupila nekaj tega okrasja, starejše žene pa bodo raje še naprej nosile svoje družinske dragocenosti iz zlata in dragega kamenja (če jih imajo seveda). Vendar — zapomnimo si nekaj osnovnih navodil za nakup in nošenje tega fantazijskega nakita: — Ne kupujmo imitirane-ga nakita, ki hoče izgledati kot »pravi«. Izogibajmo se ponarejenih biserov in zlata za trobente, če kupujemo nedragoceni nakit, naj bo res moden, fantazijski. — Nikoli ga ne ovesimo nase preveč — saj nismo novoletna jelka. — Ne nosimo skupaj uhanov drugega tipa kot je ogrlica in obratno. — Poleti ob morju lahko dovolimo fantaziji širši raz* mah in nosimo tudi velike Ko dobite goste Kadar vas iznenadijo gostje, prijatelji in drugi znanci, morate vedeti nekaj osnovnih pravil, kako jih morate sprejeti, da se bodo čim pri-jetneje počutili v vašem domu. Ne bo odveč če vas spomnimo, kako poteka predstavljanje. Običajno se ugledna oseba predstavi uglednejši, potem moški ženskam in mlajši starejšim. Osebe z nekimi častnimi ali podobnimi naslovi morate predstaviti ostalim gostom. če je le mogoče zraven imena gosta dodajte še njegov poklic ali kakšno karakteristično posebnost, kot na primer: gledališki igralec, slikar, filatelist, književnik in podobno. Tako se bodo vaši gostje lahko hitreje spoznali med seboj in našli teme za razgovor. Opazili ste, da" je razgovor tekom večera zastal. Morate ga poživiti ali pa se bodo gostje razšli z občutkom, da je bil večer dolgočasen. Zato je prav, da imate v tem primeru vedno pripravljenih nekaj fraz kot: »Kaj je z današnjo mladino, ki pušča dolge lase? Kmalu človek ne ve ali je fant ali dekle.« Eahko začnete tudi razgovor o kakšnem vprašanju iz vsakodnevnega življenja, potem o repertoarju gledališča ali kina, o športu in podobnem. Tako se bo pogovor razživel. Drugič pa, da se vam ne bo treba izmišljati tem za razgovor, malo bolj pazite, ko izbirate goste. Skupaj povabite takšne, ki se zanimajo za podobne stvari. OBISK POSLOVNEGA PRIJATELJA če ste povabili v goste poslovnega prijatelja, morate poskrbeti za nekatere malenkosti, ki bodo pomagale, da bo vaš gost imel dobro mišljenje o vas in vašem domu. Najprej morate poskrbeti, da vaša gospodinjska pomočnica, če jo seveda imate, ne bo v preveč dekoltirani ali oprijeti obleki. Naj bo čimbolj naravna in sveža. Povejte ji čim več o svojem gostu, saj se bo tako laže znašla. če ste ga med pogovorom kaj polomili, ne skušajte z nadaljnjim govoričenjem. Velikokrat se namreč zgodi, da se prav ob taki priliki človek razburi in namesto, da bi popravil slab vtis, tega še poveča. Pustite svoji hišni pomočnici, da govori z vašim gostom. Četudi bo malo preveč klepetava, jo ne oštevajte pred njim. Poslovni prijatelj bo le tako dobil vtis, da vlada v vašem domu medsebojno spoštovanje. Shujševalna dieta Če bi se v dveh dneh radi znebili treh odvečnih kilogramov, poskusite s tole shujše-valno kuro: Zajtrk: jajce na katerikoli način, samo brez maščobe Kosilo: zrezek Večerja: dvoje jajc Pijete lahko vodo, belo vino ali posneto mleko dvakrat na dan — samo ne med jedjo in to v zmernih količinah. Če hočete zares shujšati, tudi ostale dni ne je j te nobenih močnatih jedi, nobenih testenin, nobenih sladkarij. Zjutraj na tešče pa lahko spijete skodelico bledega čaja iz tavžentrož. živobarvne uhane, ki so pozimi sprejemljivi le za pustno maškerado. — Ne nosimo uhanov in ogrlic k vetrovkam, zimskim hlačam in drugim izrazito športnim oblačilom. (Ne smejte se, ampak srečala sem jih nekaj v smučarski opremi in s svetlikaj očimi uhani v ušesih. — Ne nosimo cenenega nakita k dragocenemu krznu ali dragim blagom. Ves učinek lahko postane cenen. Lepo blago bo lepše ob goli koži kot ob poceni ogrlici. Mladosten vzorec spomladanskega plašča. Ovratnik j« majhen in rahlo odstopajoč, na prsih sta dva našita žepka. Izrazitost dajejo kroju še dvojni dekorativni šivi Karirasta jopica brez ovratnika in krilo v eni izmed barv jopice. Nosimo ju lahko več let, pa ne bosta zastarela JOBOTA — 4. marca 1967 DROBNE NOVICE GLAS * 19. STRAN Z občnega zbora kranjskih planincev Lep uspeh mladih V ponedeljek, 13. februarja, so imeli mladi planinci kranjskega društva svoj občni tbor. Pregledali so delo mladinskega odseka in njegovih sekcij po šolah v preteklem S posveta na Šmarjetni gori jja minulem posvetu predsednikov in gospodarjev planinskih društev Gorenjske, ki je bil na Šmarjetni gori, so navzoči obširno govorili o gospodarjenju v planinskih kočah i"1 domovih. Ugotovili so, da za obnovo planinskih posojanje potrebujejo precej denarja. Dogovorili so se tudi za enoten gospodarski re-Žjm v njih. V ta namen so jjji razvrstili v tri skupine: visokogorske in izhodiščne, grednjegonske in nižinske, zanimivo je omeniti tudi to, da so govorili o ukinitvi popustov, ki so jih doslej uživali gorski reševalci, alpinisti, vodniki, člani gorske straže to drugi. Odslej bo vsako društvo samo regresiralo svoje člane. -rč gahovski klub športnega društva BOREC Kranj vabi Člane in ljubitelje šaha na reani 'etni občni zbor, ki bo v petek, 17. marca ob j7 30 v prostorih kluba v Do-iTlU invalidov in borcev, jtranj, Levstikova 8. j«ja željo udeležencev bo po končanem občnem zboru nagradni šahovski brzo-turnir. Odbor šahovskega kluba letu. Razen izletov, katerih so lani organizirali 23, je vodstvo odseka pripravilo skupno z upravnim odborom društva prostovoljne delovne akcije na Kališču in Stolu, katerih se je udeležilo prek 80 članov. Sodelovali so tudi na pohodu ob žici okupirane Ljubljane, ki so se ga udeležili s 6 ekipami, nosili so Titovo štafeto na odseku Ja.m-nik — Železniki, organizirali zbor mladinskih vodnikov za Gorenjsko na Kališču in se udeležili akcij celjskega mladinskega odseka. Dosegli so tudi lep napredek na orientacijskih tekmovanjih. Na tekmovanju za Milovanovičev memorial so bili deveti, pionirji pa šesti. V jesenskem in zimskem času so začeli s predavanji po šolah ne glede na to, ali je na šoli organizirana sekcija ali je ni. Tako tečejo zanimiva predavanja skoraj po vseh osemletkah, medtem ko se srednje šole na razpis niso prijavile. Mladinski odsek kranjskega planinskega društva združuje sedaj 1053 članov mlajših od 25 let, od katerih je 780 mladincev, ostali pa so pionirji. Po šolah deluje sedem sekcij, ki so popolnoma samostojne. Sekcije, ki so včasih delovale v podjetjih, so počasi razpadle, tako da danes vodstvo mladinskega odseka nima s