VrniniM bt uprmnüki prmtori »UP S. Uwndal* Ava. O/fiM of Publication i it if South Uwndal• Aw. I f/#/)Acifi Moohwoil GLASILO SLOVENSKE NAR IE PODPORNE JEDNOTE [etö-year xxil STEV.—NUMBER m Chicago, IIimiu. iiiiuwi*. unin s željo, da ae pridružijo tudi oatale velesile hi todelujejo pri razoroževanju na morju. Obnova diplomatičnih odnoSa- jev z Unijo sovjetskih sociali-stičnih republik. Notranje zadeve: odprava brezposelnosti. Zbornici se pred-lože razni načrti kot reorganizacija premogovne industrije z vprašanjem državnega lastni-štvs premogovlh Žil in minera-lij, dalje se uvede preiskava v svrho izboljšanja in kooperlra-nja industrij železa, jekla in bombaža. Ratifikacija washingtonske pogodbe zavarovanja, starostnega zavarovanja in zakona pokojnine aa vdova ln sirote. Pobijsnje alkoholizma. V ta namen se izvrši obširna preiskava, na podlagi katere bodo pripravljeni zakoni v zvezi s trgovino z enojnimi pijačami. VVaahington, D. C. — Senator Borah, predsednik senatnega od» bora sa sunanje sadove, je 88. junija konferlral s prvim pomožnim državnim tajnikom J. P. Cottonom. V konferenci sta bila dalj časa ln se rasgovsrjala o prisnanju Rusije in tudi o Franciji. Borah jc vnet sagovornik prl-snanja sovjetake Rusije po Združenih drŽavah. Ker je v privatnih stikih s funkcijonarjl ruske delavske vlade, je obraslo-žll novemu državnemu podtaj-nlku, da Je Ruaija pripravljena, vsak čas pogajati se a ameriško vlado glede ameriškega poaojlla Kerenskijevemu režimu. Stališče Ruaijo Je, da ss to posojilo izravna na podlagi škode, ki jo je napravila ameriška vojaška ekspedicija v Sibiriji leta 1918-10. Ekspedlcljo je poslal Wil-son brez dovoljenja kongresa. Po konferenci s Oottonom je Borah podal tudi svojs stališče glede Bouillonove isjave pred franooako zbornico, kateri predseduje flode frsnoosklh dolgov Ameriki. Boulllon je naglalal potrebo, da se pogodba o Izplačevanju dolga odloži. Borah gs je savrnll, da je Amerika že sni-žala U dolg Franciji sa (0 odstotkov In da savlačevaitjeRatifikacije pogodbe od strani francoskih politikov ne pomeni nič drugega kot stremljenje, da sa ta dolg Črta. Macklaac Island, Midi. — Narodna federacija ženaklh klubov bo zahtevala na svoji konvenciji prihodnji teden, da prejemajo ženske, ki opravljajo poklicna ali profesionalna dela, prav tako viaoko plačo, kot moš^i, ki opravljalo enaka dela. Kot povsod je žena zapostavljena tudi v businessu in drugih poklionih službah kljub temu, da je lahko ravno tako dobra in vestna delavka kot molki. Študija, ki jo je izvržila miss Margaret Bliot is michiganske univerze, pokazuje, da mora velika večina od 14 tisoč poklicnih delavk, na katere se nanaša ta študija, vzdrževati svojce. 2enake bodo tudi razpravljale na konvenciji, ako je mogoče o-pravljati ženi dve deli, namreč imeti družino in obenem delati v tovarni, businessu ali v poklicu. Namen federacije ženskih klubov je v prvi vrsti pomagati s nasveti dekletom, ki se žele Izučiti kakega poklica. Kot izgleda bo ta nova zahteva postavila federacijo na obronek strokovne« unije» posebno še, ako jo bo skušala isvajati do logičnega zaključka. Izdelovalci ženaklh eukenj po-zvaal na stavko. New York, N. V,—Dne 2. julija se je tukaj pričela stavka krojaških delavcev, ki so zaposleni v industriji za izdelovanje ženskih sukenj. 28 tisoč kroja. Čev Je bilo pozvanih na stavko. Delavci so zapustili krojažke delavnice in tovarne ob deeeti uri zjutraj in odkorakali v šestnajst dvoran. Zadnja splošna stavka teh newyorlkih krojače v se je vrli. la pred tremi leti. 8tavko so vodili komunisti! trajala je nad lest mesecev in se zaključila precej nepovoljno za delavce. Ako se vpolteva, da bl bili delavci lahko dobili ravno iste pogoje, ako ne le boljše, brez stavke, se zadnja stavka lahko smatra za fiasco. Organizacijo je stala preko dva in pol milijona dolarjev. Od zadnje stavke so se razmere v newyorlki industriji za ženake suknje zelo poslabšale. Notranji boj v organizaciji International L ¿ d i« s Garment Workers unije, ki je bil v polnem zamahu že par let pred sad-njo stavko, se je po ponesrečeni stavki še povečal. Rezultat tega je bil, da so se delovne ra* mere v tovarnah ln delavnicah zelo poslabšate in unija Je oslabela. Pogajanja med podjetniki in unijo so so vfMs skozi zadnjih Dir mesna v • hO* ao neusnftlns Podjetniki so sahtevafl podaljšanje delavnika in pravico odslo-vitve deset odstotkov delavcev vsako leto, ako vidijo potrebno. To pravico so isvojevali od komunističnih voditeljev pri skle-panju zadnje pogodbe. In ker je unija sedaj bila na stališču, da se pi-avica odpuščanja delavcev odvzame podjetnikom, so se pogajanja pretrgala /in rezultat je stavka. O podaljšanju delavnika delavci ne marajo nič slišati. Jo mttfoo." Pravi tudi, ds ItsU-Jsnsko ljudstvo no podpira sedanje gtrahovlada In |!a Jo bo vrglo ras trona ob prvi priliki. Bivši premijer Batfwin je takoj odprl dsbato in /oposoril MacDonalda, da ne ante veliko pričakovati od mornariČne konference z Ameriko, dasi je prav, če Obišče predsednika Hoover-j». Dalje je Česnil lab&ite, da io pravzaprav manjšina v zbornici, zato ne smejo "tratiti časa z visokoletečimi načrti," ki zapletejo stranke v konflikte, u-»peli pa ne bodo. Delavska vlada mors tudi paziti, da se bo driala starih . dolgovnih paktov in da bo ščitila zunanjo trgovino. Lloyd George je tudi vprašal