ft Amerikanski Slovenec rv "v: ** \0 &ec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTETJLKA J5. J0L1ET, ILLINOIS, IS. JANUARJA 1916 LETNIK XXY. Italijani zopet poraženi pri Oslavju ob SoCi. Ruska nova ofenziva ob vzhodnogališki in besarabski fronti zaustavljena po najkrvavejših bojih, v katerih bile izgube na obeh straneh ogromne. Hudi boji na Francoskem. Avstrijci zavzeli Cetinje, glavno mesto črnogorsko, in prodirajo dalje. Dunaj, 13. jan. (Brezžično v Say-vale.) — Današnje dnevno naznanilo avstro-ogrskega vojnega vodstva se glasi po semkaj dospelem besedilu: 'Ha italijanskem bojišču je sovražno topništvo obstreljevalo Creto in Por v Judikariji, kakor tudi Nago, vzhodno od' Rig« Sovrvažni letavci so spuščali bom- Se na Roncone, ne da bi napravili ško-| «o. Naše baterije so z izstrelki zažgale sovražna taborišča in barake južno f 3d Pontablja. "Ob morski fronti so bili zaznamovati samo topniški boji v odsekih Tolmina in Doberdoba." Na Ljubljano spuščene bombe. Berlin, 15. jan. (Brezžično v Say-1 e ) — Dnevno naznanilo avstrijskega vojnega urada se glasi: '°t> italijanski fronti je bilo sovraž-|°Pništvo skrajno delavno zlasti Proti Malboretu in Rablju. Naše čete o naskočile s brezprimerno pogumno-• 10 "»očno utrjeno italijansko postojanko pri Oslavju. Na Ljubljano je nekl - laški nikov zakop blizu Tolmina z bajonetom. V odsekih Schluderbacha, La-varone in Folgarone se nadaljujejo topniški boji. Časten dan cesarskih lovcev. "Med tem ko cesarski lovci zvesto stražijo ob južni državni meji na Ti- gotovila nadzorstvo nad Črno goro. Glavni pomen tega dejstva je za o-srednji velevlasti ne pridobitev malega ozemlja, nego v pridobitvi obrežja ob Adriji, ki meji ob avstrijsko pomorsko opirališče Kotor, kjer je po zadnjih poročilih baje zbrano vse avstro-ogr-sko vojno brodovje. Odondod so bili podjeti tudi nedavni napadi na italijanske ladje s četami na krovu. Londonski dnevnik Times zagotavlja, da so talijanske koristi ob Adriji pravtako važne kakor britanske v Dar-danelah. Bližnje uničenje Črne gore da mora imeti tudi v Sredozemskem morju dalekosežne posledice. Avstrijci zavzeli Cetinje. Dunaj, čez London, 14. jan. — Zavzetje Cetinja, glavnega mesta črnogorskega, je naznanil vojni urad. Na- rolskem pred sovražnikom, obhajajo ; znanilo se glasi: stoletnico svoje ustanovitve. Povo- "Glavno mesto črnogorsko je v na-dom tegea dne se armada hvaležno Jih rokah. Naše čete so v zasledova- spominja slavnih vojnih činov polkov cesarskih lovcev, ki je v njih vrstah do danes ostal živ duh junakov leta 1809, nju poraženega sovražnika včeraj popoldne vkorakale v Cetinje. Dom črnogorskega kralja in mesta sta nepo in ki so si pridobili novih neminljivih škodovana. Prebivavstvo je mirno." lavorik v svetovni vojni." 3 nii0 Povzročile niti izgube na stvarne škode'"' ^" K zmagi pri Oslavju. ^ (Brezžično v Say- vodstva i-h aV,;tr0"0gr5kega vojnega je dospelo danes sledeče dnev- no naznanilo: 'Italijansko bojno torišče: V od- mou EurC Sv" Mihaela ter naših ob-ricj ""J. P^tojank pri Tolminu, Go-l0vs rz'em vrhu je bilo včeraj de-lejše^ SOvražneKa topništva živah- naJC, včcraj naznanjena osvojitev z Osl-.°m 'talijanskih postojank pri jq avJ_u Je bila junaški čin delov 52. in med njimi 31 čast-m«t„ 1 strojne puške in tri mino- •'Na5m°- Uplenili" e cete so nadalje vzele sovraž- zrakoplovec spustil več Z balkanskega bojišča. Dunaj, 13. jan. (Brezžično v Say-ville.) — Današnje dnevno naznanilo avstro-ogrskega vojnega vodstva se glasi po semkaj dospelem besedilu: 'Ob jadranski brežini vojskujoče se čete so pregnale Črnogorce iz Budve in zasedle severno od mesta ležeči Mejni Vrh. "V odseku Lovčena so naše čete snoči pod neprestanimi boji prodrle dr. it at i^f^št<:peed"tin j VnY. ..... "Boji v bližini Grahova so se ugodno končali za naše čete, ki so prodirale v mejnih dolinah južno od Antovca, sovražnika nenadoma napadle in pregnale iz njegovh višinskih postojank." Namišljeno premirje. London, 13. jan. — V položaju na Balkanu je bila dosežena nova odločilna stopnja, ko so zdaj navalile sovražne čete na Črnogorsko. Brzojavljeno je bilo nocoj, da sta Avstrija in Črna gora sklenili premirje, katero smatrajo tukaj za zadnji izhod male dežele, odkar je sovražnik po osvojitvi Lovčena obvladal dohode do glavnega mesta Cetinja. Ali bo kralj Nikola nadaljeval neenaki boj, smatrajo za dvomilo. V najbolje poučenih krogih prevladuje mnenje, da si je Avstrija že danes za- HUERTA MRTEV. (Zavzetje Cetinja je bilo smatrano za stvar, ki ima v kratkem času nastopiti po zavzetju gore Lovčen. Cetinje je samo šest milj od te gorske trdnjave. Ko je Cetinje v rokah Avstrijcev, so Črnogorci ovirani na skoro vsaki strani in imajo le malo priložnosti za umeknitev čez. meje svoje do movine. Cetinje je malo in skromno mesto. Njegovo prebivavstvo pred dvajsetimi leti je bilo manj nego 3 000. Leži v ozki dolini, 2,000 čevljev nad morsko gladino.) Avstrija predlagala premirje? London, 14. jan. — Brezžična brzojavka iz Rima, ponavljajoča poročilo q premirju med Avstrijo in Črno goro, pravi, da je bila Avstrija, ki je predlagala prenehanje sovražnosti z namenom, da se začne pogajanje za poseben mir. Nemci se veselijo. Berlin, 14. jan. (Brezžično v Say-ville.) — Razpravljajoč nedavne av-stro-ogrske uspehe na Črnogorskem, poudarjajo časopisi državnega glavne-gag mesta dejstvo, da je prvikrat v zgodovini Črne gore sovražnik zasedel glavno mesto. Po splošnem mnenju je nudilo u-spešno prodiranje v skoro nepristop-nem gorskem svetu nepremagljive težave. Da se je to vkljub temu Av- Bivši predsednik in povzvročitelj sedanjih homatij v Mehiki. El J'aso, Tex., 13. jan. — General Victor.ano Huerta, bivši začasni predsednik mehikanski, je umrl v svojem domu tukaj ob 8:35 uri nocoj. Umrl je za fakom na mehurju. » Gen Victoriano Huerta je bil po poklicu vojak in kot tak je bil do iz-podrinjenja predsednika Francisco Madera znan kot vdan podpornik obstoječih vlad. Bor;: se je zvesto za predsednika Porfii'o Diaza do njegovega padca, in potenrza Francisco de la Barro, začasnega ;.redsednika. 'ostal predsednik 1. 1913. Ko le bil Francisco Madero izvoljen. j očin je vzbudil vihar razgorče-nosti '.'»j vseh Združenih Državah. Mnog. terniki so zahtevali posredovanje z .rožjem. Predsednik Wilson je koj oh ovojem nastopu odklonil pripo znanji Huerte kot poglavarja mehi kansk.; vlade. Obenem šo se Maderisli začeli :birati pod Venustiano Carran-zo, g.) ernerjem Coahuite, in Francisco Villa se je izrekel proti Huerti. Visa . napetosti je prišel v aprilu, ko Gen. Villa zagrozil Američanom v Mehiki. Državni tajnik Lansing naročil ameriškim konzulom skrbeti za odhod Američanov iz Mehike. SPOPAD V FT. HANCOCKU,TEX. Zunanja politika predsednika Wilsona grajana v senatu. El Paso, Tex., 13. jan. — Ujetje generala Jose Rodrigueza, bivšega Vil-lovega generala, in generala Aimeide po Američanih in nekaterih Carranzo-vih vojakih blizu Madera je bilo potrjeno. Almeida je bil ustreljen in enaka usoda čaka Rodrigueza. Ujel je omenjenca baje Maximiliano Marquez. Bil je zaposlenec ruaar-stvene družbe v Baricori in zdaj vzdržuje red pri Maderu s kakimi 125 Američani in nekaj vojaki. Brzojavka pravi, da je bil Rodriguez v vročem boju poražen, a njegovi vojaki so bili razkropljeni, ujeti in usrnr-čeni. Poročila so stavila Rodrigueza v zvezo s pokoljem pri Santa Ysabeli, a pozneje so potniki na usodnem vlaku izjavilr, da. so se general Reyna ter polkovnika Lopez in Beltran udeležili £j pai0i Xcx., 15. jan. Chihuahui, naj nujno svetujejo svojim rojakom, da zapuste severno Mehiko. Dvainpetdeset Američanov, vštevši več žensk in otrok, je dospelo semkaj nocoj iz mesta Chihuahue. Več nego 150 Američanov je še ostalo v nevarnem pasu. Zunanja politika grajana. Washington, D. C., 14. jan. Napadi na mehikansko politiko zavezne vlade so se danes v senatu nadaljevali in jih jutri baje poostrijo nekateri naj-odličnejših državnikov. Povzročili so brez pretiravanja strah in trepet v Beli hiši, ker se je bati, da je na prevesici usoda vse zunanje politike, ki jo je doslej sledila zavezna vlada. Čeprav je senator Stone kot predsednik senat-skega odseka za zunanje odnošaje zagovarjal upravo in pozval svoje tovariše, pustiti predsedniku prosto roko v Mehiki, vendar je med senatorji razpoloženje nocoj napeto. Kakor je videti, ne marajo več pripustiti, da bi g. Wilson igral tilogo diktatorja in uganjal politiko, ki se je doslej izkazala tako pogubonosno za ameriško življenje in lastnino. Spopad med Z. D. vojaki in Mehičani. jo biiii nekaj ameriških mornarjev prijetih 'j Vera Cruzu in vrženih v ječo. Aretii1 nci so bili brzo izpuščeni, a Hurpi. ni hotel ustreči predsednika . zahtevi za formalno- izkaza- p-apcr«*** v-"-račilo. Dne 12. aprila so se ameriški mornarji in pomorski vojaki izkrcali v Vera Cruzu in so zasedli mesto po kratkem boju, v katerem je bilo več Američanov usmrčenih. Konec Huertove slave. Kmalu potem so Argentina, Brazil in Chile predlagale posredovanje. Vršile so se konference v Niagara Falls, a brez odločilnega uspeha. Stvari so se zavlačevale do dne 7. julija, ko je Huerta po finančnem polomu in poraženju njegove armade podal mehikanskemu kongresu svojo o-stavko. Odjadral je potem na Špansko. Dne 23. nov. je predsednik Wilson odredil zapustitev Vera Cruza. Dne 3. marca 1915 je gen. Huerta zapustil Špansko in prišel v aprilu v New York, češ, da gre v svojo domovino na zabavnem potovanju. Dne 27. jun. je bil aretiran po tajnih agentih v Newmanu, N. M., pod obtožbo zarotništva t osnovanje revolucije proti prijateljski deželi. Izpuščen je bil pod poroštvom, a zopet aretiran v E1 Pasu dne 3. julija, ko je nameraval prekoračiti mejo. usmrcenja tujcev. Gen. Villa grozi. El Paso, Tex., 14. jan. — General Villa je zagrozil, da bo' usmrtil vsakega Američana potujočega zapadno od mesta Chihuahue. Ta grožnja je zopet razvnela obmejno besnost, ki se je bila nekoliko ohladila izza snočnjih izgredov. Vojaštvo je pripravljeno, da prepreči nadaljnje nemire. Vsled VHlove grožnje je ameriški konzul Edwards v Juarevu prejel 16. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol^eta. $1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd. 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. SIovenic-Ainerican Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. 9*040* t k sloven; i .k»n naseltii. j ■KHHHMBj* okrajni odbor odklonil predlog, dati $10,000 v sklad za gradnjo dodatnega poslopja k Silver Cross-bolnišnici. — "Vlado odborov" (comittee rule) je vpeljal warden Zimmer v državni kaznilnici v Jolietu. S tem je uvedeno nekako samovladje (self-government) za kaznjence. V vseli delavnicah kaznilnice so odbori izbrani izmed kaznjencev odgovorni za disciplino ali strogi red v raznih oddelkih. Odbori poročajo ravnatelju Zimmerju. Ta nova naprava, izposojena iz newyorske kaznilnice Sing Sing, je povzročila večji uspeh pri delu v vseh kaznilniških delavnicah. Nezaželeni kaznjenci, ki niso sposobni za odkazano jim delo, se premestijo po priporočilu odboro-vem, ko se poprej zaslišijo. Tudi kaznjenci so z novim sistemom baje zadovoljni. — Pisma na jolietski pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Malek K., Podobnik Frank, Stajdohar Barbara. Ottawa, 111., 11. jan. — Vabilo na plesno in zabavno veselico, katero priredi društvo sv. Družine št. S v Otta-wi, 111., v soboto dne 22. januarja 1916. Tem potom vljudno vabim vse spadajoče k Družbi Sv. Družine v Jolietu in ravno tako vse druge rojake in rojakinje, da nas posetijo na omenjeni dan. Vstopnina za moške 25c, ženske proste. Na veselici bo igrala iz Jolieta godba. Veselica se bo vršila v prostorih sobrata Matha Bayuka, 528 La Fayette St. To je obletnica našega društva in god sv. Družine. Za dobro postrežbo in prigrizek bode skrbel odbor. Rojaki, vsakdo, ki ni še preskrbljen za svojo bodočnost, ima sedaj zlate čase, da to stori in pristopi k našemu društvu, katero plačuje $1 (en dolar) dnevne podpore v slučaju bolezni za jako male mesečne prispevke. In obenem vam plača tudi smrtnino dedičem. Možje, mladeniči, žene in dekleta, pristopajte v katoliško društvo! Kakor je sedaj razvidno sicer vsakemu, je naše društvo že jako lepo razcvetelo. To kaže vsakemu današnje društveno premoženje, ki je narastlo tekom enega leta dni. Na ■svidenje 22. januarja! Marko Volovec, tajnik. s; |uč? i 5 Mi m is m m s NEKAJ PRIČ SLOVENSKEGA JUNAŠTVA. ari S Si (Izpod vojaškega peresa.) (Iz "Slovenca".) tifU Si Si oje MT S Mi Joliet,"111., 17. jan. — Sibirsko zimo, ki stiska osrednje države Kansas, lowo, Nebrasko, Missouri, Oklahomo, Texas, Illinois in tako dalje že teden dni, občutimo tudi v Jolietu tako močno, da je vredno o tem poročati na tem mestu. Najmrzlejši dan te zime je bil zadnji četrtek, ko je kazal toplomer zjutraj ob sedmih nič manj nego 12 stopinj pod ničlo. V petek je zaznamoval g. F. M. Muhlig, uradni vremenski opazovatelj, 8 stopinj pod ničlo. V soboto je mraz nekoliko odjenjal, a včeraj je pritisnil iznova in danes je bilo zopet nad 9 stopinj pod ničlo. Po mnogih vodovodnih ceveh je davi voda zmrznila — v spomin na te lepe dni, ko vlada zima, starka grda. — riesna zabava pod pokroviteljstvom Slovenskih Deklet v dvorani K. S: K. J. zadnjo sredo zvečer je bila prav živahna. Mrzlo vreme, ki je na-I stopilo baš tisti večer, je bilo krivo, | da je udeležba nekoliko zaostala za pričakovanjem. Vkljub temu se je ples veselo razvijal do pozne ure. -— Ženske in predsedniška volitev. Okrajni klerk E. G. Young je v soboto naznanil, da ženske v okraju Will ne ,l)odo smele voliti ob predsedniški prvotni volitvi (primary) v mesecu aprilu t. 1. G. Young je izjavil, da zakon, ki dovoljuje illinoiškim ženskam delno volilno pravico, ne obsega pravice do glasovanja ob prvotni volitvi- o predsedniških kandidatih. To odredbo okrajnega klerka nameravajo ženske izpodbijati, kakor so izjavile nekatere odlične zagovornice volilu'" pravice za ženske v Jolietu. — Omejitev prodaje orožja. Župan Barber priporoča ostro odredbo za u-reditev prodaje orožja v Jolietu. Sedaj ni nobene take odredbe. Župan je rekel: "Jaz sem proti sprejemanju odre-deb, ki se ne dajo uveljavljati. Preveč odredeb že imamo v naših knjigah. Toda uverjen sem, da se prodaja o-rožja da urediti. Za tozadevno odredbo sem, ki jo bo mogoče uveljavljati." Predlagana je odredba, ki prepoveduje trgovcem prodati kakršnokoli smrtonosno orožje komurkoli brez policijskega dovolila. Neslavni čini raznih streljačev, ki so v zadnjem času nastopali tu pa tam po mestu ter izvršili par krvavih zločinov in več ropov, so dali povod za nameravano odredbo in omejitev prodaje orožja zlasti nedolet-nim mladičem, ki povsod najbolj ro-govilijo. _ Okrajni odbor supervisorjev je sklenil predlagati izdajo bondov v znesku $1,500,000 za dobre ceste v o-kraju Will. V isti seji zadnji petek je (Konec.) Štirje proti tridesetim. Bilo je vzhodno od Kurima, dne 8. decembra 1914 zvečer. Domobranski pešpolk št. 26 je korakal v smeri proti Zmigrod—Jaslu, tam v gozdu pa se je ustavil telefonski oddelek polkov in sanitetno moštvo je postavilo tam mogočno obvezovališče. Globoko v trdo zamrznjeni zemlji so tičali količi ter držali šotore in strehe. Ob operacijskih mizah je opravljal šef-zdravnik in njegovi zdravniki-pomočniki svoje težko delo, vojni kurat je hodil od nosil-nice do nosilnice in govoril ohrabrujoče, spodbujajoče, tolažilne besede vojakom, ki so v bolečinah ondi ležali. Nad celim šotoriščem pa je plapolala zastava ter se gibala svetilka z rdečim križem na belem polju, naznanjajoč prijatelju in sovražniku: tu se rane celijo in ne sekajo. Tudi ruska patrulja močna 30 mož, ki se je priplazila do šotorišča, je dobro videla znamenje "Rdečega križa"; to je pa ni oviralo, da ne bi sto korakov pred prostorom nt namerila pušk in ne začela streljati. In še preden se je prva zmeda na ob-vezovališču umaknila jasnemu spoznanju položaja, je stala cela tolpa, rjoveč: "dajte so!" deset korakov pred nezavarovanim obvezovališčem ter se pripravljala, da položi roko na gotovi plen. V tem trenutku plane od pijo-nirskega oddelka narednik Alojzij Po-pelar — njegova velika srebrna svetinja se leskeče v svitu svetilke — naravnost proti sovražni četi: "Pijonirji k mehi!" preko tabora in z enim skokom so bili poleg njega četovodja Ivan Weiss, Alojzij Lah ter pešec Kardniar. lil še preden so presenečeni Rusi vedeli, kaj se ž njimi godi, so žc prvi padali na zamrznjeno gozdno zemljo. Nebranjeno obvezovališče se je branilo. Sicer le s štirimi puškami, a te so bile v rokah, ki se ne znajo tresti. In oko strelca je merilo, kakor je bilo srce strelčevo: tako mirno, počasi gotovo. Ob eneržiji štirih vrlih mož se je zdrobila premoč sovražnika. Več ur so držali narednik I'opelar in njegovi trije tovariši nasprotnike v šahu. Sotorišče, sanitejci, telefonska postaja, polkovni zdravnik dr. Plaschke, nadzdravnik dr. Osterlin, vojni kurat I. Kociper so medtem ušli ujetništvu. Narednik Popclar pa je dobil za ta čin še zlato svetinjo ter postal štabni narednik. Trdna volja štajerskega slovenskega brambovca. (Iz Wojnovicheve knjige "Unsere Soldaten",) Smrtno utrujen se je vrnil Ivan Pučniki, poddesetnik 26. domobranskega polka, zvečer s patrulje. Njegove noge so otekle od neprestane hoje po goščavi, celi dan ni imel, ločen od čete, grižljaja v ustih, roko vedno na petelinu puške, plazeč se od skrivališča do skrivališča. Sedaj se veseli rnenaže in spanja. Tu zasliši, da kličejo, kdo se hoče prostovoljno javiti, spraviti svežo slamo v sprednjo rojno črto. Tam leže naši vrli pešci na g<>li, mokri zemlji ter koprneče čakajo na mehko, toplo ležišče. Naenkrat mine poddesetnika Pucnikla vsa utrujenost, stopi naprej in prosi, če sme on spraviti slamo naprej. Celo noč dela, prodre z vozom tako daleč, da ga osvetljuje sovražni žaromet, sovražni streli za no takoj padati proti njemu. Šele v zgodnjem jutru se vrne po 24 urnem najtežjem naporu zopet k polku, kjer najde končno vrlo zasluženi odpočitek Srebrna svetinja drugega razreda