PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Ekl je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 109 (12.434)
Trst, sobota, 10. maja 1
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
O'	T-	C
Cr-	*	^
O	-C	~
c	-	m
c
c*	2:
2	ro	i_
C	2>
—	c:
m —	_
-j	2	Ul
C_ i
Kabinetni svet razpravljal o černobilskem zapletu
Razhajanja med vladnimi strankami o gradnji novih jedrskih elektrarn
RIM — Vlada je na sinočnji seji Potrdila vse varnostne ukrepe, ki jih je sprejela po jedrski nesreči v Sovjetski zvezi, z izjemo Sicilije in Sardinije, kjer bodo od danes naprej lahko redno prodajali vse vrste zelenjave in tudi sveže mleko. Na otokih
se je namreč položaj v zadnjih urah popolnoma normaliziral, medtem ko se drugod po državi stanje postopoma izboljšuje. Izredno stanje pa bodo preklicali le takrat, ko bodo vse znanstvene meritve potrdile, da je radioaktivni oblak dokončno mimo.
Predsednik Craxi je časnikarjem izjavil, da so bili vsi ukrepi ministra za zdravstvo in ministra za civilno zaščito sad pravilne izbire, kar pomeni, da je bila previdnost upravičena, medtem ko so bile popolnoma neupravičene vse alarmistične napovedi. To pa še ne pomeni, je podčrtaj predsednik vlade, da je treba podcenjevati zadnje dogodke, ki sedaj narekujejo trezno razmišljanje in poglobljene ocene. Craxi se je očitno nanašal na izvajanje energetskega piana in torej na načrtovane gradje novih jedrskih central, pri čemer ostajajo razhajanja med vladnimi zavezniki, kot dokazuje dejstvo, da ministri si-noci niso dosegli sporazuma o tem vprašanju. Vlada je sprejela le nove varnostne ukrepe glede delovanja in vzdrževanja atomskih elektrarn ter bila mnenja, da bo treba to problematiko sedaj temeljito proučiti na mednarodni ravni, tako kot so se sporazumeli na nedavnem vrhu najbolj razvitih držav.
Ministrski predsednik v svoji izjavi govori o potrebi po treznem razmišljanju, ministra Spadolini in Altissimo pa podčrtujeta, da mora Italija, če hoče doseči energetsko neodvisnost za vsako ceno, zgraditi še nekatere je-
drske centrale in hkrati posvetiti pozornost varnosti v njih. Zelo jasen je bil glede tega minister za industrijo, po mnenju katerega ne sme Italija zaostajati za drugimi sosednjimi državami in pri tem izrecno omenil Francijo, Švico in Jugoslavijo. Altissimo ni izključil mednarodnega dogovora, na podlagi katerega bi v prihodnje morda omejih gradnjo novih central. Vladne sile torej, kot vidimo, ne govorijo skupnega jezika in nimajo enotnih gledanj na tem področju. Do novih polemik pa bo gotovo prišlo, ko bodo morale koalicijske stranke zavzeti jasna stališče do referenduma, ki ga predlagajo radikalci, demoproletar-ci in mladi komunisti.
V zvezi s polemikami, ki v teh dneh spremljajo jedrsko nesrečo v Italiji, se je včeraj spet oglasil predsednik republike Cossiga. Dejal je. da morajo državna telesa nujno posredovati ljudem resnične informacije o položaju, ne ustvarjati panike, a niti nepotrebnih optimizmov. Cossiga se je zavzel za enotne znanstvene meritve in torej za jasne ukrepe ter pri tem zelo jasno obsodil zmedo, ki je vladala v teh dneh v delu marsikaterega odgovornega organa.
SANDOR TENCE
Priprave na referendum
RIM — »Jedrska energija? Ne, hvala«. Pod tem geslom bo danes popoldne v Rimu vsedržavna manifestacija proti gradnji novih jedrskih elektrarn v Italiji, za katero so dale pobudo raznolike organizacije zelenih in ekologistov ob uradni podpori radikalcev, demoproletarcev in Zveze komunistične mladine Italije.
V	osebnem imenu je pobudo podprlo več kot sto komunističnih in socialističnih parlamentarcev, med katerimi tudi Pietro Ingrao in predsednika poslancev Zangheri in Formica. Demonstranti, ki bodo korakali v tišini, bodo zahtevali tudi takojšnjo zaporo jedrske centrale v Latini, ki je hila zgrajena pred skoraj tridesetimi leti in ki po mnenju znanstvenikov ne odgovarja več popolnim varnostnim rekvizitom. Podobne manifestacije bodo danes in jutri tudi v drugih mestih.
V	Rimu so medtem včeraj uradno ustanovili odbor, ki bo dal pobudo za ljudski referendum o tem vprašanju. V njem so predstavniki radikalcev, DP, ekologistov in komunistične mladine. Pobudo bodo predstavili javnosti v začetku prihodnjega tedna, podpise pa bodo začeli zbirati baje še pred koncem meseca. O umestnosti referenduma se mora kot znano izreči ustavno sodišče, (st)
\c
oki
radi
Nr! 2 r-;
n
X-'
x>
S e
o
o
ro
o
c
ti
RIM —	C ričo
radioaktiv	i v
Černobilu L .	____ „ —mika
okrog podatkov o okuženosti med državno ustanovo za atomsko energijo ENEA, fizikalnim inštitutom vsedržavnega odbora za raziskave CNR in rimskimi inženirji.- Predsednik omenjenega zavoda CNR Col acino trdi, da je sevanje žarkov beta v zraku stokrat večje od naravne stopnje radioaktivnosti, a predstavnik ENEA prof. Metalli meni, da žarki beta v atmosferi niso merodajni pri merjenju radioaktivnosti, ki jo verodostojno odraža samo tista njena količina, katero vsrka človeško telo. Naravne radioaktivnosti ne tvorijo le. žarki beta, pravi Metalli, ampak tudi žarki alfa in gama.	'
Z druge strani rimski inženirji, zbrani na zasedanju, zatrjujejo, da je stopnja radioaktivnosti prekosila varnostno mejo. Za plinski jod 131 ta meja znaša npr. 60 nanokirijev za liter v 13 tednih, pravijo, ne pa 150 nanokirijev, kot je bilo sporočeno javnosti. No, te dni naj bi J 131 v Italiji dosegel kar 90 nanokirijev pri litru (oziroma 40 nanokirijev pri kubičnem metru proti najnižji znosni meri 10 nanokirijev za kubični meter). Inženirji dodajajo, da so se merilci omejili na golo statistiko in da niso vzeli v poštev najvišjih zabeleženih stopenj radioaktivnosti.
Zaradi radioaktivnega onesnaženja
Danes sklep EGS o uvozu po vrtnin iz vzhodne Evrope
BRUSELJ — Evropska gospodarska skupnost bi morala včeraj sprejeti sklep o začasni prepovedi uvoza kmetijsko-živilskega blaga iz vzhodne Evrope zaradi bojazni pred njegovo radioaktivno okuženostjo, vendar je h) odločitev pod italijanskim pitiskom odložila do 18. ure danes. Verjetno bo EGS stopnjo okuženosti, prek katere uvoz ne bo dovoljen, štirikrat zvišala: določila raj bi jo pri 1200 bekerelih za kilogram zelenjave, vrh teda pa ja še razcepila glede na posamezne zelenjavne sorte in sadje. Spočetka sta bili pristojni komisiji EGS Priporočeni stopnji 350 bekerelov pri kilogramu za povrtnine in 500 za mleko, čemur pa so bili zlasti nasprotni italijanski kmetje, ki so se zbali, kaj bo potem z izvo-Z(Jm. če danes ne pride do sporazuma med dvanajsterico, bodo problem morali proučiti zunanji ministri na Ponedeljkovem sestanku v Bruslju, vsekakor pa so Francozi, Belgijci, Britanci, Nizozemci, Luksemburžani, spanai in Irci izrazili pripravljenost na revizijo stopnje radioaktivnosti. Medtem je ustanova A1MA v dobršnem de-in Italije začela odkupovati kmetijske pridelke, ki jih ni mogoče prodati zaradi Deganove prepovedi.
Italijanske kmetijske organizacije zahtevajo od vlade, naj prepreči tržne špekulacije in poseže za usta-Povitev posebnega sklada EGS, ki naj kmetom poravna °dškodnino, a predsedniki deželnih uprav zahtevajo sestanek s ministri Deganom, Pa-ndoljijem, Zamberlettijem ln Vizzinijem.
Nadaljuje se preokret v sovjetskem informiranju o nesreči
Reaktor černobilske JE bodo zabetonirali Kijevski otroci na predčasnih počitnicah
MOSKVA — »Požar na 4. reaktorju černobilske JE so pogasih, temperatura v njem pa je še vedno izredno visoka«. Te besede generalnega direktor ja Mednarodne agencije za jedrsko energijo Šveda Hansa Blixa na včerajšnji tiskovni konferenci v Moskvi zgovorno dokazujejo, da je Sovjetska zveza za ceno hudih polemik in obtožb mednarodne skupnosti končno obrnila stran svoje zgodovine in je pripravljena na odkrito informiranje in sodelovanje. Hans Brix si je namreč lahko z zraka ogledal černobilsko JE, sovjetski znanstveniki pa so ga seznanih z vso dokumentacijo in poročili o jedrski nesreči.
Direktor Mednarodne agencije je priznal, da je to najhujša nesreča v zgodovini miroljubnega izkoriščanja jedrske energije. Pokazal pa je tudi izredno mero hladnokrvnosti in strategije, ko je spretno odgovarjal na provokativna vprašanja zahodnih dopisnikov. Direktor varnostnega odseka Agencije Morris Rosen pa je sporočil, da grafit ne gori več in da nameravajo sovjetski strokovnjaki zapečatiti poškodovani reaktor z železobetonom. Trenutno so reaktor zasuli s peskom, zemljo, sadro
in svincem, da je uhajanje radioaktivnosti minimalno. Ameriški izvedenec je pohvalil sovjetski sklep o »zabetoniranju«, saj bi bilo demontiranje reaktorja prezahtevno in do skrajnosti nevarno. Blix pa je napovedal, da se bo SZ udeležila prihodnjega sestanka na Dunaju, kar naknadno dokazuje, da je Moskva opustila dosedanjo prakso.
Poleg Blixa in Rosena se je tiskovne konference udeležil tudi namestnik direktorja Agencije Sovjet Leonard Konstantinov, ki je poudaril, da ni havarija na četrtem reaktorju prizadela tretjega, v katerem brezhibno deluje ohlajevalni sistem.
Tiskovna konferenca ni seveda odgovorila na kopico vprašanj, ki pa so skrivnost za same strokovnjake, saj po vsem sodeč v Černobilu ni prišlo do človeške temveč tehnološke napake. Zakaj je prišlo do kemične reakcije in požara, ko je reaktor delal le. s 7-odstotno močjo, je za sedaj prava tehnološka zagonetka. Spodbudno je le dejstvo, da vsi sedaj skušajo poiskati odgovor na to vprašanje.
Medtem pa je ukrajinski ministrski svet z odlokom določil predčasni konec šolskega
leta, da bo lahko 15. maja 250 tisoč šoloobveznih otrok od 7. do 14. leta zapustilo Kijev za poletne počitniške centre. Ukrajinske oblasti bodo v mejah možnosti omogočile, da bodo tudi starši otrok lahko zaprosili za predčasni dopust. Vsekakor pa bodo pri tem dali prednost materam. V Ukrajini se na vse kriplje trudijo, da ne bi prebivalstva zajela panika, ko so po daljšem obdobju molka spremenili zadržanje v informiranju, da sedaj prav dežujejo nasveti za obrambo pred radioaktivno kontaminacijo.
Tudi skupini tujih dopisnikov v ukrajinskem glavnem mestu posvečajo izredno skrb, v bistvu so jim iz varnostnih razlogov preprečili le dostop na ozemlje 30 kilometrov od elektrarne, ki se je že spremenilo v pravo »jedrsko puščavo«. Dopisi iz Kijeva niso alarmantni, navajajo predvsem tragedijo, ki je doletela žitnico Sovjetske zveze, umirjeno trpljenje ljudi, ki so morali zapustiti svoje domove pred nevidnim radioaktivnim sovražnikom. Iz dopisov pa izhajajo tudi napake ,ki so jih zagrešile ukrajinske oblasti, ko so nedopustno prikrivale nesrečo celo osrednjemu sovjetskemu vodstvu.
V Pordenonu se je začel deželni kongres KD
MARKO WALTRITSCH
PORDENON — Včeraj popoldne se u.v Pordenonu pričel 11. deželni kon-'t Krščanske demokracije. Na njem plujejo delegati izvoljeni na štirih ^japnskdi kongresih in še prej na rip!lt,resih 425 sekcij. Na njih je so-tovalo 18.076 članov, kar pomeni, je predkongresne razprave ude-^Mo 72 odstotkov članov KD. Raz-laav^’ ki jo je sinoči začel deželni bnfc Longo, se bo danes zvečer za-z izvolitvijo delegatov na n ed-riavni kongres KD. Na kongresu ® bodo volili novega deželnega vod-sleg ^Ivanke. To bodo naredili na naie: ,njem organizacijskem kongresu, °o v juniju.
rfA^išnjemu poteku kongresa je ' usedoval senator Andreatta, ki je
zvečer segel tudi v razpravo. Prisotni so bili tudi zastopniki drugih strank v deželi, tako večinskih kot opozicijskih.
Na kongresu bo danes brez dvoma veliko govora tudi o krizi v deželni vladi. Včeraj zjutraj so namreč socialisti zahtevali prekinitev dela deželnega odbora, dokler se ne razčisti vprašanje nove koalicije na občini v Tržiču, kjer je bil v četrtek zvečer izvoljen novi župan. Tajnik KD je dejal, da je njegova stranka takoj pripravljena razčistiti to vprašanje.
Tajnik Bruno Longo se je v svojem nad uro trajajočem poročilu dotaknil najpomembnejših vprašanj: ki tarejo današnjo italijansko družbo. Le del svojega posega je posvetil deželnim vprašanjem. Kongres je namreč splošnega značaja. Kot kaže se večina delegatov iz naše dežele opredeljuje za De Mitove pozicije, glavni nosilec
teh teženj je predsednik deželne vlade Biasutti.
Longo je uvodoma dejal, da bo o deželnih vprašanjih več govora na kongresu v juniju. Potem ko se je spomnil Alda Mora in je omenil nekatere mednarodne dogodke, se je zavzel za odkrito sodelovanje s katoliško Cerkvijo. Govoril je o gospdar-ski problematiki, o stabilizaciji, o brezposelnosti. Veliko je Longo polemiziral s komunisti. Obregnil se je tudi ob socialiste. Poudaril pa je veljavnost izbire petstrankarske koalicije tako v državnem kot v deželnem merilu.
Ko je govoril o deželnih vprašanjih, ie Longo dejal, da se Krščanska demokracija zavzema za koalicijo katoliških, laičnih, liberalnih in socialističnih sil, in da se je lani poleti zavzela za sodelovanje vseh teh sil v deželnem odboru ter bila proti semplijikaci- .
ji. Longo ni v poročilu omenil niti slovenskih niti furlanskih vprašanj. Nekaj več prostora je tajnik KD posvetil gospodarski problematiki dežele. Poenotiti je treba gledanje na gospodarski razvoj, otresti se je treba lo-kalizmov, je dejal Longo. Omenil je paket Altìssimo za Trst in Gorico, nov zakon o obnovi potresnih krajev, pravo tolmačenje evropskih prispevku!’ za obmejne kraje. Kritiziral pa je vse tiste, ki vlečejo vodo na svoj lokalni mlin, tako v svoji kot v drugih siram,ah. Le na kratko je govoril o energetskih vprašanjih, o odnosih z IBI, ki niso dobri, o posegih EGS v deželi.
Na kongresu je prišlo tudi do sestanka med Andreatto, Biasuttijem, predsednikom deželnega sveta Solimber-gom in svetovalcem SSk Štoko. Kot izhaja iz tiskovnega poročila, so govorili o globalni zaščiti za Slovence.
Dan zmage
LJUBLJANA — Včeraj so tudi po vsej Jugoslaviji z vrsto prireditev proslavili dan zmage in zloma nacizma. V Ljubljano, prvo jugoslovansko mesto heroj, je znova prišla letošnja štafeta mladosti. Centralna prireditev pa je bila še posebej slavnostna, saj so jo pripravili udeleženci tridnevnega srečanja »Titu v dar« iz Skopja, Sarajeva, Zagreba, Beograda in Ljubljane.
Posebna slovesnost je bila na Orlah pri Ljubljani, na območju, kjer so v noči med 8. in 9. majem partizani pregnali okupatorje in kvizlinge iz utrdb nad Ljubljano ter tako osvobodili mesto.
Tradicionalni in običajno zelo dobro obiskani »pohod po poteh partizanske Ljubljane« se je včeraj začel s tekmovalnim delom, nadaljeval pa se bo danes z manifestativnim in osrednjo proslavo, končal pa se bo jutri z manifestativnim pohodom po potei» tovarištva in spominov, (dd)
Pred vsedržavnim kongresom KD v stranki polemike med strujami
RIM — Danes se v Rimu začenja zadnje dejanje kongresa krščanske demokracije. Drevi in jutri bi se morali namreč zaključiti še zadnji deželni kongresi, da bo slika stranke zaokrožena v luči vsedržavnega kongresa, ki bo pričel 25. maja. Vse bližji je kongres in vse ostrejše postajajo polemike, ki delijo razne komponente stranke, še celo posamezne skupine, pa naj si bodo stare ali nove. Medtem ko se Piccoli in sredinska skupina zavzemata za upravičenost struj (kar je med drugim v pole miki z De Mito, s katerim bi moral skleniti levo-sredin-sko koalicijo), je Scotti, ki tudi pripada novi smeri, izrazil mnenje, da »struje ne bodo preživele«. Scotti celo trdi, da bi morala »Zaccagninijeva usmeritev izginiti«. Vsekakor pa kaže, da je Emilio Colombo naklonjen razpravi, ko se spominja na Mora in poudarja, da »je koalicija med sredino in levico že zgodovinska tradicija KD. Kako priti do te združitve, s koalicijo ali stapljanjem pa je predmet politične raziskave«.
Tudi pri »forzanovistih« je stanje vse prej kot umirjeno. Gianni Fontana je namreč prosil De Mito in Zac-cagninijevo strujo naj »nakažeta nove možnosti skupnega življenja« in to na en glas s kolegom in somišljenikom Sandrom Fontano, ki se pripravlja, da predstavi svojo kandidaturo, za funkcijo v tajništvu stranke. Ob vsem tem pa moramo pripisati še De Mitovo stališče, ko ga, poleg struj moti tudi pojem vsesplošne in pogo-jevalne večine, in je zato že sporočil, da cilja na »močno večino, na čisto politično linijo« in na »stmjenje nove večine, ki bi lahko, od kongresa dalje, stranki vlila nove moči in jo obenem usposobila za sprejemanje nove italijanske družbe.« Samo minister Andreotti se je izvil križnemu ognju, ki so ga v stranki sprožile polemike in izjave, priprave koalicij in nakazi strategij. Za teden pred kongresom je namreč najavil obisk v Izraelu.
Vzdušje napetosti, ki ga v KD povzroča bližajoči se kongres, pušča svojo sled tudi v širšem političnem dogajanju stranke, kot dovolj zgovorno dokazujejo komentarji na vrh v Tokiu, ki so jih nekateri predstavniki KD izjavili reviji Panorama. Skoraj vsi komentarji minimizirajo obseg dosežkov predsednika ministrskega sveta Bettina Craxija. Za zmernost se je v tem primeru odločil
tudi Forlani, pa čeprav je bil eden izmed večjih zagovornikov »vladne pustolovščine« sociahstičnega tajnika. »Pomen dosežkov merimo s količino pridobljenega zaupanja,« meni Rognoni, ožji De Mitov sodelavec Gargani pa trdi, »da je Italija dobila le nekaj polovičnega.« S to izjavo se popolnoma strinja tudi Giorgio La Malfa, ki krivi Craxija še za »težko liro« in za prošnjo po zmanjšanju cene denarja. Če je res, da padajo na Craxija same kritike s strani krščanske demokracije, drži tudi, da mu je komunistična opozicija odmerila nekaj pozitivnih oznak, p« čeprav z rezervami. Sam Achille Ochetto je priznal predsedniku vlade, da se je upri Reaganovim hegemonskim zahtevam in da je podčrtal, kako se v svoji izbiri zaveznikov KPI najprej obme na vse napredne stranke in šele nato na PSI. Nekoliko bolj kritično gleda sicer Ochetto na rezultate vrha v Tokiu. Pozitivne oznake, pa čeprav povsem pričakovane, prihajajo tudi s strani novega »zunanjega ministra« KPI, Giorgia Napolitano, ki je prav tako v intervjuju za revijo Panorama pozitivno ocenil politiko Craxijevega kabineta. (gr)
Novo vodstvo sindikata časnikarjev
RIM — Enotni sindikat novinarjev FNSI ima od včeraj novi odbor. Potem ko so na izrednem kongresu na Siciliji izvolili za predsednika Guidi ja, so na seji vsedržavnega sveta izvolili novi odbor in tajnico Giuliano Del Buffalo. Novi odbor je bil izvoljen z enim samim glasom večine, zato so odborniki napredne struje Rinnovamento izstopili iz odbora, ki po njihovem mnenju nima večine in nima programa. Vse struje sindikata so izrazile obžalovanje zaradi razkola, vendar nobena ni odstopila od svojih stališč, kar nedvomno šibi položaj sindikata novinarjev.
Senat odobril zakonski osnutek
Kmalu pokojnine za preganjance
RIM — Vsi politični preganjanci, ki so bili pod fašizmom italijanski državljani, danes pa živijo v Jugoslaviji in ki so bili doslej predvsem zaradi spornega tolmačenja nekaterih zakonov izključeni iz tega normativa, bodo v kratkem lahko deležni neke vrste pokojnine s strani italijanske države Senat je namreč odobril zakonski osnutek komunistične senatorke Jelke Gerbčeve, ki pojasnjuje položaj mnogih antifašistov, nasprotnikov Mussolinijevega režima, ki so danes jugoslovanski državljani, med obema vojnama pa so bili pravno Italijani. Zakon, ki sta ga podpisala še senatorja Battello in De Sabbata, bo stopil v veljavo takoj po odobritvi poslanske zbornice, to se pravi čez nekaj mesecev.
Senatorka Gerbčeva je med razpravo podčrtala, da bo zakon vendarle
priznal pravni položaj preganjancev
vsem antifašistom in borcem za svobodo, ki so bili doslej izključeni iz vseh dosedanjih zakonov. Gre za več slo ljudi, ki so bili nekoč italijanski državljani in ki že štirideset let zaman čakajo na svoje pravice.
Tržaška parlamentarka je izkoristila to priložnost in opozorila senat, da bi morala država jasno priznavati tudi pojav italijanskega kolaboracionizma v naših krajih, čemur mnogi (iz političnih razlogov) nasprotujejo. Gerbčeva je pri tem izrecno omenila proces o grozodejstvih v Rižarni, ki ni osvetlil, kot bi moral, vloge italijanskih kolaboracionistov. Treba je torej pohiteti in tako npr. omogočiti tudi italijanskim sodnikom, da zaslišijo u-krajinskega nacista Ivana Demjanu-ka, ki je bil vpleten v krvave dogodke v Rižarni, (st)
Pr otiitali j anski bombni atentat blizu Merana
BOČEN — Včeraj ponoči ob 2.45 je v prometnem uradu železniške postaje v Postalo nedaleč od Merana počil peklenski stroj, ki je povzročil veliko gmotno škodo. Atentat naj bi izvršili skrajneži Heimatbunda, ki hočejo, da se nemški narodnostni skupnosti na Južnem Tirolskem prizna pravica do samoodločbe. Gre za organizacijo, ki ima svoj »fevd« prav v Postala in v bližnji Lani in ki je 19. aprila izpeljala podoben atentat na poštni urad v Postala. Storilci so zidove železniško postaje pomazali z napisi kakor »Los von Rom« (proč iz Rima) in »WaJsche raus« (proč z Italijani) ter z grobo žaljivko proti predstavniku »zmernih Južnih Tirolcev« Langerju.
Za atentat je značilno da je bil izvršen dan pred zasedanjem ACLI o problemu mednarodnostne sprave, ki sta ga podprla tudi sam vodja SVP Magnago in škof Gargitter. Nad uradom, kjer je počila bomba, stanuje postajni načelnik z ženo in otrokoma, Id pa niso bili ranjeni.
PODLOGE	GALANTERIJA
A. PERTOT
POMLADNE NOVOSTI
•	žensko in moško	• metrsko blago
perilo	• zavese
•	pletenine	• prti in posteljnina
T R S T — Ul. Ginnastica 22	Tel. 761-029
V
TRZIC ,
MODNE NOVOSTI POLETJE 1986
LA MAGLIA
TRŽIČ - Ul. Roma 58	Telefon: 0481/73174
TRGOVINA
lutto paril
vse za
otroka
TRŽIČ (Monfalcone) - Trg Republike 12 - Tel: 0481/73562
NUDI: oblačila in obutve za otroke in mladino, vozičke, zibelke, posteljice, stajce, artikle CHICCO, itd.
Zaradi previsokega dopuščenega sevanja
Gradnja francoske JE v Cattenomu sprožila nove proteste Posarcev
BOGATA IZBIRA NAJRAZLIČNEJŠIH ARTIKLOV ZA VSE ŠPORTE
NOVOST! 1986
TRŽIČ - Ul. Parini 5 - Tel. 0481/45735
BONN — Sredi polemik, prepiranja in protestov proti jedrski energiji, ki po nesreči v Černobilu nikakor ne jenjavajo v ZRN, je vzbudila posebno pozornost novica, da je posarska deželna vlada tožila francosko državo pred upravnim sodiščem v Strasbourgu zaradi orjaške, največje francoske jedrske centrale v gradnji v Cattenomu. Centrala, ki jo sestavljajo štirje velikanski bloki, bo imela skupno moč 5200 megavatov. Za primerjavo naj velja navedba moči zahodnonemške jedrske centrale v Biblisu: 1200 megavatov.
Kot je izjavil deželni minister za varstvo okolja v Saarbriicknu Jo Leinen (SPD), bi posarska deželna vlada rada s tožbo prisilila francoske oblasti, da bi občutno znižale količine in vrednosti radioaktivnega sevanja, ki ga bo oddajala največja francoska jedrska centrala. Tožbi posarske deželne vlade proti Cattenomu so se pridružili številni okraji in mesta v Posarju in v zvezni deželi Porenje-Pfalsko, a tudi mesto in okraj Trier.
Mestece Cattenom leži kakih 10 kilometrov od luksemburške in zahodnonemške meje ob Možeh. Prvi blok nove jedrske centrale, ki je največja na svetu, bodo priključili na električno omrežje že letos jeseni, medtem ko bo drugi začel proizvajati električni tok leta 1987. Še pred zidavo centrale so v Parizu obljubljali prebivalcem Cattenoma in Luksemburžanom in Posarcem, da tretjega in četrtega bloka ne bodo zidali, četudi so dobro vedeli, da ga bodo.
Boj proti jedrski centrali v Cattenomu se vleče že od leta 1974. Proti zidavi se ni bojevalo samo »Združenje za rešitev mozelske doline« na francoski strani, ampak tudi Luksemburg in zlasti Posarje. Zgodba o zidavi cattanomske JE je zgodba pritiskov, laži, podkupovanja in zamolčevanja. Pariz dolgo ni odgovarjal na očitke francoskih, luksemburških in zahodnonemških varstveni-
kov okolja. Ko bi bil moral priti z resnico na dan, je premier Raymond Barre kratko in malo razglasil celotno gradivo o zidavi JE v Cattenomu za državno tajno.
