glasilo socialistične zveze delovnega l j o d s t sto LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Uhaja vsak četrtek — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK. RAČUN pri Mestni hranilnici — Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev.37(443) LETO LX. NOVO MESTO, 18. septembra 1958 UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -Poštni predal Novo mesto 33— TELEFON uredništva jn uprave št. 127 -NenaroČenih rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno oodi^tip »Staven* k poročevalec* v Ljubljani ZAKLJUČENO JE I. ZVEZNO TEKMOVANJE TRAKTORISTOV IN KMETIJSKIH STROJNIKOV JUGOSLAVIJE Socializem na va pomeni borbo za večjo proizvodnost, ki jo bom cijo in moderno agrotehniko — Toctor Vujasino Najboljša ekipa: Hrvatska I, najboljši traktorist o dosegli samo s sodobno kmetijsko rnehaniza-vič na velikem zborovanju v Novem mestu —-Jugoslavije: Janko Smeh iz KZ Slivnica pri Celju V zadnjih dveh tednih smo lahko večkrat pozdravili v naši sredi dragega gosta — podpredsednika zvezne ljudske skupščine Franca Leskoška - Luko. Udeležil se je 10-letnice obstoja znanega podjetja »VINO-BRE2ICE«, obiskal je Bizeljsko, govorilna velikem vinogradniškem taboru 7. septembra v Brežicah, v soboto, 13. septembra pa se je udeležil kot predsednik Ljudske tehnike Jugoslavije začetka I. zveznega tekmovanja traktoristov pod Trško goro. Isti dan je tovariš Leskošek obiskal tudi mladinsko naselje »Vranduk« v Mačkovcu, kjer se je zlasti zanimal za uspehe brigadirjev v tečajih Ljudske tehnike. — Na sliki: tovariš Luka med predsedniki 4 občin našega okraja. Z leve na desno: Karel Sterban (Senovo), Ivan Kolenc (Brežice), Franc Leskošek-Luka, Janez ZuniČ (Črnomelj) in Karel Kolman (Sevnica) v Brežicah 6. sept. Prvo zvezno tekmovanje traktoristov, ki se je začelo v soboto, 13. septembra, je za nami. Razdeljena so priznanja, pokali in nagrade in v vse reputlike so se vrnili najboljši traktoristi in kmetijski strojniki, da bi bili tam »nosilci tehnične kulture in prvi pomočniki pri vzgoji novih kvalitetnih kadrov naše kmetijske mehanizacije«, kot jim je naročil na velikem nedeljskem zborovanju tovariš To-dor Vujasinović, podpredsednik Glavnega odbora Ljudske tehnike Jugoslavije. 2e v soboto zjutraj je bilo na poljih in travnikih kmetijskega gospodarstva pod Trško goro nadvse živahno. Skoraj 00 tekmovalcev se je zbralo pred tribuno, s katere je inž. Milan Bračika pozdravil udeležence I. zveznega tekmovanja traktoristov in goste, med katerimi so bili: predsednik Ljudske tehnike Jugoslavije Franc Leskošek-Luka, podpredsednik Todor Vujasinović, predsednik LT Slovenije Milko Goršič, sekretar OK ZKS Jože Borštnar, komandant GŠ MDB Mičo Novković in predstavniki organizacij LT, OZZ ter drugi. Tekmovalcem je želel mnogo uspehov tudi tov. Vujasinović, nakar so se v treh skupinah začeli meriti traj množica ljudi ogledovala kmetijske stroje ljubljanske AGROTEHNIKE. Za delo strojev so se zlasti zanimali kmetje in spraševali strojnike o prednostih različnih traktorskih priključkov. Na slavnostni tribuni so se okoli 11. ure zbrali predstavniki oblasti in gostje, tekmovalci v modrih delovnih oblekah pa so prikorakali med igranjem mestne godbe na pihala. Po pozdravu se je .tov. Vujasinović najprej zahvalil Novemu mestu za gostoljuben sprejem traktoristov, 27 ZASTAV NA JAMBORIH ZAGREBŠKEGA MEDNARODNEGA VELESEJMA ZAGREBŠKI VELESEJEM IN MI - NEKDAJ IN DANES Zagreb — živahno mesto; uHce polne ljudi, prvi septembrski Držaja, polna naravnih boga-dnevt, še vedno vroči, ker asfalt oddaja toploto, katere se je stev, redkih rud in premoga. napil poleti. Ce človek natančneje pogleda reko ljudi, ki valovi Po ulicah, bo opazil, da se vali proti Savski cesti in da so od vseh tramvajev najbolj napolnjeni oni, ki imajo številko 14. To Njene reke so skrivale v sebi ogromno neizkoriščene sile, njeni gozdovi so bili polni les- je razumljivo, saj je Zagrebški velesejem. To so tisti dnevi, ko nih bogastev, njena polja pri- Zagreb vsako leto najmočneje zadiha, potem ko se je zbudil iz mrtvila vročih poletnih dni in dopustov. Nad velesejmskim prostorom, — onkraj Save — plapolajo zastave vseh barv. Na površini skoro 154.000 kvadratnih metrov razstavlja 825 domačih podjetij in razstavljalci iz 27 tujih držav. Oglejmo si Zagrebški velesejem skozi prizmo: nekdaj ln danes. V starem razstavnem prosto- je včasih predstavljal Jugosla- mitivno obdelana. Ljudstvo, ži- ru na Savski cesti dobi obi-gkovalec vtis, da je to pastorek, ko ga primerja z novimi velesejmskim j prostori onkraj Save. ki so re3 velikanski. Ta pastorek, stari velesejmski prostor. PRED 39. OBLETNICO USTANOVITVE SKOJ Novo tekmovanje na avto cesti Deset tisoč graditeljev a vi. mobilske ceste Ljubljana — Zagreb je začelo preteklo sredo tekmovati v počastitev 39. obletnice ustanovitve Zveze komunistične mladine Jugoslavije. Glavni Štab MDB je poslal vsem graditeljem pismo, v katerem je med drugiim rečeno, da je 47.000 fantov in deklet iz vseh krajev naše domovine, razvrščenih v 407 mladinskih delovnih brigad, v minulih petih mesecih s požrtvovalnim delom in z nesebičnim prizadevanjem omogočilo, da so zdaj dela na tem velikem objektu socialistične graditve v zaključnem stanju. vijo, ki pa se j« kar izgubljala v poplavi tehničnih izdelkov ostalega sveta. Jugoslavija" je bila takrat kmet z velikim košem na rami. V košu je bila pšenica, koruza ter tobakovo listje z nekaj sladkornimi pesa-mi. Ta kimet se je upogibal pod težo koša, z levico pa je na povodcu vodil nekaj glav živine. Za vsem tem je kakor izgubljen počasi drobil bosen&ki konjiček, otovorjen s samarom-na katerem je bilo privezanih nekaj napol obdelanih desak. Taka je 'bila stara Jugoslavija, deviška država Balkana, ki je tiste dni pomenila zaostalost. »Organizatorjem mednarodnega velesejma V Zagrebu je letos treba čestitati za zelo dobro organizacijo, kar je imelo za posledico, da je postal velesejem impresivna mednarodna manifestacija industrijskih dosežkov. Posebno me veseli, ko vidim, kako velik napredek je dosegla naša socialistična jugoslovanska industrija v proizvodnji novih sodobnih tehničnih sredstev in sredstev za široko potrošnjo. Vse to nam daje najboljšo perspektivo za hiter dvig življenjske ravni naših državljanov, predvsem naših delavcev, tehnikov in inženirjev, ki so s svojim ustvarjalnim delom omogočili ta veliki napredek.« TITO več na tej zemlji, pa je bilo upadlo, zaostalo in pri tolikem bogastvu revno, vedno s težkim vprašanjem: Kaj bo jutri? Značilnost tistih grabežljiva roka tujih bogatašev sega, vleče in koplje iz zemlje v želji in pohlepu: s čim manjšimi stroški čim več zaslužiti in ukrasti temu ljudstvu, Jugoslavija je v podobi kmeta s težkim košem na hrbtu, vodeč na povodcu nekaj glav goveda, šepala po lastnem razstavišču, znojna, vsa izčrpana, izkoriščena in Izmučena, (Nadaljevanije na tretji strani) trajen proces, ki ga nadaljujemo z ljudmi, ki so trdno odločeni iti po naši poti do kraja«. Da pa bi lahko socializem uspešno gradili, je nadaljeval tov. Vujasinović. ga moramo graditi ne le v mestu, temveč tudi na vasi. To pa pomeni borbo za večjo proizvodnost,^ ki jo bomo dosegli samo z večjo mehanizacijo in z novimi kadri. Lanski in letošnji uspehi v kmetijstvu prepričljivo potrjujejo pravilnost resolucije o naših nalogah v kmetijstvu, ki jo je sprejela zvezna ljudska skupščina. Velik del investicij, ki jih skupnost vlaga v kmetijstvo — samo letos bomo dali za to 75 milijard dinarjev! — je namenjen mehanizaciji., Naša strojna industrija nam bo kmalu (Nadaljevanje na 2. strani) »Seviljski brivec« v Kostanjevici Zaradi tehničnih vzrokov Je nastopila v sporedu III. Dolenjskega kulturnega festivala naslednja sprememba: v nedeljo, 21. septembra, ne bo »Ohridske legende« Slovenskega narodne, ga gledališča, pač pa bo ljubljanska Opera gostovala ob treh popoldne v kostan eviškem Do. mu kulture s »Seviljskim briv-crrm«. V soboto, 20. septembra, bo ob 20. uri Večer pesmi ln belokranjskih plesov. Nastopila bo- najboljši traktoristi. V oranju, nato pa je opravičil odsotnega sta ?D Dušan Jereb iz Notfega Ekipa najboljših traktoristov iz LR Hrvatske s pokalom tov. Franca Leskoška-Luke spretnostnih vožnjah in v odgovorih na teoretična vprašanja so do večera potrdili velik napredek v stroki, spretnostne vožnje pa so nadaljevali še v nedeljo zjutraj. Na lepo okrašenem Glav- pokrovitelja tekmovanja tov. Leskoška, ki je bil na žalskem taboru. »V Jugoslaviji z uspehom gradimo socializem«, je nato dejal tov. Vujasinović, *pri tem pa seveda vse naloge še mesta in društvo. metliško prosvetno nem trgu si je v nedeljo zju- niso uresničene. Evolucija je Omilimo pomanjkanfe krme V normalnih letih pridelamo v Sloveniji za živino dovolj krme, ki je osnova za dober in uspešen razvoj živinorejske proizvodnje. Letošnja spomladanska suša je prizadela malo naučili iz prejšnjih sušnih let. V vseh naprednejših deželah so že rešili ta problem tako, da so pustili travnike le na dobrih in globokih zemljiščih. Te površine potem Izdajateljski svet Dolenjskega lista Okrajni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Novo mesto je pred kratkim imenoval izdajateljski svet Dolenjskega Usta, ki bo sprejemal sklepe o vprašanjih, ki so osnovnega pomena za izhajanje lista, raz- nlji in delavnosti domačega pokrajinskega tednika. Člani izdajateljskega .sveta so: Franc Pirkovič, predsednik OLO Novo mesto; Niko Belo-pavlovič, podpredsednik OLO Novo mesto; Martin Zugelj, se- predvsem hribovite ieruje in preorava jo, obsejavajo, gnoji j a kraški svet ter zmanjšala pri- in podvzemajo še ostale agro- delek sena prve košnje. Vsi tehnične ukrepe, ki so potreb- vemo, da Je mrva največji del ni v danih pogojih — z eno be- csnovne krme za živino. Tudi sedo spremenili so travnike v košnja otave ni dala najbolj- intenzivno obliko — pridelek šega pridelka, čeravno je bil je bolj stalen, sorazmerno več- pridelek kar dober, vendar bo ji in tudi proizvodnja sena j 3 marsikje kmetom primanjko- vetja in cenejša kot v prejš- valo osnovne krme za prehrano živine preko zime vse do zelene krme. Se je čas, da marsikaj popravimo in si teko zagotovimo njem ravnanju s travnataml površinami. Vsem nam mora biti jasno, da je pridobivanje krme na travnikih v natšdh razmerah ZABELEŽENO Čigava skrb? 2e pred meseci smo pisali o tem, toda doslej ni še nič bolje. Zato načenjamo zadevo znova. Marija Erlah, prikroje-valka Industrije perila Novo mesto, stanuje na Velikem Slatniku. Vsak dan vstane ob štirih zjutraj in gre ob pol petih od doma na delo- Ze Sest let Vsak dan porabi tri ure Z* hoio v službo in domov, pozimi v snegu pa tudi pet ur. Pravi, da so včasih zameti do pusu. Tomo Bičck, delavec Moto-montnže Novo mesto, hodi na delo iz Gabr-ja in z niim še dvajset tovarišev. Zjutraj vstane ob treh. ob pol :,irh pa i'.rc od dorrn Z hojo n-i đftft in domov norabi vs;ik dan p«it 'ir rj>;>ji se zime Star ic> 55 w. Sinrl'knlni n"«t Novo mesto v r,~ ' nr"*c! pravljal pa bo tudi o splošni li- kretar okr. odbora SZDL; Maks Vale, predsednik ObLO Novo mesto; Franc Kotnik, predsednik okr. odb. ZROJ Novo mesto; Marjan Štajner, uslužbenec Tovarne celuloze in papirja Videm-Krško; Slavko Doki, tekstilni tehnik tovarne Novo-teks, Novo mesto; prof. Tone Trdan, učiteljišče Novo mesto, in ing. Jrože Legan, okr. gozdna uprava Novo mesto, Po svojem položaju je član izdajateljskega sveta tudi Tone Gošnik, glavni dn odgovorni urednik Dolenjskega lista. toliko krme, da bomo sedanje brez potrebnih agrotehničnih stanje živine lahko obdržali oz. povečali. Naši živinorejci so se še pre- sprožil vprašanje prevoza ljudi na delo in domov. Pogovori so gladko stekli, dokler niso bila potrebna sredstva za nakup avtomobilov, nato se je zataknilo. Ne podjetja in ne občina niso imeli sredstev v ta namen. Vsaj trdili so vsi, da jih nimajo- , Govorimo o delovni storilnosti in poudarjamo, da je premajhna. Človek, ki prehodi 24 km peš vsak dan v službo in domov, porabi največ sile za to. da pride na delovno mesto. »Kdo se pa ka.j pobriga zn n:is?«, se vprašujejo ti delavci. Mornmo priznati, H* imajo prav l?ri pravl.ieni sq dajati tudi 1000 din mesečno za prevoz, samo da bi jih kdi. ve'il Da jim ne bi blfi trfcba izlili pp-5 • ■ VREME ZA CAS OD 19- DO 28. SEPT. V drugi polovici tekočega tedna nestalno vreme s pogosti-mi Izdatnimi padavinami. Nato tri do štiri dni lepo vreme. Okrog 26. septembra zopet močne padavine in močna ohladitev,1 sneg do višine 1200 metrov, nato večdnevno razdobje lepega vremena. V. M. ukrepov najbolj nezanesljivo in tudi po enoti proizvodnje najdražje. So še drugi ukrepi, kako »i zagotovimo dovolj krme. Eden od teh je, da obsejemo do 30% vseh njiv s krmnimi rastlinami: z deteljo, krmno mešanico, s pitnikom itd. Ce smo pravilno .obdelali in opravili vs» osrtale ukrepe, lahko pričakujemo zelo velik pridelek zelene krme, ki zmanjšuje porabo sena. Tudi s siliranjem krme lahko mirno pričakujemo spo- mlad. Siliranje krme ni samo ukrep, da imamo preko cele zime na razpolago zeleno krmo, ki je bogata hranilnih snovi. Se en ukrep je, ki se ga bodo morali sčasoma lotiti živinorejci za ublažitev pomanjkanja krme — to je ureditev čredinskih pašnikov. To lahko uredi zadruga na skupnem zemljdšču, ki je last SLP, oz. ga s pomočjo zadruge uredi več kmetov, ki združijo travnati svet in nato na njem skupno gospodarijo po določenem redu, ki je predpisan z načrtom čredenja. Za čredinski pašnik j« potreben načrt, ki vam ga lahko naredijo kmetijski strokovnjaki. (Nadaljevanje na 2. strani) Razglas o začetku trgatve Svet za kmetijstvo ln gozdarstvo občinskega ljudskega odbora novo mesto je na podlagi 6. člena zakona o vinu (Uradni list FLRJ štev. 31-395-57) na svoji seji dne IZ. septembra 1958 sprere] sle-dečo ODREDBO Splošna trgatev grozdja se ne sme pričeti pred i. oktobrom 1958. Zametna črnina in plaveč se naj trgajo šele okrog 10. oktobra 1958. Samorodnlce (šmarnlca) in rane sorte (Portugalka, rizvanec, žlaht-nina) grozdja smejo vinogradniki trgati po svoji uvidevnosti. Kdor bo trgal grozdje pred na-vedenim rokom, bo po 58. členu zakona o vinu kaznovan z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev. Obrazložitev; Ker Je po 8. členu zakona o vinu prepovedano sladiti mošt 1 dodajanjem sladkorja, je nujno potrebno, da se splošna trgatev ne prične pred določenim dnem, da bo moglo grozdje po naravni poti pridobiti dovolj sladkorja, s remer se dvigne kvaliteta vina. številka: 04-6-7O39-1-58 D-itum: 12. septembra 1958 V. d. načelnika oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve« Niko Paulič, l.r. KAJ JE NOVEGA NA AVTOMOBILSKI CESTI? Tako sprašujejo vsak dan tisoči naših bralcev, ki nestrpno spremljajo uspehe mladinskih delovnih brigad, gradbenih podjetij in investitorjev. Povejmo pa kratko in hitro: do 5. septembra je bilo na približno 80 km dolgi trasi urejenih že 29.412 m novega cestišča, od tega 12.716 m betonskega in 16.696 asfaltnega. Za betoniranje je razen tega pripravljenih nadaljnjih 30 kilometrov cestišča. Zemeljska dela na cesti so končana. Kaj pa je videl in zvedel naš sodelavec na svojem 3-dnev-nem potovanju po novi cesti In vzdolž nje, pa preberite na 6. strani današnje številke. — Na sliki: prizor iz nove »tovarne asfalta« v Trebnjem (Foto: Stanko Vrzie v MLADOSTI) Stran 2 •DOLENJSKt LIST Stev. 37 (443) S TEKMOVANJA TRAKTORISTOV Janko Smeh, najboljši jugoslovanski traktorist (Prenos s 1. strani) dajala na leto že 12.000 traktorjev in s tem v zvezi postaja delo strokovnjakov, kmetijskih delavcev in traktoristov čedalje večje in odgovornejše. Samo z mehanizacijo in z najsodobnejšo agrotehniko bomo kos nalogam, ki so pred nami. Za to so nam potrebne šole, tečaji, seminarji, demonstracije s stroji in tekmovanja, ki naj bi jih prirejali na vasi, v občini, okraju, republiki in v zveznem merilu. Prav taka tekmovanja, je nadaljeval govornik, so množična manifestacija sodobne tehnike. Po govoru je komisija razglasila uspehe dvodnevnega Trgatev v črnomaljski občini Na osnovi 6. člena zakona o vinu (Uradni list TLSJ št. 31-395-57), 2. točke 98. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list FLRJ St. lfl-88-52) 2. točke 53. člena Statuta občine Črnomelj ter sklepa seje z dne 9. 