je plačilo za njegovo požrtvovalnost. Junak "Rdečega križa". (Iz Wojnovicheve knjige "Unsere Soldaten".) Izpostavljeni isti nevarnosti ko voj-nik in brez orožja in brambe proti smrtni nevarnosti, opravljajo sanitetni vojaki neutrudno svoje težke, svete dolžnosti. Izmed neštevilnih slučajev tihega junaštva, ki se dogaja dan na dan, naj kratko omenimo za vzgled delovanje četovodje (sanitetnega podčastnika) Antona Sollar (Šolar) 47. pešpolka. V najhujšem ognju sovražne pehote in artiljerije je nosil težko ranjene iz bojne črte, spravljal jih na varno in jim podajal prvo pomoč. Nekega dne je vlekel dva od granatnih drobcev težko ranjena vojaka iz rojne črte, ko je za ta transport določeni nosilec v dežju krogel padel. Toda ruski ogenj onega dne je bil strašen. Komaj so dospeli do obvezovališča že je tudi tam granata za granato udarjala. Naenkrat razbije ena hišo, ki so v njej ležali ranjenci, ter povzročila cgenj, dim in strupene pline. Toda vrli vani-tejec prestrašenih ranjencev ni zapu stil. Z naporom vseh svojih s! se je lotil v lastni telesni nevarnosti reševati težko ranjene. Brez ozira na smrtno nevarnost je ponovno vdrl v ogroženo hišo ter je spravil svoje varovance nazaj do gozdnega roba, kjer so končno bili varni pred morilniir, ognjem. Tudi izven boja je ostal zvest strežnik, s celo vnemo in ne ;ieneč se za lastno življenje, je stregel na koleri obolelim. Četovodja Sollar je prejel srebrno svetinjo prvega razreda. ŠE NEKATERI ZGLEDl Tudi pri koroškem 7. pešpolk i i;i 4 domobranskem polku služi sedaj •>•>: polovica Slovencev. Oba ta polk,t sta se opetovano odlikovala. I ročilo omenja 7. pešpolk ^ Dnjesiru ter seflai- na laš&i-.t. : I tako se hrabro bori 4. dr ib;an - > pešpolk. Slovenci v 97. p<- polku • se držali nad vse junaško. To priznavajo častniki sami. Tudi v drugih oddelkih je Slovcnec povsod neustrašen junak. Nekaj zgledov! Boljši živci 97. pešpolka. Na gričevju za vasjo Zdynia leže nakopani Rusi. Že cele tedne o tam in številne žične ovire blesketajo okrog njih glavne postojanke na vrhu 701, da se zdi, kakor da bi se rosna pajčeviha orjaškega pajka svetlikala na umazani višini. Da doženo moč zasedenih postojank so naši sklenili 28. februarja 1915 proti višini demonstracijo. Iia-' drijan Leban, rezervni praporščak 97. pešpolka je dobi! posebno težavno in častno nalogo. Napasti mora vrh 701, da spozna moč ondi zakopanih Rusov. Le 32 mož. vzame praporščak seboj; potem se odpravi. Že v Zdyniji ga napadejo Rusi. Sovražni oddelek je trikrat močnejši ko njegov. Majhen boj se začne v ulicah, ob zidovih, za plotovi; potem da praporščak zatrobili ter srčno naskoči sovražno premoč. Saj so navajeni, ti naši orli tam gori, računati z mnogo večjimi številkami. Kratek in srdite je boj, mož ob možu; ko levi se bore praporščak ter njegovi Enega podčastnika ter 49 mož ujamejo ter druge zapodc v beg. Seveda je to 'stalo tudi mnogo naše krvi. Od 32 jih je po boju še 23 tu; ti pa gredo z praporščakom skozi drn in strn. Kmalu^ imajo priliko. Kajti praporščak se plazi sedaj ž njimi do žičnih ovir na vrhu 701. Rusi jih zapazijo in začno divje in brzo,streljati na nje. Z železnim mirom ugotovi praporščak stner, odkoder prihajajo napadi, riše in primerja, dokler nima jasne slike sovražnih postojank; potem se šele umakne, izognivši se z ženialnim manevrom ■sovražni obkolitvi. Pri tem pa je še našel časa zarobiti nove tri ujetnike. Polk u poda poročilo o svojem poizvedovanju, ki je natančno podalo sliko o sovražni sili in ki je za poznejše napade postalo odločilne važnosti. Za svoje junaško postopanje je praporščak Hadrijan Leban dolfll "zlato'5. Dva Primorca. Ko je v boju pri Bukovi dne 21. decembra 1914 baterija goriškega 8. topniškega polka morala menjati svojo postojanko, ker so jo izvohali sovražni aeroplani, je sovražni izstrelek padel pred neki municijski voz. Pet konj in enega topničarja je raztrgalo. Voz je moral ostati na cesti, medtem ko se je baterija rešila na varno. Toda poveljnik tudi tega voza ni hotel pustiti ter je poklical moštvo, kdo se prostovoljno javi spraviti voz nazaj. Komaj je bilo vprašanje izgovorjeno, je že skočil po koncu korporal Franc Stožir, ki se mu je pridružil takoj še korporal Ivan Bolkovič, Vedela sta sicer, da se je med tem ruska pehota vgnezdila vrhu hriba ter grozi vsakomur, ki se bliža; a vzela sta dvoje konj, jih zaja-liala ter odjezdila v diru proti zapuščenemu vozu. Tam je bilo trdo delo NajprvO sta morala spraviti s pota poginule konje; dvigala sta, vlekla, potiskala z velikim naporom mrhovino s pota, medtem ko sta se konja vsled žvižgajočih krogel plašila in sta ju ko maj obdržala. Toda nista' odjenjala, dokler ni bil voz naprežen in sedaj je šlo z rešenim vozom v najhujšem diru nazaj med divjim sovražnim ognjem. Dospela sta nepoškodovana nazaj, kjer o jima častniki in moštvo za njujin pogum iskreno častitali. Kmalu je bila obema korporaloma podeljena tudi velika srebrna kolajna. Zvesti "Pipec". (Iz Wojnovicheve knjige "Unsere Soldaten".) Pesem o vrlem možu. Častniški 'sluga, "Pipec" ga imenuje vojaška šala. In vendar, kolikokrat se tudi on izkaže popolnega vojaka. Cel mož, zvest človek je častniški sluga Janez Jelen od 4. domobr. polka. Med neko bitko je njegovega častnika ranila krogla v spodnje stegno, razbila kost in ranjenec je obležal nepremično ter brež pomoči. Polje o-krogg njega je sovražnik neprenehoma obstreljeval, ruske krogle rso frčale v mehko prst, vrtale luknjo za luknjo tako gosto, da se je zdelo samomor, kdor bi hotel v to železno točo. "Pipec" se je upal. Hotel je biti pri svojem gospodu in ga rešiti. Toda dokler je vršalo po zraku in žvižgalo ter so svinčene kapljice poželjivo iskale žrtev, toliko časa ni bilo misliti na rešitev. Tu poklekne Jelen poleg svojega častnika ter izkoplje kljub vsem krogljam zavetje, da vsaj prepreči, da ne bi njegovega gospoda zadela še kaka krogla. To se mu je posrečilo. Toda sredi njegovega samaritanskega posla tudi njega nenadoma zadene krogla in sedaj leži sam brez pomoči in nepremično poleg svojega častnika in oba čakata smrti. Bilo je pozno zvečer, ko se je boj premaknil ter so sovražne puške merile v drugo stran. Tu je našla sanitetna patrulja oba težko ranjena ter ju nesla na nosilnicah k bližnjemu obve-zovališču. V svojem deliriju je klical zvesti sluga vedno in vedno: "Moj nadporočnik! Moj nadporočnik!" in ni bilo ne zdravnika in ne vojaka, ki bi bil tako trd, da bi mu ti tožni klici ne bili segli do srca. Ko je ozdravil, je zvesti sluga dobil srebrno svetinjo 2. razreda. Drzni fant. Poddesetnik Mrak Ivan od 4. dom. pešpolka je dobil težko poizvedovalno nalogo, naj dožene, če se pred njegovo stotnijo nahaja še kaka naša četa ali je tam že sovražnik. Previdno se je v veliki nevarnosti priplazil do okopov, kjer mu je nekdo zaklical besede: "Ne pucajte Bošnjaci!" Poddesetnik je zaklical, naj pride častnik, nakar se je oglasil nemški odgovor: "Pridite sem!" Nemške besede so napotile Mraka, da se je približal, ko naenkrat zagleda pred seboj Rusa, ki ga je z bajonetom sunil v roko. Z veliko hladnokrvnostjo pa se Mrak obrne, zabo-de sovražnika in teče nazaj k patrulji, kjer je naznanil, kar je dognal. To je bilo dragoceno sporočilo za četo, ki je sedaj lahko začela boj, ne da bi bila v negotovosti, da strelja morda na lastne čete. Mrak je dobil srebrno hra- brostno svetinjo 1. svrste. * * * . Slovenec in Hrvat 'se borita danes še s prav posebnim junaštvom ramo ob rami doli ob valovih naše Soče ter na vrhovih naših prelepili slovenskih planin, ker ne pustita, da bi to slovensko zemljo ugrabil zemljelačni tujec, izdajalec. Konje kot telegrafičen aparat. Poročnik Aldeti C. Cowless od 13. polka zvezine konjiče naznanja vojnemu oddelku vlade, da je pričel s poskusi, kateri bodo omogočili ustanoviti brzojavno in telefonično zvezo med jezdeci. Pri tem bode konj imel glavno vlogo, kajti po njem bo transmiti-ran potrebni električni tok. S pomočjo nove iznajdbe zamogel bode vsak jezdec ob vsakem času sporočiti glavni postaji brzojavna sporočila, ne da bi se mu bilo potreba pri jahanju ustaviti ali celo razsedlati. Brzojavna poročila bode lahko pošiljal, kamor se mu bode poljubilo. Vse to se doseže z malim komadičem bakra, kateri je v zvezi z brzojavnim ali telefoničnim a-paratom, ki je pritrjen'na konja. Na ta način pride tok po konjevih nogah v zvezo z zemljo, po kateri gre potem poročilo na postajo. Poskusi so se že vršili na različnih tleh, vendar sta se pa dva jezdeca v poljubni razdalji med najhujšo ježo lahko pogovarjala, dasi-ravno sta bila eden od drugega oddaljena pet milj. Koliko časa zapravi ženska pred zrcalom? Na to vprašanje je odgovoril neki poznavatelj žensk, ki jih je premotri val kot brat, nečak, zaročnik, mož, oče in ded. Zamerilo je vzel žensko dobo od 6.—70. leta. Deklica od 6.— 10. leta stoji pred zrcalom dnevno 7— 10 minut; od 10.—14. stoji nadebudna deklica dnevno do četrt ure; od 15. do 20. stoje krasne deklice po 25—30 minut; od 20.