203 številka.
Ljubljana, v torek 6. septembra.
XXV. leto, 1892.
SLOVENSKI BABI
Uhaja vaak dan avefter, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poftti prejeman la avstro-ogerske delele aa vse leto 1T> gld., ca pol leta 8 gld., ca Četrt leta 4 gld., za jeJeo ■muc 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bree pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., ia Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za t u j o dežele toliko več, kolikor poštama znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredniitvo in npravnistvo je na Kongresnem trgu št. 12. Opravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V ]j)ul»l|aiil9 G. septembra.
Kadar so doslej prišla ti a vrsto velika mej-narodna vprašanja, vedli so se slovanski narodi — razum BtttOJ ,r— vedno le bolj pasivno, bili so namreč vedno samo predmet aspiracijam tujih narodov in tujih sil. Bodočnost premenila bode, kakor še marsikaj drugega, tudi to razmerje korenito in kdo ve\ ni li morda tudi v tem oziru odbila že jedna jsta ura?
DaljeČ segajo nameni trojne zveze. Ona ima konečni smoter, nadvladati kulturno, gospodarsko in politično ves jugovzhod evropski in ga prisvojiti si na vekov veke. To in nič drugega je uzrok, da išče diplomacija v vsakem narodu to, kar bi moglo raz-dejati jedinost in dotično »kupino isolirati od drugib rojakov, če je le mogoče, zanese v te skupine tudi razpur ter odvrača tako pozornost od drugih važnejših, često od najvitalnejših vprašanj. To vidimo — ne govoreč o Slovencih — zlasti pri galiških Rusih in pa na jugu pri Hrvatih in Srbih.
Gališki Rusi bijejo že več let Brdit boj zoper namero, da bi se ločil njihov narod iz jezikovne zveze in literarne jedinosti z ostalim velikim ruskim narodom, bore se zoper sistematično rušenje njihove cerkvene organizacije, osnovane na cirilo metodijski podlogi. Zagovorniki te, proti življenjskemu interesu ruskega naroda v Gališki naperjene propagande, našli so za svoje počeojanje kaj lepo ime. Zovejo je razvijanje in utrjevanje narodne individualnosti, faktično je pa to g6la kulturna delitev, osamljenje in oslabljenje.
Nekaj povse stičnega vidimo tudi na slovanskem jugu. Hrvatje in Srbi prišli so sicer do jezikovnega jedinstva, loči jih pa pismo in — vera, a prav le-ta provzroča bratomorni boj, kateri oškoduje najbolj tako politično idejo vsakega naroda, kakor vkupne narodue interese. To vidimo v sosedni tro-jedni kraljevini in v Dalmaciji, šo bolje pa v Bosni in Hercegovini, kjer si nasprotujejo kar trije verski življi, čeprav bo vsi trije odlomki jednega jediuega naroda, hrvatskega ali srbskega.
Će prestopimo meje naši državi in pogledamo na manjše države na Balkauu, vidimo državni prevrat Rističev v Srbiji iu napete numere v Bolgariji, a in če upoštevamo še napade Dunajskih listov na
LISTEK.
Na Savskem bregu.
(Izvirna povest.   Spisal Drago mir.)
Vroč poleten popoLudan je. Rumeno Bolnce se je že dokaj pomaknilo proti zatonu ; vender žarki njegovi bo upirajo malone z isto toploto, kakor opoludne v mater zemljo. Kosci na travniku pri Savi hite mrvo preobračati ; saj danes je bilo izvrstno sušilo. Ob jednem pa se je bati, da pride za to vročino dež, če ne še kaj hujegu.
Ne daleč od travnika stoji na bregu Savskem prijazna hišica, zadaj obdana od goste hraševiue, pred njo pa se košati velika stoletna lipa. To je koča ribiča Gregorja. Preprosta je iu razven hleva, veže in sobe nima druzib shramb. Pokrita je s slamo.
Pod lipo Bedi na klopici mlada deklica in popravlja mrežo, kateri se je že tu in tam vrioila luknja, da bi se skozi njo lahko izmotal vjeti sulec. Poleg nje leži še nekaj ravšeljev in vrš, katere potrebujejo krpača.   Deklica biti z delom. Zdajci
črnogorskega kneza, — nas to prepriča, da se tudi ondu povsod bije prikrit ali neprikrit boj zoper nenarodne in pmtisluvanske poskuse tujih sil.
Mnogokdo je že iskal uzroke temu nezdravemu pojavu, da se namreč ves trud slovanskih narodov za lastno osvobojetije zmanjšuje vsled upliva tujih Bil, a odgovora na dotično vprašanje ni dobil, kajti obrabljena fraza o slovanski nesložnoBti dandanes pač ne more zadošfievati. NesloSnost ni uzrok, ona je le posledica. Nam nedostaje višjih, zjedinjujočih idej: kakor slepci ne maramo videti sredstev, s katerimi bo si veliki in mali evropski narodi zagotovili samoBtaleo razvoj — in zato smo navzlic svojemu kompaktnemu številu igrača tujih sil in predmet političnim aspiracijam svojih sosedov.
Razen domačih sil, ki branijo narod agresivne pohlepnosti tujih življev, pojavljale bo se vedno tudi še druge sile, ki so skušale najti za vse Slovane veliko zjedinjujočo idejo in prav zadnje desetletje imamo priliko gledati, kako Bkušajo izvestni krogi slovanske narode zbližati, duševno in kulturno, in sicer tako, da določijo občeslovansk jezik in odstranijo nasprotstva mej verskima taboroma. To poslednjo misel zagovarjal je ves čaB svojega življenja goreče in navdušeno idealni slovanski vladika Stroas-maver. Njegovo delovanje ni bilo brezuspešno. Od 1. 1860 pojavila se je v Rimu večkrat dobra volja zadostiti nekaterim potrebam slovanskih narodov. Dokaz tega je sloveča okrožnica „Grande mundus". Zlasti sedanji papež Lev XIII. skuša v tem pogledu vsaj nekaj storiti in ta njegova naklonjenost slovanskim narodom je bila uzrok, da je dobila ideja Strossmaverjeva, ki se je mej tem razširila in uži-vila v vseh katoliških Slovanih, konkretno obliko in to v prošnji, da bi se obnovila slovanska liturgija za katoliške slovanske narode. Znano je, kako se je tedaj v polni meri pokazala občutnost Dunajske vlade. Zastavila je vse svoje sile, da onemogoči izvršitev te želje in ker se je zoper njo izrekel tudi nuncij Galimberti, osvetljuje nam to marsikaj. V prvi vrsti pikro postopanje proti vladiki Stmssmavru, v drugi vrsti pa še nekaj. Vlada poiskala je in našla mej slovanskimi višjimi duhovniki takšne može, kateri delujejo zoper slovansko liturgijo, a s tem niso samo oškodili ideje, nego tudi razcepili dotični narod, iu celo dotičnega naroda duhovščino.
stopi iz veže Grugor, majhen možiček veselega obraza, in nagovori deklico :
»No, Maricu, boš že kmalu popravila?"
