Pn. LICEALNA KNJIŽNICA Poštnina plačana v gotovini. II.dr8.5inn. Ljubljana V Ljubljani, dne 12. marca 1925. Letnik VII. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST ljubljanske in mariborske oblasti. 'Vsebina.: 81. Obče uzance ljubljanske borze za blago in vrednote za trgovanje z blagom. 82. Obče uzance ljubljanske borze za blago in vrednote za trgovanje z vrednotami. 83. Naredba glede amortizacijskega posojila mestne občine ljubljanske za razširitev elekbične kalorične centrale. 84. Naredba o pobiranju posebn h občinskih davščin v mestni občini ptuiski leta 1925. 85. Naredba o pobiranju davščine na ponočni obisk gostiln in kavarn v Ptuju. Razglasi osrednje vlade. Razglasi velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v likvidaciji v Ljubljani. Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave. Uredbe osrednje vlade. 81. N» podstavi člraia 1. zakona o javnih borzah odobrujem in potrjujem nastopne Obče uzance ljubljanske borze za blago in vrednote za trgovanje z blagom. § !• Vsi blagovni posli, sklenjeni na ljubljanski borzi za blago in vrednote, so smatrajo za sklenjeno na podstavi teh uzanc, kolikor ni v posebnih uzancah za posamezne vrste blaga drugih predpisov. Te uzance veljajo tudi za blagovne posle, ki so sicer sklenjeni zunaj ljubljanske borzo, toda z izrečnim pozivom na te uzance; prav tako veljajo, če sta se obo stranki izrečno in pismeno podredili pristojnosti razsodišča ljubljanske borze, a nista ničesar dogovorili glede vpoštevanja uzanc’. § 2. f*iri vseh poslih, ki so bili sklenjeni po teh uzancah, naj velja temeljno načelo, da je treba v trgovskem prometu strogo paziti na načelo dobro vere in zaupanja. Pravne posledice, ki nastanejo iz uzanc, čo se niso vpoštevali izvostni formalni predpisi, ne nastopijo, Se se vidi, da je tudi brez tega dosežena svrha, na katono merijo ti formalni predpisi. Sklepanje poslov. Sklepna pisma. § 3. Posel se lahko sklene ustno ali pismeno, neposredno ali po posredovalcu. Posli, sklenjeni na borzi, se dovršujejo (likvidirajo), izpolnjujejo in dokazujejo po borenih zaključnicah (mešetarskih listih). Ce si stranki ne izmenjata sklepnih pisem ob sklepanju posla, sme zahtevati vsaka stranka naknadno izmenjavo sklepnih pisem. Stranka, ki to zahteva, mora poslati drugi stranki najkesneje prvi delovni dan [»o sklenitvi posla sklepno pismo, v katerem morajo biti označeni bistveni pogoji posla, ter jo pozvati, naj ji pošlje protioklepno pismo. Pozvana stranka mora vročiti protisklepno pismo, öe stanujeta obe stranki v istem kraju, najkesneje drugi delovni dan po pozivu, če pa ne stanujeta v fctem kraju, v onem roku, v katerem se <14 pričako vabi odgovor, ako bi 'bdi odposlan v redu in z obratno pošta Ce pozvana stranka ne pošlje zahtevanega proti-«klepnega pisma v zgoraj omenjenem roku, sme zahtevati druga stranka v 30 dneh po tem roku s tožbo izdajo sklepnega pisma in obenem povračilo škode, nastalo zaradi tega, her ji ni bilo pravočasno izdano sklepno pismo. Stranka, ki hoče uporabiti to pravico, inteira tekom dveh delovnih dni po preteku roka, dokv&onega v tretjem odstavku tega paragrafa, ob- vestiti s protestom (§ 78.) imsprotno stranko o tej svoji nameri. Za posle, sklenjene zunaj borze, morajo pogod-niki, če hočejo uporabiti intervencijo ljubljanske borze, sprejeti v pogodbo klavzulo o pristojnosti razsodišča to borze. Pravna veljavnost posla ni zavisna od tega, ali sta stranki izmenjali sklepni pismi. § 4. Iz posla, ki ga kdo sklene v tujem imenu, a v mejah danega pooblastila, nastanejo pravice in obveze napram tretji osebi edino lo za pooblastitelja. Za tega se ne jemlje v poštev, ali se je sklenil posel ustno ali pismeno, kakor tudi ne, ali se je sklenil izrečno v imenu pooblastiteljevem ali pa je razvidno iz okolnosti, da sta ga sklenili .stranki v imenu pooblastiteljevem. Ce sklene kdo posel v tujem imenu, a nima za to pooblastila, ali če prekorači meje danega pooblastila, ostane samo ta oseba zavezana proti drugi stranki. Poslednja stranka lahko uporabi proti tej osebi izbiro katerokoli izmed pravic, označenih v § 77. uzanc, izgubi pa vsako pravico, če ne priglasi protesta zaradi tega, kor pooblastila ni .bilo ali ker so je prekoračilo, tekem dveh delovnih dni od časa, ko je morala doznati, da pooblastila ni bilo ali da se je prekoračilo. Za onega, ki je posloval brez pooblastila ali je prekoračil meje danega pooblastila, ne nastane ni-kaka obveza, če so jo spustila druga stranka z njim v posel, dasi je vedela o njem, da nima pooblastila ali da ga je prekoračil. § 5. Pogodniki, ki niso protokolirani v trgovinskem registru, morajo podpisati sklepno pismo svojeročno. Protokolirano firmo podpisujejo osebe, ki so za to upravičene po zakonu. Če ena stranka ne ustreže tem predpisom, ima druga stranka pravico, zavrniti sklepno pismo, kakor bi sploh ne bilo izdano. § 6. Samo kupec smo odstopiti komu drugemu pravice, ki mu pripadajo po sklepnem pismu, a to samo, če je s privolitvijo prodajalčevo navedeno v sklepnem pismu, da se to sme odstopiti. Vendar pa jamči kupec prodajalcu tudi po odstopu za izpolnitev. Kupna cena, § 7. Cena pri vseh sklenjenih poslih iso razumeva v zakoniti valuti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, čo ni dogovorjena v tuji valuti, in «netto cassa (brez skonta)», kolikor ne odrejajo posebno uzance kaj drugega. Kupni pogoji. Pomen običajnih izrazov. § 8. Če je količina blaga, ki jo je treba dobaviti, označena z dodatkom «circa (po priliki, približno, okrog itd.)», ima prodajalec pravioo, dobaviti do 5 % manj ali več pogojene količine. Sicer pa ta razlika ne sme biti večja nego 2 % pogojemo množine. Kar se jo dobavilo preveč ali premalo (presežek ali primanjkljaj), se poračuni na zahtevo kupčevo po tržni ceni na dan dobave. Izgubo na pristojbinah za prevoz (po železnici ali z ladjo), provzročeno s tem, da je dobavljena količina blaga manjša od dogovorjene (mrtvi tovor), trpi prodajalec. § 9. «Vagonski tovor» («vagon») brez podrobnejše označbe pomeni 10.000 kg brutto, a «cisterna» brez druge označbe 10.000 kg netto. § 10. Izrazi «postavno, franco, ab, frei, loco» gotovega kraja pomenijo kraj izpolnitve kakor tudi to, da mora predati prodajalec blago na tem mestu ob svojih stroških in na svojo nevarnost. Nasprotno pa pomeni izraz «prosto voznine (frachtfrei)» do gotovega kraja da mora prodajalec plačati samo voznino do dotičnoga kraja in trpeti stroške eventualnega zavarovanja. V stroške, določene v tem paragrafu, ne spadajo pristojbine (dače) na kraju paritetne postaje. § H- Označba «so prevzame «z (ex) skladišča» zavezuje kupca, da trpi vse stroške tehtanja in prodaja Označba «se prevzame iz (ex) ladje ali vlačil niče (šlepa)» zavezuje kupca, da trpi poleg vseh stroškov za tehtanje in prodajo tudi nevarnost do dotičnoga kraja ter plača eventualne pristojbine za poglabljanje (bagranje), tlakarino in druge državne in krajevno pristojbine. § 12. Izrazi: «postavljeno franko vagon, v brod ali na voz, franko vagon, franko brod, frei Waggon, frei Station» znači jo, da mora prodajalec vrhu tega, kar mu nalaga § 10., pripraviti blago za odpremo s pre-dajne postaje in da mora potemtakem trpeti vse stroške predaje, tehtanja in natovarjanja, zlasti stroške za izdajo tovornega lista, pristojbine za natovarjanje (vkrcavanje) in vse .ostale stroške, ki nastanejo na prodajni postaji. Prodajalec mora pribaviti ob svojih stroških vagone, kupec pa ladjo, kolikor niso dogovorile stranke kaj drugega. Kadar se dobavljajo ladijski tovori «razsuto (alla rinfusa)», mora poravnati prodajalce stroške za lopa tanje, ki jo potrebno ob vkrcavanju. § 13. Dalje pomenijo izrazi: «začetkom mašeča» čas od 1. do vštetega 6., «prva polovica meseca» čas od 1. do vštetega 15., «druga polovica meseca» čas od 16. do vštetega zadnjega dne mašeča, «sredi meseca (medio)» čas od 13. do vštetega 17. dne in «koncem meseca» zadnjih osem dni v mesecu. Vsi roki se štejejo od dne i dogovoru dolžan priskrbeti prodajalec, a .so dotični prometni zavod brani, prevzeti blago zaradi prometnih zaprek ali zaradi nedostajanja prostorov ali prevoznih sredstev, odnosno če je znano, da je dotično (>od-jetje ustavilo ali omejilo prevzemanje tovorov, sc smatra, da je ‘rok izvršitve jjodaljšan do trenutka, ko so te zapreke odpravljene. V takem primeru mora prodajalec brez odloga o tem obvestiti kupca brzojavno ali, če v dotičnom kraju ni brzojavne zveze, s pripo ročen im