Posebna izdaja ob 4. uri popoldne.
Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini.
Slev. 940.	v LjDUijani. v tedeilo. dot 25. aprila 1920.
Leto KLVIll.
»SLOVENEC« velja
>• paStl as ti« straml Jngo-
slavlis Is v LJubljani: u celo leto naprej. K 180-— ss pol leta ,, .. I. Bt*— n četrt leta ,■..>• 43"— sa ea mesec „ .. „ 16-—
Sa laosemetvo oelelelao K240-. ■m Sobotna Izdala: s
Zaoels late M tassemslTo •
. • » • •
• I • U
K 30'-35--.
SLOVEH
inseratl:
MT Oredalitro |e v Kopitarjevi ullel Stev. 6/ia Rokopisi se ne vračajo; neiraskirana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet. itv. BO, upravn. itv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Bnostolpna potUvrata (53 mm široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) ta enkrat ... po K 4*50 uradni razglasi, poslana Itd.....po K J--.
rrl večjem naročilu popust
Najmanjši oglas .9/9 moi K10.
Izhaja vsak dan Izvzemšl po« nedeljek In dan po prazniku, ob 5. uri zjutraj.
Oprava je v Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino In št. 349 za oglase, avstr. ln češka 24.797, ogr. 23.511, bosn.-bero. 7563.
V ponedeljek vsi na
Vodie komnnlstoo pri oladL
LDU LJubljana, 24. aprila. Uradno se poroča:
Imenom stavkarskega odbora sta se obrnila danes popoldne voditelja gg. Golouh in Tokan na policijskega svet. nika Kerševana z vprašanjem, če bi jih predsednik deželne vlade sprejel radi končanja stavke.
Predsednik deželne vlade dr. Brejc ftma je dal sporočiti, da je osrednja vlada ukrenila, da se morajo stavkujoči prej vršiti na delo, preden se začno pogajanja, da pa je pripravljen sprejeti ju, ako gre za določitev modalitet in načina, kako bi se stavka končala.
Golouh in Tokan pri vladi.
Ob petnajstih sta se oba imenovana zastopnika oglasila v predsedništvu deželne vlade. Predsednik dr. Brejc ju je sprejel v navzočnosti poverjenika za notranje zadeve prof. Remca, policijskega ravnatelja dr. Guština in dvornega svetnika v po-verjeništvu za notranje zadeve Kremen. Jka. G. Golouh je poudarjal, da je stavkar-ski odbor prejel od centralnega odbora »Saveza saobračajnih i transportnih rad-nika<3 iz Beograda brzojavko, glasom katere se je našla platforma za sporazum o končanju stavke, na podlagi katere da se sedaj vršijo pogajanja in da je pričakovati v najkrajšem času, morda v par urah, sporazuma in konca stavke. Predložil je po-foje, pod katerimi bi bil stavkarski odbor pripravljen povzročiti, da se v ponedeljek zjutraj delo prične.
Pogoji so: i. Militarizacija železničarjev se ukine. Vsi železničarski obvezanci, ki so jih s silo pritirali na vojaško službo in so še v zaporih, naj se oproste, tako da fredo vsi kot prosti delavci na delo,
2.	Izpuste naj se vsi oni, ki so bili povodom stavke aretirani. Ustavijo naj se vse nadaljne aretacije in prekličejo tiralice.
3.	V nedeljo dopoldne naj se dovoli fttavkujočim organizacijam, da obdrže shod, na katerem se bo poročalo delavcem in se jim d 6 nalog, da se ▼ mejo v ponedeljek zjutraj «a delo.
4.	Padle žrtve naj se pokopljejo v nedeljo popoldne ob šestnajstih ob udeležbi Vseh stavkujočih organizacij in po nagrobnem govoru. Reditelji organizacij bi prevzeli osebno jamstvo za mir in red.
5.	Uvede naj se stroga preiskava proti orožnikom in proti osebi, ki je streljala baje iz Leonišča.
Odgovor vlade komunistom.
Predsednik deželne vlade dr. Brejc je imenom deželne vlade ob devetnajstih podal nastopni odgovor:
Vprašanje demilitarizacije spada v izključno kompetenco vojnega ministrstva. Politični oblasti pristoja v tem pogledu samo dolžnost, one, ki se vojaškemu pozivu ne odzovejo, poiskati in jih izročiti vojaški oblasti.
V ostalem pa mora deželna vlada opomniti sledeče:
Stavkovni odbor trdi, da bi za slučaj, ako bi se dovolil shod stavkujočih in slovesen pogreb padlih žrtev, bil v stanu s svojimi reditelji vzdržati red. Ker so pa tekom štrajka in zlasti tekom zadnjih dni in današnji dan stavkujoči zakrivili težka kazniva dejanja, katera so bila od odbora stavkujočih naravnost povzročena, in za katera ta odbor nosi vso težo odgovornosti, radi tega se njegovim sedanjim zatrdilom ne more zaupati, in se torej iz ozirov javne varnosti, pa tudi splošne razburjenosti mirnega prebivalstva in njegovega strahu pred novimi izgredi, shod stavkujočih in slovesen pogreb ne moreta dovoliti.
strogo po zakonu.
Proti aretiranim Se bo postopalo po zakonu.
Deželna vlada mora samo iznova poudarjati, da ona ni poklicana, pogajati se o pogojih, pod katerimi naj se stavka konča, tem manj, ker odbor stavkujočih sam t r d i, da že stoji v tozadevnih pogajanjih s kompetentnim ministrstvom. Dolžnost deželne vlade v lastnem delokrogu pa je, da zajamči prebivalstvu mir in red ter prepreči vsak teror.
Deželna vlada pa opozarja ponovno stavkujoče na poziv prometnega ministra že v početku stavke, da naj se stavkujoči pred vsem vrnejo na delo.
Razume se samo po sebi, da bo deželna vlada o tej stvari poročala tudi v Belgrad osrednji vladi.
Komunisti obljubljajo, da se ne bodo več zbirali-
Zastopnik stavkarskega odbora g. Golouh je sprejel izjavo s pristavkom, naj gospod predsednik deželne vlade vzame na znanje, da se stavkujoči od sedaj naprej ne bodo nič več zbirali in je prosil, da se ne uporabi več sila proti njim
Predsednik deželne vlade je odvrnil, naj bodo prepričani, da ne bo žandarme-rija in policija tako, kakor do danes, nikomur skrivila lasu, če ji za to ne d& povoda.
Deželna vlada jc dala uradno ugotoviti, da je brzojavka, ki jo glasom gornjega poročila omenja g. Golouh, bila že v petek adresatu dostavljena. (Komunistični voditelji so torej vedeli o tej brzojavki Se v petek, 23. t. m., zvečer, dan pred izgredi na Zaloški cesti, in so to brzojavko ljudstvu zamolčali. Opomba uredništva.)
Načrti slooensklh komnnistoo.
Slovenski komunisti imajo tesne zveze s slovenskimi komunisti v zasedenem ozemlju in s komunisti v Italiji. Vemo, da so se mudili razni vodje zadnje mesece v Trstu in Milanu, Sklenili so, da vpostavijo v Italiji z revolucijo sovjetsko republiko, v Jugoslaviji se izvrši preobrat, po katerem bi priklopih celo Slovenijo sovjetski republiki Italiji.
Vse okoliščine sedanjega štrajka in razni pojavi v posameznih krajih dokazujejo zločinske namene vodilnih komunističnih krogov, katere so naperili proti mladi Jugoslaviji kot plačani agenti najhujših naših državnih sovražnikov Nemcev, Mažarov in Lahov.
Staokarski odbori zaprti.
V Ljubljani, Mariboru in Celju so stavkarski odbori zaprti. Iz Trbovelj so gnali
v ječo v Celje vse ljudi, ki so Izvršili zločinske čine.