„„Da, oče, takoj bode, mreža je že. Sedaj še ravšelje zašijeni"", odgovori mu deklica iu mu poda mrežo.
Starec molče vzame mrežo in jo skrbno ogleda, če ni morda še kje kaj raztrgana; nese jo na ko-Bišče in jo razobesi na dolg, tanek drožicek. Potem se vrne v kočo.
Deklica delo nadaljuje. Glasno šumenje reke Save vdarja jej na uho. Večkrat postaue z delom in gleda na deročo reko, ki žene urno naprej penaste valove.
Pač na lepem kraji stoji ribičeva koča. Tega si je bil v svesti ribič Grogor sam, kakor tudi njegova hčerka. Večkrat je dejal, da mu je ta koča ljubša nego uajlepša hiša tam v vasi. Tudi Marica je bila s svojim domom prav zadovoljna, dasi je bila sama z očetom in je le redko prišla v družbo z vaškimi dekleti razun ob nedeljah. Pa saj dolgčas jej hi bilo. Poleg Bebe imela je skrbnega očeta, s katerim se je sleherni večer peljala po Savi gledat in pobirat, kar se je vlovilo v ravšelje
Razne politične okolnosti pa ho primorale papeža Leona XIII , da se je postavil na stališče, nasprotno trojni zvezi. V Avstro-Ogerski govori se že javno, da je razmerje mej njo, sosebno pa nje ogersko polovico in Vatikanom skrajno napeto. Papež si želi pridobiti posvetne vlade in ker je trojna zveza baje zajamčila Italiji nje sedanji teritorij, približal se je nje nasprotnikoma, poimenoma Franciji in Rusiji. V takih razmerah je povse naravno, da se je rodila misel, urediti nekatera nerešena cerkvena vprašanja v Slovanih. Črnogorskim katolikom dovolila se je slovanska liturgija, prav te dni pa naznanjajo razni listi, da je kurija to isto pravo priznala tudi katoliškim na Ruskem živečim Poljakom. Razprave s to tendeuco vodile so se sicer že večkrat mej Rusijo in Vatikanom, a vselej brezuspešno, vselej so zmagali protivniki slovanske liturgije, če se rečena vest obistini, smo je lahko iz vsega srca veseli, ker je načelno važna za vse Slovane iu naznanja zoro boljše bodočnosti.
Politični razgled.
Notranje «le*«*lc.
V Ljubljani, 6. septembra. Delegaciji. Nemškim listom javlja se iz Prage, da nameravajo Mladočebi spraviti v delegaciji tudi hrvatsko vprašanje v razgovor,  zlasti  finascijelno razmerje mej troieduo kraljevino in Ogersko.
JJrŠavnozborafca volitev na JJunaji. Vlada razpisala je volitev državnega poslanca za I. Dunajski okraj namestu umrlega dr. Herbsta na dan 10. oktobra. Kakor znano, oglasil bo je za ta mandat dr. Kronavvetter, Dunajski demokrat in volilci izrekli so se koi zanj. S"daj ima zagotovljenih že 2571 glasov. Nemški liberalci so odločni protivniki dra. Kronavvettra, a ne upajo se nastopiti proti njemu, preslabi so iu zato drže križem roke in čakajo, mej tem ko Krouawettrovi privrženci z vso silo delajo za svojega moža. Ker navzlic obilega števila mandata željnih liberalcev vender ni resnega kandidata zoper dra. Kronavvettra, zmagal bode najbrže ta. Kolik anabnmizem! Slavitelj francoske revoluciie in principijelni nasprotnik gospodarskega in deloma tudi političnega liberalizma zastopal bode v državnem zboru cvet libe-ralBtva, trdniavo, v kateri gospodarijo najodločnejši manehestrovci I Pa naj še kdo reče, da nemško* liberalna stranka ne propada rapidno.
čez dan. Zvečer pa sta sedela pod lipo, iu Gregorju ui poteklo pravljic iu povestij o povodnem možu, ki stanuje v Savi, o vodnih vilah in o čarovnicah. Marica ga je skrbno poslušala. Matere pri ribičevih niso imeli. Umrla je kmalu, ko je bila dobila hčerko Marico. Ribič ostal jo sam z detetom, katero je skrbno gojil, redil, ljubil pa uad vse. Kadar je jokala, jo je ujekal, zibal, pel ji, ali pa jo je nesel v čoln, iu jo po Savi prepeljaval. Sprva moral je sam gospodinjiti, sedaj mu pa tega ui treba, ker vse to opravlja že Marica, ki je uprav dopolnila osemnajsto leto. Lepa pa je bila, kakor vila jiovodua.
Pod ribičevo kočo privezana sta dva čolor: jeden je ribičev, drugi pa brodarja Juriča, kojega koča stoji ne daleč od ribičeve.
Brodar Jurič je mlad fant, nekaj nad Štiriindvajset let ima. Pred kratkim prišel je domov od vojakov. Ko je zapustil očetov dom, bila sta še oba, oče iu mati, trdna iu zdrava; a v treh letih odpotovala sta drug za drugim na pokopališče Št. Jakobske cerkve. Kočica ostala je prazna in čakala novega gospodarja, sina Juriča. V tem času je brodaril ribič Gio^or iu ob jednem varoval kočo brodarjevo. Jurič je prišel domov.   Zelo se je pač
Pottesrečen jtoskas•
V nedeljo vršil se je v Pragi tretji shod delegatov zavc-ze okrajnih bolniških blagajnic na Češkem. Navzočuib je bilo 262 delegatov. Mej po-»amnih blagajnic nasveti bil je tudi ta, naj se čim prej mogoče razdele bolniške blagajnice in delavske zavarovalnice proti nezgodam po narodnosti v Češke in nemške. Liberški magistratui svetnik Griiuer, zagrizen sovražnik češkega naroda, skušal je ta predlog utemeljiti, češ, numeu teh zavodov je doseči le* če se ločijo. Večina navzočnib delegatov ugovanala je in pri glasovami odklouila nasvet, kar pa je Nemce grozno razkačilo. Jeli so srdito kričati ib le pomirljivemu uplivanju predsednika gre zahvala, da se češki delegatje niso dali premagati od opravičenega gneva. Najnovejši cepilni poskus se je torej izjalovil.
Wnanje države«
Shod srbske radikalne stranke.
V nedeljo vršil se je v Aleksinacu veliki shod radikalne stranke srbske. Navzočnih je bilo nad 12 0U0 volilcev. Predsednikom shoda voljeu je bil Pas i 6, podpredsedniki pa Katić, Ranka Tajsič iu Pa J a Vukovie, DaGelttiki tistih frakcij radikalne stranke, ki so se zadnji čas bili ločili od večine. Že predsedstvo samo je bilo dokaz sloge in jedinosti. — Vsi govorniki obsojali so postopanje regentstva in splošno je bilo videti, da jo narod silno ra/.burjeti in pripravljen na odločen odpor. Shod vzprejel je z navdušenjem resolucije, v katerih se izreka centralnemu odboru radikalne stranke zahvala za delovanje, obsoja pa poskus regentstva, pomoči do veljave liberalni stranki, katera nima nikakeršne zaslombe v narodu. — Radikalci mislijo sklicati velik shod Be v Beleingradu in računajo na 25 000 udeležili kov.