MacDonalda, kaj miali vlada •toriti z volilnim zakonom, ki je lutarel in potrebuje revizije. Mac Donald Je v dolgem govoru pojaanll, da laboritaka vlada ne namerava izzivati konflikta a kakimi velikimi ekonom->kimi ali socialnimi eksperimenti,'ker aa dobro zaveda, da nima absolutne večine. Dela Jo dosti, pri katerem zbornica lahko »odeluje v Isteresu ljudstva. Predvsem brezposelnega delav-atva. ki mora prvo dobiti pomoč. i*vo krilo delavske stranke m zadovoljno s deklaracijo vlade Poslanci tega krila so pred-'»Kali, ds se deklaraeija amen-dira z zahtevo ss nacionalizirani« premogovnikov, jeklarske industrija, tekstilnih tovaren, feleznic ln sunanje trgovine. The Daily Herald', glaailo delavske stranke, priznava, da Program ne vsebuje vsega, kar •tranka zahteva, toda to Jo komaj začetek In za prvi korak je previdnosti, če ee hoče vla-da obdržati ss krmils. *°"«llet Izvoljen aa predesdsika dri«vae deL federacije. Billings Most — James P. Graham, dolgoleten aktiven član ""naliatične stranka» Ja bil na ^ksjlnjl konvenciji Montanske hlevske federacije Izvoljen sa njenega predeednika. Konvencija ja sklenila, da or-rsnizadjn prične s agitacijo aa Zboljšanje državnega kompen-^•j«ke»s zakona; razpravljala • Chicago. — Na konvenciji A-morilke učiteljsks federacije, ki Je zdaj v teku v hotelu Congress v Chlcagu. je bila v torek predložena cela vrsta reeoluclj, ki pričajo, da je v učiteljski orga-nisaciji dovolj naprednega de-lavakega mllljenja. Predlolene resolucije sahtevajo, da sa odpravi vojalko vežbanje vlljelol-akih dijakov, s katerim skulajo vladaj oži krogi milltarislrstl mladino; da ss stopi na prste trustu električne sile, ki vodi propagando v Javnih lolah; ds se v lolah obhaja mirovni dan; da se Mooney in Billings ispu-stlta Is saporai da sa blvll liani IWW Izpuste iz Ječa v Centrs-liji; ds mora biti konec dlakrl-mlnaclj napram samorsklm učiteljem ln tolarjem; da sa uvede zvezna penslja za učitelja; da so učitelji zaatopanl .v šolskih odborih; da se Rosiki Bchwimmer dovoli državljanatvo Itd. John F i tzps t r Idt, prissadnis člkalke delavske federacije, je posdravil konvencijo In ▼ svojem govoru Jo dejal, ds lolsks vzgoja v bodočnosti sa bo vrtita potom radia. "Radio odpravi čaaoplsjs, telegraf, telefon In lolsko sobo ter lolskl svat," js rekel govornik. Chicago. — Včerajlnje pras-nično streljanje je uamrtilo pet in ranilo 75 oseb v Chlcagu in okolici. Poleg tega so avtomobili ubili dve in ranili 14 ljudi. Deeet oeeb Jo utonilo v Grand Havenu, Mich. New Yorfc — Siavnosti 4. julija so tu zahtevale U mrtvih in 87 ranjenih. MllwankeS, Wle. — 44 ranjenih, največ ot*k. RMiam»*, lad. — Trije ranjeni. Neka Ženska Ima oko is-bito. Jersey City, N. J. — Tu Je bil velik požar, ko so otroci zažgali poslopje s eksplozlvami. Marajevskl alenUtor dairtar fi-lasafljo. Belgrad, 8. Jul. — Vies Osb rilovič, zadnji živali direktni udeleženec stentata na SSdvoJ-vodo Franca Ferdinanda In nje-' govo ženo v Harajevu pred petnajstimi lati, Jo včeraj prejel doktorat filtsoflje na univerzi v Belgrad u. Buffalo. N. Y.—Letno zborovanja evangeUske sinode s sadežem v New Yorku se Je izreklo, ds modsraa mlalja cerkve ni aldssja cerkvenih poelopij in ponavljanje brezpomembnih fraz. V svojem socialnem programu ss ja ta verska skupina izrekla, da Ja sedanji kapitalistični sistem krivičen in da gd mora naslediti nov družabni red. Konferenca Je poelala pozdrav angtetki delavski stranld, sa-h tavala oavoboditev Mooney ja in BiUingse ter žrtve pogroma v Centraliji, Weah.; izrekla ae Ja tudi proti injanklnom v delav-akih sporih, proti militarizmu v lolah In poletnih kompeh ter proti kozaški policiji in as sprejetje starostne zavarovalnine. Boston, Maes. — Joseph A. Parrel!, moraličnJ detektiv organizacije "Watch and Ward Society," Ja bil 8. Julija aretiran, ko je bil Identificiran, da Je na-padd la postili neko učiteljico v Csmbridgu ln le tri druga dekleta. Hotel JS pobegniti r Por-toriko, pa eo ga pravočasno prijeli na pamika. Farroll Ja bil v altižbi omenjene organizacije, ki js vedno na lova za raznimi Mna> moralnimi" knjigami, čaeopiai, slikami, plesi Itd. ' Gibraltar, 8. jul. — Major Ramon Franeo In njegovi trije tovarili, ki s* as med poletom v Ameriko spustili na morje (n potem osem dni pluli som In tja, dokler jih nI sadnjl teden rslil angleški parnlk, ao so vlsraj izkrcali na suho v Gibraltarju med ovacIJamJ tisočerih ljudi. -TT 5. JITLUA. iÂnÎic, bt*N M KN^ QXJMLÛ W LAiimWA SS i W Mi MunHlTTT- M UnkM «»•• ' ■ -" 1 dm ÜM M I*» I»* SJ« tef» wowm^ Ml-M M ' mvip or tu rn^M» I tr» M. »* _ _ e» nm b • w» fvMrrU« i« Qlasovi * naselbin ivlje. aprila ff^n^M vkrcal M paipik 'Ile (le Kranee", franço-•ke parobrodrte d rut be. v New Yorku. Parni k je moderno urejen In je eden najboljših te družbe. Ppljevo ix New Torka do Mavra prevozi v manj kot šestih dneh. \k> Mew TorkaJHI potoval roki in vprašal, ako hočeva iti pogledati v cerkev. Ubogalf »va ga in ftla. Ndtranjoet izgleda kot viaka druga cerkev, izjemo »SmfSft&B jahtam In ^^^fsîotJSîT. Smešne država? mm V današnji prehodni dobi, ko industrlj-nka revolucija pometa z svetimi sfcriml Institucijami, fe tisoče konfliktov, ki jasno pričajo o preživelosti starih sistemov in navad. Sistemi, ki so biU nekoJ dobri in po^ebni^ ' danes samo še za oviro razvoju novih potreb. 