pismom ter obenem shraniti blago ob stroških kupčevih v javno skladišče, če pa v dotičnem kraju ni takega skladišča, v skladišče tretje osebo-Kupec mora poVmiti .prodajalcu •stroške, provzroČcm s shrambo blaga, stroške za eventualno zavarovanje blaga in zakonite obresti kupnine. Ce se izjavi kupec, da je vkljub prometnim zaprekam pripravljen, prevzeti blago na kraju, kjer je shranjeno, je upravičen, odbiti od kupnine običajne stroške, ki si jih je prodajalec prihranil s tem, da ni predal ali odposlal blaga na dogovorjeni način. To določilo ne poseza v pravice, ki gredo kupcu po § 77., če ga prodajalec ni obvestil o predhodni odredbi. O odstranitvi prometnih zaprek mora prodajaleo. ko je doznal zanje, brez lOdloga obvestiti kupca brzo javno ali, če v dotičnem kraju ni brzojavne zveze s priporočenim pismom ter potem najkesneje tretji delovni dan predati blago prevoznemu sredstvu, od nosno ga odpremiti kupcu. Ce prodajalec to opusti, je kupec upravičen, izvršiti izbiro katerekoli izmed pravic, naštetih v § 77., ako je obvestil o svoji izbiri prodajalca tekom dveh delovnih dni za tem, ko je moral doznati, da se prodajalec ni držal določila, označenega v predhodnem odstavku. § 42. če se blago na prodajnem kraju (železniška postaja,, ladijsko pristanišče) ne more stehtati ali izmeriti, ampak se izvrši to v skladišču kupčevem ali na tretjem mestu, se morejo vpoštevati ugovori glede količine samo, ako je prevzemnik pozval prodajalca, naj nadzira tehtanje. Če se mora dobaviti blago na postajo prevoznega podjetja in če pošlje prodajalec blago kupcu, se dokaže teža blaga s tehtničnim listom nakladalne postaje. Ce prodajalec ne dd uradno ugotoviti teže, ima kupeo {rravico, zahtevati uradno ugotovitev teže na oddajni postaji Tedaj mora odobriti prodajalec kupcu uradno ugotovljeni primankljaj v teži. če obe stranki opustita ugotovitev teže, služi teža, zabeležena v voznem listu, za podstavo obračunu. To velja tudi, če mora služiti za temelj obračunu to, kar bi se bilo moraLot uradno ugotoviti na oddajni postaji, pa je kupec to ugotovitev opustil. Primanjkljaj v količini blaga, ki je nastal prirodno in neizogibno med prevozom (kalo), ali pri-manjikljaj, ki je dopusten po pravilniku dotičnoga prevoznega podjetja, obremenja stranko, ki jo zadeva nevarnost prevorza. Primanjkljaj, provzročen z nakladanjem blaga v vagon, ki ne ustreza predpisom dotičnega prevoz-nega pedjetja. obremenja prodajalca. Če pa sta dogovorili stranki smer, obremenja voznina od paritetne do dogovorjene namembne postaje vedno kupca, in sicer tudi, če je bilo blago dejanski odpremljeno v drugo smer. Če je voznina od faktične nakladalne postaje do dogovorjene namembne postaje višja nego voznina od paritetne do dogovorjene namembne postaje, obremenja razlika v voznini prodajalca; če pa je voznina manjša, gre v njegovo korist. Če so določile stranke paritetno postajo obenem za namembno postajo, je kupec upravičen, zahtevati odpremo blaga na katero drugo namembno postajo; vendar pa mu mora tedaj prodajalec odobriti voznino od nakladalne do dogovorjene paritetne postaje. § 45. Če se mora po § 44. smatrati nakladalna postaja za kraj izpolnitve ali če je dogovorjeno «postavno nakladalna postaja», ne da bi bil naveden kraj, mora prodajalec na dan, ko se blago naklada, obvestiti kupca brzojavno ali če v dotičnem kraju ni brzojavne zveze, s priporočenim pismom, mi kateri postaji je blago naložil. § 46. Če je bilo blago prevzeto v javnem skladišču, naj so odobri kupcu voznina, ki je nastala zbog daljše odpreme blaga. V primerih, določenih v § 44. in v prvem odstavku tega paragrafa, služijo za temelj medsebojnemu obračunu splošno tovorne tarife, pri čemer je treba vpoštevati tudi eventualne refakcije (reekspe-dicija). Določila o kakovosti in o ugovoru zoper kakovost blaga. § 47. Blago, katerega kakovost je boljša, od pogojene, se ne sme zavrniti, če ustreza bistvenim pogojem p.ogodbe. Če pa bi imel kupec zaradi določil v vladnih na-redbah ali odredbah zbog boljšega blaga kaj škode (na carini, izvozni olajšavi itd.), je prodajalec zanjo odgovoren v popolni meri. če pa so stranke določile, da mora biti blago iz gotovega kraja, se tudi boljše blago iz drugega kraja ne sme dobaviti. § 48. Pri prodaji po vzorcu je treba izročiti na zahtevo ene ali druge stranke kupcu vzorec, zapečaten s prodajalčevim ali z uradnim pečatom. § 43. («o «e blago izgubi ali poškoduje popolnoma ali deloma med prevozom do kraja izpolnitve brez knvdo prodajalčeve, gredo kupcu pravice, naštete v § 77., točkah b), d), e) in f). Te pravice mu gredo ob delni poškodbi blaga, če je razvidno iz dotičnega sklopil, da se izpolnitev more razdeliti, toda samo glođe dotične količina § 49. Če se proda blago po splošnem vzorcu (tipni vzorec), mora blago glede splošnega svojstva (značaja) ustrezati vzorcu. Zaradi nebistvenih razlik ugovor ni dopusten.. Blago, ki je povsem različno od vzorca, kupec lahko zavrne. § 50. Prodajalec je upravičen, toda ne dolžan, izgub-Ijemo ali poškodovano blago tekom dobavnega roka nadomestiti z. drugim, dogovoru ustrezajočim blagom. če pa zadene krivda prodajalca, ostanejo kupcu nedotaknjene vse pravice naštete v § 77., točkah a) do f).’ Te določbe veljajo tudi, če je blago, shranjeno v skladišču, id je označeno v dogovoru, zbog višje sile po{K)lnoma ali deloma propadlo ali se poškodovalo ali če je proizvajanje gotovega industrijskega podjetja ustavljeno, a dotično podjetje ne more proizvajati tega blaga zaradi kakršnekoli zapreke v obratu. § 44. Če se je pri prodaji izrečno določilo, da se mora blago, ki ne ustreza pogodbenim določbam, prevzeti z manjšo vrednostjo, je kupec dolžan, ko je pravočasno in pravilno grajal in vzel vzorce, prevzeti blago. § 51. Vkljub gorenjim določilom sme kupec blago zavrniti, če je druge vrste, drugega izvora ali drugega letnika, nego je bilo pogojeno, ali pa če ima take lastnosti, da ne zadošča kupnemu namenu, kakršen je razviden iz pogodbenih določil in iz ostalih okolnosti, v katerih je bila pogodba sklenjena. To velja tudi, če je blago nezdravo, pokvarjeno ali prodano v takem stanju, da je taka dobava zoper trgovsko čast in dostojnost. > Navedba vozmoparitetne postaje služi za podstavo obračunu voznine. Če leži paritetna postaja v c&rinskih mejah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, se lahko preda blago na vsaki tuzemski bosta ji, če pa leži zunaj teh mej, na vsaki postaji do-hfcne države. če niso dogovorile stranke kaj drugega, se sma-'b da je nakladalna postaja kraj izpolnitve. Dobaviti se sme blago katerekoli provenience; * ^ je paritetna postaja označena obenem za iz katerega blago izvira, se lahko dobavi blago VJ' kraja na vsako postajo tega kraja. če nista dogovorili stranki smeri odpreme, trpi bupec stroške za prevoz od paritetne do oddajne Postaje, če je bilo blago naloženo na drugi postaji je voznina od te druge postaje do oddajne {>o-stajo višja nego voznina od paritetne do oddajne posuje, obremenja razlika v voznini prodajalca; če je voznina manjša, gro dotična razlika v njegovo korist. § 52. Nezdravo blago mora kupec prevzeti samo, če ga jo prodajalec — tudi pri nakupu po vzorcu ali po ogledu — izrečno opozoril, da je blago nezdravo, ali če se je označila kakovost blaga s «tale-quäle». § 53. Če izjavi kupec, da je blago preglodal in ga spoznal za dobro, ali če izjavi, da blago kvalitativno sprejme, ali če je bilo blago prodano izrečno brez jamstva' za kakovost, jamči prodajalec za njegovo kakovost le toliko, da mora dobaviti zdravo blago. Vsekakor pa ga mora do dejanske predaje spira viti s skrbnostjo rednega trgovca. § 54. Če se graja kakovost blaga, je kupec, ko je vzel vzorce, zavezan, ukreniti s skrbnostjo rednega trgovca vse, kar je na kraju, kamor jo prispelo blago, potrebno in mogoče, da se blago ohrani. Če preti blagu kvarjenje in je odlaganje združeno z nevarnostjo, sme kupec blago prodati {»o osebi, ki je za to poklicana. • V enem in drugem primeru mora o tem breiz odloga obvestiti prodajalca. § 55. Prodajalec jamči za kakovost blaga, ki ga je po odredbi kupčevi poslal v kraj, različen od onega, ki ga je smatrati za kraj izpolnitve. Jamstva za kakovost blaga do namembnega kraja je prodajalec oproščen, če se ni kupec odzval njegovemu pozivu, naj prevzame blago na krazu izpolnitve. § 56. Pri prevari se prodajalec ne more sklicevati na določila §§ 53. im 55. § 57. Imena pregledanega blaga ali bika manipulacija z