Francija iti Saro je.
V središči Sftvoje, v Chambervju, vrše se velike slavnosti. Minilo je sto let, kar se je ta dežela ])i'iklo|>ila prvikrat Franciji, kateri pripada ne samo po geografski legi, ampak tudi po prebivalstvu, ki je francoske narodnosti. Na slavnost prišel je tudi predsednik republiki Carnot, vi h tega pa še mnogi francoski odlični politiki in vojaki. Na Savojikih tleh pa se prav sedaj m u de tudi ruski minister vnanjih rečij Giers, sorodnik ruskega carja vojvoda Leuchteuberg in načelnik ruskega generalnega štaba Ubručev. — llalijaui gledaju na to družbo in vse slavnosti z umevno nezadovoljnostjo, če ne — s strahom.
/ 'i v/ tieo.sk i j tro t i se t nit i začeli so zadnji čas napadati ruskega veleposlanika Mohrenbeima. Urednik protisemitskega časopisa »Libre Parole", Drumont, zbral je pri svojih naročnikih 30.000 frankov za ruske stradajoče seljake, a Mohrenbeim jih ni hotel prevzeti, baje vsled posebnega naročila carja, najbrže pa zato ne, ker je on pbtOtSSC Židovsk<h starišev in stoji seveda židovskim elementom na Francoskega bližje, kakor proti-semitskim. O svojem času, ko je Rnthschild operiral zoper mako posojilo, hotel se je Mohrenheitn poslužiti protisemitov, a ni se mu obneslo, zato pa ti nek.ianji zavezniki njegovi ne varujejo diskrecijo, ampak trosijo v svet vse, kar jim je v tedanji hituvaeiji rekel Mohrenbeim. No, take malenkosti pač ne bodo pudkopulc rusko-francoskih simpatij.
Dopisu
I/. Šutiirt inu pri Litiji, 5. septembra. I Izv. dop. j (Ustanovua veselica tamburaške g a z h o r a. — O v a c i j a g o s p. poslancu Svetcu.) Lepa veselico, na katero bs je veselil že dolgo časa ves naš okraj, pokvari nam  je ne-
ujegovo življenje spremenilo, kajti ostal je, dejal bi sam na svetu in žive duša svojih ni imel. Toda srečna mladost! Danes čuti ŽaloBt, a jutri jo že pozabi iu je zopet vesela, vesela, kakor poprej. Tako je bilo tudi Juričem. Nekaj dni hodil je kla-veren okrog svojega doma. Toda čolnič in voda sta mu kmalu razvedrila glavo in srce. Čez par tednov poatal je vesel, kakor poprej. Pel je in vriskal, da se je daleč na okrog razlegalo proti gozdu in ribičevi koči.
Daues ga vidimo zopet sedečega v čolnu. Radoveden se ozira na breg pod lipo na Marico. Tudi Marici uide skrivaj kak pogled včasih na vodo ali bolje v brodarjev čoln; a vsikdar, kadar se srečajo ujeui očesi z brodarjevimi, hitro ji umakne in se živo zarudi.
Starec stojo zopet iz koče. pPa ti je  prav všeč na Savi," ogovori jo in jo pomenljivo pogledu.
„Da,   oče  tako   prjetuo  je  gledati Šumečo
reko."
„Samo reko V" vpraša starec.
Marica pogleda očeta iu v njegovih očeh spozna, da njemu ni neznano, kako ne gleda samo penastih valov. Odgovorila ni nič, (Dalje prib.)
koliko nemili „Jupiter pluvius".   Navzlic temu pa se je izvršila,  kolikor je  bilo mogoče v tako neugodnem vremenu, prav sijajno. Neumorno delujočemu ■ašemu učitelju gosp. Bartel-u posrečilo se je, pridružiti nov element Se dozdaj vrlo delujočemu našemu pevskemu društvu  „Zvon", to je novo osnovani tamburaški zbor, ki je pri prvem svojem javnem nastopu si pridobil simpatije vseh in bode gotovo  mnogo  pripomogel  v  živahni  razvoj našega društvenega življenja.   K  ustanovni  veselici so od vseh   strani   došli  mili  gostje,   katerih niti slabo vreme ni  moglo preplašiti.   Kmalu  po poludnevu prikorakali  so vrli Sokoli Zagorski z zastavo pod vodstvom  staroste g. Medveda.   Bilo jih je okolu 20 v društveni obleki.  Pridružilo se jim je bilo še mnogo druzih rodoljubov iz Zagorskega okraja, da jih je skupaj   bilo kakih 40.    Popoludanski poštni vlak   pripeljal  je   deputacijo   tamburaškega zbora »Ljubljanskega  Sokola" in   več druzih rodoljubov. Da je bližnja Litija in ostala okolica poslala muogo gostov k slavnosti,  razume se samo ob sebi. Počastilo nas je mnogo odličnih rodoljubnih gospe in gospodov,   posebno imenuiem  spoštovanega našega starino posl.  g. Svetca z gospo  soprogo. Odbor siavnosti vsprejel je vbo došle goste prav dostojno. Pred   priči tko m   koncerta   telovadili   so Zagorski Sokoli,   a dež   preprečil   je nadaljevanje zanimive telovadbe, ko se je ravno pričela najbolj razvijati. Težko je bilo dobiti  zavetja   in le polagoma razvrstilo se je občinstvo vsaj  nekoliko pod improvi-zovanimi šotori na vrtu gosp. Wakouika, kajti drugi prostori pod verando bili so Že vsi zasedeni. Tamburaški   zbor   udaral   je prav krepko   prvo točko vsporeda „Domovini",  katero je priredil g. Bartel in ki se je morala  ponoviti.   Tudi  ostale točke: „Venec   vojaških   narodnih  pesmi",   „Pri zibeli", „Venec slovenskih  pesmi"   in „Danes  tukaj jutri tam" udarali  so tamburaši jaku  vrlo in precizno, ter morali vsako ponoviti na burno zahtevamo. Vse točke priredil je gosp. Bartel sam in izvežbal svcj tamburaški  oktet v kratkem  času tako dobro, da so vsi poslušalci bili zares iznenađeni. Mešani zbor pel  je   Nedvedove BNa goro", in „Naša Zvezda" in Volaričevo  „Lahko noč" prav  izborno, posebno dopadla   pa   se je lepa   skladba  Bar t lov a „Oj planine", v kateri je  tenor solo pel skladatelj sam prav dovršeno.   Na burno odobravanje moral se je ponoviti  tudi ta  mešam zbor.   Od moških zborov čuli smo  Bar ti o v „Mi ustajamo",  Diirerjev hrvatski  zbor „Domovini"  in  Nedvedovo „Kranjsko deželo", v  kateri je pel  bariton  solo g. Potrebin prav vzorno in žel živo pohvalo. Nedvedovo »Moja rožiča' pel je kvartet prav dobro in s tem dopolnil zares mnogovrsten in lep program,  ki se je vseskozi izvršil toli precizno, da bi bilo na čast tudi kakemu mnogo večjemu kraju nego je Šmartin.   