546. štev.
V Ljubljani četrtek dne 3. julija 1913.
Leto 11.
Posamezna številka 6 vinarjev.
-DAN* foh«]* vsak dan — tudi ob nedeljah fn praznikih — ob 1. url zjutraj 5 v pondeljkih pa oh 8. ort zjutraj. — Naročnina znala t » Ljubljani * upravništvn mesečno K 1*20, s dostavljanjem na dom K 1*60; • pošto celoletno K 20'—, polletno g 10*—, četrtletno K K’—, mesečno K 1’70. — Za Inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina so n	pošilja	npravništvu.	a
&	Telefon	številka 118.	:n
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
ss	Uredništvo in upravništvo:	n
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska utica it. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase ae plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice .toslann !n zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem -<?i«^nniu .o-k:	pust. — Za odgovor je priložiti	'.n nii
s:	Telefon štev Urn 1
Bolgari dosedaj popolnoma poraženi.
Struna je — počila.
PISMO IZ BELGRADA.
Belgrad. 17. (30.) junia 1913.
»Rat otpočeo.«
Svoj čas čital sem nekje lepo pravljico o Janezku in Jurčetu, in ker so že balkanske razmere po vsebini precej podobne tema dvema junakoma, ne bo odveč, ako jo povem tudi širši javnosti.
Janezek in Jurce Šla sta prav prijateljsko in zadovoljno po prašni cesti, kje sta bila in kam sta bila namenjena, seveda ne morem povedati. Klavno je, da sta bila velika prijatelja.
Ob poti zagledala sta lepo košato orehovo drevo, željno sta se ozirala nanj, ali bi se ne dalo dobiti na njem kaj orehov.
»Jaz ga že vidim enega, tamle na tisti veji, vidiš,« pravi Janezek.
Jurče pa je bil izboren plezalec.
Meni nič, tebi nič in že je bil na drevesu kakor gibčna, lahkonoga veverica in ko je zopet stopil na trdna tla pred vzradoščenega Janezka, je že imel v roki lep velik oreh.
Seveda, kakor dobra prijatelja, morala sta si ta oreh razdeliti med seboj. To pa ni bilo tako lahko.
»Jaz sem ga prvi zagledal in zato mi pripada večja polovica. Ko bi ga jaz ne videl s svojimi dobrimi Očmi, ti bi ga gotovo ne mogel dobiti,« se odreže Janezek in možato zagovarja veliko svojo uslugo, ki jo le storil obema.
»Ni res,« pravi Jurče, »jaz sem si še celo hlače raztrgal, da sem ga dobil in oreh je moj, ker pa si moj prijatelj, ti privoščim kljub temu malo jederca.«
Tflko sta se prepirala delj časa, dokle: si nista končno skočila v lase.
Slučajno pa pride mimo nek mož in Ju posvari, da se ne smeta pretepati, saj sta si vendar oba prijatelja.
Končno mu razložita oba svoje težave in celo zgodbo o orehu, proseč ga naj jima razsodi po pameti in pravu, komu izmed njiju pripada večja polovica.
»Dai sem oreh,« ukaže mož Jurčetu. »jaz bodem vama razsodil po pravici, da se v bodoče ne bodeta več ravsala med seboj.«
Jurče mu izroči oreh, mož pa vzame iz žepa »pipec«. razpolovi lupino. vzame jedro iz nje in ga sne. fantoma pa izroči vsakemu polovico lupine, nato pa odide mirno po svoji poti naprej.
Začudeno se spogledata Janezek in Jurče, za nameček pa še razsodnika. ki ju ie opeharil za izborno s'adčico.
Kamenja je bilo sicer dovolj na cesti za hrbet novodobnega Salomona. vendar spoznala sta oba svojo krivdo, ker se nista hotela mirno pobotati in sta odšla dalje za svojim ciljem, Jurče z raztrgano hlačnico, Janezek pa z »bunko« na čelu, edino kar jima ie ostalo od oreha, ker lupine sta — ne ravno rahlo — položila v travo, kraj ceste.
Moralo te pravljice bo ljubeznivi čitatelj 7,e sam razrešil, morda bolje kakor pa sto tiskanih pol komentarja.
Prvi glas o velikih spopadih
srbske in bolgarske vojske je dospel v skupštino.
Ravno je govoril voditelj opo-zicionalne narodnjaške stranke posl. Ribarac proti politiki min. predsednika Pašiča, ko je prisopihal v dvorano nek gospod in pristopil brez vseh ovinkov k ministrski mizi, iz-ročivši Pašiču list papirja.
Pašič vzame list, prečita in se vidno vznemiri, pogleda naokrog in zopet čita, nato pa ga izroči prisotnim ministrom.
Na ministrskih sedežih je nastalo pritajeno šepetanje in nemir in dva ministra sta se takoj odstranila.
Kmalu nato pride na časniško galerijo nek žurnalist in pripoveduje svojim kolegom važno novico, o velikih spopadih med bolgarsko in srbsko armado.
Dve diviziji bolgarske pehote z enim delom artiljerije in konjiče je napad!} ponoči srbske predstražs, katerim je priskočila na pomoč v bližini se nahajajoča srbska armada. Boj še vedno traja.
Pozneje se je izvedelo tudi to, da Bolgari napredujejo in so že prestopili mejo in zavzeli več važnih pozicij. Glavni napad so izvršili Bolgari pri Vilandovu, da zavzemo ta-mošnio železniško progo. Bojna črta Retka-Bukva-Zletovo-Neongazi je v ognju, najstrašnejši boj pa se bije n? Ovčjem polju, kjer deluje neusmiljeno bolgarska artiljerija. Srbi so zaprosili pomoči. Toda to vest je vlada zaplenila, kakor tudi več drugih, da se javnost ne razburi.
Dalje prihajajo vesti, da so Turki in Grki v Trakiji dobili v poslednjih dneh večje množine orožja in vsak hip je pričakovati vstaje v Trakiji. kjer je pod bolgarskim terorjem 900.000 duš nebolgarskega prebivalstva.
V	Caribrodu je ustavljen srbski kurir iz Sofije od bolgarskih čet in mu je odvzeta vsa pošta srbskega poslaništva v Sofiji za srbsko vlado.
Otok Sasos je v plamenu.
Pri Šemahtosu in Tuzli Teyflik odgovorile so grške čete na bolgarska izzivanja s strašnim ognjem iz topov.
BBBSBB EšSESBBSRgBBBI i1 W SBBMBHHM
V Solunu je grška policija aretirala nekega Bolgara, ki je nosil pri sebi v stekjeni cevi kolerične bacile z namenom, da okuži rnesto. Ta nesramni bolgarski zločin, ako je vest resnična, zaslužuje najhujše obsodbe in kulturni svet mora pljuniti na ljudi, ki se poslužujejo takih barbarskih sredstev.
V Solunu samem pa je pričakovati pouličnega klanja, ker je tam še tisoč bolgarskih vojakov, ki ^e ne bodo dali zlepa razorožiti, kdor pozna bolgarsko trmoglavost, lahko sklepa o pobojih na ulici, tembolj, ker so Židje na strani Bolgarov, boječ se, da bi jim Grki ne delali konkurence v grškem Solunu.
To so tedaj prve vesti kot predhodnice nove balkanske vojne.
Ljudstvo se je okrog poldne trumoma izpreliajalo po teraziji, dasi je pihala precej hladna jesenska sapica in celo popoldne je bilo na ulici izredno veliko ljudij, ki so z napetostjo pričakovali novih vesti.
Pašičeva izjava.
Z nestrpnostjo se je pričakovalo današnjega dne, v katerem bi se imela odločiti usoda arbitraže.
Opozicionalni in šovinistični listi so v dolgih člankih dokazovali poslancem, naj dobro premislijo, pred-no izrečejo usodni svoj »za« ali »proti« arbitraži. Bolgarsko je treba postaviti pred »fait accompli« s proglasitvijo aneksije osvojenega ozemlja.
Ker se je vlada zadnjič izvila rz zagate in ni napravila skupštini obljubljenega ekspozea v tajni seji skupštine, je opozicija vložila interpelacijo, na katero je Pašič danes odgovarjal.
Število tujih časnikarjev se je v Belgradu kar črez noč podvojilo, to se je videlo posebno na časniški galeriji v današnji seji skupštine.
Prihod tujih dopisnikov je do pičice podoben lastovkam, le s tem razločkom, da prvi oznanjajo strašne in krvave dogodke, ki se približujejo čestokrat z negotovim korakom. druge pa so predhodnice vesele pomladi, ki kliče vse k novemu življenju.
Prvo je smrt, drugo je življenje.
Po prvih formalnostih je predsednik skupštine podelil takoj besedo
Pašiču: Kraljeva srbska vlada zahtevala je v svojem zadnjem eks-pozeju revizijo srbsko-bolgarske pogodbe. Vlada je predlagala, naj si razdefe sami zavezniki osvojeno ozemlje. O tem je poslala vlada bolgarski vladi noto tri dni pred objavo prvega ekspozeja. Na caribrod-skem sestanku dogovorjeno je bilo, da se vsi štirje ministrski predsedniki sestanejo v Solunu. A takoj nato
je podal Gešov demisijo svojega kabineta, ki ni soglašal z njegovimi miroljubnimi nazori.
Ko jc ruski car izprevidel, da se zavezniki sami ne morejo sporazumeti, pozval je Srbijo in Bolgarsko k arbitraži. Srbska vlada — da onemogoči oboroženo akcijo —, predlagala je Bolgarski, naj obe državi sočasno demobilizirati tri četrtine svoje sedanje vojne moči. Bolgarska ni vsprejela tega predloga, pač pa je predložila nemožne pogoje, ki so bili za Srbijo nevsprejemljivi. lstotako je Bolgarska odbila predlog o revizij^ pogodbe.
Srbska vlada je odgovorila na ponujeno arbitražo, da isto vsprejme na podlagi revidirane pogodbe; Bolgarska pa je zahtevala arbitražo po pogodbi.
Srbija je zahtevala, da se izvrši razpredelba meja istočasno med vsemi zavezniki, a Bolgarska je pristala samo im srbsko - bolgarsko mejo.
Ko se je srbska vlada prepričala, da se bo vršila arbitraža na širši podlagi, odločila se je za isto in v Petrograd ie poslan memorandum (spomenica) o srbskih zahtevah.
Srbska vlada stoji še vedno na stališču izraženem v prejšnjem eks-pozeju.
Po Pašičevem govoru razpletla se ie obširna debata, ki se bo nadaljevala še jutri:
Javen shod.
Danes popoldne se je imel vršiti javen shod v dvorani hotela »Opera«, a sklicatelji na shod niti niso prišli, končno je nekdo sporočil, da se shod ne vrši vsled tega, ker so poslednje vesti napravile shod brezpredmetnim in bi isti mogel le škodovati obči stvari.
Okrog šeststo ljudij se je potem mirno razšlo.