podjetji nobenega stika. Prav tako so razpadle nekdanje sekcije v dijaškem domu in po raznih vajenskih šolah. Letos bo za to moralo vodstvo posvetiti več pozornosti prav šolski in delavski mladini ter izgubljene sekcije poskusiti na novo organizirati. To nalogo nameravajo izvesti skupno z občinskim komitejem mladine in počitniško zvezo. J. S. Radovljica Planinci na občnem zboru Izolirka Ljubljana nudi graditeljem hiš poleg ostalih izolacijskih izdelkov tudi izolacijsko mineralno volno i., n., m. vrste po tovarniških cenah, s katero boste dosegli odlične toplotno akustične izolacijske efekte in s tem izboljšali kvaliteto zgradb ter pocenili gradnjo. Izolacijsko mineralno volno dobite tudi v obratu na Jesenicah, tel. 82-319 Izolirka Ljubljana V nedeljo popoldne je bil v Radovljici redni letni občni zbor tamkajšnjega planinskega društva, kateremu je prisostvovalo prek sto članov. Zbora so se udeležili tudi številni predstavniki sosednjih društev in Planinske zveze Slovenije. Društvo ima sedaj 1040 članov, od tega 335 mladih, ki uspešno delujejo v svojem odseku. Zelo delavna je tudi gorska reševalna služba, odsek za varstvo prirode in gorsko stražo, markacij ski odsek, propagandni in drugi. Posebno pohvalno je delo gospodarskega odseka, ki ga vodijo starejši izkušeni člani. Zelo vestno skrbijo za svoje postojanke na Goški ravni, Pogačarjev dom na Kriških podih, Valvazorjev dom in Roblekov dom na Begunjšči-ci. Za letos so sprejeli obširen program dela. Mladinski odsek bo še naprej skrbel za Jezni obiskovalci restavracije Vsako soboto in nedeljo veliko ljudi obišče restavracijo letališča v Lescah. Tudi zadnjo nedeljo jih je bilo precej. Toda vsi so se jezili na slabo pot. Približno 200 metrov ceste, od odcepa Lesce-Begunje, je namreč skoraj neprevozne. Nič boljši ni prostor pred restavracijo, posebno ponoči ni prijetno. V temi ljudje iščejo vhod v restavracijo in ob slabem vremenu nekajkrat zajamejo vodo v čevlje. Vse te nevšečnosti pa bi z malo dobre volje lahko odpadle. Potreben bi bil le kamion peska in nekaj ur dela, ob restavraciji pa naj bi gorela vsaj ena luč. Solidna in dokaj cenena postrežba v restavraciji nikakor ne more odtehtati teh malih nevšečnosti. — rč Do leta 1970 1200 novih stanovanj V jeseniški občini bodo za gradnjo novih stanovanj od vključno 1966. do 1970. leta namenili nekaj nad 80 milijonov novih dinarjev, s katerimi bodo zgradili okoli 1200 novih stanovanj Tako bodo reiš.li skoraj tričetrt stanovanjskih problemov. Za okoli 1000 cenejših stanovanj je predviden prostor v Lip-cah pri Blejski Dobravi, kjer predvidevajo tudi vzporedno gradnjo trgovin, servisov in obrtne delavnice. Večja, dražia stanovanja pa bodo gradili v mestu, kjer je na razpolago prostor še za okoli 650 stanovanj, s tem da bi morali nekatere manjvredne objekte porušiti. —bb vzgojo svojih članov, organiziral pa bo tudi orientacijski pohod za prehodni pokal Jelovice. Ob koncu občnega zbora je Franjo Klojčnik v imenu Planinske zveze Slovenije podelil nekaterim najbolj zaslužnim članom društva odlikovanja. Z zlatim znakom je bil odlikovan 82-letni dr. Jakob Prešeren, 9 članov pa s srebrnimi znaki. -rč Tečaj za šoferje Avto-moto društvo v Cerkljah te dni zbira kandidate za tečaj šoferjev A in B kategorije ter traktoriste, ki se bo začel še ta mesec. Lani je na primer društvo organiziralo kar tri take tečaje in tudi ta, ki se bo sedaj začel, ne bo zadnji letos. V Cerkljah in okoliških vaseh je namreč vedno več takih, ki žele opraviti izpit za šoferja amaterja ali traktorista. -rč Cerklje Urbanistični načrt izobešen V prostorih krajevnega urada v Cerkljah je že nekaj dni izobešen urbanistični načrt za območje nekdanje občine Cerklje. Vaščani ga z zanimanjem ogledujejo in pravijo da je dober, nekoliko pa ga bo treba še dopolniti. Vsi pa menijo, da bi bil še bolj z odobravanjem sprejet, če bi bil izdelan vsaj deset let prej. -rč Dobrča pod upravo Podvina Restavracijo Dobrča na Brezjah bo verjetno prevzel hotel Grad Podvin. Prvi pogovori o tm so že bili; računajo, da bo prizadeven kolek, tiv hotela v Podvinu precej pripomogel k boljšemu poslovanju restavracije na Brezjah in da bo to poživilo gostinsko turistično dejavnost na Brezjah. - a Od ene stare bajte To se ve, da se na bo neč nouga pogruntal, če se reče, de j Loka en častitlu staravirsk gnejzd, k mu ni hmal para na Kranskm. Ce b tou use ta staravirske pa starinske rči u Lok pupisat b\ ble ene cajtnge raj prema! ket preveč. Prouza-prou pa to ni neč čudnga, se na bo več doug k bo ta kalaburnca stara ceu tauznt let. Tak star gnejzd ket j Loka sa pa dons po svet zla gor uzet. Se to ni od muh, če t usaka bajta posebi pa use ukap kazeja, de sa ble narjene pred bohvekolk sto letm. Po takm se usak dan raj turisti paseja, pa firbč-nast žganaja, umes pa, se zastop dnar zapraulaja. Nausezadne srna tud per nes pogruntal, de od tak-ga zapraulajna preci Idi lahk ivi: en par kelnerju, pa kuherju, pa kešn kane-lijsk juks, pa tanermen en direktor, pa še kešn referent na občin. Treba j tud rečt, de per tem u Lok nisa bli tazadn. Vkap sa se uzel pa zrihtal befel, de more ta staravirska Loka še doug cajta ustet taka ket je, de bo od tega več prefita, ket od ene faberke. To se prati de j treba zla ahtat, de se brez potrebe na bo kej ferder-bal. Posebno se j treba bat kešnih novotarij. Befel j ratu, zato ga j treba spoštovat. Sam men se zdi, de ga u Lok kar mal preveč, občina, k ga j pa zrihtala pa še kar premočan zgled deva ta drugm. Ulik žlebou j takih, da sa kar preveč sta-rinsk, merske ih pa splah ni več. Z bajt leti rajh, pa tud pofarbana zuni ie doug ni bla ubena, saj na Plac ne. Tanejbel poornh j pa kar se tega tiče tista blez tanejbel stara bajta na Plac k j prauja Mertinu-va. Ud zuni se vid, de j ni še ubedn kele pa pen-zlna pokazu, pa okna sa bel gutou še taperve, se komi še viseja tak ket maja za viset. Tiste bajte okol sa ket use kaie men gvirune, ena, k se j Mer-tinuve deriala j ie en cajt na po podrta. K sm pa zadnč slučajn not po bajt koritu sm pa vidu de i prou čudn če tista ršeta-sta streha splah še kej vode drži. Po bajt j use mokro, pa preilufan, hmal bo na velbu trava rasla. K me j firbe matru, čgava bajta prouzaprou je sm zvedu de j občinska. Sam škoda, k čez občina na upam neč rečt. Merbit pa tam, ksa dal befel, de j treba na starine ahtat, čakaja, de baja lahk pogledal pa vidi, kak se bajta sama od