Inserati se sprejemajo in velj& tristopna vrsta:
8 kr., če so tiska lkrat, 12 „ n » 2 „ 15 „ ,i n » 3 i»
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, netrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravn istvo (administracija) iu ekspedicija na Starem trgu h. it. 16
Političen lisi za slovenski narod.
Po pošti	prejeman velja:
Zh celo leto	, . 10 gl. —	kr.
zh pol leta	. . o .. —	„
za četrt leta	. . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 m j
V Ljubljani na dom posilj velja 60 kr. več na leto.
VredniStvo je na stolnem trgu hiš. št. 284.
Izhaja potrikrat na teden in sicer v torek. četrtek in saboto.
k naročevanju na
„ N LO "V E > C A"
Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.; „ „ „ „ P«! leta 4 v 50 » „ „ „ „ četrt leta 2 „ 30 „ „	„ „ en mesec 80 „
V administraciji sprejeman:
Za celo leto.....8 gl. 40 kr.;
„ pol leta.....4 „ 20 „
„ četrt leta.....2 „ 10 „
„ en mesec.....— f5 70 „
posamezne številke ... — „ 7 ,, Po pošti:
Za celo leto.....10 gl. — kr.;
„ pol leta.....5 „ — „
„ četrt leta.....2 „ 50 „
„ en mesec.....— „ 00 „
posamezne številke . . . — „ 8 „ Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen).
Vredništvo.
Hodi mož beseda, framason!
Nedavno je v Parizu v neki družbi, kakor pripoveduje „Monde", neki framason ali pro-stomavtar iz Brazilije spregovoril tako-le: „Ali si katoliška cerkev tudi sedaj spet iz boja, kterega je beznica ali loža v starem in novem svetu zavzdignila proti njej, vzmaga kot zmagovalka; ako se izvije zopet iz mreže, ktero smo, da jo zadušimo, vrgli čez njo, ho-
čem jaz biti prvi, ki veruje v njeno božanstve-nost: kajti njej na blagor zgodilo se je čudo."
Da bi pač vsi dvomeži, vsi malosrčneži te besede framasonove dobro vtisnili si v spo-minj ter spolnili z njim sklenjeno obljubo, kadar se čudo zgodi. Čudo to, predrzno sicer zahtevano, se bode spolnilo, in že danes začenja se spolnovati, kar slehern lahko vidi, kdor ima oči in počutkov svojih še ni zaprl v trpljenji in zniotnjavah tega življenja. Pa tudi res le čudež more cerkev oteti iz rok njenih sovražnikov, nobena človeška razumnost je rešiti ne more iz mreže, v ktero je zamotala jo hudobija; le božja roka .sama, ktero pa že milo čutimo, jo pripeljati more k obetani zmagi.
Istina je, kar je rekel nekdaj Donoso Cortes: „Hudo vzmaguje nad dobrim vselej naravno, Bog pa vzmaguje nad hudim vselej s činom svoje svobodne volje vladarjeve ; to se je zgodilo v dobi, ktera se pričenja z vesoljnim potopom ter končava s prihodom Gospoda našega Jezusa Kristu-a, iu isto se bo zgodilo po spričevanji svetega pisma v dobi, ktera se izteka in razprostira od prihoda Gospoda našega, kot rešitelja človeštva, do prihoda njegovega v slavi in veličanstvu kot sodnika človeškega rodu. Postava pa, ktera se prikazuje v začetku, v sredi in na koncu časov, je božja postava, ktera zemljo drži v svoji oblasti; postava, ktera vodi razvoj človeštva, in ktera se sveti iz zgodovine. Jaz je nisem iznašel, a videl sem jo."
Kakor je v teh največih dogodbah Bog človeštvu očitno pokazal podobo svoje vsega-mogočnosti, tako vlada ravno ta vsegamogoč-nost brez izjemka o vseh časih zgodbe človeštva ter daje cerkvi njej odkazano podporo.
To vladanje pa ni vselej neposredvano; človeško delovanje je, po kterem se izvršujejo dela božja, bodi si proti volji, bodi si brez volje, bodi si z voljo. Delati moramo za-nj vsi, kakor mora tudi človeštva sovražnik, kteri je le protivoljni rob ali suženj božji.
Tudi zdaj deluje vse marljivo v smislu vlade božje, da izvije cerkev iz mreže njenih sovražnikov. Pa skoraj z boljim vspehom od prijateljev njenih delujejo sovražniki, kar je pač očitno znamenje roke božje.
Trd zaspanec vlegel se je bil na katoliški svet in oklenilo se ga je bilo nevarno zaupanje do pozemeljskih mogotcev ali veljakov, neka zadovoljnost z lažujivim mirom, njegovimi veselicami in pokojem njegovim vkradla se je bila pastirjem in čedam v srce. V nasprotljej s svetom je bil postavil Gospod svojo cerkev iu v njem jo hoče vedno imeti, kar je tudi pravo znamenje izvrševanja njenega poklica, in — ta je bil skor zginil. Velika, prav velika je bila nevarnost! Z vernostjo je zginjala tudi nravnost mehkužnemu človeštvu. Iles je, kar pravi bistroumni Eotvos: „V duhu hitro se razširjajočega obrtništva (industrijalizma) vzra-stel je krščanstva najhujši sovražnik, mnogo nevarniši od kterekoli napačne modrije (filozofije), kajti ne pri glavi, pri srcu prične se popačenje. Kteri hujši nasprotljej dal bi se misliti od tega. ki je med vladajočim načelom našega sedanjega obrtnijstva, samopridnosti, pa med vladajočim načelom krščanstva, vzajemnosti zatajevanja! Da se človeštvo iztrga iz nevarnosti in da brez otetbe ne zapade duhu tega obrtništva, pusti Bog, da se blodnja razraste v prsteno drugarstvo (v materijalistični socijalizem), čegar pošast bode prej ali slej
£e<Uistek,
Sedanjim Črtomirovcem in Valjhunovcem.