—30. potrebujejo mlade in lepe dame od 30—60 minut. Nasled- njih 30 let postane ta čas zopet manjši. Skupaj stoji ženska pred zrcalom 242 dni, 5862 ur ali 349,475 minut ali pa še bolj enostavno povedano: osem mesecev dan in noč! Knežje hčerke. Črnogorski knez Nikolaj ima devet otrok, od katerih je ena hčerka italijanska kraljica, druga velika kneginja in tretja je vojvodinja leuchtenberška. On vlada majhno, a naravno krasno državico. Nekdaj je slavil tudi neki gost lepoto dežele, a pristavil, da nima mnogo izvoza. Toda knez Nikolaj je pristavil: "Gospod, vi ste pozabili na moje hčere!" Milijonska literarna nagrada. Grof Arakčejev je zapustil 1833. leta 50 tisoč rubljev za nagrado onemu ruskemu pisatelju, kateri bode 100 let po smrti Aleksandra I. torej 1925. 1. napisal v ruščini najboljšo in najpopolnejšo zgodovino vladanja tega carja. Po 82. letih je morala akademija dati na javno znanje, da doteka doba za to znanstveno delo in 1925. 1. mora najvišji znanstveni zbor, ki bode tačas na Ruskem, razsoditi, komu naj se nagrada podeli. Prvotna glavnica naložena na 4 odst. vzraste do 1925. leta na 1,918,960 rubljev, od te svote dobi tri-četrt t. j. 1,429,220 rubljev s ceno odlikovani. Močenje postelje. Ta neprilika pri otrocih se lahk« odpravi z rabo Severovega Zdravila 0 obisti in jetra (Severa's Kidney an' Liver Remedy). To zdravilo je pf memo za odrasle ravno tako, kakof za otroke. Rabi se naj v slučajih VRS' tja obisti ali mehurja, zadrževanja a'1 puščanja goste vode, bolestnega pu" ščanja vode, oteklih nog ali bol v hrbtu, katerega povzročajo obistne nepr'-like in tudi v slučajih zlatenice ali slabega želodca. Cena zdravila 50c in v vseh lekarnah ali od nas. Ako šef niste prejeli naš Almanah za Slovenci i 1916, dobite ga od Vašega lekarna«'') ja še danes ali pa pišite nam. W. ? Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. —Ad! UGODNA PRILIKA. Na prodaj: 280 akrov sveta, pripravnih za živinorejo, ugodna lega za rejo in prodajo mul. Dobra paša za živin" in ovce. Prašičjereja uspešna. Cretk (potok) z odtekajočo vodo na svet«-Razna krmila, žito itd. dobro usp«vi Podnebje zdravo. Šole, cerkve ^ Blizo železnice sredi novih naselbin ki potrebujejo konje in govejo živ«"1 Med Mobile in Pensacola. Dober iti za maslo in jajca. Proda se tudi ntt»J' še parcele. Pišite za nadaljne informacije sledeči naslov: MATH CESAR, 1900 W. 22nd St., Chicago, 111. — W Joliet. ill. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOl* M"------ " H l Bucnanan-Daley Co., Desplaities and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu predno naroČite dobite našo ceno TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu 1^1 Mi % Mi ii W m Sfi egg Mi m Mi S Mi m Mi S& Mi EM Mi Sj Mi m * Union Coal & Transfer Co 515 cass street, joliet, ill. JPiaiio and Furniture Moving" Chicago telefon 4313. Northwestern telefon 41» Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen 1. 1895. M Anton Nemanich in Sit* 1002 N. Chicago Street Koujušnlica tia 205-207 Ohio St.. Joliet, I*1' Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največji'' y mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in 0f tvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Ch'«®*0 tel. 2575 in N. W. 344. Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci. "1 (THE HOLY FAMILY SOCIETY) V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Sedež: JOLIET. ILL. Vstiinovljena 29. novembra 1911 Inkor. v drž. 111., 14. maja 1915 ORUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA,!EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petno, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. Josip Težak, Joliet, 111. Math Ogrin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe M naj pošljejo na 1. porotnika. — Aprovizacijska družba za Kranjsko, ki bo v zvezi s centralno "Ein-kaufsstelle" na Dunaju, se ustanovi v Ljubljani. Imela bo namen in edina pravico, da trži po določeni ceni z živili, ki prihajajo iz inozemstva. V tej družbi bodo poleg trgovcev tudi razni oblastveni zastopniki. •— Odlikovani slovenski častniki. Viteški križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo je dobil polkovnik poljske artilerijske brigade Friderik Širca (slovenski glasbenik Risto Savin). — Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil poročnik 17. Pešpolka A. Kozma. — Srebrni signum laudis je dobil zapovednik 13. divizij-skega brzojavnega oddelka stotnik Edvard Štefin. — Sginum laudis so dobili' stotnik 4. domobranskega pešpolka Pran Podkrajšek, nadporočnik 2. bos,-lierceg. pešpolka dr. Jakob Štefančič, poročnik 101. pešpolka Jurij Petran poročnik 2. bos.-herceg. pešpolka Stanko Roglič. — Zlasti zaslužni kri-zec s krono na traku hrabrostne svežnje ie dobil praporščak pri brzojavnem polku Maks Murko. — Zlato hrabrostno svetinjo je dobil poročnik 55. Pešpolka Alojzij Kajžar. — Srebrni s'Snum laudis je dobil nadporočnik 6. saperskega bataljona Oto Rožek. — Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil asistcnčni pravnik 17. pešpolka dr. ^Leopold Je-Se- ■— Signum laudis sta dobila stotnik 'Hzenerskega zbora K. Pleban in podočnik 4. domobranskega pešpolka Ka-rol Marovšek. — Vojaški zaslužni kri-3. razreda z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik 12. dragonskega Polka Pavel Zupan. — Pri domobrancu so dobili signum laudis: stotnik Karol Dolenc, nadporočnik dr. Janko 'nik, nadporočnik dr. Anton Gosak, Poročnik Rudolf Potočnik in asistenč-111 zdravnik dr. Josip Glančnik. — Zla-J1 zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil višji zdravnik Vladimir Roje. ~~ Nove olajšave za obrtnike. U-radno se razglaša: Vsled vojnih razmer je nujno potrebno omiliti razne določbe na obrtnem polju. Cesarska llaredba z dne 7. decembra prinaša iz-f, nc določbe glede nastopa in nada-Jevanja obrtov. Osebam obrtnega sta-u'> ki stoje sedaj v vojni službi, se ta čas vštel pri nastopu obrti in pri za obrtne dispenze. Isto u-Sodnost bodo imele tudi osebe, katere ® služile po zakonu o vojnih dajatvah 1 so prostovoljno opravljale vojna ela ali službo. Še večje ugodnosti pa odo imeli vojni poškodovanci. Cas '"validnih šolah se jim bo štel kot *aPoslcnost v obrti, olajšal se jim bo 'aMop kakor tudi prestop iz enega v lr,,Ki obrt. Oslepeli invalidi ne bodo P°tTebovali izpričevala usposobljeno- sti Ce SJV j S>ed vim 1 Pogoji bodo celo starši padlega n°K'i nadaljevati obrt. bi) Ra"jeni poveljnik. Novembra je na srbskem bojišču težko ranjen Vj n'k Ladislav Pruša. Sedaj se zdra-jalc" ,n'®n'®' v Čačaku. Njegovi vo-vse" VS' *e'e> ('a skoro okreval nad Priljubljeni poveljnik. Moštvu je vedno kot skrbni oče svoji družini. |(ri. Odlikovanja. Vojaški zaslužni H? ri.'.:*.tc 3. vrste z vojno dekoracijo je ,n kotnik 13. lov. bat. Adolf Čižek l0vPr*d sovražnikom padli poročnik 8. hV i Rudolf Ehrlich. Najvišje po-Up"* Priznanje je dobil poročnik 67. *tij S'P Vončina. Srebrno hrabro-2. tdSvel>njo 2. vrste je dobil desetnik toP- P- Maček Ivan. Ponovno c Pohvalno priznanje je dobil za pletarstvo in izdelovanje krtač, barska naredba ima tudi več olajša žene in otroke padlih obrtnikov e nadaljevanja obrti. Pod goto- "»itišj nadporočnik 4. dom. p. Miroslav Rajh. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotnik 7. dom. p. Emil Petsche, poročnik 3. dom. p. Josip Pompe, poročnik dež. strel. p. št. II. Rudolf Jenko, nadporočnik 22. dom. top. divizije Franc Gorkič, poročnik 21. dom. polj. havb. div. sedaj pri 46. dom. polj. havb. div. Ivan Peček, nadporočnik 2. polj. havb. p. dr. phil Anton Kailan, sedaj pri težki havb. bateriji št. 2-15 in nadporočnik 39. črnovoj. bat. Vencel Černigoj. Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila asist. zdravnik 8. dom. p. dr. Franc Vydra, pri 87. pp. in dom. rač. nadoficijal Viljem Konetschnigg, pri neki črnovoj. pehotni brigadi. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil polkovni trobentač 5. dom. ulan. polka Rudolf Čeme. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: rez. kadet Seppele Miroslav, narednik Kapelj Franc, desetnik Iček Peter, poddesetnika Hrelja Ivan in Sever Anton, vsi pri 5. dom. p.; praporščaka Zemljak Alfonz in Brož Josip, štabna narednika Pogruic Josip in Scherrer Miroslav, četovodja Sever Matija in Deutschmann Alojzij, vsi pri 26. dom. p.; kadet Fil Andrej, kadet. asp. Kočevar Štefan, narednik Podobnik Ivan, orožniški nad. stražmoj-ster Smrekar Anton, četovodji Ocepek Franc in Štefe Matija, vsi pri 27. dom. p.; rez. praporščak Česnik Karel in poddesetnik Pirker Karel, oba pri 151 črnovoj. bat. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: narednik Al-bota Mihael, Kinkela Vinko in Kisely Ivan, rač. podč,- Kovač Franc, četo-vodje Govedič Franc, Jeseničnik Konrad in Zamazal Josip, desetnika Mize-ra Franc in Penko Andrej, poddesetnika Jevešnjak Simon in Krebžak Fr., vsi pri 5. dom. p.; praporščak llaupt Božidar, štabni naredniki Pail Franc, Mueller Josip in Rotter Engelbert, narednika Repnik Franc in Murko Josip, rač. podčastnik Karbasch Ivan, orožni mojster Gašperčič Alojzij, četovodje llartl Peter, šare Ivan, Schotter Henrik, Grič Matija, Lamut Josip, Brus Ivan in Kirar Fran, desetniki Gluše Albert, Hait, Alojzij, Planine Anton, Drobeš Jakob, Ovčar Josip, Košar Martin, Gril Ivan, Zelenik Alojzij, Wruss Karel, poddesetniki Pickl Hubert, Soško Avgust in Šef Karel, in-fanterista Lubša Franc in Fuerst A-lojzij in častniški sluga Svoboda Fr., vsi pri 26. dom. p.; praporščaka dr. Kovčič Josip in Engel Josip, kadeti Ferk Josip, Hrovatin Ivan in Miklauc Franc, narednika Smcšnik Josip in Zontar Franc, četovodje Lukežič Ivan, Zurc Oton, Ravnikar Vladimir in Jan-čigar Ivan, enolet. desetnik Hajnrihar Rafael, desetniki Sturm Ivan, Perov-šek Vinko, Kržišnik Franc in Ebner Miroslav, poddesetnika Kette Marij in Dvorak Anton, infanteristi Frančič Ignacij, Bacher Ivan in Kalan Ivan, vsi pri 27. dom. p.; orož. stražmojstra Dagarin Peter in Piskernik Franc, oba pri zapornem poveljstvu v Naborjctu. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: infanteristi Potočnik Anton, Hafner Aleksander, Ritonja Martin in Lenič Konrad, vsi pri 4. dom. p.; desetnik Zadnik Josip in topničar Kobau Henrik, oba pri črnovoj. top. pozicijski bateriji št. 26. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik 4. p. tir. ces. lovcev Emil Rus in nadporočnik 2. bo.s. here. p. Karel Babnik. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: nadporočnik 27. pp. Vilibakl Rakuša, poročnik 27. pp. Ivo Hrašovec in ritmojster 3. husarskega p. Ivan Kumar. Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: častniški namestnik 87. pp. Ivan Predan, rač. podčastnik 17. pp. Franc Prelesnik in četovodja, tit. narednik Josip Zehrer. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila nad. rezervist, nosilec ranjencev Anton Lovše, pri sanit. oddelku št. 17 in desetnik, tit. četovodja Ivan Žagar. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je lobil infanterist 3. pp. Pečnik Anton. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je lobil kadet 7. lov. bat. Klopčič Viljem. — Toča. Dne 11. decembra v prvih popoldanskih urah se je vsula nad Ljubljano gosta kakor grah debela toča. Pač redek slučaj — sredi decembra. Hudemu nalivu je sledil zvečer sneg in naslednji dan zjutraj je bila Ljubljana po dolgem času zopet bela. Prijazno in toplo solnce pa je zimo zopet pregnalo. — Umrl je na Jesenicah na Gorenjskem po kratki bolezni blagajnik kranjske industrijalne družbe in računovodja bratovske skladnice Anton Pon-gratz. — Na kozah sta obolela v Ljublja ni pomožni desinfekcijski sluga Štefan Petrič, star 30 let, stanujoč v Nunski ulici št. 7, in vrtnar v deželni bolnišnici Anton Jerli, ki je stanoval na Selu št. 46. Oba sta se oddala v epidemij-sko bolnišnico na Kodeljevo. Desin-fekcija, zasilno cepljenje in izolacija oseb, ki so bile v dotiki z bolniki, se je izvršilo. — Ne nehajo. Nekateri ljudje imajo trde glave in kamenita srca. Tudi če so sodnijsko obsojeni zaradi navijanja cen, ne opuste svojih manipulacij. Tako je bil neki prodajalec drv kaznovan na 100 kron globe in je moral plačati tudi odvetniške stroške, a komaj se je polegla njegova jeza, da so ga ujeli pri njegovem "človekoljubnem" početju, se je že vnovič lotil odiranja in zahteva za drva po 40 kron. Pa bo zopet kazen. -— Padel na bojišču. Nekdo piše v "Slov. Narodu": Ko sem čital zadnjo uradno pohvalo o zopetnih hrabrost-nih dejanjih našega domačega kranjskega pešpolka, storil sem to z nemalo skrbjo, kajti vsakemu je znano, da stanejo take odlične pohvale dostikrat mnogo dragocene krvi; in moja slutnja se je uresničila. Med mnogimi drugimi je padel, zadet v glavo, tudi poročnik Fran Mikuš v mladeniški starosti 18 let. Nemila usoda je hotela, da je baš, ko so junaško pregnali Italijane iz zavzetih pozicij pri Oslavlju, ranjen v koleno vrnivši se na obvezo-vališče dobil smrtonosni strel v glavo. — Šolar in študent. Leta 1847. je napravil dr. Snoj v Ljubljani dijaško ustanovo za- tri študente lepega vedenja, ki se dobro uče. Sorodniki ustanovitelja imajo prednost. Oče ljudsko šolo obiskujočega Metoda Gre-gorca v Ljubljani je prosil za podelitev Strojove ustanove, a tako deželna vlada v Ljubljani, kakor naučno ministrstvo sta odbila to prošnjo, češ, da gre taka ustanova le dijakom, ne obiskovalcem ljudskih šol, ki jih ni smatrati za študente. Oče Metoda Gre-gorca se je pritožil na upravno sodišče, poudarjajoč, da je on sam užival Strojevo ustanovo, ko je obiskoval ljudsko šolo, in če je imel on takrat pravico do te ustanove, jo ima sedaj pač tudi njegov sin. Upravno sodišče pa je pritožbo zavrnilo, češ, da učenci ljudskih šol niso nikaki študentje. ŠTAJARSKO 1 — Skupščina štajerskega pododbora Zadružne zveze. "Slovenec" z dne 2. dec. poroča: Prejšnji teden se je vršila v elju skupščina slovenskoštajerskih zadrug, katere so se vkljub slabim železniškim zvezam udeležili zastopniki dobre tretjine vseh članic. Zborovanje je otvoril v imenu pododbora dr. Korošec, ki je pozdravil vse navzoče, osobito državnega poslanca dr. Kreka kot zastopnika centrale. Po-vdarjal je važnost denarnih in izobraževalnih organizacij v programu za naše bodoče delovanje. Nadrevizor Vladimir Pušenjak poda poročilo o delovanju pododbora in njega članic v 1. 1914. V pododbor se izvolijo soglasno vsi dosedanji člani pododbora, kot predsednik g. profesor dr. Josip Hoh-njcc. Dr. Krek razpravlja o skušnjah, katere je napravila zadružna organizacija v času od 1. 1908 naprej. Leta 1908. je vladalo veliko pomanjkanje denarja, povzročeno vsled suše in gospodarskih polomov v Ameriki; v konzumu je bil napredek večji kot pri produkciji, denarne razmere so se poslabšale, in banke so zahtevale 8—10 odst. obresti za posojila, samo kmečke posojilnice so ostale pri prejšnji obrestni meri, kar je bilo le mogoče, ker so. strogo držale disciplino; posebno pohvali časten nastop slov.-štajerskih zadrug. Prišla je obilica denarja v sedanjem času, vsi zavodi izkazujejo veliko odvisnega denarja. Banke si pomagajo tem, da sq obdržale staro obrestno mero za posojila, za vloge pa znižala na 4, 3'/i, da celo na 3 odstotke. Kmečki denarni zavodi so obdržali prejšnjo obrestno mero, niso znižali tako obrestne mere za vloge, kot banke. Bilo je mogoče to vršiti, ker se naslanjajo na kmečka posestva, katera niso vsled vojske toliko trpela kot trgovina in obrt. Denarno smo trdni, treba izpopolniti organizacijo s tem, da se lotimo zadružnega nakupa in prodaje, k če-•nur je potrebna centrala, ki mora biti zanesljivo financirana. Močna in trdna organizacija slovenskega kmečkega stanu je najboljša priprava za vse razmere, katere bodo nastopile. Govoru zadružnega voditelja je sledilo živahno odobravanje. Poslanec dr. Korošec stavi vprašanje na zborovalce glede skupnega postopanja vseh slovenskih zadrug na Slovenskem Štajerskem v okviru samostojne štajerske Zadružne Zveze. O tem vprašanju se je vnela živahna debata, v katero je poseglo mnogo zbo-rovalcev in se splošno povdarjalo, da bi bilo velikega gospodarskega pomena, ako bi se doseglo med štajerskimi Slovenci—skupnost na zadružnem polju. Predsednik pododbora dr. Ilohnjec povdarja, da igrajo v svetovni vojski važno ulogo gospodarska vprašanja, katera so velikega pomena za življenje narodov, kakor tudi posameznega naroda. Da zavzema naš narod v gospodarskem oziru trdno stališče, gre hvala naši Zadružni Zvezi, katera je narod gospodarsko osamosvojila in izobrazila. Naša gospodarska organizacija je dobro prestala veliko presku-šnjo, radi tega je upravičeno upanje, da bo ista tudi v bodoče največja opora kmečkega stanu in našega ljudstva. — Preminul je. Iz Velikih Zabelj poročajo: Dne 22. novembra smo izročili hladni zemlji truplo pokojnega župana Frana Trohe iz naše občine. Pokojni Troha ni bil navaden človek. S pridnostjo, čebelično pridnostjo je deloval, kjer je bilo treba: kot župan, predsednik krajnega šolskega sveta, član cestnega odbora in odbornik raznih društev. Dasi ne šolan, povspel se je duševno tako visoko, da je kot trden in jeklen značaj ter naprednjak blagodejno vplival na svojo okolico, na svoje soobčane, ki so mu pa tudi brez izjeme vsi zaupali. Za zdajšne razmere veličasten pogreb je dokazal, kako je bil pokojni Troha čislan in spoštovan; domačinom so vsem solzile oči. V spomin pokojnika so nekateri ožji prijatelji domačini zvečer nabrali za družbo sv. Cirila in Metoda 36 K. Troha je umrl star komaj 47 let. — Razdejanje kapucinske cerkve v Gorici. (Izvirno poročilo "Slovencu".) Razdiranje Gorice se nadaljuje. Dokler je rušil sovražnik naše domove, smo še ohranili mirno kri, naša močna neomajna zaslomba je bila cerkev. Tjmi smo našli tolažbe in moči, da smo našli tolažbe in moči, da smo vztrajno in vdano prenašali grozote vojske. Dne 29. novembra ob poldvanaj-■stih pa je kleta sovražna krogla najtežjega kalibra privršala v edino cerkev, ki nam je še ostala odprta — v cerkev čč. oo. kapucinov. Predrla je desno steno v višini kora, švignila mimo orgel in predrla levo steno poleg vrat, ki