Ob Černobilu se ljudje v ZRN čedalje glasneje in vztrajneje sprašujejo, kako je z varnostjo zahodnonemških, a tudi francoskih in drugih reaktorjev in JE. Vrstijo se porogljivi komentarji na račun samozavestnih izjav notranjega ministra Zimmermanna, ministra za tehnologijo Riesenhuberja in drugih uradnih predstavnikov, češ »da se v ZRN ne more zgoditi taka nesreča kot v Černobilu«.
»Taka nesreča se res ne more zgoditi,« meni komentator, »ker takih reaktorjev v ZRN nimamo. To pa ne pomeni, da se ne more zgoditi nesreča s prav takšnimi ah še hujšimi posledicami.« V naših JE so se že dogajale stvari, da so »ljudem šli lasje pokonci«, pravijo poznavalci, čeprav ni prišlo do hujšega. V takem ozračju ni čudno, da se je spet razvnel star francosko-zahodno-nemški spor, ki je doslej tlel bolj med Parizom in jugozahodnimi deli ZRN. Kancler Kohl se v tem pogledu ni hotel zameriti svojemu prijatelju Mitterrandu. Toda vprašanje je, ali se bo lahko dolgo upiral zahodnonem-ški javnosti, ki zahteva, da v Cattenomu obveljajo za-hodnonemški predpisi o zgornji meji dopustnega radioaktivnega sevanja, ki ga sme okrog sebe širiti JE. Cattenom bo pošiljal v ozračje štirikrat do petkrat hujše sevanje, kot je v ZRN.
S francoske strani je slišati dokaj ciničen odgovor, da je takšna doza sevanja dovoljena v Franciji. Kaj bi rekli drugi Francozi, ki živijo ob številnih drugih JE po Franciji, če bi prav za Cattenom štirikrat znižah dovoljeno dozo sevanja, da bi zadovoljili sosede Luksemburžane in Nemce. •
v TRŽIČU (Monfalcone) Ul. Duca d’Aosta 91-93
OBIŠČITE NAS!!!
BOŽIDAR PAHOR
Ob 16. uri v goriškem Avditoriju 5. deželni kongres Slovenske skupnosti
Dolhar: Slovenci moramo delovati složneje in predvsem konstruktivneje
Danes popoldne bo v goriškem Avditoriju 5. deželni kongres Slovenske skupnosti. Na njem bo stranka pregledala svoje delovanje v minulem obdobju in začrtala smernice za bodoče delo.
Za to priložnost smo se obrnili na predsednika stranke dr. Rafka Dolharja in ga zaprosili za krajšo oceno o političnem položaju tako na deželni, kot na pokra-jinskih in občinskih ravneh, kjer je pač SSk prisotna.
DOLHAR: Predvsem bi rekel, da je naše delo potekalo v dveh smereh: v iskanju vedno boljših splošnih življenjskih in narodnostnih pogojev za celotno narod-oo skupnost v deželi F-JK in v skrbi, da prispevamo naš delež pri delovanju krajevnih uprav, kjer nam je to mogoče. Na Tržaškem in Goriškem, v različnih o-blikah, sodelujemo v vseh krajevnih upravah: v večinskih koalicijah, kjer imamo izvršilne odgovornosti im s konstruktivno opozicijo, kjer teh odgovornosti nimamo. Problem zase je skrb za Slovence v videmski pokrajini, kjer je naše politično delovanje neposredno, oziroma se krije s splošno skrbjo za narodnostne pravice Slovencev ne glede kje v deželi živijo; to skrb bo treba vsekakor še razširiti in poglobiti.
Kako gledate na razvoj in perspektive te narodnostne skupnosti v videmski pokrajini?
DOLHAR: Politično gledano se vsekakor veselim uspeha krajevnih političnih list v Nadiških dolinah, s katerimi so se Slovenci otresli pokroviteljstva vsedržavnih strank, ki so Slovencem v videmski pokrajini še najbolj nenaklonjene. Kot človek, ki je doma iz tiste pokrajine in ki je imel srečo, da je obiskoval slovensko šolo pa si najtopleje želim, da bi bilo Slovencem v videmski pokrajini na katerikoli način omogočeno šolanje v materinščini.
Glede splošne politične ocene v deželi bi dodal, da že dvajset let sodelujemo v sredinsko - levičarskih riprovali na Tržaškem in Goriškem; tej koaliciji se je na Tržaškem v zadnjih letih pridružila Lista za Trst, kar gotovo ni izboljšalo odnosov krajevnih uprav do slo-
venskih vprašanj, ampak je nasprotno gotovo zaustavilo petek splošnega reševanja naših vprašanj.
Ali pri tem mislite na postopek o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti?
DOLHAR: Seveda, ker sem trdno prepričan, da je LpT zbrala okrog sebe najbolj nazadnjaške in Slovencem nasprotne ljudi in vsem strankam, kot je jasno razvidno, pobrala glasove. Ta pojav je zaustavil plaho odpiranje Slovencem v sredinsko levičarskih strankah. Zato sem z velikim veseljem vzel na znanje razkol LpT, ki bo, kot upam, končno spametoval številne Tržačane. Na žalost se je sedaj odprl lov na volivce, ki se bodo nedvomno oddaljili od LpT in ta pojav skušajo sredinsko levičarske stranke oportunistično izkoristiti na škodo Slovencev.
Kako pa ocenjuje SSk ta skrajno zapleteni in nejasni politični položaj na Tržaškem?
DOLHAR: Za zapletenost sedanjega položaja ni kriv samo razkol Liste za Trst, temveč tudi nejasni in delno nasprotujoči si sporazum iz leta 1984 o upravljanju tržaških krajevnih ustanov. Zato sem prepričan, da sta za premostitev sedanjega stanja možna le dva izhoda: ali predčasne volitve ali pa totalno nov upravno -politični sporazum.
Obstaja torej možnost predčasnih volitev, čez dve leti pa bomo volili novo deželno skupščino. S tem v zvezi obstaja predlog PSI, po katerem bi stranke, ki bi ne dosegle 4 od sto glasov, ne imele pravice izvoliti svojih predstavnikov v deželni svet. To bi oškodovalo SSk, kaj menite o tem?
DOLHAR: Izglasovanje takega deželnega volilnega zakona bi morala ne samo SSk, ampak celotna slovenska manjšina smatrati kot Slovencem sovražno dejanje, ki bi seveda zahtevalo od nas ponovno preverjanje sedanjih političnih zavezništev.
Kakšno pa je vaše mnenje o skupnem nastopanju Slovencev, oziroma o vlogi enotne slovenske delegacije?
DOLHAR: Predvsem bi poudaril, da ima Slovenska skupnost kot edina slovenska politična stranka v sklopu te manjšinske strukture svojo specifično vlogo, ki seveda ne izključuje enotnega nastopanja, ko gre za vse manjšinske probleme. Osebno sem prepričan, da bi bilo treba delo enotne delegacije poglobiti in razširiti vsaj navznoter, če se že z zunanjimi uspehi ne moremo ponašati. Žal sta namreč manifestaciji na goriškem Travniku in v Trebčah edina dva vidna uspeha, na katera smo vsi ponosni. Ker sem prepričan, da nam zaenkrat zunanji poliUčni činitelji v državi niso naklonjeni in da torej globalnega zaščitnega zakona ni na obzorju sem odločno mnenja, da mora slovenska narodnostna skupnost v Italiji ne glede na svetovnonazorsko razvejanost delovati složneje in predvsem konstruktivneje. Zato bi morali biti domena enotne delegacije vsi sporni problemi znotraj manjšine same.
Pogovor zapisal ALEKSANDER SIRK
Bratuž: Sodelovanje v odborih temelji na jasnih sporazumih
POLETNE PRIREDITVE NA OBALI
PORTOROŽ — Portoroški avditorij, ki organizira približno tri četrtine prireditev za obalno-kraško turistično poslovno skupnost, bo imel letos na voljo (nominalno gledano) približno toliko denarja za te prireditve, kot lani. To pa drugače povedano pomeni, da bodo lahko letos pripravili manj turističnih prireditev kot lam.
Vodja tozda Avditorij Iztok Gaberc pravi, da bo prireditev res manj, da bodo pa nekoliko bolje udarne. Poleg običajnih manjših folklornih in popevkarskih prireditev, bodo letos pripravili vsak mesec le eno ali kvečjemu dve večji prireditvi. Tako bo 23. in 25. maja na vrsti rally Saturnus, ki bo štel za evropsko prvenstvo (s koeficientom dva), junija bodo solinarski dnevi, v začetku julija bo spet »smešni avto«, za kar naj bi se letos prijavilo veliko več domačih Predelovalcev avtomobilov (za nagrado bodo ponudili deset let desetdnevnega križarjanja z jahto iz Portoroža). Sredi julija naj bi bil festival pelodi je morja in sonca. Kakšen bo, še ni povsem jasno, želijo si, da bi festival oblikoval po vzoru sanrem-skega festivala, vendar je to odvis-
no od tega, če jim bo uspelo privabiti nekaj italijanskih pevcev in pevk zabavne glasbe. Avgusta bo na sporedu portoroška noč in teden prireditev, ki naj bi ga oblikovali po že u-staljenem obrazcu — športna tekmovanja, plavalni maraton, nočni tek, zidanje gradov v pesku, ex-tempore v pesku in že po tradiciji naj bi pripravili neko največje ali maxi kulinarično presenečenje. Manjkal ne bo niti ognjemet in tudi izbor lepotice portoroške noči: »Če so miss lahko izbrali v tem kraju že pred 60 leti, ne vem zakaj je ne bi mogli tudi letos. Seveda bomo skušali to nekoliko organizirati in dekleta zbrali s pomočjo revije Antena, da bo stvar nekoliko resnejša,« razlaga Iztok Gaberc. V septembru pa bo še na vrsti pomorski krst.
Več manjših prireditev bo na voljo vsak dan na srednjeveški tržnici -Kaštel. Tu bodo nastopali narodno-za-bavni ansambli, zbori, čarovniki, žonl-glerjd, pa tudi taki, ki se bodo sami ponudili, da bi kaj zanimivega zaigrali ali zapeli.
Če v Avditoriju ne bi imeli srednje-
veške tržnice in agencije za posredovanje glasbenih skupin, bi lahko že zdavnaj ukinili svojo tozd, kajti s svojo temeljno dejavnostjo — organizacijo prireditve in kongresov zaslužijo premalo. Kot pravi Iztok Gaberc zato, ker je porazdelitev dohodka, h kateremu prispevajo s svojim delom neenakomerno. Največ potegnejo tisti, ki imajo ležišča in gostišča. Zato v delovni organizaciji turistična organizacija Portorož že dalj časa pripravljajo načrte za reorganizacijo tega tozda, vendar se doslej še niso uspeli dogovoriti, katera oblika bi bila za vse najprimernejša. Medtem, to nekateri zagovarjajo, da bi morali ločiti vsebino (prireditve in kongrese) in jih vključiti v delo oddelka za marketing v DSSS, vzdrževanje stavbe pa dodeliti tozdu Igralnica - Sasinò, pa drugi zagovarjajo zamisel, da bi moral tozd Avditorij postati v celoti z vso dejavnostjo posebna delovna enota portoroške igralnice. Obstaja pa še tretja možnost — da Avditorij o-stane tak, kakršen je, le z drugačnim deležem pri delitvi skupaj zaslužene turistične pogače.
BORIS ŠULIGOJ
Pred današnjim kongresom smo zastavili nekaj vprašanj deželnemu tajniku SSk Andreju Bratužu. Odgovore v celoti objavljamo.
Kateri so najpomembnejši politični trenutki med obema deželnima kongresoma?
ODG.: Prav gotovo je obdobje med dvema kongresoma, v našem primeru med časom po četrtem deželnem kongresu januarja leta 1983 na Opčinah do sedanjega, petega kongresa v Gorici, bilo zelo dejavno in plodno. Med najvažnejše politične momente v tem času bi gotovo dal na prvo mesto ponovno izvolitev našega deželnega svetovalca v Deželni svet Furlanije -Julijske krajine. S tem in samo po tem je SSk aktivno prisotna v sklopu deželne politike, samo s tem je lahko stopila v deželno večino, kjer se veliko odloča tudi o Slovencih, vsaj v sklopu deželnih pristojnosti. Zato nas tudi sedaj zaskrbljajo načrti socialistične stranke o novem volilnem deželnem zakonu, ki naj bi določil izločilne meje za izvolitev deželnega svetovalca. Mi take načrte odločno zavračamo, saj menimo, da je raznolikost tudi v Deželnem svetu potrebna in to zlasti še v naši deželi, ki ima živo manjšinsko vprašanje.
Nadalje bi še omenil nekaj drugih mejnih točk. To so zlasti na manjšinskem področju uspešna povezava in zadevni dosežki, kot na primer nastop na evropskih volitvah. Tu smo spet potrdili v širši vsedržavni javnosti vlogo edine slovenske stranke v Italiji ter obenem nakazali možnost enakopravnega zastopstva in izmenjave v tem najvišjem evropskem predstavniškem- telesu. Jasno je še veliko drugih važnih mejnikov, kot lepa uveljavitev na parlamentarnih volitvah leta 1985, uspeh na pokrajinskih in občinskih volitvah itd. Posebej bi tu rad še omenil desetletnico deželne Slovenske skupnosti, ki smo jo lepo proslavili, ali pa uspelo manifestacijo v Osimu lansko pozno jesen.
Kako ocenjuje SSk svoje delo in sodelovanje v upravnih telesih (deželi, pokrajinah, občinah)?
ODG.: Politična izbira za sodelovanje v raznih javnih upravah in v sami deželni večini ni od včeraj. SSk se je sicer za to politično pot odločevala vedno zelo odgovorno in resno, vsekakor ne za vsako ceno in še manj zaradi raznih teženj po o-blasti. Sedanja sodelovanja temeljijo vsekakor na solidnih političnih sporazumih in dogovorih med strankami. V deželnem merilu gre za pomembno obliko sodelovanja v večini šestih strank (KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk), kjer se odloča o celotni deželni politiki. Tudi izven samega Deželnega odbora lahko stranka veliko vpli-
va, jasno vedno v sorazmerju glede na številčno in volilno moč! Sicer pa tudi npr. sedaj PLI ni več v odboru, pač pa v večini.
Gotovo ni morda tako sodelovanje vedno lahko, še posebej ne zdaj, ko se, recimo Lista za Trst, sili v večino oz. v odbor. Mi smo vedno jasno povedali, da nismo načelno proti vstopu novih sil, če te spoštujejo program. Sami pa hočemo vsekakor doseči najmanj enako dostojanstvo, z drugo besedo, pravico do enakovrednega vstopa v deželno vlado. — Naša prisotnost v tržaškem in goriškemi pokrajinskem in občinskem odboru je spet sad odgovorne izbire na krajevni ravni. E-nako tudi nova uprava z županom S Sk v Nabrežini. Seveda nimamo povsod enakih pogojev ali enakih situacij, vendar mislim, da lahko vseeno poudarimo vsaj neko splošno deželno politično smer Slovenske skupnosti, ki se je odločila za podobna sodelovanja v upravah edino z namenom, da bolje in stvarneje koristi narodnim in drugim potrebam slovenske narodne skupnosti nasploh.
Kako ocenjujete sedanji boj za globalni zaščitni zakon v enotnem nastopanju Slovencev v Italiji?
ODG.: Današnji trenutek v borbi za dosego zakonske zaščite Slovencev v Italiji nedvomno zahteva strnjeno in enotno nastopanje vseh Slovencev. Zato je tudi Slovenska skupnost vedno .poudarjala in zagovarjala skupne nastope, ki pa v ničemer ne omejujejo avtonomnega nastopanja posameznih političnih sil. Vse te, — in SSk kot politična stranka v prvi vrsti — še vedno ohranjajo svoje specifično področje za vse tiste pobude, ki jih i-majo za umestne in potrebne v lastnem merilu.
Smo torej še vedno za kar se da plodno, a enakopravno sodelovanje vseh političnih in drugih sil slovenske narodne skupnosti v Italiji pri naporih za uspešno in hitro reševanje naših problemov. Enotni nastop je zaželen in potreben prav na tej ravni v boju za manjšinsko zaščito. Prepričan sem, da bo tudi obrodil prej ali slej pozitivne sadove.
Katere bodo osnovne teme vašega petega kongresa?
ODG.: Na lepakih za peti deželni kongres smo zapisali, da se borimo za dosego zakonske zaščite vseh Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini. S tem smo jasno začrtali osnovno vodilo oz. temo sedanjega kongresa. Smo v težavnem trenutku politične dialektike v državi in deželi. Od vlade in parlamenta zahtevamo, da upoštevata predvsem zahteve prizadete strani, to je slovenske manjšine, ki hoče doseči svojo zakonsko zaščito v vseh 35 občinah naše dežele, kjer živi, naj bo to v tržaški, goriški oz. videmski pokrajini. V tem smislu je gotovo to bistvena zahteva, ki bo s kongresa izšta, saj smo tudi kot stranka, ki ima zadevni zakonski o-snutek v senatu, kar se da zainteresirani, da se to za nas vse življenjsko vprašanje dokončno in pravično reši!
Maks Zadnik	P {Ri j/tlllS R il
bolnišnica »Zalesje«
Bolniški objekt — v zemljo vkopan velik prostor, pokrit z avtomobilsko ponjavo, v katerem je Prostor, pokrit z avtomobilsko ponjavo, v katerem je bilo prostora za 16 ležišč in so ga po potrebi segrevali s pečico — so gradili trije odredovi borci in najbolj zanesljivi vaščani iz Tater ter Šproharjevi hčerki Marija in Kristina. Z notranje strani so prostor obložili z drvmi in slamo, zunaj pa so šotor zamaskirali z vejami, mahom in listjem. Nekoliko stran so lIheli posebno skrivališče za zdravila. Javki za bolnišnico pa sta bili na Tatrah pri Justini Mahnetovi-Gržinovi in v šproharjevi domačiji, kjer je bila tudi kuhinja. Razen pri Šproharjevih so izmensko kuhali Za ranjence tudi pri Štravsovih in Miklavčevih. Ekonom za bolnišnico je bil Jože Petkovšek-Branko, kuharica pa Marija Vovk iz Gradišča pri Obrovu.
Prve ranjence so v bolnišnico sprejeli po boju Šer-oorjeve brigade z Nemci na Tatrah 14. novembra
1943. Štab Istrskega odreda je poročal 21. novembra štabu 14. divizije, da se v bolnišnici zdravi 8 borcev iz njenih enot, kar ne izključuje možnosti, da so bili tedaj v bolnišnici tudi drugi ranjenci.
Prvi zdravnik je bil tržaški študent medicine Bernard Šemrlj-Nadi (obtoženec s P. Tomažičem na drugem procesu decembra 1941). Decembra 1943 ga je zamenjal italijanski vojaški zdravnik poročnik »Pietro«, ki se je bil po italijanski kapitulaciji priključil partizanom. Vendar se je kmalu izkazalo, da ni zadosti vešč, razen tega pa se ni dovolj trudil za ranjence, zase pa je zahteval posebno hrano in druge privilegije, ki mu jih tedaj ni bilo mogoče dati. Ker pa je v nogo hudo ranjenemu četnemu komisarju Jožetu Volku iz Kosovelove brigade 8. januarja 1944 vbrizgnil za ublažitev bolečin preveliko dozo morfija, ranjenec pa je zaradi tega umrl, je postal poročnik Pietro sumljiv. Okoli 22. januarja ga je zamenjal dr. Magomed Ga;džijev-Miša in mu, kot sam trdi, dokazal, da je »sabotiral«, ker je ranjencu Rudiju Ma-vrinu nepravilno zdravil zlomljeno rebro.
Bolnišnica je ostala na tistem območju do srede marca 1944. Takrat se še ni imenovala »Zalesje«. Iz ohranjenega nepopolnega seznama ranjencev, ki so ga začeli voditi po prihodu dr. Magomeda Gadžije-vega-Miše, je razvidno, da je bilo v bolnišnico sprejetih 24 ranjencev. Iz že omenjenega poročila odre-dovega štaba z 21. novembra 1944 in iz dokumenta,
pisanega 6. decembra 1943 (arhiv IZDGF 301/V), je ugotovljenih še 8 imen ranjencev. To pa nam priča, da se je v bolnišnico zdravilo najmanj 32 bolnikov in ranjencev. Verjetno pa je bilo vseh pacientov v tej bolnišnici okoli 40, ker so v šotoru ležali le huje ranjeni, medtem ko so se laže ranjeni zadrževali po padeških domačijah, zlasti pri Šproharjevih in Štrav-sevih. Teh pa niso vpisovali v sezname.
Bolnišnica je bila podrejena štabu Istrskega odreda, ki je skrbel za njeno delo, kadre, zaščito, prehrano, zdravila in opremo. Pri oskrbi s hrano, zdravili in opremo so požrtvovalno pomagali prebivalci Tater, Ostrovice in Padeža ter nekateri politični delavci iz sosednjih vasi. Skrb za ranjene in bolne partizane je bila slehernemu, posebno mladini, najpomembnejša naloga. Zato so prebivalci dajali ranjencem vse dobrote, ki so jih premogli.
Rudi Mavrin, ki je bil ranjen na Tatrah 14.11. 1943 in se je zdravil v bolnišnici od 18. novembra 1943 do 7. maja 1944, je v svojih spominih zapisal, da so jih ljudje negovali z večjo skrbnostjo in nežnostjo kot svoje otroke. Saj so jim Špromarjevi odstopili celo svoje postelje. Glede skrivnosti bolnišnice pa velja poudariti, da so vsi prebivalci Padeža, Ostrovice, Kozjan, Orehka, Mrš in Tater vsaj približno vedeli, kje je bolnišnica, vendar je ni nikoli nihče izdal. Zato je Nemci kljub vztrajnemu iskanju niso našli.
Priprave na volitve jusarskih odborov, ki bodo 15. in 16. junija
Domačini se opredeljujejo za skupne liste
Kot smo že poročali, so v teku priprave na volitve odborov, ki bodo ločeno upravljali jusarska premoženja nekaterih skupnosti na Tržaškem. Volitve bodo v nedeljo in ponedeljek, 15. in 16. junija, in sicer pri Banih, v Barkovljah, Bazovici, Lo-njerju, na Opčinah, Proseku, v Pa-dričah, na Rocolu ter v Skednju, ki spadajo pod tržaško občino, in v Medji vasi (skupno s Štivanom), ki spada pod devinsko - nabrežinsko občino.
Priprave potekajo pospešeno, saj bo mogoče predložiti kandidatne liste od petka, 16. maja, ob 8. uri zjutraj, do srede, 21. maja, opoldne. Na to moramo posebno opozoriti, saj skupnosti, pri katerih bodo volitve, nameravajo večinoma predložiti skupne oziroma enotne liste, kar zahteva določen organizacijski napor. Poleg določitve kandidatov (čeprav so jusarski odbori 5-članski, so na vsaki Usti lahko največ po 4 kandidati) in izdelave znaka (skupne Uste se seveda ne bodo predstavile pod znaki tradicionalnih strank), mora kandidatne liste podpisati tudi
določeno število predlagateljev, in to pred notarjem ali pred drugim javnim funkcionarjem.
Pri teh organizacijskih naporih so se mnoge skupnosti obrnile na Kmečko zvezo, da bi jim nudila tehnično pomoč. KZ je namreč ena tistih organizacij, ki redno sledijo problematiki jusarskih premoženj in njihovega upravljanja in ki so podprle zahtevo raznih skupnosti na Tržaškem po izvoUtvi jusarskih odborov. Pri tem velja spomniti, da volitve niso bile razpisane povsod tam, kjer so jih skupnosti zahtevale. Ni jasno, kakšni razlogi so botrovaU tej odločitvi, nj pa niti izključeno, da bodo drugod na Tržaškem potekale takšne volitve v bližnji prihodnosti, mogoče že jeseni.	*
V okviru priprav na sedanje vo-Utve se je KZ odzvala vabilu nekaterih skupnosti, da sodeluje na informativnih srečanjih po vaseh. Takšno srečanje je potekalo pred-sinočnjim v Lonjerju in sicer na pobudo Kulturnega društva Lonjer -Katinara. V društvenih prostorih se je zbralo precejšnje število domači-
nov, kljub temu pa je predsednik Lucijan Malalan uvodoma obžaloval, da udeležba ni bila še večja, saj gre za zadevo, ki je velikega pomena za celotno skupnost.
Na srečanju je tajnik KZ Edi Bu-kavec izčrpno obravnaval volilni postopek, podrobneje pa je orisal tudi vlogo in pristojnosti odborov, ki bodo po volitvah upravljali jusarsko premoženje. Povedal je, da bodo ti odbori na svojem delomočju nadomestili občinsko upravo, ki je doslej upravljala jusarsko premoženje, pri čemer bodo kajpak lahko v večji meri odražali resnične potreze in zahteve posameznih skupnosti.
Udeleženci večera so po daljši razpravi sklenili, da bodo predložili enotno listo s kandidati, ki naj bi predstavljali vse komponente krajevnega slovenskega življa in ki naj bi tudi zastopali vse zaselke. Za to bo poskrbel širši koordinacijski odbor, ki je bil imenovan na srečanju.
Podobno srečanje kot predsinoč-njim v Lonjerju je sinoči potekalo na Proseku, v prihodnjih dneh pa se bodo zvrstila še druga.
Včeraj začetek tridnevnega mednarodnega kongresa
Zaupanje v uresničevanje ciljev Helsinške listine
»Dober Kitajec mi je bližji od slabega Španca. Pojem Španijo in jo čutim do mozga: toda — še pred tem — sem človek sveta in brat vsem ljudem. Prav zato ne verjamem v politične meje.« Te misli španskega umetnika Federica Garcie Lorce spremljajo tridnevni mednarodni kongres o zaključni listini helsinške konference, ki se je včeraj začel na Tržaški univerzi. Kot smo poročali, sta ga priredila univerza in dunajski Center za koordinacijo raziskovanja in dokumentacije na področju družbenih ved v sodelovanju z milanskim Inštitutom za mednarodno politiko in s tržaškim Goethe inštitutom.
Zasedanje je včeraj dopoldne na Ekonomski fakulteti odprl rektor Paolo Fusaroli, ki je tržaški kongres označil za bogatejšega, bolj razčlenjenega in celovitejšega v primerjavi s poprejšnjimi v Budimpešti, Pragi in na Poljskem. Njegov namen je pripraviti pot zaključnemu srečanju, ki bo čez nekaj mesecev na Dunaju, in iz katerega naj bi izšla homogena interdisciplinarna interpretacija črke in
Še zbirajo prijave za potovanje v Tubingen
Kaže, da je na Tržaškem zanimanje za obisk v Derendingenu, na slovesnosti, ki bo 29. junija ob 400-Iet-nici smrti Primoža Trubarja, precej veliko. Doslej se je na Sindikatu slovenske šole, ki zbira prijave, najavilo nad trideset ljudi. Ker je na razpolago še nekaj mest, je Sindikat slovenske šole sklenil, da podaljša rok za prijave do petka, 16. maja. Vpisovanje poteka na njegovem sedežu, v Ul. Filzi 8 (tel. 61193) vsak dan, od 11. do 12. ure. Sindikat hkrati sporoča, da bo avtobus odpotoval naravnost iz Trsta, in vabi vse tiste, ki so se že prijavili za izlet, da se zglasijo na njegovem sedežu za dodatna pojasnila.
Okvirni program potovanja v Deren-dingen pri Tiibingemi je naslednji: odhod iz Trsta v soboto, 28. junija. Naslednjega dne ob 9.30 bo slovesnost v cerkvi sv. Gala, kjer bodo odkrili dvojezično ploščo v Trubarjev spomin. Sledile bodo razne prireditve v Domu Primoža Trubarja in v že omenjeni cerkvi. V ponedeljek, 30. junija, bo o-gled Tiibingena, Bebenhausena, kjer so snemali film o Trubarju, ter U-racha. Povratek bo v torek, 1. julija.