Na Bitnjah v Bohinju 8. septembra 1874. Vojska je huda reč, posebno kadar gre za cerkev in vero. — Bilo je v drugi polovici VIII. stoletja — nekako ta-le čas, da so tod po naših krajih razsajale hude vojske — za vero, poslednje med poganskimi in krščanskimi Slovenci, in končale se s tim, da so premagali kristijanje.
Bere se, da po naših krajih, koder zdaj stanujemo Slovenci, je zgodaj vstanovilo se krščanstvo, v drugi polovici I. stoletja po Kristusu že, nekako po sv. Hermagoiu in Fortunatu, ktera sta še sedaj zavetnika naše škofije in kterima v spominj v Celovcu krepko deluje Mohorjeva družba v ta namen, da se po bukvah v duhu krščanske vere prava olika razširjuje med Slovenci. Zgodaj so nastale škofije, zaslovele lepe cerkvc v II.. III. in IV.
stoletji po naši in bližnjih deželah; kar nastopi veliko ljudsko preseljevanje, in — divji narodi so jih zopet zatrli in pokončali. Naselili so se novi narodi po zapadu, in Slovenci, kakor sploh učijo, v drugi polovici VI. veka tod stanovitno. Bili pa so tedaj še ajdje ali pogani. Sveta krškanska cerkev je koj tudi za-nje poskrbela, in pošiljati jela med nje svoje učenike — največ od južne laške strani, od Ogleja, potlej od zapadne frankovske, vzlasti bavarske strani, od Solnograda, in spreobračali so se pridno Slovenci, poprijemali krščanske vere, in nastale so med njimi zopet lepe cerkve krščanske ob jugu in severju.
Najdalje so malikovali, kakor pripoveduje nam povestnica, Slovenci tod v gorah -- pod Triglavom. V Bledu na otoku imeli so vežo ali hram na čast boginji Živi, kteri je služil Staroslav, in temu hči bila je Bogomila. Tu v našem okraju vladal je Črtomir, in ta nadejal se je, da za nevesto dobi lepo Bogomilo. Toda — preden se to zgodi, vstane boj. Bavarci pomagajo koroškim Slovencem, in po smrti Kaj-timarovi pridere sin njegov Valjhun s tremi vojskami na Kranjsko, da si podvrže vse še
poganske Slovence. Kristijanje zmagujejo, po-ganje se umikajo in držijo se naposled le še na trdnjavi Črtomirovi, na Ajdovskem Gradcu, kjer pa jih premagati preti lakota. V viharni noči planejo iz grada, strašen boj se vname, morda prav tu — na Bitnjah — pravo mesarsko klanje, popadajo skor vsi, a Črtomir se otuie, beži k jezeru bohinjskemu, znau ribič ga prepelje v zavetje, k Savici. Tu naroči ribiču, naj se poda do Bogomile ter naj mu prinese drugo jutro k slapu od nje novice žalostne ali vesele. Drugo jutro vrne se ribič, pa glej! z njim pride Bogomila iu z njo krščanski duhoven. Tu pri Savici Bogomila razodene Črtomiru, da je kristijana, in pripravi tudi njega, da se da krstiti, da gre v Oglej, kjer postane mašnik in potem med svojimi rojaki razširjuje in utrjuje pravo sveto vero in cerkev Kristusovo. Tako se bere v starih bukvah zgodovinskih iValvazor VII, 2) in se popeva v mili pesmi: „Krst pri Savici".
Pa porečete, čemu nam pripoveduješ danes to — danes, kadar obhajamo veseli god rojstva device Marije? — Zato, ker menim, da se v duhovnem pomenu lepo obračati da na
obrtniško obdivjanost umejila ter krščanska načela v redovni, na vzajemnost, ne pa na izmolžnjo oprti obrtniji pripravila spet k vladanju.
Nevarnost, v kteri je že človeštvo skoraj popolnoma -- z dušo in s telesom — podalo se državi ter svojo duhovno prostost zgubilo v njej, odmika se po čudoviti vladbi božji s tem, da država v neznanski slepoti dočakati ne more trenutka, češ, da prevzame gospostvo namesto Boga, in da s svojimi vstavami narode hudo jemlje v strah ter cerkev šiloma že pa-hati pričenja iz njenega duhovnega sveta, kar pa vzbuja poslednje iskrice skor zamrle svobode. Vspeh se nam že prikazuje na Nemškem. Kar naj bi odpad šiloma ali zvijačno pospeševalo, prav to navdušuje kristijane, da se tim zvestejše drže cerkve, ktera pa ravno v potrpljenji pokazuje svojo čudovito božjo moč.
Določno pa je konec storjen preširni slabosti, ktera mir oklicuje, kjer miru ni; ktera bi resna načela krščanska vgladila rada v duhu posvetnem; ktera bi v življenji, v vedi in umetniji z duhovite višave krščanstva spustila se rada v nižave mehkužne posvetnosti. Pripustil je Bog, da svet svoj odpad in norost svojo dožene do najsurovejše prstenosti (ma-terijalizma); da ljudje pravijo, češ, da so izvili se iz neke prvotne tančice, ter da niso prišli stvarjeni iz njegove vsegamogočne očetovske roke. Kteri se popolnoma in nalašč Bogu odpovedati nočejo, tem zaničljivo obračajo hrbet in dajo jim na zbiranje le, da ali kar v brezdno gredo za njimi, ali pa do cela in iz vsega srca vračajo se k Bogu.
Tako dovršuje On, čegar prečudno moč lahko beremo na vsaki strani v bukvah zgodovine, tudi zdajle očitno pred nami čudo, po kterem je v veri svoji ravnati se obetal uni framason iz Brazilije. Da se po Bogu rešuje človeštvo, k temu pomagati smo dolžni tudi mi vsakteri po svojem stanu, ki pa v ta namen nikar ne tirjajmo za našo vero novih, še bolj očitnih dokazov, temuč bodimo vsaj lastnim obljubam svojim vsegdar — mož beseda! (Cf. D. Recht. Nr. 194.)