sebe brez min podre. Vpima de bo to tekat k bo Loka stara tauznt let. OSA KRONIKA SOBOTA — 4. marca 1967 T vin i i* i»€* ff Iv d v Kranju Jabolka 2.20 do 2.80 N-din, suhe slive 5 N-din, solata 5 do 6 N-din, špinača 10 do 18 N-din, cvetača 7 do 8 N-din, krompir 0.70 do 0.80 N-din, kislo zelje 1.70 do 1.80 N-din, j kisla repa 1.40 do 1.60 N-din, črna redkvica 1.20 do 1.30 N-din, rdeča pesa 1.20 do 1.40 N-din, korenček 1.50 do 1.60 N-din, med 13 N-din, surovo maslo 16 do 18 N-din, skuta 4 do 4.50 N-din, čebula 2 do 2.HO N-din, orehova jedrca 26 do 28 N-din, živa perutnina 8 do 9 N-din za kg, fižol 3 do 3.50 N-din, ješprenj 2.50 do 2.80 N-din, kaša 4 do 4.80 Zahvala Ob nepričakovani izgubi naše dobre žene, mame, stare mame, tete, sestre in svakinje Angele Povh iz Zasavske ceste 12 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali. Posebna zahvala dr. Petriču, č. duhovščini, g Prosenovi in g. Resmanovi. Zahvala tudi vsem, ki ste ji poklonili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. žalujoči: Povhovi in ostalo sorodstvo N-din, oves 1.20 do 1.40 N-din, pšenica 1.40 do 1.50 N-din, celi orehi 2,80 do 3 N-din, ajdova moka 2.60 do 2.80 N-din, koruzna moka 1.70 do 1.80 N-din za liter; motovileč 1.50 do 2 N-din za merico; jajca 0.55 do 0.60 N-din. Zahvala Ob izgubi naše ljube mame in stare mame Angele Berce iz Kranja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje in ji poklonili cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: Bercetovi Razpis Krajevna skupnost Ja-vornik — Koroška Bela razpisuje dve prosti delovni mesti cestarja za območje Javornika, Koroške Bele, Potok in Ja-vorniškega Rovta. Prijavijo se lahko tudi upokojenci. S stanovanj em ne razpolagamo. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Krajevna skupnost Javornik - Koroška Bela Očiščene morske ribe v prodajaln! pri nebotičniku Zahvala Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice Ivane Šorli se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v času njene bolezni in ob njeni smrti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bežku za njegovo dolgoletno požrtvovalno zdravljenje. Iskrena zahvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, ji poklonili cvetje, jo spremili na njeni zadnji poti, duhovščini, govornici za poslovilne besede v imenu tovarišic iz nemškega zapora ter vsem prijateljem in znancem. Žalujoči sinovi in hčere z družinami ter drugo sorodstvo Kranj, 2. marca 1967 Zahvala V krogu najožjih sorodnikov in prijateljev smo 3. 2. 67. tiho pokopali našo ljubljeno mamo Elo Slavec roj. Mežik vsem sosedom in darovalcem cvetja iskrena hvala. Vsem, ki ste bili dobri z našo mamo in ki jo boste ohranili v lepem spominu. Vsem prijateljem za nesebično pomoč, tolažbo in poslovilne besede naša prisrčna hvala. Zahvaljujemo se vsem, ki ste našo mamo z nami spremili k zadnjemu počitku, hvala vsem, ki jo boste kdaj pa kdaj tam tudi obiskali. Igor Slavec z družino V Slruževem, 4. 3. 1967 Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta Janeza Habjana se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu stali ob strani v zadnjih dneh njegovega življenja, predvsem sosedom in tov. dr. Franc Rešku. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, posebno g. župniku iz Selc, pevcem in vsem darovalcem vencev. Prav iskrena hvala za izraženo sožalje. Žalujoči: Pikcovi iz Kališ Zahvala Ob izgubi naše ljube žene, sestre in tete Marije Bajželj roj. Oman iz Stražišča pri Kranju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, poklonili cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Hriberniku za lajšanje bolečin v času njene bolezni. žalujoči: mož in ostalo sorodstvo Vrglo ga je na železniško progo Na srečo je zadnji vagon brzovlaka že odpeljal V sredo ob 23.30 se je na Cesti maršala Tita na Jesenicah zgodila huda prometna nesreča vozniku osebnega avtomobila KR 105-01 Pavle-tu Kalanu doma iz Kočne 10. Kalan je vozil od Plavža proti železarni. Na blagem zavoju na Cesti maršala Tita ga je začelo zanašati. Vrglo ga je na levo stran ceste po nasipu kakih sedem metrov na železniško progo Jesenice — Ljubljana. K sreči je na progo priletel v trenutku, ko je že odpeljal zadnji vagon brzovlaka, ki je pripeljal na Jesenice iz Ljubljane. Voznik Izsiljeval je prednost Na križišču cest Kranj — Kamnik sta v sredo ob 19.30 trčila osebni avto KR 2049, ki ga je vozil Franc Grabov-šek in osebni avto preizkušnja 3-0459, voznik Marjan Zvan. Do nesreče je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti Grabovška. m bul ranjen, na avtomobilu pa je škode za 450.000 starih dinarjev. .g§ Drobiž v tem tednu • Anton Rešek iz Kranja je prijavil Postaji milice v Kranju, da mu je 27. januarja neznani storilec vrgel v zadnjo steklo osebnega avto-mobda zastava 750 kamen ali neki drugi trd predmet, ki mu je razbil steklo in napravil vdolbino na karoseriji. Oškodovan je za 35.000 starih dinarjev. • 28. januarja med 6. in 14. uro je neznani storilec vlomil skozi okno v stanovanje Marte Jevšinek iz Kranja. Odnesel je ženski plašč, dve obleki in uro budilko. Skoda znaša 75.000 sta-rhi dinarjev. O Dušanu Ferlanu iz Kranja je nekdo 28. januarja med 20. in 22. uro ukradel iz zaklenjenega avtomobila, ki ga je imel parkiranega pred delavskim domom, zimski plašč in zavitek s perilom. -sš Cerklje Prekoračili plan krvodajalcev Komisija za prostovoljno krvodajalstvo pri krajevni organizaciji RK v Cerkljah je že prekoračila plan prostovoljnih krvodajalcev za letos. Kljub temu pa so se i spet cdzvali prošnji Zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani in zbrali še 40 krvodajalcev, ki bodo šli na odvzem krvi v Ljubljano v ponedeljek, 27. februarja. -č Mladinski ples Vsako nedeljo od 16. do 20. are. Delavski dom Kranj Prodam Ugodno prodam 1000 kg pese za krmo in 2000 kg sena. Zg. Duplje 39 1008 Prodam moped T 12 z ve-trobranoni, letnik 65. Čuk, Duplje 20 1009 Poceni prodam pralni stroj s centrifugo »Ignus Alba« in belo železno otroško posteljo z zimnico in prešito svileno odejo. Vrdoljak Lidija, UI. br, Stražišarjev 29, Jesenice 968 Prodam slamo in starinske jkamnite podboje. Sp. Brnik 4) Cerklje 969 Žrebico, eno leto staro, •prodam. Ambrož 9, Cerklje 970 prodam pohištvo dnevne sobe. Ogled popoldan pri gterou, Nazorjeva 6/5, Kranj 971 Prodam dobro ohranjeno gpalntco (oreh) in otroško posteljico 150 x 75 (brest) z dimnico in