9. 1958 Izdaja svet za kmetijstvo občinskega ljudskega pdbora Črnomelj. ODREDBO o roku trgatve grozdja za predelavo v vino. 1 člen Da bi se izboljšala kvaliteta vina na področju občine Črnomelj, veljajo za rok trgatve na področju občine Črnomelj določbe te odredbe. z. člen. Trgatev grozdja za predelavo v vino nt dovoljena pred 1, oktobrom. V TEM TEDNU NABIRAMO: Cvet jesenske rese (100 din). List slezenovca (180 din), maline (40 din), hribske rese (500 diin), gozdne jagode (100 din), melise (140 din). Rastlino ptičjega dresna — meravke (30 diin), črnotoine (70 din), gladiišndka (36 dan), hribske rese (250 din), jetičmika (105 din), kopitnika s korenino — Virh (65 din), zlate rozge (45 din), venbeme (30 din), vodne kre-š-e (140 din). Korenine regrata (110 din), beladone (140 din), gozdnega korena (100 din), baldrijana (261 di;n), haba ta — smrdljivi bezeg (33 din). Lub.'e češmtaovih korenin (165 din), lubje češminovih palic (50 din). Plodovi: sipek celi (50 din), Sipek lušči ne (180 din), črnega trna — oparnice (30 din), gloga — bali trn (33 diin), bezga (90 din), češmina (100 din). 3. člen Pred rokom, omenjenim v z. členu te odredbe, je dopustna trgatev le s privoljenjem strokovne komisije, ki jo imenuje tuk. upravni or^an, pristojen za kmetijstvo, in sicer: a) če je zaradi ugodnih vremenskih pogojev dosežena zaže-ljena količina sladkorja pred rokom, ki ga določa 2. člen te od-redfce b) če je zaradi posledic elementarnih nezgod ali neugodnega vremena ogrožen pridelek grozdja. Spremembo roka, ki je določen v 2. členu te odredbe, objavi komisija na krajevno običajen način. 4. člen V smislu 58. člena Zakona o vinu se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 20.000 din, kdor trga grozdje za predelavo v vino pred rokom, ki ga določa 2. člen te odredbe. 5. člen Ta uredba začne veljati od dne, ko je objavljena na krajevno običajen način. Datum: 9. 9 1958 Stev 40-5—3472-1 Predsednik Sveta za kmetijstvo Ing. Matija Golob, 1. r. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Janez ZunlS, 1. r. tekmovanja. Velik prehodni pokal predsednika GO LT Jugoslavije si je priborila ekipa HRVATSKA I s 1.082 točkami. Na drugem mestu je ekipa SIJDVEN1JA III (1067 točk), na tretjem ekipa SLOVENIJA II (1027 točk), sledijo pa Slovenija L, Vojvodina L, Srbija II, Vojvodina II, Hrvatska II, Crna gora itd. Med posamezniki je zmagal Janko SMEH, traktorist KZ Slivnica pri Celju, ki je dobil hkrati naziv najboljšega traktorista v državi. Drugi je bil Ivan Karlovčan (Hrvatska), tretji Rado Berglez (Slovenija). Med brigadirji z avto ceste je zmagal mladinec Alojz OBERCKAR iz Maribora. Podjetji Industrija motora i mašina in Agratehnika sta podarili zmagovalcem dva pokala, list "Zadrugar*- pa še posebej ročno uro najboljšemu traktoristu za oranje. Tekmovalci so prejeli tudi denarne nagrade, spominske plakete in diplome. Zal je napovedana povorka kmetijskih strojev in skupin odpadla; bila pa bi prav gotovo zelo zanimiva, če bi jo izpeljali tako kot je bilo napovedano. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREjGLED To, kai *e idaj dogaja v tako imenovani Formoški ožini oziroma okrog otokov Kvemoj in Macu ob obali LR Kitajske, je silno zapletena in nevarna igra med velesilami. Da je ta igra nevarna, se zavedajo prav vsi: Kitajci in Rusi, iteviini »neopredeljeni« narodi ter tuđi ZDA in njeni zavezniki. O tem so si vsi edini, toda samo o tem. Kaže tudi, da je v tej krizi Amerika v najbolj neprijetnem položaju: zavezala se je, da bo varovala Cangkajškov režim s tem, da bo branila otok Formozo in Pe-skadorske otoke pred slehernim napadom, zdaj pa stoji pred vprašanjem, ali naj brani tudi obrežne otoke, o katerih ZDA niso sprejele nobene neposredne obveznosti. »Toda to, kar si Cangkajšek želi zdaj — piše znani ameriški komentator Lippmann — in kar si je zmerom želel, je, da bi zapeljal ZDA v vojno z LR Kitajsko.« Toda to še ni vse. Cangkajšek je nakopičil na malih obrežnih otokih menda kar četrtino ali več vseh svojih oboroženih sil, Ce Kitajci s kopnega zavzamejo te otoke, bodo zajeli tudi četrtino nacionalističnih vojakov. To je vsekakor precej močan adut za Cangkajška. Toda pri vsem tem se človek sprašuje, ali so mar Američani tako slabo poučeni o Cangkajškovem početju, da niso vedeli, kdaj je spravil na te otoke toliko svojih vojakov. Toda s tem ameriških težav še ni konec. Vse kaže, da so se v VVashlngtonu sporazumeli, da so otoki Kvemoj in Macu življenjskega pomena za obstoj Formoze ln jih je treba zato braniti pred kitajski- mi napadi oziroma poskusom izkrcanja. Toda doslej Kitajci še niso napadli otokov, ampak jih samo mehčajo — s topovskimi granatami. Baje vozijo na obalo vedno večje in večje kalibre topov. Ker pa so otoki tako blizu obali, jih je težko preskrbovati s strelivom, hrano in drugim. Granate namreč padajo prav tako trdo na ladje kot na otoke. To pa pomeni, da so otoki odrezani ali blokirani. Ladje jim ne morejo pripeljati ne pomoči ne okrepitev. Ce se bo to dolgo nadaljevalo, bodo otoki kot zrele hruške padli Medtem pa se je oglasil tudi predsednik sovjetske vlade Hruščev, ki je opozoril Američane, da bi napad na LR Kitajsko pomenil napad na — Sovjetsko zvezo. Izrazil je željo, da bi se zadeva uredila s pogajanji. Isto željo je izrazil tudi predsednik kitajske vlade Cu En Laj in VVashington je to pozdravil. V Varšavo se je že vrnil kitajski veleposlanik z navodili, kako naj se pogaja * ameriškim veleposlanikom Beamom. Tudi Eisenhower se je oglasil. Ta je seveda krivdo za položaj v Formoški ožhll zvrvv- NEVARNA OŽINA sami. Ni si težko predstavljati, zakaj je tak položaj mučen za Američane. Da bi bila zmešnjava polna, so se drug za drugim oglasili zavezniki ZDA, ki so povedali v glavnem isto: da se ne čutijo vojaško vezane na ZDA, če bi te začele spopad s Kitajsko zaradi otokov Kvemoj in Macu. V najbolj kočljivem položaju se je snašla Velika Britanija, ki je nekaj časa omahovala, potem pa v bistvu povedala, da sicer razume ameriško politiko na Daljnem vzhodu in obsoja »kitajsko rožljanje s tafljo«, da pa se ne more čutiti vezano, če bi se ZDA zapletle v spopad na Daljnem vzhodu. Ne smemo pozabiti, da imajo Britanci še vedno v rokah kolonijo Hong Kong na kitajski celini tako dolgo, dokler bo to Kitajcem prijalo. čal na Kitajsko, kakor Kitajska zvrača krivdo za krizo na ZDA. Toda čeprav je Elsenhovver pozdravil možnost pogajanj, nI dokončno razjasnil, kaj menijo ZDA ukreniti glede otokov Kvemoj in Macu. Težava je namreč v tem, da sta obe velesili že precej globoko zabredli v krizo in da skuša ena ln druga rešiti svoj ugled. Najbolj nevarno pri vsem tem je, da nI posebnih možnosti, da bi Združeni narodi prevzeli posredovanje. ZDA se namreč zavedajo, da imajo pri tem vprašanju večino v OZN proti sebi, LR Kitajska pa kratko malo ni članica Združenih narodov. Položaj je v nekem smislu bolj nevaren od tistega na Srednjem vzhodu. Zakaj pokazalo se je/da zdaj že skoraj nobene resnejše krize ni moč več reševati brez sodelovanja OZN. Omilimo poman kan]e krme za živine Pomanjkanje krme v Srbiji. Živinorejske poslovne zveze v Srbiji so začele nabavljati v Volvo-dini krmo, ki jo bodo prepeljale trebe po krmi so zelo velike, v nekaterih okrajih tudi do 8.000 "vagonov! Nova predilnica v Varteksu. Po dvomesečni poizkusni proizvodnji le pričela rednu obratovati nova predilnica kamgarn tovarne Vtr-teks v Varaždinu. Letno bo izdelala 360 ton kamgarn prediva, ki smo ga morali doslej uvažati. Tako bomo letno prihranili okoli pol m;111ona oplarjev. Novi rudnik bitumena. V okolici Metkoviča so odkrili velika nahajališča bitumena. Potrebna oprema za rudnik le »e nabavljena. Kmalu bodo Dričeli z intenzivnejšo eksploatacijo bitumenske rune. Ozimnica za Novo mesto Stopili »mo k direktorju Gospodarske pos'cvne zveze tovarišu Jožetu Unetiču in ga prosili za odgovor, kako bo letos z ozimnico za Novomeščane. Takole je pojasnil: »Glede na pobude sindikatov in občinskega ljudskega odbora bo Gospodarska poslovna zveza taka kot lani tudi letos poskrbela za dobro in kar se le da ceneno ozimnico za delovne ljudi Novega mesta. Smatramo, da za okolico taka skrb ni potrebna, ker si ljudje potrebne pridelke sami cskrbijo. Kvalitetna zimska jabolka, krompir ln te-Ije bomo vskladličili v Bršljinu (bivši prostori podjetja Odpad). Dokončnih cen trenutno še ne vemo, ker se položaji na trgu spreminja. Računamo, da bodo kvalitetna jabolka po 20 do 25 dinarjev. Krompir sorte mer-kur bo po 10 do 11 dinarjev, beli krompir domačih kvalitetnih sort pa po 12 do 13 dinarjev. Poskrbeli bomo tudi za zelje, ki bo pa letos nekoliko dražje kot je Ml o lani. Zaradi suše ga v mnogih južnih krajih države skoraj nI. Medtem ko smo ga lani prodajali po 10 do 12 dinarjev, bo njegova letošnja cena zaradi pomanjkanja verjetno za 5 do 6 dinarjev višja. Potrošniki bodo lahko naroči, ii potrebno blago okrog 1. oktobra v našem skladištu v Bršljinu (nasproti železniške postaje). Po želji bomo naročeno blago dostavljali tudi na dom, bo pa treba jabolka, krompir ali zelje takoj pri naročilu tudi plačati«. (Prenos s 1. strani) V svetu so danes podlaga za ceneno in dobro prehrano živine urejane čredinke, siliranje, setev krmnih rastlin, gnojenje travnikov itd. S takim načinom krmljenja bomo lahko tudi mi pocenili živinorejsko proizvodnjo in bo seno predstavljalo le še dodatek k uravnavanju krmnega obroka. Ne smemo pa zanemariti močnih krmil, ki so sestavljena tako, da vplivajo na proizvodnjo in jih dajemo predvsem visoko produktivnim molznicam. Čeprav je suša prizadela precej škode, vendar lahko še marsikaj popravimo — še je čas, da travnike takoj po košnji otave pognojimo z dušičnimi gnojili oz. gnojnico; če bomo ukrepali hitro, bomo Smeli na razpolago dovolj mlade paše. V vaseh, ki jih je suša najhuje prizadela, bi lahko začeli silirati v skupnih vaških silosih — tako imenovanih TRENC silosih. Ti so popolnoma preprosti in čim večji so, tem manjše so izgube. Zadruge bi jih lahko organizirale na pod-Isgri sodelovanja. Obračun vlaganja in. porabe krme v skupnem silosu se uredi po predhodnem sporazumu z zadružniki. Pogovoriti se moramo še o racionalnem krmljenju, seveda zelo na kratko. Vsak dober gospodar mora vedetri, kolako ima shranjene krme, ker jo bo le tako lahko pravilno razdelil zia vso zimsko dobo. Zavedati se moramo, da Je nenačrtno krmljenje znak slabega gospodarjenja — tak gospodar krmi živino toliko časa, dokler je krme v seniku obilno, nato pa je vezan na dokup krme ali je prisiljen prodati živino. Proračun ee naredi po takelem postopku: znana mora biti vsa razpoložljiva zaloga krme, povprečno število živine, ki jo je treba prehraniti pre- ko zime rter število dni, ko uporabljamo ihttJflt krmni obrok. Nato začnemo pripravljati obrok za posamezne kategorije živine, ga pomnožimo i dnevi, ko imamo zimski obrok, in že bomo videli, če smo pravilno naredili. Upoštevati pa moramo seveda tudi kalo. Podrobno si to vsak živinorejec lahko ogleda v knjigi »Pomen-ki o krmljenju živine«, ki b! jo moral imeti vsak kmet, ki hoče gospodariti preudarno in načrtno. Preostane nam še en ukrep, to je setev raznih ozimnih mešanic, ki dajo že zgodaj spomladi velike množine zelene krme. To krmo uporabimo tedaj, ko sena najbolj primanjkuje. Ce hočemo doseči uspeh, moramo posejati mešanico najkasneje v septembru. Za pri- mer navajam nekaj . mešani;;, vsak kmet pa naj si izbere po svoji uvidevnosti tisto, ki v njegovem kraju najbolje uspeva: 130 do 150 kg graha in 30 do 31 kg rži ali pa namesto rži 60 do 110 kg pšenice, pridelek je 100 do 400 q zelinja; 130 do 150 kg ozimne grašice in 30 do 35 kg rži; 120 do'140 kg ozimne grašict ir 30 do 40 kg ječmena ali ovsa, 100 do 120 kg koci na ste grašice in 30 do 40 kg rži, ki jo lahko zamenjamo s pšenico ali pa sejemo 40 do 60 kg grašice m 80 kg rži; 50 kg grašice in 10 kg inkar-natke; 70 kg ozimne grašice in 7 do 9 kg inkarnatke in 15 do 20 kg ozimne ržd; 30 kg oaimr.e grašice ln 24 k. laške ljuljke in 16 kg inkarnai ke, to je tako imenovana iti ~" verjetno tudd poznana grašlin- \ ka. J Tem mešanicam lahko gnoji- J mo 8 hlevskim gnojem, če ga i imamo, še bolje pa je, da gno- a jimo z umetnimi gnojili, pred- a vsem s fosfornimi in kalijevi- J mi. a Naštel sem le nekaj. mešanic i — vse so dobre in dajo dovolj a zelinja v zgodnji spomladi, ko i krme najbolj primanjkuje, ob- i enem pa si bomo s setvijo za- i gotovili enakomerno živinorej- i sko proizvodnjo. Ce bomo upo- f števali vsa navodila bomo lah- 4 ko ohranili stalež živine; s i stalnim delom pa si bomo za- i gotovili več in boljših živino- jf rejskih proizvodov. f Po grenkih izkušnjah hI Vinko Lipar* iz Sutne pri Podbočju, ki je pobegnil čez mejo in se razočaran vrnil, pripoveduje: »•21. junija lani sem šel čez. Pripovedovali so, kako dobro je v drugih državah in kako lahko se tam živi. Pa sem šel. Ves blaten in umazan, deževalo je namreč, sem na avstrijski strani naletel na nekega kmeta. Nato so me v Grazu na glavni policiji zaprli. Zasliševali so me in vpraševali predvsem to, kako je v Jugoslaviji, Jaz sem pa rekel: ►^Dokler ne vidim, kako je tu, ne morem povedati, če je v Jugoslaviji boljše ali slabše.« Potem sem šel delat h kmetu. Vstajal sem ob pol treh zjutraj in hodil spat ob desetih zvečer Težko mi je bilo, ker nisem znal nobene besedice nemško. Kmalu se mi je pričelo tožiti po domu. Počasi sem spoznal. prometne nesreče 12. septembra so ob 17.23 trčila tri mcdoma vozila na križišču v Kandiji. Z Zagrebške ceste je proti Partizanski cesti v smeri Straža pripeljal sedemtonski tovorni avto z desettonsko prikoji-oo Avtoprometa »Gorjanci« Straža, ki Je vlekel tovorni avto enake teže z enako prikolico. Obe vozili sta bili skupaj dolgi 82 metrov Z mostu proti Zagrebški cesti Je oriDeljal osebni avtomobil. Ko Je voznik tovornega avto- iV otran Nepolitični tedenski pregled Hiter napredek Prejšnji teden Je bilo v Beogradu posvetovanje, katerega so se udeležili vsi predsedniki oziroma podpredsedniki okrajnih ljudskih odborov. Razpravljali so o doseženih uspehih v kmetijski proizvodnji pa tudi o nalogah, ki naa čakajo na tem gospodarskem področju. Danes bomo lahko bralcem posredovali le nekaj ugotovitev tega posvetovanja. V zadnjih dveh letih smo veliko bolj skrbeli za napredek kmetijstva, saj smo dali za to več kot 130 milijard dinarjev. Uspeh je predvsem v tem, da smo porabili pretežen del sredstev za take investicije, ki naglo vračajo. Z drugo besedo, manj denarja Je bilo porabljenega za gradnje hlevov, upravnih poslopij in podobnih naprav, več pa za umetna gnojila, nakup sortnih semen itd. S tem je razbito mišljenje, da je treba v kmetijstvo mnogo vlagati, medtem ko se uspehi pokažejo šele po dolgih letih. Dveletne izkušnje kažejo, da se da nekatere stvari, če so sredstva uporabljena smotrno, doseči tudi v enem samem letu. Za nakup osnovnih sredstev bo porabljenih letos okoli 75 milijard dinarjev, to je skpraj še enkrat več kot leta 1956. Za razliko od prejšnjih let bo zadruge ln posestva povečala vlaganja v osnovna sredstva, ki se hitro aktivirajo, to Je v opremo, živino, predelavo, manj pa v gradbeništvo. Toda ob tem nas letošnje teto fe opozarja, da bomo morali v prihodnjih letih ponovno povečati vlaganja v gradnjo ekonomskih objektov. To zahteva zlasti povečevanje živinoreje. Prvih •sem mesecev pa nas opozarja ie na eno: Medtem ko je bilo lani vloženih v osnov- na sredstva 6 In pol milijard dinarjev iz zveznih skladov, se je letos ta vsota povečala za 10 milijard, torej za več kot 100%. Ljudski odbori pa so povečali naložbe v kmetijstvo za eno samo milijardo oziroma za nekaj manj kot 20%. Poljedelske organizacije pa so dale za kmetijstvo le nekaj več kot lani. Mimo tega, da se sredstva iz lokalnih virov uporabljajo za stotere stvari in se tako razdrobe na neznatne vsote, kaže. da nekatere občine še vedno ne posvečajo kmetijstvu zadovoljive pozornosti. Povečanje kmetijske proizvodnje je vplivalo tuđt na porast obratnih sredstev. Le-ta so se povečala tudi zaradi odkupa kmetijskih zadrug od 30 milijard v letu 1956, na okoli 70 milijard v letošnjem letu. Toda težave z obratnimi sredstvi ie niso mimo. Marsikateri kmetijski organizaciji