Politični pregled.
V Ljubljani 25. sept.
Avstrijske dežele.
Na Duiiaji vleče zdaj vso pozornost občinstva in časnikov na-se ekspedicija vra-
sedanje cerkvene iu verske zadeve sploh ter posebej na Njo, ktera Bogu od nekdaj mila v sedanjih Bitnjah tudi nam sprosila bode srečen konec. Kako? —
Vojske so bile v VIII. stoletji za vero in cerkev — hude in krvave; vojske so tudi v XIX. veku, ne sicer z ognjeni in mečem, pa vendar nič manj britke in hude. — Vsaj ste že slišali, da so pred nekaj leti sedanjemu poglavarju katoliške cerkve, papežu Piju IX., vzeli državo in vso deželsko oblast, in kako so stiskati in preganjati jeli sveto cerkev po mnozih deželah, tako jo preganjajo sedaj po sebno po Nemškem. Znano vam je, da z mnogimi duhovni v ječah tičijo ondi že štirje škofje, pravi nasledniki aposteljski, in zakaj? Zato, ker govorijo in delajo po zgledu apo-steljnov: „Boga moramo bolj slušati, kakor ljudi". Brali ste lahko in slišali, kako preganjajo po Pruskem duhovne redove, menihe in nune, sem ter tje. — Tudi pri nas se pripravljajo na enake boje. Kdaj se sprožijo in kje, kdo v<5? —
(Dalje prib.)
čajoča se od severnega pola. 23. t. m. je dospela ladija v Hamburg, kjer je bila slovesno sprejeta. „N. fr. Presse" ima telegram 5000 besedi, ki popisuje potovanje in trpljenje popotnikov. Danes 25. t. m. popoldan so prišli na Dunaj, kjer je bil sprejem zopet veličasten. - Vladni list prinaša razglas ogerskega mi-nisterstva, s kterim se vpelje od 1. oktobra zopet eolnina za žito in sočivje.
Moravski deželni zbor je sprejel premembo opravilnega reda tako, da se odslej zapisniki preteklih sej ne bodo več brali v zborih, marveč v posebni sobi na mizi ležali, kjer jih bo lahko vsak poslanec pregledal. Bi bilo tudi pri nas dobro, kajti z branjem zapisnika se trati le čas, koristi pa ta formali-teta nobene nima.
PcštaiiMki vladni list naznanja, da je Živkovič za karlovškega škofa potrjen.
Vnanje države.
Španjska. Po poročilu madridske „Iberie" je bilo rodovinsko posvetovanje pri Don Karlosu, nazoči pa so bili vojvoda parmazanski, grof Cazerta in grof Bari; razsodilo se je, da je Don Karlos edini zastopnik štirih vej rodovine Bourbonske, ki bi imel eventuelno pravico do francoskega prestola.
Španjski list „Pol." želi, da bi se zvezale vse evropejske moči zoper Karliste, če bi Francoska ne zaprla svojih mej. Nič druzega ne?
O vojski na Španjskem se iz Tolose tele-gratira, da so Karlisti vzeli z bodalom vas in cerkev Binrum.
Kakor se sliši, utegne še maršal Bazaine prevzeti kako poveljništvo na Španjskem. Med njegovimi pismi se je našlo namreč pismo generala Zabale, ko je bil še vojni minister in uadpoveljnik severne vojske španjske.
Tudi v Siciliji se nekaj kuha. Zaprtih je več članov „Camore" in kakor se boje, utegne se napraviti punt za kralja Karola španjskega.
Izvirni dopisi.
Iz IJuliljane 24. sept. (Kdo je »sovražnik domovine?") „Laib. Schul-zeitg". št. IG. pravi po besedi: „Mi delamo v službi novih šolskih postav, in teh se moramo držati s celim svojim srcem; smo pa v daljši ridi tudi gorki (morebiti celo vroči ali razbeljeni?; prijatelji ustavoveruosti, ktero pospeševati se nam dela za dolžnost. Kdor drugače misli, je očiten sovražnik domovine iu nima pravice do imena ljudskega omikovalca." — Mohamedaui so vsi zaverovani v mesec, njih pravljica kreni-lja, da je bil mesec nekdaj z neba doli stopil in se zmuznil skoz rokav njihovega preroka. Ta mesec nekterih šolnikov je prazna dozdeva, da zdaj bojo učitelji kdo ve kaki gospodje in vradniki, nenavezani na duhovne in na cerkev; rokav, skoz kterega je mesec smuknil, so pa šolske postave, kterih se boje morajo držati „s celim svojim srcem" in blezo tudi s celo svojo dušo. Naj gredo tedaj spat vsi veliki politikarji in državniki s svojim naukom „o trpnem (pasivnem) uporu", zakaj tega ne razume nihče, razun ljubljanske nemške „šol-mašterice", po ktere modrosti je sleherni »sovražnik domovine", kdor ni »gorek prijatelj" novih šolskih paragrafov, ki so se že sto- in stokrat spreminili, kar se šolska vrata odpirajo in zapirajo, in se gotovo še bodo.
V ravno tem spisku list omenja, kako bi se pomanjkanju učiteljev pomagalo; kdo pa bo imel veselje do učiteljskega stanu pri takem trinoštvu, kakoršnega zahteva „Schlztg."
ktere vitezi hočejo učitelje vstavoverske nad vse vstavoverstvo samo, ako je tudi trpni upor »sovraštvo domovine!"