Toda o tem pa jutri.
Mars.
Kocka ie padla,
Naše včerajšnje vesti o srbskih vspehih so se v polni meri potrdile. Bolgari že imajo svojo Slivnico; Srbi so tudi Slivnico vrnili. Prisiljeni so bili v to, kajti sedaj ie jasno, da so se na napade Bolgari pripravljali sistematično. Še predno so se začeli boji med Srbi in Bolgari, je bolgarski poslanik v Belgradu podal protestno noto radi srbskih napadov. Podal je noto ob desetih dopoldne, boji so se pa začeli ob 2. uri ponoči nato, kar dokazuje, da Je bila nota pripravljena že dan preje, kajti Bolgari so hoteli izvršiti napad že predsnočnjim —
tako se poroča 1. julija iz Belgrada a je napad moral izostati radi nepričakovanih zaprek. Da bi prepričali svet o srbski krivdi, ie general Savov se poslužil židovskih krščan* sko-socialnih poročevalcev...
Gjeogeli srbski. — Zveza med srbsko in grško armado zopet ustvarjena.
Edini vspeh, ki ga je dosedaj mogla zaznamovati 100.000 mož bro-ječa bclgarska armada, je, da se ji je za kratek čas posrečilo pretrgati zvezo med Belgradom in Solunom z zavzetjem Gjevgelija. Toda niso se dolgo veselili svojega vspeha. Srbski topovi in bajoneti so jih pregnali in G jev geli je zopet v srbskih rokah.
Neprestani bolgarski napadi so srbske čete prisilili, da so stopile v ofenzivo in ofenziva se jim je sijajno obnesla.
Boj za Štip. — Štlp osvojen. — Bolgari 1200 mrtvih in ranjenih.
Kakor znano, so bolgarske čete pred nekaj dnevi zasedle Štin in se niso hotele umakniti. Ko so Srbi opustili defenzivo in pričeli z ofenzivo, sc je vnel krvav boj za štip.
Na obeh straneh so zelo velike izgube. Štlp je padel v srbske roke. Kolikor je dosedaj znano, so Srbi že snoči prodrli do obronkov Plakovlč-ke planine. 10 km od Štipa. Boi se danes nadaljuje na celi fronti. Srbske čete prodirajo v smeri proti Štipu in Kočani. Po nekaterih vesteh so Bolgari zgubili tudi že Kočane. S tem je bolgarska vardarska armada popolnoma odrezana od kjustendilske armade. Tu so bili boli najhujši in so na obeh straneh zelo velike izgube. Samo pri koti 650 so včeral Bolgari po svojem ponesrečenem napadu pustili na bojišču 1200 mrtvih in ranjenih. Višine pri vasi Drenka je zavzela srbska pehota z bajonetnhn naskokom. Bolgari so na divjem begu osta-vlii 6 topov in 4 municljske vozove. Danes so poskusil) Bolgari zavzeti Gornji Trogerod, a Srbi so jih takoj naskočili z bajonetnim naskokom in bolgarska četa ie bila po hudem boiu razorožena. Od več strani prihajajo tudi poročila o bolgarskih dezerta-cijah.
Krvavi boji pri Kruplštu. — Dva bolgarska bataljona vjeta.
Po poročilu Iz srbskega glavnega stana v Skoplju so danes zvečer Srbi po silno krvavem boju zavzeli Krupište. Po privatnih poročilih so bili boji pri Štipu-Krupište nenavadno krvavi in obupni. Na obeh straneh so velikanske izgube. Bitko je odločila srbska artilerija, ki je učinkovala naravnost grozno. Dva bolgarska bataljona sta bila vjeta. Med bežečimi Bolgari je nastala nepopisna pa-
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Ne bo zadoščalo, gospa markiza. Namenjena vam je ugodnost — resnična ugodnost verjemite mi to!
—	da prenočite generala fon Hercoga in njegove ordonančne oficirje.
»V pritličje tega krila se lahko nastanijo vsi vojaki, in celo prav udobno.«
»Pa oficirji?«
»Koliko jih je?«
»General ima dva adjutanta ... Z mano vred nas je troje.«
»V prvem nadstropju je salon z veliko obednico — in vrhu tega še Četvero spalnic, izmed katerih je ena prav razkošno opremljena.«
»Oh!« je zamrmral divjak s sirovim glasom. »Pokažite mi vse to.«
»Da; recite samo svojim vojakom. naj potrpe dotlej.«
»Rečem naj?« se je nasmehnil zaničljivo. »Pruski oficir ne reče svojim ljudem ničesar; on jim ukaže!«
Po teh besedah, ki jih je govoril markizi Waf';.z °čividnim namenom, imponirati ji, se ie obrnil k moštvu in zatulil s srditim glasom:
»Ab-tak! Puško k nogi!... in da se mi nihče ne gane, vi prešini«
Nato je rekel Klari z vso svojo ljubeznjivostjo:
»Niti s prstom ne bodo trenili, lepa gospa.«
Mladi ženi so vzdrgetale nosnice. Ta nesramnost!
»Res,« je dejala sama pri sebi, »ta drhal se menda rodi in šola v svinjakih.«
Ne da bi mu odgovorila le besedico, je sledila svoji tašči.
Ogled je očividno zadovoljil praporščaka.
»Oh«, je dejal, »tu se bo dobro spalo... Jn v tej obednici nam bodo servirali?«
»Treba vam bo samo ukazati služinčadi, kaj hočete jesti.«
Ni si mogel česa. zarežal se je široko:
»In piti... Šampanjca dobimo tudi?«
»Gotovo, gospod; v mojih kleteh ga je dovoli, in vi ste gospodarji nad vsem.«
»Vraga, res mi niso zaman hvalili ljubeznjivosti francoskih dam. Silno ste Ijubeznjivi, gospa markiza.«
»Nikakor ne. gospod. Francoska žena sem, ki se ne more braniti proti vojnemu pravu, kakor ste rekli prej sami. Drugačnih čuvstev mi ne smete podtikati.«
»To ni prav, milostljiva. Naš kralj se ne bojuje proti Francozom, takorekoč, in proti Francozinjam še posebno ne... Kako bi se mogel človek vojskovati zoper tako prelestno mlado damo. kakor jo vidim ob
vaši strani?«
Te bedaste besede ie opremil z nerodnim, drv enim poklonom proti markizi Klari. Ali stara markiza mu je segla v besedo:
»To je soproga mojega starejšega sina.«
»Vaš starejši sin je jako srečen, milostna.«
»Res da. mrtev ie ... To ste hoteli morda reči...«
»Oh!«
»Ne pozabite na svoje vojake, gospod,« je odgovorila tašča suho. Odslovila ga je z visokomernim naklonom glave in odšla z markizo Klaro, ne meneč se dalje za podporočnika, osuplega nad tem nedostojnim ponosom.
Ta hip pa je dospel general von Herzog s svojim generalnim štabom.
»Stanovanje?« je vprašal podporočnika praporščaka, ki je salutiral in se vzravnal pred njim kakor sveča.
»Pripravljeno, gospod general.«
»Primerno?«
»Imenitno!«
»In jed ?«
»Treba vam je samo naročiti, kai izvolite.«
»Pokličite torej kuharja. Lačen sem kakor volk.«
»In žejni niste, gospod general?«
»Gotovo, da sem. Zakaj?«
»Zato. ker je mnogo šampanjca na vašo razpolago.«
»Dobro. Gospodje, pili bomo na zmage naših vojakov... na slavo
naših junakov... našega kralja in nemške domovine!«
Nekaj malega pa se je bilo iz-premenilo v tem. kar je bila odredila markiza in kar so bili sprejeli Nemci s tolikim navdušenjem. General von Hercog je imel tri ordonančne oficirje, vse tri višjega čina kakor podporočnik von Hinten. Hočeš, nočeš, moral je odstopiti krasno sobo, ki jo je bil v duhu že naprej določil zase.
Razočaran se je vrnil k velikim vratom, ki so bila že zaprta, in pozvonil. Poklicali so markizo, ki je prišla nemudoma.
»Ali nimate sobe v stranskem krilu, gospod?«
»Ne, milostna. Ordonančni oficirji so zasedli vse.«
»Dobro. Pridite zvečer in pozvonite tukaj.«
»Opozarjam vas samo, milostljiva. da se vrnem morebiti nekoliko pozno.«
»Kadarkoli; vedno bo nekdo tu, ki vam odpre.«
Kar se je vršilo v stranskem krilu zvečer, ie bilo ostudno.
Videči, da jim je na razpolago vsa bogato založena grajska klet in jedilna shramba, so poslali Prusi brž po oficirje, nastanjene v vasi. Sledilo je požiranje brez mere in meje, ki je navdalo celo francoske služabnike s studom in ogorčenjem. In kakor nezmerno so mašili jedila vase. tako živinsko so jili tudi zalivali z vini. ki so romala neprestano iz grajske kleti na oficirsko mizo. Pili so in rjuli na
slavo svojega Vaterlanda. dokler se ni zgodila nezaslišana ostudnost, da je izbruhnil pijani general zavžito pijačo, po mizi. po svoji uniformi... po dveh oficirjih, ki sta ležala pod mizo na desni in na levi. onemogla od te veličastne proslave pruskih zmag.
Isto, kar poveljniki v prvem nadstropju, je počelo moštvo v pritličju — ako možno, še grje in od-urneje...
Ko niso mogli več zlivati vase, so spravili oficirji generala z velikim trudom v njegovo stanovanje in se začeli razhajati. Grof von Hinten se je majal pred vrati z dvema tovarišema.
»Kje pa ti stanuješ?«
»V krilu, ki sta ga pridržali Francozinji zase.«
»Francozinji... Ali sta lepi?«
»Ena je...« Je odgovoril podporočnik. pijan kakor muha. z zapletajočim se jezikom. »Oh. takšne oči ima... takšne ustnice ... takšne lase...«
»Ali si govoril z njo? ...«
»Kajpak da sem... Preljubez-njiva...«
»Da. da. kakor Francozinje vob-če... Zaljubila se le vate. seveda.«
S sirovim grohotom in opazkami. ki jih ni mogoče zapisati, sta segla tovariša grofu von Hinten v roko in odkolovratila proti vasi.
Strašno težka se je zdela podporočniku pot do velikih vrat.
(Dalje.)
nika. Veliko število Bolgarov se k udalo na begu. Srbi jih zasledujejo.
Torej: srbska armada na celi črti zmagoslavna. S tern, da se ji ie posrečilo zavzeti Štip je
prebit bolgarski centrum.
Bolgati so se dobro zavedali .važnosti teh pozicij, zato so trikrat poskušali z fcajonetnim naskokom osvojiti izgubljene pozicije. Toda vsi njihovi junaški napori so bili brez« vspešni. Srb* so s strahovitim artilerijskim ogu,..a razbili Štip.