primanjkuje denarja za nemoteno poslovanje. Pričakujejo, da bo na novo osnovana Kmetijska banka, ki bo upoštevala posebnosti kmetijske proizvodnje hitreje ln uspešneje rešila ta problem. Zlasti močno je napredovala v zadnjem letu mehanizacija. Da je tako, dokazujejo že itevilke o traktorjih. Leta 1956 smo lih imeli 14.700, letos jih bo ob koncu leta nekaj več kot 28 000. V letošnjem letu bo kmetijstvo dobilo 8000 traktorjev in 500 kombajnov, tako da bo družbeni plan glede tega Izpolnjen. Povečanje mehanizacije Je vplivalo na konjerejo. Ze dosedaj, torej po osmih mesecih, ne je zmanjšalo število konj v državi za 10%. Vendar, tudi pri mehanizaciji ne gre brez napak ln težav. Sestav strojnega parka ne odgovarja dejanskim potrebam. Tako na primer se zadruge premalo zanimajo za težke traktorje, ki bi omogočili globoko oranje. Nekaj takih traktorjev Imajo uvozna podjetja celo naprodaj, toda zanje nI zanimanja. Tudi vprašanje traktorskih priključkov še ni rešeno. Leta 1956 je prišlo na en traktor 1,7 priključka. Lani so prišli na en traktor štirje priključki, toda to še vedno ni dovolj in kmetovalci mnogokrat zaman Iščejo potrebne priključke. Niti uvozniki, niti Industrija v tem primeru ne gresta v korak s hitro napredujočo strojno obdelavo polj. Zlasti naia industrija caplja za potrebami trga. Namesto da b) industrija pospeševala strojno obdelavo s tem, da bi dajala na trg nove priključke za traktorje, je narobe. Zadruge in posestva spodbujajo proizvajalce, naj začno izdelovati takšne ali drugačne kultivatorje, naprave za okopavanje itd. Mnogi proizvajalci kmetijske opreme ne upoštevajo potreb tržišča, zato jim naraščajo zaloge neldočlh traktorskih priključkov In poljedelskih strojev. Končno nam kar naprej primanjkuje rezervnih delov, čeprav smo letos Izdali zanje 741 milijonov deviznih dinarjev. Rezervnih delov nI niti ia tiste stroje, ki jih izdelujejo domače tovarne, kje šele, da bi domača Industrija začela izdelovati nadomestne dele za tiste stroje, ki smo Jih kupili v tujini. Tu imajo delavski sveti v odgovarjajočih tovarnah, še mnogo snov) za razpravljanje. Se beseda o uporabi umetnih gnojil. Kljub pogostemu spreminjanju cen, kljub zamujanju pri uvozu In nezadovoljivi Izbiri te poraba neverjetno naglo povečuje. Leta 1953 smo porabili vsega 108.000 ton umetnih gnojil, lani že 950.000 ton, letos pa predvidevamo, da bo porabljenih 1 milijon 350.000 ton. Količine SO torej velike. Zadovoljni pa kljub temu ne smemo biti, Na en hektar imo porabili potemtakem 130 kg umetnih gnojil, kar je le vedno štirikrat manj kot porabijo umetnih gnojil v razvitih deželah. mobila oDazil prihajajo*! otetMli voz, je pričel zavirati. Na m*»hki cesti pa mu je Dričelo drseti in tako je onemogočil jseonimu vozu prehod. Vsled tega je ta s prvim levim blatnikom zadel v zadnje levo kolo tovornjaka. Na obeh vozilih je Škode za okoli 90.000 din. Vzrok nesreče je nepravilne vlečenje tovornega svt ■■ mobila. saj ie največja dov)11«na dolžina vozil v vleki 22 m. B.»-zen tega je zadnje vozilo, ki je bilo v vleki, ob zaviranla pritisnilo na prednji avtomobil. Voznik je poklicni šofer D teatsgoriie. 19. septembra ob 11.4» le na Novi trg pred pošto v Novem mestu pripeljal voznik tovorni avtomobil in tam z vozilom parkiral. Nato le v kabini zaspal Medtem je na isti parkirni prostor pripeljal osebni avto Fiat <>00 1n vozilo ustavil za tovornjakom Ko se je voznik tovornjaka zbudil, ie skušal vozilo obrniti in je pri tem poškodoval zadaj stoječi Fiat 600, ker se Drej ni Dreprlčfil, če ie za njim prostor. Škode 1e do 13.000 dinarjev, lahko bi je bilo Da več. 8. septembra ob 14,15 je v Črnomlju iz smeri železniške postale pripeljal kolesar. Za njim prihajajoči voznik tovornjaka Je skušal kolesarja prehiteti, hkrati pa je zavil pri gostilni Lovgkl ro< v desno proti Belsadu. rfi/.dalip med nJim in kolesarjem |r bil.' tako majhna, da kolesar ni mogel ustaviti. Posledica: trčenje kolesarja v tovorni avto. Vzrok Je neprevidnost voznika tovornega avtomobila. Škode Je za ppb.iž-no 5000 din, razen tega pa Je koles, ir tudi Ul* telesno oo-SVodo-van. GOSPODARSKA POSLOVNA ZVEZA NOVO MESTO 0 priporoča 0 avoje usluge £ kmetijstvu da je bilo doma mnogo bolje' in lepše. Tam sem zaslužil le za hrano. Odločil sem se ln šel delat v kamnolom pri Grazu. Včasih smo delali tudi po 12 ur na dan, včasih tudi ponoči. Delo je bilo težko. Tudi tu sem zaslužil le za hrano in stanovanje; obleka na meni je počasi pričela razpadati. Le kako bi si pomagal, sem pogosto premišljeval. Naletel sem na nekega Mariborčana. Tudi on je bil pre-bežnik. Pokazal mi je potni list za povratek v Jugoslavijo. "Kje si ga dobil?« — »Na ambasadi v Grazu.* — »Kako«? — »Enostavno, šel sem ponj!« Nisem mogel verjeti. V meni je takoj dozorel sklep. Se isti dan sem se javil na našem konzulatu. Povedali so mi, da bom čez teden ni dobil potni Ust. Molčal sem in čakal, Ce komu povedal, da se vračam bi me policija zaprla. Tisti teden je mineval počasi, dnevi so se vlekli kot megla. Nato sem prejel potni list in bil še istega dne zvečer v Mariboru. Od tam sem šel v Brestanico in bil nato brez vsake kazni izpuščen domov. Nekateri fantje iz Podbočja ml pravijo: »Jaz ne bi šel f nikdar več nazaj, če bi bil en- v krat čez.« Toda jaz sem tisti f ♦čez« izkusil in odgovarjam: v »Vsak, ki bo še] čez, bo rad nazaj prihitel, samo če bo mo-Eiel, Doma je le doma!« 3 JOuitke IZ RAZNIH STRANI •LONDON — V Londonu ie je začela 27. generalna skupščina Interpola, ki se Je udeležujejo zastopniki 59 držav. Na skupSčini bodo razpravljali o metodah boja proti tihotapcem mamil, ponarejevalcem denarja ln podobnem. • DUNAJ — Mednarodni dunajski velesejem so po enem tednu zaprli. Velesejem je obiskalo nad 650.000 oseb ln na njem je razstavljalo nad 4200 podjetij in firm iz 20 držav, med njimi tudi iz Jugoslavije. • TOKIO — Kakih 250.000 Japonskih učiteljev je začelo stavkati na poziv svojega sindikata proti sistemu napredovanja, ki bi ga vlada rada spremenila. • TOKIO — Policija je uporabila solzilni plin, ko je posredovala v spopadu med stav-kujočimi in stavkokazl v papirnici v Tomakomaju. Pri tem spopadu je bilo huje ranjenih 58 oseb. TUNIS — Dosedanji tuni-jski veleposlanik v Parizu Mohamed Masmudi je bil razrešen dolžnosti. Masudija so kljucili iz političnega biroja fflnizijske stranke Neodestur zaradi »nediscipline«. 9 LIZBONA — V Lizboni se je začelo zasedanje odbora za malarijo mednarodne zdravstvene organizacije. Na zasedanju bodo razpravljali o načrtih za uničevanje malarije v 76 državah, kjer živi skupno 749 milijonov prebivalcev. • DUNAJ — Na Dunaju se je začelo zasedanje mešanega Jugoslovansko-avstrijskega odbora za pospeševanje blagovne izmenjave, ki sta ga ustanovili zunanjetrgovinski zbornici obeh držav. • DUNAJ — Na Dunaju se je začela skupščina evropske konfederacije kmetovalcev, ki bo sprejela listino o kmetijstvu v Evropi. • LONDON — V britanskem središču za atomske raziskave v Harwellu se je začela konferenca atomskih znanstvenikov iz držav Britanske skupnosti narodov. Na konferenci naj bi se delegati seznanili z britanskim napredkom na tem področju. Velika Britanija upa, da se bo med državami Com-monwealtha našlo več kupcev za njene atomske centrale ln ustrezno opremo. • BAGDAD — vse hlvSe premiere in ministre kraljevskega režima v Iraku bodo kmalu postavili pred Iraško revolucionarno vojaško sodišče, V se sile za dokončno elektrifikacijo podeželja! »ELEKTR0 KRSK0« Vfdem-Kriko KREMENČEVE PESKE VSEH VRST priporoča »KREMEN« NOVO MESTO KOMUNALNA BANKA BREŽICE ln KOMUNALNA BANKA VIDEM-KRŠK0 sprejemata vloge In dajeta posojila .«..*..*. j »TOBAK« t Videm-KrSko j 8E PRIPOROČA t • VSEM ODJEMALCEM i J i .*..*««* .»..•,.*. <«.*•..». Kooperativa export - import LJUBLJANA, TITOVA 19 l/V A?, A: mehak ln trd rezan les, gozdne sortlmente In finalne Izdelke ter Izdelke domače obrti. IVA? \ pluto In Izdelke Iz plute •tev 37 (443) DOLENJSKI fcISI Stran * in mi - nekdaj in danes (Prenos s 1. strani) To je slika predvojne Jugoslavije, t0 je predvojni Zagrebški velesejem v vsej svoji stra-ini resničnosti. , Nato je zadivjal vihar. Vsi dobro vemo, koliko smo v tem viharju žrtvovali. Potem je napočil nov dan, evetal in lep. nad njim čisto nebo brez oblačka. Zagrebški velesejem leta 1947 na starem razstavnem prostoru na Savski cesti. Zastave plapolajo v vetru. Ljudstvo opustošene zemlje si ogleduje razstavljene predmete — oči so uprte v bodočnost. Kmeta s košem in povodcem ni več. Nove proge in nove ceste so se že zarezale v domačo zemljo. Tovarniški dimniki rastejo, čedalje več jih je. Dvigajo ee svetle nove stavbe, mlada industrija raste. Jezovi hidro-oentrai zapirajo tok rekam in osvajajo doslej neizkoriščeno silo. Rudarji so se zajedli v podzemlje, vagončki dan za dnem dovajajo tone in tone premoga, bakra, cinka, svinca in oslalih rudnin. Nove tovarne Že dajejo prve izdelke. Niso tako lepi in dodelani kot inozemski, marsikaj jim še manjka, toda vendar — pričeli smo. Nekje na razstavnem prostoru stoji na lesenem stojalu motor bodočega tovornega avtomobila. Razstavlja ga TAM. Ljudstvo nestrpno pričakuje dan, ko bo skozi vhod te tovarne zapeljal prvi doma izdelani avtomobil. Dneve in nočj so delali pri TAM, da bi lahko razstavili na velesejmu vsaj motor. Nekaj članov kolektiva stoji ob njem, skupina opazovalcev nemo opazuje. Motor teče nekaj Pozdravi iz Ličkih Jesenic... »Vedno bomo hvaležni našim staršem, ker so nam naročili Dolenjski list. Vsak petek ga nestrpno pričakujemo,* nam pišejo fantje Janez Gliha, Polde Petrovič. Franc Može, Karel Štancelj, Milan Mafeouec, Jože Tomšič. Jože Golob, France Kozamernik in Franci Prek ter pozdravljajo vsa dekleta in fante iz domačega kraja, sorodnike in graditelje avto ceste. ... JN STIPA Vse sorodnike, dekleta i" fante iz domačih vasi ter vse bralce Dolenjskega lista pozdravljata Belokranjca Anton Klepec iz Krasinca in Jože Božičevič iz Tribuč. minut in nato zopet zataji. Delavci znojni poganjajo zaganjač, toda motor čez čas spet utihne. V njihovih očeh ni obupa, le srd in gnev sijeta iz njih. Zavest, da je to začetna težava, zavest, da je začetna težava, da bodo izdelki iz dneva v dan boljši, z lahkoto razbere^ v njihovih pogledih. Obiskovalci se' sustavi jaj o v tujih paviljonih, vzklike vzhičenja je čuti posebno pri razstavljenih avtomobilih in kolesih, gospodinjskih strojih, tekstilnih izdelkih in podobnem. Tuja podjetja so prišla z željo, da prodajo čimveč blaga tej deželi, 'ki je še lačna vsega. Ponosna, najlepša, naša! Tudi letos plapolajo zastave nad velesejmom. V morju zastav pa je najlepša in plapola najponosneje na?,, trobojnica s peterokrako zve»đo. Kmet s košem in povodcem je le še spomin. Na razstavnem prostoru novega Zagrebškega velesejma, ki je skoraj dvajsetkrat večji kot oni leta 1847, razstavlja 825 domačih podjetij. Paviljoni tujih podjetij so bili nekdaj središče pozornosti vseh obiskovalcev, reke naših delovnih ljudi so jih polnile z vzkliki občudovanja in vzdihi želja. Ti^ paviljoni so letos utonili v množici kakovostnih Izdelkov naših domačih podjetij. Izdelki tekstilnie industrije, najrazličnejše vrste blaga vseh mogočih izvedb in barvnih odtenkov. Izdelki kemične industrije, čudovita pohištva lesne industrije, vsakovrstni proizvodi prehrambene industrije, Obiskovalci si ogledujejo, se ustavljajo, razpravljajo in kritično ocenjujejo. V razstavnem prostoru JUR.EMA — jugoslovanski seminar za. regulacijo, merjenje in avtomatizacijo, brnijo pisalni stroji, računski stroji, diktatni stroji in razne avtomatske merilne naprave. Med razstavljenimi tujimi ln domačimi proizvodi so zastopane domače tovarne TOPS, MURSA, KOZMOS. Ko pogledaš domače izdelke in jih primerjaš s tujimi, skoro nI opaziti razlike. ISKRA Kranj razstavlja kontrolni generator. — strojček. ki bo kmalu upravljal delo strojev gigantov. Vse močneje skiušamo uporabljati tehniko v želji, da bi bil0 človekovo delo olajšano in da bi obenem rasla proizvodnost in kvaliteta. Domača industrija razstavlja sistematično razdeljena Po skupinah. Kovinska industrija, katere pretežni del predstavlja strojna industrija, zavzema skoraj polovico razstavnega prostora. Domači traktorji, ( težke hidravlične stiskalnice, Diesel lokomotive, agregati za hidroelektrarne! parne lokomotive, vijaki za ladje, parni kotli za ladje, globinske centrifugalne črpalke, skratka stroje velikane, ki smo jih bili doslej vajeni gledati le razstavljene v tujih paviljonih, nam predstavlja naša domača proizvodnja. Avtomobili so bili vsa povojna leta posebna privlačnost velesejma in vzrok mnogih skritih občudovanj ter vzdihov. Letos razstavljajo avtomobile in motorna kolesa domače tovarne TAM, »PIONIR« PI 561, odličen Izdelek mariborske tovarne avtomobilov TAM ALI STE 2E NAROČENI NA »LJUDSKO PRAVICO«? Vsak dan Vas seznanja S dogodki doma in po svetu. Razen tega pa-naročniki »Ljudske pravice« in »Ljubljanskega dnevnika« sodelujejo pra velikem jesenskem nagradnem žrebanju! PRVA NAGRADA - NOV OSEBNI AVTOMOBIL FIAT 600! DRUGA NAGRADA - HARMONIKA »CARMEN«, vredna 152.000 diin -*. TRETJA NAGRADA — RADIO »SIMFONIJA« (102.000 din) ČETRTA NAGRADA — PISALNI STROJ »SAVA« (98.000 din) in še več drugih nagrad (sesalec za prah, mikser, el. pefl >01ympia« itd.) Nagrade bo razdelil žreb med naročnike, ki bodo ob žrebanju vsaj tri mesece naročeni na »Ljudsko pravico« ali pa na »Ljubljanski dnevnik*. Datum žrebanja ho naknadno objavljen. , Torej postanite naročnik našega dnevnika! Naročniki obeh listov imajo 50% popust pri oglasih, osmrtnicah ln zahvalah. »Ljudsko pravico« dzlr. »Ljubljanski dnevnik« lahko naročite v naši upravi, Ljubljana, PetkovSkovo nabrežje št. 24, v naSih podružnicah in pri vseh poštah v Sloveniji. ■^.<2>,'^.<0-^-<^-- FAP. TOMOS, TMZ, FAMOS, Crvena eaistava in še drugi. Vkljki začudenja so nas letos u-maknili ponosnim pogledom obiskovalcev, ki vedo, koliko naporov nas je veljalo, da smo .vse to ustvarili. Industrija plastičnih mas razstavlja vsakovrstne predmete za široko potrošnjo, uporabne v gospodinjstvu, na potovanju, in oblačilne predmete. Domača industrija volnene konfekcije je prekosila tujino tako v kvalite-ki kot v obliki, barvi in kroju vzorcev. Po 11 letih — spet pri TAM V razstavnem prostoru TAM stoji šestcilindrskl Diesel motor. Crn in hkrati svetal od nekaterih kovinskih delov brni in teče brez prestanka in brez napake. Zastopnik razlaga, da bodo ta motor pričeli uporabljati čez dve leti. Tu sem se spomnil prvega Tamovega motorja na velesejmu leta I&47. Zaželel sem krepko stisniti roko tistim trem delavcem, ki so se mučili okoli njega, ker jim je, kot prvi proizvod tovarne, se nagajal. Hkrati bi stisnil roko armadi naših delovnih ljudi, ki so u-speji v kratkih dvanajstih letih dohiteti ves ostali svet in toliko ustvariti. Njihova zasluga, zasluga nas vseh je, da Jugoslavije pred vsem svetom več ne predstavlja samo s težkim košem otovorjeni kmet, ki ponuja pšenico, koruzo, sladkorno P^so, tobak, rude in les. Včasih oholi tujci so prišli letos na Zagrebški velesejem polni občudovanj z željo, da bi kupili pri nas to, kar so nam včasih oni prodajali. Jugoslavija se je letos predstavila kot sodobna industrijska država, ki proizvaja in prodaja svoje industrijske izdelke že na vse kontinente sveta. In nikar ne pozabimo; leta 1941 so nas fašisti hoteli uničiti. Leta 1945 so zavihrale zastave svobode. Dve leti kasneje smo s prvim povojnim Zagrebškim velesejmom spet povedali svetu, da hočemo naprej. In že po prvem ^desetletju ustvarjalnega, prizadevnega truda naših narodov je svet spoznal in priznava, ceni in spoštuje socialistično Jugoslavijo. A vse to je še vedno začetek naše poti. Zgodovina je poznala doslej samo stoletja. Zdaj računa že z desetletji in z leti. Z leti naše zdrave, krepke, napredne rasti. Miloš Jakopec Vladimir Lamu t: KOSTANJE VISKI VEČERI (tuš — avgust 1958) V me diski predilnici so stekli 5. septembra so v metliški prediiilnioi »Novoteksa« pričeli poskusno obratovati. Ob lanskem sestavljanju letnega plana so v novomeškem »Novotek-su« sicer predvideli, da bodo stroji v njihovem metliškem ob_ ratu stekli že julija letos, toda kredit za uvoz predilnih strojev in opreme je bil odobren šele v letošnjem