Ta čudna ljubezen do trinoštva se razodeva tudi v zistematičnem gnanji za šolsko nasilstvo ali „Schulzwang", kterega noben človekoljuben narod v taki meri ne zagovarja. Napoveduje namreč, kako bode v kimovski učiteljski konferenciji treba mahati po krajnih šolskih svetovalcih, ako so otroci neredoma v šolo hodili. Se ve, tem »svobodoljubnim" mo-žiceljnom je čisto po godu, da naj se živina sama pase, mali otročiči se sami varujejo, naj se žito samo žanje, da le vsi za kaj porabljivi otroci v šoli presede ali pa puške nosijo. Ti ljudje imajo malo djanskega uma, še manj pa srca. Vsaki trenutek zašumi iz njih ust »navedek"; toda ta napredek človeštva meri manj na napredovanje v duhovnem in nravnem, kakor :>a v počutnem, nejeverskem in brezverskem pomenu, ob kratkem: napredek ta je rakova pot, ki mora davke plačujoče ljudstvo na nič spraviti.
Spomina vredno je godrnjanje tega sovraž-ljivega lista zarad tega, ker so kateheti postavljeni pred drugimi učeniki. Veča omika, ktere imajo sicer ti gospodiči polna usta, blezo temu pretresaču nič ne velja in tudi to ne, da vsi duhovni so se učili metodike in ka-tehetik, in več druzih tvarin, ki nauk tičejo, da molčimo o stanu samem, kteremu omikani in neomikani narodi posebno spoštovanje skazujejo. Tudi pri 2. mestni šoii, se to očitanje ponavlja. Denite drugo leto častihlap-nega moža v okvirniku prav gori visoko! Kar nepraktični pretresovalec zarad slabe discipline očita prvi mestni ljudski šoli, je precej neslano, pa tudi lažnjivo, ako meni, da poprejšnja šola je merila le na omiko nekega »izvoljenega dela", — ali da kateheti obdelujejo le glave pri šolarjih, srca pa pušajo mrzla in prazna." Sicer kdor posluša krič in večidel strahotno razsajanje otrok mestnih, kadar se derve iz šolskih sob, bode težko verjel, da je v 1. mestni ljudski šoli veči nered, kakor je tukaj. — Ako dalje pretresač očita gg. učiteljem pomankljivo nemščino, bi mi le-tem svetovali, naj pokličejo viteze nemškega lista na odgovor: 1. kako je pa pri njih s slovenščino; in 2. ktero je pri naših šolah bolj potrebno, nemščina ali slovenščina?
(Konec prih.)
I/. £(ižciul»rrka, 21. sept. (C. k. hausirar). Da je naš okrajni glavar prijazen, sladak ko med, to ve vsak, ki ga pozna; toda, da je on tudi tako vljuden, kakoršnega se nam je pokazal zadnje dni, tega do sedaj nismo vedeli. Prinesel nam je gospod v nedeljo nove pratike, — pač zato, da bi vedeli, kdaj imamo praznovati god kacega svetnika, ktere dni je sejati to ali uno žito, kdaj bo zopet imeniten sejm v kraji? — Kaj šel Nova pratika dobila je nov obraz, ima veliko važnega za našega glavarja in to je vzrok, da je šel k našemu županu, mu na drobno razlagal verske postave, pokazal nespamet nabiranja pomoči za sv. očeta; in da bi naš župan vsili tih lepih naukov ne pozabil, da mu pratiko za prebiranje, ki jo prinese od doma. Toda naš župan ni tako neumen mož, da bi na besedo vse verjel novemu aposteljnu, tudi ni še popolnoma otresel zaupanja do duhovščine; in vemo, da gospoda glavarja besede niso segle v njegovo srce. Vam pa, gospod Ekel, svetujemo, da ako imate zalogo pratik, to po kakem časopisu naznanite. Bodemo pratike potrebovali, se obrnemo do vas, ter vam odvzamemo trud, kterega vam dela pot nositi pratike iz Novega mesta v Žužemberk.
(z Kranjskcgore 23. sep. — Z veseljem smo brali pri nas po „Slovenčevem" dopisniku z Gorenjskega sproženi glas, kteri zadeva volitev novega deželnega poslanca za radoliški okraj. Gorenci! izvoliti nam je namreč v deželni zbor vrednega naslednika bivšemu župniku brezniškemu g. Pintar-ju! Na kterega moža se nam je toraj ozreti? Istina je, da nam v sedanjih časih prizadene težavo, izbrati si takega zastopnika, ki bi se trdno držal gesla: „Vse za vero in domovino!" zastopnika, ki bi združeval v sebi vnemo do vere in ljubezen do naše ljube slovenske domovine. Vendar — bodi ga Bog zahvaljen — še nam niso izmrli možaki, kterim smemo zaupati, še nam niso izumrli možje, kteri se niso izneverili krščanški izreji svojih pradedov in ne postali izdajice nad svojimi sobrati. Tak mož je bivši davkar-ski nadzornik v Postojni g. Luka Ilobič. Volilci! tega gospoda vam vsled omenjenega „Slovenečevega" dopisa srčno priporočamo, volite ga za našega deželnega poslanca! Rojen je v Kranjski gori, toraj med nami; kot takemu so mu znane vse naše potrebe in pritožbe; ne manjka mu na nikakoršen način potrebnih zmožnosti, zlasti bi imeli v zadevi davkarskih reči — in kaj nas bolj teži kot davek! — v g. Robič-u nenadomestljivega zastopnika. Govori se in šepeta, da seje v najnovejšem času menda ravno zato vmaknil v pokoj, ker so se mu komisije za vravnanje zemljiškega davka pridružili sovražniki. G. Luka Robič je veren Slovenec, veren in zato vesten, značajin mož. Blagor svojega milega naroda nosi kot edino željo v svojih odkritosrčnih prsih. Peti se more o njem s Koseskim: Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencu ne gane!" Njega volite! —
Domače novice.
Ljubljana, 26. septembra.