vodijo na kor. Tam je razpo-čila in porušila porto z vežo vred in pritlično steno poslopja, ki se dviga levo ob vhodu v samostan. V pritlični sobi je spal samostanski hlapec, ki je pa ostal popolnoma nepoškodovan. Silni zračni pritisk je razklopil orgle in pobil skoro vse šipe. Omet in kamenje je pokrilo cerkev, ki je najdalje vztrajala sredi bojnega viharja. Nepopisen gnjev se nas je polastil, ko smo v jutru 30. novembra prišli kakor po navadi k sveti maši in zagledali razdejanje. Dragi Goričani, razkropljeni širom naše očetnjave, pošiljam Vam to poročilo, ker vem, kako priljubljena Vam je bila ta cerkev. V duhu vidim rado-darnost, s katero smo pred petimi leti zlagali vinar k vinarju, da je vzrastlo lepo svetišče. Vidim v duhu veselje, ki smo. ga užili tu ob raznih svečanostih in vem, da Vas bo užalostilo moje poročilo. Toda Bog ne plača vsako soboto, in gorje sovražniku, ko bo pri- šel dan plačila. Najlepša cerkev Gorice je opustošena, toda nikakor nočemo izgubiti zaupanja v božjo pomoč in čim hujši je srd, s katerim ruši so-vrag naša svetišča, tem večja, bo naša požrtvovalnost, ko se bodo na razvalinah gradile nove hiše božje. Sedaj nam bo ostala edino še odzemeljska kapelica v kleti uršulinskega samostana. Tamkaj se bomo odslej zbirali v temnih adventnih jutrih, kakor prvi kristjani v katakombah in molili, da nam božje Dete kmalu pošlje zmagoslavnega miru. Častitim očetom ka-pucinom svoje najglobje sočutje povodom katastrofe, ki je njih in nas enako občutno zadela. Čast. P. Janez Ro-berc pa naj sprejme tem potom našo najtoplejšo zahvalo za neumorno dušno pastirsko delovanje, katero je vršil tudi v času najhujšega bombardiranja z nezmanjšanim pogumom in gorečnostjo. — Hvaležni Goričani. zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Spoštovanjem, Uprav. "A. S." 320 AKROV HOMESTEAD v Coloradi. Dobra, ravna zemlja, kjer raste vse. Samo od 3 do 4 milje od železniške postaje, pošte, šole in trgovin. Vsi stroški za to zemljo znašajo $185. Zadnja priložnost za revnega delavca, da si pridobi dobro farmo. Pridite takoj. Za pojasnila 10 centov. FRANK CHAUCHER, 1624 Curtis St. Denver, Colo. LOKALNI ZASTOPNIKI(ICE) "A. S." Denver, Colo.: George Pavlakovich. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar. Whitney, Pa.: John Salmich. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Peoria, 111.: M. R. Papich. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Indianapolis, Ind.: St. Bajt. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. Calumet, Mich.: John Gosenca. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Chisholm, Minn.: John Vesel. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Hibbing, Minn.: Frank Golob. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. Soudan, Minn.: John Loushin. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Kušljan. Newburg (Cleveland): John Lekan. Collinwood, O.: Louis Novak. Lorain, O.: Jos. Perušek. Youngstown, O.: John Jerman. Allegheny, Pa.: John Mravintz. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Houston. Pa.: John Pelhan, Moon Run, Pa.: John Lustrik. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Steelton, Pa.: A. M. Petric. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se Urada telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 3247 JOSIP KLEPEC JAVNI NOTAR 100« N. Chicago St. JOLIET, ILL. Ako hočete streho popraviti po xa mat denar oglasite se pri HOLPUGH ROOFING CO. COMPOSITION FELT and GRAYEL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shingle*. Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Streets JOLIET, ILLINOIS. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAQEX North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste grocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje. Priporočam ivoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodiajam. Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John U. Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St, Joliet, IIL Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.50 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00 Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ...................$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.00 Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.................t...........$12.00 Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ........................$7.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00 Domače Vino, v sodih po 6 gal onov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino --POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ-=- POPOLNOMA PREPRIČAN --DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, in sicer v 20. do 25, dneh V stari domovini izplača denar c. k. pošta 100 kron pošljemo zdaj za $14.00 VSE NASE POSLOVANJE JE JAMČENO. Pisma in pošiljatve naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. DS1 (Spisal Andreanov.) w "Mestni zrak — lehak korak!" je odmevalo v ozkih ulicah srednjeveškega Aiesta... In zdaj?... v zimi je šlo nedeljsko jutro skozi •iroko mestno ulico. Prišlo je, kakor bi «e zbudilo iz sneženega polja, ki je dremalo v tihih sanjah pred mestom in se smehljalo in dajalo prijateljsko roko belim, mrzlim goram, ki so mu pošiljale iz sneženih in ledenih visočin kratke pozdrave — otroku. Začudeno in tožno so dvigale po parkih in vrto-rih palme svoje košate glave nad južnim snegom in oranže so zrle boječe v nepričakovanega gosta... Visoko pod streho velike, gospodske ijiše je zanetila mlada žena že v zgodnjem jutru ogenj v mali kuhinji. V obrazu so ji bila začrtana leta treh ■otrok. Zavita v gorko, zimsko ruto je sedla za staro ognjišče in se zamislila «lcozi nizko okence na belo cesto v prvi sneg. Z ognjišča pa se je dvigal le gost, bel dim, ki je grel zamrzle stene. V prvi sneg se je zamislila in govorila je sama s seboj: "Zgodnje jutro prinese s seboj prvi sneg, vsepovsod je, kakor bi pokril bel, tenak in lehak pajčolan, potem debel in gost prt pusto in težko naravo. Vse je lepo in v snegu ni stopinje. Ah, to je mlado življenje, to je tvoja prva mladost! In ti, Elvira, si imela tudi svojo mladost!... Da, lepa je bila tvoja mladost, zdela se ti je kakor to jutro v snegu, v katerem ni še ptičičine stopi-njice... Ah, ravno tako je bilo!..." je težko vzdihnila in zadrhtela, ko je zagledala mladega človeka prvega v snegu. On pa je pustil stopinjo za seboj, ko se še ni dobro pokazal. Elvira je videla prvi korak in prvo stopinjo, ki se ji je zdela velika in globoka ter ji postajala tem temnejša, čim bolje jo je' hotela videti. Temne, težke misli so ji bile pred "očmi, ene so ji kar švigale mimo, druge pa so se leno vlekle kot bele megle preko globoke doline; videla jih je, kakor bi se ji dvigale iz .one prve, globoke stopinje... Elvira je čutila te težke misli, bi jih lahko prijela in jih objela z obema rokama, tako blizu so ji bile. In mladi človek se ni oziral, le dalje je šel, ker se mu je lepo zdelo hoditi belo, mehko pot... Pustil je za seboj še drugo stopinjo in tretjo.. . Elviri so postajale misli še težje, strainejše, kakor bi nosila teru-oe stopinje že celo življenje v svoji mehki duši... "Velik in trden je bil prvi korak in pod njem globoka stopica, iz katere pride še druga in tretja... ter konca nikjer... Vedno temnejše vidim in skozi trenutek se mi zdijo črne, mrtve ptice, ki ležijo raztegnjene v belem snegu. Gledam jih »a opazujem in v mislih so mi vedno bliže, holj poznane, rajše jih gledam, nazadnje so mi ljube in drage — ah, morajo mi biti, saj so njegove!.. ." — Človek, ki ga je videla iti mimo, je bil njen Albin, ki se ji je zdel le v mislih mlad... Elvirine črne oči so še vedno gledaje »kozi okence na belo ulico in zrle za stopinjami. Tresla se je trdega mraza, ali čutila ga ni. Dvoje dolgih kit je imela razpuščenih mimo suhih ramen, spletenih iz mehkih kostanje-vili las. Nežni roki je držala rahlo sklenjeni in kot mrtvi na suhih kolenih. V kuhinji je bilo do groba tiho i« le težke misli so polnile mračni prostor .. . "Mamica!" — Glas je bil tih in kot bi bil od nekod le odmeval... Elvira pa ni ne slišala, ne videla in je polutiho izgovarjala misli: "Da, 011 je bil. Albin je šel s košem mimo in nesel je kruh, ki ga je sam spekel čez noč. In še gor ni pogledal. Je li vedel, da sem jaz pri oknu in ga vidim? Ni mogel? Se je sramoval? Ni hotel? ... Ah, strašne misli... težke skrbi..., dolge noči brez pokoja!' 