1 Zdrdfene države so kolekcija googrdfskih kosov zemlje, ki se nszivajo država. Ta pcHr tični sistem je dedlčina i» kolonijalne dobo. Prve dršsve so bile bivše kolonije. V agrarni družbi je bila ta opredelitev potrebna. Ljudstvo, privezano na zemljo, se je moralo identificirati z zemljo, ki mu je edina dajala eksistenco. Dtnes ni veš toga» Moderne Industrije ne poznajo dobre in slsbe zemlje; poznajo lt dobra transportadj-ska smdišfi zs distribucijo. Delavci niso pri veza mn* N' ^ih<>v* ^ vsod. kjer je več dela In zaalužka. Ameriška družba je te pretežno industrijska. Tudi farma se Industrializira. Kljub temu tiči Amerika le vedno v starem političnem sistemu geografske razdelitve kakor odraetll mladenič v otsoAki suknjiči. Sistem vlado In zakonodaje se še ve4no ravna po potrebah agrarne drušfes, Posledica tega konflikta dveh sistemov je konltlfija v gospodarstvu, zakonodajstvu, etiki Itd. Rezultat so neštete krize. Imamo sicer zelo produktivno federalno zakonodajo: *on-gree. ki sklepa za vso (felelo, poleg tega pa je v deželi še 48 zakonodajnlc, ki sklefrsjo za ravno toliko kosov dežela. Ppleg velikega kupa zveznih postav je še 48 kupov lokalnih za-* konskih kapric, ki so samo zato tuksj, da ovirajo naraven ratvoj novega industrijskega življenja. Evolucija industrij ss ne briga za državno mejo, tUdI Ig mednarodne ne. Dokaz temu so velika ameriška industrijsko mesta. New York so v svojem metropolitskem obsegu že rastezs v tri držsve, oioHško Chicago segs ns južnem koncu v India no in na severnem kmalu dooeže Kenoeho v Wisoonsinu. Kansas City je v dveh državah in Detroit ter Buffslo silita v Kako smešno jo. ko so v teh mestih dvojne In trojne raslične politične oblasti in postave. Preko ulice stopiš, pa si v pesteh nove določbe, katere nI na drugi strani ceste; na tsj strani moeta je vUUi davek na gasolin kakor na oni. To je kaos, ne red. Vaa ta delitev ljudstva po teritoriju postaja srbsičns, zastarela in komična. Za agrarno družbo je bUa dobra in potrebna, ni pa več dobra za Industrijsko družbo. Zlsstt se je korenito preživela v Ameriki. Tu služi samo še politični korupciji. Razkačeni farmarji, ki danes godrnjajo . nad Homjerjem In njegovim farnukim zakonom. naj se spomftljo lepega gesla, ki je žarelo pred enim letom: "Who but Hoover?" Kdo drugI (naj pomaga) kot Hoover? Torej kdo drugi? __ Brezposelnost naraščal Konvencijo so za letos končane in "progresivni bloki" so ostali v liniji . .. _* mummmtmm — . *------------ Delavstvo v Ameriki "plačuje prijatelje In kaznuje neprljatelje," delavstvo v Angliji pa gre preko tega In vzam* vlado v svoje roke. Kljub temu bodo ameriški «tarokopltnl delavski voditelji a la Green, Woll, Lewis itd. rekli, da Je njihova taktika boljša od angleške. Njihova stara vera je, da Je grmiček višji od hrasta. Dol s to vero! Ameriški kapitaliatl so od leta 1014 investirali eno milijardo dolarjev na Dalinem vzhodu, največ na Kltajakem in JsponagOto. V "našem" Imperiju aolnce nikoli ne zaide. Napoleon je bil palček. Iz Rima poročajo, da Muaaollni skliče kabinetno sejo. Kako se to zgodi? Mussolini se zapre v sobo In reče sam pri sebi: Kvorum je tu, seja Jo odprta In kar predlagam, je sprejeto. Alalat Kadar ameriški Jn*ualo\«ni rešijo Bol-gare — sami (Bolgari) se ae znajo rešiti! — tedaj mogoče rešijo Jtaoslovanekega avant u-rista Mirka Vehovea. ki še vedno čaka twMtve v mehiško-ameriškl Maoedonijl slabo gre ta reševalaa akdja I neznatna va>. sto prd>i\ak-tM drugo mesto Združeni ticagc incev ljudskega štet- nik v ljubljanski univerzi, mi pove smehljaje, da kdor pofuka tista ftidndnlno vrvico ae mu izpolnijo vse ielie, katera ima na srcu. Vprašarp ga, alfo je on že vlekel za vrv in Če so se mu Želje Izpolnile. Odgpvoril je. da *x str *S ^ tm 1 n Bili smo is različnih držav: tri- 1 in hoku» ik> Jo Is Blinoisa, dvs iz Ohio, eden i* M P*»v ve*el° iz Penne, eden iz Vtoha in eden W ^^ iz New Yorka. V Sloveli smo Tam J« tu^ J se razšli na vse »trpni frese- Jft i Wem nečanje je bilo za me večje kot podpiše, ako hoče —— . sem pričakoval; odkar sem od- ojlla zopet V čolniček in veslala šel iz rojstnega kraja; Gornjega minio kraljeve vile; prav v bli-Logatca, je minilo # let V tem **no se ne more priti, ker to bra-času se Je veliko spremenilo. nijo vojaške stjraie. -Zrasla Je nova generacija, mno- jakov odpotuje v stari go novih hiš in stare so preure- ne pozabi obiskati jene, še ceio pokrajine so dru- *al ne bo nobenemu, gačne. Kjer je rastlo nekdaj da nekaterim ifojakom grmičevje in trnje, sp zdaj že jo iz Amerike na ob|sk, nudijo krasni gozdi; ksr čudil sem se, največje zabave gostilne, naj-ko nejn hodu pod Veličaetnimi lepše naravne krasote In druge amrSami. Tam v dolini je žubo- zanimivosti sp njim pa deveta rol studončok izpod skale, pri briga. katerem sem se tolikokrat Dne 5. junga sem obiskal v kratkočasil v svojih mladih le- družbi sorodnikov Ljubljanski tih, ko sem pasel Živino. Slišal ve lese j m, mednarodno razstavo, sem zopet črnega kosa, ki se katera se je vršila devet dni. je oglašal s svojo melodijo, go- Tam aem videj vsakovrstne iz-ri na bukovem vrhu pa je ku- delke različnih narodov In tudi kala plaha kukavica. ameriške. Najbolj so me za- Ljudje na polju delajo na dva nima« svtomoblli, katerih cena lu^mi mladi in napredni oIh 'Ja tajo visoka Ja .1 jg lahko delujejo zemljišča z novim mo- W^^jf ^ffilíV dsrnim orodjem, kakor v Amo- ¡L! rikl, dočim drugi bolj stari še kupi v Amerilfi za fj^ J^ vedno rabijo sUro primitivno d^arjsV, to je pribHžno orodje in se ne morojo prlvadiU Zanimiv je bil tudi oc- novostim in modernim čaaont. delek del ljubljanskih ŠoUldh o-TtljuX, posebnoŽMskeTgre- trok, potem zdravstveni odde-bejo in bkopavajo poljske pri- lek, kjer je zdravnik predaval sistem popolnoma loči od smeri- Hti¿ne argu¿iente nl'prostora i v Jugoslaviji. tafia'"wi^red'svetovno v imovini je hitro pote. pfu^i! Jfuma?