• V ponedeljek, ob 19. uri bo v konferenčni dvorani Naravoslovnega muzeja predavanje o okusu in možnosti priprave nekaterih vrst gob. Srečanje prireja, v sodelovanju z Naravoslovnim muzejem, gobarsko društvo »G. Bresadola«.
Z včerajšnje tiskovne konference
Prihodnji teden deželni kongres KPI Tajnik Alessandro Natta jutri v Trstu
Naslednji petek se bo v konferenčni dvorani na razstavišču pri Montebellu v Trstu začel deželni kongres KPI, ki ga bo z uvodnim poročilom odprl tajnik Roberto Viezzi. V imenu strankinega vsedržavnega vodstva se ga bo po vsej verjetnosti udeležil poslanec Gianfranco Borghini in kot je na včerajšnji predstavitveni konfe-renci povedal tajnik Viezzi bo na otvoritvi prisoten tudi predsednik deželnega odbora FJK Biasutti.
Tajnik Viezzi je na včerajšnji tiskovni konferenci orisal osrednje teme, o katerih bo govor na tridnevnem zasedanju komunistov v Trstu. V ospredju bo seveda skrb za utrditev stranke na deželni ravni, kar je gotovo odvisno od utrjevanja deželne enotnosti. Druga tema, kateri bo kongres KPI, kot sicer vsedržavni v Firencah, posvetil veliko pozornost, bo vprašanje miru in nato mednarodnega sodelovanja; v tem okviru je tajnik Viezzi posebno poudaril važnost zakonskega predloga KPI o gospodarskem sodelovanju na obmejnem področju naše dežele in obenem kritiziral nejasnost in zmedo v vrstah deželne večine, predvsem pa v Krščanski demokraciji, glede tega vprašanja; Viezzi je poleg tega o-značdl predlog poslanca Co Ioni j a o tem vprašanju kot omejevalnega in neprimernega. Ob tem je tudi pristavil, da je za aktivno politiko ob meji nujno potrebno področje miru, zaradi česar je treba utrditi stvarnost »odprte meje«, dobre odnose med Italijo in Jugoslavijo in v tem okviru dokončati izvajanje osimskih sporazumov.
Velika pozornost bo na deželnem kongresu KPI namenjena gospodarskim vprašanjem,, v okviru katerih se KPI zavzema za novo politiko razvoja in novo politiko
uporabe teritorija. Stranka bo posvetila posebno pažnjo tudi reformi deželne uprave, ki je postala birokratski organizem, ki vse preveč osredotoča razne pristojnosti. Zaradi tega je sedanja deželna večina po mnenju KPI neprimerna in jo je treba zamenjati na osnovi dogovora na. programski osnovi; s tem v zvezi deželni komunisti izražajo pripravljenost soočanja z ostalimi strankami o konkretnih vprašanjih. Poleg tega tudi zahtevajo drugačen odnos med večino in opozicijo in obsojajo določeno mero nadutosti, ki jo v številnih primerih izkazuje večina do opozicije.
Na deželnem kongresu bo KPI izvolila novi deželni komite.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je spregovoril tudi pokrajinski tajnik Poli, ki je, potem ko je ocenil politični položaj na krajevni ravni in ponovil predloge KPI za premostitev sedanjega stanja, ocenil kot povsem nerazumljivo in zelo hudo že samo dejstvo, da bo tržaški občinski svet na ponedeljkovi seji razpravljal le o rednih upravnih vprašanjih, ne da bi pred tem prišlo do političnega razčiščenja. KPI bo vsekakor v občinskem svetu sprejela primerne pobude, da bi prišlo do tega razčiščenja.
Uvodoma je deželni tajnik Viezzi podčrtal važnost nedeljske javne manifestacije na Pomorski postaji v Trstu, na kateri bo govoril sam vsedržavni tajnik stranke Alessandro Natta. Gre za prvi Nattov nastop po vsedržavnem kongresu, zaradi česar bo gotovo vzbudil veliko pozornost. Svoj govor bo vsekakor osredotočil na mednarodno politiko v Evropi, po besedah deželnega tajnika Viezzija pa bo govoril tudi o jedrski nesreči v Černobilu.
duha Helsinške listine, na katero smo svoj čas vsi gledali z velikim zaupanjem in z upravičenimi pričakovanji. Trst in njegova univerza — je dejal Fusaroli — z velikim zadovoljstvom sprejemata ugledne goste, tuje in i-talijanske strokovnjake, kot nadaljnji dokaz, da je mednarodna vloga našega mesta danes soglasno priznana in cenjena. Rektor je svoj pozdravni nagovor končal z željo, da bi kongres prispeval še en odločilni korak k prijateljstvu med narodi
Včerajšnji plenarni del zasedanja so izpolnili referati priznanih družboslovcev Adama Schaffa, Giorgia Conetti-ja, Francesca Ricchi ja in Jana Berlinga, ki so obravnavali Helsinško listino in njeno tolmačenje oziroma u-resničevanje z različnih disciplinarnih vidikov. Ustavimo naj se pri zad-njem poročevalcu, ki je v zaključnem delu posega dejal, da priznavanje človekovih pravic in svobode pomeni hkrati primanje enakih pravic do razvoja vsakega posameznika, tako, da se nikoder ne bo čutil tujega ali zapostavljenega. Le na tak način se namreč posameznik lahko čuti člana kolektiva in lahko služi širši skupnosti oziroma prispeva k njenemu razvoju. Tako se torej povezujeta zaščita človeka in naroda, tako je treba reševati problematiko odnosov med posameznikom in družbo, ki se izraža tudi preko odnosov med pravicami in dolžnostmi. Zaradi tega je načelu zaščite človekovih pravic potrebno dodati tudi načelo enakopravnosti in samoodločbe, ki se — tako kot načelo spoštovanja človekovih pravic — nanaša tudi na manjšine.
Dobro desetletje, ki je minilo od podpisa Helsinške listine, je temeljito spremenilo mednarodno prizorišče in njenemu uresničevanju zastavilo nove zahteve in probleme. Jugoslovanska udeleženca kongresa, prof. dr. MOMHt MILOJEVTĆ, docent na beograjski Pravni fakulteti, in dr. BOJANA TADIČ, znanstvena sodelavka Inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo, sta se v kratkem pogovoru zelo spodbudno izrazila tako o tržaškem kongresu, kot o možnostih uresničevanja Helsinške listine. Zamisel o projektu se je rodila leta 1984 v Dubrovniku, na naslednjih srečanjih so strokovnjaki izdelali seznam izbranih terminov in metodologijo dela, tokrat pa v Trstu prvič poleg jezikovnih vprašanj obravnavajo tudi vsebinska. Na zaključnem dunajskem srečanju bo dokončno oblikovan projekt uresničevanja listine, tako z znanstvenega kot s političnega vidika, kar bo v bistvu sinteza skupnega v različnih pogledih in interpretacijah ter tega, kar se v različnih sredinah različno razume. Tržaški kongres poteka torej v trdem prepričanju, da bo moč uresničiti cilje, ki jih je s Helsinško listino sprejelo 35 držav podpisnic	(vb)
Zanimivo predavanje NŠK v dvorani Trgovinske zbornice
Južnotirolska stvarnost včeraj in danes
V sredo je bilo v konferenčni dvorani Tržaške trgovinske zbornice tretje predavanje iz ciklusa, ki ga je Narodna in študijska knjižnica v Trstu tokrat poimenovala »Podobe srednjeevropske stvarnosti«, obravnava pa problematiko koroške manjšine v Avstriji, italijanske v Istri, nemške v Poadižiju in francoske v Dolini Aoste.
O problematiki južnotirolske skupnosti sta spregovorila: prof. Steurer, ki poučuje na višjih srednjih šolah v Bocnu, ki je domačin in torej dnevno doživlja tamkajšnjo stvarnost in prof. Karl Stuhlpfarrer, docent za moderno zgodovino na dunajski univerzi, ki je prav pred čašom izdal zanimivo študijo o južnotirolski problematiki v obdobju pred in med drugo svetovno vojno.
Oba gosta je občinstvu predstavil predsednik NŠK prof. Jože Pirjevec, ki je dejal, da se nacionalna problematika v Poadižiju sicer močno razlikuje od problematike slovenske manjšine na Koroškem in v Italiji, da je pa izredno važno in pomembno spoznavati to stvarnost, ki se danes kaže med drugim tudi v porastu desničarskih sil na tem območju, kot je to primer tudi tu pri nas, ali pa na avstrijskem Koroškem.
Izvajanje obeh predavateljev je bilo izredno zanimivo in poučno, saj je prikazalo udeležencem preteklo in današnjo stvarnost v Poadižju, ki so jo pred in med vojno pogojevali vojaški in politični interesi med fašističnim režimom v Italiji in nacističnim v Nemčiji, ki so jo v povojnem času pravtako pogojevali mednarodne pogodbe, zakon o avtonomiji za to
področje, obdobje političnega terorja in atentatov, odobritev posebnega paketa glede pravic nemško govorečega prebivalstva, bolj ali manj uspeli poskusi dvojezičnega poslovanja v šolah in v javnih uradih, obdobje dobrega sožitja med tremi narodnostnimi skupnostmi na tem območju: nemško, italijansko in ladinsko in končno zaostritev pohtične situacije po zadnjih občinskih volitvah, ko je na primer neofašistična stranka v Bocnu postala po številu najmočnejša stranka v tem kraju.
Vse to dogajanje, od tistih časov, ko je nacistična Nemčija še načrtovala novo deželo za vse tiste prebi-balce nemške narodnosti, ki bi se odločili za izselitev iz Italije, do česar pa zaradi vojnih dogodkov ni prišlo, pa vse do današnjih časov, ko se predvsem med mladimi porajajo težnje po boljšem medsebojnem sožitju, po spoštovanju pravic enih in drugih in po odstranjevanju vsega, kar to sožitje ruši, je prišlo do izraza v obeh predavanjih, ki jih je dopolnila še zanimiva diskusija, ki je zajela med drugim tudi vprašanje, zakaj se prebivalstvo Poadižija na primer ni odločilo za boj proti nacizmu, kot se je to odločil majhen na-
Državna ustanova za električno energijo ENEL obvešča, da bo jutri med 6. in 9. uro zaradi vzdrževalnih del, prekinila dobavo električnega toka v Devinu, černičju in Ribiškem naselju.
rod, kot je slovenski, ki je začel z uporom proti fašizmu takoj, ko se je le-ta pojavil ter je s svojim bojem nadaljeval vso vojno dobo in se še danes bori, v sklopu naprednih sil, proti nacionalizmu, proti šovinizmu, za mir in mirno sožitje.
V četrtek, 15. maja, bo v isti dvorani zaključno predavanje, posvečeno francoski skupnosti v Dolini Aoste. Predavatelja bosta prof. Robert Laven in prof. Claudio Magnabosco.
MageUanov oblak po Radiu Trst A
Danes ob 18. uri bo po valovih Radia Trst A na sporedu prvo nadaljevanje znanstvenofantastične nadaljevanke v 8 delih »Magellanov oblak«, ki jo je po romanu Stani-slawa Lema dramatiziral Mario Uršič.
Dramsko uredništvo naše radijske postaje si šteje v posebno čast, da mu je kot prvi slovenski radijski hiši vendarle uspelo realizirati prvo radijsko »Science-fiction«, kar seveda ni ne majhen ne spregledljiv podatek. Odločilno se je za znanstveni utopični roman poljskega pisatelja Stanislawa Lema »Oblak Magellana« iz leta 1955, ko je bilo pisatelju komaj 34 let.
Pri projektu, ki ga je režiral Mario Uršič (asistentka režije Mirjam Maver, ton in montaža Sandro Guštin), sodeluje vrsta domačih igralcev, v glavni vlogi Otanija pa nastopa Tone Gogala.
Pestra kulturna dejavnost KD »Primorsko« iz Mačkolj
KD Primorsko iz Mačkolj si svoje kulturno življenje redno napolnjuje s prireditvami, gostovanji umetniških skupin in še drugimi proslavami. Tako je bil na primer v nedeljo, 27. aprila, v Srenj skl hiši v Mačkolj ah zanimiv kulturni popoldan, ko je prvič gostovala dramska skupina KD Kraški dom z Repentabra, ob njej pa je za otvoritev programa nastopil tudi duo harmonikašev, članov ansambla Synthesis 4, ki ga vodi prof. Klavdij Furlan. Aleks Mahnič in Aieksij Jercog sta se letos že izkazala na Srečanju glasbenih šal Primorske, najprej v Križu, nato pa še na zaključni reviji v Postojni, kjer sta bila izbrana kot predstavnika Glasbene matice.
Občinstvo pa je še posebej lepo sprejelo Aleševčevo veseloigro v e-nem dejanju Podlaga zakonske sreče, ki jo je režiral Drago Gorup.
Preden se začne čas prireditev na odprtem pa bo KD Primorsko sklenilo letošnjo sezono s proslavo 45-let-nice ustanovitve OF, ki bo jutri, 10. maja, ob 20.30 v Srenjski hiši v Mač-koljah. Na vrsti bo slavnostni spored: najprej govor ravnatelja NŠK Milana Pahorja, nato partizanski recital Kostance Filipovič in Draga Gorupa ob spremljavi kitarista Marka Ferija, za zaključek pa še nastop mešanega pevskega zbora Primorsko iz Mačkolj. (dam)
Trauner posegel glede olajšav 1NPS
Tržaški podžupan Trauner se je v Rimu srečal s svojim strankarskim
kolegom, liberalnim ministrom Altis-simom, in ga seznanil z zahtevami zainteresiranih gospodarskih kategorij v zvezi z olajšavami INPS za trgovce, obrtnike in turistične operaterje na osnovi paketa za Trst. Gre v bistvu za problem interpretacije zakona, ob katerem se je v zadnjem času dvignilo precej polemik zaradi omejevalnih stališč zavoda INPS. Vse pa kaže, da bo vprašanje moč pozitivno rešiti, saj je Trauner po vrnitvi iz Rima izrazil »največje zadovoljstvo nad izidom pogovorov z ministrom«.
Tržaški in graški župan odkrila
spominsko ploščo
V okviru vse tesnejših prijateljskih stikov med Trstom in Gradcem je včeraj obiskal naše mesto graški župan Stingi. Stingi in tržaški župan Richetti sta pred galerijo Tergesteo odkrila spominsko ploščo, ki jo je našemu mestu poklonila graška občinska uprava.
Plošča je postavljena v galeriji, kjer stoji pohištvo, ki jo ostalo v Trstu, ko se je pred dvema letoma zaključil festival »Rože Alpe Adrije«.
• V sredo, 14. maja, ob 20.30 bo v dvorani krožka za kulturo in umetnost CCA, Ul. San Carlo 2, revija manekenk in manekenov šole, ki jo vodi Nora Gemelli. Navzoče bo pozdravil predsednik krožka Tombesi.
Po trditvah službe za zdravstveno fiziko pri KZE
Radioaktivnost na Tržaškem kljub dežju ni zaskrbljujoča
Na pobudo Kmečke zveze
DANES NA KOLONKOVCU SREČANJE VRTNARJEV
Včeraj je tehnično-znaastveni odbor, ki sta ga umestila deželna odbornika za družbeno zaščito in za zdravstvo Giovanni Di Benedetto in Gabriele Renzulli skupno s tržaško prefekturo izdal komunike, v katerem je rečeno, da se nadaljujejo analize zraka, vode, zemlje in hrane s posebnim poudarkom na mleko. V skupnem komunikeju je še pisano, da se nadaljuje pozitivni trend prejšnjih dni in da so specifične analize vodovodov dale povsem pozitivne izsledke. Deželni tehnično-znanstveni odbor nadalje poziva prebivalstvo, naj se še nadalje drži varnostnih norm, ki jih je objavil v prejšnjih dneh.
Podatki o radioaktivnosti v zraku, mleku, zelenjavi, pitni vodi in na zemlji na Tržaškem so iz dneva v dan manj zaskrbljujoči, pa čeprav sta četrtkov popoldanski dež in ploha v noči med četrtkom in petkom za malenkost povečala radioaktivno onesnaženje zraka in zemlje.
Kot nam je povedal član službe za zdravstveno fiziko pri krajevni zdravstveni enoti dr. Luciano Benini, je radioaktivnost v zraku ostala v zadnjih dneh nespremenjena, saj je ob pozitivnem činitelju ugodnih vremenskih razmer, ki prispevajo k od-
daljitvi radioaktivnega oblaka še negativen element občasnih padavin.
V pitni vodi niso zabeležili radioaktivnosti, listnata zelenjava pa ohranja svojo prejšnjo minimalno »radioaktivno vrednost«. Isto velja za mleko, v katerem so sicer dobili radioaktivne sledi, vendar pa seveda daleč pod nevarno mejo. Radioaktivnost v zemlji se je minimalno povečala, v zraku pa je »stanovitna«.
Merjenja izvedencev službe za zdravstveno fizik« so dala sledeče izsledke: včeraj so v zraku zabeležili 0,025 na-nokirija izotopa joda 131 na kub. meter, kar je nekoliko manj od prejšnjega dne, ko so izmerili 0,32. Radioaktivnost v zadnjih petih dneh v mleku niha od 0,5 do 5 nanokirijev joda 131 na liter, medtem ko je bila včeraj listnata zelenjava »radioaktivna« do 400 - 500 nanokirijev na kilogram.
Govedo nazaj na Poljsko ovce pa v Bolgarijo
Govedo in ovce, ki so čakale teden dni na proseški železniški postaji, so se včeraj lahko vrnile na Poljsko in
v Bolgarijo. Bolgarsko izvozno podjetje Rodopa Impex je namreč včeraj dopoldne le poslalo teleks in s tem tudi formalno sprejelo povratek 620 »spornih« ovac. Včeraj so na sedem vagonov natovorili tudi poljsko govedo: češkoslovaške in madžarske pristojne o-blasti so dovolile tranzit goveda preko svojega ozemlja.
Kot smo že večkrat poročali, deluje v Fiumicellu center AIMA, ki ga u-pravlja vrtnarska zadruga COFI in ki skrbi za odvzem okužene povrtnine. S tem bodo delno omilili hudo škodo, ki jo morajo prenašati vrtnarji, potem ko je ministrstvo za zdravstvo odredilo znano prepoved o prodaji širo-kolistnate zelenjave. Sedaj se seveda marsikateri vrtnar sooča s problemom prevoza svojega pridelka v Furlanijo. Problemov skratka ne manjka, zato se je med našimi vrtnarji izoblikovala
želja po širši koordinaciji in takšnem organizacijskem pristopu, ki bi čimbolj omilil nastale težave. Nadvse pomembno vlogo si je tudi v tem primeru, kot je od vedno v navadi, prevzela Kmečka zveza. Poleg stalnih stikov, ki jih vzdržuje z odgovornimi organi, je v stiku tudi s prizadetimi kmetovalci. Za danes je sklicala srečanje z vrtnarji, ki bo ob 20. uri v prostorih društva Kolonkovec (Ženjan 46). Srečanja, na katerem bodo obravnavali predvsem vprašanje organizacije prevoza povrtnine v Fiumicello, se bo udeležil tudi dr. Sotlar iz Kopra, ki je našim vrtnarjem dobro znan zaradi strokovnih predavanj o vrtnarstvu in ki bo prinesel s sabo napravo za merjenje radioaktivnosti.
Včeraj so se predstavniki Kmečke zveze udeležili tudi srečanja z deželnim odbornikom za kmetijstvo Antonini jem, na katerem so obravnavali problem prodaje mleka, ki je zaradi prepovedi ministrstva za zdravstvo še posebno občuten v Furlaniji, kjer mlekarne ne odkupujejo mleka. Na Tržaškem na srečo tega problema ni. Analize so namreč pokazale, da mleko zlasti na vzhodnem Krasu ni okuženo, ker se živina hrani s staro krmo. Živinorejci zato oddajajo svoje mleko Kraški mlekarni, ki odigrava v tem kritičnem trenutku še posebno pomembno vlogo. Če bi ne bilo Kraške mlekarne, bi bili živinorejci prisiljeni uničiti pridelek.
Skrbi gospo/dmj v teh kočljivih dneh
O reaktivnosti, o nevarnosti atomskega žarčenja govorijo in razpravljajo danes vsi: na ekranih televizije si sledijo okrogle mize in predavanja, po radiu govorijo razni strokovnjaki, časopisi objavljajo enkrat bolj, drugič zopet manj pomirjujoče vesti.
Kako pa preživlja te težke dneve gospodinja, tista, ki mora skrbeti kako bo prehranila svojo družino?
Spričo vseh bolj ali manj katastrofalnih vesti glede okužbe hrane, predvsem zelenjave in mleka, se je izbira, kaj pripraviti za kosilo in večerjo močno skrčila. Po prodaji v raznih trgovinah lahko sklepamo, da je v teh dneh hrana skoraj pri vseh enolična: na jedilniku so testenine, riž, zamrznjena hrana in zelenjava in seveda krompir. Od tu dalje postajajo gospodinje že močno zaskrbljene kaj kupiti, kaj skuhati, sprašujejo trgovce za datume proizvodnje, se med seboj pogovarjajo in posvetujejo, če bi bilo dobro le vzeti tudi kaj drugega, ali je bolje, če se držijo tistega, kar je bilo ukazano, ali svetovano
Srednja pot je vedno najboljša pot, so vedeli povedati že naši predniki. Držati se predpisov je seveda priporočljivo, pretiravati pa seveda ne gre. Trgovci sicer tožijo o velikih izgubah, toda tisti, ki bodo najbolj plačali na račun sedanjih dogodkov, bodo konec koncev vendarle zopet potrošniki.
Vrsta sestankov dolinskih socialistov
Dolinska sekcija socialistične stranke je v zadnjih tednih imela več sestankov, na katerih je razpravljala o vrsti problemov, ki so posredno ali neposredno povezani z občinskim teritorijem. V tem sklopu je razpravljala o termoelektrarni na premog v Osapski dolini, o lokaciji sinhrotrona pri Bazovici, o hudih problemih v žaveiljski čistilnici Aquila in o možnosti gradnje upepeljevalnika v dolinski občini. Dolinska sekcija PSI je negativno ocenila tak način pristopa pristojnih oblasti do reševanja vseh teh omenjenih problemov.
Posebno pozornost je sekcija namenila raznim namigom, po katerih naj bi na Dolgi kroni zgradili upepeljeval-nik, ki ga predvsem za svoje potrebe skuša vsiliti tržaška občina. PSI zato poziva občane, naj bodo budni in naj s pozornostjo sledijo celotni zadevi. Pozitivno je tudi ocenila nedavni obisk deželnega odbornika za proračun in načrtovanje Gianfranca Carboneja v občini in nazadnje razpravljala še o predlogu za sklicanje treh referendumov o sodstvu: s tem v zvezi je stranka pozvala občane, naj podprejo to pobudo in na tajništvu občine podpišejo posebne obrazce.
• Vsi tisti, ki bi radi podpisali tri referendume o sodstvu, to lahko storijo vsak dan med 9.30 in 12.30 na tajništvu tržaške občine.
Knjiga Tita Maniacca razkriva zapleteno furlansko istovetnost
O naših sosedih Furlanih, o njihovi zgodovini in o problemu njihove identitete vemo pravzaprav bore malo. Skupina 85, ki si je postavila kot enega svojih glavnih ciljev ravno razkrivanje ter ovrednotenje etničnega, narodnostnega in kulturnega bogastva naših krajev, je pri svojem prvem stiku z malo, če že ne napak poznano furlansko resničnostjo, imela dokaj srečno roko. Izbrala je knjigo Tita Maniacca Zgodovina Furlanije (Storia del Friuli), ki je izšla lanskega novembra pri rimski založbi Newton Comton. Po naslovu bi človek sodil, da gre za zgodovinsko raziskavo v običajnem smislu. Toda njen avtor je hkrati in mogoče predvsem pisatelj, ki se je lotil raziskavanja zgodovinske in predzgodovinske preteklosti svoje ožje domovine z namenom, da bi prispeval k razumevanju njene zapletene istovetnosti. Ni zatorej slučaj, da je na sinočnji predstavitvi knjige v Časnikarskem krožku v Trstu poleg znanega tržaškega zgodovinarja Giovannija Miccolija govoril tudi videmski pisatelj Luciano Morandini. Na predstavitvi j je bil navzoč tudi avtor, večer pa je v imenu prirediteljev uvedel in vodil I Pavle Merku.
I Na sliki (z leve proti desni): avtor Maniacco, Morandini, Merkù in Miccoli
Srečanje na pobudo šolskega sindikata CGIL
Informatika v višjih šolah: ne le kot didaktični privesek
Šolski sindikat CGIL je v četrtek priredil srečanje z naslovom: »Vladni načrt o informatiki na višji srednji šoli — odprta vprašanja in perspektive«. Udeležili so se ga Scipione Semeraro iz vsedržavnega vodstva CGIL, Riccardo Luccio — profesor psihologije na tržaški univerzi ter Delise in Zuccheri v imenu organizatorjev deželnih tečajev za šolnike.
Semeraro je v uvodnem referatu o-značil vladni načrt o uvedbi pouka informatike v nekatere višje srednje šole kot hvalevredno pobudo, ki pa vsebuje številne metodološke napake. V prvi vrsti je kritiziral način, po katerem je organizirana priprava profesorskega kadra, ki bo v 160 šolah po vsem polotoku skrbel za »informatsko alfabetizacijo« dijakov. Ti profesorji obiskujejo štiri enotedenske tečaje. Ker jih v šolah takrat nihče ne nadomešča, izgubijo dijaki mesec dni lekcij iz predmetov, ki jih oni poučujejo. Scipione Semeraro je tudi dejal, da se bo s pomočjo informatike zmanjšalo delo profesorjev. Dijaki bodo po novem z računalniki lahko samostojno skrbeli za arhive in študirah po posebnih računalniških programih.
Zuccheri, deželni koordinator didaktičnih tečajev za profesorje, je pouda-
ril eksperimentalni značaj pobude in kritično ocenil delo pristojnega ministrstva, ki, po njegovem, premalo skrbi za pomemben projekt in ne daje nobenih smernic za razvoj.
Na srečanju se je še veliko govorilo o tem, kateri računalniki in računalniški jeziki so najboljši in če bi ne bilo primerno, da bi jih poenotili.
Sindikati pri deželnem odborniku za kmetijstvo
Delegacija deželnih tajništev CGIL-CISL-U1L se je sestala z deželnim odbornikom za kmetijstvo Antonini-jem in mu predložila tri celovite probleme, ki zadevajo onesnaženost ozračja in tal ter njegove posledice na povrtnine in mleko; potrebo po nadzoru in zaščiti delavcev v kmetijskem sektorju; zahtevo po posegih, s katerimi bi preprečili, da bi se vsa škoda prevalila na ramena kmetijskih podjetij in njihovih zaposlenih. Sindikati so se povrhu pritožili nad pomanjkljivo koordinacijo med odborništvi in nad pomanjkanjem podatkov, ki bi omogočili učinkovito preventivno akcijo.