(Deželni učiteljski shod) je končan. Več o njem bomo o priliki poročali, danes omenimo le, da so učitelji med drugim tudi sklenili zahtevati veče plače. Mi gotovo privoščimo učiteljem, če se jim stanje zboljša, a kaj bode ljudstvo reklo, kteremu se bodo s tem davki povikšali! Tudi je vtemeljenje tega zahtevanja malo nesrečno. Naslanja se namreč na to, da zarad prepičle plače uhajajo najboljši učitelji iz dežele. S tem si pa da vtemeljevalec slabo spričalo, kajti če uhajajo boljši učitelji iz dežele, ostajajo pri nas le slabejši. Ali so pa ti potem vredni, da se jim plača povikša in ali se jim bo povikšala? Saj je dosti družili raz logov, na ktere bi se bili učitelji pri tem sklepu lahko naslanjali.
(Kakor ,,Narod") že od prej pred novimi cislajtanskimi cerkvenimi in šolskimi postavami na obrazu leži in jih moli, tako tudi zdaj enako pred hrvaškimi šolskimi postavami; zraven tega pa katoliško dohovstvo po cigansko grdi in po volčje javka. Ko so sprejeli v hrvaškem zboru cerkvi krivično šolsko postavo, kakoršne vestni katoličan ne more podpirati in se mora toraj pasivni upor pričeti, pa kriči: „Gorje nam' V celej rimo-katoliškej Evropi goni jezuitizem duhovenstvo v borbo proti modernim državnim napravam in proti državi samej. (Nesramno obrekovanje.) Sedaj je prišel tudi red na nas Hrvate. Duhovni že pletejo bič proti našim postavam itd." — Tako dela farizejstvo! Kadar cerkvi prav hudo rano useka in če cerkev le besedico črhne, da je to krivica, potem pa javka in tarna, kakor bi se bila njemu krivica dogodila. Take hinavšine menda še ni bilo na svetu.
Kar je pa še veliko nesramniše, je pa tarnanje dopisnika, da so Hrvatje katoličani, in v sredi čisto katoliške „Slovenije" se ostudni „mladoslovenski" izdajski list ne ustraši kar naravnost zabobnati: „Za Slovanstvo je velika sreča to, da je samo mali del njega rimoka-tolišk; obžalujem, da nijsmo z bizantinsko vodo krščeni." Kakor je ta izdajalec o vsaki priliki čehljal odpadnika Lutra in luteransko krivo-verstvo, tako je zdaj struno hvalisanja napel za razkolništvo. „Narod" je toraj popolnoma veroizdajsk list; noben Slovenec, kteri ni odpadnik od svoje vere, toraj ne more podpirati tacega lista, ki mu je vse drugo dobro, samo resnica ne. Tudi nemški antikrist Bizmark [je „Narodov" mož, o kterem pravi dopis iz Zagreba: Bismark to uvideva in za to uže sedaj ultramontanizem v španjskem Kar-lizmu pobija. (Ali zdaj vidite, zakaj veroizdajski list karliste tako krvavo črti in obrekuje?)
Po tolikih najnesramniših napadanjih na katoliško vero, največo svetinjo narodov na zemlji, pa — poslušajte — se prislini zagreb ški dopisnik v „Narodu" z besedami: „Bo-dimo . . . edini, složni, narodni. Podajmo si roke . . ." Ali more človek s petimi počutki tako
delati? Poprej z gorjačo po glavi, z blatom v oči, s kremplji v lice: potlej pa božkati! Se mar edinost, sloga, narodnost z ,,batinami" napravlja?!
(Pri banki „Slovenij i'-) se, kakor se nam pripoveduje, doplačila pridno vplačujejo ; do zdaj je doplačanih že blizo tretjina delnic; ako toraj bodo skoro še ostali delničarji vplačali, bodo tako onemogli banki zopet pomagali na noge.
(Večerna veselica') na korist Dolenjcem in Vrhničanom v ljubljanski čitalnici je bila prav živahna zabava za občinstvo, kterega se je bilo mnogo sošlo. Med nazočimi smo videli gosp. vit. \Vidmanna, načelnika deželne vlade, gosp deželnega glavarja vit. Kalteneggerja in več deželnih poslancev. Moški pevski zbor čitalničin in vojaška kapela pod vodstvom g. kapelnika Šinceljna sta vrlo rešila svoji nalogi in občin stvo navduševala s svojimi produkcijami. Loterija, pri kteri so dobitke bile večjidel prostovoljna darila, je prinesla revežem precejšno svoto. Gostje so se zabavali do pozne ure Želeti bi bilo, da bi imeli v čitalnici večkrat take večerne zabave, gotovo bi bilo občinstvo za nje hvaležno. Gospod kapeljnik Šincelj mislimo — bi se tej splošnji želji gotovo ne ustavljal. Ker ste tudi kuhinja in klet dobri, zlasti pivo izvrstno, bi bili take večere vsi prostori polni, ljudje bi se zopet bolj privadili čitalnice.
dober, obče koristen nasledek šibe, ktero mi le zarad tega zagovarjamo. Še zdaj bi takim ljudem šiba ne škodovala.
—	Goveja kuga, ta iz Turškega skoz Hrvaško k nam zanesena pošast, se je zopet prikazala v kočevskem in novomeškem okraju, zarad tega so v teh dveh, dalje v krškem in črnomaljskem okraju, prepovedeni živinski sejmi in stopi v veljavo postava o goveji kugi. Meja ob Gorjancih proti Hrvaškemu je zaprta, tako tudi meja štajarsko-ogerska, ker v čakov-skem okraju tudi razsaja kuga. Dokler oger-ska vlada po svojih deželah ne pritisne z ostro postavo zarad te kuge, je ne bo konec, naj se zapirajo meje še tako skrbno.