Komunistični terorizem je strt. Ljudstvo naj bode pomirjeno, tvornice in prodajalne naj se povsod odpro. Za varnost vseh delavcev in mirnega prebivalstva je poskrbljeno.
Senzaciionalgia odkritja.
Iz verodostojnih uradnih krogov se javlja, da so hoteli komunisti iz nemške Avstrije vdreti na demarkacijski črti pri Lučanah v Jugoslavijo, Ob meji so se že zbirali te dni, da bi v prvem ugodnem trenutku vdrli čez mejo in prišli mariborskim nemškutarjem in komunistom na pomoč. Naše posadke so strogo pazile na to gi-
banje onstran meje. Očividno je, da so nameravali vodilni krogi komunistov povzročiti v Jugoslaviji prevrat s pomočjo nemških in mažarskih komunistov. Proti tem prekucuhom se morajo združiti vse sile Jugoslavije, da zatrejo v kali vsako protidr-žavno gibanje.
Zločinci si perejo Streme rok«
Ljudje, ki so pognali delavstvo proti bajonetom in ga nahujskali, naj z nasiljem vrže vlado, — ti ljudje nosijo včerajšnje žrtve kot ščit pred seboj, da bi se obvarovali težkih obtožb, ki jih dviga vsa javnost in vse pošteno delavstvo proti njim.
Črnoobrobljena posebna izdaja »Napreja« piše: »Očividci pripovedujejo, da delavstvo ni povzročilo nikakih nasilstev, nikakšnih izzivanj,« Ne, delavstvo ni tega storilo, pošteno delavstvo noče imeti z zločinskimi komunističnimi hujskači nič skupnega. Stoji pa: Prva dva strela so oddali iz revolverjev komunisti in ranili dva stražnika in enga civilista.
Ti ljudje, učenci g g. dr, Lemeža, Golouha, Žorge so zločinci, njihovih rok se drži kri padlih žrtev. To niso bile žrtve delavske solidarnosti; srca, ki so zastala, roke, ki so odrevenele, trupla mladih mož, ležečih v mrtvašnici vpijejo do neba: Proč z zločinci, zapeljivci ljudstva, proč z brezvestnimi komunističnimi hujskači!
Ljudstvo jih je samo obsodilo, vsa javnost se dviga proti njim. V imenu javnosti, v imenu vsega poštenega delavnega ljudstva zahtevamo najstrožjo preiskavo in da se krivci kaznujejo tako, kot zaslužijo. To zahteva pravičnost, po tem vpije kri, ki je tekla na Zaloški cestil
Resnica o „sfra!ih iz nišia"-
Včeraj so komunisti po Ljubljani širili lažnjive vesti, da so duhovniki in usmiljene sestre streljali iz Leonišča, Ker tega noben pameten človek ni verjel, so svoje vesti »popravljali« in trdili, da so se v Leonišče umaknili orožniki in redarji in da so ti od tam streljali. Obrnili smo sc na merodajno mesto in izvedeli, da o kakem orožniku in redarju v Lconišču ni bilo ne duha ne sluha, da iz Leonišča ni padel noben strel, ker v celem Lconišču ni nobenega orožja, pač pa je mimo okna, kjer stanuje g. konzistorijalni svetnik J Kalan, priletelo več krogel.	___
Rez&oda na kolodvoru.
Nezgoda na kolodvoru. Danes ponoči je dolenjski vlak, ko je privozil na južni kolodvor, zadel ob drug vlak. Par ljudi jc lahko ranjenih; večje nesreče ni bilo.
Zefta ubila m&ža.
Žena ubila moža. Danes zjutraj okrog štirih je žena železničarja Kastelica v Bohoričevi ulici s sekiro preklala svojemu možu glavo, ko je ta odhajal v službo. Mož je umrl v bolnici. Ženo, ki je bila že enkrat v umobolnici, so oddali na opazovalnico.