Posvetovanja
Justina in Josip Starec slavita zlato poroko
Prav prijetno je, ko zakonca po \etih skupnega življenja še složno j®ujata spomine in pwdozivljata vse, kar sta lepega doživela na skupni življenjski poti. Res ni vse s cvet-iern postlano in med lepe spomine kanejo tudi grenke kaplje, toda tudi ublaži in zakrije prijateljstvo in obrosrčnost sorodnikov in prijate-l.ev- Tako bosta tudi naša današnja ,a vijenca Justina in Josip Starec anes občutila dobrosrčnost svojcev. rn.u°S*P starec je pravi Boljunčan, fiknl se je leta 1913 v zavedni kmeč-. * družini. Po končani slovenski šoli Je pomagal očetu na kmetiji ter se eta 1936 zaposlil v livarni in ostal ■0 'eta 1962, ko je bil upokojen kot nvalid. V mladih letih je bil Josip drS ^on?acega prosvetnega društva, kler njsQ fašisti prepxwedali delo-anja naših društev, nato je še dol-°° let pel v cerkvenem pievskem zbo-u- Za časa NOB je najprej kot
aktivist v Boljuncu bil vojni referent, februarja leta 1944 odšel v pnrtiza-ne in sicer v 8. udarno brigado. Po osvoboditvi je ostal v vojski do leta 1947 in se vrnil v rojstni kraj kot oficir. Ob vrnitvi v Boljunec je takoj p»prijel za delo na prosvetnem polju, organiziral je razne prireditve in izlete. Josip) ni bil samo prosvetni delavec, bil je tudi politični delavec, saj je bil svetovalec v dolinski občini kar dve mandatni dobi.
Njegova žena Justina se je rodila leta 1911 v Krogljah, kot tretja hči šestih otrok zavedne kmečke družine Kocjančič. Ljudsko šolo je obiskovala v Dolini, takoj po končani šoli pa je morala trdo delati tako na polju kot doma. Dolgo let je pe šačila v Trst z jerbasom na glavi, polnim zelenjave in vrčev mleka. Nazaj je nosila parilo tržaške gospode in kot pjerica prala več let. Ko se je leta 1936 poročila z Josipom, je se vedno delala, toda za svojo lastno družino. V zakonu je povila dva sinova, Danila dn Silvana, ter ju vzgojila v delovna in napredna. Kot njen mož je tudi Justina v času NOB p>omagala in delala v korist našega naroda.
Čestitkam otrok, vnukov ter vseh sorodnikov in prijateljev se pridružuje tudi Primorski dnevnik, katerega sta slavljenca zvesta čitatelja in naročnika od vsega začetka. Želimo jima še mnogo zdravih in zadovoljnih let. (mm)
Osamljen je ždel vse od leta 1979
Svetilnik zmage v Barko vijah kmalu spet na ogled javnosti
Svetilnik v Barkovljah, 70-metrski velikan iz kraškega kamna, bo v kratkem spet odprt za obiskovalce, željne prostranih razgledov. Svetilnik zmage je zapuščen in osamljen ždel vse od leta 1979, pred dvema letonui pa je pokrajinska uprava sklenila temu narediti konec in svetilnik spet odpreti radovednim turistom. Potrebna so bila dolgotrajna dogovarjanja z vojaškimi oblastmi — svetilnike namreč upravlja vojna mornarica, celotni postopek pa je stekel na pobudo tamkajšnje gostilne »Trattoria al Faro«, ki je uspela zbrati nekaj tisoč podpisov v prid ponovnemu odprtju. Zanj se je zavzelo pokrajinsko odborništvo za turizem in dolgotrajna prizadevanja je kronal uspeh: svetilnik bodo odprli v nedeljo, IS. t.m. ob 10.30, spremne slovesnosti pa se bodo poleg številnih osebnosti lahko udeležili tudi meščani, ki bodo potrebna vabila morali dvigniti na pristojnem pokrajinskem uradu na Trgu V. Venelo 4. Vstop v svetilnik bo nekaj časa brezplačen, vendar pa bo vzpon možen le do prve razgledne ploščadi, visoke kakih 20 metrov, kajti obisk višje ploščadi še ni predviden, medtem ko ogled svetilniških naprav v najvišji kupoli ne bo dovoljen.
Še beseda o umikih ogleda: v času od 1. aprila do 30. septembra vsak dan od 9.30 do 12.30 ter od 15.30 do
18.30. Od 1. oktobra do 31. marca bo svetilnik odprt le ob nedeljah, od -10. do 15. ure.	J B
Umrla slikarka P. Zandegiacomo
Čeprav se je že dolgo vedelo, da ima Pedra Zandegiacomo težave z zdravjem, je predvčerajšnjim vest o njeni smrti mnoge presenetila, marsikoga pa tudi hudo prizadela, saj je z njeno smrtjo tržaški likovni svet izgubil pomembnega ustvarjalca. Pedra Zandegiacomo se je rodila v Trstu pred 82 leti in se življenjsko pmsvetila u-metnosti, vendar ne le likovni, saj se je uspešno preizkušala tudi v pisani besedi. Vendar se je največ ukvarjala s slikarstvom in praštala eno pramemb-nejših imen v vsej tržaški likovnosti in eno najpomembnejših v sicer zelo številnem krogu tržaških slikark. Pokojnica se je začela javno predstavljati že povsem zrela umetnica in sicer v pravojnem času prvič na veliki razstavi tržaških slikarjev, leta 1945 v Ljubljani, prvo samostojno razstavo pa je pripravila leto kasneje, torej 1946 v Trstu. Razstavljala je tudi na beneškem bienalu in na rimskem kva-drienalu. Zadnjič se je predstavila svoji tržaški publiki letos v januarju v galeriji Cartesius. (Fre)
za pomoč mali in srednji indurtriji
Odbor za drobno industrijo pri pokrajinskem združenju industrijcev Associazione industriali je na splošnem zasedanju članov opredelil cilje in pričakovanja manjših podjetij v zvezi z uresničitvijo Centra za storitve v korist majhne in srednje industrije, ki bo deloval v okviru Raziskovalnega območja. Sedaj je na vrsti druga faza prasvetovanj, ki naj bi se jih udeležili strokovnjaki s področja blagoznanstva ter posamezni podjetniki za specifične teme. Med 8. in 27. majem se bo tako zvrstilo šest posvetov, prvi od njih bo posvečen prehrambeni industriji, proizvodnji kave in suroga tov, vin in žganih ter pranečih se pijač.
,	Nenadoma nas je zapustila
naša draga mama, babica, prababica in sestra
Marija Blazina vd. Šemec
Pogreb drage prakojnice bp danes, 10. t.m., ob 12. uri iz Tržiča v mav-hinjsko cerkev.
Žalujoči: otroci Lidija, Aldo, Marica in Ada z družinami ter drugo sorodstvo.
Cerovlje, 10. maja 1986
Pomembna dejavnost KD »France Prešeren«
»Poznaš Boljunec« - razstava v priredbi NŠK
Ko so v četrtek 24. aprila proslavili v Boljuncu z lepim in bogatim kulturnim programom 85-letnico ustanovitve domačega KD France Prešeren, so v prostorih gledališča odprli tudi razstavo z naslovom »Poznaš Boljunec«, ki jo je pripravil Odsek za zgodovino NŠK, o njej in njenem pomenu pa sta takrat spregovorila nekaj besed načelnik Odseka za zgodovino Milan Pahor in član Komisije za topografijo pri omenjenemu odseku Stanko Flego.
Stanka Flega smo tudi naprosili za kratek razgovor o tej razstavi, ki bo na ogled domačinom, pa tudi vsem tistim, ki obiskujejo Glinščico, oziroma Boljunec in bližnje območje še do konca junija.
»Res smo pripravili razstavo, ki obsega arheološke slike katastrske občine Boljunec in slike o arhitektonskih značilnostih Boljunca. Prvi del razstave je pripravila Komisija za topografijo pri našem Odseku za zgodovino, v kateri sta še Lidija Rupel in Matej Zupančič, kustos in arheolog Pokrajinskega muzeja v Kopru, s slikami je sodeloval tudi Andrej Furlan, pri izbiri vsega gradiva in njegovi razporeditvi pa sta še arhitekta Rozana Petaros in Robi Starec«.
Koliko časa ste zbirali gradivo in kje ste dobili potrebne podatke?
»Gradivo je bilo že delno zbrano v času, ko je v dolinski občini potekal mladinski raziskovalni tabor. Takrat so se mladi raziskovalci izredno dobro vživeli v življenje teh krajev, se spoznali z domačini, ki so jim bili tudi izredno bogat vir številnih in zanimivih podatkov iz preteklosti na tem področju. Arheološka skupina je seveda takrat zbrala tudi največ podatkov, med temi vrsto izvirnih podatkov, ki predstavljajo na tej razstavi tudi posebno vrednost in zanimivost.«
Arheološki del razstave, nam je Stanko Flego še povedal obsega, med drugim približno 10 zelo zanimivih fotografij in pet zemljevidov, ki so jih člani komisije za topografijo sami izrisali; pri tem delu pa je veliko pomagal tudi Alan Oberdan, ki je tudi član Društva mladih raziskovalcev.
»Razen že znanih stvari kot so na primer podatki o nastanku Boljunca in bližnjih zaselkov, je bilo za nas najvažnejše odkritje rimskega grobišča, katerega grobove so po naključju našli v zimskih mesecih leta 1983-84, ko so prekopavali zemljo za saditev oljk. Ko je prišlo do te najdbe, so zainteresirani takoj obvestili Spomeniško varstvo, ki bo nadaljevalo z izkopavanjem. Pri tem prvem posegu je prišla na dan tudi kamnita žara (na sliki), ki jo hrani lastnik zemljišča.
So vam bili domačini na roko pri teh raziskavah in tudi pri pripravljanju razstave?
»Naši stiki z domačini so bili in so še zelo dobri. Njim gre dober del zahvale, da ta del našega območja še posebno dobro poznamo in da lahko že približno štiri leta raziskujemo prav področje arheoloških najdb. Seveda bi želeli, da bi bili vsi ti podatki, vse te naše najdbe objavljeni v posebni publikaciji, ki je pa pri nas nimamo. Zato smo že dali gradivo na razpolago strokovni reviji v matični domovini, da ne bi šlo vse v pozabo, ali izgubljeno.«
Da bi bila razstava čim bolj dostopna in razumljiva najširšemu delu obiskovalcev, so organizatorji poskrbeli, da so vsi teksti pripravljeni v slovenščini in italijanščini.
»Naša želja je,« nam jé še dejal Stanko Flego, »da bi si poleg domačinov ogledalo to razstavo čim več ljudi, ki hodijo na izlete v Dolino Glinščice, ali sploh v kraje dolinske občine. Zato menim, da bi bilo prav, če bi bil tudi urnik razstave prilagojen tem potrebam. Gre za razstavo, ki je prav gotovo obogatila praznovanje 85-letnice domačega društva, ki pa tudi bolje osvetljuje in odkriva bogato zgodovino teh krajev.
N. L.
gledališča		kino		koncerti
SSG
Slovensko stalno gledališče v Trstu gostuje s Cankarjevim delom "Pohujšanje v dolini šentflorjanski" danes, 10. t. m., ob 20.30 v Cankarjevem domu v Ljubljani.
VERDI
Simfonična sezona "Pomlad 86"
Danes, 10. maja, ob 18. uri ponovitev koncerta (red S). Dirigent D. Renzetti, pianist F. J. Thiollier. Glasba Mozarta, Beethovna in Busonija.
CANKARJEV DOM
DAN ODPRTIH VRAT - PRAZNIK CANKARJEVEGA DOMA
Ob 10. in 12. uri - Organizirani ogledi CD s predstavitvijo orgel v veliki dvorani; ob 17. uri - Baletni triptih; ob 18. uri -Srečanje obiskovalcev CD z njegovim vodstvom pod delovnim naslovom "Vi sprašujete, mi odgovarjamo"; ob 18. uri -Na klancu, celovečerni film režiserja V.DuletiČa,- ob 20. uri - Pohujšanje v dolini šentflorjanski, drama I.Cankarja v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta.
Velika dvorana
Danes, 10. maja, ob 17.00: Baletni triptih - na glasbo R. Wagnerja in L. van Beethovna, v dramaturgiji, režiji in koreografiji M. Šparembleka.
V	ponedeljek, 12. t. m., ob 20. uri: Koncert filharmoničnega orkestra iz Novosibirskega. Dirigent Arnold Kac.
Okrogla dvorana
V	torek, 13. t. m., ob 19.30: Mladi mladim. Drago Arko - violina, Mateja Heller
-	flavta in Vlasta Doležal-Rus - klavir.
Srednja dvorana
V	ponedeljek, 12. t. m., ob 19.30: Branko Homan - Pavle Lužan "Noč do jutra", Prešernovo gledališče - Kranj.
V	sredo, 14. t. m., ob 19. uri: Srečanje slovenskih mladih glasbenikov treh dežel: Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije.
Mala dvorana
V	soboto 17. t.m., ob 10. uri in 11.30: Otroška matineja. Vodil bo Miran Čanak.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 10. maja, Franz Xaver Kroetz "Ne krop ne voda", v režiji Edvarda Milerja. Gostovanje PDG Nova Gorica v Kranju ob 19.30.
Jutri, 11. t. m., ob 17. uri gostovanje PDG Nova Gorica v Trstu z B.Brechtovo
-	K. Weillovo "Opero za tri groše". Režija Jan Skotnicki.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja 10 mladih avtorjev: Cervi, Friedl, Giannini, Guevra, Marušič, Pausig, Roma, Sedmak, Sofianopulo in Venuto.
V	galeriji Cartesius bo do 15. maja na ogled grafična razstava tržaškega slikarja Federica Righija.
V	gledališču F. Prešeren v Boljuncu je na ogled razstava "POZNAŠ BOLJUNEC?" (arheološka slika - naselje in arhitektura), ki jo je pripravil Odsek za zgodovino pri NŠK.
menjalnica
Ameriški dolar ........... 1.480.—
Nemška marka ............. 683,-
Francoski frank .......... 212.—
Holandski fiorini ........ 606.—
Belgijski frank .......... 31.—
Funt šterling ............ 2.280.—
Irski šterling ........... 2.060.
Danska krona ............. 183.—
Grška drahma ............. 10.—
Kanadski dolar ........... 1.060.
ARISTON - 17.30, 22.00 Papà è in viaggio di affari, dram., Jug. 1985, 127'; r. Emir Kusturica; i. Moreno de Bartolli, Miki ManojloviČ.
EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 La bonne, er., It. 1986, 90'; r. Salvatore Samperi; i. Florence Guerini, Katerine Michelsen.
□
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Diavolo in corpo, dram., It. 1986, 120'; r. Marco Bellocchio; i. Maruška Detmers, Roberto Pitzalis □ □
FENICE - 17.30, 22.15 Delta Force, akc., ZDA 1985, 129'; r. Menahem Golam; i. Chuck Norris, Lee Marvin. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 II mostro di Firenze, dram., It., 1986, 100'; r. Cesare Ferrarlo; i. Léonard Mann, Bettina Giovannini □□
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Giustiziere della notte - tre, fant., ZDA 1985, 92’; r. Rod Daniel; i. Michael J. Fox, James Hampton.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Voglia di vincere, porn. □ □
EDEN - 15.20, 21.30 L'amante bisex 2 in Strani desideri, porn. □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Rocky IV, dram., ZDA 1985, lh31'; r. Sylvester Stallone; i. Sylvester Stallone, Dolph Lundgren.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Gremlins, ZDA 1985, 115'; r. Peter Bogdanovich; i. Cher, Sam Elliot.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Silverado, kom., SZ 1976, 105', r. Nikita Mikhal-kov; i. Alexander Kaljigin, Elena Sol-vej.
MIGNON - 15.30, 22.15 Sweet dream, dram., ZDA 1985, 116'; r. Karel Reisz; i. Jessica Lange, Ed Harris.
VITTORIO VENETO 16.00, 22.15 L'alcova, porn., 1985, r. Joe D'Amato; i. Lilli Carati, Annie Belle. □ □
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120’; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kirn Basinger. □
RADIO - 15.30, 21.30 Fantasie di dolci porcellone, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razna obvestila
Vse starejše skavtinje, ki bi se rade udeležile družabne večerje, naj se zglasijo po telefonu na št. 753—938 Irma.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sklicuje v petek, 16. maja, svoj redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Ulici Petronio 4, ob 10. uri v prvem in ob 10.30 v drugem sklicanju.
Želite dan veselja in zabave? Pridite dne 25. t. m. z Veselimi godci v Brazzac-co (UD). Vpisovanje na sedežu Partizanov Boljunec vsak delavnik od 18. do 20; ure ali tel. na št. 040/228—258 — pridite, ne bo vam žal!
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu vabi v ponedeljek, 12. t. m., ob
20.30	v Peterlinovo dvorano na srečanje z zadrugo DOM in društvom STUDENCI o političnem in kulturnem delu med katoličani v Benečiji.
Društvo slovenskih likovnikov obvešča člane, da je redni sestanek v ponedeljek, 12. t. m., ob 19.30 na sedežu društva.
NAKUPNI TEČAJI 9. 5. 1986
Japonski jen .................. 8.
Švicarski frank ............. 821.
Avstrijski šiling ........... 97.—
Norveška krona ............ 214.—
Švedska krona ............... 211.
Portugalski eskudo ........... 10.
Španska peseta ............... 10.
Avstralski dolar .......... 1.070.—
Debeli dinar .................. 3,90
Drobni dinar .................. 3,90
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo v ponedeljek, 12. t. m., ob 18. uri v Gallu-sovi dvorani v Ul. R. Manna 29.______
__________mali oglasi________________
OSMICO je odprl Venceslav Legiša v Mavhinjah.
V MIRNEM IN ZELENEM OKOLJU,
med oljkami in trtami, 8 km od Kopra, oddamo v najem prenovljeno istrsko hišo (3 sobe). Zaželeni upokojenci z znanjem slovenščine. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro "Istrska hiša".
MOTO GUZZI V 35 v odličnem stanju, prevoženih 21.000 km prodam,
2.200.000	lir. Tel. 224407.
40% popusta nudi do 26. maja ob nakupu športnih čevljev American Eagle, Soldini, Canguro, Champ, Superga -manufaktura Ivana Pertot v Nabrežini. PODJETJE NA ZAHODNEM KRASU nudi zaposlitev veščemu delavcu za pomoč v skladišču. Nujno vozniško dovoljenje D. Ponudbe s curriculum vitae poslati na Oglasni Oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Zanesljiv". PRODAM motor benelli 125 kub. po ugodni ceni. Telefonirati v večernih urah na št. 200236.
OSMICO v Jamljah je odprl Marjo Kro-šelj. Toči belo in črno vino ter ponuja domači narezek.
IZGUBIL SE JE dve leti star ovčar v okolici Gropade, Padrič in Trebč. Sliši na ime Elsa. Tel. na št. 228547. 37-LETNI FANT bi rad spoznal gospe ali gospodične za iskreno prijateljstvo. Tel. na št. 040/567260 - Giorgio. 17-LETNI FANT išče zaposlitev po možnosti v trgovini. Tel.na št. 040/227212. OSMICO je odprl Frandolič v Slivnem 25.
PRODAM motorni čoln 570, motor evin-rude 85 HP s kabino. Tel. na št. 040/213772.
PRODAM fiat 128 cl, letnik 1976 v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. na št. 040/228352 v večernih urah.
OSMICO je odprl Zoran Pangerc v Dolini 474.
JADRNICO TIP EAU VIVE, dolžina 5 m, prodam po zelo ugodni ceni. Tel. (samo resno zainteresirani) ob uri kosila ali večerje na št. 040/911119. PRODAM renault 5 GTL, letnik 1980 v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. na št. 040/220438.
PRODAM rulotko Rolle 3 in 1 z verando in vsemi pripomočki. Cena 2.000.000 lir. Tel. na št. 040/229285 ob uri kosila. ZA RAZŠIRITEV finančnih storitev in skupnih investicijskih skladov iščemo dve kvalificirani osebi obeh spolov, ki imata izkušnjo s prodajo na domu in sta stari od 25 do 30 let. Nudimo jima možnost vključitve v že delujočo strukturo. Zanimivi finančni pogoji. Le če vas resno zanima, telefonirajte v ponedeljek, 12. t. m., med 9. in 12. uro na št. 040/64825.
PRODAM prostorno hišo potrebno popravila z vrtom in dvoriščem v okolici Doline. Prodam nezazidljivo zemljišče 1.800 kv. m v Dolini. Tel. na št. 040/228390.
PRIPELJEM na dom zemljo ali gnoj. Tel. na št. 040/299453 od 13. do 15. ter od 19. ure dalje.
HIŠNO POMOČNICO iščem 2-krat tedensko. Tel. na št. 040/747736. NAJBOLJŠI PREPARATI za nego telesa pred poletno sezono ta teden stanejo manj. Profumeria 90, Narodna ul. 118, Opčine.
VINOGRADNIK Mario Usco, Ul. del Timo št. 12 je odprl osmico. Toči belo in črno vino.
NUDIM počitnikovanje v 4-6 posteljnem apartmanu na otoku Cresu v naselju Miholaščica. Proste kapacitete v juniju in avgustu. Interesenti pišite na naslov: Rovšek, Prešernova 16, Ljubljana ali tel. na št. 003861/218940.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 D^II\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Prispevajte za
»Dijaško matico«
včeraj-danes
razne prireditve
Danes, SOBOTA, 10. maja
JOB
Sonce vzide ob 5.40 in zatone ob 20.22 — Dolžina dneva 14.42 — Luna vzide ob
6.10	in zatone ob 22.22.
Jutri, NEDELJA, 11. maja
ŽIGA
PLIMOVANJE DANES: Ob 5.02 najnižja -58 cm, ob 11.28 najvišja 23 cm, ob
16.25	najnižja -13 cm, ob 22.25 najvišja 49 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 18,8 stopinje, zračni tlak 1019,3 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik 30 km na uro, burja, vlaga 45-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 17 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Giorgia Buzzai, Irene Giulia Kontogiannis, Krezia Suban, Andrea Gobbo, Giacomo Bonnes, Veronica Bonnes, Emanuele Fucile, Annalisa Vas-tarella, Damiano Festa, Andrea Fasano.
UMRLI SO: 77-letna Maria Salo’, 83-letna Rosa Bernardini, 62-letna Santa Degrassi, 79-letni Giuseppe Cristofaro, 63-letna Lucina Leschiutta, 79-letni Carlo Luttini, 82-letna Eugenia Rudez, 68-letni Renato Bruch, 64-letna Anna Maria Moro, 86-letna Maria Obajdin, 17-letni Enrico De Carli, 44-letni Derio Pierazzi, 78-letna Livia Pesaro.
OKLICI: Uradnik Sergio Urizzi in uradnica Vittoria Langmann, delavec Roberto Gerin in gospodinja Giuliana Weis, mehanik Lorenzo Scatizzi in brezposelna Isabella Clari, delavec Enzo Ambrosino in socialna delavka Uhana Ren kaiser, uradnik Paolo Chiaradia in uradnica Manuela Bridiga, trgovec Giuseppe Baz-zara in uradnica Luisa Marcon, uradnik Michael John Scoltock in uradnica Cristiana Nao, študent Maurizio Bradaschia in študentka Elisabetta Fabbri, finančni maršal Antonio Apicella in gospodinja Maria Di Muro, mehanik Antonio Console in gospodinja Grazia Console, milič-■ nik Paolo Forniz in varuhinja Rossana Pasqualini, obrtnik Pasquale Poiino in publicistka Cristina Corvaja, učitelj Pino Michele Gioacchino La porta in univerzitetna študentka Rossella Mazza, prodajalec Fabrizio Migliorini in prodajalka Cristina Toffoli, okulist Alberto Mazzuc-co in uradnica Anna Maria Gerebizza, stražnik Francesco Pillon in gospodinja Susana Lukič, uradnik Remigio Tonini in uradnica Elisabetta Tommasi, barisi Maurizio Baici in gospodinja Lucia Valenti, delavec Livio Medeotti in delavka Patrizia Dominese, postrešček Luciano Nersini in gospodinja Eufemia Giugo-vaz, čistilec Gennaro Margione in frizerka Giuliana Levi, uradnik Rodolfo Tau-čer in uradnica Lidia Ferluga, zdravnik kirurg Andrea de Manzini in umetniška in zgodovinska svetovalka Lorenza Res-ciniti, geometer Samuele Bedeschi in uradnica Elisabetta Pavone, Maurizio Dambrosi in vrtnarka Marta Depollo, uradnik Roberto Ragogna in uradnica Stefania Zanon, delavec Vincenzo Zarba in blagajničarka Rossella Flebus, trgovec Franco Mione in univerzitetna študentka Roberta Prester, delavec Sergio Predon-zani in uradnica Lidia Gandolfo, reprezentant Massimo Franceschini in varuhinja Michela Bologna, ekonomist Marco Magnani in funkcionarka Daniela Stra-diotto, programer Diego Babudri in prodajalka Nadia Coltro, bančni uslužbenec Francesco de Toma in učiteljica Marina Sessa, agent javne varnosti Marco Tro-ian in gospodinja Caterina Alt, uradnik Franco Messi in gospodinja Tiziana Locateli!, delavec Bruno Visintin in uradnica Rosanna Barducci.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 5. maja, do sobote, 10. maja 1986
(od 8.30 do 13.00 in 16.00 do 19.30) (tudi od 13.00 do 16.00)
Trg San Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Mazzinijev drevored (Milje).
ZGONIK (tel. 229-373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Garibaldijev trg 5, Ul. dell'Orologio 6, Mazzinijev drevored (Milje).
ZGONIK (tel. 229-373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30 - nočna služba)
Garibaldijev trg, Ul. dell'Orologio 6, Mazzinijev drevored - - (Milje)
ZGONIK (tel. 229-373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
RAZPIS
Društvena gostilna Prosek
razpisuje natečaj za novega gostilničarja.
Prošnje sprejema tajnik društva STANKO PRAŠELJ — Prosek 188.
Odbor
KD Primorsko vabi na proslavo 45—letnice osvoboditve OF, ki bo danes, 10. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši v Mač-koljah. Vabljeni!
SKD I. Gruden priredi jutri, 11. t. m., ob 18. uri v društvenih prostorih nastop mladinske dramske skupine SKD Tabor z veseloigro "Figole fagole ". Režija Olga Lupine. Vabljeni!
KD F. Venturini sporoča, da je v teku vpisovanje v Glasbeno šolo za diatonično harmoniko pod vodstvom Zorana Lu-pinca. Prijave na sedežu društva v centru A. Ukmar — Miro pri Domju od 16. do 17. ure (tel. 040/281—196).
KD Rdeča zvezda vabi na kulturni večer v nedeljo, 18. t. m., ob 20. uri v športno—kulturnem centru v Zgoniku. Sodeluje pevski zbor in dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj. Vabljeni!
SKD Tabor Opčine — Prosvetni dom sporoča, da zaradi obolelosti v ansamblu odpade gostovanje gledališke skupine Soča iz Kanala ž Gogoljevo "Ženitvijo".
izleti
SPDT prireja jutri, 11. maja, celodnevni izlet z osebnimi avtomobili na Obruč (1377 m) nad Reko. Izlet vodi Vojko Slavec, približno 6 ur hoje. Zbirališče ob 6.30 na mejnem prehodu Pesek na jugoslovanski strani. Vabljeni!
Združenje Union Sv. Ivan - Podlonjer
priredi 18. maja enodnevni izlet v Chiog-gio. Vpisovanje vsak dan razen sobote, od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30/11. nadstr. Tel. 61011 - 52355.
Sekcija SSk za Devin - Nabrežino organizira 17. in 18. maja avtobusni izlet na Koroško. Vpisovanje pri Antku Terčonu - tel. 299-509 in Ivanu Breclju tel. 208-270
Kriška sekcija VZPI—ANPI in sekcija KPI J. Verginella obveščata, da je še nekaj prostih mest za nedeljski izlet (11. 5.) v Val Camonico in Bologno. Informacije v Domu A. Sirk (tel. 220—505).
KD Rdeča zvezda sporoča udeležencem izleta na Gorenjsko, da bo odhod jutri,11. t. m., ob 6.45 izpred občinskega spomenika v Zgoniku.
pomlad
čas
porok
LA ROSA
moške in ženske slavnostne obleke, ki dopolnjujejo vašo osebnost.
RONKE - Tel.: 0481/777575
draguljarna
srebrnina
TRST - Ul. S. Lazzaro 15 - Tel. 65297
cčasrbo>i£'/— vaMa darila OiQbomboniere
TRST - Drev. XX. Settembre 21 - Tel. 764042
'petim
poročno darilo "k "k "k
izraz
ljubezni
poročni seznami
UL. CARDUCCI 20 - TEL. 795071 UL. MURATTI 4 - TEL. 795542 UL. VIĐALI 9 - TEL. 763563
Obleke visoke mode za posebne priložnosti
UL. CARDUCCI 4 - TRST
SLADOLEDI »SELF — AREA«
NASPROTI KRIŽPOTJA ZA RIBIŠKO NASELJE
Široka izbira vseh vrst sladoledov, narejenih v lastnem obratu v slaščičarni. Razpolagamo s salonom na zaprtem, mizami na prostem in lastnim parkiriščem. Izbira pri pultu brez doplačila za postrežbo.
BAR »fasi — food«
_________________sklad mitja Čuk_________ je.kacve.bar
Goriška psihopedagoška stvarnost
Na Goriško me je vodila pot zato, da bi s pomočjo tistih, ki se poklicno ukvarjajo s problemi prizadetih otrok, razčlenila položaj še v drugi pokrajini dežele, kjer živijo Slovenci.
Ko sem z goriškega Korza po iz navodil natančno preštetih semaforjih krenila na levo, sem se znašla v nanovo ozelenelem drevoredu mirne Ulice Codelli, kjer me je na oddelku Pokrajinskega konzorcija za socialne storitve in rehabilitacijo pričakoval psiholog dr. Peter Komac. Ni bilo treba veliko uvoda, da sva se z mojim prijetnim sogovornikom, ki mu je brada dajala strožji videž, vpeljala v zastavljeno temo.
V konzorcij, pri katerem dela dr. Komac, so vključene 'vse goriške občine razen dveh slovenskih: Sovodenj in Doberdoba, ki zastopata stališče, da mora biti odgovor na Probleme slovenskih otrok v slovenščini.
"Upam, da smo sedaj na konju," se je nasmehnil dr. Komac," kajti ravno te dni bomo podpisali zasebno konvencijo o sodelovanju na področju storitev, ki jih nudimo, med našim Konzorcijem in Zavodom za šolstvo SR Slovenije iz Nove Gorice."
'Kaj lahko to pomeni v praksi?"
Sama konvencija uradno govori o znanstvenem sodelovanju, vzajemni izmenjavi izkušenj, formaciji operaterjev na področju diagnoz, o rehabilitaciji in vzgoji prizadetih oseb... Praktično pa bi na ta način prišli do takih strokovnjakov, ki jih doslej za Slovence na Goriškem še nismo imeli in za katere je poznavanje slovenskega jezika izrednega pomena za kakršnokoli komuniciranje s tistimi, ki te strokovnjake potrebujejo."
'Ali ste že prej imeli stike s Slovenijo?"
"Že več let izmenjujemo obiske, pa tudi material z Ljub-ijano, s Kranjem in tudi s Črno na Koroškem, kjer je znani Zavod za delovno usposabljanje prizadete mladine. Bili smo tudi nekak vezni člen med njimi in podobnimi službami po Italiji. Vendar je vse to bilo preveč epizodično, pokazala se je zato potreba po bolj kontinuiranem sodelovanju."
'Katere strokovnjake pa si obetate od konvencije?"
"Predvideni so strokovnjaki pedopsihiatričnega dela, Predvsem logoped in ortopedagog. Na sestanku, ki naj bi sledil podpisu konvencije, pa se nameravamo psihiatri in Psihologi domeniti tudi o natančnem tehničnem modelu delovanja."
'Menite da bo potekalo brez težav?"
"Nekaj manjših težav bi se znalo pokazati, ker nimamo dovoljenja Krajevne zdravstvene enote, da bi se izmenjave razširile na zdravstveni del obravnave problema, npr. na delo nevropsihiatrov."
"To so spodbudni načrti za bodočnost kljub predvidenim težavam. Kaj pa doslej?"
"Če pogledam nazaj, moram povedati, da smo že pred nekaj leti naslovili prošnjo na odgovorne oblasti, da bi se povezali v ekipo operaterji, ki že posamično delujemo na slovenskih šolah, tako da bi dosegli nekaj podobnega kot v Trstu. Vendar se zdi, da so bile politične zapreke še premočne in do tega ni prišlo.
Za otroke italijanskih šol je služba zagotovljena. Ekipe v okviru Konzorcija delujejo za vse otroke in mladostnike: na nas se lahko obrnejo šole in družine. Nočemo biti specifično šolska ekipa in to tudi nismo, kajti naša priprava ne sloni le na psihopedagoškem delu, pač pa je tudi kliničnega značaja."
"To pomeni, da je vaša služba odmaknjena od pedagoškega momenta problema?"
"Vedno smo si prizadevali, da bi pedagoški del obravnavala predvsem šola sama in se usposabljala v tem. Vsi otroci pa imajo naš konzorcij na razpolago, kakor imajo na razpolago še druge službe, ki so izšle iz bivše ustanove ONMI in dobile ime CMPP - Centro medico psicopedagogico. Obe ustanovi se ukvarjata z otroki v težavdh do približno IS.leta starosti. Mi smo bolj specifični, obravnavamo predvsem motorično in psihično prizadete, oni pa so bolj služba za vse - odkrivajo tudi lažje in socialne primere, s katerimi se mi ne ukvarjamo."
"Konzorcij ima torej sedež v Gorici?"
"Naš sedež je v Gorici, vendar ne tu, kjer smo sedaj. Tu je le sedež moje ekipe in pa prostori za fizioterapijo in logopedijo za Gorico. Administracija je v Gradiški.
Na terenu so štiri ekipe: v Gorici, Gradiški, Tržiču in Gradežu. V teh ekipah deluje približno 120 ljudi in z njimi praktično krijemo celo pokrajino. Poleg konzultacijskega dela imamo namreč še središča za delovno usposabljanje in za dnevno obravnavanje težko prizadetih."
"Torej lahko vi posvetite le del svojega časa za delo na šoli?"
"Seveda, kajti pretežni del moram oddeliti konzorciju. Sicer pa tukaj pregledujem tudi šolske otroke."
"Potemtakem poteka vaše delo praktično tako, da vas šola opozori na problematičnega otroka..."
"Šola ali družina. Nato se po predhodnem pogovoru s starši domenimo, kje se bomo srečali za obravnavo problema - v konzorciju ali na šoli. Odvisno je tudi od vrste problema. Če gre le za šolski problem, potem začnemo takoj delati na šoli z družino, učiteljem ali profesorjem."
"Kot edini slovenski psiholog v konzorciju imate čas, ki vam je odmerjen za šolo, namenjen le slovenski šoli?"
"Bilo bi prelepo! Ukvarjamo se v resnici z vsemi šolami - italijanskimi in slovenskimi - od Gorice do Krmina."
(se nadaljuje)
___________________filmi na tv zaslonu kinoateije
SENTIERI SELVAGGI - »The Searchers« - Iskalca, ZDA 1956.
Režija: John Ford. Igrajo: John Wayne, Jeffrey Hunter, Natalie Wood, Vera Miles. RETE 4, danes oh 20.30.
»Imenujem se John Ford in delam vesterne« tako se je rad predstavljal očak ameriškega filma, ki se je v resnici imenoval Sean Aloysius O'Fearna in je v svoji dolgoletni karieri posnel preko 120 filmov. »Sem Irec po rodu, a moja kultura je 'vsestranka'. Kar me res zanima je folklora Zahoda, prikazati njene resnične in dokumentarne prvine. Sam sem bil kavboj. Ljubim široke inodprte prerije. Seks, obscenost, degeneriranci in podobne stvari me ne zanimajo«.
To je zadnji Fordov veliki vestern, prostrana in epska pesnitev o dolgoletnem romanju starega in mladega kavboja, ki zasledujeta tolpo Indijancev z ugrabljenem (belopoltim) dekletom.
MARGHERITA GAUTHIER - »Camille«, ZDA 1936.
Režija: George Cukor. Igrajo: Greta Garbo, Robert Taylor, Lionel Barrymore, Henry Danieli. RAI 1, danes ob 23.40.
Marghetira Gauthier jenežna junakinja Diumasovega romana, čustvena Gospa s kamelijami, ki je strastno zaljubljena v svojega Armanda, ob velikem nasprotovanju očeta. »Božanska« Garbo je baje s to vlogo ustvarila enega svojih najlepših in najsubtillnejših likov. Ob njej izstopa, v vidni vlogo karakterista, Lionel Barrymore, član znane in ugledne ameriške družine filmskih in gledaliških igralcev.
...E TUTTI RISERO - »Thev AH Laughed« - Vsi so se smejali, ZDA 1981.
Režija: Peter Bogdanovich, Igrajo: Ben Gazzarra, John Ritter, Audrey Hepburn, Patti Hansen, Dorothy Stratten. EURO TV- Telepadova, jutri ob 20.30.
Ameriški režiser in filmski kritik-zgodovinar jugoslovanskega porekla P. Bogdanovich je veliki ljubitelj klasičnega filma. Prepričan, da veliki avtorji kot Hawks, Ford, Lang, Renoir idr. so že ustvarili in izpostavili glavne zakonitosti filmskega jezika in izraznosti, se je omejil v svojih filmih le na posnemanje teh modelov.
Pričujoča komedija je brezbrižna, sončna in žuboreča nevvjorška zgodba o ljubosumnih možeh in njihovih nezvestih soprogah, o zasebnih detektivih, ki se v le-te zaljubljajo namesto, da bi jih zasledovali, o čednih taksistkah...
Ta film je Bogdanovich posvetil Dorothy Stratton, nesrečni Playmate Play-boya, ki je igrala v tem filmu in ki jo je ubil ljubosumni mož, baje ker se je ta zakljubila v jugo-ameriškega režiserja!
RIDERE PER RIDERE - »Kentucky Fried Movie«, ZDA 1977.
Režija: John Landis. Igrajo: Marylin Joe, Bill Bixby, Woody Alien, Donald Sutherland. ITALIA 1, jutri ob 22.20.
John Landis je danes zelo popularen, predvsem kot najbolj uspešen predstavnik novega »demencialnega« vala v ameriškem komičnem filmu. Njegove surrealne in anarhične komedije z Belushijem, Aykroydom and Go. (npr. Brata Bluz, Ameriški volkodlak v Londonu, Animai House) sosi pridobile velik uspeh, zlasti pri mladih. Zato je italijanski distributer skušal plasirati komaj lani tudi ta njegov film iz 1977, ki pa ni imel istega uspeha kot ostali Landisovi filmi.
Gre namreč za preveč nasičeno in konfuzno lepljenko škečev in gagov, ki hoičejo satirizirati obča mesta in najkonvencionalnejše sestavine ameriške TV kulture in spektakla, od filmov kung-fuja do reklamnih spotov, od brezveznih
telefilmčkov do raznih TV kvizov, intervjujev, itd.
GANDHI - VB 1982.
Režija: Richard Attenborough. Igrajo: Ben Kingsley, Candice Bergen, John Gielgud, Trevor Howard. RAI 1, jutri in v ponedeljek ob 20.30.
C. Cosulich piše ob tem filmu, da obstajata v glavnem dva izvirna modela avtobiografskega filma: Ejzenštejnov "epski" in Rossellinijev "vsakdanji". Potem pa so še hagiografski, zgolj spektakularni in preveč samohvalni filmski spomeniki raznim osebnostim svetovne zgodovine. V to tretjo kategorijo sodi nemara tudi ta portret karizmatičnega voditelja gibanja za neodvisnost Indije.
Film je dobil osem oskarjev, Attenborough se je nanj pripravljal skoraj dvajset let. Gandhija je celo interpretiral angleški gledališki igralec indijskega rodu Ben Kingsley. Vendar film ostaja nekam »zahodnjaški«, režisersko oko je preveč evrocentrično in ne uspe prav prodreti v indijsko dušo.
C
RAI 1
10.00	Nanizanka: Trapper - Il re d' strada
10.45	Risanka: Le meravigliose st< del prof. Kitzel
11.00	Informativna oddaja: Il mere del sabato (1. del)
11.55 Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Informativna oddaja: Il mere del sabato (2. del)
12.30	Oddaja o medicini: Check-
13.30	Dnevnik
14.00	Informativna oddaja: Prisma
14.30	Športna sobota 10'55 Izžrebanje loterije
!' 00 Dnevnik - kratke vesti
17.05	Otroška oddaja: Il sabato di zecchino
18.05	Košarka
10.00	Nabožna oddaja }9.10 Napoved programov
19-	25 Risanka: Grisù il draghetto
9.50	Vremenska napoved
20-	00 Dnevnik
0-30 Zabavnoglasbena oddaja: Sei 0 d onore, vodi Pippo Baudo
2.25	Dnevnik
3-40 Film: Margherita Gauth (dram., ZDA 1937 r. G. Cukor) 0-10 Dnevnik - nočne vesti 0-15 Film: Margherita Gauthier del)
današnji televizijski in radijski sporedi	|
JI RAI 2
10.00	Inf. odd.: Giorni d'Europa
10.30	Programi prihodnjega tedna
10.45	Dokumentarna oddaja: La conchiglia di San Giacobbe
11.05	Gledališka predstava: Psyche amore mio (i. G. Ferzetti, I. Ghi-one)
12.30	Dnevnik. Start
13.00	Dnevnik - Ob trinajstih
13.25	Dnevnik. CHIP
13.30	Dnevnik. Bella Italia
14.00	Informativna oddaja: Scuola aperta
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Izžrebanje loterije
14.40	Mladinska oddaja: Tandem
16.00	Nogomet: Liverpool-Everton, finale
16.45	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Tedenska oddaja: Body body
18.30	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.40	Meteo 2 - Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20 Športne vesti
20.30	Film: Brubaker (dram., ZDA 1967, r. S. Rosemberg, i. R. Red-ford, Y. Kotto, J. Alexander)
22.40	Dnevnik - večerne vesti
22.50	Informativna oddaja
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Športna oddaja, vmes rugby
A* RAI 3
12.30	Športna oddaja: Olimpijski prvaki
12.45	Nadaljevanka: Bratje Karamazo-vi (6. del)
13.45	Programi prihodnjega tedna
14.00	Informativna oddaja: La macchina del tempo
14.40	Informativna oddaja: I giovani incontrano l'Europa
15.45	Informativna oddaja: Arheologija
16.15	Informativna oddaja: Top moda
18.25	Glasbena oddaja: L'altro suono
19.00	Dnevnik
19.10	Deželne vesti
19.35	Informativna oddaja: La clessidra
20.05	Informativna oddaja: Scuola aperta
20.30	Koncert Brahmsovih skladb
21.15	Dnevnik
23.05	Glasbena oddaja: Dancemania
RAI 2 ob 20.30 Braubaker z Robertom Redfordom
|	RTV Ljubljana
8.15	Poročila
8.05	Otroška matineja: Moj dedek je bil partizan (2,del)
8.40	Nanizanka: Na črko, na črko
9.10	Naslikam tičko 9.20 Slovenske ljudske pravljice: Alenčica in pisana mama (1. del)
9.35	Čirule-čarule: čarobne kocke
9.45	Slovenski ljudski plesi: Dolenjska
11.15	Na poti v inovacijsko družbo (3. del)
11.55 Dokumentarna oddaja: Avtoma-nija - Kočije ljubezni
12.10	Dokumentarec meseca: Šola za prvake
12.45	Poročila
15.05	Mladinski film: Hitri
16.3Ó Šport
18.10	Dokumentarna oddaja: Živali graditelji
18.30	Knjiga
18.45	Risanka_
19.00	Danes. Še nekaj zase
19.30	Dnevnik
19.45	Vreme
19.50	Zrcalo tedna
20.15	Film: Dr. Živago (r. David Lean, i. O. Sharif, J. Christie, G. Chaplin, R. Steiger)
23.25	Dnevnik in Kronika kongresa ZK Makedonije
j |*P| TV Koper
14.15	TV novice
14.25	Nanizanka: Uboga Klara
15.10	Film: Fernandel slikar (i. Fer-nandel)
16.50	Risanke
17.00	Nogomet
18.30	Informativna oddaja: Uporaba kompjuterja
19.00	Nanizanka: Colonel March
19.30	TVD Stičišče
19.50	Dokumentarec
20.30	Glasbena oddaja: Koncert Luciana Pavarottija
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Glasbena oddaja: Violinist Štefan Milenkovič
23.30	Oddaja o medicini: Zdravnik in pacient
Po Canalu 5 ob 20.30 v Grand Hotel nastopa tudi Paolo Villaggio
CANALE5
8.30 Nanizanki: Alice, 8.55
9-15 Film: Cronaca familiare (dram., 1962, r. V. Zurlini, i. M. Mastroi-i -, „ anni, J. Perrin)
■90 Kvizi: Faciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 If pranzo è servito -fO Napoved programov:
14 in cI?teprima
u Film: I magliari (kom.,
f959, r. F. Rosi, i. A. 16 i c ?ordi'B- Lee)
^anizanka: Gavilan
0 Dokumentarna odda-
18	°0 Športna mbrika: Re-
19	-5 COrd
9 Kviz: Zig Zag, vodita Vianello in Mondaini-
23.00 ^randHotel
spored:
Aktualnosti: Parla-
23 4s ?ento in
Fdmske novosti: Pre-
0.15 m,ere
Prim: Gable e Lombard: un grande amore Wram., 1976, r. S. J. Fu-Fle' i- J- Brolin, J. Clay-burgh)
c®
8.30
9.00
RETEQUATTRO
Nanizanka: Strega pe
amore
Nadaljevanka: Marina
9.40 Nanizanka:	Lucy
Show
10.00 Film: 14. Ora (dram., 1951, r. H. Hathaway, i. P. Douglas, R. Base-hart)
11.45	Nanizanki: Con affetto tuo Sidney, 12.15 I Ro-pers
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Rascal, Il tulipano nero, She-ra la principessa del potere
14.15 Nadaljevanki: Marina, 15.00 Agua viva
15.50	Napoved programov: Retequattro per voi
16.10 Film: Mister X, l’uomo nell'ombra (dram., 1956, r. H. Keller, i. E. William, G. Nader)
17.50	Nanizanki:	Lucy
Show, 18.20 Ai confini della notte
18.50	Nanizanka: I Ryan
19.30	Nadaljevanka: Febbre d' amore
20.30	Film: Sentieri selvaggi (vestern, 1956, r. J. Ford, i. J. Wayne)
22.30	Napoved programov: Retequattro per voi
22.50	Nanizanke:	Mash,
23.20 Kinqstone, 0.10 Cinema e Co.
0.50 Ironside, 1.40 Mod Squ-ad
<^|> ITALIA1	|
18.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford & Son, 9.20 La casa nella
13.20
14.15
16.00
18.00
19.00
19.30
20.00
20.30
22.20
23.15
0.30
prateria, 10.10 Wonder woman, 11.00 La donna bionica, 11.50 Quin-cy, 12.40 Agenzia Rockford
Kviz: Help, vodijo Fabrizia Carmintati in I Gatti di Vicolo Miracoli
Šport: ameriški "foot-bal"
Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Fio la piccola Robinson, Mila e Shiro, Chobin
Glasbena oddaja: Musica è
Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin
Nanizanka: La famiglia Addams
Risanka: Occhi di gat-
Nanizanki: Supercar, 21.25 A-Team Športna oddaja: Boks Športna oddaja: Grand Prix
Glasbena oddaja: Deejay television
[jgwrffj TELEPADOVA
14.00	Športna oddaja: Euro-calcio
15.00	Športna rubrika: Rombo TV
16.00	Športna oddaja: Catch
17.00	Risanke: Peline story, Candy Candy, Mask,
Voltron, Sport Billy, Black Star, Jane e Micci.
20.30	Film: Se vuoi vivere... spara (vestern, It. 1968, r. S. Garrone, i. S. Todd, K. Wood)
22.30	Športna oddaja: Catch
23.30	Nanizanka: Bret Ma-verick
0.30 Film: Le sette città d’oro (dram., 1956 i. R. Egan, A. Quinn)
! ^ TELEFRIULI
13.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja: GTX Music
18.30	Športna rubrika
19.00 Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
20.30	Film: Quando la neve imbianca i capelli (dram., r. E. Nofal, i. J. Stewardson, T. Jay)
22.15	Informativna oddaja: Realtà industriale
23.15	Nanizanka: Arrivano le spose
!	TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila;
7.20	- 8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Kulturni dogodki (ponovitev); 8.40 Glasbeni mozaik,- 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	- 13.00 Pisani listi: poljudno čtivo, sestanek ob 12. uri, lahka glasba;
13.20	Glasba po željah; 14.10 Cas in prostor: Etnično, nacionalno in razredno v sodobnih družbah - sociološki pogledi, nato Glasbene skice; 15.00 Otroški kotiček: Kaj je na koncu sveta;
16.00	Zbornik: Zgodovina je vedno že svoja lastna zgodba, nato Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dramska vetrovnica: Magellanov oblak;
18.30	Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji spored; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Sobotna matineja; 10.05 Pojte z nami; 10.25 Dopoldne ob lahki glasbi; 11.05 S poti po Jugoslaviji; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 16.40 Lojtr-ca domačih; 17.00 Studio ob 17.00;
18.00	Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 - 23.00 Slovencem po svetu, vmes Domovina je ena, Mladi mostovi, Naši kraji in
ljudje; 22.50 Literarni nokturno: Peter Košak - Potujmo s časom; 23.05 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program, glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika;
7.30	Jutranji servis; 8.00 - 13.00 Prenos II. programa Radio Ljubljana; 13.00 Otvoritev - Kruh in sol Radia Koper;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba;
6.30	Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 - 12.00 Prisrčno vaši; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Glasba po željah; 14.33 Poročila v nemškem jeziku; 14.35 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Oddaja o nogometu; 15.45 Glasbeni weekend; 16.55 Pismo iz...; 20.00 - 6.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00 Glasbena matineja, vodi Majda; 15.00 Glasba po željah, vodi Sabina; 17.00 Zakaj tako, kaj mislite vi, vodita Gabrijela in Martina; 19.00 Listam po časopisih, vodi Vinko.
Po razbitju levičarske koalicije
V Tržiču nova sredinska uprava z županom Porcianijem (KD) na čelu
Odprt prenovljen prehod na Sempetrski cesti
Roberto Porciam, tajnik mestne sekcije KD, je od četrtka zvečer novi župan v Tržiču, deseti povojni. Z njegovo izvolitvijo je konec desetletnemu upravljanju levičarske koalid-cdje v tem mestu, ki ima visoko delavsko tradicijo. Sicer že prej, od prvih volitev v povojnem času je bilo na čelu tržiške občine šest demokri-stjanskih županov. Ta serija je bila prekinjena pred desetimi leti, ko je bil na čelo občine izvoljen socialist Maiani, ki je vodil levi odbor komunistov, socialistov in socialdemokratov, v prvi fazi pa še republikancev. Sledil mu je socialist Blasdg, tri leta je bil na čelu uprave spet socialist, Gino Saccavini.
Za Porciamja so glasovali svetovalci KD (12), PRI (3), PSDI (4) in en neodvisen, bivši socialist Petronio, ki je sicer v svoji glasovalni izjavi povedal, da je zaprosil za vstop v PSDI. Dvajset glasov torej. Dvanajst komunistov je glasovali za socialista Saccavinija. štirje prisotni socialisti so se vzdržali glasovanja. Fašist Ri-
Po večdnevnem pomanjkanju informacij o stanju radioaktivnosti na Goriškem smo včeraj končno prejeli precej popolne podatke o gostoti radionuklidov v zraku, zemlji, zelenjavi, vodi in mleku. Podatke so nam posredovali izvedenci pri fizikalnem laboratoriju Tržaške krajevne zdravstvene enote. Kot smo že pisali včeraj, na Goriškem zdravstvene strukture ne razpolagajo z napravami za take analize, zato odpošiljajo podatke v Trst.
Med vsemi najbolj izstopa podatek, da so v kilogramu solate iz Gradišča predvčerajšnjim izmerili kar 800 nanokirijev izotopa joda 131. Gre za vrednost, ki daleč presega vrednosti za severno Italijo (med 90 in 100 nanokiriji), kot tudi nevarnostno mejo, ki je po zakonu določena pri 150 nanokirijih v kilogramu povrtnin.
»Gre za najvišjo vrednost, t. i. špico, ki smo jo zabeležili v enem samem primerku«, pojasnjujejo v laboratoriju. »Podatkov ne gre posploševati, drži pa, da so srednje vrednosti v zelenjavi pri nas vsaj štirikrat večje, kot so — po podatkih civelne zaščite — srednje vrednosti za severno Italijo.
Ob podatku za zelenjavo je z določeno resnostjo treba oceniti tudi meritve v zemlji, ki so za Gorico dale dokaj visoke vrednosti. V primerku iz Gorice so izmerili 15 nanokirijev na liter, v litru zemlje iz Rupe pa celo dvakrat toliko, pri-
V Trstu pridobiva na pomenu mednarodni center za raziskave na področju fizike in biotehnologije, v Vidmu so se usmerili v raziskave s področja kmetijstva. Gorica pa naj bi dobila mednarodno središče za raziskave na področju ekologije in sicer v okviru Mednarodne ustanove za razvoj (SID).
O odpiranju visokošolskih zavodov mednarodnega pomena v Gorici se sicer govori že nekaj časa. Zdaj se zdi, da je bil v tej smeri storjen majhen korak naprej. To smo slišali v četrtek zvečer v deželnem avditoriju, kjer je prof. ' Marino Gatti iz Milana predaval o tem, kako skušajo na področju Evropske gospodarske skupnosti uravnavati vprašanja, ki jih odpira gradnja velikih prometnih struktur, energetskih objektov, tovarn itd. Gre za nove poglede na družbeni in gospodarski razvoj, pri čemer je treba upoštevati tudi vprašanja človeškega okolja. Problematika, ki je, kakor dokazujejo prav dogodki zadnjih dni, še kako aktualna.
Še pred predavanjem prof. Gattija, ki poučuje na milanski Politehniki, pa je bil krajši poseg goriškega župana Scarana, ki je napovedal, da je bila pred kratkim ustanovljena go-riška sekcija mednarodne ustanove SID, ki naj bi se v bodoče razvila v pravi mednarodni raziskovalni in študijski center za ekološke raziskave. Cilje mednarodne ustanove SID sta nato obrazložila prof. Roberto
tossa je dobil dva glasa, svetovalec zelenih pa je oddal neveljavno glasovnico.
Z enakim številom glasov so bili izvoljeni: Paolo Sartori (PRI), ki bo podžupan, Sergio Pacor (KD), Osvaldo Ferrari (KD), Franco Marzano (PSDI), Tiberio Calligaris (PRI), Lucio Petronio (neodvisen, sicer PSDI). Izvoljena sta bila tudi namestnika Francesco Esposito (PSDI) in Sergio Dapiran (KD).
Razprava v občinskem svetu je bila zelo dolga. Predvsem zaradi tega, ker je socialist Maiani uvodoma povedal, da PSI pozitivno ocenjuje desetletno delovanje levičarske koalicije, vendar pa realistično ugotavljajo, da zaradi odstopa socialdemokratov te koalicije ni več. Niti ni številčnih možnosti za njeno obnovitev. Zaradi tega PSI pristaja na štiristrankarsko koalicijo v Tržiču, ki pa mora biti podobna tisti na pokrajini. Globalno je treba preučiti tudi vprašanja Gra-deža in tamkajšnje koalicije. Zaradi tega je bil mnenja, da bi bilo prav
bližno 30 nanokirijev. »Pri vrednosti 15 nanokirijev v zemlji ocenjujejo, da je radioaktivnost na solati iz te zemlje med 300 in 400 nanokiriji« fx) nam povedali. Iz tega sledi, da bi na primerku solate iz Rupe po vsej verjetnosti ugotovili vrednost, ki bi se približevala onim v Gradišču. Manj zaskrbljujoči so podat-Id za drugo listnato zelenjavo, pri kateri je koncentracija desetkrat manjša.
Potolžimo se lahko s podatki za zrak, vodo in mleko. V četrtek so v zraku izmerili 0,08 nanokirijev joda 131, včeraj pa le še 0,03. V litru četrtkove deževnice je bilo 50 nanokirijev, kar je desetkrat manj kot v dežju, ki je padal (sicer ne v Gorici) 2. maja.
Problemov ni za pitno vodo, kjer so samo minimalni sledovi radioaktivnosti. V primerkih mleka iz Gorice so izmerili vrednosti od 1,5 do 3 nanokirijev v litru. O mleku beležimo v teh dneh precej nihajoče podatke, ki odvisijo od tega, da so nekatere živali zaužile več ali manj sveže krme oz. deževnice.
Zaključek, ki izhaja iz navedenih podatkov je lahko dvojen: po eni strani je za zelenjavo treba skrbno spoštovati prepovedi in nasvete sanitarnih oblasti, razveseljiva pa sta podatka, da se je zrak skoraj povsem očistil in da v pitni vodi skoraj ni sledu o radioaktivnosti.
Vanore in prof. Paolo Budinich, prvi kot podtajnik te ustanove v mednarodnem merilu, drugi pa kot predsednik deželnega odbora ustanove.
Napotnico za dober uspeh in nadaljnji razvoj sta izrekla tudi predstavnik ministrstva za zunanje zadeve prof. Emanuele Ricotta in sodelavec tržaškega mednarodnega centra za fiziko prof. Hasan Delaffi.
Sodelavci mednarodnega centra so bili tudi na obisku na županstvu.
Ustanova SID je nastala leta 1957 v Washingtonu, na pobudo znanstvenikov z različnih področij, ki so spoznali, da je pravi družbeni in gospodarski razvoj sveta mogoč le ob skladnem razvoju vseh disciplin. Nujno je treba zato upoštevati tudi faktor okolje.
Na žalost na Stari celini glede tega že spet zaostajamo za Amerikanci. V ZDA že petnajst let velja zelo stroga zakonodaja, ki nalaga, da se pred pripravo dokončnih načrtov za gradnjo večjih objektov podrobno preuči tudi njihove posledice na o-kolje. V EGS pa so šele sredi lanskega leta po dolgih razpravah sprejeli splošne smernice, kako naj bi države uravnavale to, vse bolj aktualno vprašanje. Članice bodo morale v roku treh let pripraviti ustrezne zakone. In prav o teh splošnih normativih, o stopnji soodločanja skupnosti o kriterijih itd. je govoril prof. Gatti. Sledila je krajša, sicer zelo zanimiva razprava.
odložiti izvolitev župana in odbornikov.
Tega mnenja pa niso bili demokristjan Pacor, republikanec Sartori in socialdemokrat Esposito, ki so trdili, da Tržič potrebuje župana. Nova razmerja sil to tudi omogočajo; ko bo izvoljen nov odbor, bo moč pričeti krog pogovorov o položaju v vseh zainteresiranih krajevnih upravah. Jasno je, da bodo demokristjani razpravljali s socialisti z močnih pozicij. Novost na četrkovi seji je bila tudi v tem, da je Petronio uradno vstopil v socialdemokratsko stranko.
Komunist Persi je v svojem govoru dejal, da si mesto s tako močno delavsko prisotnostjo ni zaslužilo takega preokreta. Povedal je tudi, da je bilo upravljanje leve koalicije pozitivno, korektno do opozicije, da je bilo v tem desetletju narejenega veliko. Vzpostavljeni so bili tudi prijateljski stiki z občinami okoliša.
Sejo je vodil starosta svetovalcev komunist Padovan.
»Prepoved upepeljevanja okužene zelenjave je kategorična. KZE je že v ponedeljek obvestila civilno zaščito in druge pristojne organe, da pri uničevanju zelenjave ni primerna uporaba upepeljevalnika, ker bi se pri izgorevanju radioaktivnost sproščala v zrak in se ponovno širila v okolju.
S svoje strani sem že dovolj jasno povedal, da so navodila iz Rima, naj se zelenjava uničuje z običajnimi sistemi, torej vključno z upepeljevanjem, sad pomote ali neupoštevanja nevarnosti širjenja radioaktivnosti v zraku.« To izjavo nam je včeraj dal zdravstveni koordinator pri goriški KZE dr. Bruno Gregorig, ki je potrdil, da je treba vso zelenjavo usmeriti v center AIMA v Fiumicellu in v edino primerno odlagališče, ki je v naši pokrajini v Marianu.
S tem je želel odpraviti nesporazume, ki bi jih lahko povzročil dopis Prefekture vodstvu upepeljevalnika pri Sovodnjah, češ da lahko brezskrbno požigajo zelenjavo. Dopis je menda sad navodil z zdravstvenega ministrstva, s katerimi pa se zdravstveni organi v naši deželi nikakor ne strinjajo.
Pri upepeljevalniku se sprašujejo, kdo ima prav in so, tudi iz zaskrbljenosti zaradi varnosti osebja pri delu, poslali primerek pepela v laboratorij v Trst, da bi ugotovili kolikšna je radioaktivnost.
Dr. Gregorig nam je tudi povedal, da KZE skupno nadzoruje stanje pitne vode v vodovodih in vode v Soči. Za vodovode na Tržaškem se vpra-
še do srede druge polovice prejšnjega stoletja je bilo v Stražicah le nekaj kmečkih hiš. V njih so bivali slovenski kmetje, saj na starih mapah najdemo imena Markič, Dornig, ime naselja pa je pisano »Strasič«. Polja, travniki in vrtovi so bili precej oddaljeni od mesta. Do pevm-skega mosta si iz Gorice prišel skozi Placuto. Drevoreda 20. septembra takrat ni bilo. železniški most, precej južno od Strazio, je bil zgrajen v šestdesetih letih.
Za Gorico so se pričeli zanimati tudi indusirijci. Najprej je bila zgrajena tovarna v Podgori, na desnem bregu Soče. Potem so prišle na vrsto tudi Stražice. Od leta 1855 imamo tu tovarne: svilama, predilnico, mlin, papirnico. V tem stoletju pa še kovinsko tovarno. Tovarne na o-beh bregovih Soče so povezovali mostički. Še do pred kakim desetletjem smo tu imeli lesene mostičke. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so bile tu zgrajene delavske hiše. Strokovnjaki pravijo, da so bile Hitlerjeve hiše med najbolj sodobnimi v takratni Evropi. Tovarnar nemškega rodu, ki se je sicer kasneje opredelil z italijanskimi indu-strijci in trgovci, se je dobro zavedal, da so delavci nemške, italijanske in slovenske narodnosti. Zaradi tega najdemo v Stražicah v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja zasebno italijansko - slovensko osnovno šolo in vrtec.
O marsikateri teh stvari govorijo
Po nekajmesečnem presledku so včeraj ponovno odprli prometu prehod druge kategorije pri Šempetru, v neposredni bližini goriške splošne bolnišnice. Skozi ta prehod je šlo lani več kot milijon potnikov, je dejal ravnatelj carinarnice v Novi Gorici Svito Vižintin. Še večji je bil tod promet pred uvedbo depozita. Sedaj pa se promet iz leta v leto veča. To je kar precej, če pomislimo, da gre na celotnem novogoriščem območju, od Predela do Jamelj, letno čez mejo s prepustnico okrog 6 mi-
koordi nacija
Sanje ne postavlja, ker zajemajo vodo 70 metrov globoko pod zemljo, v goriškem vodovodu ter vodovodu CAFO, ki črpata iz Soče, pa tudi ni dvomov o neoporečnosti vode, čeprav so v prejšnjih dneh zabeležili v njej kako sled radionuklidov.
S strani civilne zaščite smo včeraj prejeli prve podatke, ki so jih o specifičnem stanju v Gorici prejeli iz latoratorija ENEA v Rimu. Podatki se nanašajo še na stanje izpred e-nega tedna, ko so v Gorici izmerili v kubičnem metru zraka 0,82 nanokirijev joda 131 (v soboto), na kvadratnem metru trave na mirenskem letališču pa so v nedeljo izmerili 129 nanokirijev. Mimo tega, da potrjujeta, da je bila tudi takrat pri nas radioaktivnost višja kot drugod po državi, ta dva podatka nista več za nobeno rabo, sta precej zastarela. Kako to, smo vprašali odgovorne na Prefekturi. »Ker nam iz Rima podatki o specifičnem stanju v Gorici pač prihajajo z zamudo, mi pa lahko črpamo le podatke od ENEA in ne od drugih virov,« so nam povedali. Uradno torej služba za civilno zaščito ne more vedeti za najnovejše podatke iz laboratorija tržaške KZE. Koordinacija ni prav zgledna.
S tem v zvezi izraža svetovalska skupnost KPI na goriški Občini zaskrbljenost, poziva župana naj poseže, da bi dobili celovite podatke in njih analizo za naš teritorij ter zahteva sklic izredne seje občinskega sveta
dokumenti, slike, razglednice, ki so v teh dneh razstavljeni v župnijski dvorani v Stražicah. Zanimivo je videti, kako industrijski obrati igrajo pomembno vlogo v opisovanju kraja. Tovarne so prisotne na skoro vseh slikah. To je tudi razumljivo. Seveda pa, tudi zaradi utesnjenosti prostora, v katerem je razstava, marsikaj na njej manjka.
Gre sicer za prvi poizkus ovrednotenja kraja in ljudi v njem. Takih razstav smo v zadnjem času videli veliko v Gorici kot na njenem podeželju. Pravilno je ovrednotenje domače zgodovine, zgodovine preprostih ljudi, kmetov, delavcev, rokodelcev.
Preprosti ljudje pa hočejo vedeti tudi, kako so živeli njih predniki, ki so bili prav tako preprosti ljudje. Razstava, kot je ta v Stražicah, jim daje to možnost. (mw)
Občina Doberdob, Javno večnamensko kulturno središče in Vsedržavno združenje likovnikov CGIL vabijo na otvoritev razstave slik Claudija Bianchija Weisa
Voda in Kras v Doberdobu
danes, ob 18.30 v prostorih KD Jezero. Razstava bo odprta do 18. maja. Umik ogleda: ob delavnikih od 18. do 29. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure.
lijonov ljudi. V celotnem obmejnem prometu Slovenije beležijo na goriškem območju 12 odst. prehodov.
Investicija v posodobitev naprav na mejnem prehodu je veljala nad 6 milijard starih dinarjev. 3,7 milijarde so porabili le za objekte na prehodu. Razširili pa so tudi cesto od meje do pokopališča. Finančno je prvič pri posodabljanju mejnega prehoda druge kategorije sodelovala zvezna carinska uprava.
Poleg Vižintina je na slavnosti govoril tudi novogoriški župan Danilo Bašin. Podsekretar v zvezni carinski upravi Bogomir Lijovič je zatem predal nove naprave carinikom in miličnikom. Godba na pihala iz Nove Gorice je igrala himno Hej Sloveni. Zastavo je zatem dvignil carinik Andrija Tomič.
Na slavnostnem prostoru se je zbralo veliko ljudi, še zlasti iz Šempetra. Poleg že omenjenih so bili prisotni tudi zastopnik notranje u-prave Boris Kosovel. Z italijanske strani so prišli goriški župan Sca-rano, prefekt Garsia, kvestor Pensato, načelnik obmejne policije Davim, zastopniki finančnih straž ter obmejnih policistov.
izleti
Ženski odsek KD Jezero iz Doberdoba obvešča, da je odhod za izlet v Vicenzo jutri, 11. maja, ob 5.30 na Palkišču, 5.40 na Poljanah, 5.45 v Doberdobu in 5.55 v Jamljah.
SPD Gorica vabi člane jutri, 11. t. m. na izlet na Breški Jalovec, kjer bo srečanje s planinci PD Nova Gorica, Kobarid in Benečije. U-deleženci naj se zberejo ob 7. uri na Trgu v Kobaridu, oziroma ob 9. uri v kraju Brezje (Monteaperta) v Beneški Sloveniji. Prevoz z lastnimi sredstvi.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 27. aprila do 3. maja:
RODILI SO SE: Patrick Nardon, Isabella Terraneo, Sara Simonetti, Marco Codancig, Davide Bertoli in Cristina Fontanini.
UMRLI SO: 76-letna upokojenka Angela Ferletič vd. Jelen, 78-letna gospodinja Maria Cufer vd. Speccher, 31-letni delavec Ivan Terčič, 58-letni upokojenec Emil Mikluš, 84-letni u-pokojenec Francesco Grusovin, 86-let-ni posestnik Peter Lutman, 62-letna gospodinja Alba Scocchet, 79-letni u-pokojenec Ferminio Canciani, 63-let-ni upokojenec Aldo Geotti, 83-letna gospodinja Marjeta Slokar por. Polh, 60-letna gospodinja Sonja Kozman por. škerk, 88-letna upokojenka Bernardina Gorjan, 62-letni upokojenec Gualtiero Cidin, 56-letna Gisella Pa-doan vd. Furlan, 49-letni telefonist Salvatore Firrincieli, 79-letni upokojenec Avgust Benedetič, 83-letna gospodinja Mariana Lapajne vd. Co-lonello.
POROKE: telegrafist Giuseppe Minella in telegrafistka Marta Mosca.
OKLICI: fizioterapevt Renato Co cianni in bolničarka Maria Piovan, trgovec Sergio Corrado Coco in gospodinja Silva Kralj, študent Roberto Deiuri in brezposelna Mariagrazia Luciani.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Una spina nel cuore«. A. Delon, S. Duets.
CORSO 17.30-22.00 »Silverado, il codice del silenzio«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30—22.00 »Sexual tour«-Prepovedan mladini pod 18. letom-
Tržič
EXCELSIOR 19.00—22.00 »La mia A' frica«.
COMUNALE 18.00—22.00 »Scemo di guerra«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Zadnja vojakova naloga«; 22.00 »Resnične zgodbe«-
DESKLE 19.30 »Fantovščina«.
Radioaktivnost izginja is zraka? močno je okužena zelenjava
Vprašljiva je
Podatki velevajo previdnost
Lepo prikazana podoba Strazio v preteklosti
V Gorici naj bi ustanovili mednarodni institut za ekologijo
Razmišljanja po več kot dvajsetih letih od prve razstave
Vinsko razstavo v Steverjanu je treba obogatiti
Vinska razstava v Steverjanu. Letos že triindvajsetič. Ko so jo šle-nerjanski in oslavski vinogradniki v tetu 1964 priredili prvič, ni bilo še briško vino v svetu tako uveljavljeno kot dandanes. Spominjamo se takratnih prvih razstav. Prodajalci za pultom so vino točili iz velikih Pletenk. Kot se je to takrat delalo v domači kleti ali v domači osmici. Razlika z zadnjimi razstavami, letošnja seveda sem sodi, je eklatant na- Domači vinogradniki prodajajo te vino v steklenicah. Vse so etiketirane.
To je velika razlika v primerjavi z razstavami v šestdesetih letih. Bri ^ko vino je danes uveljavljeno. V Uabji je med najdražjimi. Lepo se Prodaja tudi v inozemstvu, pa čeprav so zadnji škandali z nekaterimi italijanskimi vini prizadeli, čeprav Po krivem, tudi vitla iz naše dežele.
Briško vino se torej danes lepo prodaja. Na števerjanski razstavi ■JPio zaradi tega čuli marsikoga, ki is dejal: »Kaj je sploh potrebna ta razstava, kaj so potrebne druge razstave, ko se vino vendarle z lahkoto proda?«
„ Mnenje teh ljudi je zgrešeno. Brez števerjanske in drugih podobnih raz-
stav potrošniki ne bi poznali briškega vina. Razstave so zaradi tega potrebne, ne le zaradi folklore. Gre za trgovsko promocionalno dejavnost.
Še nekaj bi radi povedali v zvezi s števerjansko razstavo. Takih in podobnih razstav imamo v naši deželi kar veliko. Skoro pgvsod drugod so razstavam dodali sčasoma še kaj drugega. V Gradišču iz leta v leto prirejajo kulinarične prireditve povezane s pokušnjo vin. Nekaj podobnega so letos naredili tudi v But-triu. števerjanska razstava je povezana z ljudskim prvomajskim praznikom v Dvoru. V bodoče bi bilo treba temu dodati še kaj. Razstavo bi morali podaljšati tudi po prvomajskih praznikih. Vsako leto naj bi povabili nekaj gostilničarjev, ki bi lahko bili iz raznih pokrajin. Kar v Dvoru naj bi ti pripravili svoje specialitete, ponujali pa naj bi vina iz Števerjana in z Oslavja. To bi nedvomno obogatilo števerjansko razstavo vin. Naj vinogradniki na to pomislijo. Brez dvoma bi pokroviteljstvo nad tem morala sprejeti domača občinska uprava. Ta naj bi poskrbela tudi za skupno razstavljanje Števerjancev na raznih vinskih raznih vinskih razstavah v drugih kra-
jih.
Na letošnji razstavi so razstavljali in seveda prodajali svoja vina: Mario Miklus, Emil Terpin, Emil Sfiligoj, Silvan Primožič, brata Bensa, Aleš Komjanc, Marcelo in Marino Humar, Marjan Pintar, Boris Anton Pintar, Evgen Marega, grof Michele Formentini, zadruga Brda - Štever-jan, Ciril Pintar in Avgust Štekar.
Na otvoritvi (govorili so predsed-sednik zadruge Richard Mizerit, župan Ivan Humar, grof Michele Formentini in predsednik konzorcija Collio grof Attems) je grof Formentini povedal nekaj zanimivih podatkov. Od leta 1968, ko so Brda dobila
oznako zaščitenega področja DOC, se je produkcija vina povečala za 390 odst. Grozdje pridelajo na 301 hektarju (leta 1968 na 80 hektarjih), potencialna proizvodnja vina se je od takratnih 6.130 hektarjev povečala na 23.140 hektolitrov. Leta 1968 je prevladoval tokaj, sedaj pa je le rta četrtem mestu. Največ pridelajo belega pinota (63 hektarjev), sledijo sivi pinot (61 hektarjev), souvignon (57 hektarjev) in tokaj (54 hektarjev). Skoro na enaki ravni je ostala produkcija merlota in drugih rdečih vin. To ne dosegajo niti ene desetine celotne proizvodnje.
MARKO WALTRITSCH
Obeležje Emilu Smoletu
V	vasi Šmartno v Goriških brdih, ki je zelo stara in je zaradi tega zaščitena kot zgodovinski in umetniški spomenik prve stopnje, so pred dnevi odkrili spominsko ploščo Emilu Smoletu, nekdanjemu ravnatelju Zavoda za spomeniško varstvo v Novi Gorici. Prof. Smole je bil začetnik in organizator sistematičnega obnavljanja kultumoumetniških in drugih zgodovinsko pomembnih stavb in o-bjektov na Goriškem, pri čemer je utemeljil in začel tudi obnovo vasi Šmartno. Obeležje so vzidali na obnovljeno starinsko hišo, v kateri imajo sedaj sedež in razstavne prostore likovni umetniki z območja severne Primorske. Ob odkritju spominske plošče je o prof. Emilu Smoletu govoril umetnostni zgodovinar Marjan Slabe iz Ljubljane.
V	Šmartnem so ob slovesnosti odprli tudi razstavo likovnih del severnoprimorskih umetnikov in članov Fotokinokluba iz Nove Gorice, (m.d.)
Interpelacija KPI
Deželni svetovalci KPI Bratina, Pa-dovan, Iskra in Magrini so predsedniku deželnega sveta poslali interpelacijo v zvezi z boleznijo, ki je prizadela bore na Krasu. Izvedeti hočejo kaj bo v zvezi s tem naredila deželna uprava.
Prizadevna mlada slovenska fanta
V MEBLU v Novi Gorici
odprla v Gorici trgovino z živalmi
tudi kupci iz zamejstva
V Ulici 24. maja je verjetno najbolj vabljiva trgovina, vsaj za mlajše, ko se večkrat ustavljajo pred izložbo in pogledajo v notranjost. Mislimo ha boutique za pse (La boutique per i cani). Takoj je namreč ime mali trgovini, ki jo je pred približno dvema hiesecema obnovil mladi Danilo Marušič s Peči.
»Trgovino sem prevzel pred kratkim in jo v tem času precej obogatil, tako da lahko rečem, da je to edina specializirana trgovina z živalmi v Gorici. Doslej so morali tisti, ki so jih zanimale živali, v Trst ali Videm. Sedaj pa imajo na voljo tako ponudbo tudi v mestu.«
Malo za šalo, malo za res, smo ga vPrašali, če prodaja tudi slone. Zelo resno nam je odgovoril, da lahk pobudi odjemalcem vse živali (tudi najbolj čudne), ki si jih želijo, oziroma, ki jih zakon dovoljuje, da se jih ima v zasebnih stanovanjih.
Skupaj z bratom Brunom sta nam Povedala, da se usmerjata predvsem v prodajo psov, mačk in ptičev. Do-na Peči redita ovčarje (trenutno 'uiata kakih trideset mladičev) in pse ?rugih pasem, odslej pia bosta skr-bula tudi za rejo mačk, predvsem an-Sorskih in siamskih.
Med obiskom nas je zanimalo, kak-'?n je odnos meščanov do živali. Da-ilo Marušič nam je povedal, da probu največ kanarčkov in hrčkov, ePray tudi prodaja manjših psov ne ^ostaja. Za vse, ki bi radi imeli dresiranega ovčarja, ni problema.
Marušič in njegov prijatelj imata tudi šolo za dresiranje, tako da zadovoljita še najbolj zahtevnega kupca.
Na policah trgovine je bila zložena cela vrsta posebnih pločevink in zavojčkov, ki predstavljajo raznoliko izbiro hrane za živali, predvsem za pse in mačke. Najbolj prodane pa so konfekcije hrane, ki so se že uveljavile na reklamnih oddajah televizijskih postaj.
Brata Marušič sta nam povedala, da bosta v kratkem razširila ponud-
bo tudi na Tržaško, kjer je zanimanje za nakup živali dokaj veliko, sama pa imata kar se da konkurenčne cene. Ko smo že pri denarju, naj povemo, da mladič york side terriera velja 600 tisoč lir, za malega pudla (barboncino) ali pekineza pa je treba odšteti 400 tisoč lir. Kdor želi mladiča mačke, angorske ali siamske pa mora plačati najmanj 250 tisoč lir. Sicer te cene veljajo pri Marušiče-vih, drugje pa so višje.
RUDI PAVŠIČ
V Novi Gorici ima Industrija pohištva in notranje opreme Meblo svoj znani prodajni salon, ki ga obiskuje tudi čedalje več obiskovalcev oziroma kupcev iz Gorice ter iz slovenskih občin v našem zamejstvu. To poudarja vodja salona Ivan Hvala, ki meni, da k nakupu vabijo modnost in kakovost pohištva, kot tudi ugodna razmerja pri menjavi lir v dinarje. V Novi Gorici posredujejo moderno in stilno pohištvo za opremljanje dnevnih sob, spalnic, jedilnic, predsob in drugih bivalnih prostorov, nadalje sedežne garniture, vzmetnice in postelje JOGI, vrtne garniture in druge izdelke velike industrije v Kromberku.
Slovenski in italijanski kupci se najbolj zanimajo za stilno pohištvo vseh vrst, pa za samske spalnice vrste Marjeta, klasičnega tipa, ki so po 796 tisoč lin. Družinska spalnica vrste Vanja stane milijon 548 tisoč lir, vzmetnica vrste JOGI pa 93 tisoč lir. To so vzmetnice DE LUXE, katere dolžina znaša 190 cm in širina 90 cm.
Seveda so to le nekateri izdelki, posamezne vrste pohištva, ki jih je mogoče naročiti v novogoriškem Prodajnem salonu Meblo. Kupci iz sesedanjih obmejnih krajev v Italiji pa nabavljajo tudi posamezne elemente oziroma dele še za druge vrste pohištva in opreme. V salonu se je mogoče dogovoriti tudi za strokovno pomoč, razne nasvete in za vse druge podrobnosti, ki zadevajo nakup po-
hištva. Industrija Meblo nudi tudi prevoz in montažo svojih izdelkov čez mejo. Opravlja nadalje servisne storitve, posreduje ureditev carinskih formalnosti za prevoz pohištva v Italijo in je sploh v vsem na voljo kupcem. Vodja prodajnega salona Ivan Hvala poudarja, da ni problema, ki ga ne bi mogli htiro rešiti, pri čemer jim pomagajo tudi strokovne sulžbe v Indusutriji Meblo in tudi podjetje Meblo Italiana v Gorici. V novogoriškem salonui, Mebla so skratka kupci zmeraj dobrodošli, tako tudi vsi, ki prihajajo iz Italije.
(m. d.)
Aprila na mejnih prehodih na Goriškem
Po podatkih obmejne policije je bil pretok oseb na mejnih prehodih na Goriškem, v letošnjem aprilu, precej živahen. Mejo je v obeh smereh prestopilo nekaj nad 729 tisoč oseb. V mednarodnem prometu (s potnimi listi) so našteli 234.706 prehodov, v maloobmejnem prometu pa kar 494.508. Po številu prehodov v maloobmejnem prometu prevladujejo italijanski državljani, saj so prešli mejo kar 269 tisoč krat. Nekoliko manj je bilo prehodov jugoslovanskih državljanov (224.950).
Obratno je razmerje v mednarodnem prometu. S potnim listom je prekoračilo mejo 100.518 italijanskih državljanov, tujih pa 134.188.
V tej goriški hiši je predaval Ivan Cankar
..„Stanislav Renko je v četrtek objavil na tretji strani našega dnevnika -j, lsi spis o Cankarjevih prisotnosti v naših krajih, takrat ko je tako v stu kot v Gorici g0vorii tržaškim in goriš-kim slovenskim socialistom, pj. dojena so tudi predavanja, ki jih je Ivan Cankar imel v Gorici. Renko tohr' da j® bil° najbolj znamenito goriško Cankarjevo predavanje 15. ok-
V	Ur 1910 v tesnih prostorih goriškega Delavskega izobraževalnega društva je Ku Treh kraljev 16. Kot je poročal takratni dopisnik Rdečega prapora
xt v (tveh sobicah prisotnih 150 ljudi, niza	bo številka nekoliko pretirana, saj je goriška socialistična orga-
talo- *a skupno s sindikalnimi zvezami imela pred prvo vojno sedež v v juf'-n Ulici Treh kraljev 16 — Via Tre Re, t. j. v današnji Ulici 24. maja, kniin kjer je naše goriško uredništvo. Kot vidimo iz slike, ki smo jo^ vzeli iz Marka Waltritscha o slovenskem bančništvu in posojilništvu na
V	..ijkoni, gre za še danes ohranjeno stavbo, nekoč last družine Pavletič, in s 'tljičnih prostorih notranje stavbe na dvorišču je bil sedež sindikatov prv ^‘Mistične stranke. Odtod so v smeri Telovadnega trga šli vsako leto skenT3^ sprevodi na katerih so voditelji govorili v nemškem, italijan-Sfidei 'Z1 s'0venskem jeziku. V teh prostorih je od leta 1910 do 1912 imela Tnrna Goriška delavska posojilnica, ki jo je bil ustanovil dr. Henrik stavb - i 13 ie stanoval v tej ulici. Razen preurejenih izložb trgovin je
°a se danes takšna kot je bila takrat ko je Ivan Cankar v njej predaval.
Proračun zavoda IACP
Nad dvesto stanovanj v gradnji v raznih krajih na Goriškem
Pri pokrajinskemu zavodu za ljudska stanovanja (IACP) za Goriško imajo trenutno v gradnji 194 stanovanj v lastni režiji v raznih krajih in še nekaj manjših posegov, ki jih izvajajo po naročilu občin Mariano, Ronke in Gorica. Od zgoraj omenje-ga števila, bodo 126 stanovanj predvidoma dokončali do konca leta. V pripravi je dokumentacija za gradnjo novih 212 stanovanj v raznih krajih pokrajine, v skupni vrednosti skoraj 14 milijard lir. Tako izhaja iz dokaj obširnega poročila k proračunu ustanove IACP za Goriško, ki ga je posredoval predsednik, Ferruccio Fantini.
Redna proračunska sredstva ustanove so sicer precej skromna in znašajo 5.838 milijonov lir. S to vsoto pri ustanovi krijejo v glavnem tekoče stroške poslovanja (osebje, splošni stroški, manjši posegi za vzdrževanje stanovanjskega fonda itd.), medtem ko za gradnjo novih stanovanj, oziroma prenovo že obstoječih objektov zavod poslužuje raznih deželnih in državnih skladov.
Od rednih proračunskih sredstev (največji vir dohodka predstavljajo najemnine, za 3.150 milijonov lir).
porabijo za plačo osebju in razne socialne dajatve 41,6 odstotka. Preostali del gre za razne druge tekoče stroške.
Ob koncu lanskega lèta je goriško ravnateljstvo zavoda IACP razpolagalo s 4.561 stanovanji v najemu, zneselc najemnin pa se bo, v primerjavi z lanskim letom, zvišal za skoraj 170 odstotkov.
V zvezi s tem velja pogledati, kako je s plačevanjem najemnin, saj so zamudniki v prejšnjih letih predstavljali precejšnje finančno breme za ustanovo. Iz poročila predsednika Fantinija izhaja, da se je stanje rahlo izboljšalo v primerjavi z letom 1984, še zmeraj pa znašajo neplačane najemnine skoraj 600 milijonov lir. Sprožen je bil sodni postopek proti 68 zamudnikom za izterjanje 210 milijonov lir.
Predsednik ustanove Fantini izraža v poročilu zadovoljstvo nad novo usmeritvijo na področju stanovanjske izgradnje, ki daje prednost prenovitvenim posegom obstoječega stanovanjskega fonda. Potrebno pa je najširše sodelovanje med krajevnimi u-stanovami, zavodom za ljudska sta-
novanja in deželo. Samo tako bo mogoče hitreje in zadovoljivo odgovoriti na še zmeraj zelo številne potrebe po stanovanjih. Zavod IACP Ima v raznih krajih goriške pokrajine trenutno dvajset gradbišč: v Gorici, v Ulici Palladio 28 stanovanj, V Ulici Ascoli (prenova dveh starih stavb) 15 stanovanj, v Štandrežu, 10 stanovanj, v Ulici Torriani 20 stanovanj; v Tržiču sta dve gradbišči za skupaj 20 stanovanj, v Foljanu 12 stanovanj, v Turjaku 12 stanovanj, v Medeji 6 stanovanj, v Marianu 10 stanovanj, v Ronkah 18 stanovanj, v Škocjanu 10 stanovanj, v štaran-canu 20 stanovanj, v Vilešu 7 stanovanj itd.
V pripravi je dokumentacija za naslednje posege: prenova dveh starih stavb v Krminu za skupaj 18 stanovanj, podoben poseg je pridvi-den tudi v Štarancanu, nadalje dokončanje 31 stanovanj zadruge Edil acli v Ločniku, prenova stavbe v Ulici Ascoli 3 v Gorici, (15 stanovanj), prenova bivšega hotela Pri zlatem jelenu v Gorici (12 stano-vanj), različni manjši posegi v Gradišču, Šempetru ob Soči, Koprivnem itd.
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
Kolesarstvo: v včerajšnji 4. etapi dirke Alpe Adria
Pavlic (Jug.) še vedno v vodstvu
DROBOUE — Na 4. etapi mednarodne kolesarske dirke Alpe Adria od Trbiža do Drobolj ob Baškem jezeru na avstrijskem Koroškem po pričakovanju ni bilo večjih sprememb v skupnem seštevku, kajti Jure Pavlič je obdržal naskok. Med moštvi zanesljivo vodi Jugoslavija. Jure Pavlič je še vedno najboljši na gorskih ciljih, Robi Šebenik pa na letečih.
Po 30 kilometrih vožnje od Trbiža prek mejnega prehoda Migvarje Vrata na avstrijsko Koroško je čakalo kolesarje še 7 krogov na trasi, kjer tx. prihodnje leto svetovno prvenstvo.
Danes bosta na sporedu dve etapi, jutri pa še zadnja, zelo spektakularna z dvema gorskima ciljema na Ljubelju in nato še na Jamniku nad Kropo, cilj pa bo na Gosposvetski cesti v Ljubljani.
VRSTNI RED: 1. Glajza (ČSSR) v 2.51”41” s povprečno hitrostjo 41,580 km na uro; 2. Scheuboibel (Av.) po 14"; 3. čubrič (Srbija); 4. Komelson (Av.); 5. Smole (Jug.); 6. Piatek (Pol.); 7. Resnac (It.); 8. Letavaj (ČSSR); 9. Skowronek (Pol.);
10. Kucukcerezci (Tur.).
SKUPNA LESTVICA: 1. J. Pavlič (Jug.) 14.1517”; 2. Glivar (Jug.) po 1’24”; 3. Letavaj (ČSSR) po 1’25”; 4. Papež (Jug.) po 1’30”; 5. Tonetti (It.) po 1’32”; 6. čubrič (Srbita) po 2’01”.
MOŠTVENO: 1. Jugoslavija 42 ur 49’0S"; 2. Srbija po 2’57"; 3. Inter (Čehoslovaška) po 4’21”; 4. Zoccori-nese (Italija) po 7’06”; 5. Slovenija po 8’55”.
Dirka po Španiji
SIERRA NEVADA — Na 17. etapi kolesarske dirke po Španiji je zmagal domačin Felipe Yanez. Skupna lestvica je naslednja: 1. Pino (Šp.) 79.49’01”; 2. Miller (Škotska) po 33”; 3. Kelly (Ir.) po 4’24; 4. Dietzen (ZRN) po 5’05”; 5. Lejarreta (Šp.) po 6’07”; 8. Fignon (Fr.) po 7’07.
Nogomet: še nič pokalov za angleška moštva
ZuRICH — Angleške enajsterice tudi v prihodnji sezoni ne biado mogle nastopati v evropskih nogometnih po-
kalih. Tako stališče je zavzel izvršni odbor UEFA, ki je sicer poudaril, da bodo o tem znova razpravljali, tako da omenjeno stališče prihodnje leto lahko tudi spremenijo.
Pri UEFI so tudi razpravljali o predsedniku Rome Dino Violi in menili, da obstajajo sumi, da je vpleten v poskus podkupovanja francoskega sodnika Vautrota ob srečanju Roma - Dundee. O zadevi so zainteresirali pristojni komisiji.
Črne stave: znova zaslišali Carboneja
TURIN — V okviru preiskave o črnih stavah je namestnik državnega pravdnika Marabotto včeraj tri ure zasliševal Armanda Carboneja, ki naj bi bil eden glavnih obtožencev. Zasliševanje se bo nadaljevalo v ponedeljek. Včeraj se ni izvedelo nobenih podrobnosti, zgleda pa, da Carbone sodeluje pri preiskavi.
Sales zapustil Varese
VARESE — Trener Divareseja Riccardo Sales je sporočil, da z društvom ne bo obnovil pogodbe.
Košarka : italijanski play-off
Danes Simac-Bertoni
MILAN — Danes bo prva polfinalna tekma končnice it. košarkarskega prvenstva. V Milanu se bosta namreč pomerila Simac in Bertoni, jutri pa bosta na vrsti Arexons in Mo-bilgirgi.
Drugi polčas današnje tekme bo neposredno prenašala tudi italijanska televizija (ob 18.05 po prvem sporedu).
Odbojka: kvalifikacije za SP
Italija spet uspešna
RIM — Na kvalifikacijskem srečanju za nastop na ženskem odbojkarskem SP je Italija včeraj premagala tudi Nizozemsko (3:0). Danes jo čaka Madžarska in v primeru zmage bi si Italijanke lahko matematično zagotovile nastop na svetovnem prvenstvu. Lestvica finalnega dela od 1. do 6. mesta je namreč sedaj naslednja: ZRN in Italija 6, Bolgarija 5, Madžarska 4, Taipei in Nizozemska 3. Od 7. do 11. mesta je položaj naslednji: Avstralija 5, Poljska in
Venezuela 4, Nova Zelandija 3, E-gipt 2. Avstralija in Nova Zelandija imata tekmo več.
VN Monaka: danes se odloča
MONTECARLO — V Montecarlu, kjer bo jutri dirka v formuli ena za VN Monaka, so včeraj počivati, odločilne poskusne vožnje za določitev startnega vrstnega reda pia bodo danes.
Saramanch proti profijem
SEUL — Predsednik MOO je izjavil, da vsaj do olimpijskih iger leta 1992 poklicnim športnikom nastop na igrah še ne bo dovoljen. Odločitev bo vsekakor padla po posvetovanju z vsemi narodnimi odbori.
Atletika v Gorici
Danes popoldan bo v Gorici deželno atletsko ekipno prvenstvo, ki je kot vsako leto najbolj reprezentančna predstava cele sezone. Ker je bilo letos na sporedu relativno malo tekmovanj, je forma nekaterih boljših posameznikov še malo znana, vseeno pa se pričakuje vrsta zelo dobrih rezultatov.
Tekmovanje se bo tako danes kot jutri začelo ob 15.30.
Košarka: jutri v tržaški športni palači (ob 18.30) proti Kidlandu
Jadran zadnjič v tej sezoni pred svojim občinstvom
Jutri bodo jadranovci uradno sklenili letošnjo prvo drugoligaško sezono in se poslovili od svojega občinstva. Na parketu tržaške športne palače se bodo pomerili z moštvom Kidland Petrarca Padova, ki je deseto na lestvici in bo tudi ostalo s to uvrstitvijo, saj ima osem točk prednosti pred enajsto na lestvici in deset točk zaostanka za deveto.
Žagarjevi varovanci so trenutno na štirinajstem mestu razpredelnice s štirinajstimi točkami. Ob jutrišnji zmagi proti Padovi bi Jadran sklenil prvenstvo s šestnajstimi točkami in bi lahko celo zasedel končno enajsto mesto, če bi Victors, Bergamo in Vicenza izgubili, kar je precej verjetno glede na to, da bo Bergamo gostoval v Cremoni, Vicenza bo igrala doma s Cagivo, Victors pa doma z nevarno Facibo. V tem tednu so »plavi« okrnjeni. Ban, Gulič in Zarotti so nam-
TAKO V PRVI TEKMI
Kidland - Jadran 83:70 (38:34)
KIDLAND: Cesar» 5, Venturaiž», Lagana 12, Pavanello 6, Battisti 12, Bonetto 6, Flebus 19, Buccilli 14, Mazzoleni 4, Campigio 5.
JADRAN : K. Starc 4, Žerjal 10, Ban 22, Čuk 3, Zarotti 12, Daneu 6, Rauber 6, Sosič, Gulič, I. Starc.
»I. Cankar« tretji na deželnem finalu
V	okviru mladinskih iger je bil v petek v Gorici deželni finalni košarkarski turnir za nižje srednje šole. Tržaška pokrajina, katero je zastopala šentjakobska šola »Ivan Cankar«, je zasedla tretje mesto, potem ko je v malem finalu tesno premagala predstavnike videmske pokrajine (54:52).
POLFINALA: Gorica - Videm 58:48; Pordenon - Trst 63:54.
FINALE ZA 1. MESTO: Gorica -Pordenon 76:73.
FINALE ZA 3. MESTO: Trst - Videm 54:52.
V	postavi Cankarja so igrali (v oklepaju točke iz polfinala in finala) : Tavčer (0, 0), Pečar (2, 0), Barini (0, 0), Starič (4, 9), Arena (16, 28), Oberdan (26, 13), Stopar (0, 2), Gombač (0, 0), Girelli (6, 2). (L. Furlan)
NA GORIŠKEM
V mladinskih ligah je treba zabeležiti ponovni uspeh Juventine med začetniki. Sicer bo štandreška ekipa odigrala jutri zelo pomembno srečanje z vodečim Cormonesejem.
CICIBANI
ZAOSTALA SREČANJA: Staranza-no - Mladost 2:3, Staranzano - San Marco 10:2, Vermegliano - San Marco 1:3.
LESTVICA: Turriaco 20, Fincantieri in Staranzano 19, San Polo 18, Mladost 15, Romana 11, San Marco 5, Ronchi 3, Vermegliano 0.
ZAČETNIKI
IZIDI 8. IN 9. POVRATNEGA KOLA: Itala - Poggio 6:0, Moraro - San Lorenzo 0:0, Azzurra - Torriana 9:0,
reč bili na državnem univerzitetnem prvenstvu, včeraj pa se jim je pridružil tudi Čuk.
Ne glede na to bodo jadranovci svoje sklepno srečanje odigrali s srcem, da bi se ustrezno poslovili od svojega občinstva in da ne bi obtičali prav na predzadnjem mestu.
Upajmo, da bodo naši fantje z zmago sklenili prvo sezono v drugo-ligaški konkurenci, v kateri so igrali
Na deželnem finalu mladinskih iger v rokometu, ki je bil včeraj v Trstu, so dijaki openske srednje šole Srečko Kosovel dosegli izreden uspeh. V moški konkurenci so osvojili deželni naslov. Dekleta pa so deželne podprva-kinje.
MOŠKI
Kosovelovi dijaki so res presenetili. Dobro so začeli že v prvem jutranjem srečanju proti Gorici. Tekma je bila stalno izenačena. Proti sredini 2. polčasa pa so naši le pustih za sabo nasprotnika in srečanje osvojih s petimi goli prednosti.
Finale za prvo mesto mod Kosovelom in Pordenooom je bjl naravnost dramatičen. V prvem polčasu so skoraj do konca vodih dijaki iz Pordeno-
Sanrocchese - Medea 0:2, Natisene -Cormonese 0:6, Ludnico - Juventina 0:0, San Lorenzo - Natisene 1:3, Juventina - Itala 1:0, Poggio - Moraro 1:1, Sanrocchese - Pro Romans 0:2, Tomana - Ludnico 0:5.
LESTVICA: Cormonese 36, Itala in Azzurra 32, Medea 28, Juventina 27, Ludnico 26, Pro Romans 19, Natiso-ne 17, Moraro 13, San Lorenzo 11, Torriana 6, Poggio 4.
Balinanje: dva poraza Poleta
V tem kolu pokrajinskega balinarskega prvenstva B kategorije je Polet (Giraldi, Daneu, Sarra in Tavčar) utrpel nepričakovan poraz s 5:13 proti četverki Poldo Edi Mobili, katero so pred nekaj dnevi gladko odpravih v okviru deželnega prvenstva. Odločilnega pomena za neuspeh
s spremenljivo srečo. Ban in tovariši pa so tudi letos pripravili nekaj presenečenj (Castor in Panapesca), a v določenih primerih so imeli tudi zvrhano mero smole. Upati je, da bo tudi občinstvo jutri »nastopilo« v nekdanjem slogu in številu, saj si e-kipa in trener to zaslužita. Čas analiz in končnih ocen bo še prišel, jutri pa bo že spet, čeprav zadnjič letos, na sporedu prvenstvena tekma.
na, a so jih po streljanju 7-metrovk kosovelovci prehiteli za en gol. Tudi drugi polčas je bil stalno izenačen, le šest sekund pred koncem pa je odlični Kosovelov vratar Martin Mesar ubranil 7-metrovko in tako odločilno pripomogel svoji ekipi do zmage. Poleg njega sta bila junaka dneva še Janez Berdon in neustavljivi Alberto Prelec. Za deželni naslov pa zaslužijo pohvalo prav vsi nastopajoči. Letos bodo tako dijaki prof. Peterhna že drugič predstavljah našo šolo na med-deželnem finalu, ki bo verjetno pred koncem meseca. Izidi:
POLFINALE
KOSOVEL — GORICA 21:15
KOSOVEL: Antoni, Berdon 3, Cris-sani 2, Kralj, Križman, Marc 2, Mar-
je bila vsekakor odsotnost odličnega tolkača Vasje Guliča.
Po prvem delu prvenstva je Polet v petih nastopih trikrat pospravil o-be točki in bc moral v povratnem delu še dvakrat zmagati, da se matematično uvrsti v končnico prvenstva.
V	prihodnjem kolu bo Poletova četverka vrnila obisk Triestini.
V prvem povratnem kolu pokrajinskega prvenstva C kategorije so balinarji Poleta (Skupek, Sosič, Modesti in Kralj) doma gladko podlegli objektivno boljšemu Portualeju s 3:13.
V	vrstah poletovcev je zadovoljivo opravil svojo nalogo le veteran Sosič in poznala se je odsotnost tolkača Simonete, ki bo dalj časa odsoten z balinarskih igrišč. V naslednjem kolu bo Polet v torek gostil vodilni Neven. (B. S.)
Srečanje med Jadranom in moštvom Kidland Padova bo v tržaški športni palači s pričetkom ob 18.30.
Še o novem odboru pri SK Devin
Od SK Devin smo prejeli drugo sporočilo (prvo sporočilo smo objavili 7. t.m.) ž nekaterimi spremembami v zvezi s porazdelitvijo funkcij novega odbora. Slednje so bile torej takole porazdeljene:
V izvršni odbor so bili izvoljeni predsednik Edvard Bemthard, podpredsednik Bruno Franza, tajnika Tamara Pieri in Lucijan Sosič, blagajnik Albert Zenič, referenta za alpsko smučanje Mauro Franza in Kristjan Zidarič, referent za nordijsko smučanje in ski-rolke Evelina Jeza Vi-dau, referent za planinstvo Jordan Purič; nadzorni odbor: predsednik Mario Kralj, Bruno Škerk in Mirko Škabar.
Obe Koreji v Zagrebu
RIM — Obe Koreji sta zagotovih svojo prisotnosit na unjverziadi v Zagrebu (od 9. do 19. julija 1987). Nastopila bo tudi Vzhodna Nemčija, ki bo v Zagreb poslala močno zastopstvo.
tin in Kristjan Mesar, Peric, Prelec 11, Renčelj 3, Škabar, Taučer. PORDENON — VIDEM 19:18 FINALE ZA 3. MESTO VIDEM — GORICA 22:20
FINALE ZA 1. MESTO KOSOVEL — PORDENON 19:18
KOSOVEL: Antoni, Berdon 3, Cris-sani 1, Kralj, Križman, Marc 4, Kristjan Mesar 1, Martin Mesar, Peric, Prelec 8, Renčelj 2, Škabar, Taučer.
LESTVICA: 1. Kosovel, 2. Pordenon; 3. Videm; 4. Gorica.
ŽENSKE
Openske dijakinje v polfinalu niso nastopile. Srečati bi se morale z gori-škim pokrajinskim prvakom, ker ga pa ni bilo, in tako so bile avtomatično v finalu za 1. mesto. Ekipa iz Vidma pa je bila pretrd oreh. Vsekakor je za dijakinje prof. Sonje Milič drugo mesto v deželi lep uspeh, za katerega zaslužijo vso pohvalo. Izidi: POLFINALE
VIDEM — PORDENON 19:17 FINALE ZA 1. MESTO VIDEM — KOSOVEL 22:17
LESTVICA: 1. Videm; 2. Kosovel; 3. Pordenon.
KOSOVEL: Baldissin, Calzi, Citter, Corbatti, Čufar, Fabi, Patrizi, Fo-schini, Gregori, Lupine, Marucelh, Plehan, Škabar, škerk. (Inka)
1 domači šport
Danes
SOBOTA, 10. maja 1986
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
20.30	v Repnu: Kontovel Electronic shop - Alabarda
1. DIVIZIJA
19.00	v Repnu: Polet - Basket TS
PROPAGANDA
15.00	v Gorici: Segafredo - Dom
ODBOJKA
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00	v tržiški športni palači: Fincantieri - Bor Friulexport; 20.30 v Sovod-njah: Sovodnje Centralsped - Libertas Krmin.
1. MOŠKA DIVIZIJA
18.30	v Sovodnjah: Soča óerimpex -Olympia
DEŽELNI FINALE UNDER 18 — ŽENSKE
16.30	v Spilimbergu:	nastopa tudi
Friulexport
UNDER 14 — ŽENSKE
15.30	v Nabrežini: DLFAC - Sloga B; 15.30 v Trstu, Ul. Zandonai: OMA Armes - Sloga A
Jutri
NEDELJA, 11. maja 1986
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
19.00	v tržaški športni palači: Jadran - Kidland Padova
1. DIVIZIJA
11.00	v Nabrežini: Sokol - CRT
DEČKI
11.00	v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario - Bor Adriaimpex
PROPAGANDA
9.30	na Proseku: Kontovel Electronic shop - Saba; 9.30 na Proseku, dom Ervatti: Lav. Porto - Breg; 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Don Bosco A
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
16.00	v Dolini: Domio - Vesna; 16.00 v Foljanu: Fogliano - Zarja
3.	AMATERSKA LIGA
16.00	na 1. maju: Giarizzole - Kras
ZAČETNIKI
9.30	v Krminu: Cormonese - Juventina; 9.45 na Proseku: Primorje - CGS; 10.00 v Trstu, Ul. Flavia: Montebeho -Breg
POKAL PACCO
10.00	v Dolini: Breg - Chiarbola A
POKAL ACQUAVITA
10.30	na Opčinah, Ul. Carsia: S Vito -Primorje
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
9.30	v Trstu, na 1. maju: Bor -Club Altura
DEŽELNI FINALE UNDER 18 — ŽENSKE 9.30 v Spilimbergu:	nastopa tudi
Friulexport
DEŽELNI FINALE UNDER 16 — ŽENSKE 10.00 v Povolettu, Trg Libertà: nastopa tudi Sloga
UNDER 14 — ŽENSKE
9.30 v Dolini: Breg - CUS; 11.30 v Trstu, hcej Petrarca: Montasio - Sokol
Dirka tris
TARANTO — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 6-3-9. Dobitnikov je skupna 386, ki bodo prejeli po 1.942.475 lir.
cmfiotia
yJDJj^j'JTJjTD
TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel 794669
POMLADANSKE MODNE NOVOSTI
ŽENSKI KOSTIMI od 150.000 lir dalje izredne cene na vseh artiklih
Košarka: v 2. tekmi play-off promocijske lige
Za Kontovelce imperativ zmaga
Konto velu Electronic Shop je drevi, v. drugi tekmi play-off promocijske lige, nujno potrebna zmaga, da si pribori pravico do tretjega odločilnega srečanja vedno poglavje zase. V tem tednu so Lukševi varovanci trenirah vadnici, kar bi moralo predstavljati določeno prednost, čeprav so tovrstna srečanja vedno poglavje zase. V tem tednu so Lukšavi varovanci trenirah štirikrat, v torek pa so se pomerili z Borom Radenska v prijateljski tekmi.
Alabarda se odlikuje s prodorno, hitro in zagrizeno igro, v prvem srečanju pa je bila v znatnih težavah, dokler niso morah zaradi petih osebnih napak na klop Kontovelovi visoki igralci.
Kontovelci bodo torej igrali na vse ali nič, pri tem pa jim bo gotovo stale ob strani občinstvo, ki si bo bržkone v lepem številu ogledalo drevišnje srečanje. Srečanje med Kontovelom Electronic Shop in Alabarda bo pričelo ob 20.30. (Cancia)
KOŠARKA: mladinske igre
Rokomet: na deželnem finalu mladinskih iger
Izreden uspeh dijakov srednje šole Kosovel
naši nogometaši v mladinskih prvenstvih
ODBOJKA: v Spilimbergu ženski deželni finale under 18
V ženski deželni odbojkarski C-2 ligi
Friulexport vdrugič prvak?
19.maja 1985 je združena ekipa Friulexport v Tarcentu Po fenomenalni igri premagala šesterko Sangiorgine in osvojila naslov deželnega prvaka v kategoriji "deklic". S takratnim uspehom so igralke kronale dveletni trud, a si še Predstavljati niso mogle, da je bila tista zmaga pravzaprav le uvod v še bolj navdušujoči pohod na državnem prvenstvu, ki jih je pripeljal do naslova državnega viceprvaka v najmočnejši italijanski mladinski kategoriji prav v letu, ko je italijanska mladinska odbojka osvojila bron na evropskem mladinskem prvenstvu.
Danes in jutri bodo igralke Friulexporta branile svoj naslov deželnih prvakinj v Spilimbergu. To je prvi zahtevnejši korak na poti proti vrhu vsčdržavne odbojke, saj v Pokrajini Friulexport ni naletel na enakovrednega nasprotnika in je že tretje leto zapored osvojil naslov prvaka brez Izgubljenega niza. Uvrstitev v meddeželno fazo jim bo tudi tokrat skušala preprečiti predvsem Sangiorgina, ostala finalista — tržiški Canon in Itas iz Fiume Veneta — pa se lani nista udeležila finala.
V drevišnji polfinalni tekmi se bo Friulexport pomeril z basom iz Fiume Veneta, ki uvršča nekaj solidnih posameznic in pripada tradicionalno dobri odbojkarski šoli, a verjetno nima velikih možnosti, da bi se resneje upiral slovenski ekipi. Tako Itas kot Canon pripadata četrtoligaškim
klubom in sta zato že njuni članski ekipi gotovo slabši od Friulexporta, da o mladinkah sploh ne govorimo. Tako bo tudi letos najbolj nevarna Sangiorgina, saj večina igralk under 18 te ekipe nastopa tudi v članski C—2 ligi.
Ne glede na moč nasprotnic pa je na dlani, da je vse odvisno le od naših igralk, ki so gotovo za nekaj razredov boljše od nasprotnic in si lahko le same zapravijo končno zmago. Treba je priznati, da se ekipa letos ni specifično pripravila na mladinsko tekmovanje. Večina igralk je celo sezono pri Meblu presedla na klopi, čeprav so prav vse igralke začetne postave Friulexporta tudi v B ligi stopile na igrišče in večkrat dokazale svojo moč. Nekoliko slabša telesna pripravljenost, posledica nestalnega igranja v članski ligi, je sigurno problem, ki je le nekajtedenska poprven-stvena priprava pri najboljši volji ni mogla odpraviti. Še večji problem pa je dejstvo, da je ekipa skupaj igrala bolj malo in je zato nekoliko neuigrana. Sicer pa po splošnem mnenju velja, da bi lahko te težave prišle do izraza šele v nadaljnjih fazah tekmovanja under 18, dotlej pa je še dovolj časa, da se jim najde rešitev.
SPORED FINALA
DANES: 16.00 Canon — Sangiorgina; sledi Friulexport — Itas Fiume Veneto.
JUTRI: 10.00 finale za 3. mesto, sledi finale za 1. mesto.
Under 16: slogašice za deželni vrh
V kraju Povoletto pri Vidmu bodo jutri skušale mlade odbojkarice Sloge osvojiti naslov deželnih prvakinj v kategoriji under 16. Slogašice so v tržaški pokrajini že dve leti nepremagane 'u so prav gotovo ena naših najboljših utladinskih šesterk, o čemer priča tudi dejstvo, da večina teh šestnajstletnic igra v standardni postavi Slogine članske ekipe, ki nastopa v C—2 ligi. Prav izkušnje, ki so si jih dekleta nabrala v zahtevni članski konkurenci, bi lahko omogočile ekipi, da osvoji naslov deželnega prvaka, ki se jim je lani za las izmuznil v finalu za 1. mesto z videmskim PAV (Videmčanke so nato na DP osvojile več kot dobro osmo mesto v konkurenci 18 ekip). Treba je upoštevati, da poteka finale under 16 v enem samem dnevu, da o končnem zmagovalcu odločata tudi fi-zična in psihična kondicija, zato so rezultati včasih nepričakovani, toda s tehničnega vidika nimajo slogašice nobenemu kaj zavidati.