Vsa čast vrlemu  pevovodji in  vodji  tamburaškega zbora g. učitelju Bartel-u, ki je uprav bil „spiritus movens" vse lepe zabave.   Prezgodaj morah so nas zapustiti vrli  Zagorci,  od katerih  smo se poslovili s krep kimi   Živio in   Nazdar -klici.    Koj   po končanem pevskem   programu   začela   se  je   vrsta  jedra vi C.. V imenu tamburaškega zbora „Ljubljanskega Sokola" pozdravil je gosji. Jos. Nolli novi tamburaški zbor Šmartiuski,  prvi  za Sokolom,  ki se je osnoval na Kranjskem  iu  je  tako  častno  rešil svojo ualogo. Nazdravil  je   tudi  pevkam   in pevcem in posebno zaslužnemu   voditelju  učitelju Bartel-u,  Ki je tako vrl mož, da bi si vsuka občina na Slovenskem smela Šteti v srečo, imeti tako izbornoga učitelja in glus-beuika. Živahui Živio-kliei kazali so, da jo govornik govoril vsem  is srca.    Posebno  krasno govoril je g. Podkrajšek, načelnik postaje na Savi. S krepkimi besedami obsojal je postopanje na katoliškem shodu in napadanje  obče  spoštovanega, v narodni borbi osivelega g. Svetca,  ker  se  ga je lotila osoba, o katere  zaslugah  ua  narodnem   polji  do zdaj še nikdor ne ve ničesar. Isto tako ožigosal je ruvanje proti  prckoristni  družbi  sv. Cirila  in  Metoda n proti narodni šoli, ki pri nas nikakor ui protiverska, ker se verski čut goji v njej kolikor je treba. Že mej govorom čuli so se opetovani in živahni pritr-jevalni klici, na konci govora pa je zagrometo tuko navdušeno iz  sto in sto grl: Živio Svetec! da je bila to zares  ljudska obsodba herostratskega poče-njanja  nekaterih  obskurnih   veljakov  katol. shoda in njih somišljenikov.   Ovacija,  katero je zaveden narod priredil g. Svetcu, je  najbolji  dokaz, koliko spoštovanja vživa v njem.   Za zdravico zahvalil se je prvi g. Bartel v prijazni  besedi  in napil vaem gostom, ki so prišli pozdravit  tamburaški zbor.
Potem spregovoril je na kratko g. Svetec in se zahvalil, rekoč, da bode drugikrat morda porabil priložnost in odgovoril obširneje, ker danes ni prava prilika za to. Slednjič nazdravil je g. Jos. Nolli še vrlim rodoljubnim gospem in gospodičnam Šmartno-Litijskega okraja, ki bo pravi uzor vsem drugim Slovenkam v vsakem oziru, posebno še gospe Svet-čevi. Tudi ta zdravica vzprejeta je bila z živahnimi Živio-klici, ki bo se burno ponavljali, ko sta odhajala g. Svetec in gospa soproga njegova. Gospod Potrebin nazdravil je g. Jos. Nolliju kot umetniku, ki je odgovoril s pesmijo „Kje dom je moj". Ko so se odpeljali tudi Ljubljanski gostje, ostali smo nekaj časa skupaj v ožji domači družbi in se ločili s prijetno zavestjo, da smo zopet storili izdaten korak naprej in da bode naš novoosnovani tamburaški zbor, združen z vrlim pevskim društvom „Zvon" nas še mnogokrat tako lepo razveseljaval, kakor pri prvi svoji veselici.
Prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani.
Dobili smo nastopna telegrama : Zagorje za Savo, 6. septembra, — Našega naroda očetu gospodu Svetcu, predsedniku družbe sv. Cirila in Metoda gosp Zupanu in pogumnemu branitelju tega društva gospodu Koblarju kliče: Slava! Zagorska podružnica:
Medved, predsednik. Krško, 6. septembra. — Slava in hvala rodoljubnemu   načelnlfitvu   Cirilo - Metodove družbe! Slava Svetcu! Slava Koblarju! Obžalujemo ua-rodni prepir, ki je v škodo narodnosti, pa tudi veri.
Krško županstvo, Krška podružnica. Krško bralno društvo.
Iz odseka za socijalne reči.
— 30. avgusta.
Ta odsek zboroval je v veliki dvorani starega strelišča. Zborovanje je bilo jako dobro obiskano, kajti navzočnih je bilo v dvorani in na galeriji gotovo do 300 osob mej njimi lepo število kmetovalcev. Predsedoval je g. dr. J. Lipo ld, ki je zborovalce pozdravil in izrekel posebno veselje, da se obravnav udeleže tudi kmetovalci. Socijalno vprašanje da se rešiti ugodno le po naukih katoliške cerkve. Kakor za časa Rimljanov, tako smatra tudi daues pičlo število bogatašev vse druge svojimi robi. To pri-vilegovano kasto je poučiti pravim potem, da je človek podoba Božja. Ako bi se ravnalo po načelih katoliške cerkve, bi socijaluega vprašanja sploh ne bilo. Prečitajo se potem nastopne resolucije:
Prvi slovenski katoliški shod smatra kot najnujnejšo nalogo našega postavodajalstva, da se sklenejo take postave, po katerih bo mogoče zabraniti vedno hujše se razširjajoči projmd kmetskega stanu in to že iz vzroka, ker je uprav ta stan najzanesljivejša zaslomba toliko našega državnega, kolikor osobito našega narodnega obstanka.
V ta namen priporoča prvi slovenski katoliški shod:
1. a) Kmetovalci naj se postavnim potom organizuje|o v kmetske zadruge; b) postavnim potom naj se zagotovijo kmetski domovi, ki naj bodo nerazdelni; c) tudi naj se [loatavuo uredi dedinsko jiruvo.
2. Razbremeniti treba s^daj silno zadolžena kmetska posestva po načelih, kukeršua je kmetijski minister v državnem zboru že naznanil; uvedejo naj se namreč okrajne kmetske zadruge, katere imajo pravno moč sodelovati pri razbremeujavanju kmetskih posestev. V to Bvrho izdajejo naj se za-dolžnice, za katere prevzame vrhovno poroštvo država, ter nuj se po zgledu sedaj že dogotovljeue zemljiške odveze razbremenjujejo uaša kmetska posestva prehudih dolgov.
Ob jednem pa se mora postavnim potom skrbeti za to, da se ne bodo mogla kmetska posestva čez gotovo mero cenilue vrednosti na novo zadolžiti.
3. Prenarediti se mora domovinska postava tako, da bodo kmetske občine oproščene sedanjega velikega bremena, kakeršno morajo nositi za oskrbovanje v tujini živečih svojih bolnikov in onemoglih rojakov.
4. Deluje naj se na to, da dežele same prevzamejo v lastno upravo zavarovanje protu požaru, proti živinskim boleznim in vremenskim nimam.