odejo. Demšar, j;ranj, Levstikova 1 972 Prodam nove salonitne plo-gče 25 x 150, 20 kosov in hlev-01 gnoj. Kranj, Jezerska c. 31 973 Prodam vprežno sejalnico 5;n žitno brano. Kuralt Janez, 2:abnica 39 974 Prodam hrušove plohe. Mislav, Vodice 66 nad Ljub. 975 prodam zgodnji semenski jcrcnrrpir »Saskija« in poznega, »Matjaž«. Rozman, Gasilca 2. Kranj 976 prodam vzidljiv štedilnik s ploščicami in 5 betonskih vrtnih stebričkov. Kokrica g4. Kranj 977 Prodam strešno opeko borovec, punte, bankine, de-fike 25 mm in železni drog ?a elektriko. Gasilska 2, jCranj 978 Prodam novo BčS kosilnico 13 KM, gumi voz 1 tono, jKruiPP0^« stroj z žetveno napravo in vprežnd sadilec za krompir z vsemi priključuj Jem/ko Lovro, Virmaše 32, Jk. Loka 979 prodam 6 malih prašičkov, pgbni vrt 2, Golniik 980 prodam dve slamoreznici z ve>rigo in ročno, plug obračalnik. Voglje 106, Šenčur ^ 981 prodam televizor RR Niš z Ornarico. Ponudbe poslati Jrf »Avtomatic« 982 }iove gume »Michelin« za fiat 750 prodam. Zupančič."-*a 9. Kranj (Jereb) 983 prodam motorno kosilnico. cahr« Sp. Bela 7, Preddvor ,r 984 prodam gostinsko opremo, ttole, mize in točiilmo mizo, Bivša gostilna Golob v Selijo dolina 985 prodam mlado brejo kravo telico, pol leta staro in JO kg težkega prašiča. Gole, Višelmica 15, Gorje 986 Prodam semensko graho-Pivka 2, Naklo ohranjen kombiniran otroški voziček. Naslov v ogl. odd. 988 Prodam motorno kosilnico »Irus« in »dromeljne« 16 col. Tupaliče 25, Preddvor 937 Prodam novejši motor »Java« 175 ccm. Udir Mirko, Sp. Besnica 6 945 SVEŽA jajca, domača, dobite vsak dan pri BAJDU, Križe 81, cena konkurenčna! ■ 960 Vesca pri Skaručni, gozd poceni prodam. Eržen, Ja-verniško nabrežje 17, SI. Ja-vornik, Jesenice 939 Prodam več vozov in konjske vprege, kočija in sani vse dobro ohranjeno. Regovc Miloš, UI. Kejžarja 17, Jesenice 990 Prodam dve omari dvo-krilni za obleko. Cena 25.003 in 10.000 S din. Peric, Naklo 991 Prodam devizni račun za na.kup avtomobila. Naslov v oglasnem oddelku 992 Prodam plemenskega vola, 400 kg težkega in voz zaprav-Jjivček. Bolka Franc, Šmartno 22, Cerklje 933 Prodam zazidljivo parcelo v bližini Kranja. Naslov v oglasnem odd. 994 Ugodno prodam tovarniško nov univerzalni električni avtomatični pletilni stroj »PASSAP« Pogon električni ali ročni. Ponudbe poslati pod »PASSAP« 995 Prodam 5 ms smrekovih plohov, konjsko kosilnico in slamoreznico. Lipovšek, Breg 16. Komenda 996 Prodam litoželezno kad po zelo ugodni ceni, velikost 160 cm. Naslov v oglasnem oddelku 997 Prodam dobro ohranjeno sobno omaro po ugodni ceni. Krištofek Anton, Kidričeva 13. Kranj 998 Prodam večjo količino rabljene strešne opeke (fodc rdeča) Markič. Strahinj 61, Naklo 999 Prodam motorno žago »Stihi«, Frelih Milan, Brezje 55 1000 Prodam korenje za krmo in semenski krompir igor, Britof 48 1001 Prodam zgodnji semenski krompir satamo in cvetnik. Strahinj 38, Naklo 1002 Prodam AMI 6, v račun vzamem motorno kolo. Naslov v oglasnem odd. 1003 Prodam več stavbnih parcel v Kranju in vprežno motorno kosilnico. Naslov v oglasnem oddelku 1004 Puško »Bock« boroveljski izdelek menjalne cevi z daljnogledom, kaliber 7.65 x 16 in 16 x 16 prodam. Pečenko Vlado, Valjavčeva 13, Kranj 1005 Prodam odlično ohranjen kompresor za lakiranje. Naslov v ogl a srn cm odd. 1006 Prodam 250 kg betonskega ro Ugodno prodam dobro V marcu imajo praznik tudi mučenci. Pavlica in Jožica, točajki v Hotelu EVROPA KRANJ, sta za ta mesec pripravili specialni cocktai.1: MUČENI-KOVA TOLAŽBA. 962 železa, prof. 8. Naslov v oglasnem oddelku 1007 Prodam težko kravo s tretjim teličkom in slamoreznico na motorni in ročni pogon ter nekaj suhih plohov. Polica 2. Naklo 1010 Krmilno peso, prodam-Sr. Bela 6, Preddvor 1011 Prodam dobro ohranjeno motorno kolo puch 250 ccm SG. Cena ugedna. Kranj, Ko-vačičeva 1 1012 Prodam fiat 750. Kranj, Smledniška 40 1013 Prodam suhe smrekove deske 25 in 30 mm. Sp. Besnica 32 1014 Prodam hudega psa volč-jaka. Šenčur 230 1015 Prodam prašiče, 6 tednov stare. Zalog 45, Cerklje 1016 Prodam kravo s teletom ali brez. Pred osi je 1, Kranj 1017 Prodam nove gajbice. Naslov v oglasnem oddelku 1018 Prodam transistor z garancijo. Kranj. Jeze raka c. 42 1019 Predam kravo, ki bo čez 14 dni teletila. Žontar Virmaše 68, šk. Loka 1020 Prodam radio z gramofonom s ploščami. Sp. Brnik 5, Cerklje 1021 Predam 1500 kg repe, 500 kg pese in 500 kg sladkega sena. Kokrica 35, Kranj 1022 Prodam kravo s teletom in dve mladi plemenski svinji. Bcdešče 8. Bled 1023 Prodam dve kravi, težki 500—600 kg v devetem mesecu breji. Kokrica 14, Kranj 1024 Moped »Tomos«, rabljen, lahko nevozen kupim. Prodam trofazni električni števec uvožen, skoraj nov. Ljubljana, Vodnikovo naselje 21 1025 Poceni prodam žensko kolo. Novak Frančiška 56/Č. Kranj 1026 Prodam polavtomatični pralni stroj AEG z bobnom im centrifugo. Malo rabljen. Gortnar Vera. Kranj, Koroška c. 5 (pri Grajžar) telefon 21468 1027 Prodam seme črne detelje. Rozman, Breg ob Savi 9, Kranj 1028 Prodam repo, peso m slamo. Velesovo 24, Cerklje 1029 Prodam elektromotor 7 KM nov in dve kravi po izbiri. Ilovka 3, Kranj 1030 Prodam plemenske zajklje »Činčila«. Kokrica 83, Kranj 1031 Prodam sadike črnega ribeza. Mlaka 45, Kranj 1032 Prodam plemenske zajce. Sr. vas 61, Šenčur 1033 Prodam radio z gramofonom in ploščami, kredence, dva fotelja in mizo. Naslov v oglasnem oddelku 1034 Prodam konja po izbiri. Mlaka 21, Kranj 1035 Prodam dobro ohranjen moped »Colibri« Zg. Besnica 17 1058 Prodam 2000 kg otave in sena. Šter Mihael, Duplje 23 1059 Prodam telico, staro 10 mesecev, kravo, 9 mesecev brejo, konja, starega 4 leta. Sr. vas 55. Šenčur Prodam težkega konja *00 kilogramov in prašiča »pršu- ta rja« 70—80 kg. Klane 9, Kranj 1061 Prodam dve mladi kravi, ena 8 mesecev breja, druga 4 mesece ali zamenjam za mladega konja, žiganja vas 32, Križe 1062 Prodam deteljo (lucerno) do 500 kg, Zalog 6, Golnik 1053 Prodam motorno škropilnico z BčS priključkom. Duplje 1064 Prodam (grušt) za hišo in dobro ohranjen štedilnik na drva »Gorenje«, Cegelnica 25. Naklo 1065 Prodam 2000 kg sena. Crn-grob 11, Žabnica 1066 Prodam žlindrino opeko — zidake. Naslov v oglasnem oddelku 1067 Poceni prodam otroški voziček »Jadran« Sp. Duplje 85 1068 Prodam motor NSU MAXI 175 ccm. Kranj — Orehek 8 1069 Prodam otroški voziček. Cvirn, Tavčarjeva 25, Kranj 1070 Prodam lesen kmečki pod. Štefan ja gora 23, Cerklje 1071 Prodam seno, Sr. Bitnje 