blagom, ki utegne kupca zavesti v zmoto glede laikov os ti blaga, upravičuje kupca, da zavrne blago in da uporabi katerokoli izmed pravic, naštetih v § 77. Tedaj izgubi prodajalec pravico naknadne dobave. § 58. Ce je kupec blago odpeljal iz kraja predaje (železnica, ladja, skladišče), ne more več grajati kakovosti Če odredi kupec, da se mora postaviti blago z glavnega tira na stranski tir, ki drži v kupčevo industrijsko podjetje, ali da se mora reekspedirati na drugo postajo, lahko graja kakovost blaga tudi po prevozu na stranski tir pod pogojem, da se vzame pred razkladanjem blaga vzorec. Kupec ne izgubi ni,kake pravice grajanja, če naloži blago, došlo razsuto (alki rimfusa), v vreče ali če ga razloži in ga shrani v javno skladišče. § 59. Kolikor ni ža poshmezne predmete posebnih uzame, veljajo o grajanju kakovosti blaga nastopne določbe: a) Kadar sta kupec in prodajalec pri predaji blaga navzoč na osebno ali pa zastopana po svojih pooblaščencih, se mora grajati takoj na licu mesta.. b) Kupec mora blago, došlo iz drugega kraja v kraj njegovega poslovanja, pregledati najkesneje prvi delovni dan po prejemu železniškega ali brodarskega aviza in takoj obvestiti prodajalca, da je grajal kakovost blaga, brzojavno ali, če v do-tdčinem kraju ni brzojavne zveze, s priporočenim pismom. Če ni bilo blago poslano v kraj, kjer ima kupec svojo poslovalnico, ampak v drug kraj, ga kupec lahko pregleda im javi grajo tudi na delovni dan po prejemu železniškega ali brodarskega aviza. Če se kupec ne drži: gorenjih predpisov, se smatra blago za negrajano in prevzeto. § 60. V primeru točke a) predhodnega paragrafa morata stranki takoj vzeti in zapečatiti skupni vzorec, v primeru točko b) pa mora kupec (če se prodajalec takoj po prejemu graje ne izjavi, da pride na skupno jemanje vzorcev), takoj odvzeti vzorec tako, kakor je določeno v § 61. § 61. Če se ena stranka brani vzeti skupno vzorce, je druga stranka zavezana, poskrbeti ob stroških nasprotne stranke, da se vzame vzorec, in sicer v Ljubljani po borznem tajništvu,' v drugih krajih pa po javno poklicani osebi, im sicer tako, da ni nobenega dvoma o identiteti grajanega blaga, verodostojnosti in pravilnosti jemanja vzorcev. Za jemanje vzorcev velja načelo, da se morajo od vsakega vagona, odnosno od vsakega dela blaga vzeti po tri poizkušnje različnih vreč, odnosno pri razsutem blagu na različnih mestih tovora. § 62. Za presojo kakovosti blaga je poklicana komisija borznih izvedencev. Komisijska ocena blaga se mora zahtevati pri borznem tajništvu najkesneje tekom 14 dni po vzetju vzorcev; sicer se smatra, da je blago prevzeto brez ugovora. § 63. Če se prizna graja glede kakovosti, izrečena zoper vso pošiljatev ali zoper en del, za upravičeno, pristoji prodajalcu — i z, v zemni primer § 56. — pravica, da izvrši tekom šestih dni po razglasitvi mnenja komisij© borznih izvedencev, ako še ni potekel dobavni rok, novo dobavo blaga v .kraju, kjer se je grajalo prvotno dobavljeno blago; to svojo namero pa mora naznaniti kupcu najkceneje prvi delovni dan po razglasitvi mnenja komisi,je borznih izvedencev. Če prodajalec izjavi, da bo izvršil novo dobavo blaga, a tega m; stori, mora vložiti kupec protest (§ 78.) tekom dveh delovnih dni po poteku roka, v katerem bi bil moral prodajalec izvršiti naknadno dobavo. Pri naknadni dobavi mora prodajalec na zahtevo dobaviti vroče, tudi če je bila to pri prvi pošiljat vi dolžmott kupčeva. § 64. če se je kujmo, ki je ugovarjal kakovosti blaga, drž,al določila § 59., ne simo prodajalec, preden so vzeti vzorci in proden jo razglašeno mnenje komisije borznih izvedencev, zamenjati zoper kupčevo voljo grajanega blaga ki drugo blago, tudi ne, Že prizna, da je ugovor glede kakovosti blaga uj>ra-vičon. § 65 . Kupec je upravičen, prevzeti blago ,s popustom, primernim manjši vrednosti, ki jo ugotovi komisija borznih izvedencev, če izjavi pred razglasitvijo njenega mn cuija, da hoče uporabiti to jrravico. § 66. Prodajalec mora jk)vrniti kupcu stroške, .nastale z dobavo neustrezajočega blaga. Prav tako mora tudi kupec povrniti prodajalcu stroške, nastale zbog neopravičene graje kakovosti blaga. § 67. Če blago, ki se dobavi, ne ustreza borznim uzancam glede pridodatka ali rešetanja ne kumulativno in ne v podrobnem, še prevzem ne sme odkloniti, ako manjša vrednost, ugotovljena jk> borznih izvedencih, ne jrreseza 1 Plačil o. § 68. Prodajalec je upravičen, zahtevati tudi delno j>1 i-čilo za delne dobave blaga. Plačilo, ki odgovarja protivrednosti izvršeno dobave, naj se izvrši prvi delovni dan po prejemu tovornih ali prodajnih dokumentov; drug .oče sme zahtevati prodajalec povrnitev dokazane škode, ki mu je nastala iz zamude. V tem primeru sme prodajalec takoj jio nastopu zamude in v breme kupca, ki je z izplačilom v zamudi, zadržati odpremo ostalega blaga ter juepre-čiti predajo že odposlanega blaga, tudi če bi se bilo moralo blago dobaviti promptno. Če se plačilo vendarle ne izvrši v roku petih dni po ugotovitvi zamude, je prodajalec glede omega dela blaga, ki ga .mora še dobaviti, ki pa se nanaša na isti sklep, upravičen, uporabiti določila § 84. teli uzanc. Prodajalec mora v tem primeru v treh dneh po j k) toku podeljenega petdnevnega naknadnega roka obvestiti kujica; .sicer (ostane posel nadalje v veljavi in prodajalec ima le jiravico do odškodnine jto teh določilih. § 69. Če o načinu plačevanja ni dogovora, je smatrati, da ®e moira izvršiti plačilo v gotovini. Plačitllo po denarnih zavodih je veljavno samo, če je prodajalec v to privolil. § 70. Plačilni pogoji, navedeni v fakturi ali .na dobavnem listu, vežejo kupca samo, če jim ni ugovarjal in če se o poravnavi kupnine sploh ni nič. dogovorilo ali če plačilni pogoji ne nasprotujejo dogovoru. § 71. Kadar se blago ne plača v gotovini, se morajo dogovorjena plačilna sredstva (akcepti, rimese, nakaznice, boni itd.) izročiti ali poslati prodajalcu najtesneje tekom jietih dni |>o predaji blaga in prejemu fakture. Drugače sme jarodajalec, če jn> predhodni izrečni pismeni ojxizoritvi ne juejme z obratno pošto dotičnih plačilnih sredstev, zahtevati plačilo v gotovini; samo odobriti mora kujicu obresti po bančni meri Narodne banke kraljevine Srbioiv, Hrvatov in Slovencev do dne dospelosti dotičnih neprejetih vrednotnic. § 72. Če se mora plačati blago proti predajnicam (rece-jiisom), veljajo samo predajnice javnih in takih podjetij. ki so notorno vredna zaupanja. § 73. Kupec mora opraviti plačilo ob svojih stroških in ob svoji .odgovornosti v času, določenem v § 68., in sicer v kraju, kjer je imel prodajalec takrat, ko se je sklepal posel, svojo jxislovalnico, če j>a je ni imel, v kraju, kjer je imel svoje bivališče; ali pa opravi .plačilo s tem, da preda denar pošti svoje trgovske poslovalnice, odnosno če je nima, pošti svojega bivališča. če je določeno glede kupnine plačilo «takoj», se mora izvršiti najkesneje prihodnji delovni dan. Če se izvrši jilačilo po pošti, mora čakati prodajalec samo toliko časa, kolikor ga je treba, da mu denar prispe. Za plačilo, izvršeno pred dospelostjo, kupec ne more zahtevati obresti ali skonta. § 74. Kupec nima pravice, da bi se zaradi ugovora zoper jvosamezne postavke fakture branil poravnati ostale zneske, glede katerih ni ugovora. Nasprotno pa ne sme prodajalec .odkloniti delnega plačila. § 75. Kupec mora založiti stroške v gotovini (voznina, carina in podobno), ki obremenjajo blago, podamo; na njegov naslov ali jio njegovi odredbi. Če se je prodalo blago na upanje, a prodajalec ne povrne teh stroškov v gotovini, smo zaračuniti kupee dotične obresti jio obrestni meri Narodne banko kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v njegovo breme. To določilo se ne tiče poslov, ki naj se izpolnijo v kraju, kje.r prebivata obe stranki. Pogodbi zvesta stranka izgubi vsako jxravico, 6e ne priglasi protesta in če z njim vred ne izvrši izbire katerekoli izmed jiravic, naštetih v §§ 77.. 