Srbske poirtežljivosti je konec. Velesilam je poslala noto, v kateri naznanja, da bo smatrala vsak nov napad za »casus belli.« Srbske čete bi v tem slučaja takoj prekoračile bolgarsko mejo.
Vsak irenotek je pričakovati, da se prekinejo diplomatične vezi med Srbijo in Bolgarijo.
»Samouprava«, trezen list, vladin organ, piše; Bolgari so začeli In se sami izločili iz Balkanske zveze. Branili bomo svojo eksistenco. Z nami Grki In Črnogorci.
Bolgariji svetujejo popustljivost.
Srbski uspehi se že kažejo tudi v diplomaciji. Poslaniki Rusije, Francije in Anglije so intervenirali pri bolgarski vladi, ter ji nujno nasvetovali, naj popusti in potrpi. Ministrski predsednik dr. Danev je bil v dolgotrajni avdijenci ponoči pri kralju Ferdinandu.
♦
Nihče ni vesel bratomorne vojne, toda, kdor jo je začel, ta naj nosi posledice. Srbi so se le braniti
Štajersko.
Maribor. (Fotzen-kullura slovenskega klerikalnega deželnozbor-skega poslanca dr. Verstovška). Naši klerikalci so jo s svojo »naobraže-nostjo« tako daleč dovedli, da ne razločujejo človeka od psa! Minoll pondeljek so imel* mariborski gimnazijci v ljudskem vrtu svoje mladinske igre z običajno in sedaj toli priljubljeno nogometno tekmo. Pri tem igranju je stal bodoči osmošolec D. C. izven gola in gledal igrajoče. Nakrat pade žoga ven in C. jo prime ter požene nazaj v igrišče. Slučaj je hotel, da je pri tem žoga zadeia dr. Verstovškovega sina, ki je — mimogrede povedano — tretješolec, tako v obraz, da je začel iz nosu krvaveti. Dr. Verstovšek je to opazil in na mah skočil proti C-u, češ: »Vi ste mojega sina napadli in poškodovali«. Temu je C. ugovarjal, češ, da to ni res in da je le nesreča tako hotela. Njegovim besedam se je seveda pridružilo vse številno navzoče dija-štvo v glasnem protestu. A vse to ni nič pomagalo. 2e v naslednjem tre-notku je zarjul Marijin vitez, dični slovenskoklerikalni dež. in drž. poslanec dr. Karol Verstovšek nad njim: »Vi falot. Vi!« in mu je prisolil -- svojo tlosarsko taco za ušesa. Fant, in z njim njegovi tovariši — Slovenci kot Nemci — so za treno-tek odreveneli, a imeli toliko razsodnosti, da so svojo razburjenost vsaj v toliko ohranili, da se ni zgodilo to, kar bi se bilo lahko... Dr. Verstovšek pa je imel vseeno še dovolj drznosti. žaljenega naprej izpraševati, kaj je in v kateri razred da hodi, češ, da ga bo stavil na odgovor! To je seveda bilo tudi najmirnejšim preveč in nastali so glasni, ogorčeni klici protesta. To je dr. Verstovška vsaj v toliko streznilo, da je urno izginil iz Ljudskega vrta, ter vzel svojega scartlanega sina seboj. — Tako daleč smo že prišli torej, da si moramo pustiti svoje sinove klofutati od čisto navadnih, prostaško vzgojenih in istotako mislečih, akademično na-obražeuih ljudi! Kdo bi kaj tacega trpel še dalje? Odločno poživljamo gimnazijsko ravnateljstvo, da poskrbi užaljenemu potrebno zadoščenje. Ce bi se to ne zgodilo, pojde stvar dalje. Takrat pa ne vemo, če bo to gospodi ljubo! Saj se razumemo ...?
Iz Gradca. (O deželnem zboru.)
V	merodajnih krogih našega deželnega odbora ozir. v krogih oseb, ki so *em najbližje stoječe, se vedno pogosteje pojavlja mnenje, da bo štajerski deželni zbor razpuščen, če odgovarjajo te vesti v polnem obsegu resnici, se ima na bodočo jesen še enkrat poskusiti, ali so slovenski obstrukcijonaši pripravljeni, prenehati s svojo obstrukcijo, ozir. zapo-četi novo taktiko. Čim se ta poskus posreči, se deželni zbor snide na kratko poznojesensko zasedanje, da reši nekaj najnujnejših vprašanj, med temi tudi ono učiteljskih plač(?) če bo pa končni rezultat nasprotno pokazal, se deželni zbor razpusti in razpišejo nove volitve, ki bodo mogoče že v prvem predpomladnem mesecu, na kar se snide dež. zbor k daljšemu zasedanju, če bi sloven. klerikalci potem še nadalje vstrajali pri svoji prvotni taktiki, pa pride do tega s čimur se je že grozilo: da bo večina vladala preko slovenskih klerikalnih noslancev.
In ini? Vesti o situaciji V deželnem zboru postajajo čim dalje resnejše. Ne da bi hoteli faktično prehitevati, imamo utis, da je položaj že dosegel nekako vrhunec. Na vsak način pa smo Died alternativo, da se zganemo in začnemo tudi mi^s pripravami v polnem obsegu. Še par mesecev nas loči od trenotka, ki nam ima razjasniti, ali obvlada glede dež. zbora današnje razpoloženje, ali pa se imajo razpisati nove volitve. Naj bo stvar že tako ali tako, eno ali drugo pride gotovo. Naša dolžnost pa je, da smo pripravljeni in nas kakšne možnosti ne presenetijo.
Iz Maribora. V nedeljo zjutraj se je dvignil v višave prvi balon letošnje sezone. Vzlet ie bil zvezan z marsikatero nepriličnostjo. Skraja ga je onemogočil dež, v nedeljo pa teža. Prvotno je bilo določeno, da se vzleta udeležijo 4 osebe. Ko pa je prišlo do tega, da balon spuste, se je pokazalo, da je teža prevelika. Izprazniti so morali sedem žaklov peska, vrhu tega pa še posaditi na suho nekega predebelega profesorja, kajti balonu se kar nič ni hotelo iti v zrak. Kje in kakšno je bilo izkrcanje, do danes še ni znano.
Dr. Peter Rosegger je objavil v »Heimgarten« prošnjo, da se naj opuste vse osebne čestitke. Motivira to prošnjo s tem, da mu je njegov zdravnik svetnik dr. Mahnert prepovedal vsako razburjenje. — Druge vesti pa vedo zopet povedati, da se hoče Rosegger s tem izogniti vsem nemškonacijonalnim manifestacijam, ki bi jih na njegov račun radi uprizorili Nemci. Rosegger pač dobro ve, kako daleč gredo pri tem njegovi so-rojaki: da ne blatijo le svojih sodržavljanov marveč, da izrabljajo take priložnosti tudi v druge, nečedne svoje namene.
Lurškl čudeži — o katerih smo tudi mi že poročali — so izzvali živahno polemiko med zdravnikom dr. Aignerjem in profesorjem bogoslovja dr. Udejem. Na več stavljenih mu vprašanj, je dr. Aigner dr. Udeju na-kratko odgovoril in skušal ovreči trditve dr. Udeja v »Gr. Volksblattu« Na te odgovore je zopet reagiral dr. Ude in priznati moramo, ne ravno nerodno, samo, da je v teli odgovorih zelo malo stvarnih poskusov dr. Aignerjeve trditve, da so lurški čudeži le gospodarski švindel, kot neresnične ovreči. Če pojde časnikarska polemika obeh tako naprej, potem se bosta moža, zlasti pa dr. Ude, pač zapletla v nebroj vprašanj in proti vprašanj, ne bosta pa dosegla svojega namena. Glavna krivda leži Dri vsem tem na dr. Udeju, ki je kot glavni progovornik zapričel polemiko. Dr. Ude se upira na nek slučaj Rodde, dr. Aigner pa na vse one številne slučaje, ki jih ie sat« zrl v Lurdu. Dr. Aigner tudi ponovno predlaga dr. Udeju, zainteresirati pristojne cerkvene oblasti. To pa je dr. Udeju očividno neprijetno in, na direkten poziv parira ta zamah zopet
—	s številnimi protivprašanji. Tudi na prošnjo dr. Aignerja, zakaj Vatikan ne aprobira lurških čudežev, se izogiba dr. Ude z meglenimi protivprašanji. Do danes je vsa polemika dozorela le tako daleč, da skuša dr. Ude zavesti dr. Aignerja v cel labirint vprašanj. Ali mu pojde dr. Aigner na lim ali ne. bo pokazal nadaljni razvoj cele afere, Vendar, dvomimo, da pojde to in da se posreči dr. Ude-iu njegova nakana. — To poročamo za danes, ker nočemo, da bi bili prekasni in s tem pri naših engrossi-stih z lurško vodo, tam okrog »Slovenca« itd. dali povod lažnjivemu pisarjenju da smo obmolknili pod težo dokazov v prilog lurškim čudežem. Kadar zavzame stvar v polemiki med obema doktorjema določnejše forme zlasti na strani dr. Udeja, bode tudi naša naloga, baviti se s stvarjo še podrobneje. Za ta slučaj imamo pripravljen tudi neki »čudež«, pa brez lurške vode. Pokazal pa bode, kako silna ie moč — sugestije.
Dnevni pregled.
O zaupnicah je dandanes že skoraj nepotrebno pisati. Povedali smo že parkrat, koliko so zaupnice vredne. Ako gre to naprej, je to le znamenje, da klerikalci teh zaupnic krvavo potrebujejo. — Torkov »Slovenec« je zopet poln takih izjav. N. pr.: Obč. odbor na Grosupljem je soglasno sklenil krasno izjavo, v kateri izreka g. deželnemu glavarju dr. Šušteršiču slovesno svoje visoko spoštovanje in neomajno zaupanje.
—	liberalni stranki pa najglobokeje zaničevanje. Občinski odbor zagotavlja deželnega glavarja, da stoji ob njegovi strani v skalnati zvestobi. Tako in podobno se glase tudi druge zaupnice. Kdor ve, kdo je na Grosupljem župan in kakšen je odbor — bo lahko razumel ono »skalnato zvestobo«. Pretekli teden je prišel dr. Šušteršič v Šmarje in je povabil občinski odbor k sebi ter ga spraševal, kaj si želi. Občinski svet v Šmariji ie namreč znan oo svoii zabitosti;
zato se tu spomnil,'da bi bil dr. Šušteršiču poslal zaupnico (glavni župan dekan ie bil namreč v Toplicah, kaplan pa ima mnogo dela z vodo.) Ker šmarski občinski svet ne ve, kaj j- njegova dolžnost, ga je imel glavarjev obisk spomniti na to, da bi poslal kako zaupnico, kakor jo je poslalo tudi Grosuplje. Je res težava, če so nekateri odbori le preveč nerodni. Glavarjeve obljube pa so seveda samo mila prošnja za prijaznost, da bi ga drugo leto kljub Ka-mili Theimer zopet volili. Saj se poznamo.