78, Žabnica 1072 Prodam 13 mesecev starega bikca. Hotavlje 34, Gor. vas nad šk. Loko 1073 Prodam 4 nova kolesa za navaden voz. Sp. Duplje 37 1074 Prodam 5, šest tednov starih prašičkov. Nasovče 15, Komenda 1075 Stoječo šupo ugodno prodam in obračalnik za seno. Rupa 16, Kranj 1076 Prodam moped. Breg ob Savi 29, Kranj 1077 Kuoim Kupim jesenove (brestove) deske in hlode. Debeljak, C. St. Žagarja 45, Kranj 1036 Kupim rabljene deske za opaže, Mihove, Ladja 4, Medvode 1037 Kupim konja, kmečkega ali zamenjam za kravo. Svoljšak, Binkelj 18, šk. Loka 1038 Kupim zlato za zobe. Naslov v oglasnem oddelku 1039 Vseljivo dvo- ali trosobno stanovanje komfortno, tudi starejše v Kranju ali okolici kupim. Ponudbe poslati pod »Gotovina — tudi v devizah« 1048 Kupim otroško posteljico. Praprotna polica 24, Cerklje 1067 Ostalo Tapetništvo Ravtar Srečko, Lesce telefon 70-333 izdeluje vse vrste tapetniških izdelkov, hitro, solidno in po zmernih cenah. Dostava brezplačna. 634 Avtotapetništvo Ferdinand Jenko, Reginčeva 2, Kranj. Tapeciranje za vse vrste avtomobilov. Izdelava cerada, aktovke, potovalke in ostala popravila. Vse izdeluje kvalitetno in po ugodnih cenah. 905 Našel sem usnjeno rokavico na Kokrici 96, Kranj 1040 Iščem prazno sobo v okolici Kranja ald Medvod. Pomagam pri gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 1041 Instruiram nemščino učence osnovnih šol in gimnazij. Ura 5 N din. Ljuba Mauser, Mencingarjeva 3, Kranj 1042 Izjavljam, da nisem plačnica dolgov mojega moža Matjašič Ivana, Kranj, Ke-betova 1 1043 Izjavljam, da nisem plačnica dolgov, ki bi jih naredil moj mož Eržen Janez, blok 47, Golnik 1044 Delavki na dve izmeni nudim hrano in stanovanje za varstvo otroka. Rogelj Lucija, Šenčur 69 1045 Preklicujem avtobusno legitimacijo št. L-142S8 na ime Vrtačnik Julka, Visoko — Kranj 1046 Opremljeno sobo oddam solidnemu moškemu. Informacije pri Jocif Ani, Delavska c. 46 (Kalvarija) 1047 Dekle išče sobo v Kranju. Ponudbe poslati pod »Dobro plačam« 1049 Prek deviznega računa vam nudim avto po želji iz Zahodne Nemčije. Prodam italijanski plinski štedilmk »Ignis« in nemški AEG pralni stroj. Rogač Janko, Kidričeva 28, Kranj 1050 Za obrt potrebujem nujno posojilo 10.000 N din. Vrnem v 10 mesecih 13.500 N din. Imam garancijo. Ponudbe poslati pod »10 mesecev« 1051 68-letni upokojenec samski išče sobo na deželi. Ponudbe poslati pod »Dober plačnik« 1052 Sprejmem priučenega ce-mentarja ali delavca, ki ima veselje do priučitve. Drašler* cementni izdelki, Kranj, St. Žagarja 52 1056 Prireditve Gostilna pri Milharju v Šmartnem prireja v soboto, 4. 3. 67. zabavo. Za ples in razvedrilo Vam bodo zopet poskrbeli »VESELI TRSTE-NICANI«. Vljudno vabljen.il 1053 Gostišče v Trbojah priredi v soboto, 4. 3. 67. ob 18 uri zabavo s plesom. Za razvedrilo bodo igrali »VISOŠKI FANTJE s pevcema. Ob prazniku čestitamo vsem ženam in tudi nje vabimo na veselo zabavo. Vabljeni! 1054 GOSTIŠČE CRNGROB vas vabi na otvoritev 4. 3. 67. ter se priporoča za obisk. Franc Oblak 1055 V soboto, 4. marca se začne SOBOTNI NADALJEVALNI PLESNI TEČAJ ob 18.30. Kdor ima čas med tednom, se lahko vpiše v (torek-četrtek) začetniški in (ob sredah in petkih) nadaljevalni plesni tečaj. Tečaji se začno vedno od 18.30 in trajajo do 20.30. Zveze z avtobusi ugodne. Vpišete sc lahko vsah dan od 18. ure dalje v Delavskem domu 4, Kranj GLAS * 22. STRAN SPOREDI SOBOTA — 4. marca 1967 SOBOTA — 4. marca 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 četrt ure z Ljubljanskim jazz ansamblom — 9.40 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Odlomki iz opere »Koštana« — 10.40 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Koncert orkestralne glasbe — 12.10 Pravkar prispelo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Odmevi z našega Krasa — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert po željah poslušalcev — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni inter-mezzo — 15.30 Križem po Jugoslaviji s Komornim zbo- Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. rom RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igra orkester Norrie Paramor — 17.45 Ljubiteljem beat glasbe — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Sonata od baroka do danes — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Minute s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.10 Vedri zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 5. marca 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.35 Glasbene miniature — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Lepe melodije z orkestrom Lefevre — 11.00 Nedeljski koncert orkestralne glasbe — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Godala v ritmu — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 15.30 Humoreska tega tedna — 17.05 V svetu operetnih melodij — 17.30 Radijska igra — 18.18 Klavirska glasba Franza Liszta — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Potujoča glasbena skrinja — 22.10 Glasba ne pozna meja — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Iz zakladnice skladatelja Josipa Slaven-skega PONEDELJEK — 6. marca 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Pisan spored orkestralne glasbe — 9.45 Otroška igra s petjem — 10.15 Dopoldanski orkestralni di-vertimento — 10.35 Naš pod- listek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Melodije, ki jih radi poslušamo — 11.25 Vesela godala — 12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo češke pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Melodije za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Mali koncert zbora »Svobode Center« iz Trbovelj — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Izbiramo glasbo za ples — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert simfoničnega orkestra in Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.10 Ponedeljkova srečanja s slovenskimi solisti — 22.30 Zabavni zbori — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Jazz v noči TOREK — 7. marca 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za sred- njo stopnjo — 9.25 Ansambel Borisa Franka s pevskim triom — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Iz oper nemških romantičnih skladateljev — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Kaleidoskop plesnih zvokov — 12.10 Naši domači ansambli — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poljudna