83., 84. in 85. Te dolžnosti so oproščeni: a) stranka, ki zahteva izpolnitev v primeru § 79.. drugega odstavka, in § 83., zadnjega odstavka; b) kupec v primeru § 45., če je prejel od .prodajalca obvestilo, da je blago pravočasna naloženo; c) stranka, ki jo je nasprotna stranka vedoma ali po grobi nemarnosti spravila v zmoto, češ, da je pravočasno izpolnila svojo pogodbeno dolžnost. § 79. Pogodbi zvesta stranka je ujiravičena, kolikor je zahtevala na predpisani način izpolnitev pogodbe ]>o § 77., točki a), določiti obenem primeren rok za izjDolnitev, ki se računa od dne, ko je nastopila zamuda, in ki redoma ne sme biti daljši od 14 dni. Če malomarna stranka po poteku tega roka ali j)a, če rok ni bil podeljen, odnosno če ni določene trajanje takega roka, ne izpolni pogodbe v 14 dneh od dne, ko je nastopila zamuda, mora stranka, ki ni v zamudi — kolikor ne zahteva še nadalje izpolnitve pogodbo — ujxwabiti po svoji izbiri katerokoli izmed j>ravic, navedenih .jkhI točkami b), c), d), e) in f) § 77. Vendar pa mora tedaj jirvi delovni dan po nastopu ponovne zamude obvestiti s protestom malomarnega pogodnika o svoji izbiri; drugače sme zahtevati le izjKdnitev pogodbe v obsegu točke a) § 77., in sicer sodno (jirod razsodiščem) v roku, določenem v § 82. Če uporabi jiogodbi zvesta stranka juavico po § 77., točki d), so merodajne za ugotovitev razlike v ceni tržne, odnosno borzne cene na dan izjjolnitve. § BO. Če sc mora izj>olniti pogodba v raznih rokih ali v več delih, no nastopijo posledice zamude glede že izpolnjenih ali še n ©zapadlih obveznosti. § 76. če se je dogovorila kupna cena v tuji valuti brez izrečnega dostavka, «efektivno» ali brez slične označbe, ima kujiec jiravico, a:ko opravi plačilo na dan dospelosti, plačati v zakoniti valuti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, namesto v dotični tuji valuti. Tedaj služi za temelj obračunu povprečni kurz blaga in gotovine, na dan dospelosti ofieialno notiranih na beograjski borzi. Z a m u d a. § 77. če nastopi zamuda v predaji ali v prevzemu blaga, sme pogodbi zvesta, stranka po svoji izbiri: a) zahtevati izpolnitev pogodbe in ji o vrnite v škode, nastale iz zamude; b) odstopiti od jtogodbe, kakor bi sploh ne bila sklenjena, in zahtevati povrnitev vsake škode, ki jo je imela z izpolnitvijo jwgodbe od svoje strani; c) nakupiti ali prodati na račun zamudnega Jagodnika pogojeno blago ter zahtevati od njega razliko med dogovorjeno višjo ceno, po kateri se je blago resnično nabavilo, odnosno med dogovorjeno in nižjo ceno, po kateri je bilo v resnici prodano, in povrnitev nastalih stroškov, potrebnih za dobavo nakujva, odnosno zu prodajo; d) zahtevati j>ovrnitev razliko med pogojeno in povprečno tržno, odnosno borzno ceno, obstoječo v kraju in ob času izpolnitve; e) zahtevati povrnitev provzročene škode in od juti-lega dobička, ki ga j>ogodbi zvesta stranka more dokazati; f) zahtevati povrnitev običajnega, poštenega trgovskega dobička, na katerega je mogla računati ob sklepanju jiosla. O upravičenosti in višini tega zahtevka odloča razsodišče po prosti presoji. Pravice, naštete od a) do f), more pogodbi zvesta stranka uporabiti samo, če je priglasila protest v roku dveh delovnih dni jk) nastopu zamude, če pa pogodbi zvesta stranka ni mogla vedeti, da je nastopila zamuda, v roku dveh delovnih dni za tem. ko je morala zvedeti za zamudo. §78. Protest «e jiriglasi juri borznem tajništvu ali. pa s priporočenim pismom, ki ga je nasloviti neposredno na stranko v zamudi. Pravne jmsledioe protesta nastopijo po priglasitvi protesta j>ri borznem tajništvu ali jm predaji dotičnoga j>ri|)OTOČenega pisma na joošto, ne glede na to, kdaj je bil protest dostavljen malomarni stranki. § 81. Če ni tekom dveh delovnih dni jx> nastopu zamude (§ 77.) nobena stranka priglasila protesta, se smatra, da je pogodba molče jiodaljšana za osem dni, štetih od poslednjega dne izpolnitvenega roka, in pogodba so mora izpolniti najkesneje osmi dan. Ce v teh OHimih dneh j*0)ro(tha ni .iizpalnjena, .sinu ijxigodbi zvesta stranka jki poteku tega roka uporabiti pravice § 77., b) do f). § 82. Zahteva po določilih § 77., točki a), in § 83., zadnjem odstavku, ugasne, če je ni upravičeni pogod-nik uveljavil sodno (jmed razsodiščem) v 30 dneh, jio poteku dogovorjenega ali molče jx>daljšanega, a v primeru § 79. ponovno določenega roka. Zahteve po določilih § 77., točkah c), d), e) in f), § 83., točkah b), c), d) in e), in § 84., 85., točkah b) in c), ugasnejo, če jih pogodbi zvesta »stranka ne uveljavi sodno (j>rod razsodiščem) tekom 90 dni po poteku roka, dogovorjenega za izpolnitev, a v primeru §§ 83., 84. in 85. od dne, ko je bil priglašen jvrotest. Itok 30, odnosno 90 dni «e računa v primerih §§ 4., 15., 41. in 77., točkah b) in c), od dne, ko ji“ morala pogodbi zvesta stranka doznati za dotično opustitev ali kršitev jiogodbe, a v primeru § 63. od dne, ko se je razglasilo mnenje komisije borznih izvedencev. § 83. Če izjavi ena stranka, jircden poteče rok za izpolnitev, da neče izpolniti jxjgodbe, je jxtgodbi zvesta stranka upravičena: a) odstopiti od pogodbe, kakor bi sploh ne bila sklenjena, in zahtevati povrnitev škodo, ki jo je imela z izpolnitvijo pogodbe od svoje strani; b) nakupiti, odnosno prodati ma račun zamudnega pogodnika pogojeno blago in zahtevati od njega razliko med dogovorjeno in višjo ceno, jk) kateri se je blago resnično nabavilo, odnosno med dogovorjeno in nižjo ceno, jki kateri je bilo v resnici prodano, in jiovmitev nastalih stroškov, potrebnih za dobavo nakupa, odnosno za prodajo; e) zahtevati povrnitev razlike med jmgojeno in jx>-vjirečno, odnosno borzno ceno, obstoječe na kraju izpolnitve in na dan jiriglašenega protesta; d) zahtevati j «vrnitev provzročene škode in odpadlega dobička, ki ga pogodbi zvesta stranka more dokazati; e) zahtevati povrnitev običajnega, poštenega trgovskega dobička, na katerega je mogla računati ob sklepanju pogodbe. O ujiravičenoisti in višini tega zahtevka odloča razsodišče. Pogwibi zvesta stranka mora v teh (M-imorih malomarno stranko tekom dveh delovnih dni za tem, ko je zvedela, da se ta (brani izpolniti pogodbo, obvestiti s protestom o svoji izbiri; sicer bi mogla po poteku tega roka zahtevati izpolnitev le sodno (pred razsodiščem). V tem primeru pogodbi zvesta stranka ni upravičena, podeliti malomarni stranki naknadnega roka za izpolnitev, niti ni prodajalec upravičen, ivi prodajo blaga in jo kupec, s plačilom v zamudi, h' Prodajalec upravičen: •i odstopiti od pogodbe, kakor bi sploh ne bila sklenjena, in zahtevati povrnitev škode, ki jo je imel z izpolnitvijo pogodbo od svoje strani; b) prodati na račun zamudnega pogodmka pogojene blago in zahtevati od njega razliko med dogovorjeno in nižjo ceno, po kateri je bilo blago v resnici prodano, in povrnitev stroškov', ki so bili irotnibni za to prodajo; o) zahtevati i>ovrnitev razliko med pogojeno in povprečno tržno, odnosno böraio ceno, obstoječo v kraju izpolnitve na dan priglasitve protesta. O upravičenosti in višini tega zahtevka odloča razsodišče po prosti presoji. Prodajalec mora tokom dveh delovnih dni po nastopu zamude obvesti ti kupca s protestom o svoji izbiri; sicer ostane pogodba v veljavi in prodajalec, sme zahtevati sodno (prod razsodiščem) pred prodajo, odnosno pred rokom, določenim za prevzem blaga, le plačil« kupnine. § 85. deliti rok tr«h dni. kupec v tem roku ne plača, jo prodajalec opravičen; :t) odstopiti od pogodbe, kakor bi sploh ne bila sklenjena, in zahtevati povrnitev škode, ki jo je imci z izpolnitvijo pogodbe od svoje strani; b) prodati na račun zamudnega pogodnika pogojem.) blago in zahtevati od njega razliko med dogovorjeno in nižjo ceno, jk) kateri je bilo blago v resnici prodano, in povrnitev stroškov, ki so bili potrebni za to [»rodajo; c) zahtevati povrnitev razlike mod pogojeno in povprečno tržno, odnosno borzno cono, obstoječo v kraju izpolnitve na dan priglasitve protesta. Prodajalec mora tekom dveh delovnih dni po poteku navedenega roka obvestiti s protestom kupca o izbiri pravice, ki jo namerja uporabiti; sicer bi ostala pogodba v veljavi. To pravico sme u.|>orabiti prodajalec tudi pri takih poslih, pri katorih je, ne glede na to, ali naj "sc izvrši dobava v obrokih ali naenkrat, dogovorimo plačilo kupnine proti predložitvi' duplikata, in kupec po poteku podeljenega tridnevnega roka ne Poravna kupne cene za blago, ki mu je že odprem-■Kno. a ga kupec še faktično ni prevzel. § «6. Pokritni nakup in prisilna prodaja se more iz-v'ršyti samo na borzi, in sicer s- skrbnostjo rednega trgovca in vselej glede na tržne cene. Pokritni nakup in prisilna prodaja se mora zahte-Vyti na borzi prvi delovni dan po priglasitvi protesta, v primerih § 78., točkah b) in c), Če je stranka 'proščena priglasitve protesta, tekom dveh delovnih , obstoječo na dan izpolnitve, odnosno na zadnji 'aj1 izpolnitvenega roka, označenega v § 79., v primerih §§ 83., 84. in 85..pa razliko med dogovorjeno ' eno ni (tono, obstoječo na dan priglasitve protesta. 