ÍSfh®> in tr«bR 1 i« bil° pripraviti l u vJim^I « air ?n iL¿ » ^od. Pospravil sem svoje »^paj In odšel proti Go-ima .vi renjski. Jesenice Je bila zadnja P^Jfc Mtt.í í^rfb—1 dom je v Dolenjem ln Gorenjem pkr^ord^! tó"* Íáb "ozVr^m cfrklv^nZ -^ ^ vse. Kulturne úotanove morajo m *rtnclJL vzdrževati in plačevati sami na- V Havre sn)o dospeli po dva-prednjaki In svobodomlsleci. kar dnevni mučni vožnji; sedeži so je zanje težka butara. Vpraša- v kupejlh lesene klopi; po Ju-li so me, če bi bilo mogoče do- goelaviji Je še najslabše, ker se biti kai prostovoljnih prispev- nažene v kupoje preveč ljudi in kov v Ameriki. Obljubil ^em, je pravcata gneča:W^^^JM díbom skuU[to storiti po mo- Nft v^r li junUs smo odri-Jlh naiMjšlh močeh. Potem „„Mz pristanišča Havra na par- so mi dsH utadno p09blaatllo, da Liku "ParU" proti New Yarku Ii Mie 3íi»sls prirodnem križišču med ladu-föSSV' TT" ....... stríjalnim vzhodom in TOljedèl- Avstrijcev (?) 2-6® .........i«-» »t O politiki i\e bom pisal, ker smo le malo govorili, o nji. Za bombaža^a8]ugu — bil^ je Uf^ da Chicaga, da mora postati ogromno' sipdišče in velemesto. Prvi ljudje, ki so spoznali vrednost Uke lege, so bili Indijanci. Tam so taborovall na svojih vožnjah po čalgik chigan jezom v Mississi, „o. Sledeč južni panogi _ reke prihajali so do točke, kjer je bilo treba qaA Isfte iudV janske čolne štiri milje xkiigo pol, do reke Desplainea, od koder so čofazarill končno do* reke M»siar sippi. z uta 1777 je bila tam, Iwor danes leži Chicago, ustsnov" postaja za izmenjavanj^ (trading post). TV Je i naselbine. L. 18&7 je m fljtvo Štelo 4770 du| in Je naselbina inkorporirala ¿vala se je "mesto**. Trina let kasneie (1850) je mesta átelo 29,oÓ0 duš. Dvajset W kasneje se je to število kar po-deaeterllo, kajti Je imelo že 290,-000 prebivalcev. Trideset let kasnje pa (1. 1900) je že prekoračilo milijon prebivalcev in imelo 1,699,000 duš. Tako hitre rasti nI doživelo nobeno mesto liá1 svetu. V proslavo štiristoletnice odkritja Amerike Je bila v L 1892-3 obdržana svetovna razstava v Chicagu. Druga taka velika razstava se pripravlja za 1. 1988 v proslaVo stoletnice in-korporacije mesta Chicago. Duutfnje meat* Chicago.— Moderno Chicago je industr^ja-len orjak. Razdalje petindvajsetih milj od obali jezera je samo mesto. OsemíntrWeset železniških prog iz vseh delov Združenih držav pritoka v Chicago kot končno postajo. U vsake točke je videti neskončno število tovarniških dimnikov. Hffajvečja industrija Chicaga je mesarstvo (meat packing) . ' moderni obliki. Govedo, svinj in ovce iz farm srednjega zapada in ranč daljnega zapada se sem dovakajo v člkaške ograje za klavno živino (stock yards). Ik tega največjega živinskega trga na svetu dobivajo velike klavnice svoje zaloge. V enom samem letu je ta živinski trg sprejel šestnajst miljonov repov klavne živine. r V velikih klavnicah (packing houses) se živina kolje, mesari in,meso pakira ter razpošiljaj ledenicah na vse kraje sveta. Večino dela opravljajo stroji. J največjih klavnicah se živina spravlja na vrh poslopja potom Nova mesto so redkoma lepa -in dolgjO let ni bUo Chicago čim dalje več bogastva urMtnp-. Tribune Tower (stolfc pola Gmčago Tribime) je izid arhitektske ^omp^ije se smatra kot eden izmed lepših nebotičnikov v Ame-- " lerna Michigan aveni-^janstvena in velič^st-Novi Fleldov muzej je kolona stavba iz marmorja in v se nahajajo prirodopisne iz-ter izvanredfta zbirka [jev. V zadnjih letifc se jako zainteresiralo za ro ter se danes ponaša z eno i8? ^^V^vS Združenih državam, večina vnlh poslopij se nahaja v ta-svSnem "Loop" distriktu, idju trgovskega središč^ mp-sta. % azirom na svojo mlsdpst je Chicago doseglo mao^ na pr svetnem in zianstvehem pol OU vseučilišči, University 6£ Chicago in Kiorthwestern Uni- ljudska knjižnica im^ PP^ nic po vse^t mestu. Chicago ni vse industrijalno Vjesto se ppnaša z vsaj dvema pesnikoma. ro- jen v Minoišu od švedskih star-lev, je mojstrski opeval svoj* rojstno mesto, priravnavajoč ga mlademu orjaku, nekoliko umazanemu, ali polnemu življenja m energije. Evo nekoUko Sand-burgovih črt o Chicagu: Hog Butcher for the World, Tool Maker, Sucker of Wh»at»H Player with railroads and the nation's j^fij^uK'' [y, hUeky. brawling, CHtjr of the Big Sh«uM#rs. Drugi Stihi iste pap* q jejo njegovo vitalnc^^^ Under the smoke, dirt all ev«e Ms ' jnoutb, "/"n Laughing with whits ^seth. Carl Sandburg sledi trsdiciji svobodnega stiha Walt Whit- Delavstvp m g^fifkrtki Ena izmed najaktteaejših dežei^S Amerike jo ** induatrijal lo rapidno razvija. Dejtolp razvija tuj ki tal, največ Guflgenheimo i interesi, kateri di tirajo tudi politiko vlado. ^^jHMČlIa wmim trgovskega dep3 menta je^iazvidno, da so na delu ravno til aodalao ekonomske sile kot v vaaki drugi žel^ k^ero razvija tuj l^pital s pomočjol £^»Wstanje delavstva v deieul položaj sličen onemu, ki je bil na