koncertna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 1425 Iz jugoslovanske orkestralne glasbe — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otrooi — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Slovenski oktet poje pesmi drugih narodov — 20.20 Radijska igra — 21.14 Iz fono teke radia Koper — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Za ples igra orkester Woody Herman TELEVIZIJA SOBOTA — 4. marca 9.40 TV v šoli, 14.50 TV v šoli, 16.10 Prenos športnega dogodka (RTV Zagreb) — 17.55 TV obzornik, 18.15 Vsako soboto, 18.30 Zaplešite z nami, 19.15 Neznani kraji, 19.40 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 T V dnevnik, 20.30 Humoreska Vase Popo-viča (RTV Beograd) — 21.20 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju (Evrovizi-ja), 22.30 Ben Casey, 23.20 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi program: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Narodna glasba (RTV Beograd) — 18.30 Zaplešite z nami (RTV Ljubljana) — 19.15 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 22.30 Nekaj novega, nekaj starega (RTV Beograd) NEDELJA — 5. marca 9.25 Poročila, 9.30 Neznani kraji (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Kalejdo-skop, 11.00 Operna scena, 11.35 Nenavadni konj Champion (RTV Ljubljana) — 15.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju (Ev- rovizija) — 18.00 Dokumenti in čas (RTV Beograd) — 18.30 Ponavljamo za vas, 19.10 Izgubljeni v vesolju -(RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.50 TV magazin (RTV Zagreb) — 21.50 T V dnevnik (RTV Beograd) — 22.05 Posnetek športnega dogodka (RTV Skopje) — Drugi spored: 19.00 in 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 6. marca 9.40 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.40 T V v šoli (RTV Ljubljana) — 17.20 Poročila, 17.25 Mali svet (RTV Zagreb) — 17.40 Risanke (RTV Beograd) — 17.55 TV obzornik, 18.20 O našem govorjenju, 18.45 Znanost in tehnika, 19.05 Portreti (RTV Ljubljana) — 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 Ceste v Sloveniji (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 TV drama (RTV Beograd) — 21.30 Mali komorni koncert (RTV Zagreb) — 21.45 Knjige, gledališča, film (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Tedenska kronika, 18.30 Narodna glas- ba (RTV Zagreb) — 18.45 Med državo in delom, 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd), 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 7. marca 18.35 Poročila, 18.40 Celjani Celjanom, 18.50 Rezerviran čas, 19.00 Neznani kraji, 19.40 TV obzornik, 20.00 Mati Ko-rajža — nemški film, 22.30 t Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Poročila (RTV Beograd) — 18.10 Reportaža (RTV Tito grad), 18.30 Aktualnosti (RTV Zagreb — 19.10 Rdeči signal (RTV Beograd) — 19.40 Obrazi naših mest, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Kranj »CENTER« 4. marca angleški barvni CS film NALOGA ESKADRI-LE 633 ob 16., 18. in 20. uri, premiera angleškega filma STANLIO IN OLIO ob 22. uri 5. marca ameriški film STANLIO IN OLIO ob 10. uri angleški barvni CS film NALOGA ESKADRILE 633 ob 15., 17. in 19. uri, premiera ameriškega filma MORITURI ob 21. uri 6. marca ameriški film STANLIO IN OLIO ob 16., 18. in 20. uri 7. marca ameriški film STANLIO IN OLIO ob 16., 18- in 20. uri Kranj »STORŽIČ« 4. marca angleški barvni film GOLDFINGER ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barvnega CS filma ČLOVEK IZ HONGKONGA ob 22. uri 5. marca angleški barvni film GOLDFINGER ob 14., 16., 18. in 20. uri 6. marca angleški barvni CS film NALOGA ESKADRILE 633 ob 16., 18. in 20. uri 7. marca angleški barvni CS film NALOGA ESKADRILE 633 ob 16. in 18. uri, premiera sovj. filma ŽENSKE ob 20. uri Stražišče »Svoboda« 5. marca francoski barvni CS film ČLOVEK IZ HONGKONGA ob 19. uri Cerklje »KRVAVEC« 4. marca ameriški barvni CS film ŽENE V PREIZKUŠNJI ob 19. uri 5. marca ameriški barvni CS film RIO CONCHOS ob 15., 17. in 19. uri Naklo 5. marca premiera ameriškega filma STANLIO IN OLIO ob 16. in 19. uri Jesenice »RADIO« 4. marca ameriški barvni CS film SINOVI KATIE ELDER 5. marca ameriški barvni CS film SINOVI KATIE ELDER 6. marca nemški barvni film ZADNJI AKORDI 7. marca angleški barvni film TRIJE KLOBUKI ZA LIZ Jesenice »PLAVŽ« 4. do 5. marca angleški barvni film TRIJE KLOBUKI ZA LIZ 6. do 7. marca ameriški barv. CS film SINOVI KATIE ELDER Žirovnica 4. marca angleški film DARLING 5: marca ameriški barvni film ŽIVETI SVOBODNO Dovje-Mojstrana 4. marca ameriški barvni film ŽIVETI SVOBODNO 5. marca angleški film DARLING Koroška Bela 4. marca francoski film PUSTOLOVŠČINE LEMMY-JA COUNTIONA 5. marca amer. barv. CS film MOJA PESEM, MOJE SANJE 6. marca angleški barvni film TRIJE KLOBUKI ZA LIZ Kranjska gora 4. marca ameriški barvni CS film MOJA PESEM, MOJE SANJE 5. marca francoski film PUSTOLOVŠČINE LEMMY-JA COUNTIONA Kamnik »DOM« 4. marca ameriški barv. CS film VZEMI JE, MOJA JE ob 20. uri 5. marca ameriški barv. CS film VZEMI JE, MOJA JE ob 17. in 19. uri 6. marca ameriški barv. CS film VZEMI JE, MOJA JE ob 20. uri Loterija 20 6 40 8 08190 1.000 73770 400 067600 8.000 809890 100.000 11 20 471 80 11521 600 50461 1.000 . 22 8 72 6 032 40 285132 10.000 3 4 72863 1.004 82023 604 198793 8.004 470583 8.004 937533 30.004 9574 200 01164 400 82434 600 96994 2.000 920994 50.000 35 8 35185 600 38825 400 78205 400 93785 400 154195 8.000 8 46 56 6 036 100 42816 600 7 4 54147 604 60667 1.004 74807 604 88537 604 91737 404 48 10 01538 600 56858 600 86568 400 589468 10.000 780628 8.000 09 10 19 6 59 6 69 6 06889 400 14019 406 55939 400 amatersko gledališče »Tone Čufar« na Jesenicah SOBOTA — 4. marca ob J- Knittel: VIA MALA za abonma SOBOTA in jzVEN NEDELJA — 5. marca ob J9.30 J- Knittel: VIA MALA abonma NEDELJA in IZVEN: Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 5. marca ob 10. uri URA PRAVLJIC, ob 26. uri napovedana predstava KEKEC IN MOJCA — Odpade! TOREK — 7. marca ob 16. uri za red TOREK-POPOLD-NE in ob 19.30 za red PREMI-ERSKI Spewack: NASl TRI-jE ANGELI gostuje Mestno gledališče ljubljansko. »Svoboda« Stražišče SOBOTA — 4. marca ob 19.30 uri premiera VIA MALA. NEDELJA — 5. marca ob 16. uri VIA MALA (ponovitev). Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj in SGP »Projekt« Kranj objavljata zbiranje ponudb za nakup 670 stanovanj, ki bodo zgrajena v stanovanjski soseski S 2, Vodovodni stolp v Kranju. V obdobju od leta 19Č8 do 1970 bodo za vselitev pripravljena stanovanja naslednjih velikosti: 156 trosobnih stanovanj 88 dvosobnih stanovanj + kabinet 249 dvosobnih stanovanj 40 enosobnih stanovanj 137 garsonjer Površine 70,30 do 84,20 m2 64.19 do 69,90 m' 52,39 do 58,20 m2 38,60 m2 22.20 do 26,10 m2 Število za vselitev pripravljenih stanovanj v posameznem letu bo odvisno od števila prodanih stanovanj. Stanovanja bodo standardno opremljena in centralno ogrevana. Naselje bo komunalno opremljeno in urejeno. Zgrajen bo preskrbovalni center, vzgojno-varstvena ustanova, na razpolago bodo tudi garaže. V naselju je rezervirano zemljišče za nepopolno osnovno šolo. Orientacijska cena za m3 koristne stanovanjske površine je 1550 N-dinarjev. Kupci stanovanj imajo možnost, da z oročanjem ali varčevanjem denarja pri Gorenjski kreditni banki v Kranju, izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do posojila za plačilo kupnine, ki bo morala biti poravnana do vselitve ali pa v celoti plačajo stanovanje z gotovino. Informacije za pridobitev posojila daje navedena banka. Kupoprodajne pogodbe bodo kupci, s posredovanjem Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo in na podlagi predhodnih ponudb, sklepali z izvajalcem gradbenih del SGP »Projekt« Kranj, ki bo stanovanja gradilo za prodajo. Ponudbe za nakup stanovanj zbira Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V. SGP »PROJEKT« KRANJ razpisuje prodajo garaž v Tržiču 1. Predmet pogodbe: 38 garaž v velikosti 5,20 X 2,60 metra. Garaže se gradijo v Bistrici pri Tržiču, cona B-2. 2. Izvedba garaž: tlaki in stropi betonski, stene ar-mirano-betonske oz. zidane iz betonskih blokov, vrata lesena, odprtine 2,20 X 1,90 m. 3. Garaže so vrstne v treh traktih in dveh etažah. Poleg sta dve pokriti pralnici za pranje avtomobilov. 4. Cena garaže je 7.250 N-din. 5. Plačilni pogoji: 60% avansa ob podpisu pogodbe, ostanek pred prevzemom garaže. Prednost imajo kupci, ki nudijo ugodnejše plačilne pogoje. 6. Rok za oddajo garaž je 1. V. 1967. 7. Vse informacije daje SGP »Projekt«, Kranj, Nazor jeva 1. LESNA INDUSTRIJA KRANJ proda na javni licitaciji, ki bo v ponedeljek, 6. 3. 1967, na obratu Preddvor ob 10. uri osebni avto IMV kombi. Avto je v voznem stanju in dobro ohranjen. Ogled avtomobila je možen na obratu Preddvor vsak dan od 8. do 10. ure. LESNA INDUSTRIJA KRANJ Dežurni veterinarji v marcu Od 4. marca 1967 do 11. marca 1967 Rus, Cerklje, tel. 73-115. Od 11. marca 1967 do 20. marca 1967 Bedina, Ješeto-va 29, tel. 21-631. Od 20. marca 1967 do 25. marca 1967 Rutar dr. Franc, Planina 4, tel. 21-605. Od 25. marca 1967 do 1. aprila 1967 Vehovec, Stošiče-va 3, tel. 21-070. ' Šenčur Organizacija RK več kot 909 članov V četrtek zvečer je bila V Šenčurju redna seja krajevne organizacije RK. Ugotovili so, da se je delo organizacijo močno okrepilo, saj so v zadnjem obdobju samo števil* članov povečali od 616 na prek 900. Pridobili so tudi nove prostovoljne krvodajalce, čeprav so plan za letoa že presegli. Precej so govorili tudi o praznovanju dneva žena. Ker imajo na svojem območju kakih 30 žena, ki so boleh na ali nepokretne, jih bodo predstavniki organizacije obiskali po domovih in se z njimi pogovorili o težavah, ki jih imajo v vsakdanjem življenju. -č Vsako soboto GLAS na 24 straneh Velika prodaja avtomobilov od 25. februarja do 31. marca 1967 od 9.—18. ure Mercedes, Audi, Opel, OM, Alfa Romeo, Renault, Vespa. Simca, Zastava, VVartburg, Peugeot, BMW, Citroen, NSU-Pretis, Skoda, Moskvič Auto-motor Stroj, predstavništvo Ljubljana prodaja vse vrste novih avtom ob ilov in rezervnih delov tudi samo za dinarje; bavi se tudi z nakupom in prodajo rabljenih avtomobilov. Občinski prometni davek za prodajo avtomobilov na sejmu je znižan od 2 % na 1 %. Prodajni sejem kmetijske mehanizacije »Od motike do traktorja« AGROTEHNIKA, Ljubljana prikazuje in prodaja vse vrste kmetijskih strojev, orodja, potresnega materiala, rezervnih delov za motorna vozila, gume, za kemtijske organizacije in zasebne kmetovalce. Občinski prometni davek za prodajo kmetijske mehanizacije na sejmu je znižan od 4% na 1%. Izkoristite ugodno priliko! Gospodarsko razstavišče Ljubljana O LAS SPORT SOBOTA — 4. marca 1967 Ob desetletnici šolskih smučarskih tekmovanj 180 učencev iz 12 šol Minilo je deset let, odkar so bile prve smučarske tekme, ki jih je organizirala okrajna pedagoška služba iz Kranja. Letošnjega jubilejnega tekmovanja v Bohinju, 25. februarja, se je udeležilo dvanajst šol iz občin Jesenice in Radovljica s 113 učenci in 67. učenkami. Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«. Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 21.—, polletna 12.— N-din. Cena posameznih številk 0,40 N-din. — M;vl» oglasi: 0,6 do 1 N-din. Naročnini smajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Pretesne telovadnice »Z dograditvijo moderne telovadnice na Zlatem polju bodo vse potrebe po telovadnem prostoru pokrite, razen nekaterih izjem na podeželju ...« Tako je zapisano v družbenem planu razvoja občine Kranj v letih 1966—1970. Tako je zapisano, vendar ta ugotovitev nikakor ne drži. Dokaz? Ni potrebno posebno govoriti in dokazovati, zadostuje le obisk pri posameznih športnih klubih oziroma društvih, obisk telvadnic v Kranju v večernih urah. Lahko se strinjamo, da bodo pokrite potrebe po zaprtih prostorih za šolsko telesno vzgojo, ne moremo pa se strinjati, da bodo s tem rešeni vsakoletni problemi igralcev namiznega tenisa, atletov, plavalcev, smučarjev, nogometašev, košarkarjev, članov društva Partizan itd. Lahko bi se strinjali s tem, da za to niso potrebna več izredno visoka vlaganja, kakršna so bila v zadnjih letih, vendar problem niti zasilno še ne bo rešen. Rešitev? Rešitve ni treba iskati daleč. Če bi bili namenjeni telesni vzgoji objekti, ki so ji (bili) namenjeni, bi bila slika drugačna. Gre za dvorano kina Storžič v Kranju, »športni dom« je bil predelan v kino, ker takrat ni bilo boljše rešitve. Danes imamo v Kranju dve kino dvorani (slabo zasedeni) in bi tako lahko sedanji kino Storžič zopet služil svojemu namenu. Telovadnice so pretesne. Tako so ugotavljali na občnem zboru TVD Partizan Kranj (čez 200 aktivnih članov). TDD Partizan Kranj je (najmanj) moralni lastnik dvorane v delavskem domu... Seveda prinaša kino takojšnje dohodke. Da je to prevladujoče, ne bo držalo, držalo