marcu, zato se je vse za nekaj mesecev zavleklo. Kljub temu so tehniki, monterji in delavci v začetku septembra dosegli pomemben uspeh, saj so za 32 Skrb za letovanja Na razširjeni seji sindikalne podružnice tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« v Vidmu Krškem so razpravljali o tarifnem pravilniku in o polletnem poročilu, ki se nanaša na poslovanje podjetja. Sprejeli so sklep, da mora biti polletno poročilo o poslovanju razumljivo podano na zborih volivcev. — Precej govora Je bilo tudi o počitniškem domu v Materadi, katerega ustanovitelj bo občinski sindikalni svet. Doslej Je skoraj vse breme počitniškega doma nosila sindikalna po-družnca »Celuloze«. Čeprav so ta dom koristili tudi Člani drugih podjetij, niso le-ta doslej prispevala skoraj ničesar. Zato ni čudno, da so težko izglasovali na seji predlog, da prevzame omenjeni dom občinski sindikalni svet. Nujno je, da tudi ostali kolektivi v bodoče kaj Opravljamo vse usluge sa napredek kmetijstva! KMETIJSKO PROIZVAJALNA POSLOVNA ZVEZA BREŽICE več razpravljajo o počitniškem domu. Občinski sindikalni svet bo moral poskrbeti za večje sodelovanje med podjetji in urediti vse, da bodo prispevki uravnovešeni. To se pravi, da bodo koristili počitniški dom v Materadi le člani tistih kolektivov, ki bodo prispevali svoj delež. Sindikalni odbor se v celoti ne strinja z uredbo, ki predpisuje minimalne stroške penziona in to 250 dinarjev na dan. Mnenja so, da sami upravljajo podjetje ln bi lahko zato razpolagali s sredstvi. To se nanaša predvsem na popust najboljšim delavcem, ki opravljajo službo pod težjimi pogoji. Zato so se odločili, da bodo 10 takih članov kolektiva poslali na 7-dnevno brezplačno letovanje. — Fantje iz JLA pozdravljajo 1*. Surdulice nam pišejo Franc GRACAR, Anton PAVLIC, Anton DOLINAR, Anton LISEC in Alojz KOLENC ter prosijo, naj preko našega lista pozdravimo njihove starše, sorodnike, mladino iz domači«1* vasi ter vse graditelje avto ceste, katerim želijo prvi stroji vagonov strojev, razmontiranih v najmanjše dedce, sestavili in namestili prej kot v štirih mesecih. Vsa dela v predilnici sicer še niso do kraja izvršena, saj morajo med drugim dokončno montirati tudi toplotne naprave, vlažilce in postaviti ksi-lolOtni tlak. Vendar pa to proizvodnje ne bo oviralo, zlasti ker bodo sprva, dokler ne pri-uče k strojem dovolj delovne sile, delali samo v eni izmeni Zdaj je zaposlenih 33 ljudi, predvsem predic in delavk, do konca tega leta pa se bo število dvignilo že na 80 zaposlenih ljudd. Vsi stroji so zadnja tehnična pridobitev in prvi navoji, ki so prisila iz predilnih. strojev, kažejo odlično kakovost. Do konca leta bodo pri nekoliko pospešeni pročizvodnji izdelali že okoli 60 ton česane volnene preje, od katere bo približno eno petino porabila tovarna »Novoteks« sama, ostalo pa bo dobavila drugim tekstilnim tovarnam v državi. Lastna predelava uvožene volne bo pomenila hkrati znaten prihranek deviz. Nova predilnica je velika pridobitev Za vse gospodarstvo DOlenjske, zlasti za Metliko, saj ji bo poleg zaposlitve nove delovne sile prinašala tudi lep narodni dohodek. Z malo čudnimi občutki pa je novo nastavljeni kader sprejel vest, da bo moral od svojih plač v ko- rist občine odvajati 5 odstotni dopolnilni proračunski prispevek. Zlasti čudi prizadete to, da na primer delavci in u-sl'užbenci tovarne »Novoteks« v Novem mestu ne plačujejo tega prispevka, ki gre izključno v breme delovnega kolektiva, medtem ko bodo delavci ln u-sjužbenci »Novoteksovega« obrata v Metliki ta prispevek mo. ra-H plačevati. AH ne bi veljalo, da odločujoči ljudje vse to nekoliko premislijo in zadevo uredijo, da bo prav. zlasti ker bo sicer težko dobiti v ta kraj, ki ne nudi človeku kd i veka j ugodnosti, kvalificirano delovno silo. —ar KOVINSKA ZADRUG B VIDEM-KRŠK0 proizvaja ladijsko, industrijsko s in ostalo kovinsko opremo i ZAUPAJTE SVOJE J PRIHRANKE i NARODNI BANKI! NARODNA BANKA centrala za LRS LJUBLJANA 70 let Prostovoljnega gasilskega društva Videm-Krškc Tovarna celuloze in papirja »DJURO SALAJ« VIDEM-KRŠKO PROHZVAJA VSE VRSTE SPECIALNIH CELULOZ, LES-NINE, LOMS, PAK IN ČASOPISNI PAPIR. V nedeljo, 7. septembra, .le Prostovoljno gasilsko društvo Videm ob Savi slavilo 70-letnico svojega obstoja. V društvu sodeluje 30 operativnih članov. Razen njih imajo še 4 zaslužne ter 1 častnega člana, včlanjenih oz. vključenih Je pa tudi 17 pionirjev. Od ustanovitve do danes je društvo gasilo pri 487 požarih, kar dokazuje, da so ohranili ogromno imovine, ker je pri vseh teh požarih članstvo vedno delalo zelo požrtvovalno. Na slavnostni seji so bili razen občinskih političnih ln gospodarskih predstavnikov navzoči tudi sekretar gasilske zveze LRS tovariš Rozman, podpredsednik okrajne gasilske zveze Novo mesto tov. Stupar, gasilci iz Hrvatske, kakor tudi zastopniki nekaterih drugih gasilskih društev In Občinskih gasilskih zvez iz Slovenije, Ob tej priložnosti so prejeli 4 zaslužni Člani spominske plakete, 8 mladih gasilcev pa priznanja za izredno požrtvovalno m nesebično delo v organizaciji. Sekretar gasilske zveze Slovenije tov. Rozman Je podelil društvu ob Jubileju v imenu izvršnega odbora gasilske zveze Slovenije zlato značko, medtem ko mu Je občinska gasilska zveza podelila diplome. Vsi častni gostje so pozdravili in čestitali vi-demskim gasilcem k tako visokemu jubileju. Med drugim-, je toplo pozdravil zbrane podpredsednik okrajne gasilske zveze Novo mesto tov. Ignac Stupar iz Metlike, ki je pripeljal s seboi desetino metliških gasilcev. Izrazil je željo, da bi se gasile; med Savo, Krko is Kolpo še tesneje povezali in skupno delovali v .tej plemeniti organizaciji. Popoldne je bil pregled gasilskih enot, nato pa velike gasilske vaje, kjer so sodelovali gasilci iz roto tovarne »Djuro Salaj«, elektrarne Brestanica. PGD Krško, Pohanca, Sevnice. Zaprešič ter pionirska desetina iz Brestanice, Prikazali so gašenje tovarniških objektov, kakor tudi reševanje ponesrečencev. Na koncu je pionirska gasilska desetina iz Brestanice prikazala ob spremljavi gasilske godbe Krško prvo pomoč. Po končanih vajah je bil mimohod vseh gasilcev z gasilskimi avtomobili, motorkami itd. Vaje so gasilci zelo dobro izvedli in zato prejeli od številnih gledalcev vse priznanje. Tako je prostovoljno gasilsko društvo častno proslavilo 70-letnico svojega obstoja. Proslava bo ostala v lepem spominu domačinom ln gostom. M. Ze po zagrebških cestah sem začel privajati oči opazovanju in sicer tako, da sem opazoval dekleta. Lahko se pohvalim, da sem videl v Zagrebu veliko lepega. Avtobus me je lepo in točno pripeljal pred blagajno. Za sedem kovačev sem dobil »ulaznicu« in Vodič. Vstopnico sem koristno porabil, Vodič pa sem zaman študiral. Spoznal sem, da si z njim ne bom veliko pomagal, zato sem ga spravil v žep in vstopil v paviljon štev. 1. 2e kmalu pri vhodu me je pozdravilo pol prekajenega prašiča. Mlad, komaj poročen par, je stal pred njim in ga zaljubljeno gledal. Kdo bi si mislil, da pol prekajenega prašiča izvabi tako lepe pogllede! Ona se je privila k njemu in dahnila: — Popolnoma suho In on: — Najraje bi ga odnesel domov. Od paviljona do paviljona BO se podili otroci in prosili: - Imate prospekt? — Reklame prosim! Sto mladih rek se je dvigalo, kjer so delili prospekte. Dekleta, verjetno gimnazijke, so se smehljaje sprehajale in popravljale lase pred ogledali. Mladina sc je ustavljala samo pr°d paviljoni s Športnimi potrcMo'mmi. V paviljonu podjetja »Rre/.ovica« iz Siska je bila razstavljena lppa spalnica. Neko dekle je v/kliknilo: — Joj, kako '•'"■a plava soba! Mbđcnič poleg nje |e gledal postelj ln I mir.! — Lepa jr iepn a Kam bom z mojimi nogami? Res je, Jugoslovane bo trebn ^skrajšati alj Pa bomo morali delati večje postelje. VELESEJMSkO POTEPANJE Normalnu spalnico razstavlja podjetje »Treska« iz Skoplja. Predstavnik podjetja mora neprestano odgovarjati na vprašanja: • — Koliko stane? — Je omara vračunana? — Kje imate vaše zastopstvo? — Je že prodana? Spalnica stane 78.000 din brez prevozi- i stroškov. Je iz hrastovega lesa. Dekleta, »hodeče prodajalne«, ponujajo otrokom igrače: — Na mali! Vzemi avtomobilček, se boš vozil! — ponuja prodajalka avtomobilčke otroku, k. se drži očetove roke. — Koliko stane? vpraša mali. Prodajalka se začudi: — Glej ga vjraga! Vprašuje, koliko stane! To te je najbrž naučila mama. Očetje kaj takega ne uče. Po dolgem času sem bil spet enkrat pri maši. Oprostite mi, bratje ta korak na desno sem storil nehote! Ogledati sem si hote] samo televizorje podjetja >.N:kola Tesla«. No. ker sem bil že pri t2levizijski maši, sem pomolil k našemu ljubemu bogu, da m; pošlje kakšen televizor, lahko tudi Ml&mkt »Nikola Tesla«. Pobožno zamaknjen in s svetimi mislimi navdahnjen sem šel v naslednji paviljon, na katerem je z velikimi črkami pisalo VVC. Tudi tukaj je bilo veliko obiskovalcev. Ob vstopu v ruski paviljon sva se pozdravila s starim znancem iz šolskih knjig Vladimirjerr. Iljičem. Mlade obiskovalke so preizkušale svoje filmske zmožnosti pred rusko televizijsko kamero. Snemalec jih je snemal, vendar ni pozabil tudi moških, posebno ne takih, katerih obrazi so dokazovali, da so že nekaj prestali v življenju. Pred »Sputnikom 2« se je gnetlo ljudi. — Ruski inženir Je razlagal sestav rakete, vendar ni odgovarjal na vsa vprašanja. Zvedeli smo, da je Lajka živela v satelitu sedem dni Nekdo je pripomnil: — Sedem dni, Kako naj vemo, če )e to res? Človek ne sme vsega verjeti. Lahko je crknila takoj ali pa tudi še živa prišla nazaj. Pred prodajalno sadja sem ujel pogovor žensk: — Ma kud se žurite, gospodja Pepica? ■ — Idem kuči! Došla sam samo zbog male. Prva je spet povzela: — Ovde nije niš za nas, žene. Same poljoprivredne mašine. Druga: — Pa ni orat ne može s njima, ]er je /emlja sad suva. Prodajalec pa je zaključil razgovor: —E, biće kiše, več osečam reumu u kolenu. Kup prodajalcev in prodajalk je prodajalo »Vodič po velesejmu«. — Kupite Vodič, gospodine, ponuja prodajalec. -Hvala, nimam časa, da bj ga študiral. Si moram še malo ogledati paviljone. — Oh, kakšen Vodič — zatama prodajalka, — naj ga vzame vrag! Nihče ga noče kupiti. — Koliko jih moraš prodati? — vpraša nato svojo kolegico. — —Tristo dvajset je norma, prodala pa sem jih šele sto. Star kmečki možak v narodni noši in z zavojem v roki, je ogledoval ameriški paviljon. Samo gledal je. Njegovih misli nisem mogel uganiti. Trije moški s trebuščki, verjetno direktorji, so ogledovali ameriške avtomobile. Eden je pripomnil: — Nič posebnega. Lansko leto je bilo vse boljše. Američani so s stroji zavijali hrano. Naši ljudje so lepo čakali/kakor da si mislijo: Morda bomo pa le dobili kakšen zavitek. Dobili niso nič. Niso tako radodarni, ti Američani! Skupine naših, predvsem otrok, pa tudi starejših, so stale povsod, kjer so delilj ka zastonj. Star par je ogledoval likalne stroje. Zena je d«Jal»: — Veš možek, najbolj nerada likam. — Saj bi ti kupil tak stroj, pa... Sel sem dalje, ker sem konec stavka vedel, — Usnjena-pregrinjala za žimnice, gospod, poglejte. Vaši ženi bo delo zelo olajšano. Ko bo pregrinjalo zamazano, ga bo snela in oprala. — Hvala, hvala, — se zahvali obrtnik, verjetno privatnik. — Sam si ga bom naredil boljšega in bolj poceni. — Koliko stane to stanovanje? je vprašal neki možak. Predstavnica podjetja je začela razlagati. — Kompletno stanovanje, tako kot ga vidite, z vso opremo in montažno hišico stane samo, stane samo... 2 milijona in... Naprej nisem poslušal. Takoj me je minila želja po »varnem zakonskem pristanu«. Mat'kurja, »samo« dva milijona in ...! kar opotekal sem se do prvega bifeja. Ko sem si malo opomogel, sem sklenil, da si ogledam še kitajski paviljon. Rad bi videl, kaj razstavljajo Kitajci. »Kitajci« so razstavljali TAME, Zastave, itd. Ti Kitajci so bila naša podjetja: TAM, Zastava, IMR, Famos. V indijskem paviljonu so prišle na svoj račun ženske. Slišati je bilo vzdihe: — Oh, da bi imela to lepo črno torbico! —In to svilo! — Oh! — Oh! Ljudje so prihajali in odhajali z velesejma. Gledali so, kritizirali in občudovali. Marsikdo j* sklenil: to in to bom kupil, marsikdo pa je rekel: to in to bi kupil če... Jože Prime 8R Stran 4 • D O L Ji r. J -> K l L l b T - S.ev. 37 Opera na grajskem dvorišču Obči. ctvo je v nedeljo popoldne popolnoma napolnilo prostor starega kostanj eviškega gradu. Glava pri giavi tako v avditoriju kot na ?r!:.-«^h. Gledalci so nestrpno pričakovali trenutek, ko se »o prsti njihovimi očmi pričela ouvi„ati opera »£ro z onega sveta«. Kot častni gost Kostanjevi-Siiega festivala je bil navzoč tu-aj avtor Jakov Gotovac Dobro razpoložen se je rad odzval prošnji m poln vesele šale odgovoril na nekaj vprašanj pred zvočnikom. Opera Ero z onega sveta se je pričela. V starinskem okolju raz- V^m,-k05tanjovi$ke"a Sra<»u igra po^ upo orkester, glasovi pevcev t?*,,™6 .P°,clvcriš«u. odbijajo od jiau v zid in se končno izgubljajo. Redek užitek so imeli vsi poslušale. Občinstvo Je vseskozi prisrčno „pozdravljalo Izvajalce.. 7 dvorišči; so že močno prevladovale sence, ko je bila opera končana in je občinstvo še en-u*at burno zaploskalo ter zasulo oder s cvetjem. Navdušenje Je doseglo višek, ko so pr-redite!«! festivala avtorju Ja'i-vu Gotovcu poklonili umetniško si,ko Kostanjevice ter obdarovali nrvakiijo beograjske Opere Va>r?jo Fevbr.lnvo ln prvaka 'du.v.hkc Opere Josica Go-stiča, ki sta pela naslovni vlogi. .Vato so Koštanjevčani obdarovali še vm 't-Plski kolektiv s skupnim fviiom; na oder so prip»l«ali oteiRdeget'Krsk] sodček portugal-ke in na kri nataknjenega pečenega prašička, od katerega se le Se kadilo. 01?d-;ci, Kostanjevičani, okoli-šk; prebivalci, veliko število brigadirjev z avto ceste in orecei gledalcev, ki so prihiteli iz številnih dolenjskih spodn jeposavskih krajev celo iz Zagreba, "so navdušeni zapuščali grajsko dvorišče. Enako navdušeni so bili na'! .avditorijem tudi igralci. Me-! tednom ie skoral tisoč KO-»tanjevičanov v Kulturnom domu poslušalo Avsenikov kvintet. Takega obiska v dvorani Kostanjevica še ne pomni. Tehniška srednja šo a ss ustvarja sloves Te dni je minilo eno leto, odkar so v Vidmu-Krškem ustanovili tehniško srednjo šolo z elektro in strojnim odsekom. Vodstvo šole je imelo v začetku težave, kar ni bilo na razpolago dovolj strokovnega kadra, zato so morali poučevati v glavnem honorare!. Toda že preko leta se je število redno nastavljenih povečalo, tako da jih imajo na šoli sedaj že 7, medtem ko bodo honorarno poučevali le še trije. Skratka, zaradi lepe perspektive omenjene šole ni več težav za strokovni kader. Takoj po ustanovitvi šole so mnogo razpravljali o prostorih. Trenutno je osemletka odstopila tehniški šoli celo nadstropje in omogočila učencem redno šolanje. Pi-av tako je z vsem razumevanjem spremljala razvoj šole tudi roto tovarna oziroma njen kolektiv, ki ji je da! v uporabo svoje delavnice. Te delavnice bo šola, začasno koristila, ker že gradijo nove delavnice, ki bodo tik ob šolskem poslopju. Začetna dela bodo opravili že v jeseni, gjavna gradnja pa se bo pričela spomladi, tako da bodo v prihodnjem Tolskem letu imeli na rar.polago že lastne delavnice. K » bo z novimi oddelki v prtho : 'i letih potreboval i tehr ola vse prostore seda- nje a '.o, bo moral občin- ski ! '! odbor resno razmišljati 9 radnji nove šole. To>- i sadnja šola bo Imela le-; skupno pet oddelkov — dva pi i in tri druge. Ker je pa med delovnimi kolektivi izredno zanimanj« ter želja po večj Izobrazbi, bodo na šoli odprli tudi delavski elektro- in strojni odsek, kjer bodo sprejeli skupno največ 40 slušateljev. Prednost bodo imeli slušatelji Iz domačega kraja. Gojenci bodo Imeli skrajšan delovni čas, da £e bodo lahko v celoti posvetili študiju. Pouk bo v popoldanskih urah vsak dan razen sobof. S tem se bo izpolnila lanskoletna želja skoraj Vsem tistim, ki si hočejo pridobiti ■redni o strokovno izobrazbo, M Fantje h JUL pozdravljajo Dolenjski fantje Franc Ba-rlc\ Viktor štancar, Jože Golobic, Božo Povše, Alojz Robek, Franc Smolič, Alojz Kopel in Pavel Picelj, ki služijo vojaški rok v V. P. 9273 Hrvatska Ilostanjlca, pozdravljajo vse sorodnike, prijatelje in — vsa poznana dekleta, »Vsi storit naj svojim sinovom, ki služijo vojaški rok, naroče Dolenjski list, ker le iz njega