JUTRIŠNJI SPORED: 10.00 PAV Videm — Mossa, sledi Sloga — Junior Casarsa; 16.00 finale za 3. mesto, sledi finale za 1. mesto.
Slogina ekipa under 16 je že drugo leto zaporedoma osvojila naslov pokrajinskega prvaka, jutri pa bo skušala poseči še po deželnem, kar je v močeh slovenskih deklet, čeprav bo konkurenca furlanskih ekip ostra
Pozornost Sovodenjkam
V	današnjem 24. kolu ženske odbojkarske C—2 lige bosta od slovenskih šesterk igrali le Sovodnje Centralsped in Bor Friulexport, medtem ko bo Sloga počivala in z zanimanjem čakala na izid sovodenjske tekme. Varovanke trenerja Orla, ki so praktično že izpadle iz lige, bi lahko namreč izdatno pomagale slogašicam, če jim uspe premagati Libertas iz Krmina, ki je z osemnajstimi točkami ta čas na varnem pred izpadom, a je še vse prej kot rešen. Drugačni so cilji borovk. Gostovanje v Tržiču je dokaj formalno. Zmaga bi pomenila osvojitev končnega četrtega mesta, ni izključeno pa, da bi lahko bile "plave" na koncu celo tretje. Gorian je vsekakor v zadnjih kolih vidno popustil.
Deželni izbirni treningi
Več naših igralk
V	širši seznam mladih odbojkaric letnikov 1971 in mlajše iz naše dežele, ki so se uvrstile v deželno fazo izbirnih treningov kandidatk za državne selekcije, je tudi letos veliko število slovenskih igralk. Le—te so Karin Vitez, Tamara Vidah (obe Bor), Barbara Sardo ( Kontovel), Nataša Kraljič,Tatjana Žerjal (obe Breg), Katja Fabrizi in Erika Škerk (obe Sloga). Prvi trening na deželni ravni bo v nedeljo, 18. maja. Selekcije v goriški pokrajini še niso izvedli.
Pokrajinske lige na Tržaškem
Sklepni boji
Pokrajinska odbojkarska prvenstva se na Tržaškem iztekajo. Prejšnji teden smo z zmago slogašic arhivirali žensko mladinsko prvenstvo under 16, da se v mladinskih ligah za naslov prvaka potegujejo le še dekleta under 14. 24. maja bodo na sporedu tudi prvi finalni boji v 1. moški in ženski diviziji. Za napredovanje v D ligo se v vsaki konkurenci potegujejo štiri ekipe, razpoložljivo pa je le eno mesto. Med moškimi sta finalista skupine B Inter 1904 in Bor, ostali dve ekipi pa še nista znani, ker se boji v skupini A še niso končali. Med ženskami je zmagovalec skupine B nabrežinski Sokol, borovke pa bodo jutri zjutraj v zaostali tekmi s Club Alturo skušale doseči zmago, ki jim omogoča osvojitev drugega mesta in nastop v navzkrižnem polfinalu.
Lestvici ženskega prvenstva under 14 sta naslednji:
SKUPINA A					
Sloga A	4	4	0	12: 0	8
Volley club	4	2	2	7: 5	5
Oma Armes	4	2	2	6: 6	5
Bor	4	2	2	4: 8	4
CUS B	4	0	4	1:11	1
SKUPINA B					
Montasio	4	4	0	10: 2	8
Sloga B	4	4	0	9: 3	8
Breg	4	2	2	8: 4	6
Sokol	5	2	3	6: 9	6
DLFAC	4	1	3	5: 7	4
CUS A	5	0	5	1:14	1
NA GORIŠKEM
V 1. moški diviziji si je Soča Čerim-pex skoraj matematično že zagotovila napredovanje v D ligo, kar pomeni ponoven uspeh slovenske odbojke na Goriškem. Nekaj upanja, zgolj teoretskega, pa imajo tudi igralke Olympie, ki bi lahko še posegle po napredovanju
Zaključilo se je medtem moško prvenstvo under 16, ki ga je osvojil San Luigi. Naše ekipe so v tem prvenstvu igrale s spremenljivo srečo.
1. MOŠKA DIVIZIJA
IZIDI: Capri va - Olympia 3:1, Ronchi - Cassarurale 3:0, Capriva - Arre-dol 1:3, Olympia - Caldini 2:3, Julia -Intrepida 3:1.
LESTVICA: Soča Čerimpex 28, Ronchi 24, Arredol 20, Caldini 16, Julia 12, Olympia in Intrepida 10, Capriva 4, Cassarurale 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
IZIDI 9. KOLA: Capriva - Olympia 0:3, Soteco - Arte Bianca 1:3, Lucinico - Grado 3:0.
LESTVICA: Arte Bianca 16, Olympia in Lucinico 12, Grado 6, Farra in Soteco 4, Capriva 0.
UNDER 16 MOŠKI
IZIDI ZADNJEGA KOLA: Val -
Fincantieri 2:0, Ronchi - San Luigi 0:2, Olympia - Naš prapor 1:2, Julia - Grado 0:2.
KONČNA LESTVICA: San Luigi 26, Grado 22, Ronchi 20, Val in Julia 12, Olympia in Naš prapor 10, Fincantieri -2.
UNDER 14 MOŠKI
IZIDI 3. KOLA: Ronchi - Val 0:3, Cormons - Ronchi 2:1.
LESTVICA: Soča in Val 4, Cormons 2, Ronchi 1.
Že jutri prvo dodatno srečanje za napredovanje v 2. amatersko ligo
Na 1. maju prvi spopad Krasa z Giarizzolami
Darko Škabar
Tekma Giarizzole - Kras bo prvo iz-j?e.d štirih srečanj, ki ga bodo morali thinijevi varovanci odigrati in v kate-si bodo skušali priboriti vozovnico a 2 AL. Praktično so ta dodatna srednja, v katerih bo letos merilo moči ar pet ekip s tržaške, goriške ter vi-ernske pokrajine, bolj podobna kake-,, , Poprvenstvenmu turnirju, saj se tort i	nikoli pripstilo, da bi se
oliko število ekip potegovalo za eno i dve razpoložljivi mesti, ki letos voda v višjo ligo. Jutri pojde Kras na °stovanje na L maj, kjer se bo pome-
ril z Giarizzolami, ki so tri četrtine prvenstva vodile na lestvici v svoji skupini, v končnem naletu pa jim je zmanjkalo moči in vodilno mesto so dokončno prepustile Opicini Super-caffè.
Čeprav niso Kraševci od zadnjega prvenstvenega nastopa proti šibkemu Cusu več uradno stopili na igrišče, so med tem časom vsi redno trenirali še z večjo vnemo, kot ponavadi, saj bi radi na najboljši način zaključili letošnje prvenstvo. Ker so hoteli obdržati staro formo so odigrali tudi dve prijateljski srečanji, in sodeč po jakosti ekip, ki so jim stale nasproti in po doseženih rezultatih (Kras-Ponziana 4:1 in Kras-S.Giovanni 3:0), lahko sklepamo, da se trenutno nahajajo v zadovoljivi formi. Nismo mogli zaključiti tega članka, ne da bi prej za mnenje vprašali Andreja Raceta.
»Nastopili bomo v najboljši postavi, saj trenutno nimamo ne diskvalificiranih ne poškodovanih igralcev.
Ker sem zadnje čase našega jutrišnjega nasprotnika le poredkoma videl
na delu, ga trenutno ne morem primerno oceniti. Vsekakor, ko sta obe ekipi nastopali pred leti v drugi amaterski ligi, so Giarizzole za nas vedno predstavljale trd oreh, saj nam jih ni nikoli uspelo premagati. Upam pa, da tokrat tradicija ne bo obveljala.« (Z.S.)
2. AMATERSKA LIGA
Jutri se bo po sedmih mesecih končalo nogometno prvenstvo 2. amaterske lige. V poslednjem kolu igrata Vesna in Zarja v gosteh.
DOMIO - VESNA
Čeprav je že obsojen na izpad, Dormo v tem zaključnem delu prvenstva ne popušča. Prav v zadnjih dveh nastopih (Zarja, Isonzo) je namreč izbojeval dve zmagi, kar dokazuje, da so nogometaši Domia še vedno nared. Gostovanje Vesne torej ne bo lahko. Križanom sicer za končno drugo mesto zadostuje ena sama točka, da jih Mug-gesana ne bi mogla dohiteti, ker ima dve točki zaostanka. Domio, ki nima
problemov z lestvico, bo lahko igral bolj sproščeno. Prav to nekoliko skrbi trenerja Vesne Petagno, ki v nedeljo poleg poškodovanega Kostnapfla, ne bo mogel računati niti na Fabia Can-dottija, ki je izključen zaradi četrtega opomina.
FOGLIANO - ZARJA
Popolnoma obratno bo v Foljanu. Domača ekipa se lahko le z zmago reši izpada. Fogliano, ki je lani igral v 3. amaterski ligi, s 25 točkami deli na lestvici 13. oziroma 14. mesto z ekipo Arrigosport, ki v poslednjem srečanju gostuje pri Campi Elisi, ki ima 27 točk. Pričakovati je zato zelo agresivno igro Fogliana, ki bo ob podpori svojih navijačev iskal pot do zmage. S psihološkega vidika so seveda zarjani na boljšem, vendar dobro vemo, kako igrajo ekipe, ko jim voda teče v grlo. Če k temu dodamo še, da gre za poslovilno srečanje, si lahko predstavljamo, kakšno ozračje čaka zarjane v Foljanu. (B.R.)
\^Jne) športni močnik
^®selje biti odbornik
je vloga odbornika sloven-.j e9a športnega društva? To je seve-rjr Pr°blem. Kot slišimo, je to problem stn^e- 'sf°pn/e, saj je problem prve Pnje odbornika dobiti. Igralce ku-nilem° že v 3. amaterski ligi, odbor-
nike
Pa moramo graditi, ali pa že
yrQ)ene dobiti, pri gradnji pa jim ne mo niti čevljev, hlačk, majčke, tre-Jje in torbe.
*° odbornik zasede svoje mesto, sep0 naÌPrej poskrbeti za splošno ve-c’\^eh. Igralcev, trenerjev, gledal-' ni si želijo, da bi ekipa korakala si Zma9re do zmage, za veselje širše iQrnfnske javnosti, ki želi, da bi bili fjg CI indi drugače osveščeni ljudje, et,. L?,bi znali samo po italijansko in 1 bili idejno zgrajeni. skrh Pobornik vse razveseli, mora prQ e(j, za igrišče, slačilnice, športne bikii? e' žmirio in zakuske po praz-sreci ' Seveda mora poskrbeti tudi za cta stVa in podobne malenkosti. Zavi-Piosfc,U malokdo, po zmagi mu ne naonn nibbe, ko gre slabo, je on tarča bt>rn 'p V' Za(0 velja pravilo, da od-trient 9jadimo iz armiranega ce-zv	nnjobčutljivejše dele telesa pa
mo iz brona.
Polfinale festivala Slovenije za mlajše pionirje
Košarkarji ZSSDI jutri v Kranju
Reprezentanca mlajših pionirjev ZSŠDI bo jutri v Kranju nastopala na polfinalnem turnirju pionirskega festivala Slovenije. Po uspešnem nastopu v Kočevju, kjer so naši fantje brez težav odpravili vrstnike Postojne in domačine, se bodo tokrat znašli pred dokaj zahtevnejšo nalogo, saj sta moštvi Nove Gorice in Kranja prav gotovo na višjem nivoju, kot prejšnji nasprotniki. Vseeno moramo omeniti, da je ta generacija mladih košarkarjev zelo pre-spektivna in upravičeno lahko upamo, da bodo vse svoje znanje lahko pokazali tudi v nedeljo. Naša združena ekipa je v sredo na stadionu 1. maj igrala prijateljsko tekmo z dečki Bora ter visoko izgubila 58:121, vendar je trener Jogan dal možnost igranja vsem igralcem, ki jih je imel na razpolago. Sklicani so sledeči igralci: Debeljuh, Pavlica, Rudeš, Barmi, Gregori, Posega, Uršič (Bor), Bandi in Gombač (Breg), Mi. Gruden in M. Gruden (Sokol), Rebula (Kontovel). Odhod je predviden ob 9. uri s stadiona 1. maj, prihod vseh udeležencev pa okoli 20.30.
Spored tekem: 13.00 ZSŠDI - Nova Gorica, 16.00 ZSŠDI - Kranj.
(Vato)
Izbrana vrsta ZSŠDI kategorije propaganda s trenerjem Joganom. Mladi košarkarji so v četrtfinalu pionirskega festivala Slovenije izločili Kranj in Postojno
MLADINSKE IGRE: namizni tenis
Nekaj odličnih uvrstitev naših
Pred kratkim se je v Trstu odvijal pokrajinski del mladinskih iger za osnovnošolce in nižjesrednješolce. Udeležba je bila kolikor toliko številna, lanskoletni zmagovalci pa so tudi letos potrdili svojo premoč. To velja predvsem za solidna učenca osnovne šole Oton Župančič Laro Posega in Michela Grbca, ki sta premočno zmagala med ženskami oziroma moški. Oba sta nastopila tudi v mešanih dvojicah, kjer se jima je le za las izmuznila najvišja uvrstitev, tako da sta se morala zadovoljiti s še vedno odličnim
2.	mestom. Med ženskimi dvojicami sta prijetno presenetili učenki zgoniš-ke osnovne šole "1. maj 45" Monica Košuta in Barbara Briščik, ki sta pristali na 3. mestu. Med srednješolci je mešana dvojica, ki sta jo sestavljala igralca Krasa Mitja Ukmar in Katja Cappelli (šola Gruden) dosegla 2. mesto, le za las pa se jima je izmuznila uvrstitev v deželni finale, saj je napredovala le prvouvrščena dvojica. Z drugim mestom med posameznicami pa si je Katja Cappelli (Gruden) priborila vizum za nastop med najboljšimi deželnimi vrstnicami, ki bo v Vidmu 18. t.m.
Z nedavnega državnega prvenstva
3.	kategorije, ki je bilo v Pizi, se kra-sovca Boris Štoka in Damjana Guštin žal vračata praznih rok. Ne smemo pozabiti, da je bila konkurenca tu izredno ostra, saj se je na primer med moškimi posamezno pomerilo kar 128 igralcev, kljub temu pa sta tokrat kra-sovca naletela res na črn dan. Med posamezniki je Štoka izgubil proti ne nepremagljivemu nasprotniku že v prvem kolu, ista usoda je doletela tudi njegovo soigralko Guštinovo, demotivirana pa nista imela več sreče niti v mešanih dvojicah, kjer sta bila izločena že v prvem nastopu. Kljub neuspehu pa sta tudi iz tega tekmovanja odnesla nekaj koristnega, saj sta se lahko na lastne oči prepričala, da je potrebna za dosego rezultatov državnega merila odlična pripravljenost:
Z.S.
obvestila
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo zaključni telovadni nastop za predšolske otroke »5. revija najmlajših« danes, 10. t. m. ob 15.30 na stadionu »1. maj«. Zbirališče I otrok ob 15. uri. Vabljeni!
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, t!x 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
10. maja 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska

Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Na oblasti pripadnik najbolj uporniškega plemena
Kakšne spremembe v Afganistanu?
ISLAMABAD — Po objavi novice o umiku Babraka Karmala z mesta generalnega sekretarja ljudske demokratične Stranke Afganistana (PDPA), je nastal dokaj čuden položaj v vrstah opazovalcev in analitikov. Danes trdijo, da so imeli prav tisti, ki so že cele tedne pravili, da je Karmal v nemilosti in da ga bodo kmalu zamenjali, kakor tudi oni, ki so rekli, da je prvi človek afganistanske stranke bolan in da pričakujejo njegov umik - zaradi zdravstvenih razlogov.
Po vsem kar se je zgodilo, je najlažje skleniti, da so imeli prav eni in drugi: Karmal je res bolan, vendar so ga v zadnjih mesecih v Moskvi zelo kritizirali. Sicer pa je Karmal ostal predsednik revolucionarnega sveta, kar pomeni, da je formalno šef države. Toda odločujoči človek v Afganistanu je le tisti, ki je na položaju generalnega sekretarja partije, medtem ko je šef države le častna funkcija.Vest je pri vseh, ki spremljajo afganistanske dogodke, odjeknila kot bomba. Dejanja govorijo, da je Karmal vendarle srečnejši od svojih predhodnikov. Prva dva generalna sekretarja PDPA, Hafi-zulaha Amina in Nura Muhameda Ta-rakija, so ustrelili še tisti dan, ko sta prenehala biti sekretarja.
Vest o pomembnih spremembah v Kabulu je prišla v Islamabad po običajnih poteh. Najprej so v večernih poročilih radia Kabul 4. maja, in tudi to samo v lokalnih jezikih paštu in dari, objavili poročilo 18. plenarne seje CK PDPA, na kateri so rekli, da je »tovariš Karmal zaradi zdravstvenih razlogov zapustil položaj generalnega sekretarja stranke«. Več ur kasneje je tudi sovjetska agencija TASS objavila uradno informacijo afganistanke agen-* čije BAHTAR.
Če o Karmalovem umiku pravijo, da je » presenečenje in ne«, je izvolitev bivšega šefa tajne policije KHAD Na-jibullaha za njegovega naslednika bilo »presenečenje, toda majhno«. Opazovalci so bili namreč prepričani, da bo Karmala na najvišjem položaju nasledil predsednik ministrskega sveta Sul-
Za poletne dni
LONDON — Manekenka Karin v črni kopalni obleki z izrezom v obliki črke »V« na hrbtu; z njo se lepo sklada prav tako črn suknjič, vse za 170.000 lir. Prefinjena nagota, ki kaže in ne pokaže.
tan Ali Kishtman. V teh napovedih so vedno omenjali tudi imeni Hajibulla-ha in člana politbiroja Servaria.
Iz afganistankih diplomatskih virov v Islamabadu izhaja, da je bil Hajibul-lah »najboljši učenec Babraka Karmala, ki ga je vrsto let vzgajal za svojega naslednika«. Očitno je, da hoče takšna razlaga javnost prepričati, da zamenjava generalnega sekretarja PDPA ne bo spremenila osnovne politične linije.
Po prvih izjavah novega šefa afganistanske partije res ni pričakovati dramatičnih sprememb v afganistan-ski_ politiki.
Že poprej so afganistanski uporniki povedali, da zanje ni sprejemljiva niti ena osebnost sedanje vladajoče ekipe v Kabulu in da je izvolitev Najibulla-ka »najslabša med možnimi«. Do lanskega leta je vodil tajno policijo KHAD, pod njegovim vodstvom pa je ta policija zabeležila največ uspehov v zapletenem boju proti upornikom.
Te upornike zaskrbljuje še neka podrobnost, in sicer plemenska pripadnost novega generalnega sekretarja PDPA. Pripada namreč plemenu paštu, ki je v vzhodnih obmejnih področjih dolgo let nudilo najhuši odpor akcijam afganistanske vojske in sovjetskih edinic. V plemenski strukturi afganistanske družbe ni nemogoče, da bi nekateri zmernejši deli tega velikega plemena pokazali pripravljenost za pogovor s svojim človekom v Kabulu. Pa tudi če do tega ne bo prišlo, imajo borci plemena paštu pred seboj težke čase, kajti vojsko, ki se bori proti njim, sedaj vodi človek, ker jih najbolje pozna, saj je tudi sam paštum.
S tem v zvezi bi radi ponovili včeraj na tukajšnji strani objavljeno novico, da je Kabul izpustil na svobodo Lala Malanga na posredovanje njegovega soseda v rojstnem Kandaharu, ki je tretja osedba sedanjega režima.
Spet manevri NATO
RIM — V Sredozemskem morju so se spet zbrale ameriške vojne ladje, ki se udeležujejo manevrov Atlantskega zavezništva. Na sliki vidimo letala F-14 TOMCAT ob vzletu z letalonosilke America. Letalske vaje naj bi imele za cilj preprečiti domnevnemu tujemu konvoju prihod v Turčijo.
Kubansko gospodarstvo preživlja hude čase F. Castro predlaga »več politične zrelosti«
HAVANA Kubanska vlada je sporočila svojim posojilodajalcem, naj za tri mesece odložijo plačevanje dolgov, ki bodo prispeli letos, da bi v tem času našli takšno obliko za reprogramiranje dolgov, ki bi ustrezala tako Kubancem kot tudi članom Pariškega kluba, ki so jim denar posodili.
Še do nedavna so Kubanci s ponosom izjavljali, da pravočasno in do zadnjega cvenka odplačujejo svoje dolgove, in dodajali, da ti dolgovi ne predstavljajo nikakršnega bremena za kubansko gospodarstvo, v 85 odstotkih odvisno od povezanosti z gospodarstvom SZ in drugih držav realnega socializma. Skupni kubanski dolgovi z državami s konvertibilno valuto (finančni odnosi s socialistično skupnostjo so postavljeni na drugačno osnovo) ne presegajo 3.5 milijarde dolarjev. To so v Havani večkrat poudarili, posebno v zadnjih časih, ko se je o odplačevanju dolgov obširno govorilo tudi v drugih latinskoameriških državah.
Ob koncu lanskega leta, po dolgotrajni suši, je Kubo opustošil uragan Kate, ki je povzročil 1,2 milijarde dolarjev škode, dežja pa ni prinesel. Kate je najbolj prizadel industrijo sladkorja in avtomatsko zmanjšal divizni priliv. Ko je pričel padati ameriški dolar, so Kubanci prejemali manj od izvoza na konvertibilno tržišče, dražje pa so morali kupovati marke, jene, funte ali franke. Najbolj pa jih je udaril padec cene nafte. Dohodek od reeksporta sovjetske nafte se je čez noč zmanjšal za dve tretjini. Poleg tega so se trgi, kjer je Havana dobivala konvertibilne kredite za svoje proizvode, vse bolj zapirali.
Kubanski dohodki v konvertibilnih devizah so se letos drastično zmanjšali in je zato odplačevanje dolgov v sedanjih razmerah za Kubo praktično nemogoče. Refinansiranje dolgov, ki bi ustrezalo obema partnerjema, je edini način za izhod iz krize. Kubanci predlagajo Pariškemu klubu, naj se letos dospeli dolgovi amortizirajo v 12 letih s šestletnim odlogom. Poleg tega so zaprosili pol milijarde »svežih dolarjev«, da bi izpolnili svoje finančne obveznosti do sveta, prav tako pa so zaprosili tudi kredite za kritje svojega proračunskega primanjkljaja.
Ni znan odgovor Pariškega kluba. Izvedelo pa se je, da je Kuba že 1982. leta predlagala upnikom odložitev se-
ptembra 1982. leta dospelih dolgov na december 1985. leta, vendar krediterji predloga niso sprejeli, pač pa so reprogramiranje sprejeli za vsako leto posebej.
Objektivni razlogi (suša, uragan, nizke cene sladkorja, padec dolarja in cene nafte), ki so privedli kubansko vlado, da je predlagala odložitev odplačila dolgov, so samo eden izmed vzrokov, zaradi katerih je na natego-valnici kubansko gospodarstvo. Drugi del vzrokov je osebne narave, so notranji razlogi, okoli katerih v zadnjem času veliko več govorijo, kot so govorili kdajkoli poprej. O napakah in sistemskih vprašanjih ( ki jih zaenkrat še ne imenujejo s pravim imenom), ne
govorijo samo na ulici ali v vrsti pred trgovinami, ampak je kritično o tem pojavu govoril tudi sam predsednik Fidel Castro, najprej na februarskem tretjem kongresu partije, v še ostrejši obliki pa 19. aprila, ob 25-letnici proglasitve kubanske revolucijo za socialistično. Predsednik je udaril po neodgovornosti, ohlapnosti, tihotapstvu, birokratizmu in napovedal »čiščenje« vodilnih plasti v politiki in gospodarstvu. Pričakujejo celo, da se bo oklenil stila, ki so ga uvedli v SZ in nekaterih drugih državah realnega socializma, in bo skušal gospodarski sistem ozdraviti, poleg drugega tudi s spodbujanjem osebne in kolektivne pobude,'
decentralizacije in avtonomije v podjetjih, vendar se to vsaj doslej še ni zgodilo.
Direktor, ki bolj skrbi za svoje podjetje kot za koristi države, je kapitalist »od nog do glave«. S temi besedami je kubanski voditelj dovolj nazorno pokazal, kako si zamišlja nadaljnji razvoj socializma v tej državi. Po njegovem so glavna zdravila za sedanje »bolezni« moralne, ideološke in politične narave, kajti po njegovem mišljenju bi samo s temi ukrepi lahko prišli do večje zavesti in politične zgrajenosti. Predvsem pa kubanski voditelj predlaga poostritev nadzorstva od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol, na vseh ravneh, horizontalno in vertikalno.
Trmasti in vztrajni Japonci vdirajo v svet visoke mode
Vsa zadnja desetletja so bili diktatorji visoke mode francoski, v zadnjem času pa vse bolj italijanski modni ustvarjalci. Vse ostale države so bile tiste, ki so modele visoke mode le kupovale, ali pa so jih bolj ali manj dobro skušale posnemati.
Med vse bolj pogostimi kupci so se na revijah italijanske visoke mode v zadnjem času pojavljali Japonci. Bili so najbolj natančni gledalci, najbolj zainteresirani za_ vse novosti in tudi najboljši kupci. Čim so se pojavili, je bilo že jasno, da bodo vestno sledili vsem kolekcijam in da bodo številne modele tudi odkupili.
Toda Japonci so delavni, vztrajni, odločni - rekli bi tudi trmasti. Zakaj bi samo druge posnemali, so si mislili -zakaj ne bi pokazali tudi na področju mode, kaj zmorejo?!
Počasi so se začeli na evropskih modnih revijah pojavljati posamezni japonski modni ustvarjalci. Njihovi modeli so bili morda res izvirni, niso pa pritegnili bogve kakšne pozornosti drugih kupcev in strokovnjakov.
Sedaj so se japonski modni kreatorji kar krepko postavili na svoje noge. Že večkrat so v zadnjem času presenetili s svojimi novostmi evropsko in ameriško klienteloi sedaj pa so se pojavili
s povsem samostojnimi modnimi kolekcijami,' ki so, če že ne navdušile, dvignile mnogo prahu prav na področju visoke mode.
»Mi ne ustvarjamo modelov le zato, da bo ženska v njih elegantna, da bo preko njih izražala in valorizirala svojo notranjost«, so dejali tistim, ki so bili nad njihovimi modeli najbolj začudeni in presenečeni. »Naši modeli so kot slike, kot kipi. Človek jih mora samo gledati, ob njih živeti, ženska oziroma manekenka pa je pri vsem
tem le objekt, ki to našo kreacijo valorizira, ki jo s svojo pojavo soustvarja. Zato ne delamo modelov za ozko, niti za širšo klientelo. Mi želimo dokazati, da je tudi moda umetnost, ki daje velike možnosti za kreativnost, da je mogoče gledati in občudovati naše modele kot vsako drugo umetnino, kot na primer lepo sliko«, so še pristavili-Bodo s tem svojim mišljenjem tudi pri nas prodrli? Trmasti in vztrajni kot so, bodo to svojo ekstravagantno zamisel o visoki modi prav gotovo dobro vnovčili. N.L.
OPEL SERVIS - Serri Tullio & C.S.n.c.
Vsa dela opravimo v teku dneva, jamčimo brezplačen servis s kuponom 1000 km.
Originalni nadomestni deli
Takojšnja dobava novih avtomobilov po izvoznih cenah.
BATERIJE OPEL — RADIO — PRITIKLINE OPEL
IZLOŽBA: Ul. Brunner 14 — Tel.: 727069 SERVIS: Ul. Ginnastica 56 — Tel.: 726241, 724211
Ob sobotah zaprto
OPEL
-e-