pa bo, da za telesno vzgojo ni ustreznih pokritih prostorov. P. Čolnar Vrbanov smuk V spomin na enega od najpopularnejših smučarjev, alpinistov in borcev v NOB na Jezerskem Ljubu Grabnarju »Vrbanu« prireja smučarski klub Jezersko na progi iz Jezerskega vrha do Stularja vsako leto smučarsko tekmovanje pod naslovom »Vrbanov smuk«. Razen številnih domačinov, ki pridejo pogledat to tekmovanje, na katerem je še pred vojno kot glavni favorit nastopal tudi »Vrban«, smo na letošnji prireditvi v nedeljo, 26. februarja videli tudi mamo pokojnega »Vrbana«, ki je v svoji visoki starosti s ponosom in solzami gledala tekmovanje, ki ga je njen sin organiziral prvič pred 29. leti. ZMAGOVALCI: člani — Ljubo Zadnikar, mladinci — Ljubo Scmrov, mladinke — Regina Dobrun, pionirji — Jože Dolinšek, ml. pionirji — Luka Karničar. A. K. »Ce povem po pravici, ml je ostalo lanskoletno državno prvenstvo, ko sem bila štirikrat druga za Kristo Fanedel, v veliko lepšem spominu. Borba je listo, kar daje draž tekmovanju. ..« Dovolj priložnosti za borbo si imela na tekmovanjih v inozemstvu. »Vem vem, kaj misliš. V inozemstvu so rezultati slabi. To vem sama. S svojimi rezultati na teh tekmah delamo kar slabo uslugo za propagando smučanja...« Ali lahko spomnim na poročila: Majda Ankele je padla .diskvalificirana, uvrstila se je v zadnjo skupino... »Malo pretiravaš, nekaj pa je tudi resnice, vendar: v kakšnih razmerah trenirajo in tekmujejo ostali in v kakšnih mi...« O razmerah je vedno veliko govorjenja. Povej nekaj stvarnega. »Bistven je trening, povedala pa bom raje o tekmovanjih. Francoski tekmovalci imajo skoraj na vsaki drugi tekmi nove smuči, prav na vsaki nove čevlje ...« Kako je z vami? Na tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: SKOKI — Posamezno: 1. Klemen (Boh. Bistrica) 22 m, 22,5 m, 2. Cuznar (Kr. gora) 21, 21, 3. Polajnar (Boh. Bistrica) 20,5, 20; ekipno: 1. Bohinjska Bistrica, 2. Kranjska gora, 3. Mojstrana; VELESLALOM — UČENKE — Posamezno: 1. Gazvoda 35,1, 2. Žerjav (obe Kr. gora), 3. Koblar (P. V. Jesenice) 37,4; ekipno: 1. Kranjska gora, 2. Radovljica, 3. Koroška Bela; UČENCI — posamezno: 1. Bernik 55,0, 2. Lu-žar (oba Kr. gora) 58,0, 3. Ravnik (Rad.) 58,3; ekipno: 1. Kranjska gora, 2. Radovljica, 3. Prežihov Voranc Jesenice; TEKI — UČENKE — Posamezno: 1. Černe (Gorje) 4:36,0, »Včasih mi je kar nerodno. Tuje tovarnarje prosimo, da nam zamenjajo stare smuči za nove. Moram priznati, da imamo pri tem nekaj uspeha ...« Če tuji izdelovalci opreme podpirajo svoje smučarje — kako je pri nas? »Elan ima dva vozača: Jakopiča in Tcvževo. Ostali smo prepuščeni sami sebi...« Povrniva se petnajst let nazaj, ko si začela smučati. »Raje štirinajst. Ko sem bila stara dvanajst let me je navdušila profesorica Meta Oblakova. Ona je bila tudi prva leta moj trener. Njej sem mnogo dolžna za kasnejše uspehe.« Preidiva še malo na pol-privatni razgovor. Šolanje . .. »Sem pred diplomo na Visoki šoli za telesno vzgojo. Štiri leta me je štipendirala občina Kranj, vendar službe v Kranju nisem dobila ...« Mar ni težko biti v službi, ko vso zimo nastopaš po najrazličnejših tekmovanjih? »Na Srednji gradbeni šoli v Ljubljani, kjer sem v službi, imaio do mojega smučanja veliko razumevanja. Se- 2. Terzič (Boh. Bistrica) 4:59,5, 3. Šmid (Moj.) 4:59,8; ekipno: 1. Gorje. 2. Boh Bistrica, 3. Mojstrana; UČENCI — posamezno: 1. Lah (Mojstrana) 6:09,1, 2. Novak (Rad.) 6.15,3, 3. Mužan (Bled) 6.47,6; ekipno: 1. Radovljica, 2. Mojstrana, 3. Bled. Anton Korene Strelska družina SD Štefe Anton Kostja iz Tržiča je pred dnevi izvedla družinsko tekmovanje za Zlato puščico, na katerem je nastopilo 17 tekmovalcev. REZULTATI: 1. Lado Je-kovec 258 krogov, 2. Blaž Ko- Preberite mimogrede V nedeljo so priredili na Jezerskem planinci Jezerskega in Kranja sankaško tek« movanje, na katerem so zmagali — člani: Zadnikar, mladinci: Piskernik, mladinke: Kern, pionirji: Plazntk, pionirke: Save (vsi Jez.). • • • Na smučarskem prvenstvu Bombažne predilnice in tkalnice iz Tržiča so zmagali naslednji — mladinci: Kravcar, st. člani: šarabon, člani: Teran. pač 244, 3. Janez Perko 241 krogov od 300 možnih. Na občinsko tekmovanje za Zlato puščico se je plasiralo 10 strelcev SD Štefe Anton Kostja. -dh. Naša najboljša smučarka Majda Ankele pripoveduje Največ so krivi ljud(e »Ko sem bila stara 12 let... Kranj me je štipendiral, vendar mi ne da zaposlitve .. . Zaradi smučanja sem ob osebne dohodke ... Kdor pomisli na tekmovalno smučanje, pomisli tudi na prvo damo naših smučišč. Majda Ankele je na minulem državnem prvenstvu odigrala svojo veliko predstavo, štirje nastopi in štiri prva mesta, vendar Majda kot da s tem ni zadovoljna... veda zaradi odsotnosti ne dobim osebnih dohodkov ...« Ali dobiš od smučarske zveze kakšno nadomestilo? »Ničesar. Obljubljeno je sicer bilo, narediti sem morala prošnjo, vendar še sedaj ne vem, kako so se odločili.« Nenavadno se mi zdi, da za tebe v Kranju ni službe. To bi lahko imenoval samo neumnost. Če pozabiva na štipendijo, potreboval bi te, brez dvoma, tudi smučarski klub. »Pogoji za smučanje so se Majda Ankele v zadnjem času izredno izboljšali. Z veseljem bi prevzela treninge mlađih. Kar nerodno mi je, če pomislim, da sva na državnem prvenstvu nastopala le dva Kranjčana ...« Zakaj je prišlo do tolikšnega kvalitetnega padca kranjskega alpskega smučanja? »Veliko se govori o tem, da ni denarja. To je res, vendar mislim, da so krivi največ ljudje. Lahko bi naredili precej več. Na Krvavcu npr. je vse polno mladine, ki hodi tja na svoje stroške. Potrebno bi bilo le organizirati treninge, kar ne bi toliko stalo ...« Si že kdaj razmišljala o tem, da bi opustila smučanje? »Sem. To je težko. Vežejo me spomini in doživetja. Vem, da ta čas ni več tako zelo .daleč, saj bom morala končAo misliti tudi na vsakdanje življenje. Rada bi nastopila še na olimpijadi, potem pa ...« Med lepimi spomini so g- -tovo tudi kakšni malo manj lepi. Si se že kdaj poškodovala? »Poglej roke. Ne, te rane niso od tekmovanj, so od popravljanja robnikov. Slab spomin sem odnesla leta 1954, ko sem si zlomila nogo, »drugače imam srečo .. .« Majda je potrkala za srečo s prstom po mizi, se za-smejala ter se poslovila. Povedala je, da gre" še malo po Kranju, da bo videla, kaj je novega, saj je bila od sredine decembra v inozemstvu. Morda se je le kaj spremenilo! P. Čolnar SD Štefe Anton Kostja Za »Zlato puščico«