lahko izvedo vse novic* iz domačega kraja,* nam pišejo iz Rudnice fantje Anton Gal, Ivan Muni«, Ivan Srabočan,. Darko Vidmar in Jože IvŠek. Hkrati pozdravljajo svoje sorodnike, znance, bralce Dolenjskega lista in mladinske delovne brigade, ki m adi jo avto cesto Ljubljano—Zagreb. Enake pozdrave pošiljajo tudi: Jože Zgonc, Rupct Grcgor-C'3, Vinko Kos in Dominik Zu-ki služijo vojaški rok v pri Tolminu, V. P. 1098. SOLE V NOVEM LETU O kadrih, poslopjih, uČilih in še o čem na naših šolah — Najprej nam je manjkalo 150 prosvetnih delavcev, zdaj pa jih manjka še 105 — Slab obračun kratkovidne kadrovske politike in dosedanjega šibkega štipendiranja — Začenjamo uresničevati organizacijsko plat šolske reforme, njena vsebinska preobrazba pa bo dolgotrajno in naporno delo, naloga nas vseh — Vso pomoč šolskim odborom in šolskim svetom naj zagotovijo v prvi vrsti starši naših šolarjev Načelnik okrajnega tajništv a za prosveto, šolstvo in kulturo, tovariš Lojze Kastelic, je odgovoril na nekaj vprašanj, ki smo mu jih zastavili. Predvsem nas je zanimalo, kako so vplivali prosti razpisi na gibanje učteljstva v okraju, kako pripravljeni smo stopili v novo šol sko leto z ozirom na reformo šolstva in kako rešujejo občine šolsko vprašanje. Glavna igralka filma SVOJEGA TELESA GOSPODAR, Marija K o h n, se je minulo sredo udeležila premiere svojega filma v Kostanjevici na Krki. Pri tej priložnosti je podarila za bralce »Dolenjskega lista« svojo fotografijo s posvetilom z letošnjega Dolenjskega kulturnega festivala »Takozvani prosti razpis, ki daje prosvetnm delavcem pravico svobodne izbire namestitve na katerikoli šoli, je pravzaprav ugodno vplival na naše šolstvo. Večina šol v okraju je odmaknjenih, so v samotnih predelih. Doslej smo imeli stalne težave z nameščanjem učnih moči na teh šolah. Malokdo je vzdržal tam več kot leto ali dve. Stalna izmenjava učiteljev ni ugodno vplivala' na učni uspeh. S prostim razpisom smo dosegli, da se učitelji sami odločijo za pouk na takih šolah in potem tudi vzdržijo, kljub raznim težavam. Prosti razpis pa ima še eno dobro stran. Kra_ jevni činitelji —. občine — so doslej kazali zelo malo razumevanja za ureditev šolskih prostorov in stanovanj za učitelj-stvo, ter nabavo učil in ureditev vseh ostalih pogojev, ki vplivajo na učiteljevo delo. Ker so občine prevzele v svojo pristojnost tudi šolstvo in je vsled prostega razpisa obstajal strah, da bodo učitelji iz odmaknjenih Cez šolski prag DRUGI DEL NAŠEGA PRVEGA LETOŠNJEGA OBISKA V NOVOMEŠKIH ŠOLAH Vajenska šola je začela pouk 5. septembra, sem zvedel pri upravitelju tovarišu Jožetu Zam-ljenu. Do zdaj-imajo vpisanih 298 učencev, ki so razporejeni v šest oddelkov po naslednjih strokah: kovinska, avtomehanična, lesna, oblačilna, čevljarska in ostale. Pouk imajo dopoldne in popoldne. Šolske prostore imajo v osnovni šoli in v baraki OLO. Z nadzidavo telovadnice osnovne šole bodo letos pridobili štiri učilnice, zbornico in kabinet. Potem bodo lahko odstopili tri učilnice osemletki, ki jih nujno potrebuje — seveda ood pogojem, da jim okraj ne vzame barake. Da bi vajence pravilno vzgajala, potrebu-, je šola tudi svoj internat (kar je bil že sklep občine). Kako je nujno potreben, povedo tudi rezultati lanskoletne ankete med vajenci: 60% vajencev ne stanuje v kraju, kjer se učijo Nekateri se vozijo z vlaki irr-avtobusi. Ti delajo (poleg učenja ln dela v delavnici) tudi doma. 11,3% vajencev se vedno izrabljam mojstri za dela izven njihovega poklica. To se dogaja predvsem na kmetih. 8% vajencev I. letnika, 17% D. letnika in 5% II. letnika ne dobiva vajenskih nagrad. 42% vajencev dela nadurno za delodajalca, 4% vajencev dela nadurno za sebe, 3.6% vajencev preživi pravi dopust (brez dela), 88% vajencev preživi dopust z delom. Skoraj 90% vajencev uživa alkohol, 50% vajencev kadi, 37% vajencev obiskuje gledališče, 63% vajencev redno obiskuje kino. Od 240 vajencev Jih aktivno goji odbojko 5, nogomet 4 in košarko 1. 162 vajencev smuča, 167 plava, 107 strelja in 121 igra Šah. Pomoč občine je z ozirom na njene finančne možnosti dobra Obrtna zbornica že dve leti ni dala nobene denarne pomoči, ker se tudi sama bori z istimi težavami S strokovnimi učili je šola dobro založena. Glasbena šola ima približno 150 učencev, Oddelki so razvrščeni po predmetih: klavir, violina, trobila, pihala in solopetje. Kot poseben predmet poučujejo tudi harmoniko. Učenje vsakega predmeta traja šest let. Imajo tudi zbor norejec oziroma poljedelec Po novem programu bodo imeli tedensko 20 ur teorije in 24 ur praktičnega dela. V program je vključen tudi traktorski tečaj z obveznim izpitom za traktorista. Pouk bodo pcjčeli okoli 1. okto- šol pobegnili, so se začele občine živahno zanimati za potrebe teh šol. Kar se je le dalo hitro so pričele z majhnimi investicijami vsaj nekoliiko urejati razmere na šolah. V zvezi s prostim razpisom smo pričakovala hud beg učnih moči, vendar pa le ni bilo tako strašno kot je v začetku kazalo. Prosvetni delavci so s prostim razpisom reševali predvsem svoje življenjske zadeve; vprašanje porok, nadaljnjega študija in strokovnega izpopolnjevanja in željo biti čim bliže domačih. Ugotovili smo, da je odšel z velikih šol mnogo večji odstotek učnih moči kot iz malih, kjer so življenjski pogoji mnogo slabši, predvsem stanovanjsko vprašanje in vprašanje prehrane sta marsikje dokaj pereči. Prvotno nam je manjkalo 150 prosvetnih delavcev, zdaj smo praznino že nekoliiko zakrpali in nam jih manjka le šo 105 ... Šolska reforma, .ki smo jo pričeli uvajati, je dolgotrajno delo. Okrajni svet za šolstvo je pravočasno razčlenil vsebino šolske reforme in dal občinam priporočilo, kako naj j^o uvajajo. Poudariti moram, da smo letos uresničili šele organizacijsko plat šolske reforme. Vsebinska plat bo dolgotrajno delo. Predvsem moramo odpraviti do-sedanji verbalizem, besedni pouk in ga nadomestiti z nazornim poukom. Potrebovali bomo torej čim več učil. Prav zaradi" tega pa sloni šolska reforma predvsem na tehnični plati. Šola mora skozi reformo, ki jo iz. vaj amo, postati skrb vse družbe in ne le skrb učitelja, kot je bila doslej. Šolski odbori dn svet so se že močno uveljavili. Kolektivi šol naj zdaj v začetku leta skličejo skupne sestanke učiteljev, šolskega odbora in roditeljev in na teh sestankih razpravljajo o šolski reformi. Tudi starši naj dajo svoje mišljenje o šoli, naj povedo, kaj se jim zdi prav in kaj narobe. Največ težav imamo z upravitelji, ker nam primanjkuje izkušenih kadrov, ki bi dajali novih pobud. Dobro bi bilo, Vlado Lamut: BRALEC da bi občinski šolski sveti povabili na seje upravitelje svojih šol in se seznanili tako z njimi kot s težavami in z nalogami, ki so pred nami. In še ena težava je: na področju našega okraja je učiteljsku kader večinoma mlad in neizkušen, 95 °/o učnih moči predstavljajo žene. Te se na podeželskih šolah teže uveljavijo kot moški. Občine se v šolstvu še niso uveljavile tako kot bi se morale. Vsaka občina bi morala imeti referenta za šolstvo z organiziranim oddelkom za sodstvo. Referent naj bi ne bil le -administrativni uslužbenec, ampak bi moral čim bolj široko delati s šolskimi odbori, ti pa spet čim več z ljudmi na roditeljskih sestankih. Doslej imata referente za šolstvo le občini Novo mesto in Črnomelj. Opazili smo, da je v novopra-ključenih občinah delo v šolstvu mnogo laže, ker imajo vse referente. Občine bodo morale posvetiti tudi več pažnje vprašanju štipendiranja pedagoških kadrov. Letos smo dobili 45 novih moči, samuh štipendistov. Od tega jih je 18 štipendiral OLO Novo mesto, 1 občina Semič, 26 pa so j'h štipendirale štiri občine bivšega trboveljskega okraja! Slika je za naše občine več ko porazna. Občine se morajo zavedati, da OLO v bodoče ne bo več štipendiral. Res je, da štipendist, ki ga pričnemo štipendirati, konča šolo šele čez pet let, toda imeli ga bomo takrat, prihodnje leto bomo štipendirali spet nekaj novih in tako bodo novi kadri iz leta v leto stalno pritekali. Na dotok iz ostalih krajev ne smemo več računati, ker je pomanjkanje prosvetnih delavcev povsod zelo veliko. Vzporedno s tem pa bodo morale občine reševati tu_ di vprašanje življenjskih pogojev učiteljstva, šolskJih poslopij in učil. Šolska reforma je dolgotrajno delo, v njem bo morala sodelovati vsa družba, ne le pedagogi in še tako jo bomo le z velikimi napori uresničili. NAS OBISK IMUIIIIIi1lll!IH!M!liei!llll!fim posebno pa načelniku ing. S. Rajiću. Podjetja, posnemajte ta plemeniti vzgled. Marsikatero majhno podjetje si ne more jiabavvti drage inozemske lite. rature, s skupnimi prispevki pa bi bilo možno, da si knjižnica nabavi strokovno literaturo vseh strok. Knjige so v knjižnici resnim interesentom vedno na razpolago. Uprava ŠK Miirana Jarca Novo mesto cev, 44 pa jih je nastanjenih še v gimnazijski telovadnici. Hranijo se v šolski menzi S 1. oktobrom, ko se bo bolnišnica izselila, bodo vsi dijaki spet v inter-natskih prostorih, kjer bodo imeli tudi hrano. Internat bo popolnoma zaseden, ko bo začela s poukom bolničarska šola. Zaradi pomanjkanja prostora še nista pričeli s poukom Pomožna šola za defektne otroke ln Bolničarska šola. J. Prime i MILENA VERBANČ1Č in [TONČKA PERPAR, učiteljici \novinki, učita v šoli na Selih [pri Hinjah. To je njuno prvo [delovno mesto. Brez tuje po-j moči sami orjeta ledino v sta-•ri šoli, odmaknjeni od sveta j in civiiizaciie. Prva je hči i Slovenskih goric, druga Do-llenjka, doma iz Dolenjskih '.Toplic, Obe sta bili štvpendist-\ki OLO Novo mesto, obe sta letos absolvvrali Učiteljišče v Novem mestu. Prisluhnimo, kaj sta nam povedali: »Lani sta" tukaj učili dve učiteljici, ki sta obupati in prosili za premestvtev. Naju je okraj, kot svoji štipendist-ki, dodelil sem in brez oklevanja sva sprejeli. Ko sva vpraševali, v kakšnih razmerah bova živeli, so nama ljudje naslikali vse kar najbolj črno. Pričakovali sva, da bo še slabše, r>endar sva ugotovili, da le ni tako hudo: Res je, ni elektrike, sami si morala kuhati, šolsko ' poslopje je neprimerno, nimava Se nobenih izkušenj, toda kljub temu sva prepričani, da bo Šlo. Velesejem „Družini in gospodinjstvu" 2e takoj pri vhodu se mi je zazdelo, da za to razstavo ni takega zanimanja, kot za ostale paviljone na velesejmu, kajti za ograjenim prostorom, kjer je razstava, je bilo dobiti celo prostor na klopi, medtem ko je bilo na ostalem delu velesejma to nemogoče. Razstava je urejena tako, da te pot popelje najprej v oddelek »Stanovanjske skupnosti«. Tu je s fotografijami in z maketami prikazano življenje naselja 5000 ljudi in idealno življenje, kakršnega naj bi preživljala vsak dan delavna družina od jutra do večera. Zela zanimiva, za naše sedanje razmere nekolikanj idealizirana pa je zamisel o stanovanjski skupnosti. Otroška dvorišča, sobe za igranje, vrtci, pralnice, razni servisi in menze, katerih ne bi smela pogrešati nobena stanovanjska skupnost, opravljajo nad vse važno nalogo: družino razbremene drobnih hišnih in gospodinjskih opravil, s tem ji dajo več časa in možnost zaposlitve, kakor tudi pravega oddiha po delu. Kadar bo pri nas mogoče to uresničiti, bo življenje veliko lepše, zlasti za gospodinje in matere. Naslednji paviljon: »Servisi in otroške ustanove v stanovanjski skupnosti«, je še bolj ogloda vreden kot prvi, kajti tu so praktično prikazani različni tipi pralnic, likalnic, sušilnic. Kot posebno čudo smo vsi ogledovali stroj za likanje moških hlač. Oprane hlače zlika stroj v eni minuti tako lepo, kot si le moremo želeti. Prikazan je tudi prototip servisa za čiščenje stanovanja, za hišno nego bolnika in šolska kuhinja. Otroška soba v b'okih, klub za volarje, otroški vrtec in tehnični kotiček za otroke so tako urejeni, da bj še tako k potepanju nagnjeni Dobre in slabe strani zagrebške razstave, ki zasluži večji obisk in globlje zanimanje zlasti predstavnikov stanovanjskih skupnosti in oblasti otrok pozabil na ulico. Pred zgradbo je živžav zgovorno pričal, da je igrišče pred bloki nujno potrebno za otrokov razvoj. Paviljon »Individualno gospodinjstvo« je posvečen pravilni pripravi hrane za otroke, za kuho z oljem in margarino, za pripravo povrtnin, za hitro pripravljanje jedi, za uporabo mlečnega prahu itd. Mlada dekleta v belih haljah se urno smukajo okoli raznih strojev in kar naenkrat je hrana gotova. V oddelku za družbeno prehrano so prikazani razni tipi menz za ceneno množično prehrano in dostavo hrane domov v termos posodah. Praktično pa som preizkusila »Veliko restavracijo s samopostrežbo«, kjer so jedila kot v izložbi razstavljena, za njimi stoje dekleta in ti, ko pokažeš, kaj bi rad, iz posode nadevajo na krožnik. To položiš na pla-denj, ki ga dobiš že pri vhodu, si dalje izbiraš jedi in se pomikaš proti blagajni, kjer plačaš. To vso brezhibno posluje, hrana je razmeroma dobra in poceni, potrošnikom priporočamo le, naj pripravijo drobiž, ker se za vami pomika cela vrsta lačnih in prj blagajni ni prav nič časa za iskanje denarja ali pogovor. Zgodilo s? mi je, da sem plačala s tisočakom, dobila pa sem nazaj drobiža le do 500 din. Blagajnik jo trdil, da sem dala 500 din, jaz pa da 1000 in ker ni bilo časa- za prerekanje, me je stalo kosilo več kot v najdražjem hotelu... Paviljon »Trgovina« ima v pritličju prikazano špecerijsko trgovino s samopostrežbo, za katero lahko trdimo, da je vzorno urejena. Vsi predmeti so v ličnih celuloidnih ovitkih; tu je mogoče dobiti vse mogoče stvari, na pol pripravljene jedi zlasti močnate, česar v trgovinah še nimajo. Iz spodnjih prostorov vod] lepo stopnišče v nadstropje, kjer je razstavljeni!^ toliko različnih in lepih stvari od porcelana in kristala preko najrazličnejših strojev za gospodinjstvo do igrač, da ne vež več, kaj p: je všeč in kaj ne. Konfekcijska hiša bi zadovoljila še tako zahtevnega potrošnika, Če... Ko vprašal za ceno, ti nad vse vljudno pojasnijo, sam pa se vprašaš, če so to predmeti splošne potrošnje ali ne Vprašajmo se, koliko mora zaslužiti oče, da lahko malim otrokom kupuje plašče po 7—9000 din in koliko je takih očetov pri nas? Ženske spalne srajce so take kot v filmih, toda cena 6000—8000 din nam pove, da si jih večina žena lahko le ogleduje. V primerjavi z dragimi in cenenimi izdelki se mi zdi, da so dragi svojega denarja vsaj vredni, ceneni pa so v primeri z njimi (kvaliteta, izdelava), še vedno dosti predragi, da bi si kot konfekcijsko blago utrli pot. Nekaj povsem svojevrstnega in nenavadnega pa je paviljon »Stanovanje«, kj punoni preobrat v dosedanjem mišljenju o idealnem stanovanju. Mislim, da se vsi, ki so si ga o'lclali, pridružujejo oceni maršala T: i a, ki je do>nl: »Moram reči, da nisem posebno zadovoljen z rešitvami stanovanjskih potreb, ker se mi zdi vse to preveč tesno.« Pet ljudskih republik: Slovenija, Srbija, Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Hrvatska je zgradilo prototipe stanovanj z vso opremo. Kopalnicam ni kaj reči, skoraj bi lahko dejali, da so luksuzno urejene, tudi kuhinjska oprema je lepa in v večini razstavljenih stanovanj tudi prostoru primerna, dnevne sobe in spalnice pa so kot igračke. Za novoporočenca ali kvečjemu za tričlansko družino z »zelo mirnim« otrokom bi še bilo, veččlan-ska družina pa se v njih enostavno ne more gibati. Ponekod so zakonske postelje tako kratke in ozke, da se sprašujemo, Če niso grajene za lili— putance. Spalnica v stanovanju LR Makedonije še najbolj ustreza. Prostor je primerno velik, oprema lepa in cena dosegljiva. Kompletna oprema s posteljnimi vložki vred stane 92.000 dinarjev. Oprema dnevnih sob je sestavljena iz tapeciranih stolov, zelo majhnih mizic in še omarica aLi stela/a — to je vse. Pohvaliti pa moramo električno razsvetljavo, kj je z lestenci vred zelo okusna. Preden se bodo na&j strokovnjaki odločili za gradnjo takih stanovanj, naj vsekakor premislijo in upoštevajo Maršalove besede: »...da so ta stanovanja le nekaka začasna rešitev, dokler je stanovanjski problem še kritičen. Kasneje pa bo treba misliti ne le, da človeka nastanimo, temveč da se bo v stanovanju tudi udobno počutil.