5 Skrbeti je za to, da se vsaj javna uprava, sodniJBka in politiška, tako uredi, da ne bo predraga iu du se je bode ljudstvo lahko posluževalo; osobito je želeti, da se uvedejo občinska mirovna sodišča ter da se odpravi prisilno legalizovanje vsaj za manjše zneske.
6. Delovati je na to, da se uvede po železnicah pravična vožnja cena, da se odpravijo krivične refakcije ter sploh pospešuje izvoz naših pridelkov v daljni trgovinski svet.
Posebno naj naši zastopniki delujejo na to, da se južna železnica, ki vozi skozi celo dolgo ozemlje slovenskih dežel, pndržavi, ker le tako je upati, da se uvedejo jednako, kakor na državnih železnicah, pravični vožnji tarifi.
7 Shod priznava nujno potrebo, da se davki preuravuajo, ter izreka nado, da se bo nova davčna reforma izvršila tako, da bo potem olajšano davčno breme posebno nižjim delujočim stanovom, osobito pa, da se zemljiški in hišni razredni ter obrtui davek zdatno zniža.
Drž. poslanec Povše vidi uzrok vsega zla današnjega kmetiškega *tanu v liberalizmu, kateri je I. 1848. sicer odpravil tlako in desetino, izročil pa kmetovalca brezvestnim oderuhom, da se je zadolžil grozovito. Še dandanes se pobirajo obresti po 6% do 10°'0 in še večje. Zato je uknjiženo na avstrijskih kmetskih posestvih 3000 milijonov gol dinarjev, katerih obrestovan je zahteva l1/* sto milijonov gld. vsako leto. 36 mili j. gld. je zemljiškega davka, koliko pu raznih zaklad, katere si govornik z glave ne upa ni po imenih navesti, bele ko se je liberalni sistem zrušil, sklenil se je zakon zoper oderuštvo. Kmetijstvo morejo rešiti znani ministra grofa Falkonhayna predlogi, naj posamezni okraji izdajajo 4% zadolžnice in se odpove na višji obresti na posestva posojeni denar. V 40 letih bili bi potem vsi dolgovi, katere je liberalizem v 40 letih zakrivil, poplačani. Boj bo hud, kajti liberalci bodo nasprotovali v državnem zboru, ako se kapitalu odtegnejo rodovitua tla. A doslej je bila le zmirom trgovina in promet na dnevnem redu v državnem zboru, upati je, da pride tudi kmetijstvo kdaj na vrsto. Razmetavali so se milijoni pač le s pritiskom vlade na poslance za Lloyd iu za Dunavsko paro-brodno družbe, za kmetijstvo pa se ni storilo ničesa. Kakor je braniti treba sv. vero, tako je treba braniti koristi kmetijstva. Vzprejmejo se potem nasve-tovane resolucije, mej istimi tudi ta, da naj se p o-državi južna železnica, katero slabo delovanje za slovenske dežele, po katerih teče, pojasnjuje govoruik s tem, da se za vagon od gališke meje v Trst plačuje 111 gld, iz Ljubljane, ki je tako rekoč na pragu Trstu, pa GO gld. Pri glasovanji vepre j mo se vse nasvetovaue resolucije nespremenjeno.
O delavskem vprašanji poroča dež. poslanec g. J. Žitnik. Resolucije slo vej o:
1. Prvi slovenski katoliški shod obsoja pogubni liberalizem, ker je ravno ta s svojo sebičnostjo na obrtno-roaodelskem polju razrušil veljavo krščanskih načel in krščanske solidarnosti ter s tem odstrauil najtrdnejšo podlago za občno blagostauje obrtuo-rokodelskih stanov.
2. Prvi slovenski katoliški shod je mnenja, da ima državna oblast važno nalogo pri reševanju obrtno rokodelskega vprašanja; zato z veseljem pozdravlja postavodajalue poskuse v avstrijski državi, katerim je namen odstranjevati žalostne nasledke razjedajočega gospodarskega liberalizma; zlasti radostno pozdravlja snovanje zadrug, v katerih je v krščanskem srednjem veku cvetei rokodelski obrt, katerim naj se zagotovi potrebna samostojnost.
3 Posebej pa prvi slovenski katoliški shod povdarja: a) Postavnim potom podeli naj se v zadrugah obrtnikom oni upliv, kateri omogoči zadrugam vspeŠno delovanje; b) ustanovo naj se samostalne obrtne zbornice, kamor naj pošiljajo zadruge svoje odposlance s pravico, javno zastopati koristi obrtnikov; c) omeji naj se obrtno delo po kaznilnicah, s katerim obrtniki-davkoplačevalci ne morejo tekmovati; d) pridobitni in dohodninski davek naj se za obrtnike tako določuje, da bode zabranjeno vsako neosnovauo ovaduštvo ter da se bode oziralo na opravičene želje obrtnikov; e) v pospeševanje krščanskega življenja in gmotnega stanja rokodelcev snujejo naj se po potrebi rokodelska društva mojstrov, pomočnikov in učencev.
Govornik, priporočujoč resolucije, sodi, da v nas Slovencih to vprašauje še ni stopilo v življenje, a sčasoma utegne po naukih delavskih prorokov le nastati. Na Dunaji, na Češkem se je delavsko vprašanje že pojavilo in postalo pereče, a tudi v nas, na mejah, v rudnikih, zapeljujejo se delavci. Stanovi morajo biti različni. Zato je tr*-ba omejiti prosto selitev, prvo sredstvo pa je, da more prešinjati vsacega državljana ljubezen do bližnjika. Sklenil se je sicer v navidezno podporo obrtnikov in delavcev obrtni zakon, a tega je pokvaril popolnem trg. minister, kateri je statuir»I celo dolgo vrsto izjem-. Nedeljski počitek se ne spoštuje. D davci zahtevajo osem-urnega delavnika; ali je to prikladno odnošajem naše države, treba je rešiti državnem zboru. Otroci ne bi smeli delati, predno ne dovrše šole, v tovarnah naj bi se tudi ločile ženske od moških pri delu, kjer ie to mogoče. Delavci pa naj bi se ne shajali v potratnih društvih nego v katolifiko-rokodelskih. Cerkev, država in delavci sami morajo sodelovati,
da se delavsko vprašanje reši povoljno in vsem v korist.
Gosji. dr. Krek pravi, da vladata danes dva pojma: denar in človek. Denar velja vse, človek nič. Denar je Živ, človek je mrtev. To je treba obrniti tako, da bode človek več veljal kot denar. Človek more zadobiti zopet pravico do življenja, vrniti Be mu mora, kar se mu je vzelo. Moč denarja raste hitro, človeška družba postala pa je le neki mehanizem ; to mora nehati in dokler ne bode pre-šinjala vse države ta misel, da je človek več vreden ko denar, ostale bodo vse resolucije le krpe. Denar je tudi u/rok, da se tlačijo maujši narodi. Govornik priporoča, naj bi se ta misel razpravliala po bistro-umn h možeh, da se najdejo možje, kateri jo bodo zagovarjati zamogli na podlagi katoliške vere. Potem se vzprejuio resolucije nasvetovane z dostav kom dr. Kreka, naj se tudi od tovarnarjev zahteva dokaz zmožnosti, ua kar Be zborovutije odloži na popoludne. Konec prib.)