1 * opravljenem pokritnem nakupu in izvedeni pii-s| u> prodaji naj se brez odloga obvesti malomarni Pogodni k. Stranka, ki t o .opusti, odgovarja za škodo. § 87. Kdor je izvršil svojo pravico izbire po §§ 77., 83., 84. bi 85., ne more več odstopiti iOd svoje izbiro, razen pri ponovni izbiri po § 79., drugem odstavku. § 88. Zadavek (kapara) ali že plačani lukonto se mora vselej takoj vrniti, če se pogodba ne izpolni. Plačil n a n e z m o ž n o s t. § «9. Plačilna nezmožnost dotične stranko nastopi: a) če prijavi sama pristojnemu oblastvu, da jo in-solventna; b) če ustavi, plačila aili če zahteva od upnikov odložitev plačil ali če se pogaja z njimi zaradi popusta; c) če jo ostala sodna izvršitev, uvedena zoper njo, brezuspešna; d) če jo proglasi (ako je .borzni član) borani svet za nesposobno za plačevanje. če postane en pogodnik pred začetkom izvršilnega roka, nesposoben za plačevanje, mora drugi pogodnik najkesneje prihodnji, dan za tem, ko je dozirni za plačilno nezmožnost, ali, če to ni mogoče, v roku, ki ga odredi na njegovo prošnjo borzni svet, realizirati posel na dan dospelosti s pokritnim nakupom ali s prisilno prodajo, razliko, ki se izkaže njemu v breme ali v korist, pa |M>raču n iti z in solventno istrankio. Pravic, naštetih v § 77., ne more uporabiti nobena stranka po 'nastopu plačilne nezmožnosti tudi samo ene stranko. V Beogradu, dne 5. maja 1924. Minister za trgovino in. industrijo: dr. H. Krizman s. r. 82. Na podstavi člena 1. zakona o javnih borzah odobrujem bi potrjujem nastopne Obče uzance ljubljanske borze za blago in vrednote za trgovanje z vrednotami. § 1- Vsi posli, ki so zaključeni na ljubljanski borzi za blago in vrednote, se smatrajo za sklenjene na podstavi teh uzanc. Mesto za izvršitev vseh poslov, sklenjenih [>o teh uzancah, je Ljubljana, temelj obračunu pa je vedno zakonita valuta kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. M 2. Posli, ki so sklenjeni v efektih, se morajo izvršiti najkesneje v 72 urah [H) onem dnevu, ko je bil posel sklenjen. če pa se izvrše v sporazumu obeli strank šele po tem roku, mora povrniti kupec prodajalcu obresti po obrestni mori Narodne banke. Izvršitev posla obseza dobavo borznih vrednot bi sprejem protivrednosti v denarju. Ce je dani izvršitve nedelja ali praznik ali pa dan, ko denarni zavod, ki naj izvrši nalog, ne posluje, velja prihodnji borzni dan za. dati izvršitve. § 3- Tečaji delnic, začasnih potrdil (medjutomnic) se razumevajo prehodno tel que,l; kupon za dotično poslovno leto ali periodo mora biti do oglašemega roka za izplačilo dividende priložen delnicam. Neizplačani kuponi se morajo prav tako oddati skupaj, kolikor me odredi borzni svet drugače. Kupona, izplačanega na dan prodaje, ni treba dobaviti. Kufioni, ki dospevajo zadnji da,n meseca, se računi jo, kakor da so dospeli prvi dan prihodnjega meseca. Tečaju notiranih založnic, zadolžnic, obveznic in državnih papirjev se morajo vselej še priračuniti tekoče obresti. § 4. Pri jioslili z vrednotami, ki se izžrebajo, se morajo dobaviti vrednote, ki bi se morale po dobavnih uzancah dobaviti na dan žrebanja, na dan pred žrebanjem. § 5. Dobava borznih vrednot se mora izvršiti med 9. in pol 12. uro dopoldne tako, da pošlje prodajalec vrednoto kupcu ali sna liani naslov v poslovalnico ali v stanovanjc ter tam sprejme prot.ivrednoM.. če [>a prodajalec ob prvi prezentaciji ne dobi protivrednosti efektov, jih mora kupec v zgoraj navedenem roku dvigniti pri prodajalcu. § 6. Dobavitelj je zavezan, prevzemniku z računom predložiti tudi številke dobavljenih vrednot. Račun služi obenem za denarno potrdilo. § T Nihče ni zavezan, dobavljati ali prevzemati vrednot v gostilnah, kavarnah in sličnih javnih lokalih. V borzni dvorani se vrednote ne smejo dobavljati ali prevzemati. § 8. Ce nastopi, dokler traja posel, z vplačilom ali povračilom, vnovčitvijo ali nevnovčitvijo kupona razlika v tečaju dotične vrednote, se ustanovljeni tečaj za ta znesek zviša ali zniža. § 9- če se dobavljajo izžrebane, potvorjene, amortizirane ali take vrednote, ki so v amortizacijskem postopanju, je vsak kontrahent upravičen, zahtevati v dveh letih zamenjavo za vrednote, ki so sposobne za promet. Ce pa, j»* prevzemnik vrednot te v dobri veri prodal že pred prejemom reklamacije, in to dokaže, sc mora gorenja obveza izpolniti [»o možnosti in proti odobritvi vseh istroškov. Izgubo na obrestih od dne prodaje do dno izmenjave trpi za čas šestih mesecev od dne prodajo prodajalec, preko toga roka pa kupec sam. § 10. če nastopi med časom, ko teče posel, končni rok za izvršitev opcijske ]»ra.vico pri novih emisijah, mora zahtevati kupec vrednot pravočasno, t. j. najpozneje do [K>1 1. ure popoldne predzadnjega dno, ko se še lahko .izvrši opcijska pravica novoemitiramh papirjev, od prodajalca ustno na mostu borze ali s priporočenim pismom, oddanim istega dne na pošto, naj izvrši to pravico. Če kupec tega ne stori, se morajo opcijske pravice 'prodati, izkupiček pa pripade posestniku starih delnic. Če zahteva kupec, da se mora opcijska pravica izvršiti, prodajalec lahko zahteva, da mora kupec takoj prevzeti novoizdane vrednosti proti povračilu izplačane gotovine, ali pa lahko proda izvirne vrednostne paqiirje skupaj z optiraniini na dan dospelosti. V tem primeru mora dobiti za optira.no vrodnote razen izplačane gotovine samo povračilo dogovorjenih obresti. § H. če zavezanec na dan dospelosti ne izpolni posla, ima drugi kontrahent pravico: a) zahtevati izpolnitev dogovora; b) odstopiti od dogovora, kakor bi sploh ne bil sklenjen; c) zahtevati namesto izpolnitve razliko na tečaju med ceno, ki je obstajala na dan izvršitve, in dogovorjeno ceno; d) na dan, ko bi se bil moral posel izvršiti, .pa ni bil izvršen, dotične vrednote «ksekutivno kupiti ali prodati na račun komitenta, ki ni izpolnil dogovora, ter zahtevati od njega povračilo eventualno izgubljenega dobička kakor tudi škode, ki jo more dokazati, im stroškov, ki jiti je imol z nakupom ali prodajo vrednot. če se izkaže presežek (prebitek) v korist zave-zančevo, pristoji ta presežek njemu. § 12. Kontrahent, ki želi postopati pot točki a) ali b) prejšnjega paragrafa, mora zavezanoga kontrahenta na dan izvršitve obvestiti na borzi najkesneje pet ■minut pred zaključkom ter priglasiti pismeno do 5. ur© popoldne pri borznem tajništvu ptiotost, da odstopa od dogovora ali da zahteva njega izpolnitev. Tisti kontrahent, ki ne izjavi, ob priglasitvi protesta, da odstopa od dogovora, se smatra, da je posel molče podaljšal (prulongirul). V tem primeru lahko zahteva vsak kontrahent izvršitev dogovora v nadaljnjih dveh dneh proti enodnevni odpovedi, § 13. Tisti kontrahent, ki zahteva odškodnino po točki c) § H., mora to izreči s priglasitvijo protesta pri. borznem tajništvu najpozneje do 5. ure popoldne. § 14. Eksokutivni nakup ali oksekulivna prodaja e mora opraviti na dan izvršitve s priglasitvijo pismenega protesta, in sicer najpozneje do 5. ure popoldne. Če se doti&ne vrednote tega dne niso mogle kupiti ali prodati, se lahko opravijo ali nadaljujejo taki nakupi ali take prodajo tudi naslednji dan. Stranke vrše eksekutivno prodajo ali eksekutivni nakup po pooblaščenih borznih senzalih, ki morajo v dotični zaključnici p osebe zabeležiti, da sta nakup ali prodaja eksekutivma. § 15. Da je borzni član nesposoben za plačilo, mora borzni svet objaviti: a) če to stranka sama izjavi; b) če se iz kakršnihkoli drugih okolnosti izkaže plačilna nezmožnost. § 16. Vsak sklep sestoji: pri delnicah in začasnih potrdilih (medjutommicah) iz 25 kosov, samo pri kosih z nominalno vrednostjo od Din 500— ali več iz 5 kosov. pri založnicah, zadolžnicah, obveznicah in državnih papirjih nominalnih Din 2500-—. Vrednote se marajo glasiti na prinosnika ali pa morajo hiti bianco žirirano, če naj se dado v promet. § 17. Ne morejo se dobavljati: kosi s krivimi cesijami: kosi s krivimi kuponi; kosi, označeni z zaporo deponiranja in brez raz-rečilne klavzulo; kosi, glede katerih je uvedeno ali že dovršeno amortizacijsko postopanje; kosi, ki so zelo poškodovani Dobava popolnoma čistih kosov mora biti izrečno pogojena. Kosi ali kuponi, ki so poškodovani, se morejo nabavljati samo, če je mogoče videti na njih označbo vrednosti, tekočo številko, podpise, plačilne roke in žig. Ugovori se morajo prijaviti dva dni po prevzemu, ker se v|K>števajo naknadno samo, če se