'Mamica! slišnk Mil in globok je bil in razumele so ga le _>zdih in temne, neme stene. "Njemu sem dala mladost, ah, vse «em mu dala in 011 mi je povrnil s trpljenjem. Sprejemala sem vse in trpe-Ja, ker je rastla s trpljenjem ljubezen ... Vse lahko pretrpim in prenašam, ker ga ljubim v Danici, v Borisu —" "Mamica! je zopet vzkliknila gladka ličica, jih napol zakrivali in mu krasili nebeški obrazek. "Ah, ne — mamica, saj sem pri tebi..." — To ni bil Veričin odgovor, marveč njen vzdih... In pogledala je tako lepo Elviri v globoke oči in kakor dihnila je besede, polne ljubezni: "Mamica, tudi tebe trese mraz." Elvira je videla te angelske oči, pritisnila tesno na prsi njeno lepo glavico in kakor zavpila: "Verica, Vera... jaz se tresem same ljubezni!" Padla ji je težka glava in zakrila nedolžni o-brazek... Kar se odpro vrata sobe, iz katere se je razširil težak zrak, in na pragu je stal petletni Boris. Kratke, letne hla-čice je imel na sebi in lahko srajčico. Dolgi, zlati lasje so skrivali mala o-troška uhlja in visoko čelo, kjer so mu bili prerezani. Z razprostrtimi rokami se je zagnal čokasti dečko in hitel k Elviri in Verici, ki ju je zagledal v gorkem objemu: "Mamica! Tudi jaz... jaz!..." "Da, tudi ti, Boriček, pridi... pridi!" ga je klicala Elvira in mu že molela naproti desnico,, da bi ga vzela v naročje. In Boriček je bil srečen, kako se je smehljal, ko ga je gorko poljubila dobra mamica in ga pritisnila k sebi. A kdo je bil srečnejši od Elvire! Mirno je gledala Verica svojega bratca in ga rahlo pobožcala po mehkem, rdečem licu. Boriček pa se ji je tiho nasmehnil in iskal Elvirinih oči, ki so ji bile zopet na beli cesti, globoke, zamišljene, kakor bi gledale le tro-po črnih, mrtvih ptic, ki so poginile zapuščene v trdem gladu... "Sliši, mamica!".* in Boriček jo je prijel za lepo bradico. Prestrašila se je Elvira in misel ji je šinila v glavo: "Kaj, če bi me razumela otroka?..." "Mamica, poslušaj, mamica!" je silil Boriček v njo, ki ga ni prej slišala. "Kaj ti je, dete moje?" in ga je po-ljubkala. "Kajne, mamica, Verica je tudi tvoja in Danica in —" ji je začel naštevati, ki ga je v trenutku razumela, je že vedela, kaj ji ima vse povedati, in z živim poljubom mu je vzela besedo iz ust, iz njegovih nedolžnih, ki bi jo morala slišati. "...in papa!" je zatrepetal Veričin glas in molče je zrla v mater... "... in pa-pa!" je jecljaje ponovila Elvira, ki jo je pretresla beseda, čeravno je bila kratka in tako enolična... Prebledela je in groza jo je lomila; v pest je skrila svoj lepi, suhi obraz in težko vzdihnila: "In vendar — ga ljubim!. .." Gorje, če je morala Verica vse razumeti! ---------- Deseto je odbilo in že davno je šlo nedeljo jutro mimo lepih, visokih hiš hi palač. Dolge, temne steze so se vlekle v belem snegu. Ime* božje, koliko jih je bilo! Koliko, jih je šlo, ki so hoteli svoje, nove poti.. . Veliki gospodi in gospe v gorkih kožuhih so prihajali in odhajali. Mlade gospodične so hitele, a beli, zimski gospodič jih je oviral, da so nerodno prestopale, komaj lazile in se je pogreznila drobna nožica do trdih tal. Veseli dečki in deklice so skakljali po nebeškem prahu in v belih, volnenih jopicah in kapicah in visoke, svetle škornjice so jim varovale nežne nožice pred mokroto in mrazom. Vse je bilo tako zimsko lepo!... Gori v nizki, temni kuhinji visoko pod streho lepe. gospodske hiše se je obračala ob ognjišču in mizi visoka in vitka postava med nizkimi stenami. Mati in hči sta se držali. Elvirina v črni obleki kakor nočna senca. V njenih očeh sta bili bol in žalost, kakor ne bi že dolgo okusile tihega veselja, kot bi hrepenele po njem... Elvirine sedaj niso bile na ulici, ki je bila in mrgolela v polnem življenju, marveč so bile v Verici, v Boričku in v Danici, ki je bila tudi že vstala. V njih je videla življenje, a vse drugo življenje kakor na ulici: v njih je iskala onega tihega veselja, po katerem je žejalo njene globoke oči in mehko dušo.. . Vesela sta skakljala Boriček in štiriletna Danica po gorki kuhinji, ,se io-vila okrog stolov in okoli mize in se zagnala k mamici ali pa k Verici, ki se čudila, venomer zrla skozi okno in se posedla nehotoma ob Verici. "In tam pelje konjiček ob gladkih saneh dvoje deklic in dečka in med njimi sedi gospa v črnem žametu. Gotovo je njihova mamica," je mislila Verica in pogledala v Elviro; pri tem so se srečale hčerine oči z materinimi... "Jej! jej! jej!..." je bilo Boričkovo in Daničino veselje. "Lej, lej, mamica, kako lepo... lepo!" je hitela k nji Danica in se je oklenila. "Tudi jaz... meni!..." je prosila in v veliki radosti so ji zastajale besede. "Da, Danči, tudi tebi... tudi tebi..." jo je tolažila Elvira in pogledala na Verico in Borička. Tiho, pritajeno veselje se je vlilo tudi čez njena lica, čez njene mehke ustne se je vleklo v bridko zadovoljnost in v duši ji je bilo do groba težko... "O, da bi se še jaz peljal kdaj tako!" je vzdihnil deček, ki je slonel ob Veri-j činih kolenih in se zbudil iz kratkih' sanj, ki so ga bile nesle na lahkih perutih le za trenutek na gladke sani in ga je že bliskovo peljal brzi konjiček mimo lepih hiš in palač skozi široko, me-stno ulico... A bile so le sanje in misli! "In jaz s teboj, Danica in mamica'; in —" jeodrezala pri zadnji besedi in pretreslo jo je... Elvira je videla bo-| ječe oči, ko se je ozrla na njo, in čutila je vse... "Da, tudi jaz. jaz!... je skoraj vpila Danica, hitela k bratcu in se splazila Verici v naročje. Elvira je bila opravljena pri kuhanju in pospravljanju, zdajpazdaj postala in se zamislila, ker je morala gledati vse to, in nehotoma je kdaj izgovorila besedo sama pri sebi, ki jo je slišala in razumela le Verica. Da, sre- sedemletna Verica, ki je stala bosa in je mirno sedela pri oknu in gledala na v beli srajčici sredi kuhinje_Jer že sto ■pila korak proti Elviri. "Otrok — moj!..." — Dvoje, naj- ulico. Srečna je bila Elvira s svojimi otroci. Pridni so bili ubogljivi, le včasih je kateri tiho zajokal, če je bil la- ♦rčje ljubezni polnih vzdihov je zaih-jčen in jo je prosil kruha, a mu ni itn teio med nizkimi stenami in mati in kaj dati. Cokasti Roriček in živa Da-hčista se držali v tesnem objemu. Nizke in temne stene so molčale in prežite v prej samo Elviro, v tihem prostoru polnile li zdaj?.. Kakor bi grozo in strah. I11 :>ile zaklete že dol- niča sta se med sabo igrala in večkrat 1 se nista še zmenila za drugo. Verica je hodila v šolo, znala je lepo pisati in brati ter je bila najpridnejša med vsemi učenkami. Zato ji je posojala do- ga stoletja in bi prišla čarovnica ter jih bra učiteljica različne knjige, pravljice rešita, so jelc oživljati, polniti kotičke s tihim življenjem.. . Življenje je diha-to v dihu ljubezni.. . Elvira je bledela. Držala je Verico v naročju, kf jo je bila zavila v svojo gorko, zimsko ruto Mlado, nežno telesce se je treslo kakor bi stalo v mehkem snegu, in šklepetalo z belimi zob ki. Tudi Elvira je zdaj čutila mraz, ki jo je zdajpazdaj prijel za rameni. "Verica, ti' je hudo mraz?" jo je vprašala bleda Elvira s tihim, materin »kini glasom in jo pogladila po meh-: kana, kajne.'" kih laseh, ki so padali dekletcu nn | "Jejl jej! Kak in povestice. Elvira je zapazila, kake se zamisli včasih Verica, vidi njene oči, ki hočejo v daljo polne hrepenenja... In ona je dobra ž njo... "Boriček, Boriček!" kliče veselo Verica. "Pridi hitro, in tudi ti, Danica!" "Kaj, kaj je, Verica?" sta hitela obadva. "Lej ga, malega dečka, kakor si ti, v beli jopici, kapici in v lepili škornji-cah! Lej jo, malo punico, v rdeči jopici in beli čepici! Kako sta lepa, srč- sta... srčkana sta čna bi bila, ko bi le misli ne bilo, da ne bi imela le med otroci teh misli, ki, se ji zagrizujejo v dušo. Pa vendar j so trenutki v življenju, ko je človek miren in srečen. In tudi ona je zaživela in uživala med svojo deco take trenutke, ki pa so kratki, v veselja in sreči... Pri oknu je bila trojica Elvirina in njihove mlade, nedolžne oči so se vesele kopale v čisti sreči, v sreči, ki jo | objema le živo hrepenenje, ki jo vidijo j le njihove oči, ki si ustvarjajo iz vsega vse v neskončni lepoti in meri. Elvira jih je razumela, čutila in videla je ono srečo živega hrepenenja... Sre- j čna je zdaj bila med njimi in mirna.. . Daljna, v otroških dušah zasanjana sreča je združila mlado trojico, ustvarila je živ kip in vanj izlila neskončno ' hrepenenje... Sveta roka velike umet- j nosti! Gorje mu, kdor ga oskruni, proklet naj bode! "Ah, Boriček!" je začela Verica. "Ti še ne veš, kaj vse ima svet. Ia je velik ta svet!" "Kako je velik?" je radovedno vprašala Danica. "Velik, velik je, neizmerno velik, kakor je veliko modro nebo"... Tako ji je razlagala Verica in ji kazala z rokami in z očmi. Boriček pa se je čudil. "Verica, kaj ima vse svet?" bi rad on vedel. "Mnogo, mnogo... Če bi ti pravila tri cele dni in noči, ne bi končala. In kaj jaz vem, kaj je še vse na svetu! Koliko je lepih igračk, zlatih in srebrnih, koliko lepih podobic in čednih o-blekic! Kje so lepe palače in daljni, visoki gradovi s svetlimi sobanami, ki kar bleščijo in žarijo čistega zlata in srebra... In tam daleč je globoko mor je, po katerem se zibajo veseli ribiči v svojih čolnih in hitijo brze ladje kakor bele utve mimo obmorskih vasi in mest. Pa tudi mali dečki imajo svoje barkice, v katerih se vozijo s svojimi prevodniki v mirnih in tihih valovih ob bregu gor in dol, dol in gor".. . "Jej! Če bi imel tudi jaz kdaj takole barkico!" si je zaželel Boriček. "Če je velik veter," je nadaljevala Verica, "nastanejo visoki, peneči valovi, premetajo barko zdaj sem, zdaj tja, jo visoko vzdignejo ter jo treščijo ob breg med ostro skalovje. Barka se razbije in vsi, ki so v njej, se ž njo potopijo v globočino morja, ki je njihov grob"... "Jaz se ne bi peljala na laki barki." je menila Danica in v oči ji je silil že trali pred razburjenim morjem. "Pa tudi lepe reči se godijo po svetu," je' pripovedovala Verica. "Iz enega kraja imamo veselo pripovedko, iz drugega lepo pravljico in iz tretjega dolgo povest. Med temi so resne, polne misli in žalostne"... je naštevalo dekletce in njene oči so iskale materinih... Elvira jih je že čutila; saj je pogledavala na to svojo trojico polno hrepenenja, saj je poslušala Verico, z njimi je mislila in hrepenela... Bila je umetnica živega kipa, ki ga je snela Ic gledati in ga razumela... Mirna je bila, isti tiho veselje je bilo v njenem obrazu, isti tenki in lahki smeh ji j'' krožil na žametnomehkih ustnih, isto daljno srečo so gledale njene črne oci in se naslajale v njej z Verico, Borič-kom in Danico... Zlati trenutek zasanjane sreče!... Tiho je postalo v kuhinji, ko je u-niolknila Verica. Mučen je bil tri 11a-kratni mir in globoka tišina. Elvira pa ni mogla dalje skrivati svoje prevelike sreče, vzdihnila je: "Otroci nvoji!" .. ■ — in jih že poljubovala z največjo ljubeznijo na svojih prsih... "Mamica!"... je bila Veričina ljubezen in se ji je oklenila okoli belega vratu. "Čuj, mamica!" ji je hitel praviti Boriček. "Verica reče, da se godi na svetu mnogo, mnogo, lepega in veselega, resnega in žalostnega... Reci ji, mamica, naj nam kaj pove, pravljico naj pove... povest!"... je prosil, ker je vedel, da zna Verica brati ter ve marsikaj. "Pa boš poslušala tudi ti, mamica?" se je hitro oglasila Danica. "Da, bom —," je pritrdila Elvira. "Torej začni, Verica!" "Kaj?" je vprašalo dekletce. "Pravljico ali pa povestico," je določil debeloličasti Boriček. "Povem vam povestico, ki sem jo včeraj brala v oni lepi mladinski knjigi, v 'Angelčku'," je bila misel Veričina. "Tebi sem jo že kazala, kajne, Boriček?" "Lepe podobice so v njej, veš, Danica!" se je pohvalil dečko. "Poslušajte! Povestica je 'O lepi Fiori'." Bližalo se je poldnevu in na široki ulici je bilo v največjem življenju. V ozki in mračni kuhinji je čepela četvo-rica ob nizkem, tesnem oknu; družila jih je ena misel, ki jih je nesla v daljne kraje, ki jim jih je ena misel, ki jih je nesla v daljne kraje, ki jim jih je slikala in jim v njih oživljala tuje in čudne obraze, o katerih bi jim zdaj pravila Verica, a vsakemu po svoje.. . Vzdignila jih je iz sedanjosti in jih postavila v preteklost. "Tudi ti poslušaj, mamica!" jo je opomnila Danica." "Bom — dete moje"... jo je zadovoljila. Elvira je gledala pri okencu na ulico, a ni videla v njej onega življenja, ni videla onih težkih misli, črnili, mrtvih ptic, raztegnjenih v belein snegu... Mirna je bila med svojo trojico, zdaj so bile njihove misli tudi njene misli; isti lahki smeh zadovolj-nosti in apetosti se je igral okoli njenih usten kakor Boričku in Danici, ki sta zrla Verici z napolodprtimi usti naravnost v oči in se nista ganila. Globoka tišina je zavladala v nizkem prostoru, lahek mir je plaval nad njim in nad lirepenečo četvorico, nad Elviro, ki je zaživela oni kratek trenutek življenja, v katerem je človek brez mučnih misli, v katerem se mu razlije čez trpeče lice tiho in lahko veselje in je srečen.... Verica pa je začela: "Tam daleč nekje je lepa, solnčna Italija. Oh, Italija! Mnogo, mnogo vasi in lepih mest je v njej in bogatih in revnih ljudi. Bogati se veselijo in revni trpijo.. . Živela je družinica v enem tistih lepih mest; bila je uboga in revna. Oče —" pri tem so že bile Veričine oči v Elvirinih... "je bil navaden delavec. Malo je služil in malo prinesel domov. Mamica" — nehotoma jo je prijelo dekletce za bledo roko, Boriček se ji je pritiskal tesneje h kolenom in Danica k njenim prsim, ki jo je držala Elvira v naročju — "je bila dobra in pridna. Skrbela je za svoja dva otročiča, za Donaldo in Eioro. Mirna sta bila o-troka. in ubogala sta svoje starše. In Fiora! Bila je devetletno dekletce, dolge, črne lase je imela, svetločrne oči in rajskolep rožast obrazek. Pol mesta jo je poznalo. Srečna je bila mamica z njo. Pomislite srečo! V velikem mestnem gledišču so bile vsak teden predstave. Predstavljali so sami lepi dečki in deklice. Vse je oskrbovala velika gospoda, ki je potem delila čisti dobiček med stradajoče ljudstvo. Dečki so bili oblečeni v bogate kralje, prince in kneze, deklice v lepe in razkošne kraljice, princese in kneginje. A vse so igrali molče, predstavljali so zakleti, pravljični svet, kjer vse drema in sanja... Rešiti jih more le sama čarovnica, ki jim je dala to usodo... Med temi deklicami je bila tudi lepa Fiora. Vedno je igrala najdičnejšo kraljico v židani, z zlatom prepleteni obleki in z zlato krono 11a glavi." "Jej!... ta lepa Fiora!" je vzkliknila Danica in v očeh ji je bilo kot bi bila že pri njej bogata kraljičina. "Lepo se je vedla mlada Fiora in je tudi znala," je nadaljevala Verica. "Ka ko so jo hvalili gospodi in gospe, kakšne bogate darove so ji nosili in ji obetali priliodnjost. Vsa srečna je bila dobra Fiora in dala je obilne darove skrbni mamici... Pa glejte v sreči nesrečo! Oče" — kakor misel je vse pretresel strah ob kratki besedi, ki pa so se ga kmalu zavedli, in zopet jih je neslo hrepenenje k Fiorini sreči — "je bil ponosen, da, preošaben ob hčerini sreči. Pustil je delo, po mestu je hodil in rad je poslušal, kako so hvalili njegovo Fioro. Med gospodo je celo prišel in ti so ga gostili, ko so zvedeli, da je Fiorin oče. Navadil se je tega življenja in rad ga je imel, samo da mu je zmanjkovalo vedno denarja... Fiora pa je napredovala, zaslovela je in zlata sreča ji je bila dana"... Med tem je žarelo štiri parov oči v hrepenenju po isti zlati sreči... Poldan je bilo in ga zvonilo, ko je zopet začela Verica: "Oče--rad bi lepo živel, popival in se veselil, a ni bilo denarja. Saj je tako vse odnesel, še ono, kar si je zaslužila Fiora sama. I11 prišel je nesrečni dan! Do grla pijan se je priklatil domov, da ni mogel še po stopnicah. Pa vendar je šlo," — strah je obdajal prej mirno četvorico, obrazi so se izpreminjali: prej lahki smeh se je le vlekel mimo mehkih u-sten, tiho veselje z mirno zadovoljno-stjoje bledelo z rdečih lic in vsiljeval se je rezek nemir, ki je jel napolnjevati nizki in mračni prostor s strahom in grozo... — "privlekel se je," — zunaj na ozkih stopnicah so odmevali nerodni, težki koraki, — "še predno je stopil v svoje stanovanje, je kričal in vpil: 'Denar! denar!—ali pa Fioro..." —1 in pred vrati v kuhinjo je kakor odmevalo: "Denar! denar!"--kar se odpro in do grla pijan plane notri Albin Elvirin — ... in ni bilo več Fi-ore, ne njene sreče..." konča Verica svojo povestico, iz strahu se zadere kvišku Elvira, Verica in Boriček padeta, pade Danica Elviri z naročja in sliši se in odmeva en vzdih globok, en jok in stok.. .: "O — Bog! ... o Bog!..." "Jaz pa hočem denarja! denarja! denarja!... ali pa!"... vpije in dviguje Albin svojo težko pest nad ubogo in revno četvorico, ki leži pred njim z ! obrazom obrnjenim k tlom... I Kako kratek je bil trenotek življenja: trenotek tihega veselja in sreče— le v hrepenenju!.. . pozor rojakinje! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. i I Nizke cene in dobra postrežba j* naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. ari Imamo v zalogi Mohorjeve Knjige ZA LETO 1916. Izšlo je šestero knjig in sicer: 1. Koledar za lpto 1916. 2. Mesija, 2. zvezek. 3. Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17. 4. Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek. 5. Slovenske večernice, 69. zvezek. 6. Trojka, povest, namesto molitve- nika. En iztis knjig po pošti stane $1.50, za naročnike v Pittsburghu, Clevelan-du in Chicagi pa samo $1.30 ker v teh mestih imam zalogo. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša samo en dolar. Alois Skulj P. O. Box 1402. N. Y. City 100tl4 STENSKI PAP1F Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj> in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Alexander Harass Chi. Phone 376 U N. W *> 120 Jefferson St JOLIET, ILL N. W. telefon 556 W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voz® (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — p® dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS, W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, Hi Luka Pleše HVATSKO-SLOVENSKA GOSTILNA kjer točim najokusnejše pivo, fina domača in impcitirana žganja in vina* ter prodajem dišeča sinodke. Se vsem priporočam v obilen obisk- 1014 North Chicago St., Joliet, H's- Dr. Richter's Pain Expeller zoper rermaU-zeni in trgani* bolečine in 0-trpnelost členkov in mišic« Pravo zdravilo J« v zavoju, kakoršneg« ra « hoj trp I coj «1« ■ u 'on »8 Bih Hal obr ser bili M COfl «1*1 »»ž top Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se fmemije TJ* g** T a TZ* JtU JSLIJ* JLA JKA ter je najboljša pijač«