Prejeli smo nastopni dopis:
Glede Vašega poročila v številki z dne 2. septembra 1 leta o prvem slovenskem katoliškem shodu, iz odsekov za šolo in katoliško narodno organizacijo, objavite v svojem listu nastopni popravek:
Ni res, da Bem v svojem govoru rekel, da so pravila družbe sv. Cirila in Metoda morda dobra.
— Rekel sem marveč naravnost, da so pravila navedene družbe dobra.
Ni res, da sem rekel, da je vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v rokah slovenskega liberalstva.
— Pač pa sem rekel, da ima Blovensko liberastvo velik tipi.v v vodstvu napomiBane družbe.
Ni res, da sem rekel, da je gospod Svetec v pripravljalnem odboiu bil vprašan, kako misli v verskih rečeh, da je izjavil: „Vera pri meui ni na dnevnem redu", ter da so se na to čuli osorni klici: „Ni res! Sramota!" Tudi ni res, da sem na to jaz rekel: rJaz se ne lažein nikdar, se nisem in se ne bom!" — Resnica je namreč, da sem rekel, da je g. Luka Svetec v pripravljalnem odboru izjavil, da vera ui na dnevnem redu; da je na te moje besede neki g. Koblar zaklieal „Ni res!" in da sem jaz na to odgovoril, da pripovedujem le to, kar sem na svoja lastna u*esa slišal, da prote-stujem proti oporekanju g. Koblana, ki pri dotič-uem Svetečeveni govoru niti navzoč ni bil, da moja navada ui. lagati se, da se nisem l.-.g.-.! in se ne bom.
Ni res. da je tem mojim besedam sledil smeh ali protestovanje. Ni res, da sem v govoru trdil, da je g. Svetec rekel: „Tek zgodovine je tak, da se klanja narodnosti." Rekel sem marveč, da je gosp. Svetec izjavil, da je tek zgodovine tak, da se mora vse klanjati narodnosti in da se tudi vera klanja narodnosti.
Ni res, da sem rekel, da velja g. Svetec za kristalizovano slovensko pamet, — rekel sem le, da ga je uekdo imenoval „kristalizovano slovensko pamet".
Ni res, da sem rekel, da je g. Svetec zapustil dvorano deželnega zbora, ko je bilo glasovanje za versko šolo. — Res pa je, da sem to trdil o nekem drugem liberalnem člauu vodstva družbe sv. Cirila iu Metoda.
Ni res, da sem rekel: „Gospode, ki imajo vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda, zatrjujem: kmalu bodo osamljeni ostali, kajti napeli I odemo vse sile, da bode družba ta pri 11. slov. kat nI. shodu v pravih rokah." — Resuica je le, da sem rekel, naj družba sv. Cirila in Metoda gleda, da bode prcosnovala svoje vodstvo iu da jo bodeuio potem radostno pozdravljali na II. slovenskem katoliškem shodu.
Ni res, da sem rekel: Še mnogo društev je, ki niso na katoliški podlagi, a kdor je dobre volje, naj stopi k nam". — V resnici sem le rekel, da je še mnogo društev zasnovanih na katoliški podlagi, ki so pa vkijub temu vsled sedanjih nejasnih razmer včasih krenila ua napačna pota, ne da bi se jim zamogla očitati slaba volja; da je mogoče, da se to poravna, da sedaj ta društva krenejo zopet na pravo pot in da se potem radostno sprejmo v „i. t. d." druge resolucije o katoliški narodni organizaciji.
V Ljubljani 5. septembra 1892.
Dr. Ivan Šusteršič.
Opomnja uredništva: Ta dopis smo morali po tiskovnem zakonu vzprejeti kot „popravek". Če tudi se la „popravek" prav za prav ujema z našim poročilom, vender smo pozvali našega posebnega poročevalca, pokazali mu „popravek" in on je na to zapisal naslednjo izjavo:
Kot indiferenten poročevalec sestavil aem svoje poročilo o dogodkih v šolskem odseku in v odseku za naroduo organizacijo popolnoma praviluo in točno. Kar je v poročilu povedano, zgodilo se je resnično in prav nič drugače, kakor jo pisano in v „Slov. Narodu" tiskano. Kot poročevalec tudi nimam ni-kakega interesa zavijati stvari na katerokoli stran, zlasti ker je v interesu vsakega poročevalca, da si obrani zaupanje. Popravek g. dra. Šušteišiča torej od konca do kraja trdi neresnične uuance.
V Ljubljani, dne 5. septembra 1892.
Albin A r k o,
poročevalec „Slovenskoga Naroda".
Domače stvari.
— (Glede Sokolskoga izleta v Jesenice) naprošeni smo pojasniti, da ju v sporedu napačno In jio pomoti navedeno kot I. darilo „Castno darilo Ljubljanskega Sokola". To darilo je marveč le specijalno darilo za borbo —Nadalje poroča se nam, da si je „Sokol" omislil za izlet Domžalsko godbo, ker je domača Jeseniška godba zaradi nepričakovanih zaprek morala odkloniti sodelovanje. — Kakor se čuje, je za velezanimivi „Sokolov" izlet tudi na Gorenjskem splošno zanimanje ter je pričakovati iz Škofje Loke, Kranja, Radovljice i. t. d. obilne udeležbe Da bo tudi Ljubljana odposlala v spremstvo „Sokolu" dostojen kontingent, to je po našem mnenji ob sebi umevno. Posebni vlak pristopen bo ua vseh postajah, vender pa velja objavljena cena za vse postaje jednako, ker je tako določilo vodstvo državne železnice.
— (Odbor „Glasbene Matice") razjio-šilja te dni zunanjim članom muzikalije za leto 1891/92. Pošiljatvam pridejane so tudi poštne nakaznice, na katerih je s svinčnikom zabeležena zastala članarina, v katero je všteta tudi članarina za bodoče 1. 1892/93. Ker je veliko članarine še na dolgu, odbor uljudno prosi, da bi dolžniki izvolili čim preje poravnati zastanek. Stroški za glasbeno Šoio množe* se leto za letom in odbor se zaradi tega nadeja, da bolo vsi člani drage volje sjiolnili svojo dolžnost.
— (Preraembe v učitelj stvu.) Naduči-teljem v Radovljici je postavljen g. Grčar, dosedaj v Št. Rupertu na Doleujskem (torej ne — g. J. Okorn!); izjiraznjeni službi na Ljubljanskih mestnih šolah sta dobila g. Kecelj, dosedaj učitelj v Ihauu, in g. Josin, dosedaj suplent v Ljubljani.
— (Na Ljubljanskem učiteljišči in na vadnici) prične se šolsko leto 1892/93 dne 17. t. m. Na moškem učiteljišči vzprejemajo se gojenci in učenci za vadnico dne 14 in 15. t. m. zjutraj, na ženskem učiteljišči pa gojenke in učenke Vadnlce ista dva dneva popoludne. Ponavljalni in vzprejemni izpiti se bodo vi šili od 14. do 17. t. m. V žensko učiteljišče se letos ne vzprejemajo gojenke.
— (Dolenjska železnica.) Zadnje mesece delalo je pri zgradbi dolenjske železnice povprečno vsak dan 4058 dninarjev in 575 rokodelcev, dalje je bilo 198 glav ujirežne živine in 341 malih vozičkov na tirih, ki so bili dolgi 26 kilometrov. Predora pri omari j i sta že na polovico gotova in bodeta do početka bodočega meseca prebita popolnoma. Kolodvor pri Zelenem hribu bode le bolj za lokalni tovorni promet, posebno za oglje. Osobni promet bode se osredotočil na južnem, tovorni pa na državnem kolodvoru. Dela za progo Grosup! j e-N ovo mesto oddala so se nastopnim |)odjetnikom: Aut. Kis in Ilenr. Rab as (— H-5%); Krnil Malberg (—18%); G. Ceconi, J. Gaj-šek in J. Radel (— 13-5%); Fr. Hoffmann in Fr. Ricoletti (— 16 1%)- Potrebna zemljišča za zgradbo te železnice je vodstvo že odkupilo.
— (Osobni promet na državni železnici) je bil zadnje dni zopet izredno velik. V nedeljo vozilo se je z gorenjskimi in Kamniškimi vlaki kakih 4000 osob. Včeraj pa jih je bilo okolu 3000 , mej njimi kakih 1600 romarjev na sv. Višariji.
— (Bleško letoviško društvo) ima jutri ob 4. uri popoludne v občinski pisarni na Bledu svoj občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Predlog odbora glede zidanja letoviškega salona. 3. Slučajni nasveti.
— (Požar.) V Novem bregu v občini Stara Loka pri Kočevji zgorele bo 2. t. m. Štiri hiše z gospodarskimi poslopji in poljskimi pridelki. Zgorelo je tudi mnogo obleke. Škode je nad 10 OOOgld. Zavarovani so bili pogorelci samo za 4300 gld.
— (Trt no uš) so zapazili v občinah Repen-tabor in To maj na Krasu. Tudi v vzglednem vinogradu vinorejskega društva Tomajskega ho našli to grozno pokončevalko vinogradov.
— (Nevihta.) Piše se nam iz Št. Janža pri Zidanem mostu dne 4. t. m.: Včeraj pričakovali smo ves tlan dežja, a ui ga bilo, zvečer proti 8 uri pa je nastala huda nevihta, ki je trajala vso noč in nam je prinesla grom, strelo in točo. Siromašni vioogradnik ! Kar mu ni uničila strupena iona, pobila mu je toča. Sadja nič, mošta tudi nič — kaj nas čaka? — Danes imamo prav pusto, deževno vreme, lastavice pa se tudi že pripravljajo na pot v toplejše kraje.
— (Uboji.) Dne 28. avgusta sedel je hlapec Peter Kališnik v Kramarjevi gostilni v Gornjem gradu, kar prideta jmsestnikova sina Simon Tisov-nik in Gaspar Logar in začneta Kališnika dražiti in mu zabavljati. Ko stopi ta pred bišo, da odžene razposajeuca, udarita ga s koli štirikrat tako močno po glavi, da se je zgrudil in obležal mrtev na mestu. Ubijalca sta bežala, a orožniki so ju prijeli in izročili sodišču v Gornjem gradu. — Zadnje dni minulega meseca šli bo posestnik Anton Ribič, mizar Anton Jug in tesar Janez Kukovec iz Dobnikove gostilne v Zlatem Ličji pri Št. Janžu na Dravskem polji domov. Na potu napadli so jih vaški fantje b koli in cepci. Ribič in Kukovec sta lahko raujena utekla, Juga pa so napadniki silno pobili in ga potem vrgli čez neki plot, kjer ho ga drugo jutro našli nezavestnega. Vsled dobljenih ran umrl je Jug še tisto popoludne Orožniki prijeli so ubijalce in je izročili sodišči na Ptuji.
— (Za V8eučiliščnike.) Na Graškem vseučilišči uvedli se bodo s početkom zimskega semestra 1. 1. novi indeksi s fotografijo lastnika. Ojiozarjajo se torej vsi dijaki, ki se hote na novo upisati, da prilepijo fotografijo v vizitni obliki v novi indeks, da ne bodo imeli neprilik pri upiso-vanji.
— (Iz Opatije) se poroča, da prihaja tja izredno veliko tujcev, katere je pregnal strah pred kolero iz severnih pokrajin. Dozdaj so zdravstvene razmero v Opatij i navzlic veliki množini tujcev iz raznih krajev prav ugodne.
— (O UBtanovi vdove po dr. Smuku na D u na j i,) rojenemu Kranjcu, poroča „Fremden-blatt", da je g. Smukova kot glavnega dediča imenovala ustanovo za pravnike Dunajskega vseučilišča. Če bi se pa ta ustanova ne osnovala ali ne dala izvršiti, je glavni dedič Dunajska meščanska bolnica. Za ohrauitev groba njenega in nje soproga naj se porabijo obresti od glavnice 1000 gld. Oaz 30 let pa jiripadu ta glavnica fondu meščanske Dunajske bolnice.
— (Volitev župana Zagrebškega) vršila se bode jutri zjutraj ob 11. uri. Vladina stranka volila bode bržkone dosedanjega vladnega komisarja g. Mošinskega.
— (Parobrod v Maksimiru.) Na ribnjaku Zagrebškega Maksimira omislil je lastnik velikega električno razsvetljenega paviljona, g. M i-leusnič, majhen parobrod, ki bode vozil v zabavo občinstvu. Parobrodič je dolg 8 metrov in ima stroj ua petrolej za tri konjske sile.   Imenoval se bode
„Grad Zagreb" in je že dospel z Dunaja v Zagreb. Vsled tramvajske zveze postal je Maksimir še bolj priljubljeno zabavišče Zagrebškega prebivalstva.
— (Ustanove) Na državnem gimnaziji v Trstu bo razpisane 3 štipendije „Asanian" po 300 gld. na leto. Prošnje je uložiti mestnem magistratu Tržaškem do 1   oktobra t. I.
— (Razpisane službe.) V deželni bolnici v Ljubljani popolniti je mesto sekunkarija z letno plačo COO gld. in prostim stanovanjem. Prošnje poslati je vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 1. oktobra t. I.
Telegrami „Slovenskemu Narodu11:
Litomerice 6. septembra. Cesar se je zjutraj ob B/4 na 8. uro pripeljal in bil navdušeno in slovesno vzprejet. Po pozdravu ogovoril nekatere dostojanstvenike potem pa odjahal na mesto vojaških vaj. Prebivalstvo priredilo cesarju srčne ovacije.
Berolin 5. septembra. „ Norddeutsche Allg. Zeitung" naznanja, da je cesar odredil ustaviti vojaške vaje VIII. in XVI. voja.
London. 6. septembra. Kovači v Blatua-gonu, katerih je nad 4000, ustavili delo.
Avstrijska speoljalltet*. Na želodcu bolehajočiin ljudem priporočati je porabo pristnega ,,Moll-ovega Seidlitz-praska", ki jo preskuSeno domače zdravilo iu upliva na želodec krepilno ter pospesilno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. škatljica 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja tu zdravilo vsak dan lekarnar A. NOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ. Tiichlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko iu s podpisom. Manj nego 2 skatljici 83 ne razpošilja. 5 (42—12)
........a.....s#
1
..LJUBLJANSKI 1T0I"
itojl
s a vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tujci!
6. septembra.
Prifl»ll«i* Baron Rechbach iz Gorice. — Ilauschka, MattiT, Fink, Pr»ger. Wagner z Dunaja. — Bolafio, Dr. Bonna iz Trsta. — Weber iz Senožeč.
Pri M.»m« Dr. Garinger, Dr. Masner, Gombrich, Janker, Jano zh, Dr. Groattman z Dunaja. — Schnlz iz Gradca. — Grignaachi, Golrischmidt, Soletti, Gedling, Zborni iz Trsta. — Tewoles, Theiner iz Prage. — Steiu-brecher iz Bfljaka.
Pri JustifMi kolodvoru i Kolenc, PogaČar iz Trsta.
— Gerčar iz Mokronoga.
Pri ImfHrHkHu dforn : Resch, Bassler z Dunaja.
— Wiegele iz (Jalovca. — Gollob iz Toplic.
U »uril so v IJulslJaul:
4. septembru: Franc Duh, črevljarjev sin, 21 dni, Stari trg št. 1 I, katar v črevih. — Jožefa Čepelnik, črev-ljarjova hči, 14 let. Žabjak st. G, utita. — Bogomir Bie-kel, tesar, 2H let, Poljanski nasip št. 50, jetika.
f>. septembra: Karol Toman, sin prodajalca žre-bljov, 17 let, Frančiškanske ulice it 6, dysonterie.
V d « ž h in i b nI i> i c i:
4 septembra: Jožef Širce'j, delavec, 52 let, nt-phri-sia. — Jane/. Miku*, delavec, 45 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
Čas opa-lovanja	Stanje barometra	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krm a v
	v mm.				mm.
7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	731 9 ms. 782-8 mu. 734 1 mm.	10 8" C 17-2« C 12 8° C	al. vzh. si. zah. si. vzh.	obl. obl. dež.	33 40«». dežja.
Srednja temperatura 13*6°, sa 2*4* pod normalom.
XDxxn.au3sicSL borza
dne 6. septembra t. 1.
včeraj — danes
Papirna renta.....gld.    96 50     — gld. 9680
Srebrna renta.....„      95 95     —   , 96 40
*lata renta......,    11430    —   „ 11460
5°/0 marčna renta   ...     „     10O-40     —   „ 100-40
Akcije narodne banke .   .     ,    996'—     —   „ 997'—
Kreditne akcije   ....     -    315 25     —   , 316'—
London.......,    11965     —   „ 11965
Srebro........                                          —'—     —   n —•—
Napol........„       9 49'/, —   „ 949'/.
C. kr. cekini.....,       5-69     —   , 569
Neruske marke    ....     ,      58 60     —   „ 58-65 4";„ državne srečke iz 1. 1854  .    250 gld.   140 gld. 25 kr.
Državne srečke iz 1. 1864    .   .    100   „     186 ,   — „
Ogerska zlata renta 4°/.,.......111 ,   85 „
Ogerska papirna renta 5" „......                          100 (  45 ,
Dunava reg. srečke 5°/u   ...     100 gld.   122 „   75 .
Zemlj. o M. avstr. 4« '„" u zlati zaat. listi   .   .   117 „   50 .
Kreditne srečke......100 gld.   188 „   50 „
Rudolfove srečke......                             10   „       v5 ,   10 .
Akcije anglo-avstr. banke ...     120   ,     151 ,   60 „
Tramway-druit. velj. 170 gld. a. v.....237 .   — ,
MAG GI
JEVA
zabela za juhe
pomnoži izredno ukus jahe. Dobiva se v steklenicah po 45 kr. pri Ivanu Lurkuiann-u. (785—10)
Trgovski pomoćnik
dober prodajalec, ki je že posloval v trgovini z meianim blagom, vsprejuie se takoj) pri tvrdki -A.. X"W«i»lt*5l A Oo. v Sevnici, Spodnje Sftajernko.      (1001 -1)
Nov mlin
v IE^sićL©dali a 4 tečaji in stopami, s hišo za stanovanje iu z več drugimi poslopji, vrtom in njivo,
se v najem da ali proda.
Po i zvedeti pri Janezu Plitzei*-Ju v Itn* 4i>4%itli pri Zidanem moMtii« (1003—1)
V vseh odvetniških poslih izurjen, slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi zmožen
za
isće službe, pisarja.
Več se izve* pri upravništvu „Slovenskoga Naroda". (981—3)
\tAtAV\t/\VV/\tA'/
»jK* *m\' »nt* »m* *«■♦ »■« *w» .sr*
VIZITNIGE
priporoča
NARODNA TISKAM
v Ljubljani.
»pf. »js • *jm* *jH* *M* OS* *ja*
RAZPRODAJA!
infekcijske zaloge za gospode in gospe
ki sva jo prevzela od M. Neumann-a     t,m t)
po jako znižani ceni.
GRIČAR & MEJAČ.
IS
V najem odda se takoj
obče znana
gostilniea „pri Kraljici"
v Šent-Vidu nad Ljubljano.
Ravno muli oddajo se
{%- prostori za kako prodajalnico.
Pogoji ter podrobnosti poizvedo se ondi.  (Na pismena vprašanja se ne odgovarja. "(999-2)
t NOVO!
♦ -:^=z—
:
♦
♦
♦
♦ ♦ ♦ ♦ ♦
:
♦ ♦
♦
i
♦ ♦
»♦»♦♦♦
Dva smešna ot^ka, trdno narejena, roko. da kaj ainošnujAt'^a So ni bilo
NOVO! ♦
Zanimiva in zabavna j
♦ ♦
: :
♦
: : :
ju moja tukaj prvič na prodajo izložeua igrača
oblefiana kot berkula,-borita ho, držeC so za videti.  To ho laliko in gotovo izvršuje l>re/. vsakerano pripravo, tako da moro tudi najiuaniši otrok satu oživiti igračo. Ako hoćete sebi in  Bvojitn otrokom narediti veHolje, prosim, poCantito me s avojini
obiskom. Ta Igrata vsprejeta je bila povsod z največjim odobravanjem. Cona paru 509 60 kr., boljšo vrsto iz papir-inacbe 1 gld. in 1 irl«l. a« kr.« iz stisnjenega papirja prvu \ rst«« 1 gl<l. 50 kr. 10 Z£ gl<!.. večji koinudi 3 gl«l> Prodajalo se boile le malo chnii v Touknlle.
(888—30)
Ad. Rissmann,
lastnik mnogih čahtnib diplom.
ladajatelj In odgovoril urednik: Jo lip Nolli.
I*jttnin* in tisk .Narodne Tiskarne-.