dokaže, da je imel dotični efekt že ob prevzemu eno izmed gorenjih napak. Če se kupon efekta ne vnovči, mora biti tako dolgo priložen efektu, dokler ne izda o tem objave borzni svet. Kadar so izdani definitivni efekti, se ne morejo več dobaviti začasna potrdila (medjutomnice) ali blagajnična potrdila o vplačilih. Efekti, ki se glase na večje zneske, nego je to nominirano pri borznih zaključkih, se morejo dobaviti samo s prevzemnikovo dovolitvijo. § 18. Kuponi vrednostnih papirjev, ki so predmet nakupa ali prodaje, se morajo dobaviti efektivno, kolikor stranke medsebojno ne dogovore (določijo) kaj drugega. Pristojbina za posredovanje ob sklepanju poslov v prometu z vrednotami se določa: pri efektih s tečajno vrednostjo nad Din 125— z 2 #/oo tečajne vrednosti; od tega zneska pripada borzi ena četrtina kot borzni davek; pri efektih izpod Din 125— tečajne vrednosti s 25 p od kosa; ena četrtina pripada borzi kot borzni davek; pri opcijah, katerih tečajna vrednost je manjša od Dir. 125-—, z 12-50 p po kosu; od tega pripada borzi kot borzni davek 3.125 p. Pri delnicah, začasnih potrdilih (medjutomnicah) in opcijah se računijo te pristojbine od tečajne vrednosti, pri državnih papirjih, javnih posojilih, založnicah, zadolžnicah, prometnih in ostalih obveznicah pa od nominalne vrednosti. V Beogradu, dne 5. maja 1924. Minister za trgovino in industrijo: dr. H. Križman s. r. Uredbe velikega župana ljubljanske oblasti. 83. Naredba velikega župana ljubljanske oblasti glede amortizacijskega posojila mestne občine ljubljanske za razširitev električne kalorične centrale. Na podstavi § 81. občinskega reda za mesto Ljubljano dovoljujem sporazumno z delegacijo ministrstva financ in v okviru sklepa občinskega sveta z dne 27. maja 1924., da najame mestna občina ljubljanska za razširitev električne kalorične centrale amortizacijsko 8%no posojilo v znesku 10,000.000 Din (deset milijonov dinarjev) proti temu, da bo izplačevala redno poluletna odplačila po 725.000 Din izključno iz d o h o d k o v elektrarne, s čimer se poplača dolg v 20 semestrih. V L j u b 1 j a n i, dne 7. marca 1925.; U. br. 3112/1. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Baltič s. r. Uredbe velikega župana mariborske oblasti. v 84. Naredba velikega župana mariborske oblasti o pobiranju posebnih občinskih davščin v mestni občini ptujski leta 1925. Na podstavi § 2. zakona z dne 18. maja 1894., dež. zak. št. 41, dovoljujem sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, da se smejo pobirati v mestni občini ptujski od dne 1. marca do konca leta 1925. po vsem občinskem ozemlju za kritje občinskih in drugih potrebščin nastopne občinske davščino: I. Doklada na v i m o in vinski mošt. 357%ha (tristosedeminpetdesetodstotna) občinska doklada na državno trošarino od vina in vinskega mošta s pridržkom, da velja dokladni odstotek v tej višini samo, dokler se morebiti ne izpremeni izmera državne trošarina II. Kanalska pristojbin a. 4%na (štiriodstotna) kanalska pristojbina, in sicer od najemninskega <1 on asa ali najemne vrednosti stanovanj hišnih lastnikov in drugih uživalno prostih stanovanj. 11L Davščina na prenočišča. 30%na (tridesetodstotna) davščina na prenočišča od čiste oddajne cene prostorov, oddanih vsak dan ob pogojih, ki so določeni v naredbi celokupne deželne vlado za Slovenijo z dne 30. maja 1921., Uradni list z dne 18. junija 1921., št. 174/66, in v naredbi pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dno 13. julija 1922., Uradni list z dme 21. julija 1922., št. 238/77. Veljavnost teh naredb so s tem podaljšuje do dne 31. decembra 1925. IV. Davščina na vozila. Veljavnost naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 30. maja 1921., Uradni list z dne 18. junija 1921., št. 173/66, po izpremembi z naredbo velikega župana mariborske oblasti z dne 20. januarja 1924., Uradni list z dne 30. januarja 1924., št. 42/7, se podaljšuje do dne 31. decembra 1925. z izpremem-bo, da se sme pobirati ina enovprežne kočije davščina v znesku po 250 Din na leto. V. Ces'tna naklada. Veljavnost naredbe velikega župana mariborske oblasti z dne 10. julija 1924., Uradni list z dne 18. julija 1924., št 204/65, se podaljšuje do dne 31. decembra 1925. Glede te davščine odrejam, da so mora kot nadaljnja točka člena 2. navedene naredbe (oprostitve) glasiti: 10.) Tovori za račun okrajnega zastopa ptujskega. V Mariboru, dne 6. marca 1925.; U. br. 4876/6—1925. Veliki župan mariborske oblasti: dr. Pirkmaier s. r 85. Naredba velikega župana mariborske oblasti o pobiranju davščine na ponočni obisk gostiln in kavarn v Ptuju. Mestni občini pt/ujski dovoljujem m podstavi § 2. zakona z dne 18. maja 1894., dež. zak. štajerski št. 41, sporazumno z delegacija ministrstva financ v Ljubljani, da sme pobirati od dne, ko se razglasi ta naredba v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti», pa do dne 31. decembra 1925. na ponočni obisk gostiln hi kavarn občinsko davščino po nastopnem pravilniku: § I- Občinsko davščino na ponočni obisk gostiln in kavarn so dolžni plačevati obiskovalci gostiln in kavarn, ki so po 22. uri v gostilnah in kavarnah. Davščina znaša za goste, ki so v gostilnah in kavarnah med 22. in 23. uro, 1 Din, za goste, ki so v gostilnah in kavarnah med 23. in 24. uro, pa nadaljnji 1 Din. § 2- Davščino pobirati je dolžan podjetnik, ki ravršuje obrt; na njegovo odgovornost pa ga smejo zastopati tudi njegovi uslužbenci O plačami davščini vroči podjetnik gostu uradno potrdilo mestnega magistrata, podjetnik pa dobiva potrdila z zaporednimi številkami v obliki blokov brezplačno pri mestnem knjigovodstvu. Potrdila je uporabljati strogo po tekočih številkah. Za pravilno zaračunavanje davščine, za vsako zlorabo potrdil ali za nepravilnosti sploh je odgovoren podjetnik obrta. Gostje, ki se mude v gostilnah in kavarnah med 22. in 23. uro, se morajo izkazati s potrdilom po 1 Din, za čas med 23. in 24. uro prav tako s potrdi lom o plačilu 1 Din za. 1 uro. Izjemoma lahko pobira mestna, občina (lavfcč.inc po nalašč za to nastavljenih osebah. § 3. Davščino, pobrano v enem tednu, mora podjetnik na podstavi obračuna najpozneje do srede naslednjega tedna izročiti mestni blagajni. Za vsak blok, ki ga podjetnik izgubi, mora plačati vso vrednost bloka. § 4. Mestni magistrat je upravičen, kontrolirati pravilno pobiranje davščine. Podjetnik obrta mora na zahtevo predložiti kontrolnemu organu bloke zaradi primerjanja s potrdili, ki jih je vročil gostom. § 5- Za prestopke te naredbe se smatra: a) če uporablja podjetnik neuradna potrdila, L j. taka, ki jih mi prejel od mestnega magistrata, odnosno knjigovodstva; b) če se gost vkljub pozivu brani plačati davščino; c) če plača gost sporazumno s podjetnikom davščino brez potrdila; d) če podjetnik davščine ne pobere; e) če izda podjetnik potrdilo, ne da bi navedel dan. § 6. Za vsak prestopek te naredbe sme mestni magistrat predpisati podjetniku, odnosno gostu, ne da bi uvedel kazensko postopanje, desetkratni znesek prikrajšane davščine. Ce se višina prikrajšane davščine ne more določiti ali če se pri podjetniku prestopki naredbe ponavljajo, se določa vsota, ki jo mora plačati, od 250 do 2000 Din. Ce zakrivi prestopek gost sporazumno s podjetnikom (§ 5. c), sme magistrat predpisati desetkratno davščinoi, odnosno zgoraj določeni znesek vsakemu in oba jamčita vzajemno za plačilo obeh zneskov. Gosta, ki se brani plačati davščino. mioma podjetnik naznaniti magistratu, odnosno magifltratnemu organu. § 7. V stvareh te naredbe .odloča na prvi stopnji meatni magistrat. Zoper odloke mestnega magistrata je dopusten priziv na mestni občinski svet, zoper sklepe mestnega občinskega sveta pa na velikega župana mariborske oblasti. Priziv je vložki v vsakem primeru pri mestnem magistratu v 14 dneh od dne, ki pride za dnem, ko so jo vročil stranki odlok magistrata, odredba ali obvestilo o sklepu občinskega sveta. § 8. Osebe, ki naznanijo mestni občini prestopke te naredbe, dobe za nagrado polovico plačane desetkratne davščine, odnosno polovico vsote, ki je določena v § 6. te maredbe. Kontrolnemu organu določi nagrado občinski svet. § 9- Občinsko davščiimio je smatrati za javen občinski davek. Če se davščina ne plača v določenem roku (§ 3.), jo je izterjati j>o § 3. ukaza z dne 20. aprila 1854., drž. zak. št. 96, s politično eksekucijo. Na isti način se izterjajo tudi premalo oddani zneski, če se ne plavijo v 14 dneh po vročitvi plačilnega poziva. Prizivi nimajo odložilne moči. Glede zastaranja te davščine veljajo določila zakona z dne 18. marca 1878.. dri. zak. št. 31. 