povr&jufl dol zadnjega Stoletja: nizke pl3 Ustična regulacija dravskih raz mer pri delu in delavčevega življenja po delil ub temu, da delavske organi ¿ae i j e niso prJ Sikne po zakonu, je vsaka stavka in vsa J nelegalen. Vlada, kateri narekujejj _____jiheimovi interesi, je naredila gotove gestp, k| je navidezno humanitarna, a tem, di je sprejela nekoliko socialne zakonodaje, ki pj i dfleč ne odgovarja potrebam delavstva. Tc je razvidno iz poročna, ki pravi: 4hliki pakovanega mesa, pripravljenega za kuhinjo. Niti najmanjši del živine ne Izgublja. Iz kože, krvi, Črev ln kopit se napravlja usnje, gnojila, klobasne koše, nožni ročaji, klej in nešteto drugih produktov. • Za mesarstvom druga največja industrija v Chicagu jo ti-skarstvo. Chicago Tribune se dnevno tiska v 780.000 ktisih in se čita v vseh krajih srednjega za pada. Seznam vseh čikašklh publikacij zavzema sapi na sebi debelo knjigo. V mestu Ishajs 140 publikacij v tujih jezikih. Po vrednosti produkcije sledijo potem sledeče industrije: električni stroji ln priprave, produkti livarn ln strojem, moška oblačila ln jeklo ln Meeo. telesna ruda in drugo kovine prihajajo'v Chicago potom podobno ^grajenih čolnov ln ae tz-kladajo v pristanišču. Illinois pa ima obilo premoga. Zaroči plavil so dramatičen znak industrije telesa in Jekla. Sledeča tabela, ki Jo jo objavila čikaška trgovska zbornica pokazuje narodnoetno sestavo _______jem denarja. Ti lavèg, ako je %jegpv more biti dober Med drugim je v citiran ■r rano kajikp %mei razne potrebščine se je v Ameriki potrošilo:^ Hjardi dolarjev, 800 milijonov PO podatkih Čikaške trgovske komore 27 odsto prebivalstva poseduje laatno hišo. V zadnjih letih so se stanovanjske razmere Jako zboljfcale. Mesto slovi radi svojega sistema parkov. Štiri parki se nahajajo ob lji-šiganskem jeteru. 3voj č|f| so bile stonovsnjske razmere, ifc-sti v bližini klavnic, naravnost neznosno. Te razbere so davedle do .ustanovitve "Hull House" pod upravo Jane Addamaove, najbolj gissovite socijalne delavke na tem polju v Ameriki. Pod njenim vodstvom so prebivalci toga dela mesto dosegli odpravo prejšnjih' neznosnih raz Klima v Chicagu je ekstren» na: ppjktt je vročina neznosna, po zimi zavladuje polarni mraz. Farmarji srednjega zapada vijada ko koruza na, ki napravlja LLi sippija mjboM pkkbvito na ^vetu, ogreva čikaški tlak do nezno-snostL Pq siipl brijejo vetrovi preko poljan zapada In "mroH U ni nič neobičajnega. Kriminalni «rekord iMivzrofta skrbi Pravijo, da najbolj krilninalao mesto dvili-/iranega sveta. Vsaj po ono o-morotvo se dogaJa vaak V*" nno Zločinov ugafcfejo ogganiai-rane skupine, takosvane gange. ki vodijo modoebojno lK>rbo za prodajanje prepovedanih pljoč ■M* a straaL) ki se bavi z inve-ji pravijo, da čt majhen, tudi ne t je razumljivo. _____i te študije tudi nirod potroši letno luksus. Lansko leto Za zabavo dve mi-mjo#v za šport, dve milijardi dolarjev za sidkarije, sladke pijače in žvečilni gumU, Poleg tega je bilo prodan. deželi je devetnajst milijonov stanovanj r električno razsvetljavo. m— V poročilu je tudi omenjeno, da bi poskus znižanja plač na uplival na nakupov«' senkventno tudi % Vprašanje Sevf^ je, o n- dakcijo. . . —. — KaJ pravite moji zadnji pesmi, ki vam jo davi poelalt vpraša glavnega. Gkvai miseie v roko rekoč:-Veseli im da jo zadnja. •s Vojaški naslov. K nekomu poelancu pride vqhlec ia«l£ si. naj mu preskrbi vojUkl nrndov. Jg pa naj to napravim, dragi moj t Nikoli ms bili vojak in potemtakem nikakor *imsjfj£ vlee do kakega vojaškega naslova." — poelanec." odvrne voWee smehljaje, išt J T pravico, bi vas pač sploh ne Vesti iz Jugoslavije pOHOCANJE 0 ZLOČINIH. (Isvifno.) t" Ljubljana» 1®. junij« 1929. . Zadnjih deset dni ne mine dneva, da ne bi prinesel po dvoje, troje nesreč. Tu nekdo ato-be pri kopanju, tam se nekdo vrte v prepad, tam spet vlak povozi vos ali avtobus, sin ubije mačeho, napade očeta dejansko, prijeli so v teh dneh tudi roparja Jakopina in njegove pajdaše _ vse mogoče reči so se prijte-tile te zadnje dni. Kar neugodno je vzeti v roke čaOopia in z*-gledati same naslove neiroč, ubojev in sličnega. Pofeg nesreč, ki «no jih včeraj v glavnem našteli, nam danes poročajo spet o novih nesrečah in zlih dejanjih. Kaj je vzrok temu, v čem tičijo vsaj povodi za to in tako delo oz. nedelo, kaj jev tisto, kar tira lj udi v take nastope ? Ali so to nezdravi bolni pojavi posameznikov, ki bi jih morali internirati v bolnicah ter jih zdraviti v boljše ljudi, ali Je fes sedanji čas pokvaril Ijuvzdigujejo jih, ne, am-pojasnijo nam tega ali onega tbveka, psihične momente, ki so v»*ni /a izvršitev dejanja. — S *«n ntore mnogo več, kot vsa c«rkev s avojim naukom: Ljubl-te «voje Mižnjd in celo sovražni-k« " - Tako poročanje Je dolš-no«t *o še izučili pekovake obrti, s Anton — sedanji storilec — be je izučil sa mesarja. Dvoje^eklet je odšlo v Ameriko služit, ena pa služi na Laverei pri g. Ogrinu, Kmetija je vidno propadala in pešala. Pred štirimi leti namreč, ko so se raztepli otroci s kmetije na vse strani, da si služIjo kruh, je bil oče prepustil vso kmetijo svoji drilgi Ženi-Ani, ki mu je kot odpravnino na roko plačala 15.000 dinarjev. Mož pa si Js pri Ženi obenem izgovoril kot v hiši do smrti. Postal je pre-užitkar pri svoji lastni ženi. To je bilo za vso družino katastrofalno, usodno. Druga žen» Je. avssti si moči in