« In kaj bomo potem s takimi stanovanji??? Za konec naj povem le |a to, da zasluži razstava več zanimanja, zlasti od predstavnikov stanovanjskih skupnosti jn oblasti, in da si jo je vredno ogledati. R. B. Šolo obiskuje 63 otrok V sedmih razredih. Štiri oddelke vodim jaz, tri touarišica Per-parjeva. Mnogo preglavic nama delajo npraimteljski posli. Sanitarna inšpekcija je ugotovila, da je stavba za šolo neprimerna, toda boljše žal še ni. Učila imamo samo štiri: globus, zemljevid, reliefni zemljevid ini žoga •.. Za telesno vzgojo ni niti dvorišča niti primernega prostora. Zavzeli sva se in sva pre. pričani v uspeh. Z otroki sva zadovoljni, le znanje v višjih razredih je zelo slabo, Ce kombiniraš v eni šolski tiri pouk treh ali štirih oddelkov, je res težko doseči primeren učni uspeh. Razen tega opažava, da se doma otroci sploh ne učijo. Kljub vsem tem težavam sva sklenili ostaitt tukaj vsaj še dve aU tri leta. Prihodnje leto ob tem času upamo imeti novo šolsko poslopje z učilnicama, s šolskim vrtom, igriščem in stanovanjskimi prostori. Kmetje domačini bodo opravili tudi po trideset prostoiroljnih delovnih dni za šolo, V zimskem času bodo izkopali temelje in pripeljali ves gradbeni material. Upava, da bo Šlo veliko laie, ko bo novo poslopje dograjeno. Imamo tudi mlečno kuhi-"jo, otroci pa hodijo eno uro in pol daleč v Zužemberlk po kruh vsak drugi dan. Nimava še izkušenj, toda dobili jih bova z delom. Obetali tO nama vse najslabSe, toda k/ljub temu je mogoče vzdržati!« Njima in vsem mladim pro-svetnim delavcem — začetnikom — želimo pri njihovem plemenuem delu kar najvei uspehov, sreče in zadoveth stva! Stev. 37 (443) »DObSNJa&l tISI* Stran* Sevniški praznik Sevničani so v nedeljo, 14. septembra prvič praznovali občinski praznik — Največje slavnosti so bile združene z odkritjem spomenika padlim borcem Ob 8. uri zjutraj je bila v sejni ojvoraud občinskega ljudskega odbora slavnostna seja O.bLO, na kateri je biLi sprejet odlok o preimenovanju Kolodvorske ceste v Sevnici v Cest0 narodnega heroja Maroka, prostor Pred postajnimi poslopjem pa m 'bo imenoval Trg svobode, gjl 8. do 9. ure j« igrala na Glavnem trgu godba na pihala 1» Kapel. Nekaj po 9. urfl je 'krenila povorka k sipomeniku Dadllim borcem. Sprevod se je vmes ustavil pred gasihkim do. Biom, kjer je Jože Smodej* Predsednik občinske g?isiillske *veze, odkril spominsko ploščo letftfcn padlimi gatsidcem. Malo po 10. ur; je tov. Karel Kolman, predsednik OibLO Sevnica, začel slovesnost in pozdravil Franca Pirteoviča, predsednika OLO. Mairtun« 2uglja, sekretarja okraj, odbora SZDL, Avgusta JazibinSka. predsednika Zveze borcev Novo mesto, mater padlega narodnega heroja Maroka ter ostale goste; nato je govorili o pomenu občinskega praznika. Za njim je opisal delež, k-i so ga dali v NOB Sevničani. Slavi Kolar, predsednik ZB ObLO Sevnica te med igranjem žalme koračnice odkril Nesreče in vlom Požig iz malomarnosti je zakrivil ogljar F. 2. iz Oštrca pri Kostanjevici Ponoči od 5. na 6. september je Dričela goreti baraka, last Gozdne uprave Kostanjevica. Imenovani je v vreče nakladal fie tleče oglje in ga v baraki skladiščil. Skoda znaša 323 tisoč dinarjev. Nepopravljivi delomržnež Je F. P. z Golega vrha Dri Raki, ki je 27. junija letos Drišel iz zapora ln kmalu nato začel z novimi hudodelstvi. Vlomil je skozi okno neke domačije na Težki vodi. Pri vlomu ga je opazil nekdo od va-Sčanov in poklical organe Ljudske milice. Prebivalci, bodite previdni pred raznimi »ključavničarji in kleparji«, ki hodijo od hiše do hiše! 7. septembra letos se je prevrnil traktor pri Prečni. Vozilo je upravljal traktorist S. H., zaposlen pri privatniku A. T iz Zagreba, ki je lastnik traktorja. Trttonska prikolica je bila naložena z deskami v teži od 5 do 6 ton. Na strmini ie prikolica pritisnila traktor, ki se ie prevrnil Voznik ie imel dovoljenje samo za vožnjo v NRH. Na vozilu je približno za 100 tisoč dinarjev Škode. 45-letni Anton Plantarič z Vrha nad Mokronogom je 7. septembra zjutraj odšel trosit pepel na njivo. Ko se je vračal, ga Je ob mlaki vrgla božjast in je utonil. Pokojnik je bil poročen in je oče enegn otroka. Nova pomorska proga New York - Dubrovnik. Zastopništvo Turistične zveze Jugoslavije v New Yorku se je sporazumelo z Italijansko družbo »Italian Line« o uvedbi nove pomorske proge New York—Dubrovnik. Ze prihodnje leto bo postal Dubrovnik ena izmed tranzitnih luk na progi New York—Italija—Grčija, na kateri vozita veliki potniški ladji. »Sa-turnia« in »Vulcanla«. 23.000 koles v šestih mesecih. Tovarna koles »Partizan« v Su-botici je proizvedla letos v prvih Šestih mesecih 23.000 koles, Icr je za 2MW več kot lani v istem raz-tiobi'i .spomenik. Vrstile so se pevske in recitaoijske točke. Gospodarske, društvene in politične organizacije, so položile k sporne-niiku vence; na spomenike in spominske plolie v okoliških krajiih so odpeljale vence motorizirane patnulje. . Na spomenik padlim borcem sta vklesani imeni Alojza Kol- mana-Marcka, narodnega heroja, iin Ivama J.uiharta, domačina — prvoborca; spominu vseh SevnAčamov, ku so padli za svobodo, pa so posvečene besede: »Postoj popotnik in se spomni da luč, ki tvo)o pot obseva, prižgali tisti so, ki omahnili so v večno noč pred rojstvom dneva.* to in 0N0 iz črnomlja Se v mesecu septembru bodi. Cirnomalj6an.i in okoličani pili težko pričakovano vodo iz novega vodovoda. Montažna del-, črpalnih agregatov in ostale pripadajoč* opreme na zajetju v Do*>ličah so dokončana. V teku [je poskusno črpanje ter poslednja ureditvena dela pri čr-palnioi in akumulacijskem baize-nu. Posebni pripravljalni odbor je določil, da bo novi vodovod vključen v obratovanje 28. septembra. Kolektivi črnomaljskih podjetij so — razen nekaj nečastnih izjem — že obravnavali rezultate svojega poslovanja v prvem polletju letos. Občinski zbor proizvaijalcev 'bo do 20. septembra letos pregledal na osnovi zbranega gradiva celotno sliko dejanskega gospodarskega stanja občine ter zahteval tehtnih pojasnil od vseh podjetij. Predzadnjo nedeljo je 16 članov rešilne ekipe Rudnika Ka- nižarice obiskalo svoje stanovske Botovariše v Velenju in si ogledalo tamkajšnjo re-s vzorno urejeno rešilno postajo ter ostale zunanje rudniške objekte. Na kanižarske rudiarje je napravil globok vtis velik razvoj rudnika v zadnjih letih ter izgradnja novega rudarskega mesta z velemestnim videzom. Kljub temu, da so opravili rudarji potovanje z rudniškim kamionom, so bili z izletom zelo zadovoljni. Na Vinici je odprlo Splošno trgovsko podjetje iz Črnomlja nov trgovski lokal, ki bo s svojo lično urejenostjo polepšal lice središča naselja. Z novim lokalom bo možno, zlasti sedaj, ko je prevzelo trgovinsko mrežo za Vinico in Sinji vrh od kmetijske zadruge Splošno trgovsko, podjetje, zadovoljiti Vi-ničane ;n okoličane ter sosednje hrvatsko prebivalstvo onstran Kolpe. Sprejmemo j USLUŽBENKO z znanjem strojepisja in splošne administracije Lahko je tudi začetnica. Ponudbe z osebnimi podatki pošljite upravi Dolenjskega lista, Novo mesto, poštni predal 33. DOLENJSKI LIST Novo mesto Razpis delovnih mest Razpisna komisija Občinskega ljudskega odbora Novo mesto razpisuje na podlagi 37. člena zakona o javnih uslužbencih sledeča delovna mesta: 1 mesto tržnega inšpektorja, 2 mesti strojepisk. Pogoji: za mesto tržnega inšpektorja je potrebna najmanj srednja strokovna Izobrazba ter najmanj dve leti prakse v gospodarskih poslih in strokovni izpit. Za mesti strojepisk se zahteva B razredov osnovne šole z znanj eni strojepisja. Plača po zakonu o javnih uslužbencih in položajna plača. Kandidati za zasedbo razpisanih delovnih mest naj najkasneje do 30. septembra 1956 pošljejo na Občinski ljudski odbor pravilno kol-kovane prošnje z navedbo dosedanjega službovanja. Številka: 01-G107-2. Novo mesto, 9. «. 1968. KOMISIJA ZA RAZPIS DELOVNIH MEST ObLO NOVO MESTO Pameten izlet Slatničanov Krajevna organizacija Rdečega križa na Malem Slatniiku je priredila v nedeljo, 7. septembra, za svoje člane poučen izlet n* cesto »Bratstva in enotnosti« v odseku doline Krke. Izleta se Je udeležilo 40 članov, predvsem starejših. Tega dne so mnogi potovali na Trško goro, mi pa smo se odločili za pomembnejšo stvar. Takoj od Mačkove« dalje smo budno opazovali delo mladinskih brigad ter rast naše nove ceste, ki bo Dolenjski odprla pot v širna področja naše domovine. Takoj od Lešnice smo zavili proti Staremu gradu k znamervti »Bece-letovd jami«. Tu so po izdajstvu dali svoj« mlada življenja za srečnejše in boljše žovlgenje vseh nas tovariši narodni heroj Vinko Paderšič-Batreja, Vinko Kos in Alojz Gregorčič. Ob spominski plošči sta imela krajši nagovor član ZVVI Frančiška Tekstor in Sol. uprav. Vladimir Mihelič. Njihov spomin smo počastili z vzklikom »Slava!« dn enominutnim molkom. Nato smo si gledali grad Oto-čec, kjer je sedež Štaba mladinskih delovnih brigad. Bili smo navdušeni nad lepoto in ureditvijo tega bisera naše Dolenjske. Avto cesto smo si ogledali šc do Kronovega, nato pa zavili proti Šmarješkim Toplicam. Tu so se mnogi osvežili v prijetni kopeli, pozno popoldne pa smo se vsi veseli vračali z vozmi p™tj domu. Izlet je popolnoma dosegel svoj namen. Članu so obudili spomin na borbo naših ljudi v NOB ter videli veliko delovno zmago naše mladine: cesto vBratstva in enotnosti«. Koristno pa smo združili tudi s pr:-Jetmim — z ogledom in kopanjem v Šmarjeških Toplicah Pobudo za izlet je dal krajevni odbor RK. m. A. Pionirji so tekmovali v Ljudski tehniki Kakor smo že poročali, je letošnjo pomlad okrajni odbor Ljud-' ske tehnike v Novem mestu razpisal za pionirske odrede novomeškega okraja nagradno tekmovanje za poživitev tehnične vzgoje na dolenjskih šolah. Tetanovanje se je pričelo 1. maja in je bilo zaključeno zadnjega junija. Posebna skrb Je bila posvečena dnevu nvladosti. Vsak odred Je pred začetkom tekmovanja prijavil svoje obveze, nato pa v določenih rokih pošiljal posebni komisiji rezultate. Iz spiska prijavljenih posnemamo, da se je udeležilo tekmovanja 20 pionirskih odredov. Od teh so vsi v času tekmovanja ustanovili enega ali več krožkov LT. Ce upoštevamo, da je pred tem delovalo tehnično delo le v štirih pionirskih odredih, Je rezultat tekmovanja zelo lep. Iz posameznih od-rednih poročil je tudi razvidno, da so krožki pripravili lastne razstave, ki so pokazale veliko zanimanje pionirjev za modelarstvo, radioamaterstvo, elektriko in mo-torizacijo. Nekateri odredi so razstavili tudd prometne znake jn se pomerili v polžj, kolesarski vožnji. Ocenjevalni komisiji ni bilo lahko ugotoviti najboljše odrede, ker so si vsi močno prizadevali biti prvi. Končno so pnsodilj prvo nagrado 50.090 din pionirskemu odredu v Metliki, 2. nagrado 30.000 dinarjev žužemberšktm pionirjem in 3. nagrado 20.000 din pionirske- mu odredu v Mokronogu. Razen teh pa je komisija nagradila vse odrede, ki so se tekmovanja udeležili, s kompletom Orodja za tehnični krožek. Tako prejmejo praktična darila pionirski odredi: Orchovca, Sentlovrenc, Mirna, Otočec, Vavta vas, Dal. Toplice, Dol, Nemška vas, Blrčna vas, Su-hor, Prečna, Črnomelj, Smarjela, Zlije, Podbočjc, Radovlca, Gribije in Semič. Vidna pomoč, ki jo nudi okrajni odbor LT v Novem mestu šolam in mladini, se bo v novem šolskem letu pokazala v podvojenem prizadevanju prosvetnih delavcev povsod lau\. kjer doslej +ega zanimanja ni bilo. Za nadaljnji razvoj LT v šolah pa bo nujno potrebna materialna in moralna pomoč oblasti m vseh družbenih organizacij. J. Trat ar D0HN3SRI OBVEŠČEVALEC Četrtek, IS. septembra - ir^iia Petek. 19. septembra — VitJcl.-ag -jbi.ta. 20 septi.mbra — Jra-ie Nedelja 2:. septembra — Matelj Ponedeljek, 22 septembra — Mavricij Torek. 23. septembra — Slavoj-ka Sreda, 24. septembra — Nadja SONCE: 21, septembra vzhaja sonce ob 5.47 in zahaja ob 18.03 Dan je dolg 12 ur in 16 minut. LUNA: 20 septembra ob 4.17 di vrne najbližji postaji Ljudske milice. Prosim poštenega najditelja osebne izkaznice in ostalih dokumentov, izgubljenih v Novem mestu pri avtobusni postaji ali na avtobusu Novo mesto — Sevnica, naj mi vrne dokumente, denar naj obdrži za naprado. Obrtnik želi spoznati dekle dobre in skromne narave. Ponudbe v upravi lista pod »Dom« (541-58). Iskrena zahvala za cvetje ln spremstvo na njeni zadnji poti kolektivu Tovarne zdravil KRKA, občinskemu odboru LMS Novo mesto, pevskemu društvu Svoboda iz Bršljina, novomeški godbi ter govornikoma Mihaeli Smrke-tovl in Ladu Sajetu za tople poslovilne besede Dalje se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ali nam na kakršen koli način pomagali ob tej težki |z-gubi. Družina KOVAČIC : 17. in 18.9. ruski barvni film »Mati«. 19. in 20,9. kitajsl:; film »Novoletna žrtev«. 21. in 22.9 jugoslovanski film »Dobro morje«. 23.9. ruski barvni film »Bela pudlica«. Črnomelj: 19. in 21. 9. ameriški barvni film »Gospodar Ballan-h-aea« 23. in 24. 9. sovjetski barvni film »Othello«. Dol. Toplice: 20. 9. ameriški barvni film »Kleopatra«. 21. 9. nemški barvni film »Piroška«. Kostanjevica: 21. 9. ameriški barvni bilm »Shane«. 24. 9. francoski film »Avanture seviljskega brivca« Metlika: 20. in 21. 9. angleški film »Lukrecia Borgia«. 24. 9. ameriški film »Gospod 830«. Mokronog; 20. in 21. 9. ameriški barvni film »Dvoriščno okno«. Novo mesto — »Krka«: 16. do 18. 9 francoski film »Primer dr. Lau-renta«. Od 19. do 22. 9. ameriški film »Modri pajčolan«. 23. do 25. 9. romunsko-ruskt film »Mala laž-njivka«. Semič: 21. 9. francoski film »Prepovedani sad«. Sevnica: 20. in 21. 9 nemški film »Ni prostora za divje živali«. Trebnje: 20. in 21. 9. ameriški film »Tarzan brani džunglo«. Predstava v nedeljo ob 14., 16. in 19. uri. 2užemberk: 21. 9. poljski film »Blago« Ob smrti naše nepozabne hčerke in sestrice DANICE KOVAClC se iskreno zahvaljujemo za požrtvovalno in nesebično skrb v njeni težki bolezni dr. Koscu, dr. Vodniku, dr. Hriibšerju, dr. Prl-možičevi, sestrama Metki in Štefki ter vsemu osebju internega oddelka novomeške bolnišnice. Šolski odbor Avtomoto društva Novo mesto obvešča, da prireja jesenski šoferski tečaj za voznike amaterje A ln B kategorije. Prijave se sprejemajo vsak dan Od 10. do 12, ure in od il7. do 18 ure v pisarni Avtomoto društva. Novo mesto, Ragovska cesta. NOVO MESTO V času od 6. do 13. 9. je bilo rojenih 5 dečkov in 11 deklic. Poročili so se; Martin Sladic, mizarski pomočnik, in Rotija Pungerčar, delavka, oba lz Novega mesta. Metod Podbevšek, slikar, iz Regarče vasi, in Jožefa Piškur, delavka iz Smihela. Umrli so: Danica Kovačič, delavka iz Cegelnice, 23 let. Jože Smrke, delavec iz Lukovka, SI let. Marjana Možina. gospodinja z Jesenic, 46 let. PREČNA Umrl je Anton Golobic, nočni čuvai iz Dol. Kamene, 64 let. Trgovskega pomočnika, mlajšo moč, sprejme Novoteks — Manufaktura. Novo mesto. V centru Novega mesta prodam hišo, primerno za lokal ali obrt. Dvosobno stanovanje vseljivo. — Naslov v upravi lista (539-58), Kmetijska šola Grm proda večjo količino sortnih jabolk. Naročila se sprejemajo vsak dan v upravni pisarni od 7. do 14. ure. Prodam malo rabljen ženski šivalni stroj. Naslov v upravi lista (540-58. Prodam več parcel zaraščenega gozda. Gačnlk. Brod pri Novem mestu. Prodam emajliran levi štedilnik, ki dobro peče.. Zerjal, Šolska 6, Novo mesto. Vseljivo hišo z gospodarskim poslopjem in 3 ha zemlje v Mokronogu, prodam. Strojanšek Ina. Stare pravde 1, Ljubljana. 12. septembra sem izgubil od Kostanjevice do Gor, Straže konusni zobčanik tovornega avtomobila Renault Poštenega najditelja prosim, naj ga proti nagra- Pretekll teden so v nomeški porodnišnici rodile: Kristina Ka-stelic iz Videm-Krškega — dečka, Marija Smolič iz Novega mesta — deklico, Marija Kovačič iz Ljubljane — deklico, Marija Zupančič iz Vavte vasi — deklico, Marija Hmelina iz Novega mesta — deklico, Veronika Gril iz Rumanje vasi" — dečka, Bonifacija Zagore iz Dol. Brezovice — dečka, Ana Jaklič iz Rumanje vasi — deklico. Mladena Brancelj iz Gradca — deklico, Fanika Golob iz Vavte vasi dečka. Vera Stih iz Kamnice — deklico, Rozalija Majde iz Knežje vasi — deklico, Ivanka Radoš s Hrasta — deklico, Jožica Kregar iz Gor. Straže — dečka, Anica Koporc iz Smavra — dečka, Antonija Hren iz Vel Slatnika — dečka, Branka Kos iz Ločne — dečka. Marija Maršič iz pe iz Regerče vasi — dve deklici. KRON IKACD N E-SR €r Pretekli teden so se ponesrečili In iskali pomoč v novomeški bolnišnici; Alojz Juršak, delavec iz Dragatuš, s^ je nataknil na kol in si poškodoval desno nogo. Anton Radovan, premogar iz Dol. Kamene, je padel z lokomotive ln si poškodoval glavo. Jože Ste-fanič, sin posestnika iz Dragovan-je vasi. si je na paši zlomil levo roko. Savo Karlos, delavec iz Zaloga, je padel po stopnicah in ti poškodoval glavo. Izidor Vrana, ključavničar z Vrha, si je s škarjami poškodoval levo nogo. Anton Kamin, upokojenec iz Vel. Loke, se je s koso urezal v desno roko Štefan Makovljič, rudar U Doblič, si je pri delu poškodoval levo nogo, Jože Fabjan, mali posestnik iz Dolenje vasi, si je t clrkularjem poškodoval prste le» ve roke. Viktor Bartolj, nameščenec lz Novega mesta, je padel po stopnicah in si poškodoval levo nogo. ' BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Terezijo Nečemer iz Za-dovinka je povozil avto ter jI zlomil levo nogo. Franca Smita iz Stranja je neki znanec ranil z nožem po vratu ln hrbtu. Alojz Omrzel iz Zdol Je padel z drevesa in si poškodoval hrbet. Tere- Ljubljane — deklico, Katica So- zi.ia Sircelj iz Smaria ja padla na poti in si zlomila levo nogo. Ivana Dornik iz Vrbovske vasi Je padla z drevesa in si'Zlomila levo nogo. Alojz Ferlin si je pri delu v tovarni Celuloza poškodoval desno roko. Cirila Hervol iz Artlč je padla z voza ln si zlomila levo roko. Marjana Stefani-ča iz Pristave je brcnil konj po glavi. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiški DO-rodnlšnici rodile: Marija Marko-vič lz LadUca — dečka, Ljudmila Baznik iz Zupeče vasi — deklico, Anica Zupančič iz Anovca — deklico, Tilka Krošl iz Kostanjevice — deklico, Terezija Mauzer % Trške gore — dečka, Ana Ban lz Starega grada — deklico. čak iz Livolda — deklico, Danica Janež s Planine — dečka, Milena Ostanek iz Dol. Medvedjega sela — dečka, Jožica Golobic iz Jurke vasi — deklico, Pepca Spolar iz Mirne peči — dečka, Marija Martine iz Ljubljane — deklico, Jožefa Smrekar iz Ravnika — deklico, Terezija Frančič iz Cadraž — dečka. Cecilija Krhin Iz Dol. Gradišča — dečka, Marija Primožič z Otoka — deklico, Jožefa Zeljko z Loke — dečka, Marija ?.eleznik iz Novega mesta — dečka, Marija Piletič iz Gor. Maha-rovca — deklico, Silva Vene iz Lj. — dečka. Hedvika Balog iz Šmarjeških Toplic — deklico, Marija Bohte iz Vin je vasi — deklico, Anica Krizman iz Pri cerkve — deklico, Cirila Madle lz B&le cerkve — deklico, Fanl Lam- Borbenost premagala tehniko Strelski dvoboj v Novi Gorici Zračna puška: Nova Gorica — Novo mesto 1242—1241 krogov Pištola: Nova Gorica — Novo mesto 357:379 krogov V nedeljo sta se v Novi Gorici srečali strelski reprezentanci Novega mesta in Nove Gorice na povratnem strelskem dvoboju. Tekmovali sta v streljanju t zračno puško in pištolo. Z zračno puško so zmagali domači tekmovalci in to z najmanjšo možno razliko. Z malo več sreče bi lahko zmagali gostje. V streljanju s pištolo so zmagali Novomeščani z občutno razliko. Organizacija tekmovanja Je bila zelo dobra, domači so se lepo revanžtrali za sprejem v Novem mestu. Upajmo, da bomo drugo sezono videli več podobnih dvoboj rv še z ostalimi našimi mesti. Tehnični rezultati: Nova Gorica — zračna puška — skupno 13*2 krogov. Novo mesto — zračna puška — skupno 1241 krogov: Rems Peter 252 kroga, Bele Ivan 244 krogov, Pleničar Andrej' 253 krogov, Kos Marjan 254 krogov, Kopina Marjan 238 krogov. Nova Qorlca — piltola — »kupno U7 krogov. Novo mesto — pištola — skupno 379 krogov: Rems Peter 84 krogov Bele Ivan 02 krogov, Pleničar Andrej 75 krogov, Kos Marjan 83 krogov, Kopina Marjan 76 krogov. Tako Je bil končni rezultat neodločen, kar je uspeh za obe ekipi, ki sta relo Izenačeni. Slavko Doki »Ljubljanske mlekarne« VODOVODNA 94 , sprejmejo vajenko ?« trgovsko stroko. Pogoj: 4 razredi gimnazije aH 8-letna osnovna Sola. Stanovanje priskrbljeno. Takojšnje ponudbe za upravo podjetja. RUDAR (TRBOVLJE : VOJVODINA (NOVI SAD 3:2 <2:(>) Po večkratnih odpovedih so nogometaši novosadske Vojvodine le izpolnili obljubo, da bodo igrali za graditelje avto ceste propagandno nogometno tekmo. Za nasprotnika so imeli borbeno enaj-storlco trboveljskega Rudarja, ki Ie tokrat z dobro igro in zaslu-eno zmago nađ zveznim ligašem Vojvodino, presenetila vse prisotne ljubitelje nogometa, ki so v velikem številu obiskali to tekmo. Pred začetkom tekme so se velike množice ljubiteljev nogome-to (tu so seveda prevladovali brigadirji, kajti nJim je bila v prvi vrsti namenjena ta tekma) valile na igrišče Elana, ki doslej Se ni imelo toliko obiskovalcev. Cenijo, da Je tekmo gledalo preko 2000 ljubiteljev nogometa. Obe euflpl sta nastopili v najmočnejših postavah, Vojvodina na čelu z znanimi državnimi repre-zentanti Veselinovičem, Rajko-vom, Krstičem in Nikoličem, Rudar pa z republiškima reprezen-tantoma Opresnikom in Knavsom. Vojvodina Je v prvem polčasu igrala brez prave borbenosti in tO se ji je maščevalo. Rudar je pomanjkanje tehnike nadoknadil z veliko borbenostjo in to mu Je prineslo zmago. Vsi gledalci so pozdravili zasluženo zmago Ru- Presenetljiva dvojna zmaga ELANA ELAN A : KOČEVJE B 4:0 (4:0) Elanovo prvo moštvo še naprej zmaguje z visokimi izidi. Tokrat so gostovali v Kočevju in z lahkoto premagali tamkajšnjo drugo garnituro Partizana. Očividci pravijo, da bi bil Elan lahko zmagal celo z dvoštevilčnim rezultatom, če se igralci ne bi vrgli v preigra-vanje in »ekshibicijo«, ker so že po dvajsetih minutah prvega polčasa vodili s 4:0. S to zmago se Je A moštvo Elana utrdilo na prvem mestu v ligi z zelo dobro' razliko v golih — 16:1, vendar bo imelo v enajstorici Grosuplja zelo nevarnega konkurenta. »LOV NA LISICO« — a brez plena 1 elesna vzgoici naj ne bo samo sezonska S prifetkom šolskega pouka ne zaživi samo šolska telesna vzgoja, ampak tudi delo pri partizanskih društvih, kjer je večina vaditeljev še vedno ll vrst prosvetnih delavcev, vadi pa predvsem šolska mladina. Treba bo poiskati nove oblike dela v času šolskih počitnic, da ne bomo vsako leto prekinjali s telesnovv.gojno dejavnostjo, ki ne sme biti le sezonska, temve.* stalna. Le r.a ta način lahki vplivamo na pravilen razvoj organizma in bomo lahko dosegli boljše uspehe. V tnvu počitnic bomo te naloge najlepšo iavedll z raznimi krajšimi in d.MjSimi pohodi, izleti, 9 taborjenji in propagand-nJjrii nastopi v manjših krajih. Pohvaliti moramo vrxJstvo m vzgojitelje šole v Trebnjem, k: jo ie v letošnjih počitnicah priredilo taborjenje za šolsko mladino ln bo tudi v bodoče vsako leto feOElMmttO del šolr!čitnlcah za Čin: • slo večji llfo* v Tjrl- glavsko pogorje. Lepo število članov se Je med nekajdnevnim napornim pohodom dobro »poznalo med seboj. S tako obliko dela bo treba še nadaljevati. Manjši del naših tekmovalcev in, vodnikov je obiskoval razne tečaje: na Bledu, v Vikrčah, v Mariboru in Mozirju. Na vseh tečajih po si izpopolnjevali znanje. V okrajnem merilu bomo morali tudi v bodoče organizirati tečaj za vaditelje društev, predvsem v letnih počitnicah, ker pri vseh partizanskih in drugih športnih društvih primanjkuje sposobnih voditeljev. Prvi koraki za pravilen način dela so biLi letos storjeni in upamo, da telesna vzgoja v bodoč« ne bo več samo sezonska.' Jože Olonar Športna komisija Avto-moto društva Novo mesto je priredila v nedeljo 14. septembra svojo zadnjo športno prireditev v letošnjem letu, tradicionalni »i,ov na lisico«. Start Usice-motorlsta Je bil ob 13.30 uri z Glavnega trga. Proga je Dotekala od Glavnega trga skozi 2abJo vas — Cikavo — Ratež — Brusnice — Gabrje — Hruštco — Sentjoftt — Crmošnji-ce — Gotno vas in nazaj v Novo mesto. Motorist-lisica je progo na vsakem pomembnem križišču markiral z rdeče barvanim žaganjem. Vozači-lovci so startali ob 14 uri. Lisico je lovilo 12 vo-*ačev-lovcev 2 url, ni pa nobenemu uspelo, da bi jo našel. Ll-sioa-motorist Prago Staniša in sovozač Ciril Rahne sta se potrudila in lisico dobro skrila oziroma odlično maskirala. Skrila sta jo v gostem robidovju med. Sent- Jostom in Hrusico. Vozači-lovci so iskali v neposredni bližini in se Ji približali na nekaj metrov razdalje ker pa je bila odlično maskirana, se ni nobenemu posrečilo, da bi jo odkril Ob 16, uri le bilo konec lova. Vsi udeleženci prireditve so se zbrali na Jasi v bližini skrivališča lisice, kjer je predsednik športne komisije AMD Novo mesto Boris Kos izročil zmagovalcu Dragu Stanlšl prehodni pokal ln denarno na-Rrado. Drago Staniša je hranil prehodni pokal za lov na lisico tudi v letu 1957., zato mu tembolj Čestitamo ker je le malokomu uspelo, da je obdržal prehodni pokal dve leti. Po končani prireditvi Je Avtomoto društvo Novo mesto pogostilo vse udeležence »Lova na lisico«. MP. ELAN B: ŠKOFLJICA 4:3 (1:3) B moštvo Elana je preteklo nedeljo v Škofljici zmagalo s 4:3. V prvem polčasu so domačini uspeli trikrat potresti mrežo neizkušenega Elanovega vratarja. Toda mladi Elanovci niso klonili. V drugem polčasu so dali vse od sebe, In poraz spremenili v zmago. Zasluge za to nepričakovano zmago imajo vsi, od prvega do zadnjega. Mladi vratar se Je v drugem polčasu občutno popravil in Je branil kot še nikdar doslej. Tudi obramba Je bila veliko bolj odločna ln se ni dala prevarati. Napad Je bil v drugem delu tekme najboljši del moštva, v njem pa je bil najboljši Marjan Kožuh, ki je sam dosegel tri gole. Vse kaže, da bo B moštvo Elana na prihodnjih tekmah Se bolje zaigralo, ker ga bodo okrepili še nekateri novi igralci. Lestvica TT. razreda Je po nedeljskih tekmah takale: ELAN A GrosupUe Rudar A Borac (R) Škofljica Kočevje B ELAN B Rudar B (K) 16:1 9:4 10:7 4:4 7:11 4:8 4:12 /1 2:9 0 r. m. darja, ki se Je res požrtvovalno boril in uspel premagati renomirano ekipo Vojvodine, ki sodi med najboljše Jugoslovanske nogometne enajstorice. F. m. Spet po starem - na trgu Zadnjič smo poročali, da je bil živilski trpr slabo založen, tokrat pa moramo zabeležiti, da je bil novomeški živilski trg v ponedeljek 16. septembra zelo dobro založen. Prodajali so paradižnike po 40 dinarjev, papriko po 40 dinarjev, kumare za vlaganje po 60 dinarjev, zaleno solato do 50 dinarjev, krompir po 16 dinarjev, jabolka po 30 dinarjev, hruške po 80 dinarjev, slive po 25 dinarjev, breskve po 50 ali 60 dinarjev, grozdje od 70 do 90 dinarjev, fižol po 50 dinarjev, ohrovt po SO denarjev, prehe po 100 dinarjev »firkl«, čebulo po 50 dinarjev ter drva po 2300 dinarjev meter. Hrvatje so to pot še več kot po navadi razstavili volnenih izdelkov, zlasti jopic in hlačk za otroke. Ze promet v mestu je dal slutiti, da je na živinskem sejmišču zelo živahno To pot so nase prašiče razen domačih kupcev kupovali tudi Hrvatje ln Dalmatinci. Na sejem so prignali 1050 repov, prodali pa so jih 872. Zanje so zahtevali od 2.500 do 22.000 dinarjev, upoštevajoč težo in pasmo. Atleti stalno tekmujejo Kaj bo z ELAN0V1M stadionom v Novem mestu Dograditev velikega Etanocvega stadiona v Novem mestu postala vsak dan bol) pereče vprašanje. Vedno več Je prireditev in tekmovanj, tako da manjši s*idion Partizana na Loki ne ustreza več, zlasti se, ker ga upodabljajo tudi vse novomešOce šole Na veitkem stadionu so trenutno le nogometne tekme, vendar igrišče, ki Je pokrito t ugask: ln vse poraslo s travo, ne ustreza predpisom. Ves prostor okrog igrišča, ki Je določen »a atletsko naprave, ie nt urejen, prav taki> ne piofltor za g] Klalo« s predviđano gradnjo 430 matrike atletske steze bo treba č«m-pivj /:ifvtl Ny prekratki s'.e/.i na Veki n' iiogcč« dotafij boljših re- 7iiltaV>v nri "-e^njih ln dolgih , , >• ru.p^ ♦»■m pa steza nI v lOrfacHi h ur* •' 'v. ih> ras- nih orven«t*v Te'-«*v-v r""<""i - uMvji partizan se vs-ko \z' ?«» pi-evzel1 v komunaino upravljanje vse telesnovzgojne objekte i, i področju ObLO. Tudi v Novem mestu bo breba to čimprej storiti, ker društva nimajo dovolj sredstev, da bi oskrbovala vse tajesmo-vzgojne objekt«. i. O. Pred tekmo VOJVODINA • RUDAR (2:3), prirejeno za mladinske delovne brigade pretekli teden v Novem mestu' *>rigadirke so izročile šopke cvetja kapetanoma obeh ekip — drž. reprezentanci VeselinoviCu (Vojvodina - levo) in Knavou (Rudar) Ze večkrat smo zapisali, da skoraj ne preteče teden dni brez nastopa novomeških atletov, ki so v letošnji atletski sezoni zelo aktivni. Pretekli teden ni bilo nobenega domačega tekmovanja, zato pa so nekateri nastopili na tujih tekališčih, Hudetova pa celo v Romuniji kot članica državne reprezentance, zato se nI mogla udeležiti povratnega troboja mestnih reprezentanc Celje : Graz : Ljubljana v Celju. Tu so v reprezentanci ljubljanske atletske podzveze, ki Je nastopila pod Imenom reprezentance Ljubljane, nastouilt ie štirje atleti oz. atletinje novomeškega Partizana in več atletov kočevskega Partizana. Zaradi izredno slabega vremena so bili doseženi slabši rezultati kot. ponavadi. Tako je Potrč v skoku v višino z rezultatom 170 centimetrov zasedel 4. mesto, Spi-lar pa v skoku v daljino 6. mesto i skokom preko 6 metrov. Zelo lep uspeh Je dosegla Ganterjeva, ki Je zmagala v skoku v višino z rezultatom 138 cm. Za seboj Je 'ništila obe predstavnici Graza ln Celja. Končno moramo poročati Se o nastopu nekaterih novomeških iitletov ln atletinj v mladinski '-eprezentanci Slovenije na tradicionalnem šesteroboju republiških reprezentanc. Tokrat je bilo to tekmovanje v Tuzli, zanimivo pa !'■, da so se slovenski mladinci in mladinke odražali nepričakovan« dobro. Zmagali so v obeh konkurencah — v tekmovanju mladincev so zmagali z 42 točkami prednosti pred Hrvatsko in 70 točkami prednosti pred Srbijo, v tekmovanju mladink pa z ll točkami prednosti pred Hrvatsko ln 14 točkami pred Srbijo. V reprezentanci so nastopili tudi Novo-meš.čanl: Zurc v skoku v daljino (rezultat ln plasman nam ni znan), Hudetova v teku na 800 m (2. mesto za Gašparutovo — 1:43,4), Kotnikova ln Ganterjeva pa v skoku v višino (Kotnikova 5. mesto — 138 cm, Ganterjeva 7. mesto 13S cm). S temi tekmovanji pa letošnja atletska sezona Se ni zaključena. Novomeške atlete čakajo Se zelo važna tekmovanja, med njimi tudi letošnje prvenstvo Dolenjske. Prihodnjo nedeljo bodo spet tekmovali na tujih tekališčih — v Kočevju na prvenstvu ljubljanske atletske podzveze. Za to tekmovanje je društvo že prijavilo 10 tekmovalcev ln 9 tekmovalk, prvič po daljšem obdobju pa bo na tekmovanju nastopil tudi znani tekač Derganc (rekorder Dolenjske na 3000 m) ki se Je vrnil iz JLA. F. M. POZDRAV Z DOLENJSKE Bratu Jožetu MedZetu, W služi vojaški rok v, Kosmetn, pošiljajo pozdrave bratje: VU ko, Rado in Franci. Stran 6 mm a DObENJSKI UST. fttev. 37 (443) Taki smo mi, mladi rod. Jankomir. Stal sem na največjem objektu avtomobilske ces-te, na nedograjenem savskem mostu Brigadir v usnjenem predpasniku je nekaj kričal. Njegov tovariš je zaman lovil besede. Trušč žerjava c« je vsesal v zrak in v gla=' \ Nedaleč na Obzorju so se v :■'.< obrisi Zagreba in Slemena, pred menoj pa je bil velik, masiven savski most, in vse to je sestavljalo presenetljivo skladje z mladimi, gibčnimi telesi. Na oporniku, kjer sem stal, je mlad fant klesal belo kameno klado. Klesal je zdaj z močnejšimi, zdaj s šibkejšimi ud are;. Vse to je zvenelo nekako kot: »In ces-ta mo-ra ste-či in ces-ta.. .* Dva kilometra črnega, mastnega asfalta. Potem srečujem brigadirje, ki korakajo v naselje. Ustavil sem se in z za>-čudenjem opazoval fante v velikih, gumijastih škornjih. »To so naši jamarji,« mi pojasni prikupno dekletce iz Ljubljanske brigade. »Kopljejo meter in pol globok jarek ob cesti. Zelo čedni so, ali ne?« Moram se nasmejati. Res, čudoviti so ti fantje, ki gredo pojoč v svojih škornjih in z belo ilovico poškropljenimi rokami v naselje pri vasici Raki tj e. Nema, a vendarle srečna mladost ... Skupina še ni končala z delom. Stopim k njim. Navajeni smo, da da beseda besedo. Toda ... To je brigada nemih. Sto dvajset fantov in deklet je Čutilo, da ne smejo biti prikrajšani pri naporih mladine in vstopili so v brigade. S kretnjami se je začel počasen, nerni pomenek. Nekatere črke si rišemo v ilovico. Na vprašanje, od kje so, mi pokažejo z roko na vse strani. Nisem jih več spraševal. Njihovi veseli obrazi in gibi so mi povedali v€e. V naselju so mi pripovedovali o njih in o njihovem delu. Prve dni je šlo teže, dosegli so 70°/o norme. Danes Jovica iz Zaječarske brigade mi je nagajivo dejal: »Pa /.naš, nije baš Iako gradili mostov«.« Potem je z roko pokazal na velik objekt, ki je v jutranji samoborski megli bil videti še večji in veličastnejši. ♦Pri Domasloveu sem zapeljal na beton, na čisti, beli beton. Ta me pripelje skoraj do Bo-bovice. Nedaleč stran od trase je mladinsko naselje. Ne vem, morda me je prvi vtis varal, toda naselje je bilo kot izumrlo. V naselju so bile samo tri brigade, toda pričakujejo novih. Poiščem komandanta Dobojske brigade. Mu-harem Jaškič je takoj pripravljen za pogovor. »Kaj je pri nas tako mrtvo? Veš. naše naselje je bilo pred Ivan Arh. »Prvi je razdelrlec Na tem delajo brigadirji sami. Drugi je vibrator, ta tlači oe-ton. Tretji, tale moj konjiček, je pa rezalec. Ta reže plošče na vsakih šest metrov.*" Pri tem je prijazno potrepljal svoi stroj. Težka gmota rezalca je odrezala šestmetrsko ploščo in zopet se počasi pom;ka naprej. Pogovor z brigadir :, ki delajo na finišerju, se ie odvijal nekako takole: »Fantje, katera brigada ste?- Trušč avtomobila... »Koja ste vi brigada?« »Ne čujem te!« »Kako ide?« vprašam, ke: vidim, da celega stavka ni mogoče postaviti preko fini-šerja. Brigadirji pokimajo in se nasmejejo. vi poklicni kuharji... da jim ne bo treba samo krampati. ker bodo to delo opravili buldožerji in bagerji. Danes vidim, da je to resnica in samo ćudim se.« tiho opazujejo to čudovito vr ven je pod seboj. Veličasten fcx ta del ceste, toda za ceno tru da in težkih težkih ur. 2e pred Drago se cesta približa Krki in jo spremlja do Tridnevno potovanje po novi avtomobilski cesti »Bratstva in enotnosti« ter vzdolž nje Po slokem in drzno grajenem brežiškem mostu sem nadaljeval pot. Cesta je tudi na tem odseku že zdavnaj dograjena. Vije se med polji, zdaj-med gozdovi, se ogne vasi .. Ob cesti, na njivah pa delajo ljudje, kot da teh betonskih plošč pred njimi sploh ni. Srečal sem kmeta, ki je tik Na tej strani smo hoteli danes objaviti tudi skico že gotovih, se pravi zbe-toniranih in asfaltiranih odsekov avto ceste med Ivančno gorico in zadnjim naseljem na Hrvaškem, toda direktor Investicijske grupe tovariš inž. Ciril Mravlja nam je obljubil tako skico konec tega meseca. »Zdaj je preveč delov in delčkov*- nam je nato pojasnil sekretar komiteja komunistov-graditeljev avto ceste, tovariš Niko Belopavlovič, »-konec septembra bo pa slika že docela drugačna.*« Izkoristili smo priložnost in naprosili tovariša Nika, da je dal za naše bralce naslednjo izjavo: »Na avto cesti smo s septembrski mi deli pripravili vse potrebno za .zadnji, odločilni naskok.' Ugodno vreme, dobro izpeljane organizacijske naloge investitorjev in podjetij in izvrstno delo septembrskih brigad delavsko-kmečke mladine — vse to izredno mnogo pomeni za nemoten potek del. Trenutno je položaj tak, da se stanje na cesti sproti spreminja. Glavno pa je zdaj: popolnoma točno vemo za vsako malenkost, za vsako potrebo in za najmanjšo nalogo, kaj je še treba in kdaj je to treba narediti. Hitro polaganje tampona in tol-čenca, hkrati pa forsiranje betoniranja in asfaltiranja ceste — to je zdaj naša glavna naloga.« V. štirinajstimi dnevi živo in veselo. Sedaj, ko so odšli srednješolci, je tu nekak čuden mir, ki ga nismo vajeni. In ta mir nas moti. Tako nevsakdanje nam je.* No, tudi to bo prešlo, sem pomislil in se pri tem spomnil, da so nekatera naselja prepolna brigadirjev in da dan za dnem prihajajo novi. V tem naselju so svoj prosti čas temeljito izpopolnili, Ce se mudi, gre avtomobil v rokah zanesljivega šoferja po lani zgrajenem delu nove ceste tudi 135 km na uro... pa so jo že dvignili jn norma je presežena za 30%. Po večini so študentje. Med njimi je tudi nekaj prav dobrih športnikov — rokometa šev, noeo-metašev ... Večer v naselju Rakitje. Nn sredi, med barakami, plešejo kolo. Malo stran pa dekle uči fanta iz Ljubljanske brigade prve korake. Kmalu tudi ona dva vstopita in vrsta je vedno večja. Fant poje in pleše. Dekle samo pleše. Je nema Desetine in desetine kilometrov daleč od doma spoznavajo nov košček dežele, neko povsem novo življenje m utripe velike ceste. NA HRVAŠKO-SLOVENSKI MEJI Cesta vodi po usekih in nasipih proti Sloveniji. Dolgočasna in pusta je samoborska pokrajina. Gosta megla se ulega prav na tla. Brigadirji iz mladinskih naselij v Do- saj Imajo šest različnih tečajev. Trušč ob finišerju Po vlainj ilovici in kamenju sem počasi prispel do Mokric. Vso pot sem se ustavljal pri brigadirjih iz Bosne, Slovenije, Srbije... Pogovor je tekel o finišerju, ki bo kmalu med njimi. Tudi spomin na Titov obisk je še vedno ves živ. Pri Mokricah sem zopet na betonu. Toda ne dolgo. Pred menoj je finišer, ki ne pusti naprej. Brigadir — Koprčan — mi zakliče s stroja: »Se ti dopade ta zverinica?« In pokaže finišer. Potem pripelje avtomobil in nasuje beton v razdelilec. »Finišer je garnitura treh strojev,*i pripoveduje strojnik »Se štirinajst dni bomo betonirali desno stran ceste. Naša naloga je, da pridemo do Bregane, do zadnje slovenske vasice,« mi pojasni gradbenik podjetja Gradiš. »Potem pa še mesec dni in finišer bo naredil na tem odseku finiš.« INOZEMSKA RADOVEDNOST Beton, ki ga napravi finišer, skrbno pokrijejo s platnenimi krili in posujejo z žaganjem. Neutrudljivi moped me je dva kilometra in pol »vlekel« po mokrem žaganju. Na desni strani ceste, na stari cesti pred tablo z napisom »Cha-teau Mokrice« se je. ustavil črn mercedes z oznako D. Skupino nemških turistov sem srečal med brigadirji. Zanimalo jih je, v kolikem času so dogradili ta del ceste in star mož je skozi brezzoba usta ponavljal: »Ja, schon, schon.« Pokrajina se hitro spreminja. Cesta ni več ravna, enolična. Na levi se že vidijo obronki Gorjancev, na desni pa Brežice s svojimi mostovi z gradom, vodovodnim stolpom in s rjišami. Prav pred menoj je prečkal cesto fant ? majhnim osličkom. Prav čudno srečanje je bilo to. Nehote sem se spomnil tako pogosto objavljene slike: velblod, v ozadju pa stolpi za vrtanje nafte: No, tudi ta sivček je bil nekaj podobnega, saj je tako čudno sovpadal z moderno cesto. Počitek v Brežicah V brežiškem gradu sem srečal študenta arhitekture, ki s prof. Kruglerjern skrbi za arhitektonsko lice razstav. Student je brigadir — veteran. O današnji cesti je rekel: »Smejal bi se, če bi mi kdo pred desetimi leti na mladinskih progah v Bosni rekel, da bodo brigadirji čez deset let imeli pograde s čistimi, belimi rjuhami, da jim bodo kuhali pra- ob cesti oral. Ustavil sem svojega konjička, pa tudi on svojega, in že sva se zapletla v pogovor. Mačkovca. Najlepši del ceste... Mimo finišerja pri Dragi zapeljem na asfalt. Pohitim mimo vasic, hišic in že imam na levi Otočec s slikovitimi stolpi. V tem kotu na>e deželice je še toliko pristnega, starega in neiz&vetega. da se moraš ustavljati na vsakem koraku. Na cesti sem spoznal briga-dirja-pesnika. Pripovedoval mi je o svoji domovini, o Banji Luki, o minaretih, ozkih uličicah ... Govoril mi je o svojih pesmih in še posebno o ciklu »Cesta želja«, ki ga je napisal na cesti. Ena sama nepregledna cesta želja. Približujem se največjemu useku na trasi. V zgodovini brigad morda ne bodo imenovali tega useka skupaj z Vrandukom in drugimi zmagami mladih ljudi. Ko pa vidiš, kako se trda skala le za centimetre umika in daje prostor cesti, se sam sebi med stenami in buldožerji zazdiš čisto majhen. Dolina je poravnana z nasipom in hrib so stroji — buldožerji, kompresorji — in pridne roke mladincev presekali. Če ne bi vsega videl, nikoli ne bi verjel, da so to veliko delo opravili v tako kratkem času. In še se včasih s krikom zažene čaplja iz Krke v gozd, ker kamenje pada pod oglušujočimi streli min in pada, pada. Cesta mora steči ... »Kako bo s cesto, fant?« NAD RIMSKO LIVARNO »Kako bo z letino, oče?« »Dobro fant! Kako bo pa s cesto, fant?« Tako me povpraša in me s svojimi preiskujo-čimi očmi preti pije od glave do peta. »Bo, oče, bo! Najbrž bo še pred 29. novembrom izgotov-ljena.« »Moj fant je tudi Sel* je trdo pristavil. »Delo je doma, z ženo se sama mučiva s temi krpami zemlje. Pa sem mu rekel: ,Fant, kaj pa misliš, da boš gledal, kako vse mlado drvi na cesto?' In Šel je.« Ves ponosen je na svojega sina in pristavil je še. da je bila nji- Košec Rajko, gradbenik, me je pri Mačkovcu povabil, naj si ogledam ostanke stare rimske livarne, na katero so naleteli pri izkopu zemlje. Res je ostalo malo. Toda arheologi so najdbo skrbno registrirali. Cez staro livarno, kjer so dobili železo v primitivni peči, gre danes moderna cesta... In Prijedorska brigada, ki tu dela, je bila včeraj že tretjič udarna... »S CESTE DOLI« Tudi manjši usek pri Mačkovcu je poln mladih, potnih teles. To so Mariborčani ki so HITRA NAGLICA — Tole mi gre pa počasi na živce! 2e celo uro gledam, kako nas tale žival vztrajno spremlja (Karikature na tej sitranl: L Cehić) a, prej ko bodo pri-lli s toilMHtti, da jih bole noge, objavite prek razglasne postaje, ia bo nocoj ples ... maslovcu in Bobovicj kljub temu že ob šestih odidejo na delo. Na poti proti Domasloveu sem naletel na globoke useke Brigadirji delajo v ilovici, tu bo treba skopati in poravnati ie stotine kub;kov zemlje »Toda šlo bo,* pravijo in se zopet zagrizejo v delo, ta s krampom, oni z lopato ali vrtalnim strojem. Tu še vedno traja tih, neizprosen boj. Se najholj se'to vidi pri gradnji mostu pri Samoboru. Brigadir Avto cesta v konzervah « — je podpisal fotoreporter Stanki. Vrzic tole sliko v predzadnji Številki MLADOSTI, glasilu mladih graditeljev. Obiskal je namreč skladište sodov bitumena v '"rebnjem, kjer »kuhajo« asfalt za novo cest« hova brigada že četrtič proglašena za udarno. ...Cez mesec dni bo fant prišel domov. In zopet bo oral z očetom na njivi ob cesti. In takrat bo imel to belo cesto za del svoje zemlje, čeprav ne bo oral in sejal na njej. Njegova domačija bo tudi to... MED ILOVICO IN BLATOM Pri naselju v Gmajni se konča dograjeni betonski del ceste. Z lepe gladke ploskve padeš v ilovico, v useke ln jarke. Zemlja je močvirna In delo je težko. Tu brigade še vedno vlhte krampe in vozijo samokolnice ... Cesta pelje skozi gozd, ki je poln močvirskega blata in mahu. »Će te povprašajo še kje, kaj je Z našim odsekom, jim povej, da bomo tud t mi kmalu naredili svoje. Pri nas ni zemlja taka kakor drugod. Ilovica je hujša od kamenja. Kamenje 7.miniraš in odpelješ, tu pa koplješ in se do kolen pogreta! v blato« mi Je rekel brigadir in spet pograbil za kramp... Pred dnevi jim je dež porušil Je narejene odvodne kanale. Sedaj jih kopljejo rnova. CESTA MLADOSTI — CESTA ŽELJA Le počasi sem napredoval Brigadirji so mi pomagali, da sem lahko prešel zdaj jarek, zdaj nasip. Nad Cetto se na-gibijejo stoletna dreves« ln na cesti že mesec dni. »Ce ne bi imeli strojev, bi morale v tem useku delati mesece ln mesece tisoče rok. Toda danes je vse drugače,« ml je zatrjeval komandant brigade. Tudi tu je cesta že pripravljena za asfaltiranje. Po drobnem pesku me »konjiček« potegne mimo Trške gore do Kartelje-vega. Tam pa —■ stop! »Mi smo to podlago »dotera-li« do milimetra, ti se pa voziš po nji?« se je ujezila skupina tehnikov. Moral sem jih ubogati. Po slabi dovozni poti se vlečem naprej proti Šentjurju. V ospredju zanimanja je zdaj betoniranje in asfaltiranje (Foto MLADOST, Otočec ob Krki) Pri Lukovku zopet zapeljem na cesto. Skupino deklet povprašam, kdaj bo cesta že popolnoma izgotovljena in kako gre z delom. Visoka črnolaska, najbrž študentka, mi simbolično odgovori: »Pred osmimi dnevi sem hotela pisati domov. Pisala sem mami, da smo ta dan naredili dvajset metrov nasipa. Potem je prišel komandant in morala sem iti na predavanje. Drugi dan smo na cesti napravili še več. Staro v pismu sem popravila. In tako delam sedaj že ves teden. Najbrž bom pismo nesla kar sama domov.* Drugi mi je z glasom napovedovalca nogometne tekme pripovedoval o tekmovanju med dvema brigadama. In tako naprej. črni členki dolge verige Zapeljem še na viadukt in z njega pogledam na cesto. Brigadirji v daljavi so le sivo-zelene postavice. Tudi tu je asfalt že položen. Iz letala je cesta sedaj nemara videti kot črni členki verige, ki jo bodo zdaj zdaj speli. Veriga bratstva med narodi naše domovine... V Trebnjem še nikoli nI bilo toliko prometa kot te dni. Tu obratuje asfaltna baza ki je največja na Balkanu. Sest ogromnih in kadečih se »Ama-nov« naredi na dan do deset tisoč ton asfalta. Cisti bitumen dovažajo z Reke, pesek pa iz vseh delov Slovenije. V to tiho dolino je kot ponevedoma zašila ogromna tovarna. Zato. da bo veriga bratstva še bolj trdna... Od Trebnjega proti Korenitki sem nekje na sredi poti zagledal ploščo: »Tukaj je delala tretja Ljubljanska brigada.« Avtomobili bodo drveli po cesti. Leta in leta. In ljudje bodo brali majhno, z okornimi črkami napisano ploščo: »Tu je delala.. .* Kmalu zatem se pripeljem do največjega nasipa na cesti pri Medvedjeku. Nasip je takoj za usekom In je pokril dobršen del doline. Pod septembrskim soncem vozim proti Ljubljani. Le tu in tam še srečujem brigadirje, zdaj Novo-meščane, zdaj Makedonce. Cesta že postaja ravna. Slikoviti nadvozi se vrste drug za drugim in podobo še bolj požive. NA KONCU — MED NAJBOLJŠIMI Petdeset kilometrov in še več, blizu druge republiške prestolnice, so na cesti zadnji brigadirji. V majhnem naselju Velike Pece je te dni samo še ena brigada: beograjska študentska. To je bil pogovor ob dvanajstih z zadnjimi brigadirji na cesti — in z najboljšimi. Sicer je tu asfalt že položen. STROKOVNJAK Takole, tovarli učitelj: tlstole tam je popravljeno motorno kolo, tole tu pa so odvečni deli... Brigadirji delajo samo še na bankinah, sejejo travo ob ce-~ti, delajo počivališča in bokse za avtomobile. Na prvi pogled bi rekel, da je njihovo delo lahko. Toda naj vam pove Djoko, »difovec« iz Beograda, kako je s tem. »Za te bankine je potrebno ogromno potrpljenja Do centimetra morajo bi tj enako visoke, sicer pa si gotovo videl ...« »Kaj pa?« ga vprašam in se ozrem naokoli. »Tole,« mi pravj ln z roko potreplja zastavico, ki visi nad nama. »Prehodna zastavica glavnega štaba. Ali ne veš. da je to največje priznanje na cesti? Zaslužili smo jo in se odločili, da ostanemo tu še deset dni.* Pravijo, da se jih ni tu, daleč od uradno zadnjega naselja Netočni podatki? Vprašaj v naslovu bo ob branju tega sprehoda po avtomobilski cesti postavil prenekateri brigadir, ki se bo upravičeno začudil: »To in to smu medtem vendar že naredili!« Res je. Stvari na avtomobilski cesti se spreminjajo tako hitro da so bili podatki našega sodelavca na prenekate. rem odseku zastareli .že čez 2, 3 dni. Toda, tednik smo in v Ljubljani tiskamo naš list. Zato lahko pred koncem samo zapišemo: tudi ta izlet na avto cesto je tak kot vsa poročila z nje. Danes še naloga, morda celo majhen problem, jutrj ali pojutrišnjem: izvršena, rešena dolžnost! Tako delajo naše brigade, naša podjetja in investitorji naše največje prometne magistrale! Koren i tke, dolgo nihče spomnil. Sele s prejemom zastavice so postali popularni. Pripovedujejo še, da jih je pred dnevi nadzorni inženir tega odseka oštel, ker bankine niso samo odlične, ampak še več kot to! Kranjska brigada, ki je bila v tem naselju, je odšla. Mirko o slovesu pripoveduje: »To je bilo težko težko slovo. Vsi smo jokali... Cez dva dni smo že dobili obisk iz Kranja-« Komandant pravi o tej brigadi: »Ze devet let se pomikam po raznih kolektivih in ustanovah, toda v tako lepem še nisem živel. Nepozabni trenutki so to.« Ura Je poldne, toda še vedno delajo. Komandant naselja jih mora dobesedno spoditi z dela h kosilu. Prav smejati sem se moral, ko mi je pravil, da so vsak dan »hujši«. »Rad bi vam povedal« Tako. Moja pot je bila končana. V daljavi pred menoj leži Ljubljansko polje . •. Delo na vsej cesti skokovito napreduje. Brigadirjev je že manj, saj jih srečuješ le tu in tam, razen na nekaterih odsekih. Toda tudi tam bo šlo. Dolga dolga je cesta. Tri dni sem potoval po njoj, od Zagreba do Ljubljane. Vtisov je bilo preveč in napis?.! sem 1^ nekaj značilnih. Cez mesec aii dva bodo to cesto imenovali »Cesta, dolga nekaj ur«. Speta bo črnobela veriga bratstva. Spomnil sem se brigadirja-pesnika in lz vsakega metra ceste so žarele njegove besede: »Rad bi vam povodni, ljudje, kakšni smo mi. mlado generacija v tej dolini Kfelene reke, v Dolini srečanj.* V svetu io nastopil neki nov element, M In d a gcnora^lja Je našla svojo pot v delu. Peter Hreščftk \