8 H). Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v Uradnem listu, ter velja do dne 31. decamlbra 1925. V Mariboru, dne 6. marca 1925.; U. hr. 4876/6—1925. Veliki župan mariborske oblasti: dr. Pirkmajer s. r. Razglasi osieilnje vlade. Razglas o ustanovitvi strokovnega sveta pri ministrstvu za agrarno reformo.* Z odlokom gospoda ministra za agrarno reformo št. 645 z dne 1. januarja 1925. se je ustanovil pri ministrstvu za agrarno reformo stalni strokovni svet za leto 1925., v katerem so: 1. ) Joca Markovič, načelnik občega oddelka, kot načelnik; 2. ) Janko Šuflaj, načelnik agrarnega oddelka; 3. ) Zvonimir Kralj, načelnik kolonizacijskega oddelka; 4. ) Miloš Sretenovič, direktor agrarne direkcije v Beogradu; 5. ) Jovan Kmetič, inšpektor, kot člani, in 1. ) Milorad Smiljanič, inspektor, in 2. ) Stanko Strupi, inšpektor, kot namestnika članov. Iz ministrstva za agrarno reformo v Beogradu, dne 19. februarja 1925.; št. 645/25. Razglas o ustanovitvi oblastne in centralne komisije pri ministrstvu za agrarno reformo.* Z odllokotm gospoda ministra za agrarno reformo št. 6-14 z dne 1. januarja 1925. sta se ustanovili pri ministrstvu za agrarno reformo dve komisiji: oblastna in centralna. To komisiji morata poslovati vse leto 1925. Oblastna komisija ima nalogo, o cen jati vse uradnike tega ministrstva, razen uradnikov prvih treh skupin I. kategorije, in sicer v prvi stopnji. V njej so: 1. ) Joca Markovič, načelnik občega oddelka (predsedoik); 2. ) Janko šuflaj, načelnik agrarnega oddelka; 3. ) Zvonimir Kralj, načelnik kolonizacijskega oddelka, kot člani; in 1. ) Milorad Smiljanič in 2. ) Stanko Strupi, inšpektorja, kot mamest-n'ka članov. Centralna .komisija ima nalogo, ocenjati vse *radnike resorta ministrstva za agrarno reformo ra-^ uradnikov prvih treh skupim I. kategorije v drugi <>pnÜ. V njej so: *•) JOca Markovič, načelnik občega oddelka, 1 Prednik; “•) Janko Š u 1' 1 a j, načelnik agrarnega oddelka; J-) Zvonimir Kralj, načelnik kolonizacijskega «idelka; 4;) Miloš grete n o v i č, direktor agrarne di-1 kcije v Beogradu; * «Službeno Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 4. marca 1925., št. 48. 5.) Jovan Krneti č, inšpektor ministrstva, kot člani, in 1. ) Milorad Smiljanič in 2. ) Stanko IS trupi, inšpektorja, 'kot namestnika članov. Za 'zapisnikarja obeh komisij je odrejen Gjorgje G j o r g j e v i č, pisar ministrstva. Št 1752. 370 3- -3 Razglas o prodaji železne rude iz državnega rudnika v Ljubiji. Na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu in po odločbi gospoda ministra za šume in rudnike z dne 21. februarja 1925., R br. 1435, se bo vršila dne 16. marca 1 925. ob enajstih v poslopju generalne rudarske direkcije v Beogradu ofertna licitacija za prodajo celokupne železne rude, pridobljene v državnem rudniku v Ljubiji. Predmet dražbe je odkupna cena po toni železne rude. Načrt pogodbe, ki se sklene z najugodnejšim ponudnikom, služi namesto podrobnih dražbenih pogojev. Načrt se lahko vpogleda ali dobi: pri generalni rudarski direkciji v Beogradu; pri direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu; pri rudarskih glavarstvih v Zagrebu in Ljubljani; pri oblastni rudarski upravi v Skoplju. Domači dražitelji morajo položiti kot kavcijo 11,000.000 dinarjev, tuji državljani pa 2,000.000 dinarjev po odredbah člena 88. zakona o državnem računovodstvu. Kavcija se mora položiti najkeismeje dio 10. ure na dan licitacije pri računovodstvu ministrstva za šume in rudnike. • Vsak dražit el j mora predložiti tudi izpričevalo o svoji dražiteljski sposobnosti; naši državljani pa morajo predložiti vrhu tega potrdilo, da so svoj obrat prijavili davčnemu oblastvu in da so plačali davek za poslednje trimesečje — vse po odredbah člena 13., točke 6.), pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B» Pogodbe in nabave, zakona o državnem računovodstvu. Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 dinarjev, se morajo predložiti v odrejenem času v zapečatenem zavitku, na katerem mora biti zapisano: «Ponudba za nakup železne rude iz državnega rudnika v Ljubiji ponudnika N. N.». Iz pisarne generalne rudarske direkcije ministrstva za šume in rudnike v Beogradu, dne 24. februarja 1925.; R br. 1752. Razglasi velikih županov ljubljanske In mariborske oblasti. G. hr. 160/1. G. br. 73/1. Razglas. Prošnje za pripustitev k državni preizkušnji za gozdno varstvo in tehnično pomožno službovanje in k preizkušnji za lov in lovsko varstveno službovanje naj vlože do dne 31. marca 1 925. kandidati, ki bivajo v območju ljubljanske oblasti, pri tej, drugi pa pri mariborski oblasti. Pravilno kolkovane prošnje (za vlogo 5 Din, priloge 2 Din, odnosno dopolnilo do 2 Din, rešitev 20 Din), se morajo opremiti po določilih naredbe bivšega avstrijskega zemljedelskega ministrstva z dne 3. februarja 1903., drž. zak. št. 30, odnosno št. 31, in sicer jim je treba priložiti: a) za gozdno varstveno in tehnično pomožno preizkušnjo: krstni list; izpričevalo o neoporečnosti, potrjeno po policijskem ali okrajnem političnem oblastvu; izpričevalo o uspešno dovršeni gozdarski šoli ali pa vsaj o dovršeni osnovni šoli in triletni gozdarski praksi (doba, uspešno prebita v gozdarski šoli, se šteje v triletno prakso); b) za lovsko in. lovsko varstveno preizkušnjo: krstni list; izpričevalo o neoporečnosti, potrjeno po policijskem ali okrajnem političnem oblastvu; izpričevalo o najmanj enoletni lovski praksi. Preizkušnja bo meseca septembra 1925. v Mariboru. Natančnejši rok se kandidatom, pripuščenim k preizkušnji, prijavi pravočasno. V Ljubljani in v Mariboru, dne 24. februarja 1925. Veliki župan Veliki župan ljubljanske oblasti: mariborske oblasti: dr. Baltič s. r. dr. Pirkmaier s. r. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. U. br. 3704. Razpust društev. Podružnice «Svete vojske, protialkoholnega dru štva» v'Dolu, Polhovem gradcu, Mekinjah, Stranjah, na Homcu, v Vavli vasi, Dobrničah in Kamni gorici so razpuščene, ker že več let ne delujejo in ker nimajo niti članov niti imovime, torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. V Ljubljani, dne 25. februarja 1925. Za velikega župana ljubljanske oblasti: načelnik Kremenšek b. r. P. br. 2186. Razpis. Razpisuje se mesto uradnega s 1 u ž i t e 1 j a na državni realni gimnaziji v Novem mestu. Prosilci naj vlože pravilno kolkiovane prošnje, opremljene po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in s v o j e r o č n o spisane, najkesneje do dne 2 8. marca 192 5. •pri iravnateljstvu državne realne gimnazije v Novem mostu. Prednost imajo prosilci, ki so nekoliko izvežibani v pisarniških poslih. Prosilci, ki so že v državni službi, naj vlože prošnje po službeni poti. V Ljubljani, dne 6. marca 1925. Za velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Pestotnik s. r. Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v likvidaciji v Ljubljani. Št. 1562/25. Poziv vsem delniškim družbam s sedežem v ljubljanski in mariborski oblasti. Delniške družbe s sedežem v ljubljanski in mariborski oblasti se pozivi je jo, naj predlože [»odpisanemu nadzorstvenemu oblastvu v 14 dneh, ko se je po statutarnem določilu vršil redni občni zbor za minulo poslovno leto, računski zaključek (bilanco in račun izgube in dobička) in po družbenem vodstvu overovljen prepis zapisnika o občnem zboru, ki je odobril letne račune. Računski zaključek morajo objaviti družbe z delniško glavnico, večjo od 1 milijona dinarjev, v «Uradnem,listu ljubljanske itn mariborske oblasti» in tudi v «Službenih Novinah* v Beogradu; v dotični objavi je treba navesti višino im izplačilo dividende. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v likvidaciji v Ljubljani, dne 6. marca 1925. Načelnik: dr. Mam s. r. - —----------- * Razglasi drugih uradov in oblastev. Št. 717/1. 426 Objava glede prodaje kompostiranega tobačnega prahu. Z odobritvijo uprave državnih monopolov I. M. br. 2519 z dne 26. februarja 1925. se bo vršila v tobačni tvornici v Ljubljani dne 2 3. m a r c a 1 9 2 5. ustna dražba za prodajo ca. 60.000 kg kompostiranega tobačnega prahu. Podrobnosti in pogoji dražbe so na razpolago v ekonomiji tobačne tvornice. Oblastna monopolska direkcija v Ljubljani, dne 6. marca 1925. ,8a 20/24—14. 410 Konec poravnalnega postopanja. Poravnalno postopanje Josipa Puncerja, trgovca v Laškem, so je končalo s poravnavo. Okrožno sodišče v Celju, oddelek L dne 16. februarja 1925. Sa 28/24—25. 434 Odobritev prisilne poravnave izvun konkurza. Poravnava, ki jo je sklenil dolžnik Vinko Manko, trgovec v Rakovcih št. 50, s svojimi upniki za 70 % njih terjatev, plačljivih v treh enakih obrokih, in sicer dne 1. maja 1925., dne 1. junija 1925. in dne 1. julija 1925., je odobrena. Kot porok in plačnik je pristopil Matija Markrap, posestnik in gostilničar v Rakovcih št. 11, okraj ormoški. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 28. februarja 1925. Sa 20/24—62. 408 Oklic. Poravnajmo postopanje pro tok obranega trgovca Friderika Stögerja v Krškem, so je kiot brezuspešno ustavilo. (§ 55./5. poravnalnega reda.) Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I., dme 28. februarja 1925. S 1/25—30. 406 Oklic. Javna sodna dražba konkurznega sklada A. Kum«tka, sestoječega iz zaloge usnja, čevljarskih potrebščin in nekaterih drugih premičnin, bo dno 16. marca 192 5. (v ponedeljek) v dražbenem prostoru v pritličju mestnega županstva v Novem mestu. Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek L, dne 27. februarja 1925. E 3140/24—11. 385 Dražbeni oklic. Dne 18. marca 1925. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 25 dražba nepremičnin: vi. St 18 in 98, katastra! na občina Gornja Selnica, vi. št. 4, davčna občina Spodnja Selnica (stanovan-eka in gospodarska poslopja, tehtnica, travniki, njive, gozdi, sadni vrtovi in malenkostne pritekline) v ce-mlni vrednosti 249.856 Din 15 p, od katere se odbije preužitek v vrednosti 139.450 Din — v ostanku 110.406 Din 15 p. Najmanjši ponudek znaša 73.604 Din 10 p. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Vse drugo je razvidno iz dražbenega oklica na sodni deski. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 23. februarja 1925. lek direkcije državnih železnic v Ljubljani» im z označbo: «Roinudba za zgradbo signalne delavnice v Ljubljani». Ponudbi mora biti priloženo potrdilo glavne blagajne direkcije državnih železnic v Ljubljani, da je ponudnik položil varščino 40.000 Din v gotovini ali v državnih in državno garantiranih vrednostnih papirjih. Ta varščina se po ofertni licitaciji vrne onim ponudnikom, katerih ponudbe komisija ni vpošte-vala; ponudniki ne emejo zahtevati nikaikih obresti za vloženo varščino. Varščina ponudnika, ki se mu poveri zgradba, se dopolni na 5 % koničnega proračuna zneska za novo zgradbo in ostane kot kavcija v glavni blagajni direkcije državnih železnic v Ljubljani, dokler se ne izvrši brezhibna superkolavdacija zgradbe po poteku predpisanega jamstvenega roka. Direkcija državnih železnic si pridržuje pravico, izmed prispelih ponudb usvojiti eno, ali pa v ne-povoljnem primeru tudi ne sprejeti nobene ponudbe, in 'Sicer ne glede na višino ponujene vsote. Zgradba mora biti dovršena najkesneje v šestih mesecih po odobritvi ponudbe. Pripomočki za ponudbe, in sicer: obrazec ponudbe, načrti in stroškovnik (popis posameznih del), se bodo dobivali izza dne 2. marca pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani, odseku 1/5 za visoke stavbe, v III. nadstropju «Ljubljanskega dvora» za 150 Din. V tem uradu bodo vsi pripomočki strankam na razpolago. Zamujene ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bodo vpoštevale. Direkcija državnih železnic v Ljubljani, dne 24. februarja 1925. Direktor: dr. Borko s. r. Št. 3968. , 431 Objava. Kakor je doznal podpisani komisariat, obetajo nekateri zakotni agenti v Južni Srbiji in Dalmaciji potnikom, ki hočejo v Avstralijo, da jih odpravijo tja tudi vkljub strogim novim predpisom (samo 100 naših državljanov na mesec se sme naseliti, vsak odrasli mora imeti 40 angleških funtov). Na delovanje takih agentov je treba obračati največjo pozornost in če so zalotijo, kar najodločneje nastopiti zoper nje. Izseljeniški komisariat v Zagrebu, dne 4. marca 1925. Šef izseljeniškega komisariata: dr. Fedor Aranicki s. r. Št. 155. Razpis. Na podstavi odloka gospoda inšpektorja ministrstva za narodno zdravje št. 2402 z dne 6. marca 1925. se razpisuje službeno mesto obratovodje električne centrale državnega zdravilišča v Rogaški Slatini. Obratovodja mora biti državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in vešč slovenskemu jeziku; nadalje mora biti izprašan elektromehanik in strojnik. Prednost imajo oni, ki se izkažejo z večletno prakso v podobnih podjetjih. Plača po predpisih zakona o državnih nameščencih ali po dogovoru v zmislu odloka ministrstva za narodno zdravje z dne 12. novembra 1924., br. 49.878, poleg-prostega stanovanja s kurjavo in razsvetljavo. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokazili, naj se vlože do vštetega dne 2 5. marca 1 925. pri podpisanem ravnateljstvu. Št 4170/25/ref. X. a. 405 Objava o določitvi mnogokratnika xa mesec januar 1925. davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v mestni občini ljubljanski. Komisija za določitev mnogokratnikov davščin© od prirastka na vrednosti nepremičnin je določila po § 5. naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 21. oktobra 1922., Uradni list z dne 31. oktobra 1922., št. 365/113, za mesec januar 192 5. mnogokratnik 8-4 0 7 za vrednosti in zneske, izražene v dinarski veljavi. Mestni magistrat ljubljanski, dne 28. februarja 1925. Razne objave. 428 Vabilo na izredni občni zbor, ki ga bo imela lesna industrijska delniška dražba «Drava» v Maribora v sredo dne 2 5. marca 1925. ob desetih v lastnih prostorih v Mariboru, Meljska cesta 8t. 91, z nastopnim dnevnim redom: 1. ) Poslovno poročilo upravnega sveta. 2. ) Sklepanje o ponudbi, ki je došla upravnemu svetu od nekega konsorcija za nakup, odnosno prodajo tvorniškega podjetja v Zbelovem. 3. ) Slučajnosti. * * » Po § 10. pravil daje posest 10 delnic pravico do enega glasu na občnem zboru. Delnice delničarjev, upravičenih za glasovanje, se morajo z nezapadlimi kuponi vred založiti vsaj štiri dni pred občnim zborom ali pri Ljubljanski kreditni banki, podružnici v Mariboru, ali pri Trgovski banki, d. d., podružnici v Mariboru, ali pa pri družbeni blagajni v Mariboru. V Mariboru, dne 9. marca 1925. Upravni svet. Vabilo na II. redni občni zbor delničarjev Prometne banke, d. d. v Ljubljani, ki bo dne 31. marca 19 2 5. ob sedemnajstih v družbenih prostorih v Ljubljani, Prešernova ulica 614. Dnevni red: 1. ) Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1924. in predložitev letne bilance z dne 31. decembra 1924. 2. ) Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. ) Odobritev bilance za leto 1924. in sklepanje o uporabi čistega dobička. 4. ) Volitev nadzorništva. 5. ) Dopolnilna volitev v upravni svet. 6. ) Slučajnosti. 441 * * * Po § 9. družbenih pravil se smejo udeležiti občnega zbora delničarji, ki polože pri banki sami v Ljubljani vsaj šest dni pred zborovanjem najmanj 10 delnic. Upravni svet. Št. 12.158/1—25. 371 3—2 Razpis oddaje gradbenih del. Po tej poti razpisujemo javno pismeno licitacijsko razpravo za zgradbo poslopja za signalno delavnico v Ljubljani, gorenjski kolodvor. Ta razprava se bo vršila dne 4. aprila 192 5. ob 10. uri pri podpisani direkciji v sobi načelnika gradbenega oddelka v I. nadstropju «Ljubljanskega dvora». Pravilno kolkovane ponudbe z računsko čitnim in brezpogrešnim proračuruom se morajo brezpogojno do imenovanega dne predati ali pravočasno po pošti poslati direkciji državnih železnic v Ljubljani v z a -pečatenem ovoju z naslovom: «Gradbeni odde- Ravnateljstvo državnega zdravilišča v Rogaški Slatini, dne 9. marca 1925. Eksh. št. 71/25 bi. 409 Razglas glede dražbe- gnoja. V pisarni podpit-ane državne žrebčamo se bo vršila dno 2 1. m a r c a 1 9 2 5. ob devetih dražba gnoja za čas od dne 1. aprila 1925. do dne 31. decembra 1925. Zdražitolj mora plačati polog kupnine 2 % za ubožni sklad, 2 % takso in stroške za objavo v časopisih. . Državna žrebčarna na Selu pri Ljubljani, dne 6. marca 1925. 403 Razid društva. Društvo «Krka», F. O. N. S. D.V. v Novem mestu, se je po sklepu članov prostovoljno raeSlo. Imovina 403 Din 50 p se odda po sklopu in po Statutarnih določilih «Šlajpahovemu fondu». V Novem mestu, dne 4. marca 1925. Inž. Jožko Medic s. r. Dipl. comm. Anton Ogrin ». r. 432 Objava. Izgubila sem službeno knjižico s priloženim krstnim listom. To knjižico proglašam za neveljarvno. Anica Heiligstein s. r. v Spodnji Hudinji 6t- 58- Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.