oblasti, postala napram možu kakor napram sinovom in hčeram iz prvega zakona stroga. Prepiri so se vrstili prepirom. Otroci so videli, kako dela mačeha z očetom ln z njimi — otroci so dobro videli in zamrzili ao mačeho. Sjn.Antson,j izučen njegova sveta naloga. Ne le po-ro*ati, ampak poročati in pojasnjevati, vaaj truditi se, dati po- Jssnilo. (Sledeča poročila so povzeta Poročilih iz naših ča*>plaov J« raditegs ne morejo biti b-frPsna in popolna, tako kot smo ^Pi^li zgoraj. A gornje amo ¡¡Neoll prav ob tej priliki, ob PnUki branja teh čaaopisnih po-- v nekako dopolnilo k na "poročilom. Poročevalca.) --■ p----m—-- i ■ proti domu. Stopil js v kuhinjo, ržeč za hrbtom revolver v roki. Vprašal je mačeho: "Dober večer. Ali je večerja kuhana že?" Se r\e. Zate ni pri «aa nič večerje!' mu je oaorno odgovorila mačeha. Ozrla se je skozi okno. Anton je zaklical: "Zdaj — ali nikoli," in je nameril s revolverjema ter sprotlt. projektu je zadel mačeho v levo lice, predrl možgane ter izstopil na desnem temenu. Strel je bil oddan U oddalje kakega poldrugega metra. Mačeha se jt 9 vzkli-kopji: "Joj meni, ustrelil me je!" zgrudila mrtva na tla. po tem je Anton vtaknil revolver v žep, šel v gostilno povedat, ksj je storil, nsksr je stopil k orožnikom, položil jim revolver ns mizo in dcjsl: "Mater sem ustrelil. Tu je revolver. Storite t menoj, kar hočete."' Povedal je še, da ga je mačeha nahrullla: "Baraba, si že spet tukaj. Ven izpod moje.strehe!" Podržaja * Antona so drugi dan prepeljali v ljubljanske zapore. »d vaščani je dogodek zbu-dM seveda razburjenje, a jim je dogodek tudi razumljiv. Smrtna nesreča kopanju in dru^ii nesreče. Ljubljana. 16. junija 1929. Pavle Cerne, 20-letni trgovski pomočnik, stanujoč v Šiški, ss je v četrtek odpravil proti Tomačevem k Savi kopat se. Z njim je bilo več tovarišev. Voda je bila precej mirna, in kopalci so se porazgubili po bregu, plavali no vodi in se igrali. Na Cerneta so skoro pozabili, vsak se je sam s sabo predajal vodi in hladu. Naenkrat so opazili, da Cerneta ni v bližini, obenem pa so začuli neko Itficsnje na pomoč. Dva oficirji, ki ata se kopala v bližini, sta začula prav tako klicanje na pomoč. Ko sta se približala strupi in pedala po vodi sta zapazila, da Se nekdo bori z valovi vrtinca. Potaplja-vse se je kmalu pogreznil v voda Vse plavalcev se je podalo v vodo ter ISkalo za utopljen cem, a ga ni bilo mogoče najti. Mislili so nazadnje, da se je mogoče iz ^ale skril v grmovju. Ko na Cerneta dplgo le ni bilo ETX g? .¿g js prišel avtobus Is Tržiča, ki je vsel k sebi porodnico in ranjenega potnika Gašperina ter ju prepeljal v ljubljansko bolni-Na porodnico utegne dugo-dek vplivati usodno ob porodu. pomočnik, je zadnje časa Sarajevu. |V sredo okoli 8. zvečer pa se je nenadoma vrnil iz Sarajeva ni fg, Žalosten in zamišljen. Pozdravil jp očeta, mačehe ni pogledal. Očeta je povabil v gostilno. V gostilni sta ostala pozno v noč ter sta se nekoliko vinjena vrnila okrog lt zvečer domov. V stanova-u je nastal prepir z mačeho in n Anton Je parkrat ustrelil z revolverjem v strop, je bi Is vss preplašena in je naslednje jutro hitela k orožnikom i m, v kakšnem 2 ter povedala nji položaju js: "če se mi ksj pripeti vedite, da Je storil on. Nič dobrega ne pričakujem od njega." Nekaj je torej morala čutiti, da ni prav, pa ni prav ravno t njene strani,1 sicer ne bi slutila, kaji se bo zgodilo. lato jutro pa je dejal sin An ton. da upjde v liri obiskat svo-jTdva brata, ki sta Um zaposlena kot peka. Pripeljal ae Js do Škofje Loke. Um pa a« js premislil ter vrnil na Ig. Ustavil t* je rH»«1' P*1 dirum-beljnu, kjer Js bila večja dmt-ba domačinov, vašČanov. Bil Je nekam redkobeseden. Izpil Js ¿strt vina In poofiloekaj pri grizka, nakar Je plačal in odšel leld in kolegom, so'postali kopalci pozorni. Spoznali so, da je Cernc res utonil in da je tam k|j deroča voda odnesla njegovo truplo. Pri roki tudi ni bilo čolnov, da bi ae peljali po strugi pogledat za utopijencenf. Brat CerneU je sediJ P<> časopisih zaprosil, nai mu vsakdo, ki bi kje nalei kako naplavljeno truplo, obvestil njega ter podaja o-benem popis svojega braU, da bi lahko Ukoj ugotovili inden titeto trupla. Is Konjic pa nam poročajo c smrti nekega dečka pod avtobu som. Na cesti Marlbor-Celje oprsvljs promet avtobusna družba s svojimi vozili. Ko Js pondeijek vozil avtobus skozi Konjice se Je v vasi Prevrat po-sUvil na sredo ceste 9-letni u-čenec Franc Marčič iz Pobrsžja pri Konjicah, ter pričel mahati šoferju. Šofer jt brzino hitro zmanjšal, fant pa se Je Uko nerodno izogibal avtu, enkrat na • filjubljene mo-dre in črna persijoke mačke. Protičavanjo njihovega značaja n običajev je iMlo zanimivo ia zabavno obenem. So čezmerno vdfths ter ohranijo do pozne sU-rosti ono skrivnostno očarljl vost, kl vodno vzbuja domišljijo in nidoznilost. So pametne ln zadovoljno Hvalice, ki se jih člo-vek nikoli «* noveli«». Kar se «če napadih metod, Jo divja SiŽMjsto v Afriki Socialne razmere med imsfO^ niin ljudstvom. Francoski novinar Albert Londres jo pravkar izdal knjigo» ki je vzbudila v službenih krogih hudo ogorčenje in v javnosti vr> io živahne odmeve. Londres j« sploh nemiren duh, ki rad vtiko nos. v reči, ki ga po mnenju pri* zadetih "nič ne brigajo" in «e pojavlja ondi, kjer ga nihče ne pričakuje. Ta mož je n. pr. opisal srednjeveško ravnale s francoskimi kazne^d ' na