—	Slepar i ce. Iz Gorenjskega se nam piše, da se tam vlačijo ženske, ki na videz kupujejo cunje, ženske lase itd., v resnici pa sleparijo ljudi na drug način. Če naleti taka baba na koga, kteremu se na obrazu vidi, da je bolan, mu brž povč, kaj mu je, se ve, kar ona sama uganiti more, a nevedni bolnik ji vse verjame, kar mu čenča. Potem pravi, da za njegovo bolezen ni zdravila, le ona ima neko vodo, ki gotovo pomaga; pa ker je skuhana iz redkih želiš, ki rastejo le po visokih gorah in v obljubljeni deželi, je tudi draga, nima vsak toliko denarja, da bi jo mogel kupiti. Na to, se ve da, bolnik popraša, koliko bi veljalo to zdravilo, in sleparica odgovori: „No, za vas, ki se mi smilite, le 5 gld." Če bolnik tega zneska nima, mu tudi nekoliko od-jenja. Neka žena, bolna v želodcu, je prinesla steklenico take vode, za ktero j a dala 3 gld., kazat nekemu zdravniku in ta je hitro spoznal, da je — hruševa voda. Kmetica je rekla na to, da jo je grizlo po trebuhu, ko jo je nekoliko pila, kar se je zdravniku verjetno zdelo, ker je bila voda že precej skisana, toraj nezdrava. Take babure sleparijo na tihem in jih je težko zasačiti, ker veld bolnikom molčati, sicer bi zdravilo nič ne pomagalo, in ker jih ni več nazaj v tisti kraj, kjer so kaj svoje robe spečale. — Da bi ljudstvo naše vendar enkrat popustilo tako lahkovernost, po kteri škodo trpi!
— Tri sto let v morji. „North Bri-tish I)aily Mail" piše, da minoli teden je par-nik „Columba" našel ostanke vojne ladije „Flo-rida", ki se je bila 1. 1588 potopila v luki tabermoriški; kraj so zaznamovali s sodčiki, ki so prikljeneni na sidre (mačke), prihodnje dni pa se prične vzdigovanje.
Razne reči.
— Nesreča. V logaškem gozdu so spravljali delavci dolgo drevo iz boste. Ko vola potegneta voz, se drevo zvali z voza in zmečka nekega delavca, da je bil pri tej priči mrtev.
— Koroški učitelji so sklenili v svojem deželnem shodu v šolo vpeljati zopet šibo. Dasiravno mi nismo branitelji tepežtva v šoli, vendar pripoznamo, da je včasih šiba dobra, kar potrdi tudi star slovenski pregovor: „Šiba novo mašo poje". Nikakor nas pa ta sklep ni tako razkačil, kakor nektere liberalne liste; pa saj vedo, zakaj se jeze nad šibo v šoli: zato, ker bi njih zarod zatirala. Da bi se bilu tisti čas, ko so ti liberalci, nemški in slovenski, hodili v šolo, šiba rabila bolj pogosto in kadar je bila potrebna, bi bilo mnogo manj spridenih študentov in brezznačajnih ljudi, iz kterih se liberalci rekrutirajo. In to bi bil
Služba pevovodje čitalnice ljubljanske združena s kapelniško dramatičnega društva se oddaja. Stalna letna plača je 600 gld. in dve b e n e f i c i. Ponudbe z dotičnimi spričevali sposobnosti naj se pošiljajo uajdalje do konca meseca septembra podpisanemu odboru.
V	Ljubljani 18. sept. 1874. Odbor dramatičnega društva.
Naznanilo.
Dramatičnega društva odbor engažira za prihodnjo gledališko saisono, ktera se bo pričela v mesecu oktobru, še nekoliko sposobnih igralnih moči — ženskih in moških — s stalno mesečno plačo. Ponudbe naj se pošiljajo odboru najdaljc do konca meseca septembra.
V	Ljubljani 12. septembra 1874.
Odbor dramatičnega društva.
Umrli so:
23. sept. Tcvdor Traun, trgovčev sin, 9 1., — in Jožefa Koder, krojačev otrok, 4 1., oba z«, vnetjem vratu. — France Omejec, poštn. uradnika
otrok, 10 ur, za inožg. mrtvoudotn. — Reza Ma-žar, kuharica, 54 1., za oslabljenjem čev.
24. sept. Alfred Češko, prokurista otrok, 3 1., aa vnetjem vratu. — Ivana Črne, komisijonarjev otrok, 6 tednov, za drizgo. — Marija Pradovka, gostica, 95 1., z;i oslabljenjem. — Katarina No-vakovič, zasebnikova hči, 15 1., za sušenjem brbtanca.
Eksekutivne dražbe.
28. sept. 3. Marije Priškovc-eve iz Slivne (451 gl.) v Litiji. — 2. Lenke Janežie-eve (1950 gl.), — 2. Mat. Lipovec-evo iz Iiab. polja (820 gl.), obe v Ložu. — 1. II. Novak-ovo, Šentpeter. predmest. njiva, (322 gl.) v Ljubljani.
Tržna cena preteklega tedna:
Mesta:			M e r		n i	k		
	Pšenice	'S 34	s t v	Ovsa		©	tf n C £	o »t w o •Ji
v Ljubljani	2 60	1.80	1.60	1 00	2.0^	2.00	1.50	2.00
v Kranj i	—	—		'	—	—	—	—
v Loki	2,80	2.00	_	1.10	—	2.50	2.20	
v Novomestu	2.50	1.90	1.50	0 90	2.50	—	2 00	2.30
v Sodiažci	3 00	—	1.90	1.20	2.40	—	2.00	—
v Mariboru	2.70	2.05	1.85	1.20	2.60	2 10	—	—
v Ptuju	2.40	1.85	1.55	0.90	2.40	1 80	—	
v Celji	2.60	2.00	1.80	1.10	2.50	2.50	2.00	—
v Celovcn	2.70	2 20	1.70	1.05	2.40	—	—	—
v Trstu	2.75	1.80	—	1.00	2.10	—	—	—
v Zagrebu	2.50	1.75	1.00	0.95	2.15	—	—	—
v Siseku	—	—	—	—	—	—	—	—
v Varaždinu	2.40	1.60	1.35	0.90	2 50	2.50	—	—
lu Dunaju	2.70	2.05	1.50	1.05	1.95	—	—	—
v Peštn	2.60	2.00	1.50	;i,05	2.50	—	—	—
v Pragi	2.90	2 40	2.10	1 45	—	—	—	—
v Gradcu	3.10	2.1)8	1.60	1.20	2.00			—
v And. Schreyer-jevi
prodajalnici železnega in galanterijskega blaga in otročjih igrač v spitnlskih ulicah
je razen vseh sort zeleza v palicah vedno velika zaloga sledečih reči:
Kotli iz kotio>ine (kufra), graško delo, sedajo vzidati.
Kotli iz železa lita. drži '.'O do 100 bokalov;
se dajo t zidati Vratica in ražnji za-nje.
Ognjišča za pri hranjenj«1 kurjave (Spaiherdt?),
iz kositarja ali vlitega železa. Posode za kuho iz vlitega železa, belo ali z
jeklenim kositarjem začinjene. Kozire (ponvp) in vse sorte kuhinjskega orodja. Lainpc za petrolej, svečniki, inožnarji in
gladniki (Biigeleisen). \oži in milice, štajarski in angležki izdelki. Žlice in zajeilialtiice (šeflje), iz kitajskega srebra, pakfongi. in z železom zacinjen9. Itritve in škarje, prave angleške. Možici za peresa . angleški, z 1 do 20 klin. Albumi, listnice, sniodčnice, lovske in popotne torbice in denarnice. Podobe svetnikov za molitvene bukvice In v okvirih.
Itožni venci (patanoštri). križci in svetinje. Posebno lepi nagrobni križi, krasno pozlačeni,
od 6 do 60 gld. Kositar za strehe, črni in pocinjeni železni kos i I ar.
Mlinske žage iz angleškega vlitega jekla. Tesarske in mizarske žage. Vsake sorte pile in praskalllice. kline za oble, \/.dinači in vse drugo enako orodje za mizarje in tesarje.
Ključavnice za sobna vrata, ra omare in škii-
nje itd. z vsem, kar1" gre zraven. Kljuke, vezila in zapahi. I,opate, krampi, matike, sekire, gnojne
> ile. coklje. Velika žab ga cveko\ iz drota in žebljev, žehic. zanetnikov. šravbov. Tudi pri]ioročam svojo zalogo špecerijskega blat;a ob dunajski cesti tik deželne bolnišnice spoštovanim deželanom, posebno mnogo častiti duhov ščini.
Naročila se izvršujejo po žtltznlci ali pa po poštnem povzetji, za dobro blago se daje poroštvo. Spoštovanjem
(4U — 1)	vYii«!r<*j Seliroyer.
		s			'S	s		
	—	X				o		
	X "—i	a	•JP		ts		s	s
Reči	JI 3	o >	5 K	IS 0	"O	'trn *	"T!	
	U	o 2	vx	J	co	S	O	
	►	>	>	>	>	>	>	>
Masla funt	0.5»	0.45		0.50	0 50	—	—	
Špelm „	0.42	0.42	—	-	0.48	0.40	0.46	0.38
Leče mernik	3.—	—	—	—	—	—	—	—
Krompirja „	1.25	—	—	1.00	0 80	1.00	1.00	0.75
Fiž.la „	3.30	—	—	—	2.90	—	—	—
Sena cent	1.25	1.K0	1.4»'	1.25	0.80	1.80	1.20	1 70
Sem. detelja „								
Piešiči cent	2.22	—	—	—	—	—	—	—
Govedinefunt	0.30	0.26	—	—	—	0.28	0.28	0.V 8
Teletii.e ,.	0.26	0.30	—	—	—	0 30	0.28	0.30
Jajc za lOkr.	5	6		5	5	—	—	—
Tržna cena:
V Trstu: Olje slabejše po 2-«-30, najboljše po 42-45 gld., sladkor 20 — 21 gld., kava Rio 42-55. Java po 62-63 gl , rajž 9-12 gld. c.nt. Petrolej 10 gold. cent.
* 11 »* •/.%* .... •
vS	r-:V:""v ;V 'V "'V ;V
Dekliška šola
pri nunah v Ljubljani
se prične
fl. olktolirti
osmih s sveto mašo.
33
£ $
$

V

i: m
^ zjutraj ob osmih s ^ Učenke se sprejemajo 28., 29. i: ^ in 30. septembra.
£fj(48-i)	Ravnateljstvo.
ir« £
i:
Jurij Dornik-ova
zaloga olja v Trstu.
Pošilja se s poštnim povzetjem (Postnach-nahme), s plačano eolnino, vožnino (poštnino), posodo in vsemi drugimi stroški, do vsake postaje avstrijsko-ogrske monarhije, od 25 funtov dalje. — Zapisniki cene se dobe zastonj in franko.	(4-34)
.;, ,vvr.;v fmmmmvtmm®
Najlepši, najcenejši
iz železa vliti
s p o in i n j k I
(rronumenti), križi za altarje in veliki križi za pokopališča,
izgotovl eni z najstanovitnejšinii, najbolj finimi barvami, s puivim, najbolj tiiiim zlatom krasno pozlačeni (kakor jih sicer nikjer ne m »jo delati), so — kakor že i cz 20 let — še vedno na /.bir v velikanski množil,i in različnosti ter po najnižji že trdno določeni ceni. ravno tako tudi c. k. priv. z železa vlite podlage (stala — mesto kamenitih) tdino le pri
( . .>1. 1'oblsch-n.
mešč. trgovcu z železjem in lastniku privilegije
na IMinaji (\Yicn, Williringstrasse Vr. 7 in njc|(o\i zalogi križev mul' der Selimclz) nasproti \ bodli pokopališča
in se pošiljajo na vse kraje. Orobiii napisi se izvršujejo čisto po želji p. n. uaroče-valcev ali z zlato pisavo ali pa z izbuk njeno vlitimi in pozlačenimi črkami, kar najhitreje mogoče. Obiisi iu za-pi«i ceno se, ako jih kdo zaliti va, biez odloga pošljejo.
(9—29) £_


Ztlravilske specijalitete
Gabrijel Piccoli-jeve lekarne „pri angelju"
v H. jtil»l jsmi.
i Ljubljane se naglo itvršujejo s poštnim povzetjem — Strtške ušiljanja trpe naročniki. — Prodajalcem »e dajo navadni odstotki.
Za Kranjsko edina zaloga sledečih reci:
telesni lepoti kaj ležc"e, a pridom obr.ijta

Naročila c.unai zavitkov iu pošiljanja trpe
(32-7)
Izkuha iz Kine in Koke. Najboljši do zdaj
želodčini liker (pijana). Ta izkuba se dela iz kinske skorje in kokovega perja, oboje dobivam jaz najboljše in prav iz vira, in tako mi je mogoče podati zdra-.ilo, ktero sme veljati za najboljše, ker pomaga zoper telesno slabost, izvirajočo iz razdražiiiosti čut-nic; daljo pomaga zoper onemoglost in vtrujenost, ki zavira reproduktivi.o zmožnost, pospešuje tek krvi, prebava'je in daje različnim delom in udom života novo moč in novo življenji-.
Cena steklenice (llaške) 80 kr.
Pravo norveško Dorševo olje iz ribje
masti , ktero dobivam naravnost iz Bergena na Norveškem Posebno se rabi ta b ('ritenska l>or-ševa ribja mast zoper revmatične bolečine, piltko. zlasti pa zoper škroleijlic, pljučno sušico in jetiko, zoper začasna izpuščanja in trpljenje čutnic.
Cena izvirne tlašice 80 kr.
Voda izlankasterskegalimbarja. To vodo
v elegantnih krogih tako zel6 rabijo, da bi bilo od večjo še posebno priporočati. Treba nam je le tiste, ki jo rabijo, opomniti na to, da si zbero prav dobro sorto. Raba iu skušnje so pokazale, da je najboljša sorta tista, ki je znana pod iineuom lankasterska limharjeia voda. Ona d,l koži leikečo belo barvo, je varuje prezgodnjih gub in hipoma pogladi grbe. O. isti jo tudi raznih madežev iu mozoljčekov, in zaceli poke, ki s« naredi vsled suše. Z eno besedo, prav zaklr.d je za Učenje, zato jo ženstvo, kteremu
J'1
na rabi
Steklenica te	velja 1 gold.
Izkuha iz skorje tamanske, zel6 okrepče-
valno zdravilo zoper naVopičenje žolča iu gn ilobo, ktero razži-ne. ako se jemlje po malem; i ko se ga pa vetrne ve?, goni brez bolečin in težav prav lahko naprej. zato svetujejo zdravniki to zdravilo zlasti tam, kjer bi l ila druga enaka zdravila prehuda. Pri prisadu v drobji in pri različnih mrzlicah za vedno žejne bolnike pač ni prijetnejše pijače.
Steklenica velja 40 kr.
Gctovo zdravilo za mrzlico, zanesljiva pomoč pri mrzlicah različne vrste. Da pomaga . to ie dokazana resnica, o tem se prepriča vsak bolnik, ki ga rabi. Mrzlica, po tem pripomočku ozdravljena, se r e povrne iu ne čuti se nobenih slabih nasledkov.
Cena steklenice 80 kr.
Za zobe in zobno meso. Ako hočeš biti
zdrav in lep, moraš imeti snažna usta iu čiste zobe. Če se zobje vsak dan ne snažijo, dajo od sebe neprijeten. vrčkrat zelo hud duh, dob6 črno ali umazano barvo in začno gnjiti tako, da bolč in ne služijo več. Nasledek tega jo slaba prebava iu slmjšanje.
Vsemu temu pomaga vsakdanja raba moje VOlle za usta in moke za zobe; oba krepčata zobno mes6. ohranita sapi dober duh in zobem lepo naravno barvo in branita gnjilobi in riji z6b.
Cena steklenice vode za zobe CO kr. škatljica moke za zobe *elja 40 kr.
Kipeča moka (Brausepulver) škatlja . — gl. 30 kr. Borovniško žganje, flaša .... — „ 50 „ Repinčevo olje za ohranjenje las, flaša — ,, 50 „
Životna esencija, flaša.....— „ 10 „
Životni balzam po Seehoferji, flaša . — „ 10 ,, Mandeljnova moka (namesto žajfe) za
lepšanje in ohranjenje kože, flaša — ,, 10 „ Po vsem svetu znane Menotti- pastile,
gotovo sredstvo za kašelj, škatja — ,, 75 „ Oksfordska esencija, c. kr. izkl. priv. S to imenitno eseucijo sevenem
trenutku ozdravi najhujša zobna
bolečina, flaša......
Prava Seidlitz-eva moka, škatlja . . Paljanovi sirup iz Florence, zdravilstvo za o 'e!e gospodarje, ali domu i
z Iravnib, flaša......
Rajževa moka. ekstrafina, nježnim konsumentovkam priporočena za najboljšo sorto, prijeten duh in nizka cena, 1 škatlja ....
— 1 paket.........
50 „ ,, 80 „
i>	r»
„ 10 ,.
l)a sa va.ujejo vsakega ponarejenega blaga, prosijo so naročevaici, da se pri na ročevanju obrnejo naravnost na lekarno lMccoli ..pri nimi-lju". dunajska <'i'S(a št. 71» -v Ljnbljan