Učenost dr. Lenarda, ki ga plačuje kranjska dežela s svojo štipendijo zato, da piše za »Slovenca« podlistke in da informira Poljake o narodnem in kulturnem delu slovenske klerikalne	stranke —	je	doživela
zadnji čas	par	neljubih	kritik. Ta
učenost pa je bila odklonjena tudi na univerzi v Krakovu. Dr. Lenard j.e upal v Krakovu z osebnimi zvezami doseči uspeh — toda ni šlo. Fakulteta je njegov habilitacijski spis zavrnila. Iz tega se vidi, da tudi Poljaki, ki imajo dve univerzi, ne marajo podpirati drugih učenjakov — deloma iz sebičnosti, ker imajo svojih učenjakov dovolj, deloma pa zato. ker bi le resni učenjaki mogli reflektirati	na	vseučiliške	stolice.
Odklonitev	dr.	Lenarda	bo	klerikal-
no gospodo morebiti nekoliko dis-gustirala — toliko pa gotovo ne, da bi spoznala svojo zmoto in dajala štipendije le onim ljudem, ki se resno pečajo z znanostjo.
Na Češkem hoče avstrijska vlai-da poslati ustavo na počitnice za negotovo dobo. Namesto deželnega odbora imenuje »deželno upravno komisijo.« Predpogoj je seve. da deželni odbor demisionira. In sicer celi. Narodno soc., statopravna in napredna stranka je proti demisiji čeških članov dež. odbora, ker sicer bi z demisijo pMrtSgali kršiti ustavnost. Odločitev je seveda v rokah liberalcev in agrarcev, ker ti dve stranki imata v dež. odboru svoje može. »Čas« pravi: Funkcija absolutističnih vladnih komisarjev nad deželo bo plačana — soglas udeleženih strank čeških — mladočeške (liberalne in agrarne) — bo zato vsled tega še kočljivejši.«
Kljub temu, da tiskarskega škrata zastrupljamo, kar se le da, vendar pokaže časih še precej razposajenosti. Tako je včeraj napravil besedo »die formal-Iogische Woche« mesto »die formal-logische Ilacke«, to je list, ki izhaja v Pragi v slovenskem jeziku in »vzgaja« slovenski narod v tem smislu, da bi bil »pripravljen svojo slovensko narodnost braniti tudi proti slovanskemu narodu.«
Glede naše notice, da neko nar. radikalno društvo pripravlja nazorno statistične tabele, da se pokaže, koliko smo Slovenci v Istri na-pram Hrvatom izgubili, nam najkom-petentnejša oseba izjavlja, da stvar, ki se pripravlja, nima tega smisla in ni v ta namen delana, radi popravljamo. Delana je ona mapa le v ta namen, da se primeria ljudsko štetje z izidi volitev, kjer se bo videlo, da je »veliko napredovanje Lahov« po uradni štatistiki popolnoma lažnjivo.
Srbski spomin na Slovence. Do-biH smo letno izvestje srbske karlo-vačke gimnazije za leto 1912—13. Knjiga obsega 144. strani. Na koncu knjige je članek: »Naša ekskurzija«. (Reka-Pulj-Trst-Ljubljana - Zagreb.) Tu je popis potovanja, ki so ga pred par meseci priredili srbski dijaki po naših krajih. Potopis so sestavili profesorji, ki so dijake spremljali. V potopisu lepo popisujejo našo deželo, sprejem v Ljubljani — izlet na Bled in prijateljski sestanek v hotelu Tivoli. Posebno vneto se naši bivši gostje spominjajo prof. Ilešiča, ki jih je sprejel na kolodvoru in naših gospodičen, ki so sestrsko spremljale dijake. Tudi sicer je spis poln hvale
o	Ljubljani in o naših gorenjskih krasotah. Nas veseli, da so se naši bratje med liami tako dobro počutili, želeti je le. da bi imeli čim večkrat priliko sprejeti take prijetne bratske goste.
Krasna knjiga je izšla te dni. Naslov ji ie: »Na Triglav, v kraljestvo zlatorogovo.« Knjigo je napisal naš znani turist Rudolf Badiura, ki je gotovo eden najboljših poznavalcev našega slavnega velikana. Boljšega dela o Triglavu in njegovem pogorju si nismo želeli. Naslovno stran je naslikal H. Smrekar. Knjiga je bogato ilustrirana in ima veliko pregledno mapo. Obsega nad 100 strani in stane 2.20 K. Zunanjost je prav vzorna. Dobiva se v knjigarnah, pa v »Informacijski pisarni« S P. D. v Nar. domu«. V knjigi najdemo nekoliko zgodovine Triglava — potem pa natančen popis vseh poti. tako pregledno, da bo po nji lahko vsak brez skrbi hodil po kraljestu Zlatoroga. Prišel je čas gorskih izletov in mislimo, da bodo vsi z veseljem posegli po tej lepi knjigi.
Z Bleda se nam poroča, da s« nahaia mnogo znani konzul Pro-chaska na letovišču. Prochaska se
'sicer zelo skriva, ampak kljub temu se ie kmalu razvedelo, da' je tam. Prochaska ima revmatizem, ki ga je dobil takrat, ko je bil v Prizrenu mrtev. Bolezen se je na poti v Brazilijo tako poslabšala, da je moral priti na Bled.
501etnica »Narodne Čitalnice« v Kranju. Dne 4., 5. in 6. julija 191 a Spored slavnosti: Dne 4. julija: serenada častnim članom. Dne 5. julija: slavnostni koncert v Sokolski dvorani. Začetek točno ob pol 9. uri zvečer. Dne 6. julija: I. Pozdrav pred mestno hišo. Kranjsko narodno žen-stvo pripne zastavi trak. II. Banket na vrtu g. M. Mayerjeve. III. Obisk Prešernovega in Jenlcotovega groba z zastavami. (Govori prof. Pirnat in okr. sod. O. Dev) IV. Ljudska veselica. Razni paviljoni, vrtiljak, drič-rnna itd. Godba prostovoljne požarne brambe. Pričetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 40 vinarjev, za dijake 20 vinarjev.
411 še veste, kaj bo v nedeljo, dne 6. julija v Postojni? Zlet Idrijske Sokolske Zupe bo! Vršila se bo javna telovadba in velika narodna veselica na prostem, ki bo nudila naj-raznovrstnejše zabave. Prijateljem dobrih jedi in pijač bo v največji meri ustreženo. Določen je tudi čas za ogled Postojnske jame. še enkrat pa opozarjamo, da imajo znižano vstopnino v Jamo — 1 K za osebo
—	le člani v kroju in pa oni, ki bodo nosili veselični znak. Prijavili so se že gostje iz vseh krajev, in bodo dospeli v Postojno z vlaki, avtomobili in vozovi. Veselica utegne biti res nekaj krasnega; priprave so velikanske in v polnem teku. Ne pomišljajte, odločite se takoj, da se udeležite te pomembne slavnosti! Na svidenje!
Abiturijenlom, ki so namenjeni posvetiti se živinozdravniškemu študiju, daje sedaj in v jeseni pojasnila »Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju« III. IJnke Bahngasse 11., med počitnicami pa za Kranjsko Rafko Ipavec, veter. Idrija, za Štajersko los. Samec, veter., Št. Jurij ob ju/-železnici, za Primorsko Lipe Pahor, veter.. Gor. Vrtojbe pri Gorici in za Koroško Ant. Močilnik, veter., Li-binče pri Pliberku. Naprej pa se že lahko te opozarja, da se na različne popore radi prevelikega števila slušateljev ni treba preveč zanašati.
Letoviščarjem! Iz brdskega okraja se nam piše, da je v celem okraju dosti lepih zračnih sob, opremljenih in neopremljenih s kuhinjo, letoviščarjem na razpolago. Življenje je tudi ceno. hrana in pijača dobra, lepi izleti po celem okraju, priložnost za kopanje, dvakratna avto-zveza z Ljubljano in Celjem. Pojasnila glede letovišč daje radevolje v imenu posebič za to osnovanega odbora g. Nikolaj Mazuran, naddavkar v pokoju v Lukovici.
Vlom v poštni urad. V noči na 28. junija je bilo vlomljeno v poštni urad v Zireh. Doslej neznani storilci so odnesli 450—500 kron denarja.
Aretacija dveh tatinskih cigank. Preteklo nedeljo popoldne sta prišli v neko gostilno v Kranju dve ciganki, ki sta se izdajali za 381etno Gabino Krems in za nezakonsko hčer imenovane, Rozine Krems. V gostilni sta si naročili jedi in pijače. Medtem ko je njima natakarica me njavala bankovec za deset kron, sta ciganki ukradli natakarici 120 K v papirnatem denarju. Obe ciganki so aretirali in izročili sodišču.
Prijet vlomilec. Preteklo soboto ponoči je bilo vlomljeno v trgovino trgovke s špecerijskim blagom Katarine Golmajer v Ribnem pri Bledu. Tat je odnesel 150 K gotovega denarja, več vrst likerja in žganja, kakor tudi nikljasto uro. Orožništvu se je posrečilo prijeti že večkrat kazno vanega, znanega tatinskega ptiča dninarja Jožeta Zupančiča iz Rib-nega, ki je bil na sumu vloma in tatvine, in njegovega tovariša 42let-nega zidarskega pomočnika Andreja Jegliča. Zupančiča so aretirali in iz ročili okrajnemu sodišču v Radovljici.
Aretacija. Dne 29. p. m. je orož-ništvo v Razdrtem na Notranjskem aretiralo 35letr*ega dninarja Mateja Adama iz Petelinjega, ki ie bil na sumu, da je v noči na 10. p. m. izvršil vlom in tatvino v Velikem Brdu in Hruševju. Orožništvo je Adama izročilo okrajnemu sodišču v Senožečah.
Smola tatov in vlomilcev. Preteklo soboto okrog polnoči sta vlomila dva, doslej neznana storilca v skladišče trgovca Franca Siherla v Zalogu in sta se splazila od tam v trgovino. Tatova sta imela najbrže namen, ukrasti samo denar, ker sta ukradla le železno registrirano blagajno z 55 kronami, dočitn se drugih stvari nista dotaknila. Tatova sta nesla blagajno iz hiše, v trdnem sklepu, da blagajno odpreta in da se polastita nje vsebine. Pri tem pa nista imela sreče, zakaj v istem času sta jima prišla nasproti dva domača fanta, ki sta jima vzela blagajno. Tatova sta nato pobegnila. Za seboj sta pustila sekiro. Eno uro pozneje
sta poskusila tatova svojo srečo vi Zgornji Zadobrovi. Tu sta vlomila v trgovino Frančiške Golf. kjer sta pregledala vse predale. . Zadovoljiti sta se morala samo s par smodkami in z osemdesetimi vinarji. Kmalu nato sta se pojavila storilca v Sne-, berjili, kjer sta vlomila v trgovino Franceta Lovšeta. Pa tudi tu nista imela sreče. Prebrskala sta vse predale, našla sta pa samo kakih pet kron vreden dežnik. Odtod sta šla vlomilca k bližnji trgovini Neže Kos. Ravno sta se pripravljala, da bi odstranila železno mrežo na oknu, ko so ju nenadoma prepodili.
Kdo je kriv smrti dijaka Sušnika? Iz Novega mesta se nam poročal Ljudem, ki mislijo, da je operacija debelega vratu prav navadna in čisto brez vsake nevarnosti, je treba povedati, da se zelo motijo. Po mnenju zdravnikoy je taka operacija združena z nevarnostjo, da se pri operaciji zadene na kako žilo, vsled česar nastane izkrvavljenje. Je pa še nebroj drugih nevarnih poškodb pri laki operaciji mogoče. Kaj je v tem slučaju povzročilo smrt, nam seveda ni znano. V pomirjenje javnosti pa priporočamo, da se vzroki od kompetentne strani pojasnijo. Toliko pa je gotovo, da so neosno-vane vse tiste govorice, ki so hotele natanko vedeti, da je dijak kar pod nožem operaterja umrl. Sušnik je bil namreč operiran že v soboto dopol-dns, umrl pa je v nedeljo dopoldne, torej en dan pozneje. Starši so ga prišli popoldne po operaciji obiskat, pa niso mogli nič z njim govoriti, ker je bil že takrat od bolečin in narkoze tako slab. da je izgleda! kot mrlič. Značilno pa je, da se staršev ni ob' vesti! j že tedaj, da je fant jako slab in da se jih ni obvestilo, ko je umiral. Takrat je bil oče pri bolnišnici, pa se ni upal notri. Ko jc šel po ovinkih domov proti mestu, je revež že izvedel, da je sinko ravno takrat, ko je bil oče namenjen k njemu, že umrl, Značilno je to, da niti zdravnik sam do zadnjega trenotka ni vedel, da je katastrofa tako blizu. Fant je baje še govoril z zdravnikom pri dopoldanski viziti. Po našem skromnem mnenju mislimo, da bi bil zdravnik toliko že moral vedeti, da gre fantu slaba in da bi bilo na mestu o tem starše obvestiti. Nekaj pa pri tem čudnem slučaju zasluži še posebno grajo. Zdravnik, ki se je te operacije pod-stopil. bi bil moral pač vedeti, da je operacija kolikor toliko spojena z nedcgleduitni posledicami. Ce se je tega zavedal — in to se je kot zdravnik moral — vprašamo ga, ali je imel on dovoljenja od staršev. 14letnega fanta podvreči tako negotovi 'operaciji? Kolikor nam znano, tega dovoljenja ni imel, moral bi ga po našem mnenui imeti, oziroma bi bil starše moral pred operacijo opozoriti, da ta operacija ni tako lahka, kakor si io lajiki splošno predstavljajo. Če v ničemer drugem, v tem tiči velik del krivde, da je moralo tako mlado življenje tako nepričakovano končati. Vsaj bi bil s svojini zabreklim vratom lahko živel magari 100 let, če kaj drugega ne, ta vrat bi ga gotovo ne bil spravil na oni svet. Mi g. operaterju ne mečemo zaradi operacije same polen pod noge. Mogoče, da bi se isto zgodilo tudi še kakemu bolj praktičnemu operaterju. Ampak do operacije sploh ne bi bilo prišlo, če bi se pred operacijo postopalo tako, kot bi se po našem mnenju moralo postopati. Usmiljeni bratje naj si sami sebi pripišejo, če je v nerazsodni, samo po žalostnih posledicah sodeči javnosti njih zavod prišel na glas nekakšne javne klavnice, česar mi sami nikakor ne potrjujemo.
Neprevidno ravnanje s petrolejem je pripravilo v nesrečo 151etno Ivanko Kunšič, posestnikovo hčer iz Mojstrane, ki si je v bližini svetilke čistila lase s petrolejem, ki se je pa deklici na glavi zažgal. Zadobila je težke opekline.
Svojo moč ie pokazal Antonio Ovoledo na svojem tovarišu Zanos-siju Josipu. 28 let staremu delavcu* v opekarni v Ribnici. Razburljiva' italijanska kri ga je pripravila do tega, da je vrgel Zanossija na tla in mu pokleknil na prsa s takšno silo, da je slednji dobil težke notranje prsne poškodbe. Svojo kri pojde hladit v zapor, kamor ne pride nevarno solnce.
Nesreča pri košnji. Trinajstletnega dečka Kveder Andreja iz Prevol Pfi Lukovici je Andrej Smerajc po neprevidnosti vkosil v levo roko. Ležal je v travi, ko je Smerajc kosil in tu se je vsled neprevidnosti zgodila nesreča.
Vsled zastrupljenja krvi so pripeljali z Limbarske gore v bolnico Andreja Orehka. Pri košenju stele se je urezal v roko, kar je pa vsled ne-pažnje povzročilo zastrupljenje krvi.
Iz okolice Medvod. Prejeli smo: Neki posestnik mi je pripovedoval tole: Dne 1. t. m. sem šel s konji v, Kamnik po apno. Na poti mi ie enega zmed konj napadla kolika Povpraševal sem po poti, kdo bi kaj mogel konju pomagati, zakaj bati se je bilo.
da konj pogine. Vsak človek, katerega sem vprašal za svet, mi je odgovoril: »Hiti, kar moreš v Kamnik k živinozdravniku, tam boš Kotovo 'dobil zdravniško pomoč.« Brž ko pridem v Kamnik, se napotim k živi-nozdravniku. Tega sem dobil še v postelji. Brž vstane in mi napiše listek, s katerim naj bi šel v lekarno po zdravila. Šel sem. Lekarnarja ni bilo v lekarni. Neki njegov uslužbenec mi je rekel, naj pridem čez pol ure, ker gospod zdaj še leži. Ko pridem čez nol ure nazaj, še ni bilo gospoda nikjer. Šel šem nazaj k svojemu bolnemu konju. Nevarnost je postajala čim dalje večja, da konj pogine. Od tam grem zopet nazaj v lekarno, kjer dobim neko tekočino, ki pa ni konju prav nič pomagala, pa tudi škodovala ne, kakor papežev žegen. Zopet grem nazaj k živinozdravniku in ga prosim, naj gre konju pomagat. Živinozdravnik gre. Konj se je valjal po tleh v bolečinah in je zdravnika nekoliko pahnil od sebe. Tu pp se je živinozdravnik silno razsrdil, pobral je šila in kopita in je odšel domov, ne da bi konju kaj pomagal. Šel sem za njim in sem ga za božjo voljo prosil, naj konju pomaga. Tu se je živinozdravnik razkačil in se je zadrl nad menoj: »Naj hudič crkne, saj si ga sam »frdirbal!« Tako se nam kmetom godi. »Kmetovalec« piše, naj se gre tako] k ži-iVinozdravniku in ne h kakemu mazaču, ako živina zboli. Dobro, ampak kaj naj kmet napravi, če mu živinozdravnik ne more ali noče pomagati? — Ker je bil konj vreden 1000 kron, nikakor nisem mogel pustiti, da pogine. Skušeni možje so mi svetovali, naj grem k posestniku Kralju v Domžalah. Ta mi bo gotovo konja ozdravil, šel sem in res. Kralj je konja ozdravil. — Kmetovalec. — (Op. uredn. Prinašamo to poročilo z rezervo. Dobro bi bilo, da sc slučaj pojasni, da se ne bodo o živinozdrav-nikih in drugih širile v javnosti napačne in neutemeljene pritožbe.)
Ljubljana.
— Ciril Metodov dan v Ljubljani. Skupni sestanek vseh sodelujočih gospa in gospodičen bode v narodnem domu (v damski sobi) v petek t. j. dne 4. julija, ob 5. uri popoldne. Naj nihče ne zamudi priti na ta sestanek!
— Naš rojak gosp. Borštnik se je vrnil iz Zagreba v domovino. Kakor slišimo je dež. odbor povabil gospoda Borštnika, da prevzame ravnateljstvo slov. gledališča. Gospod Borštnik odide za par dni na počitnice v svoj rojstni kraj Cerklje — potem pa bo po dogovoru med mestom in dež. odborom takoj začel priprave za bodočo sezono.
Pri žrebanju efektne loterije »Splošnega slovenskega ženskega društva« v Ljubljani v prid umetnikom izžrebane so bile v torek zvečer sledeče številke: 18.493. 2830, 9318, 9191. 8440, 3464, 3666, 684, 96, 617. 18.657,	3610.	16.807,	6442,	17.925,
19.920,	17,975,	10.074,	13.166, 4013,
10.823,	11.608,	18.183,	4093,	16.887,
16.689.	13.635,	10.513,	15.731,	10.892,
8657, 1739, 16.800,	15.347, 10.704,
8891, 16.390, 6629, 1444, 7964, katera sleherna ima 2 pred in 2 zadobitka. Podrobni seznam izžrebanih srečk in nanje odpadlih dobitkov izide tekom dveh dni.
— Zvonček. Ta najboljši slovenski mladinski list s podobami prinaša v svoji 7. št. poleg zanimivih slik pestro vsebino, sestoječo z le-kih pesmic in povesti. Vsebina je sledeča: E. Gangl: Cele Kula. pesem.
— R. G. Bajka o biserni roži. — V kraljestvu narcisa, vinjeta. — Cvetko Gorjančev: O petelinu, ki je pel, pa so ga zaklali. H.: Naš angeljček je umrl. — Boltarov Miha: Vijdica, pravljica. — Tone Rakovčan:	Pesem. — Nataša. Sonja in Živka Lapajnetove podoba. — Dr. Ivan Lah: Balkan, potopis. — Fran Žgur: Trije žarki, pesem. — I. L—-č: Materi, pesem. — Davorinov: Oj, ta vetrček! pesem. — Borisov: Beg zime. pesem. — Ivna: Sredi polja, pesem.
— E. S. Thomson — Drag. Humek: Mačka s smetišča. — Pouk in zabava. — »Zvonček« najtopleje priporočamo. Naroča se v »Učiteljski tiskarni«.
— Velik C. M. kres! Opozarjamo slav. občinsto da bo gorel C. M. kres na Golovcu jutri 4. julija na posestvu g. F. Babiča nad vojaškim streliščem. Dohod h kresu je prav lahak po stezi nasproti gostilne Srakar. Steza bo z lampijoni razsvete Ijena. Po kresu domača veselica na lepem vrtu gostilne F. Babič »Srakar« na Dolenjski cesti.
Kurjevaščani.
K nesreči v Ljubljanici. Utopljenke gdč. Jegličeve še dosedaj niso dobili niti v Ljubljanici, niti v Gruberjevem kanalu, dasiravno so jo čolnarji v torek cel popoldan skrbno iskali. Včeraj zjutraj so našli pri za-tvornicah v Grubarjevem prekopu le njen slamnik.
— Sokola I. naraščaj ima v nedeljo 6. t. m. na Ledini svoj dan. Prvič nastopijo nežne deklice v novih belih telovadnih oblekah. Izvajale bodo proste vaje na novo. samo v ta namen sestavljeno skladbo od br. načelnika Sokola 1 Stan. Vidmarja.
— Deški naraščaj izvaja slikovite proste vaje, spojene s skupinami. Tudi ta oddelek izvaja na novo Vidmarjevo skladbo. — Obrtni naraščaj nastopi v novih telovadnih oblekah, kakor so zdaj v rabi na češkem in kakor je bilo namenjeno za III. vseslovenski sokolski zlet: dolge rujave hlače, rudeča rušova srajca — Črna dolga samoveznica. Prvič vidimo v Ljubljani nove okusne telovadne obleke za naraščaj. Društvo se ni balo žrtev, naročilo je vse obleke na lastne stroške, samo 'da je delo in društveni trud za vzgoje dospevajo-če mladine uspešen. Opozarjamo sl. občinstvo, da naj pripelje svojo deco že dopoldan v nedeljo pogledat nastop sokol, naraščaja, ker dopoldan se prično izkušnje že po 9. uri in bo za mladino dopoldan ravno tako zanimiv kakor popoldne.
— Pri občnem zboru Posavske podružnice sv. Cirila in Metoda na Ježici konstituiral se je sledeči odbor: Predsednik: g. Janko Žirovnik, strojnik mestnega vodovoda iz Kleč; namestnica:	gospa	Antonija Černe,
soproga stavbenega podjetnika iz Stožic; blagajnik: g. Hrastja Ivan. kurjač pri mestnem vodovodu in posestnik iz Savelj; namestnica: gdč. Minka Žirovnik, blajmjničarka iz Kleč; tajnik: g. Rudolf Žibert, uradnik iz Ježice; ter za posamezne vasi sledeči odborniki: za Kleče: g. Josip Kregar, posestnik in mesar; za Savlje:	g. Ivan Hvastja, posestnik; za
Ježico: g. Vinko Kosmač, posestnik; za Malavas: g. Ludovik Čander, posestnik in gostilničar; za Stožice: g. Jernej Novelli, posestnik; za Tomačevo: Blaž Semrajc, posestnik; za Hrastje: Ivan Dolničar, posestnik in gostilničar; za Černuče:	Pavel
Jemc. pismonoša. Preglednika računov: gdč. Fanika Pečnik, poštari-ca in Žibert Anton, nadučitelj v P. in posestnik. Podružnica priredi dne 3. avgusta t. I. vrtno veslico, na kn!e-ro prireditev se vsa društva opozarjajo.
— Nesreča na frančiškanskem mostu se je zgodila predvčerajšnjim ubožici Ani Pucelj, 71 let stari, ki je na mostu tako nesrečno padla, da si je zlomila desno roko v rami, vsled česar so io morali pripeljati v bolnico.
— Pri delu za obstanek je prišel ob oko 451etni zidar Bricelj Janez iz Spodnje Hrušice, ki mu je pred par tedni pri zidavi Konigove vile za tobačno tovarno padel kamen na levo oko.
— Umrli so v Ljubljani: Marija Majdič, postrežnica, 49 let. — Franc Levec, sin pekovskega pomočnika 14 dni. — Marija Istenič, šivilja. 55 let. — Marija Knoblehar. bivša kuharica, 67 let. — Oskar Kamenšek. bivši realčni suplent. 30 let. — Peter Rozman, posestnikov sin. 2 leti in pol. — Marija Lenart, gostija, 55 let.
— Marija Grablovic, mestna uboga, 49 let.
Na oklicih so: Viktor Zalaznik, uradnik, z gdč. Gemo Gregoruti; Karol Hladky. c. kr. oficial, z gdč. Doro Kastelic; Jožef Gorenčan, c. kr. profesor, z Marijo Hočevar; dr. Anton Gosak, odvetnik, z gdč. Emo Mohorič.
— S trga. Včeraj so deželani pripeljali na trg 185 pletenic črešenj in štiri vozove starega krompirja. Črešnje so prodajali liter od 16 do 20 vinarjev, krompir pa 100 kilogramov po 8 kron. V večji množici so pripeljali breskev, cimbar. maline, izredno veliko pa črnih jagod katere so prodajali liter po 16 vinarjev. Kumare so bile komad po 24 vin., jajca po 6 vin., piščanci par 2 K 30 vin., kokoši po 2 K 10 vin., race pa po 2 K 70 vinarjev.
— »Ljubljanska kreditna banka«. V mesecu juniju vložilo se je na knjižice in na tekoči račun kron 2,978.189 71 v. dvignilo pa kron 1.616.426 67 v. Stanje koncem junija K 16,060.437 95 v.
^— Našel se je včeraj na cesti iz Šiške v Ljubljano skoro nov slamnik »girardi«. Kdor ga je zgubil, ga dobi v našem uredništvu.
— Kino »Ideal«. Ne zamudite si ogledati sijajni spored »Cowboy milijonar«. Tudi ostali spored je zanimiv. Jutri specialni večer z Noridsk dramo »Če je sila največja«. V soboto amerikanska drama »Beneški trgovec«.
Nogometna tekma.
Slavia : Ilirija = 10 : 0 (6 : 0).
Včeraj smo imeli v Ljubljani lep dan. Že jutranje solnce je kazalo, da bo lep večer; popoldne se je sicer zmračilo — ob 6. zvečer pa je bilo zopet jasno. Ljubljana je pokazala, da ima smisel za lepe športne
I	prireditve. Ako doslej niso bile tek-
me na tisoče obiskane, ie to le dokaz, 'da smo imeli doslej le redko priliko videti na igrišču kako boljše moštvo. Seveda moštvo prve vrste. kakor ie Slavia, zopet 'dolgo časa ne nastopi pri nas. Zato so včeraj tekmo posetili ne le vsi stalni obiskovalci in prijatelji Ilirije, ampak tudi vsi oni, ki so si hoteli pogledati nogomet, tekmo. Zanimanje za tekmo je bilo zadnje dni izredno veliko, zato je bil poset zelo lep. Bilo je do 2500 občinstva. Tekmo sta posetila župan dr. Iv. Tavčar, podžupan dr. Triller, gospa županja, zastopniki vlade in raznih uradov, lepo število častnikov, mnogo dam — poleg tega pa občinstvo iz najširših krogov, posebno pa mladine, ki kaže za šport čim dalje več zanimanja. Igrišče je bilo lepo in okusno prirejeno in krog in krog zagrajeno. —
»Slavia« je nastopila v svojih znanih rdeče-belih barvah z rdečo zvezdo. »Ilirija« je bila modro-bela. Pred igro je kapitan »Ilirije«, gosp. Betetto izročil kapitanu nasprotnega moštva zeleno-belo zastavico, v katero je bil vdelan napis: »S. K. Ilirija. 2. jul. 1913. Ljubljana.« Kapitan Slavije se je kratko zahvalil, na kar se je tekma takoj začela. Vedeli smo naprej, da se ne merimo z enakim moštvom, kajti »Slavia« je zmagala Angleže in mlado ljubljansko moštvo »Ilirije« je moglo upati le na skromen rezultat. Češki igralci močne. utrjene postave, dočim so igralci »Ilirije« še mladoletni dečki. Posamezni igralci »Slavije« igrajo že po 10 let, naši so šele v začetku. Zato se je pokazalo takoj, kaka razlika je med obema moštvoma. Komaj so se igralci dobro razigrali, že je padel v 3. min. prvi gol. Nekaj minut pozneje drugi gol. — Kazalo ie zelo slabo. Počasi je tudi »Ilirija« skušala pokazati, kaj zna. Posrečil se je tu in tam kak izpad — toda brez uspeha. Krepki branilci Slavije so vse razbili. Čehi so ponavljali napad za napadom. »Ilirija« je branila kar se je dalo ubraniti. Golman »Ilirije« se je izborno izkazal in ie rešil mnogo kritičnih situacij. Žel ie obilo aplavza. Tudi sicer se je »Ilirija« dobro branila in so ji vsi priznali, da je dobro vstrajala v boju. Polovica je bila 6:0. V drugi polovic je bil boj spočetka nekoliko mirnejši. »Ilirija« je prišla celo do zelo ugodne pozicije pred nasprotnimi vrattni — pa je dvakrat zgrešila cilj. Tako ni dala niti častnega gola. Gostje pa niso pustili nobene prilike neizrabljene in so do zadnjega ostro napadali. Pred vratmi se ie vnel proti koncu par-krat hud boi — ki ga ie navadno rešil golman. Tu so imeli naši igralci priliko videti, kako je treba podajati, kako je treba izkoriščati napake nasprotnika in kako le treba biti uren. Do konca igre so padli še 4 .goli. Ni rečeno, da jih ni moglo bit več — moglo bi jih biti tudi manj in tudi »Ilirija« bi se bila lahko z enim pobahala — toda ostalo je pri tem. Ta tekma ie bila za moštvo »Ilirije« dobra šola. Za občinstvo pa je bila lep užitek, posebno, ker se je igralo mirno in dostojno, tako da bo vsem ostal na to tekmo nalepši spomin. Igro je vodil zelo spretno g. Mencinger. — Po igri je občinstvo priredilo igralcem živahne ovacije in jih je spremilo z igrišča. — Zvečer se je vršil lep sestanek v hotelu Tivoli, pri katerem se je zbralo lepo število prijateljev športa in je bilo zelo animirano. Danes dopoldne odidejo gostje v Postojno, od tod pa na Reko, od koder se odpeljejo v Splet, kjer nastopijo v nedeljo. Tekma z S. K. Slavijo je uspela za »Ilirijo« kljub razmerju 10 : 0 častno in želeti je. da se po tem začetku pomnože naši stiki na športnem polju. Kličemo: Na svidenje!
Porotna razprava proti Finšgerju in Rosini v Gorici.
V	pondeljek, dne 30. p. m. dopo-ludne se ie pričela v Gorici porotna razprava proti bivšemu okrajnemu šolskemu nadzorniku prof. Fr. Finšgerju in bivšemu oficijalu okr. šol. sveta Karolu Rosini.
C. kr. državno pravdništvo obtožuje Franceta Finšgerja, bivšega c. kr. okr. šolskega nadzornika, c. kr. profesorja v Gorici in Karola Matijo Rosino, bivšega oficijala c. kr. okrajnega šolskega sveta, in sicer:
Franceta Finšgerja:
a)	da je v dobi od leta 1905. do 31. julija 1912. leta v Gorici kakor c. kr. okrajni šolski nadzornik in ud c, kr. okrajnega šolskega sveta za goriško okolico in sodne okraje Kanal in Ajdovščina, torej kakor državni uradnik v uradu, v katerem je bil zavezan, zaupano mu oblast v namenu, omenjenemu okr. šol. svetu škodo storiti, na ta način zlorabil, da je v naslednjih slučajih spodaj označene svote pri c. kr. davčnem uradu v Gorici sebi ali okr. š. s. nakazal, do-tične pobotnice spisal in podpisal ter
dvignjene zneske okr. š. svetu odtegnil, in sicer y naslov:
Zgradba novih šol K 22.547.60. Poprava K 6.018.40.
Učni pripomočki K 881.10. Posojila K 3.345.—.
Naročnine listov. K 768.86.
Na račun A. Gabršček K 84.64. da je s tem zakrivil hudodelstvo zlorabe uradne oblasti po § 101 k, z., kaznjivo po § 103 k. z.;
b)	da je v Gorici spodaj označene zneske, ki so mu bili zaupani vsled njegovega javnega urada kakor c. kr. okr. šolski nadzornik, oziroma pooblaščenec od c. kr. okr. šol. sveta za goriško okolico ter za sodne okraje Kanal in Ajdovščina, pridržal, in sicer:
dne 28. decembra 1907 200 K, ki jih je plačala občina Rihcnberg kot obrok za ondotno staro šolo.
dne 30. septembra 1908 200 K, ki jih je plačala občina Rihenberg kot daljni obrok za ondotno staro šolo, dne 16. februarja 1910 568 K, ki jih je plačal Jos. Blažič kot zadnji obrok za ondotno staro šq1o,
dne 19. decembra 1911 1000 K. dne 2. januarja 1911 3500 K in dne 4. julija 1912 500 K, ki jih je plačal Josip Štrancar, župnik cerkve sv. Urha, za ondotne stare šole;
da je s tem zakrivil hudodelstvo uradnega poneverjenja v zrnislu § 181. k. z., kaznjivo po § 182. k. z. obzirom na zakon z dne 9. aprila 1910, št. 73 drž. z.
Karola Rosino:
a) da ie v Gorici v spodaj napo-minanih slučajih izdal goriškemu c. kr. davčnemu uradu neopravičena ukazila, da ima plačati spodaj omenjenim osebam označene zneske, pri čemur je ponaredil podpis za nakazilo okr. šol. nadzorstva, da je nato v vsakem slučaju sestavil pobotnico, v kateri ie neopravičeno denar nakazal, in da je vse zneske na davkariji dvignil in si jih pridržal, in sicer na naslov:
Gradbenih šol K 5.084.50.
Šolske poprave K 14.957.04. Šolska oprava K 525.—.
Učni pripomočki K 530.42. Posojila K 1.066.42.
Časopisi in naročnine K 1.106.—. Različni naslovi K 21.—. da je na ta način ponaredil javne listine, naredil kriva privatna pisma in s takim zvitim dejanjem druge v zmoto pripravil, s katero bi imel trpeti c. kr. okr. šol. svet v Gorici škodo na svoji lastnini, katero je tudi v resnici trpel, da je torej zakrivil hudodelstvo goljufije po §§ 197, 199 d, 201 a, 203 k. z.; obzirom na zakon od dne 9. aprila 1910, št. 73 drž. zak. kaznjivo po § 203 kaz. z.
Rosini se pa vrhu tega mora očitati tudi še hudodelstvo poneverjenja in sicer v sledečem slučaju: Dne 30. VIII. 1912 je Rosina dobil od okr. šolskega nadzornika dr. Pavlina nalog, da mora odposlati od 10.000 K, katere je posodil Monte di Pieta, 5500 davkariji v Gorici in 4500 davkariji v Kanalu. Rosina je pa od svote določene za Kanal poslal on-dotni davkariji le 4000 K in si prilastil ostalih K 500. Da pokrije to nezvestobo je prilepil v akt razun 4 poštnih recepisov po 1000 K, še enega za 500 K, katerega je vzel iz dru-zega akta in to storil na način, da se ni opazilo, da je poštno potrdilo iz prejšnjega časa. Tudi to dajanje Rosina priznava v polnem soglasju z dotičnimi spisi.
Prič je 63. Finšger odločno taji svojo krivdo, Rosina jo prizna.
Trst.
Gospodje socijalisti v Trstu. In
kdo jih ne pozna? Prav nobenega mikroskopa ni treba za preiskanje njihovih moralnih obisti. Lepe kapacitete med njimi so (kričač), (gramofon, Š. vulgo Špaga, edini samomi-slec) itd. Vsi skupaj pa pojo glorijo advokatu Puecherju, ki je v mestnem svetu glasoval za italijanske šole proti slovenskim. Eden iz »solidarnosti«, drugi iz odvisnosti, tretji iz kolegijalnosti, četrti pa iz ljubega miru v stranki. Letos je osrednji odbor ijugosl. soc. dem. stranke v Ljubljani izdal »Družinski koledar«, v katerem se spominja pisec na razne bivše markantne osebe v stranki: na Petriča. Zavrtnika, Zadnika, Roškarja, Linharta itd. Teh oseb pa že dolgo ni yeč v jugosl. §oc. dem. stranki, ker jih je deloma pognala koritarska koruptivna stranka po svojih absolutnih voditeljih, deloma pa so ji pokazali sami zobe; vsi skupaj pa so šli zato, ker niso hoteli misliti z glavo absolutnih koritarjev in ker niso hoteli držati dobesedno v kontrastu s programom jim predpisanih pridig. Pravijo, da je Zavrtnika in Petriča pregnal Kopač, Linharta (ki je bil naj inteligentnejši so-drug) Cobal, Zadniku pa so dali za to, ker je za njihovo stranko malodane izkrvavel, brco mesto plačila.
V	Trst je priromal neki dohtar Š. S seboj je prinesel sokolsko srajco, a se je prepričanju odpovedal za 80
gld. na mesec. Sicer so mu v tej ka-rijeri več pomagale škarje kot glava. Takrat je obetal, da bo kot advokat branil delavce zastonj, pa je tudi to besedo pohrustal. Dokler mu je šlo slabo, je še zahajal v socialriodemokratiško kavarno »Union«^; odkar ua je postal nekoliko premožnejši, pa zahaja v kavarno magnatov »Ne\v York«. R. — Bivši žga-njarski hlapec, ki kaj rad govori o značajih, sedaj gospod z zlatimi šči-palniki in glacč — prav nič ne ljut? oseb, ki kaj več vedo kot on. Gibljt se rad v lajiških krogih, kjer bogujt s svojim urna »svitliin« mečem. M ie pa vreden milostnega odpuščanja radi blamaže, katero je doživel s svojo ovadbo radi žaljenja časti pred goriško poroto. Gospoda K. pa h koncu prosimo, naj pove, če je bil oni štrajk klošarjev v Nabrežini pred leti kaj druzega, kakor farbarija in pesek v oči delavcem klesarjem, ko je on K. vzel pri lastniku jam, delodajalcu NVildiju v Nabrežini 1000 K posojila za podporo stavkujočim proti Widiju! Kot garanta sta se podpisala 2 delavca-bajtarja, neki Fran-dolič in Marizza (K. seveda ne). Ko ie menica zapadla je Wildi menic«' iztožil po svojem zastopniku sodru gu dr. Š. Ce so se v klesarsko orga nizacijo v Nabrežini vrivali taki elementi in če so se vršile tako protislovne taktike in tako skrajne nered-uosti, ni nič čudnega, da je bil R. zaprt radi poneverjenja ua škodo njene organizacije. To je le refleks gnilobe v njihovi stranki in njihovih organizacijah. Pa se bo zopet kdo ši-rokoustil. da »ni res«, verjel mu ne bo nihče, kdor pozna organizacije koritarjev. Zaenkrat njihova imena zamolčimo. Hoteli smo jih samo opozoriti, da marsikaj vemo o njihovem delovanju. Če pa se ne poboljšajo, pa bomo prisiljeni priti s celotnimi imeni na dan. Za danes: pika.
Nekateri tržaški tobakarnarji imajo navado, da stavljajo slovenske narodne liste na docela nevidne prostore, dočim imajo nenarodni listi to prednost, da se nahajaijo na takih vidnih prostorih, da se jih že pri vratih zagleda. Razume se, da bi ne imeli toliko povoda pritoževati se, če bi to izvrševali samo italijanski tobakarnarji; toda graje je vredno, da tako postopajo slovenski tobakarnarji, ki se prištevajo za najboljše narodnjake. To ni prav! Morda se boje Italijanov ali narodnih izdajic? Poživljamo dotičnike. ki se čutijo v tem prizadete, da napako popravijo s tem, da dajo v svojih tobakarnah predvsem prednost, torej najlepši prostor — slovenskim narodnim časopisom, tako da jih bo vsak videl, kupil in čital.
Padel s petega nadstropja. V ulici Amerigo Vesperucci št. 43. stanuje v 5. nadstropju družina Pichl. Družinski oče Pichi, krojač, star 31 let se je igral v nedeljo pop. v svojem stanovanju s svojimi petimi otroci. Najmlajši otrok je star komaj tri leta. Med igro pa je zapazil Pichl. da se je najmanjši otrok približal oknu, in ker je bilo odprto, je bila velika nevarnost, da pade skozi vanje na dvdrišče. (Okna v 5. nadstropju so namreč zelo nizka in pričnejo le kako ped nad podom.) Ko ]e zagledal tedaj oče kritičen položaj, je planil k oknu, da reši otroka iz nevarnosti. Očetu se je posrečilo, da je potisnil otroka od okna, ker pa se je pri tem preveč zaletel, se je spod-taknil in padel skozi okno. — Otroci so zajokali, sostanovalci, ki so videli padajočega Pichla so zakričali: vsakdo je pač mislil, da je Pichl zadnjo sekundo pri življenju. Pichl pa je imel v svoji nesreči tudi srečo. V prvem nadstropju je bila potegnjena Čez dvorišče vrv, na kateri se je sušilo perilo. Pichl je bil tako srečen, da je padel na vrv. Vrv se je seveda pretrgala vsled silnega udarca, Pichl pa je nato priletel z manjšo silo na dvorišče. Od napete vrvi do dvorišča je bilo le kakih 15 metrov. — Prihiteli so ljudje in so dvignili Pichla ter so ga odpeljali v bolnišnico. Zdravniki so konštatirali, da ima Pichl razne poškodbe po telesu. Zlomljena mu je bila tudi lopatica in piščal. Ker pa nima Pichl nobene notranje poškodbe, je izven smrtne nevarnosti. — Pichla je rešila smrti edinole vrv.
Umiral na ulici. V nedeljo ponoči je vozil kočijaž Alojz Terzo s kočiji št. 89 po ulici E. Torrielli in zagledal nenadoma nekaj temnega na ulici. S početka je mislil, da se je udrla cesta ali da leži na njej kak velik kamen; ko pa je stopil z voza in se približal tisti črni senci, je videl, da je to. človek, ki pa se ne gane. Kaj naj stori? Obrnil se je, da poišče kakega človeka; kakor nalašč pa mu pride nasproti stražnik. Oba sta nato dvignila ležečega človeka v kočijo in ga odpeljala v bolnišnico. Zdravniki niso mogli najti na njem nobene težke poškodbe vendar pa je neznanec umrl čez nekaj ur, ne da bi izpregovoril kako besedo. — Najbrže se je mož napil in v pijanosti padel na cesti, kjer je obležal ter pozneje umrl vsled zastrupljenja z alkoholom.
Mogoče pa je (udi, aa ga je napadla slabost in da je vsled te umrl. Na telesu je imel le nekaj prask, ki jih je dobil pri padcu. — Kdo je ta mož, je neznano. Pri sebi ni imel nobenih listin, pač Da je imel v notranjem žepu veliko kladivo, iz česar se da sklepati, da je zidar.
Društva.
Vabilo k veselici, ki jo priredi prost, gasilno društvo v Šmarju ^dtie 6. julija na dvorišču g. Antona Škrjanca v Šmarju št. 21. Vspored: 1. Godba: »»Skala« iz Višnje gore. 2. Igra: »Gasilca hoče saino!« 3. Godba. 4. Šaljiva pošta in dr., prosta zabava. Vstopnina 40 v. Začetek ob 3. pop. Gasilci prosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
Vabilo k občnemu zboru »društva za oskrbo in varstvo sirot v sodnem okraiu Radovljica«, ki se vrši dne 3. julija 1913 ob 3. uri popoldne v sodniji v Radovljici, soba št. 26. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu sprememba § 13. društvenih pravil, ki naj se glasi: Ako sklicani društveni zbor ni sklepčen ob določeni uri. je sklepčen taisti občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu navzočih društvenikov. K obilni udeležbi vabi odbor.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Bolgarski poraz uradno potrjen. Ogromne žrtve bitke pri Štipu. Položaj se mirneje presoja. Konferenca v Petrogradu.
Bolgari so zdaj strašni poraz uradno priznali; uradno se konsta-tlra v Sofiji, da je z zavzetjem Štlpa prebit bolgarski centrum. Število mrtvih in ranjenih v bitki pri Štipu je naravnost gorostasno.
Dunaj, 2. julija. Potrjujejo se poročila o strahovitem porazu Bolgarov pri štipu. Boj je bil nepopisno krvav. Zmagovalci Srbi sami So izgubili 40 oficirjev in 2000 vojakov, ki so obležali mrtvi na bojnem polju. Število mrtvih in ranjenih skupaj znaša okolo 5000 na srbski strani. Izgube na bolgarski strani so bile ogromno večje.
KRI SE JE BOLGAROM OHLADILA.
Kri, ki so jo Srbi puščali Bolgarom, že rodi sadove in sicer dobre.
Sofija, 2. julija. Dr. Danev je danes izjavil, da ie bolgarska vlada odločno Proti vojaški razrešitvi obstoječega konflikta in da bo skušala takšno rešitev preprečiti z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago. (Glej, glej! Če s tem primerjamo dosedanje pisanje vladnega organa »Mira«, ki je pisal, da je treba Srbom še enkrat v spomin poklicati Slivnico — moremo konstatirati velik preobrat v bolgarski bojaželjno-sti.)
KAJ JL ZAPOVEDALA BOLGARSKA VLADA?
Pariz, 2. julija. »Temps« poroča iz Petrograda, da se položaj danes že mirneje presoja. Sazonov jc dobil zagotovilo, da bodo ministrski predsedniki balkanskih držav vse moči napeli, da sc krvavi spopadi ne bodo več vršili. Bolgarska vlada je izdala na svoie čete povelje, da se imajo takoj ustaviti vsa prodiranja (Povelje je bilo nepotrebno, ker za to so poskrbeli srbski bajoneti!) Ruski poslanik Hartvvig v Beigradu je interveniral pri srbski vladi, da izdai dnevno povelje.
BOLGARI POTISNJENI ZA SVOJE PRVOTNE POZICIJE.
Frankobrod, 2. julija. »Kolnische Zeitung« poroča, da so bili Bolgari od Srbov zagnani za linijo Egri Pa-Ianke.
SRBSKA VLADA NI IZDALA
POVELJA ZA OFENZIVO.
Pariz. 2. julija. Srbski poslanik tu je odločno dementira! vesti, kakor da bi bila srbska vlada izdala povelje za ofenzivo.
SRBSKI MINISTRSKI SVET.
Belgrad, 2. julija. Danes dopoldne se le tu vršil ministrski svet, ki je imel za predmet posvetovanja proglasitev vojne proklamacijc.
Črnogorci v bitki pri štipu.
Belgrad, 2. julija. V boju pri Štipu so se ob srbski strani odlikovale tudi črnogorske čete.
KLJUB VOJNI — MIRNA RAZREŠITEV.
London, 2. julija Od strani srbske in bolgarske strani se prizadeva, da se spor kljub in brez ozira na krvave boje mirno razreši.
DANEV POJDE V PETROGRAD.
Sofija, 2. julija. Tu se vsaki dan pričakuje, da odpotuje dr. Danev v Petrograd. Ker pa noče potovati skozi Bukarešt, ie naprosila bolgarske vlada rusko, da ii da na razpolago ladijo. Ruska vlada ie odposlala v Varno torpednega lovca, ki odpelje dr. Daneva v Sevastopolj.
KONFERENCA V PETROGRADU.
London. 2. julija. V zanesljivo informiranih krogih se trdi, da se vrši v Petrogradu konferenca ministrskih predsednikov balkanskih držav tekom prihodnjih dni.
PRESOJANJE POLOŽAJA V RUMUNIJI.
Bukarešt, 2. julija. V presojanju položaja ni v merodajnih krogih nastala nobena izprememba. Ni se napravilo nobenih novih odredb. Pričakuje se potrditve poročila, da se vrši konferenca ministrskih predsednikov balkanskih držav.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
oglasi.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se prip<-roča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-
nižin cena. ___
V Vegovi ulici št. 6. je po nizki ceni na prodaj: 3 kredence za jedilne sobe, 2 kuhinjski kredenci. 2 salonski omari, razne podobe, železne postelje, različni otroški vozički. 1 zofa._____________________________
Za trgovino s papirjem in galanterijo se sprejme takoj 1 učenka (začetnica) in 1 blagajničarka. Pismene ponudbe na poštni predal štev. 123. Ljubljana.____________  593-3
Mesarskega vajenca se takoj sprejme. Ravnotam se proda dobro ohranjen acetilen aparat. I. Marinšek, mesar in gostilničar na Glincah pri Ljubljani. ______________  _	578-3
Mizarskega vajenca sprejme takoj tvrdka Zorman & Škafar, Ljubljana. Prečna ul. 4.
Dobro vpeljana
čevljarska obrt
se radi bolezni z vsem orodjem in pohištvom, kakor tudi popolnoma novim strojem prav ceno prodi, Naslov v .Prvi anončni pisarni1*,
Tovarna pianinov
Anton Pečar, Trst
ulica Farneto štev. 42.
izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji konstrukciji, dobrem materjatu in najnovejšem lastnoizumijenem modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam se slav. učiteljstvu, preč. duhovščini i. dr. veleuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaševanje in popravljanje glasbenih inštrumentov.
čevljev
Velika X zaloga
domačega in tujega izdelka. Naročila se sprejemajo po meri. — Prva delavnica za popravo čevljev. Priznano dobra In točna Izvršitev. Solidne cene! Velika zaloga Berson In Palma podpetnlkov.
M. TREBAR, Ljubljana Stt. ZE=etra. cesta žte-sr. ©.
POZOR!
80.000 juiHiv čevljev 4 pari čevljey za le K 850.
Zaradi plačilnih težkoč mi je naročilo več velikih tovaren, da prodam velik del čevljev globoko pod izdelovalno ceno. Prodam toraj radi tega vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, z zbitimi podplati rujavo ali čino usnje, jako elegantna najnovejša fasona velikost It Nr. Cm. Vse štiri pari stanejo le K 8’50. Razpo-šiljatcv po povzetju.
D. Wulkan, Krakovo (Avstr.)
Isaka 3.-646 Zamena dopustna, tudi denar nazaj.
GO
»KBBMKaAfan.,* «c	-s	-	insa^>n<a«»sBC3neas»s
»Popolna razprodaja" Ž ^
ca radi pozne sezijevseh vrst zaostalih otroških ^ g in damskih slamnikov po zelo znižani ceni. S:
e«
Uaž
C/3
O
-a
M
Modni salon
o
<
C/5
7?
fio
O
»5
Velika izbira žalnih klobukov
Ne glede na vrednost blaga^
V
dajem panama slamnike, ki	so	preje stali	12—14	K	za	6	K
spalne obleke	„	„	,	.	13-16	„	„	7	„
bele obleke zadnje nov.	,	„	„	40—50	„	„	14
prašne plašče	.	„	„	„	18—20	,	„	10	.
Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
Javna dražba
Predovičevih posestev
se vrši dne 7., 8. in 9. julija ob 9. uri dopoldne pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani soba štev. 18.
Najmanjši ponudek znaša za hiše s pritiklino in sicer: na Ambroževem trgu štev. 7 (75.530'— K), gospodarsko poslopje istotam (9590*— kron), na Poljanski cesti štev. 60 (109.200*— K), na Zaloški cesti štev. 67 žandarmerija (11.600*— K), na Zaloški cesti štev. 18 pošta (11.480*— K), ob Zaloški cesti štev. 9 (3.720*— K), za žrebčarno na Selu štev. 7, gostilniško poslopje (36.980*—K), v Hradeckega vasi štev. 20 (7.610*— K), za hleve in gospodarsko poslopje Poljanski cesti št. GO (56.280*— K, za svinjsko pitaiišče s hišico in vodn a-kom (17.470*— K), hiša Predovičevo selo 22 (37.640 K).
Pojasnila dajejo: c. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, soba štev. 18, Ljubljanska kreditna banka in g. dr. Karl Triller, odvetnik v Ljubljani.
Del. glavnica: K 8,000.000.
Rez. fond nad K 1,000.000.
Ljubljanska kreditna Blanka v Ljubljani.
Sit iiarjt va	šlev.	(Ijistnsi liit^n)
Podružnice v Splietu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
iimr*	43j4°|o
s*
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti jc ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Rezeivni fondi K 58,461.432*5«. — Izplačane	A Vi.1 66
odškodnine in kapitalije K 123,257.695-77.	W
vzajemno zavarovalna
'	Vsa	pojasnila	daje
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo, banka v Pragi.
*
Generalno zastopstvo v Ljubljani
čigar pisarne so v lastni bančni hiši
v Gosposki ulici št. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen]u]e takoj in na;-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vloniski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekle
psasis
janga
——ara w——mi '
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
Litografija.	Cene	najnižje! m« Notni stavek.