otoku Guyana. Londres se je t velikim trudom, stroški in zvijačo izkrcal na tem otoku, kjer smejo Izmed Rvropcev izstopiti aamo do-pprtiranci in njih pazniki. Njegov opis je vladne kroge od ari« a nOjapretnejša mod v somi osUÏiml. Divjs msč-ka Ima j ako moéno magnetično silo, da zvabi s svojim hipnotlč- H nlm poglodtái zana z drevesa. nega fa- Ivno Ču ne-o- ti bliUJočo se nevarnost, zato Je njeno življenje veliko bolj ~ mirno kaklir pa je Žlvljenjo stolih mačk. |: is par boood o noši domači mtčkl, ki živi pogosto v tihi samoti in vzvlšsnostl nad vsskds-njostjo. *4čks ns tulijo ob smr-ti svojsg» gospodarja in ss ne zvijajo v klicih veselja, ako za-gledajo Store «naneo» OsUneJo lepo mirno na svojem «nsstu In tg njih lastnosti » bile nsdvom-no ' _ merodojne zs bošsnsko ča-ŠČenJo mačk r sUrem Egiptu. Vsi, ki fozumojo t# pametne ži- ko Jih ns prszirs. Mačka razuma Ukoj, k4o i9 iMfe rsd in lo redko se zgodi, da possbi ns iz-kazano ji prijaznost. Kakor pri otrocih, Uko Je tudi pri mladih msčkah radovednost selo velika. Z naraščajočo «Urastjo pojema radoznaioat In nj< 00 mesto zavzema zamišljeno«-1. V apkšnem se moiko ogibajo hrupa ln no ljubijo vooele in gtssns družbe. Njih tetosni u stroj Js tako lin. da jim včssl škoduje najmanju spretnemba. Malk... kl Jo v redu negujemo In hrai fmo In ki jo tudi pravilno razumemo, Je lahko nsjoolJŠl tovsriš #lovi»ka, ki nI Izgabll Mm razburil, imel pa je to dobro posledico, da je vlada začasno uata-vila nadaljnje deportacije. Prav tako je vzbudil esnzseljo s svojim opisom trgovine s dekleti. Preoblečen v apaša .je sklenil zvezo a pariškimi trgovci z belimi aužnjami ter se udoležll enega Uklh tranaportov v Argentino. Ondi je doživel čudovito roii. Njegova razkritja ao delovala kakor bombna ekaploaija. V najnovejši knjigi "Terre d'Kbeno" opisuje trgovino z zamorci. Prav za prsv govori o francoski ko-lonijalnl politiki v Zapadni in Ekvatorski Afriki. Slika, ki jo je dal tundre« v avojem spiau, nI nlmalo laskava za ofidjoln« francoske kroge. Vendar nas to na tem mestu ne zanima direktno. Za nas j« zanimivejše, kaj pripoveduje francoski publicist o aoclslm bedi črne žene in o žalostnem po-ložaju afriških mulatov. Socialno beda Črncev je še s* ma po sebi strašna, a najtežji Jc brez dvoma položaj šene* Kaj misli afriški domačin o Šenl, ka* rskterizira Londres z razgovo* ram dveh zamorcev, ki mu J« prialuškoval. Prvi zamorec Jo vprašal drugega, kako se godi njegovemu očetu, materi, otroku, živini, psu ln naposled — šenl, žena zavzema v črni družbi zadnje meato; stoji na najnlAJi stopnji, Je objekt, kl so lahko zamenjuje ln prodaja po mili volji ln za cenen denar. Evvopci. ki bivajo v kolonijah, dobro Izrabljajo U položaj In plodu ls trenutne nepremišljenosti Izmečke Črne družbe — mešance Mulati! — vzklika Londres o-gorčeno. Brezpravno bitjo, pa-rije v Afriki! Oče jo kak urad-nik. trgovec ali fcastnlk, ki Jo prišel v U kraje, da b! obogatel ali ki Je bil semkaj kazensko premeščen. Ce tak oče šo biva v dotfčnem kraju, tedaj nI dvoma, da le za nekaj časa; ako ga nI, tedaj Je sigurno, ds se več n« vrne. Otrok raste na materinem domu, kajti črno dekle so js vrnilo k staršem. Vso vao ssničuje Ukegs otroka. Prsj, ko jo dskle od vedel belec, da mu nekaj laaa alušl, ae nI, kaj pa nlhčs zgražal. V belo-črnem otroka vidijo sedaj val ve i IJI ves. Sovrslijo go tudi zsto ksr jim Js rasno odtujen. Ni ne bel ne črn, torej nI nič. Njegova mati so kmalu omoži z domačinom — zamorcem. Mlajši bratje bodo Imeli rosno oh«-lsšje—bodo črni, torej liani rodbine, kl Jim gre doni in zeiplja. Mulst osUns mulat» Brsz Imena, brez domovine, brez koščka zemlje, ki bi m« Obstoj. V aedmem letu gs oprejmejo v šolo ss mulat«» kj#r ss štej« k čisto svojevrstnemu tipu sirot sirot, ki imajo o*eU in mster. Crpi sinovi njsgovo ms-tere mu niso bratje; to mu niso niti boli sinovi niS«ovogO očeta prostovoljno k Angležem in Belgijcem. Krivda je na belem kolonistu, ki rovna s domaČimi de-lavakimi močmi sila negospodarno. Le-teh je bilo zrrierom dovolj —Izvažali1 so jih celo v severno in južno Ameriko. Zdaj se števi-lo domačinov vžNc njihovi silni pfodovitostl stalno zmanjšuje. Krtv Js socialni sistem. Niti spolna bolezen-niti močvirska mrzlica jih ne pokoaiU toliko kot Jih vzame — nosilatvo. Zaradi tega Izumrlo že cele vaai, da, cele pokrajin«. Stotiaoči zamorcev so vsak bol ji dan na cesUk: težko natovorjenl služIjo v pekočem afriškem eolneu evropskim im-perialiatom tot prometno občilo. Ta delovni slaUm bi se kaj lahko nadomOatil t modernejšimi hitrejšimi in varčnejšimi prometnimi sredstvi. Toda danse je položaj Uk, da grkditev novih prometnih cest vzbuja domačinom — grozo. Ne zaradi primitivnih pr«lbl, otrpel s\UtUev-Prej so sdmje kupovali, zdaj Jih zamenjujejo. Na svobod- nega moža pdpadg lo uolosov. Po saMčirskem pojmovanju življenja niso ti suš^Jl nič preveč nssreffftl. Noof' * ujejo polja In ko njihov ne ve, kakšno delo bi Jim delil, jim enosUvno veli: "P dite sa pol leta In delajte, ko' vam zljubt, samo dsvek ml plo-u iko. Zamorec Iz Dokoro je fran coaki državljan. Sin genersls X , guvernerja, načelnika uprave, in ženira zdravnika trgovoa Je — zamorec. Ce kaj zakrivi f* dljo kot črnca; v službi ga plačujejo Uko kot s« plačujejo zamorci. Ds, mu Isti niso ns beli in ne črni, ne Kvropsi In no Afri čsni. • I Domača, zamorska Afrika j« v neprestanem gibanju. M«mlr na. nomadaks krt šono Uodi na poU, ki spajajo vzhod s z*pe dom, križem Alriko. Londres tr di da zamorci bsšo pred «iekiv nimi metodami ki s« uvajajo ' teh kolonijah V zadnjih Istih K za po »lilo francosko Ekvatorsko Afriko &400.000 (Judi. Zapadno Afriko več sto tisoč. Odšli so VVilmlngton, Dol. - Nad sto delavcev jo sastavkalo to dol pri Keystone Tanners go., ker nI hotela družba prlstaU na njihove uhteve sa ovllonio »ee-de. Stavkarji.ao raspostavlll 0-koll kvarne piketno stražo (n kakor hitro so to storili, Je do-anala oollolli in Je aretirala do-vet atavkarjov. "■ .■» s ,i ' NA PRODAJ Prodata se dve 6 aobni hiši na oni loti. Cona po dogovoru. Vpraša se ns: S70 Flret Ave., MIlwoukee, Air» 1 Danville. Ill — Pnmagorov, k a« nihaji v bližini Dana, In4, írt pri kiUrrem Je zadnji p«tfk prišlo do majhne "rovolufUi.^ ko Jo tiiato rudarjev In simpa-tlčarjev navalilo na rudarja, kl so zapo*t«oi v u«n rovu, J« so-p«t pričel z obratovanje». Ka, te o dvema, so se rane premlká-stenim rudarjem žs taeeiüe. Kompanija sedaj Išč« trajno (Mxlnijuke nrepov^J proti troji sUl ksr jem. Premogovnik obratuje na "tadružnl" podlagi. mandy Avt., vključlvšl vogli ölst «treet¿ Chlcigo. Cen# — IltOO. Delno Je tikoj pličati. Ustnik, Mostyn, 560« 8, Nigl« Ave,, ChloifO,—(Adv.) POJ AHN I LO. J«a^Jlš uaABMt mernikom u-*-i tem pojaaneno, s ni delo svojih otrH|h hnil u.uwu to Ni« t—km v Qiiiwi «I* mto Ntajto mm mmm lam* 1i n<|| BERENGARIA AQUITANIA MAURETANIA Moji pokojni roditelji «o gojili prijateljske stike s lepo damo, vdovo po generalu Korvinu K—ako, bogato velepoaestnlco v eni južnih guberniji. Bil sem takrat ie deček. dočim je bila ona dama skoro te rtar-ka. Spominjam pa se ie dobro, kako ponosna, samozavestna in dostojanstvena je bila. Na njenem volem obrazu ao bili ie aiedovi kozmetike, te priče ionskega porasa v borbi s neizprosno naravo. Toda oči ja imela la živahne in prekrasno. Take oči vidimo samo na starih portretih is dobe carice Katarine, a v aureoli sivih laaulj aa sde vedno poeebno ognjevita in Uradno mladostne. Zdi se, kakor bi ae skrivali sredi tega sivega zatišja vsi demoni vesele, greine bujno mladosti. Parna je govorila vedno z vso-mi v nekakem pokroviteljakssi tonu in mislim, da drugače sploh al snals govoriti. Vsi ljudje njene okolice so se ji ado-li majčkeni in brezpomembni od njenega sdrsvnika, ki fa je na-zivals MM* pakaj "moj vrt-nar", do fiihernatorja, ki ga ja dosledno nalivala "ta ubogi Fa-lalej." Parna sploh ni Imela nobenih ivss s ruskim dvorom, toda za-doatovalo j« posedeti i njo deeet minut, ps Js ksr alpaia lsrsss — Jaz sem jo imela, to bole-sen, gospa Petelinčeva, in lahko vam rečem: človek ali umrje od nJo all pa oatane svoj Živ dan bebaat. o imenuje to dan počitka? The Eledrjfied 81*1 Highway» an Al way* Open! dno pripravna pot M so voatthpo poti, kjer na valed taljenja rogov, in nje rt^aničujejoi šlvdfr Badujte se lepe nagle br S ikktrifttinl vlaki —• 70 nNj na ri^ kamor fteMte Ki • vzhodno In zapadno. Počivajte In odahnite si ko ae vo-prometne gnječe. To je tndi ekonomično ln več lana sa »dar gfeete la se voaite tja In nnznj s električno železnico. Za vozni red, votnjo in druga pojasnila za trte železnice telefoniste RANDOLPH 8200 NORTH SHORE CHICAGO SOUTH SHORE KER RAILROAD & SOUTH BEND RAILROAD CHICAGO AURORA AND ELGIN RAIROAD Skapai urad za vožnje li.tke: Izletniški la zabaval Biro, 71 W. Ada na aL. Randolph SSSS. Brezplačna pojasnila za lakta, pikai-)nkSraga poečaa potovanja akaai Matroptlčao člkaiko ozemlja. HudomoMil Nestroy. Ko ao peki' na Duftaju sklenili delati manjle iemfjo, ae je po* javil alavnl mojater Nestroy na odru v fraku, na katfrero so bili priiiti gumbi v obliki msjčkenih žemljic. Seveda je nastalo v pekovskem reda splošno ogorčenje n ssdeva je prilla pred sodišče. Neetroy je bU obsojen na dva dni zapora, ker ja razžalll tako imeniten atan. Ko je odsedel kasen, ae je znova,, pojavfl na odru in naročil svojemu partnerju, naj ga vpraša, kako se mu jf v ječi godilo ln da ji ni trpsl lakoto. —Ah, os» je odgovoril Ne-stroy. Hčerka jetnlŠlcega paznika, ki me salo ljubi, mi je potiskala žemljfea skozi luknjico v ključavnici. , Peki so nosnali, da komika ne morejo m živega ia «a niso več tožili. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabite sa eMos In shoda, vizitnics, časnika, knjige, kote-darje, letaka Itd. v slovanskem, hrvatskem, slovaikam, talkam, nemškem, angleškem jeziku in drugih — Milko, naš Tonček bo r kratkem godoval. Stopiva v trgovino, da Rtu kupiš trobento. Glej. glej, kako srčkan namlsek a temle kndfeim p rtičem: taca mi ne boš odrekel... Ah, diven klobuček, pa tale premila obleka s Imenitnim plaščem ... Daj no, bodi ta!» dober 1 Vsi, kako poceni so nofaviee, če jih vsa-meš dvanajst vkup. Oreh M Ml samuditi priliko ... JJuMek moj zlati, tale prijazni avtomobilček, i zborni semodrtek. bi se nama prilaga Ko ee zaksnsa odpeljeta v avto. natrpanem S norimi stvarmi, ae apoofrl mama: - Za Bons, Milko, kako al smešen, na Tončkovo piščalko si vodstvo tiskarne apelira na CLAmrrvo sjijpj, da hskovinb naroča v svoji tiskarni > v* t * unijeko delo prve vrste. Vsa pojasnila dajo vodstvo tiskarne S. N. P. J. PRINTERY AH ti «nem prečitati svojo io peaespt Ce je res zadnja, jo kar pr». TAM SB DOBE NA iBUO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA