poštnina otofans v eotofM.
Leto XII.9 štev. 9
LJubljana, nedefla 11. januarja 1931
Cena * Din
jpravmštvo. Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št 8122. 3123, 3124. 3125. 3126 [nserntni xtdelek: Ljubljana, delen-burgova ul - Tel 3492 in 2402. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon št 4255. Podružnica Celje; Kocenova ulica
št 2 - Telefon št 190. »Latum pri pošt ček tavodih: Ljubljana št 11.842 P raba äai. 78 180 W.f»p ti 105 241
1
Nuuàiuu uuéi mesečno 26,— Dia, ta inozemstvo 40.— Dia.
Uredništvo: MaMjaaa Knafljeva uliea & Teiefcm iL 3122. 3123. 3124 8125 a 8126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon St 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Telefon 5t 190.
Rokopisi
vrača).
tarifu
- Ogla« po
Manjšinski problem zopet v ospredja
Pred novo razpravo o manjšinah v Društvu narodov -Pretveza za revizij onistično kampanjo
Ženeva, 10. januarja, r. Priprave za bliž.
nje zasedanje sveta Društva narodov ter odbora za proučevanje evropske unije so zelo obširne V tamštvu Društva narodov sc opaža živahna delavnost kakor da se pričakujejo senzacije, kakršnih Ženeva m vajena
Na dnevnem redu sveta Društva naro.
dov in njegovega manjšinskega odbora so mnoge manjšinske peticije, vložene prot vladam večine novoosnovanih in razširje--nih držav Z razpravo manjšinskega problema na zadnji skupščini Društva narodov kakor tudi z dejstvom, da bo sedanjemu zasedanju sveta Društva narodov predse d oval nemški delegat dr Curtius, so nam reč manjšine dobile po«um teT postale neobičajno agresivne Odbor sveta Društva narodov, ki bo proučeval peticije, preden bodo predložene svetu, bo imel precej po sla Obravnavati bo moral nad nemških madžarskih, bo'nnrskib in albansk;b peti ci j Toliko število peticij ni bilo doslej še nikdar predloženo odhoru -veta Društva narodov in ta okolišema zbuja mnenje v tajništvu Društva narodov, da se bo mor da razprava o manjšinah razvila tudi na javn'h seial" sveta
Obstoje znamenia da so gotove vlade zainteresirane pri teh peticijah, za javno razpravo o njih da b' v temelju presekale revizi j onistično kampanjo k; se čim dalje boli uvlači v Društvo narodov
Spričo take atmosfere, ki se napoveduje za svet Društva narodov niso uaodne nit" prognoze za delo odbora za evroosko um-. jO. ker bodo isti liudie ki bodo na em •trani skušali s pomočjo manjšinskih pro»
blemov ustvariti atmosfero «a rertafjo po»
godb, sodelovali na drugi strani pri sno» vanju evropske unije, kakor jo predlaga francoski zunanji minister Briand na pod» iagi obstoječih mirovnih pogodb
Glede na to nastaja vprašanje, ali je odkritosrčno sodelovanje sploh mogoče Zasedanje sveta Društva narodov m delo odbora za evropsko unijo se pod takimi pogoj' pričakuje zato s precejšnjim pesi» mizmom
Ženeva, 10 jan. s. Danes Je bila objav» Mena spomenica danske vlade ki vsebuje predloge o nadaljnjem postopanju za ustvaritev evropske unije Danska vlada predlaga naj bi se ustanovili trije odbori, zmed katerih naj bi prvi proučeval vpra» Sanja organ zaciie drugi politična, tretji pa gospodarska vprašanja Odbori naj bi 'meli pravico da bi povabili evropske države ki niso članve Društva narodov na •ivoje seie Odbori naj bi sestavili svoja nomčila tako da bi b lo mogoče sklicati evropsko konferenco že v maiu v na» •sprotnem primeru pa vsaj v septembru.
Dr. Marinkovič odpotoval v Ženevo
Beograd, 10 januarja. M. Nocoj je z irient ekspresom odnotoval zunanji mi-lister dr Marinkovič v spremstvu svo-ega tajnika Pavlovica v ?enev»o. da se ifielp'/i zasedanja Sveta Dništva naro-1ov in tako zvane evropske konference.
Demonstracije proti Briiaingu v vzhodni
N
v* ••
nn^ oi
JJI
Demonstrant so organizira?' Hup^nHerp^vi nristasi in
komunisti - uemšlrp viaria v Varšavi
Berlin. 10 fsnuaria g. Vzhodno potova
nje državnega kancelarja dr Briininsa bo v kratkem zaključeno Potekle je sicer popol noma po programu, vendar pa je bilo pol no incidentov Nacijonalno socialistični krotri so porabil' P>riinin<2rovo odsotnost da so predložili pretirane zahteve velenose stnikov V zadnjih dnevih so sprejemal narodno - socijaiisti&ni in komunistični dp monstranti državnega kancelarja z žaljiv kam; m psovkami Kakor se zdi. izvira dei teh demonstracij od Hugenberga Ponekod po opazili, da so prihajali delavci s ooljf k železnici, kjer se je vozil državni kance lar ter elasno protestirali oroti njemu Go tovo je. da so jih poslali njihovi delodajal ci in jih za to tudi plačali Pod vtisi teh dogodkov je državni kancelar v Ratiboru sam zelo ostro obhodil izpade radikalizma in naglasil, da more nositi odgovornost le
tedaj dalje, če bo mogoče nemškemu narodu do zadnjega človeka zopet vrniti smisel 'a resnico.
Berlin. 10 januarja g.. Nemško poslaništvo v Varšavi je dobilo nalog, naj protestira in pros' za pojasnilo pri poliski vladi, ker so aedavno trije poljski vojaški letalci urileteli nad nemško ozemlje V ostalem presojajo položaj v nemškem zunanjem ninistrstvu mnogo mirneje in bodo najprej "ofakali na poljski odgovor Ofirijelno iz-ražajo začudenje da vedno samo poljska etala prelete nemško mejo nikoli pa ne etalci drugih sosednih držav Pri vsem tem ie vendar verjetno da so s*» poljski letalci res izgubili v snežnem metežu Dokazano ie po dosedanjih preiskavah, da niso imeli « seboj niti brezžičnih, niti fotografičnib aparatov.
Angleško-francoska gospodarska pogajanja
Razgovor Brianda z angleškim poslanikom o plačilu francoskih dolgov v zlatu - Francoski tisk o pomenu aneleško-francoskega gospodarskega sodelovanja
Paril, 10. januarja, d. Zunanji ministei Briand je v četrtek popoldne imel dališ razgovor s pariškim angleškim poslanikon
lordom Tyrellom o sedanjih francosko an pleških finančnih in gospodarskih pogaja njih. Predvsem sta se razciovarjala o vpra fanju plačila vojnih obveznic v zlatu, bi so v angleški posesti Briand je baje angleškemu poslaniku izjavil, da Francija ne more ustreči angleški zahtevi in da ne more napraviti nobene izjeme za angleške la slmke vojnih obveznic ker posojilo ni zajamčeno z zlatom Francoski listi izjavljajo, da je zboljšanje evropskega gospodarskega položaja brez tesnejšega angleško francoskega sodelovanja nemogoče ker razpolagata samo ti dve državi s potrebnim denarjem. s katerim se more dvigniti gospodarstvo v Evropi
Parto, io januarja, d. Briand in angleški poslanik Tyrei] sta rta svojem sestanku v c>%! rtek razpravljala o noti. ki jo je poslala Angleška vlada francoski zaradi francoskih predvoznih posojil v tej noti vztraja Anglija na zahtevi, naj se v Angliji nahajajoče se obveznice francoskih predvojnih posojil izplača jo ^ v zlatu. Francoski tisk je uporabil to priliko, da je opozoril na pomen sedanjih francosko - angleških pogajanj na gospodarskem, političnem in finančnem pobu. Vsekakor bi bilo še prezgodaj govoriti o dalekosežnosti pogajanj, ki so se pričela v zadnjih dneh med strokovnjaki angleškega in francoskega finančnega ministrstva
\akor pripominja >Excelsior<. more angleška zahteva spraviti v nevarnost uspehe an ileško francoskega sodelovanja za ,iospo darsko in finančno obnovo Evrope. V ostalem nastopa list proti nameri sklicanja tako zvane konference o zlatu, na kateri naj bi bile zastopane tudi Zediniene države »Excelsior« izraža tudi bojazen, da bi mog la ostati Francija osamljena proti zastopni kom onih držav ki sistematično desorganl rirajo svoje finance in s^oje gospodarstvo, ako bi se poverilo svetu banke za mednarodna plačila vprašan ie o zlatu Vsekakor pa ni razumljivo vznemirjenje, bi se opa ža v Italiji Nemčiji in Sovjetski Rusiji glede na angleško • francoska gospodarska in finančna pogajanja, kajti sodelovanje obeh vodilnih držav, ki imata v svojih rokah zadostne kredite, je neobhodno potrebno za obnovo trgovske in industrijske aktivnosti v Evropi.
Sklepi francoske vlade
Pariz, 10. januarja s. V ministrskem svetu je poročal zunanji minister Briand o stanju zunanjih zadev Ministrski svet je sklenil zahtevati od parlamenta. naj zopet prične debato o načrtu nacionalne oborožitve, ker hoče doseči, da bi se ne ustavila započeta dela in da bi narasla brezposelnost. Zato bo zahteval od parlamenta, naj takoj dovoli 240 milijonov frankov kredita, neobhodno potrebnega za nadaljevanje deL
Važne gospodarske reforme nemške vlade
Berlin, 10 januarja d. V prihodnjih dneh bo politična delavnost zopet oživela. Za ponedeljek je določena prva seja državne vlade po božičnih praznikih, v torek pa se prično posvetovanja glavnega odseka državnega zbora o državnem proračunu za 1. 1931'32 V razpravo bodo prišla v ministrskem svetu prihodnji teden predvsem tri važna vprašanja priprave za ženevsko zborovanje sveta Društva narodov. na katero bo zunanji minister dr Curtius odpot» val 14 januarja. nadalje problem preskrbe dela ki ga je razvil državni finančni minister Dietrich v svojem govoru v Stuttgartu ter odločitev o pocenitvi življenskih potrebščin Uresničenje načrta državnega finančnega ministra dr. Dietricha za preskrbo dela brezposelnim se mora za enkrat pričeti sami s pogajanji s posameznimi velikimi industrijami, v
kakšnem obsegu bi mogle zaposliti brezposelne ter znižati cene svojih proizvodov, ako bi se jim odkazal za nadomestilo mezd enak znesek, ki se je doslej izdajal za brezposelne podpore, šele, ako se izvedejo ta pogajanja, se morejo sredstva, določena za zavarovanje proti brezposelnosti. uporabiti po zakonskem potu za nove namene Razgovor o delovni dolžnosti. ki je napovedan za ponedeljek ln na katerega so povabljeni zastopniki delodajalcev in delavcev, je bržkone s tem načrtom v zvezi Dočim so v tej stvari potrebna še daljša pogajanja s posameznimi industrijami, je pričakovati nričetefc akcije za znižanje cen raznih industrijskih proizvodov že za prihodnji teden v tem smislu, da se bo uporabila uredba o kar-telih za pocenitev proizvodov na veliko za 10 odstotkov.
TRIJE NOVI BANI
Savska, moravska in zetska banovina so dobile nove bane in pod*
bane — Dosedanji bani so upokojeni
Beograd, 10. januarja. AA. Z irtHzom
Nj Vel. kralja so na predlog prcJsed a i ku iv nistrskega sveta ra mws,Ti uo-tranj.h zadev upokojeni na prošnjo s dmv co do pokojmie. ki jim pj z*ks-un pripada:
dr. Josip Sito vi č, ban sanke banovine.
Krsta SmUjanK, ban zetsse banovine, in
Djk)rdje Nestovlč, ban moravske banovine.
Z ukatranìw»» mini» stra. kmalu pa ie post''! prvi pomočnik
Osob'fib zais-bv» si re ondavi dr Pero» vič že ko+ veliki žunan t Solitu kier je v časih razburkanih strankarskih strasti čvr« sto držal Irmio nacionalne politike, a fudi korektne uprave. Kot pomočnik v notra« niem min'strstvu ie usoešno razvil siste« matično reor«9TnVaciisiko delo Po intenci» j ah predsednika vlade kot ministra notra«
njlli del je dr. Perovič uvedel ▼ notranji upravi celo vrsto reform za uvedbo mo» (lerne adminsitracije v vsej državi. Pp» sebno važnost je polagal dr Perovič na vzgojo uradniškega naraščaja v politično upravni službi: z zakonom o novem uprav» nem postopku ie zasigurano sedaj tudi mo» derne administracije v vsej državi. Po» Novi zagrebški ban je mož širokega ob» z or ja m globokega razumevanja za potre, be države in naroda Dicita ga vzorna vestnpst tn neumorna delavnost, združena s korektnostjo in ustvarjajočo vnemo Predsednik vlade g. 2ivkovič bo gotovo težiko pogrešal svojega prvega sodelavca v notrmji upravi, tem višje je pa ceniti pomen tega imenovanja Savski banovini
je na novem banu iskreno čestitati. •
Kot naslednik generala Smfljanlča pri» haja na Cetmje dr. Uroš Kruli Novi zet» ski ban je bil rojen l. 1875 v Mostaru. pro» moviral je na Dunaju za doktoria medicine ter se je že kot mlad zdravnik mnogo uve» ljavljal v narodni politiki svoje ožje do» movine Bosne in Hercegovine. Ob prevra» tu je bil član sarajevskega narodnega sve. ta ter je vstopil L 1918 v prvo jugoslo» vensko vlado kot minister narodnega zdravja Pozneje se je zopet popolnoma posvetil svojemu poklicu. Postal je vno» vič minister 6 ianuarja 1929 ter je ostal v kabinetu g Živkovica do prvib personal» nih sprememb Po svoji demisiji je pre» vzel vodstvo sarajevske državne bolnice in je bil imenovan v Vrhovni zakonodaj»
»i svet. Dr. Krulj je znan todi kot avtor
raznih socijaLno»medicint>kih ia političnih spisov.
•
Ban moravske banovine Jeremija 2Iva>
novič, bivši rektor pedagoške visoke dole v Beogradu, je mož širokega znanja in ve» like izkušnje Rojen je L 1874 v tknoškem srezu in je torej rojak rz banovine, kateri je sedaj postavljen na čelo. Po filozpfatih študijah, ki jih je dovršil v Beogradu. Leip» žigu in na Dunaju, je najprvo služboval kot profesor na raznih gimnazijah, od le» ta 1905. pa v Beogradu Tu ße je pričel to» di politično uveljavljati, bil je pred vojno poslanec samosta'.ne radikalne stranke. ▼ Jugoslaviji se je pridružil demokratom odnosno SDS, a je stal v partijskih borbah zadnjih let v ozadju Popolnoma se je pp» svetil organizaciji višjega pedagoškega študija kot profesor, pozneje rektor višje pedagoške šole ter vodstvu stan<>vske or» ganizicije kot dolgoletni predsednik glav» ne uprave in jugoslovenskega profesorske« ga udruženja in urednik »Nastavmka« Po» sebnih zaslug si je ban 2ivanovič pridobil tudi z izdajanjem izvrstnega mladinskega lista »Venac« ter je znan kot šolski in pedagoški pisatelj Zivanovič je mnogo klici» iativnega truda vložil v delo za povz<®go našega šolstva Tudi naše kraje izvrstno pozna ter je bil opetovano delegat mini« ®tra pri maturah v dravski banovini Ime« novanje simpatičnega moža, ki prinaša na svoie novo mesto mnogo vneme in spo» «pbnosti, bo gotovo kar najbolje odjeknilo v moravski banovini.
Ekspoze poljskega zunanjega ministra
Poljska hoče z vso energijo braniti svojo nedotakljivost, ▼ ostalem
pa je njena politika miroljubna
Variava, 10. januarja g. V ekspoze ju, t ga ie imel zunanji minister v zunanjem ->d-boru Sejma, je izjavil med drugim, da je poliski narod odločen zastopat; z vso ener-
gijo nedotakljivost države in se braniti pred vsakim napadom. Temelj poljske zunanje politike ie miroljubnost naroda. Svetovna gospodarska kriza je zbudila pri raznih narodih tendence, da bi na račun ostalih držav popravili svoj položaj. To pomeni veliko nevarnost, ki bi lahko imela za posle
-v- :p v zadnjem
času ski errila trgovske pogodbe s Francijo in Nemčijo. Od zaključka pogodbe z Nemči-
jo so se razmere gtcrr uiiiuimii v Mfeo.
da je praktična Izvedba dogovora precej i lužo ma, vlada pa bo Hjub temo pogodbe
predložila parlamento v ratrfflcaaijo. Zuna-aje-pohtičn» stališče Poljske se je v zad-djem časa zelo ojačito. Vlada simpatično spremlja Bnandov načrt o osnovani« Pan-evrope. Gilji panevropskega pokret» so oia-čenje varnostnih jamstev. Med razorožitvijo m varnostjo je treba «stvarrti junetim. Poljska stremi po ureditvi gospodarskih i« političnih odnošajih s svoj ina velikimi sosedi na vzhodu na prijateljski podlagi
Notranje politični položaj Poljske
Poljski notranji minister o ukrajinski revolucionarni akdp
Varšava, 10. januarja AA. V parlamentarnem proračunskem odboru je na včerajšnji seji notranji minister Slatkov-ski govoril tudi o pomirjenju duhov v vzhodni Mah Poljski. Vlada je izdala odredbo, raj se enako postopa z vsemi državljani ne glede na vero in predvsem uredi razmerje med državljani. Minister je omenil tudi pisanje čikaške »Ukrajine«, da je ukrajinska bojna organizacija revolucionarna in da ji je namen izzvati na Poljskem nerede, vznemirjati Javno mnenje poljskega naroda ter tako pokazati poljsko državo v inozemstvu v slabi luči, kakor da na Poljskem ne bi bilo reda in varnosti. Ta akcija se časovno čudno skla-
da k akcijo neke evropske d rta ve prott
Poljski. Z akcijo, ki ji Je bil namen po-mirjenje duhov, je vlada izsledila pri hišnih preiskavah mnogo razstreliva. Pri tem je bilo aretiranih 1.799 oseb, izmed katerih so jih 596 spustili na svobodo, ostale pa izročili sodišču. Uradniki, ki so pri izvedbi teh aretacij morda prekršili svojo dolžnost in prekoračili svoja pooblastila, bodo kaznovani, kakor hitro a« Izvede preiskava, ki je zastran tega uvedena. Vsekakor je akcija za pomirjenje duhov dobro delovala in Izolirala agitator-ske elemente. Pokazalo se je, da množic« niso v zvezi a temi agitatorji.
Prvo zasedanje banskega sveta Dravske banovine
Ban dr Marušič je sklical zasedanje banskega sveta dravske banovine
za torek 20 t. m.
Zasedanje se bo vršilo v sejni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani Na dnevnem redu je razprava o proračunu dravske banovine za 1. 1931/32.
Prva seja bo 20 t. m. ob 10. dopoldne Otvoril jo bo ban s posebnim eks-pozejem, v katerem bo naznačil smernice svoje gospodarske, socialne in kulturne politike Zasedanje bo trajalo predvidoma do konca meseca.
Albert Thomas pride v Ljubljano
Beograd, 10. jan. p. Prihodnje dni pri* spe v Zagreb ravnatelj mednarodnega ura» da za delo g. Albert Thomas, ki se mudi sedaj v Pragi. Posetil bo Zagreb in Ljub» ljano, kjer bo pregledal razne socialne ustanove in proučil položaj delavstva v uaši državi.
Sprememba v Zadružni banki v Ljubljani
Ljubljana, 10. januarja, d. Poročajo nam: V upravni svet Zadružne banke v Ljubljani so vstopili po svojih zastopnikih Mestna hranilnica. Pokoimnski zavod za nameščence in Kmetska posojilnica Irubljanske okolice, vsi v Ljubljani. ter Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
Sporazum, ki ga predstavljajo omenjeni zastoom'ki v novi umravi Zadružne banke, jamči, da bo banka v redu in varno nadaljevala svoje poslovanje.
Premestitve v diplomatski službi
Beograd, 10. jan. M. Nj. Vel kralj )• podnisal ukaz o premestitvah v diplomat» ski službi. Premeščeni so: svetnik posla» ništva Sofiji Milan Antič k poslaništvu v Rim; generalni konzul v Trstu Momčilo Jurišič za noslaniškega svetnika v Buka» rešto; generalni konzul v Solunu dr. Veli« sa Koiič za generalnega konzula v Tr» s b* svetnik noslan štva v Pragi Milodrag Lazarevič za generalnega konzula na Re» k<~ in '^neralni konzul na Rek: Vojislav Protič za generalnega konzula v Solun — Postavi i sni so: za tajnika v I»7 bivši tajnik Stojan Gavrlovič, Stepan Mihael za pisarja v I»7. M. Radojevič za p saria ▼ I»7 in Petar Bungulac za pisarja pri gene» ralnem konzulatu v Hamburgu.
Napredovanje v finančni službi
Beograd, 10. januarja AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je napredoval pri dravski finančni direkciji v Ljubljani za računskega inšpektorja v II/l Anton Intihar. računski kontrolor v H/2.
Kmečko zborovanje v Varaždhra
Varaždin, 10. januarja č. Dne 20. t. m.
bo v Varaždinu veliko seljaško zborovanje. Jutri se bo vršil sestanek organizatorjev zbora, da sèstavijo spored. Danes je izšel proglas na narod, ki vabi seljake na zborovanje.
Lesna kriza v Bosni
•
Sarajevo, 10. jan. č. Večina sumskih podjetij v Bosni je ustavila svoje delo. ali pa ga bo v kratkem času ustavila. Znauo podjetje lTgar stoji t'k pred ustavitv jo, dočim je Kriva ia že davno odpustila vse delavce. O priliki ustavitve dela je bi'.o objavljeno, da težka kriza v lesni indù» striji onemogoča nadaljnje poslovanie ood dosedaniinr pogoji. F.d tio podietie. H še naorej posluje, je državno podjetje Do» bri in in Drvar.
»JÜTRO« it 9
2
Nedelja, TL L »31
Prepovedan film
LJubljana 10. januarja.
Remarqueov film »Na zapadu nič novega« je za nemško prepovedala sedaj tudi avstrijska vlada. Fi'lm je na ta način dobil svetovni sloves, čeprav ga morda sam na sebi ne bi dosegel. Postal je čez noč važna politična zadeva.
rilm »Na zapadu nič novega« je posnet točno po senzacionalni Remar-queovi knjigi istega imena. Predvajan je bil že v Zedinjenih državah, v Angliji, v Franciji in mnogih drugih kulturnih državah, kjer se niso zgražali nad njim ne oblasti ne gledalci. Ker so Angleži in Francozi gotovo vsaj tako patriotični kakor Nemci in Avstrijci, je njegovo nemoteno predvajanje dokaz, da v filmu pač ni ničesar, kar bi bilo naperjeno proti državi ali žaljivo za patriatična čuv-stva. .
V fiilmu pa tudi ni ničesar proti Nemčiji ali nemštvu, prav ničesar, kar bi moglo žaliti domoljubni čut državno in narodno zavednega Nemca. Film absolutno nima niti najmanjše protinemške tendence, kakor je tudi Remarqueov roman nima. Nemški nacionalistični listi, ki so zahtevali prepoved filma in izzvali poulične izgrede proti predvajanju, tudi res niso mogli navesti nikakih konkretnih dokazov, da bi film žalil nemški čut, temveč so se omejili le na splošno zmerjanje.
Kljub temu sta najprej berlinska in za njo še dunajska vlada prepovedali predvajanje filma v Nemčiji in Avstriji Na videz sta se uklonili pritisku ulice, toda to je le izgovor, kajti i berlinska i dunajska policija sta že ponovno v vse težjih situacijah pokazali, da se po ulici ne data ustrahovati. ^ Kaj je torej pravi vzrok prepovedi? Še boli nazorno kakor Remarques \ra knjiga stoka po nje; posneti film v pretresljivi realistiki tragične grozote svetovne vojne. Od prizora do prizora kaže. kako vojna ubija človeštvo moralno in fizično in zapušča v gledalcu vtis da je vojna hudo zlo. Na ta način je film »Na zapadu nič novega« eno naj-jačjih proTiagandti'h sredstev za mir in njegov vpliv na gledalce, predvsem na mladino je izrazito pacifističen In to je vzrok, da so nemški nacionalisti v Reichu in v Avstriji zahtevali njegovo I
prepoved, to je pa tudi pravi motiv, k: je obe vladi privede! do tega, da sta zahtevi po prepovedi ugodili.
Niti berlinska, niti dunajska vlada bi filma ne prepovedala, ako se ne bi zavedela, da se s tem strinja pretežni del vsaj meščanske inteligence, ako že ne vsega naroda. Zato je ta prepoved zopet enkrat odgrnila zavese in nudi pogled v zakulisje nemške nacionalne politike in pravo miselnost nemške inteligence. Kaže nam, da se nemška generacija, ki je. prišla iz svetovne vojne, še vedno ni duhovno razorožila, temveč da samo čaka na nov pohod, na revanžo. Revanžna ideja je gonilna sila nemškega nacionalizma, ki ima v resni ci na javno življenje v Nemčiji še večji vpliv, kakor so ga pokazale zadnje volitve v berlinski parlament. Ta vpliv iz vaja zlasti v vseh državnih institucijah, pred vsem pa v šolah, ki so z malimi izjemami vse v oblasti nacionalnega režima.
Tako se nemška mladina danes enako kakor v Viljemovi dobi pred dvajsetimi, tridesetimi leti v šolah navdušuje za novo vojno. Ta mladina pa bi mogla v filmu videti, kaj je prav za prav vojna. Mogla bi priti do prepričanja, da je vojna nesreča in zlo. ki jo je treba vzeti na sebe le, ako gre za zavrnitev sovražnega napada na narodno in državna svobodo. Takega napada na svojo svobodo se Nemčiji pač ni treba bati niti danes niti v bodočnosti. Zato so drugačni vzroki, da so se nemški nacionalisti ako besno zagnali na Remarqueov film.
Cilji nemškega nacionalizma so danes isti kakor pred vojno. Zagospodoval bi rad tako velikemu delu sveta, da bi Nemci lahko živeli kot gospodarji, drugi narodi pa bi jim delali in hlapčevali.' Revanža torej za nemški naoionalizem ne nomeuja samo vzpostavitve predvojne Nemčije, temveč pomenja tudi dosego fantastičnih ciljev Viljemovega imperializma. Nemški imperializem je bil glavni vzrok svetovne vojne in postaja tudi sedaj največja nevarnost za miren razvoj Evrope in vsega sveta.
Afera s filmom »Na zapadu nič novega« je zopet enkrat žarko posvetila v to nevarnost in znova opozorila na njo miroljubno evropsko javnost
Fašistična borba proli defeiizmu
Nava! vlagateljev na denarne zavode v Trstu in Julijski Krajini - Obupna gospodarska kriza
Trst. 10 ian. r. »Piccolo« in »Popolo di Trieste« objavljata ostre članke proti defe-tističnim elementom ki širijo v Trstu in tržaški pokrajini alarmantne vesti, da b' škodovali fašističnemu režimu in interesom Italije. »Popolo di Trieste« trdi. da obstoja tajna zločinska organizacija, ki lansira vsakovrstne alarmantne vesti z namenom, da b meščani Trsta m ostalih mest v tržašk pokrajini umaknili svoje hranilne vloge iz raznih denarnih zavodov in da bi izzval' padec vrednostnih papirjev na borzah De fetisti širijo tud; pesimistične vesti o stanju posamezmh industrijskih podjetij. »Pupj.o di Treste« poziva vse fašiste, naj brezobzirno ovadijo vsako osebo, ki širi take alarmantne vesti, da bodo mogle jblasti kaznovati zločince List zahteva, naj se ti defeti-sti konfiniraio in deportirajo. dolžnost fašistov pa je. da jih razkrinkajo. »Ti zločinci ne zaslužijo drugega«, pravi na koncu »Popolo d' Trieste«, »kakor svinec v hrbet!«
Vzrok temu pisanju fašističnih listov v Trstu ie v dejstvu, da so meščani v Trstu pričeli dvigati svoje hranilne vloge v ban-
kah in hranilnicah zlasti v renomiranem zavodu »Cassa d, Risparriio Triestina«, ki pa brez oridržkov izplačuje vse vloge.
Zagreb, 10. jan. č. »N./vosti« poročajo iz Trsta. Po težki gospodarski krizi, ki vlada v vsej Italiji je prav posebno prizadet Trst Italijanska vlada ga skuša rešit- s forsira-njem grajenja ladij, predvsem po naročilu So/ietske Rusije Z zaledjem Trsta, t j. z Gorico in Krasom, k' sta nastanjena s slovanskim kmetskim prebivalstvom, si Trst ne mcie dosti pomagati, ker je v teh krajih gospodarstvo na tleh ne v zidni1 meri za radi uničenja slovanskega zadružništva po -.'fvp'b komisarjih.
Ta splošna gospodarska kriza se le začela pojavljati tudi v obliki nezaupanja do denarnih zavodov v Trstu in drugih mestih lulijske Krajine Vlagatelji zahtevajo v masah svoje vloge nazaj. Fašistični listi trdijo, da gre za sistematično defetistično akcijo in zahtevajo naj oblastva in fašistične organizacije z vso odločnostjo nastopijo proti de-tetistom.
Likvidacija rudarske stavke v Nemčiji
Odredba predsednika Hindenburga o obveznosti razsodišč nih sklepov Mezde rudarjev bodo bržkone znižane za 6 %
šča, ki rešuje spor med rudarji ln lastniKi rudnikov, sklenila, da se znižajo mezde delavcev za 6%, obenem pa prekličejo vse odpovedi razsodb o mezdnih tarifah, ki so jib lastniki sklenili. Pogodbe naj bi veljaori. Z jekleno energijo in 7 gl,<>bo» ko modrostjo je presek ■] nordijski vozel ter nam pripravil boljšo bodočnost. Do» godiki po 1. 1^18. do zgodovinskega man1» festa Nj. Vel. kralja so dokazili, da nismo pravilno doumeli svolili dolžnosti do na« roda in države. Baš zaradi tega ie naša ve» lika sreča, d i nam vlada Nj Vel. kralj Aleksander. Naša posebna dolžnost ie, da zremo v njega z največjo ljube7r";o in največjim zaupanjem. Nazdravimo Ni. Vel. kralja Aleksandra s trikratnim: 2:ivy>!■<
Zastopniki uradništva so se z največjim navdušenjem odzvali pozivu. Nato so po» setili in pozdravih g. bana mariborski škof dr. Kariin in p..možn' škof dr. To» mažič, za njim pa komandant mesta general Dragomir Pav1ovo:č. G. ban rn g. pomočnik bana sta še nocoj ▼mili obiske.
Zvečer se je vršila ▼ restavraciji pri »Orlu«
Intimna večerja
katere 90 «c poleg g. bana is ff. potnoè« nika bana udeležili gg. okrožni inšpektor dr. Fran Schaubach. menni; župan doktor Alojzij Juvan, podžupan dr. Fran Lipoid, načelnik sreza Maribor levi bre>g doktor Benjamin Ipavic, načelnik sre/a Maribor desni breg dr. Lovto Hacin, predstojnik mestr.e policije VekoslaT KerSevan, ö'*n banskega svefa prof. dr Ljudevit Pivko, šef borze dela Rudolf Golouh. veleposest» nik Srečko Robič, veleposestnik Ivan Šer» binek, starosta mariborske sokolsfce župe prof. Makso Kovačič, starosta Sokoloma» tiče dr. Leopold Boštiiančič, župm a»če4» nik Mačus, načelnik Sokola m«tiče De» kleva, načelnik So k o'a I. Dušan .Tovanovic ter namestnika predsedn:ka cestnega od« bora Franjo 2ebot in dr. Milan Gorišek.
Mož zadavil svojo li
Krvava družinska drama v Beogradu — Tragična usoda mlade študentke, ki se je prezgodaj poročna
vil pa je, da je storil dejanje v Mpwi da-ševni zmedenosti in da sam ne ve, zakaj jo je prav za prav umoril. Pokojna Radmila Cirideva ie bila stara komaj 22 let in je šele lansko leto napravila maturo. Vpisala se i e na medicinsko fakulteto, a kruh si je služila kot dnevničarka pri pošti. S svojim ločenim možem se je seznanila pred leti kot študentka in se je pozneje z njim poročila. Zakon pa se fe kmalu razbil zaradi brutalnosti moža, ki jo ie često pretepal. Ko sta se ločila, je Bora Cirič prestopi! v muslimansko vero >n se ie nameraval baž te dni znova poročiti. Kaj ie prav za prav vzrok te krvave drame, še ni pojavüeno.
Grozodejstva kitajskih roparjev
London, 10. januarja s. »Times« poročajo lz Pekinga, da Je bilo po kitajskih poročilih, ki so uradno potrjena, južno od Kiangtslja r teku zadnjih devetih mesecev umorjenih 30.000 oseb. Roparji so tudi odvedli 20.000 žensk, dočim Je najmanj 30.000 oseb umrlo od lakote. V Liheslnu »o roparji ▼ Jezi, ker se je prebivalstvo upiralo, pomorili vse prebivalce razen kaz-nencev. Kakor zatrjujejo, so roparji jetnike, za katere svojci niso hoteli plačati odkupnine, navadno sežigalL
Zaključek zanimive tiskovne pravde v Zagreba
Zagreb, 10. jan n. Danes je bil zaklju» čen proces, ki se je pričel na tožbo Stefa» na Zagorca, pristaša staro»katoliške cer» kve proti tukajšnjemu »Katoliškemu listu« in njegovemu odgovornemu uredniku dr. Bakšiču. O tej stvari se je že vršila svoje» časno razprava pred zagrebškim sudben m stolom. Zagorac je namreč tožil Bakšiča, ker je »Katoliški list« objavil članek »Cer» kev in država povodom historijskih falzi« fikatov Stjepana Zagorca«. Na prvi raz» I pravi je bil dr. Bakšič obsojen na globo. ' Apelac jsko sodišče pa je razveljavilo pr» vo sodbo ter odredilo novo razpravo pred prvim sodnikom, ki se je izvršila danes. Vendar pa razprave niso zaključili, kakor je bilo pričakovano, ker je prišlo med strankama do poravnave. Dr. Bakšič je po» dal izjavo, v kateri pravi: Članka »Cerkev in država« n sem pisal jaz niti ga osebno uvrstil v list ter zato pri tem nisem imel niti namena žaliti Stjepana Zagorca.« Za» sebni tožiteij se je s to izjavo zadovoljil zlasti tudi zato, ker je obtoženec plačal stroške. Tako je torej zaključen s po» ravnavo proces, ki je vzbujal v tukajšnj h kWikalnih krogih veliko pozornost, ker se je proces imel prav za prav voditi o dog» mah rimsko»katoliške cerkve. Zagorac je namreč pisal, da se postavlja katoliška cerkev v svojih kanonih nad državo v vsa» t kern in ne samo v cerkvenem pogledu.
Zavarovani« potnikov avtobusov
Beograd, 10. jan. AA V zvezi s § 7. za» kona o pogojih za reden in izreden prevoz blaga in potnikov z motornimi vozili, na podlagi katerega je zavarovanje potn:kov pro*i škodi in poškodovanju obvezno, se je vršila danes v ministrstvu za trgovino in industrijo konferenca s predstavniki za« varovalnih društev v svrho. da poslednja stavijo svoje ponudbe za zavarovanje ome» njen:h podjetij. Na prošnio zveze zava» rovalnih društev je bilo sklenieno, da se rok za ponudbe oodfl'isa do 17. t. m., ko se bodo ob 9. dopoldne ponudbe odprle in proučile.
Izsleden goljuf
Dunaj, 10. januarja g. Dne 8. t. m. so
kriminalni uradniki varnostnega urada prijeli v nekem dunajskem hotelu 34-let-nega trgovca Andorja Kardoša, ki ga zasleduje zaerrebško sodišče zaradi zločina goljufije. KardoS je priznal, da je identičen z osebo, ki Jo iščejo, vendar pa trdi. da 1e bila nrelskava proti njemu že ustavljena. Izročili so ga deželnemu sodiSCu.
Spremembe v ltatffanrid armadi
Rim, 10. januarja č. DanaSnJl Službeni list prinaša dekret o večiih snremembah v Italijanski voiski. Unokolenih je znatno Število generalov, admiralov in višjih * oficirjev.
Ljudsko štetje v ČSR
Praga, 10. januarja h. Danes so bili objavljeni začasni izidi ljudskega štetja na Češkem. Našteli so 1,034.000 hiš (v L 1921. 866.000, torej za 168.000 ali 19.41% več); 1,S77.{;00 stanovanjskih strank (v L 1921. 1,597.000, za 280.( 00 ali 17.-33% več): 7 milijonov 108.000 prebivalcev (v 1. 1921. 6 mili ionov 670.100. za 433.000 ali 6.48% več). Na Slovaškem je 3'»3.C*Kj, v podkarpalski Rusiji pa približno 121.o00 več prebivalcev. Na jVioravskem številke še niso ugotovljena končnoveljavno. Računnjo, da bo imela vsa republika nad 14.5 milijona prebivalcev.
Katastrofalen požar v umobolnici
Pariz, 10. jan. s V norišnici pri Fleurv» ju je včeraj izbruhu i ogromen požar. Med stanovalci umobolnice in strežniki je na» st.-;Ia nepopisna panika. Stopn šča ki vo» dijo iz gornjih nadstropij v pritličje m rt«. prosto so bila tako natrpana, da so se zro* šila, kar je onemogočilo mnogim beg. Ne» katere bolniške strežnice so si skušale re» siti življenje s skokom skozi okna. Mnogo izmed njih so bile težko ranjene, eno p«, jc od strahu zadela kap. Gasilci so mo» gli šele po večurnem priz: 'evanju pogasiti požar. Vzroki niso znani Stvarno škodo cenijo nad milijon frankov.
Otrok utenü v cisterni
Zagreb, 10. jan. č. Danes dopoldne »e je p ripetila na Novi cesti na vrtu hiše št. 74
nf----adna nesreča. Na vrtu se j<* mudil
triletni sinček Edvarda Bosnera. sluge ne» kega podjetja. Dete je padlo ▼ nezavaro vano cisterno na vrtu ter se utopilo, ker ni bilo na njegove vzklike takoj v bližini nobenega človeka. Vložena je bila tožba proti hišnemu lastn ku, ki ni dal ograditi cisterne.
Vremenska namred
Zagrebška Trempn«ka napoved sa danes:
Pretežno oblačno, hladno, tu in tam neznatne padavine. vetrovno. — Situacija včerajšnjega dne: Bammeterski maksimum prekriva večji del severozapndnega dela kontinenta in seffa že preko Alp v notra-nost balkanskega polotoka. Na Sredozemskem morju vlada nižji pritisk, ki 'e zadnjih 24 ur prodrl že tudi v gornji Jadran. Pritisk je v splošnem padel za 1 do 5.5 mm, največ t Primoria in srednji Hrvatski. Temperature so večinoma padle za 1 do 2 stopinji, ▼ rapadni Hrvatski so ostale nespremenjene, v Sloveniji hi t hrvatskem Zagorju pa 90 se dvienile za i do 2 stopinji. Morje }e bilo v gornjem Pri morju valovito a!! nemirno, r južnem razburkano.
Dunajska TTfni»n«ka napoved ra nedelio: Mrzlo vreme bo trajalo dHie; moda začasno malo manj oblačna Na vzhodu morda is lahek sneg.
»JUTRO« st 3
Nedelja, tL t IVi
i kraji in ljudje
Prvo službeno potovanje bana dr. Marušiča
Gg. ban in podban sta včeraj prispela v Maribor — Sprejemanje deputacij in strank v večjih krajih severnega dela dravske banovine
Maribor. 10. januarja. prostorih okrožnega inšpektorata v Mariboru.
Danes popoldne ob 15. se je z brzovla- y nedeljo popoldne od 16. do 20. v pro-
kom pripeljal v Maribor na svojem prvem storih sreskega načelstva v Ptuju, službenem potovanju ban dravske bano- y ponedeljek dopoldne od 10. do 13. v vine dr. Drago Marušič v spremstvu pod- >Sokolskem domu« v Murski SobotL
V torek dopoldne od 10. do 13. v veliki dvorani hotela »Pri kroni« v Dolnji Lendavi.
V torek popoldne od 17. do 19. v prostorih sreskega načelstva v Ljutomeru.
V sredo dopoldne od 9. do 13. v prostorih sreskega načelstva v Prevaljah.
V sredo popoldne od 16. do 19. v prostorih sreskega načelstva v Slovenjgradcu.
V četrtek dopoldne od 11. do 13. v prostorih sreskega načelstva v Celju.
Ban dr. Drago Marušič
bana dr. Pirkmajerja ln tajnika dr. Broli-
ha. Na kolodvora so ga pričakali zastopniki vseh tukajšnjih vojaških in civilnih oblasti, komandant mesta brigadni general Dragomir Pavlovič. okrožni inšpektor dr. Schaubach, mestni župan in načelnik sreskega cestnega odbora dr. Juvan s podžupanom dr. Lipoldom, oba sreska načelnika dr. Ipavic za Maribor levi breg in dr. Hacin za Maribor desni breg, predsednik okrožnega sodišča di. Žiher, drž. tožilec dr. Jančič, finančni inšpektor dr. Sedlar, ravnatelji vseh tukajšnjih srednješolskih zavodov. ravnatelj Krejči iz Ruš kot zastopnik gospodarskih krogov mariborskega okrožja in mnogi drugi predstavniki. G. ban se je takoj po sprejemu podal z avtomobilom v poslopje okrož. inšpektorata, kjer je tekom popoldneva sprejemal zastopnike tukajšnjih državnih oblasti Zvečer se je vršila v hotelu Orel intimna večerja za ožji krog povabljenih gostov.
•
Ljubljana, 10. Januarja.
Kr. banska uprava objavlja: Ban dravske banovine g. dr. Marušič in pomočnik bana g. dr. Pirkmajer bosta v prihodnjih dneh službeno potovala po severnem delu dravske banovine Ban g dr. Marušič bo ob tej priliki sprejemal deputacije in stranke v naslednjih krajih:
v nedeljo 11. t. m. od 9. do 13. ure v
Podban dr. Otmar Pirkmajer
Prihod gg. bana in podbana v Dolnjo Lendavo
Dolnja Lendava, 10. januarja.
Dne 13. t. m. pride g ban dr. Drago Marušič v spremstvu g. pomočmka dr. Otmarja Pirkmajerja službeno v Dolnjo Lendavo. G. ban se pripelje ob 10. z avtomobilom. Sprejel bo predstavnike oblasti, deputacije in zasebnike. Vse deputacije in zasebne stranke, ki hočejo, da jih g. ban sprejme, naj to do ponedeljka prijavijo g. sreskemu načelniku. To bo prvi obisk g. bana v Prekmurju. Prekmurci se izredno vesele prihoda g. bana in so vzra-doščeni nad njegovo pozornostjo. V dol-njelendavsem srezu se bo visokima funkcionarjema predstavila veččlanska depu-tacija, ki bo v imenu celega sreza čestitala kralju ter iznesla vse želje in potrebe prebivalstva.
Častno povabilo jugoslovanskih zdravnikov v Francijo
Zdravniško društvo Soeieté médical du Littoral .Mediteranée v Nizzi je priredilo 14-dnevno ekskurzijo ob obali Sredozemskega morja od Marseilla do Bordighera v Italiji in preko južnega dela francosko italijanskih Alp nazaj v Nizzo. K ekskurziji je društvo povabilo gg. dr. Konjeviča iz Beograda, dr. Budaka, asistenta klinike dr. Radoničiča v Zagrebu in docenta dr. Matka iz Maribora, ter prevzelo vse stroške za njihovo bivanje v Franciji. Preskrbelo jim je tudi polovično vožnjo na italijanskih in francoskih železnicah. Te ekskurzije se je udeležilo preno KO zdravnikov, nele Francozov, marveč tudi iz drugih držav. Anglije, Holandije, Amerike, Belgije itd. Med njimi je več odličnih znanstvenikov svetovnega slovesa: Cordier Pierre, piofesor v Lille, dr. Bluett iz Londona. dr. Borei, profesor v Strasbourgs tir. Pineda (Columbia), dr. Nery (Španija), dr. Pablo Meyer (Chile), dr. Forgue, profesor v Montpellierju, dr. Pende, prof. v Ge-govi itd.
Namen potovanja je bil, ogledati si ne samo pokrajinske lepote francoske obale z ugodnimi klimatičnimi razmerami in visoko razvito kulturo, marveč razne zdravstvene in socijalne naprave. Sootoma so udeleženci obiskali Marseille, Aix, Higères, Saint Raphael. Cannes, Grasse. Juan les Pins. Nizza, Menton. San Remo, Monte Carlo, Be-aulieu, Gorges de la Mesela, Tonet de Bend, iCan in slavni Voronovov zavod za pomlajevanje moških potom prenosa in vteìe-senja žlez šimpanzov v Mentonu. Veronov je gostom po daljšem predavanju priredil v svojem razkošnem gradu Chateau du Gri-
maldi izvrstno uspelo čajanko.
Dne 3. t. m. je prispela ekskurzija v Bordighera v Italiji in prisostvovala slovesni ko-memoraciji Pasteurju in posvetitvi neke ulice njemu v čast. Pri slovesnostih, ki so se vršile pod predsedstvom ministrov javnih del Francije in Italije, so nastopili go vorniki raznih narodov, med njimi tudi dr. Budak kot zastopnik našega naroda.
Dne 4. t. in. je ekspedicija obiskala sloviti Monte Carlo in bila gost monakovskega ministra, ki je dal prirediti v gledališču ob !5. uri opereto: Lepa Belena«, zvečer pa recepcijo z dinejem Med govorniki je nastopil tudi dr. Budak, ki se je zahvalil mo-aakovski vladi za krasen sprejem.
Dne 6. t. m. se je ekskurzija vrnila v Nizzo, kjer se je vršil končen banket v palači Palais de la Fettée pod predsedstvom g. ministra za turizem. V imenu Jugoslove-nov je povzel besedo kot vodja delegacije docent dr. Matko in se je v daljšem iskrenem govoru zahvalil nele zdravniškemu društvu v Nizzi, marveč tudi centralni francoski vladi za izkazane pozornost, gostoljubnost in odličen sprejem vedno in povsod na tej dolgi ekskurziji.
Dne 8.^ t. m. je končala ekskurzija in so se udeleženci pričeli vračati v domovino. Docent g. dr. Matko se je podal še v Pariz, da stopi v stike s profesorjema dr. Calinet-tom in dr. Leonom Bernardom ter s francoskim nacijonalniin komitejem, da si ogleda nekatere novejše zdravstvene naprave m na licu mesta dobi upogled v pravo stanje zaščitnega cepljenja proti jetiki, ki je vzbudilo v vseh državah toliko pozornosti m vzbuja najlepše nade za uspešno in široko-potezno pobijanje jetike kot ljudske bolezni. Iz Pariza bo šel g. dr.Matko še v Aroso in Davos v Švici, da si tudi tam ogleda nekatere novejše zdravstvene metode v zdravljenju jetike.
Treznostna akcija v dravski banovini
Ljubljana, 10. Januarja.
Naš poročevalec se je razgovarjal z g. prof. Alojzijem Pavličem, ki bo predavàl danes v Unionu o treznostni akciji v dravski banovini.
Kakšne načrte imate glede treznostne akcije v naši banovini?
Načrtov imamo dovolj, a le žal, da predavateljev in požrtvovalnih vodnikov primanjkuje. Letos bomo poživili vse krožke na srednjih, strokovnih in meščanskih šolah, oziroma ustanovili nove ter mladino vzgajali sistematično v treznem mišljenju in življenju. Našo banovino bomo razdelili v tri treznostna okrožja, ljubljansko, celjsko in mariborsko, ustanovili krajevna središča Trezne mladine in skrbeli, da se bodo člani med seboj spoznavali, učili iz alkohologije in se usposobljali za boj proti pijančevanju. Veliko treznostno akademijo nameravamo prirediti koncem aprila v ljubljanskem, celjskem in mariborskem gledališču. Meseca julija bo pa kongres Trezne mladine v Beogradu in potrebno je, da bo naš nov trezen rod v prestolnici dostojno zastopan v obilnem številu.
Ali nameravate 5e kakšno drugo večjo prireditev ?
Veliko treznostno dijaško zborovanje bomo priredili letos od 13. do 15. avgusta v Rogaški Slatini. Podroben načrt bomo pravočasno objavili. Razni gostje v Rogaški Slatini bodo v avgustovih dneh spoznali, da raste v naši banovini mlad rod, ki je prerojen, ves nov.
Ali boste res izdajali treznostno glasilo?
List bo izdajal poseben konzorcij in bo imel za sotrudnike naše najboljše in najbolj duhovite izobražence Pobijal bo pijančevanje . razno malikevanje, ki je v našem rodu; prihodnje dni razpošljemo prošnje bolj premožnim prebivalcem naše banovine da tiskovni sklad s Jutranje zarje« podpro s prostovoljnimi prispevki.
V boju zoper pijančevanje se moramo vsi Slovenci združiti brez razlike, ker le na ta način bomo ozdravili naš narod te dušne in telesne boleznL
Ob 3., 5; 7. tn g.
W1IJLLY IFOIRST
ljubljenec filmske publike v najslajšem filmu petja, mladostne ljubezni, flirta, inielia in vesele zabave
ljubim»
LJUBIŠ LJUBI . . .
Sodelujejo še:
Betty Bird, Albert Paulig, Hans Brausewetter Bazen tega krasen dopolnilni spored!
Predprodaja vstopnic od 10. dopoldne dalje
Elitni kino Matica
rei. 21V4 Tei. e 12
K jubileju kavarnarja v »Zvezdi« g. Franca Krapeša v Ljubljani
»Zvezda« je veliko m velepomembno podjetje v gostilniški m kavarniški stroki To je razvidno tudi iz velikega števila uslužbencev, ki ao na sliki zbrani okrog jubilanta g. Krapeša in njegove gospe soprogo.
Gostovanje »Soče« v Šmartnem pri Litiji
Kakor kažejo pri nas razgovori zadnjih dni, je vsekakor kriva in nepravilna trditev , da drama ne zanima podeželskega ljudstva. Če je pa to še kakšen Strindber-gov komad, takemu pa je že vnaprej zagotovljen slab uspeh. Taka je podeželska vera (prav nevera!), gostovanje Sočanov, ki so prihiteli na sv. Tri kralje v šmarski Sokolski dom, pa je dokazalo prav nasprotno.
Sočani hodijo že nekaj časa po naši banovini in nastopajo s Strindbergovim »Očetom«. V Šmartnem pri Litiji je sprejela potujočo gledališko družbo nabito polna dvorana. Po izjavah publike pa so prišli vsi na svoj račun. Gledališka družina jim je preskrbela užitka polno popoldne, naj povemo samo to, da so si Sočani osvojili vso našo publiko. Da ne bo pri igralcih kaj zamere, ponovimo samo ugotovljeno dejstvo: vsakdo je pripomogel k popolnemu uspehu, vsi nastopajoči so rešili svoje vloge, kakor ' je bilo potreba.
Glavno težo drame je nosil g. Košuta. Ta si je osvojil publiko seveda najbolj in je danes — to mu naj bo samo v prijetno priznanje — junak dneva v naši soseski.
Sicer pa je g. Košuta dramo tudi režiral in je tudi vodja potujočega Sočinega ansambla, kot bivši vodja slovenskega gledališča v Gorici je za kulisami povsem doma, zdaj pa vrši važno kulturno misijo na našem podeželju s svojimi gostovanji. »Sočit in g. Košuti naj bo uspeh v Šmartnem nov pogon za nadaljno pot Prepričani smo, da bodo tudi v prihodnje lepaki »Soče« napolnili pri nas gledališko dvorano: med dobre znance in vrle igralce bomo prišli vedno radi.
Z družino »Soče« potuje g. Kragelj, ki je imel uvodno predavanje.
Na čast odličnim gostom so priredili naši domačini zabavo, ki je nad vse lepo uspela. Z avtobusom so se vrnili igralci v Ljubljano. —nč—
Junaški poštni sel
Cerklje ob Krki, v januarju.
Kaj se pravi biti poštni sel na deželi, ve le tisti, ki to poizkuša. Poštni okoliš podeželskih pošt je namreč navadno tako velik, da se ?el z dostavo pošte v oddaljene vasi zamudi tudi po ves dan. Ker je ta služba v najožjem stiku z vestnostjo, ne smemo prezreti dogodka, ko je bil pred par dnevi napaden sredi ceste selski pi-smonoša pošte Cerklje, ki dostavlja pošt» v H rastje in Veliko Mraševo, pa se je s svojo odločnostjo v obrambi pokazal pravega junaka.
S poštno torbo preko rame je pismonoša g. Josip Butara šel po glavni cesti proti Vel. Mraševem, ko sta mu prišla nasproti dva maskirana moška. Obraz in roke sta imela na gosto namazane s sajami tako, da ju ni prepoznal in se niti dosti zmenil zanje. misleč, da sta divja lovca. Kakor hitro pa sta prišla v njegovo neposredno bližino. je večji skočil predenj in mu z bliskovito kretnjo z nožem prerezal jermen poštne torbe, istočasno pa tudi obleko m telovnik. V prisebnosti je sel zagrabil za torbo, v kateri je imel poleg pošte tudi denar, in je ni izpustil, akoravno ga je drugi napadalec naskočil od zadaj in ga podrl na tla. Otresel se je obeh na ta način, da je enega udaril s palico po glavi, drugega pa prepodil. Osuplost obeh je izrabil tako, da se je pravočasno umaknil ponovnemu zasledovanju.
Kolikor nam je znano, se je spretntm orožnikom posrečilo enega napadalca že Izslediti.
Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, zapeka, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo cesto po večkratni uporabi naravne »Franz Jose-fove« grenčice s tem, da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josef ovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
H koncerta zagrebškega kvarteta
Po presledku od skoraj osmih let obišče v ponedeljek, dne 12. t. m. Ljubljano spet Zagrebški kvartet, naše najpopularnejše in najznačilnejše komorno udruženje. Dasi nismo imeli tako dolgo prilike, čuti Zagrebškega kvarteta pri nas, vendar smo mogli njegovo delovanje vedno zasledovati.
Delavnost. ki jo je razvil Zagrebški kvartet posebno v poslednjih letih, je naravnost ogromna. Na svojih rednih komornih koncertih v Zagrebu prinaša največja dela moderne glasbe, ne da bi pri tem zanemarjal staro, klasično literaturo, še mnogo važnejše pa je za nas dejstvo, da je Zagrebški kvartet najagilnejši in najbolj navdušeni propagator domače komorne muzike. Moremo mirno trditi, da je prav zaprav zasluga Zagrebškega kvarteta, da imamo že prav lepo razvito literaturo jugoslovenske komorne glasbe. Z največjim navdušenjem se zavzema Zagrebški kvartet za popularizacijo naših del in si je že s tem stekel nevenljive zasluge.
Delovanje kvarteta pa nikakor ni omejeno le na Zagreb, saj je v Beogradu prav tako popularen. Tudi v Beogradu je v mnogih koncertih izvajal domača dela. predvsem Baranoviča, Odaka, Sachsa, Sla-venskega, Milojeviča, Miloševiča ter Slovenca Mihovila Logarja.
Doslej je Zagrebški kvartet izvajal poleg naštetih še domača dela: Fran Lhot-ka, godalni kvartet in koncert za godalni kvartet; Papandopulo, kvartet, škerjane, kvartet, Sonatina da camera, Dobronič (3 kvarteti), Manojlovič, godalni kvintet, Du-gan, širola, Krenedič, Vrbanič, Cipra, Schwarz, Magdalenié, Jožefovič (vse godalni kvarteti) in Slavenski (I. in IL kvartet).
Od modernistov je izvajal Hindemitha, Bartoka, Janačka, Ravela. Debussyja, Ma-lipiera, Martina, Respighija itd. Od klasikov pa seveda Mozarta, Beethovna, Boc-cherinija, Brahmsa, dalje Dvoraka, Schu-berta, Schumanna, Smetana, čajkovskega itd.
Zagrebški kvartet tvorijo profesorji državne muzičke akademije v Zagrebu gg. Ladislav Miranov, Milan Graf, Dragutin Arany in Umberto Fabbri. Osnovan je bil 1. 1918. in je prvič koncertiral leta 1919. v Zagrebu.
V Ljubljani bo izvajal Zagrebški kvartet med drugim tudi »Sonatino da camera« L. M. škerjanca. To delo je. kakor znano, doseglo v Zagrebu na koncertu ZK neobičajno velik uspeh pri publiki in kritiki. Iskrena želja ZK je, da bi njegov po-set v kulturnem centru Slovenije značil vzpostavitev novih vezi med Ljubljano in predstavnikom komorne glasbe Zagreba in da bi bil stalen gost kakor je že v Zagrebu, Splitu, Osijeku in ostalih večjih mestih države.
Po velikem uspehu Glasbene Matice v Zagrebu nam vrača Zagrebški kvartet po-set in ne dvomimo, da bo muzikalna Ljubljana pozdravila zagrebške umetnike z istim navdušenjem, kakor so Zagrebčani pozdravili Matico in skladatelja škerjanca na koncertu Zagrebškega kvarteta v Zagrebu.
%v
OST TO "NARAVEN GLAS
VAM DAJE VAS RADIOAPARAT LE TEDAJ, ČE UPORABLJATE PRVOVRSTNI ZVOČNIK. TAK ZVOČNIK JE
AMPLIOH
AC 4 7
KI PODAJA VSE GLASOVE ČISTO IN NARAVNO.
štiripolni magnetni sistem i? elek-trolitičnega jekla, ki magnetizma ne izgubL
i < • ^; Vi
H T VV' ! 1 i r-v '^à^tn
Membrana brez šiva ter za vlago neobčutljiva
IZDELEK ANGLEŠKE TOVARNE, KI IMA NA TEM POLJU NAD 40LETNO IZKUŠNJO.
RADIO ^ LJUBLJANA
Miklošičeva cesta Stev. 5.
rečni „Jntrovčki"
isagrad za pravilne rešitev mladinske bo-nagradne naloge „ZAČARANI GOZD"
V božični Številki »Mladega Jutra«
smo objavili uganko »Začarani gozde in
razpisali obilo lepih nagrad za pravilne rešitve. Dan za dnem smo prejemali ogromne kupe rešitev in res veseli smo bili teh pisem, ki ram so pokazala, koliko zanimanja je zbudila naša nagradna akcija.
Vsega skupaj smo prejeli 13.486 rešitev. Izmed teh je bilo 4.308 pomanjkljivih in nepravilno rešenih. Pravilno rese-nifi pa je bilo 9.178. Žreb je določil, kdo ci' .ji kako nagrado.
3 knjise ž vi jen je fai Svet ▼ zlatotlsku dobi Gosar Karolina, Mme L Berger 33, Avenue Aleksander le Grand Mazarita, Alexandria, Egipt.
Za Lubasovo harmoniko Je bil Izžreban ?Iirko Rajh, Novo mesto 77.
Za da ri In tvrdke »Gramofon« A. Eaz-1 . r;.'-f, L,ji bljana, Miklošičeva c. je bila izžrebana JvanJka Beve iz Celja, Vodnikova ul. 9.
Sanke dobi Jc-11 s lava Bakovčeva iz St. Pavla pri Prec-oiCfe.
Uč-iuke Gnjko Cierbac, dijak v Mariboru. Cankarjeva ul. 14.
Smuči dobi Franci Etožanc, učenec meščanske šole v Tržiču, Gorenjsko.
Po en par smuči dobita tudi Franjo
Puujjerčar, Trbovlje L, št. 335 in Radko fetUJi,i, Ljisbljana, Rožna dolina c. VIII 8.
* Ju trovo mladinsko knjižnico« po 3 knjig dobijo sledeči izžrebanci:
i'oìjauòek Slavko, Ribnica na Dolenjskem št. 126.
lui";-na Lazar. Jesenice-Fužine 214.
Vodopivec, Mengeš št. 68 pri
Kamniku.
3>obcvšek Faaei, Kolonija 137, Hrastnik,
Gabrijela Porok, Podskrajnik 4, Cerknica pri Rakeku.
Felicitas Cerne, Kočevje 273.
Radmlla Kalabló, Beograd, Nevestnj-
ska 11.
Joško Štrukelj, učenec IV. razr., Radovljica 74.
Pepi Brstovšek, Kozje.
čeč Franc, Senovo p. Rajhenbnrg.
Ignac Kokol, Kukava p. Juršinci pri Ptuju.
Edvard Kos, učenec HL razr. pri Sv.
Andražu v Halozah.
Milena Pečnik, Velika dolina p. Jesenice na Dolenjskem.
Danica Tomše, Ptuj, Krekova ul. 8.
Hren Alojz, Dovže p. Mislinje.
Viktor čadež, Stražišče pri Kranju.
Doroteja Kotnik, učenka IH. razreda, Pragersko.
Karel Počivalnik, Rečica ob Savinji.
Pristav Stanislav, Walderenstr. Nr. 22 Lutterade, Holland.
Ciika Frlan, Kranj, Rožna ul. 52.
Francka Markež, Srednja vas 43 p. Bohinj.
Družina Medvešček, Beles Post Bai št. IV?, Rue Esch, Gr. D. Luxenbourg.
Stanovšek Elika, Konjic*
Franc Peternelj, Rue St. Roch No 50, Stiring Wendel, Moselle — France.
Milka Laterner, Kot št. 30, Sennò, Dolenjsko.
Izžrebancem, ki dobé »Jutrovo« mladinsko knjižnico, bomo knjige takoj oo pošti poslali. Izžrebanci, ki stanujejo v Novem mestu, v Celju, v Trbovljah, na Jesenicah in v Mariboru pa bodo dvignili svoje nagrade v podružnicah »Jutra«, kjer se bodo morali izkazati, da so upravičeni sprejeti nagrade.
Ljubljanski izžrebanec pa naj pride po smuči v oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani, Šelenburgova ul. 3.
Tisti, ki to pot niso prišli na svoj račun, naj se udeležijo natečaja, katerega smo razpisali v zadnji številki »Mladega Jutra«. Morda jim bo pa zdaj sreča mila'
»MLADO JUTRO«.
t»«.
avThta rešitev mladinske nagradne naloge iz božične številke
F"
14 ixT-iffsi Do,jeni dr. Ivan Matko:
Noyo zdravilišče
za pH učno bolne na Visolah
S edi marea se je odločil g. minister prometa za zgradbo 2 sanatorijev za pljučno
fc.>'.;p ;.c?or.r,rje in sicer enega v Sloveni.'.! '-n en e a v Srbiji. Radi izbere primernega j;r r>sLcra je določil posebno zdraviliško komisijo, ki je pregledala že v marcu razne kraje Slovenije. Prvotno je obstojal ^ • ■ J. da se nova ustanova priključi zdravilišču na Golniku.Ta načrt pa se je iz raznih vzrokov kmalu opustil. To se je zgori io (.hm,-ma radi pomanjkanja zadostnega • ibenega prostora in radi težkoc v upravnih zadevali, deloma pa radi izkusiva, oa dovede priključitev obsežnejše depandanse ( v tem primeru do 100 postelj) skoraj ved-
no do komplikacij. Tudi
je neoportuno
združiti zasebni sanatori] z ljudsko ustanovo, ;<«r imata oba zavoda v izvestnih točka prav nasprotujoče si nazore.
> i svojem potovanju je prišla komisija tudi v M.aiboru. Bil sem povabljen, da se kot st -ikovnjak udeležim iskanja prostora. Rad se odzval častnemu pozivu, ker sem f že pri zgradbi raznih ustanov pridobil raznotere izkušnje in mi je bila pri srcu «{asti zgradba sanatorija za pljučnobolne, ki mi je obetala nova razglabljanja. Tudi sem izkustva pridobljena pri gradbi tuber-kuloznega paviljona in izolirnice na meni podrejenem oddelku mariborske bolnice, fialje v svojstvu vodje pri preureditvi in-tf -ne?a oddelka v garnizijski bolnici št. 2 ur. Dcnaju in kot šefa pri oživotvorjenju centrane maJarične bolnice istotam med v ino. zna?no razširil in poglobil z izkustvi, k; so mi jih nudila številna potovanja po inozem-tvu radi študija raznoterih tuber-k doznih skrbstvenih in oskrbovalnih naprav.
Za oživotvorjenje tuberkuloznega zdravilišči a mi je lebdela pred očmi votino sledeča smernica: 2 razpoložljivimi sredstvi do-kar nai ver j i učinek v pobijanju jetike,
in to JaVo za sedanjost, kakor tudi za bo-dofnosi. To se pravi, da moram obrat tako uredili, da z niim dosežem najvišje število ta!;o «»krhovalaih dni, kakor indi oskrbo-va! ni i' o-eb. Dalie, da kolikor mogoče znižam stroške ra zgradbo in predvsem tekoče izdatke za bodoče vzdrževanje ustanove, pri čemer pa je zajamčena kar največja solfinosi in smotrenost To stališče je bilo rune merodajno, (ako za izbero višinske kakor tudi glede položaja kraja na obeležje, to je glede prometnih, prehranjevalnih. gradbenih sredstev itd. Iz teh vzrokov sem se odločil iti z novim sanatorijem ne preko 500 rio 600 m nad morjem. Radi pregleda terena v Sloveniji sem pro-
E3t • d naslednje kraje: 1. Maribor, Zg. o*e, IV/ola, Reka, Mariborska koča, Maribor: 2. Maribor, Z g. Hoče, Poljana, Ruta, Slivnica Maribor; 8. Maribor, Fram, Ran-sV. Planica Maribor; 4. Maribor, Zg. Poljskava. Morje, Loka, Planica, Poljskava; 5. M-rnbor, Zg. Poljskava, Sv. Marjeta, Maribor; 6. Maribor, Slov. Bistrica, Sv. Martin, Sv. Uršula, Sv. Primož, Maribor; 7. Slov. Bistrica, Tinje. Sv. Urh, Slov. Bistrica, Ma-
ribor; S. Maribor, Slov. Bistrica. V i.sole, Cadram, Prihova. Slov Bistrica; 9. Maribor, Ložnica, Venčesl, Vrh polje, Opiotnica, Kebelj, Lokan, Stranski vrb, Slov. Bistrica, Maribor; 10 Maribor, Konjice, Zreče, Sko-merje, Resnik, Maribor; 13. Maribor. Dravska dolina, Dravograd, Libeliče, Slovenji gradeč. Sv. Florijan. Vitanje, Konjice, Maribor; 12. Maribor, Celje, Rečica, -Mozirje, Luče. Solčava, Gornjigrad, Kamnik, Cerklje, Kranj, Tržič. Begunje. Žirovnica, Kranjska gora, B!f>d, Bohinj, preko Celja v Maribor; 18. Maribor. Celje. Trojane. Krani. Pod kuni; 14. Maribor. Zg. in Sp Kungota, Svečina, Sv Križ, Maribor; 15. Maribor. Sv. Lenart, Radgona, Ljutomer, Ormož, Vinica, I vanje i, Banjski dvori. Varaždin. Zavre, Ptuj, Maribor; 16 Maribor, Poljčane Šmarje pri Jelšah, Maribor; 17. Maribor, Poljčane, Sv. Peter na Med. selu. Podčetr lek. Sv. Peter pod sv. gorami, Pilštanj, Hachenburg, Sv. Jakob nazaj v Sevnico. Radeče. Zidanimost, Hrastnik, nazaj v Celje, Maribor.
Na mojem potovanju sem naletel na marsikatero pokrajinsko krasno ležeče mesto, ki pa se je izkazalo kot neprimerno, bodisi radi vodnih razmer, prometnih, prehranjevalnih težkoč ali radi lege, ali radi klime itd. Tako imamo n. pr. v Savinjskih alpab nešteto krasnih in primernih mest, za katera bi nas mogli celo Švicarji zavidati. Vendar pa so vsi ti kraji radi oddaljenosti od glavnih prometnih zil neuporab-ni. Gelede uporabnosti mesta sem postavil naslednje pogoje: proti jugu odprta lega, zavarovanost proti severnim in vzhodnim vetrovom, majhna količina vodne pare v zraku, in čim man jša množina parlavi n, neznatna tvorba megel. propuščajoča tla, ki izključujejo tvorbo močvirja, čim manjša razlika med maksimalno in najnižjo temperaturo, lahka dostopnost, ne prevelika oddaljenost od človeških naselbin, velika od-deljenost od industrijskih središč in izključenost za naselitev vsakojake industrije v bližini, oconiziranje zraka po gozdovih iglastega značaja, primerna razpredeiba med ravno in poševno ploskev, dalje bližina cen ih in pridobitnih kraiev, ter slednjič bližina gradbenega materijala. Nič manj upoštevanja vredno se mi je zdelo dejstvo, da tvorijo večji del železniškega osebja H* vali in Srbi. ki so navajeni na mehkejSe podnebje. Za bolnike iz teh kraiev, zlasti za oslabele in s slabim prehranjevalnim stanjem, je treba v naših krajih najti mesto. katerega podnebje jim po zimi ne dela večjih težav in n« kalem se hit^o nrivadiio in po povratku domov brez nadaljnega od* vadijo. Razen tega je med jetičniki dovolj oseb. ki gorskega zraka krntkomnlo «nloh ne, ali le slabo prenašajo. K njim štejemo n. pr. eretrično obliko jetike, oslabele, s slabim delovanjem kože, % bledoknmostjo z organskim obolenjem srca in ledvic, z razvito sladkorno boleznijo, z tuberkulozo črevesja, z razsežnejšo tuberkulozo grla. nervozne in sensfbelne bolnike, osebe, katerih srčni utrip presega 120 na minuto, je-tičnike z preveč razsežnijn oboleniem. z rizpadoirj pljučnega tkiva in s hektičnim? vročinami itd. Kot praktične merilo za večji del naštetih zahtev sem si izbral skupno
POD POKROVITELJSTVOM N|. VEL. KRALJA
tv.
17. JANUARJA 1931
SLOVANSKI — VEČER
TABOR
uspevanje domačega kostanja, breskve, marelice in vinske trlo. Slično merilo ie služilo — po ustnem obvestilu — tudi sanitetnemu generalu dr. Stajiču pri izberi kraja za vojaški sanatorij v Srbiji.
Najti tak kraj, ki bi odgovarjal vsem tem zahtevam, je bil namen mojih potovanj križem po večjem delu Slovenije.
Mislim, da sem ga našel v Visolah. Ta kraj leži na južnem pobočju južnih razrast-kov pohorskega gorovja in sicer v višini 4S0m nad morsko gladino ter približno 5 km zahodno od mesla Slovenska Bistrica. Visole same so naselbina, obstoječa iz posamič, precej daleč narazen ležečih domov in so po strmi in visoki Tinski gori popolnoma zavarovane proti severnim vetrovom. Tinska gora je do vrha poraščena z gostimi gozdovi. Mesto za sanatorij ieži v majhni, proti jugu odprti kotlini, ki je obdana z razsežnimi iglastimi gozdovi. Proti vzhodnim vetrovom je zavarovano po treh, z gozdovi pokritih grebenih. Zemeljska površina kraia je povsod trda in ne obstoja nikakršna nevarnost plazov. Spodnjo plast Ivon po večini trd granit in g.najs, dočim je sestavljena približno 2—4111 debela gornja iz anorganskih in organskih sprsteneiih snovi, katerih trdota in ustaljenost povečuje gosta in raznovrstna rastlinska rašča, ki sega prav do najvišjih grebenov Pohorskega pogorja. Kot središče naprave bi bilo upoštevati posestvo nekega B, ki obsega 24 ha zemlje, obstoječe iz gozda, travnikov in vinograda. Vendar bi se moralo to posestvo lako proti severu, kakor tudi proti vzhodu z nakupom nekaterih nadaljnih posestev razširiti. Ves del te pokrajine tje do Kebelja in Cadrama je z vodo dobro preskrbljen in ima omenjeno posestvo samo tri večje studenčne toke, ki bi se dali brez večjih težav zajeti in uporabiti za preskrbo sanatorija. Eden izmed tokov je tako močan, da bi s svežo vodo lahko napolnjeval večje kopališče. Ker pa namerava mesto Slov. Bistrica Izpeljati svoj novi vodovod nad Visolami, svetujem, da se potrebna voda odvzame temu vodovodu. Glede gradbenega malerijala ne obstoje nikakršne lezkoče, ker imamo na bližnjem Pragerskeni in v Slivnici dve ogromni opekarni. se nahaja v Zg. Bistrici izvrsten drž. kamnolom in se vzpenja cesta do sanalor!-ja zelo položno. Tudi padavine ne tvorijo nikakršne zapreke, ker metereo'oska opazovan ia uče. da imajo Visole manjšo padavino kot n. pr. Golnik.
(Dalje prihodnjič)
Zagorsko življenje v številkah
Zagorje, 10. januarja.
Teritorij zagorske občine obsega 1066 ha 3 a 57 kvadratnih metrov. Kot upravna edi* niča združuje vasi Zagorje 156 duš, Toplice (162), ki so središče rudarskega živi ja in idilčne naselji Sv. Urh (97) ter Selo (21). Po štetju iz leta 1921 je bilo v občini 3990 duš, ki so se pa doslej nn.množi".e na 500C. Prebivalstvo je p;> večini kmetijsko, delav« sko in obrtniško. Najstarejši, a še vedno čili možak so oča Zorinovec, ki so videli že 87 pomladi: občinska, že vsa slepa reva Reza Savškijva nosi poleg devetih križev še štiri zime. Najtežji faran jc Oti ■— 162 kilogramov. Umrljivost v fari se je zmanj« šala skoro za 65 odst, 72 ljudi je umrlo na* pram 112 lanskega leta. S7 , bčin: sami je umrlo 51 ljudi. Procent umrljivosti znaša 1.02, lansko leto 2.34. Za tuberkulozo, bož-jastjo in slabostjo je umrlo 26 občan.ov, med temi je 11 mrtvorojenih rudarskih otrok! Socialna beda Povprečna življenska doba Zagorjanpv je bila 60 let, ako upoštevamo umrle nad 10 let, sicer pa komaj 30 let. Ako se bodo s primernimi socialnimi na-, pravanw in ukrepi izbolišale življenske pri; like. da se bo življenski standard dvignil na znamko 65. Med 10 do 2U. letom ni u.nri nihče, do 10 let 13 od 80 do 90 pa 5. Naj. kritičnejša ura smrti je bila ob petih zju* traj in ob štirih popoldne Od 23. do 1. ure ni
6 Voda i7. občinskega v*>dovoda sc oddaja
brezplačno.
V kompetenco OLTZD. čigar ekspozitura se nahaja za okraje Zagorje, Litija, Hr st--nikin Trbovlje že vsa leta sem v Zagorju, spada izvenrudn sko delavstvo, ki ga je bilo v juliju prijavljenega največ 4500. najmanj pa decembra 3913. V Zaporni samem 501 Težavna je ugotovitev uporabe živil, ki so se prodaiala v 14 (12) trgovinah in 4 kon« zumili. Gotovo pa je precej pod minimom vslc-d vseobče krize II(.«tracija k temu Kodi ugotovitev, d' znašajo dolgovi po trgovi: nah in ori obrtnikih čez dva mili iona di* narjev! Trgovci tožijo, da c.i se zadnje čas se začel' zado'zevati še taki, ki so bili do slej solidni plačniki!
Pri pijači bi si bilo treba o* jim nameščencem brezplačno, poraba prese» ga ono zagorskega voda.
Promet je na postaji dokaj fi-raheo. Dnev.
np je odpremljenih 60 do 70 vagonov pro» moga in apna. Odpotovalo je dnevno do 200 ljudi. Za zvezo med postajo in Zagor» jem odnosno T.*p!icami je skrbel avtobus, a poleg tega v poletna sezoni avto termal* nega kopališča Medija—Izlake zvezo s tem kopališčem.
r!. Lanski februar jc največ pokosila smrt, kar 17, letos pi marca 7 ob* čanov. Na svet je privekdo 205 farančkpv obojega spola, 46 več kot leto preje, samo eden manj kot 1. 1928. Prebitek 11a živih tprej 132 duš v odst. znaša prirastek 2.6. Lastno ognjišče si je domenilo 58 parov, ki so z 11 točkami posekali številko prej* šnjeg-j leta. Tudi za občinske ubožce ie število 121 (s svojci vred) ßlaba številka, kar se pozna pri podpori. Zanje je izdala pbčina 98.1486.10 Din od celotnega občin* skega proračuna, ki je znaš1! 1.067.148.75 dSnarjev. Za prosveto sta skrbeli dve osem* razredni osnovni šoli e> približno 1350 dece (1200) in trgo^ ska*obrtnonadalievalna šola s 155 gojenci obojega spola. Občina je pri* spevai'a k prosvetnim izdatkom 336504.98 dinarjev. Prav živahno delovanje so razvi* iala društva SK.T. K.IS RK, Glasbeno in Katoliško prosvetno društvo. Tudi športni klub. ki je bil ustanovljen, je imel že 96 člinov nogometne in kolesarske sekcije. Iz štirih javnih kniižinic. ki razpolagajo s 1410 knj'gami so bile iste izposojene 3395 čitateljem. Ve .0 je naročnikov raznih kniiževn:h družb Naročnikov Ji. ra« je v občini 177. v okolišu pa 294 na »Drmo"v:n,o filmov, od tega 3 v korist RK. V jesenski 6ezoni sta pričel« »gibati« dve plesni &o!i.
Zdravstveno služJbo sta v okofSu sprav« liala zdravnik bolniške biadarne in OTT7D dr. Tomo Žarnic ter zaseibni zdravndr. Slavko Grum. Občina rma potrebam kraia od-govarjaiočo iaolimioo z dvema ®t-!no nastavi ienima usmiliehkama. Sem ie hilo sprejetih 17, a prejSnfe leto 53 bolnikov, od katerih vseh sta umrla le dva Bratpv* «dea sk'adnica, kj Je rudarska msti+tid ja. ima piriWržiK> 1000 članov, za oV.olele pa «voi boWSki oddelek, ki le leno ooremlien. Tu opravlja slnSbo pa. Ravnikarieva. V ob* čini ie 38 zasebnih kpnalnic rn prhe rudkii« ka v lastnem kop^Pšču za delavstvo. « ton* 'o vodo ki jo črpaio sesaTkr W podzemske« ga termalnega bazena. Brivskih salonov je
Socialna skrb trboveljske ©bane
Trbovlje, 10. januarja.
Po krizi, ki je zavladala v naših revirjih, je močno prizadeta tudi občina, ki mora skrbet1 za omilieiiie bede. k; je zavladala zaradi nezaposlenosti in slabega zaslužka Pred leti je bi! na občini ustanovljen poseben oddelek, tako zvani socialno - politični oddelek, kateremu pripada naloga, brigati se za vse zadeve sor aiì'o - poetičnega značaja. V te namene jc postavila občina v svoj proračun precej visoko svoto, ki pa bo komaj zadostovala za odpomoe v najnujnejši»! primerili. Ni lahka naloga soci-jalnopohtičnega referenta, kajti k njemu se ne zatekajo samo taki, ki so podpore v res nic-i potrebni in jih je le velika revščina prignaia do njega, temveč prihajajo tud; taki, ki hočejo občinsko dobrodelnost samo izkoriščati. Ločiti prve od drugih je včasih prav težko in treba je mnogo poizvedova nja, da dobe podpore res samo oni, ki so ie v redu,j in potrebni. Pri tem oddelku st oglašajo brezposelni, ki prosijo, naj jirt občina preskrbi delo ali pa jim da podpore. Ljudje brez stanovanja prosijo, naj jim ga preskrbi občina. Stari onemogli ljudje zopet prosijo, da se jih odda v bolnice ali liiraiii'ce. Isto ie s staroupokojenci, ki od svoje bore pokojnine ne morejo živeti, ne umreti. Skrbeti je treba za osirotele otroke Matere, ki so zaradi krize brez posla, prinašajo svoje otroke na občino, češ. naj ona skrbi zanje. I. t. d. i. t. d. Revščina je velika. ali občina more pomagati ie v najnujnejših primerih, ker so njena sredstva premajhna. da bi megla pomagati vsem. Soci-jalni reierent g. Korimšek gotovo nima zavidljivega položaja, ker mora dan na dan sprejemati te žalostne stranke.
Poleg številnih izrednih podpor, W! Rh podeiiuje ob:ina od primera do primera, podpira občina z rednimi podporami še 72 ubožcev. 281 ubožcev prejema redne mesečne podpore od 50 do 2^0 Din; za 20 sirot mora plačevati zasebnim strankam mesečno od 150 do 200 Din oskrbnine in v razn:h zavodfih in poboljševalnicah pa plačuje za S oseb, za vsako od 150 do 480 Din mesečno. Poleg tega vzdržuje občina tud'; lastno ubežnico v Hrastniku, kier ima seda 17 občinskih ubožcev, od katerih le naj-mJajši star 27 in najstarejši 88 let. Oskrbo, vanje teh ubožcev stane letno do 120.0(H Din.
Iz navedenefra le razvidno, da se občin? v polnj meri zaveda dolžnosti ki io hna d' revnih občanov. Tudi privatna inicifativa napravi mnogo v orrrfljenje bede. venda^ pa je vse to le kapljica v morje. Dokler se ne omHi kriza toliko časa tudi ni nobenega upania na izboMšan-je. sai se je revščin? naselila že v družine, katerih očetie so za. posleni, ali od zaslužka 18 dai v mesecu se ne da živeti.
Novice iz hrastniske kotlina
Hrastnik, 10. januarja.
Skupina starejših rud rjev je pokrenila akcijo za zgraditev doma rudn.šidh ujx>ko» jenccv, v katerem b: našli streho upokojeni rudarji, ki bodo izgubili dosedanja rudniška stanovanja. Ustanovni občni zbor zadruge Dom rudniških upokojencev bo v nedcLp 18. t. m. Druga rudarska skupina pa zbira prispevke za našo cerkev Nabrali so že okrog 35.000 Din, kar ie v dobi sedanje go< spod rske krize znaten uspeh. Cerkveni od» bor ima pisarno v bivši štihovi trgovini.
Naš; stek'arii vodijo težko borbo z« vsakdanji kruh. Te dni so se vršila pr aas na sedežu največje stekhrne v Jugoslaviji pogajanja med vodstvi steklaren in stek. hrskimi zaupniki Zedinjenih tvomic stekla. Obravnava se je pričala v prvj vrsti s ko» rekturo tarif.iv a k: or d neg a dela. Zaradi splošne trgovske in gospodarske krize so se morale tarife zrržati, in sicer tako, da delavci ne bodo preveč oškodovani.
Kakpr smo že poročali, ie TPD odpovedala z novim letom vsem državnim name» ščencem tn tudi uradom deputami premog. Zato se je pojavil, kar še ni bilo na posta» iah rudniških revirjev, lesni premog iz dr. žavnega rudnika Velenje. S tem premogom kurijo sedaj v postajnih uradnih rvrpstonh. Država pač oskrbuje svoie urade z onim premogom, ki je najcenejši.
Pouk v vseh šolah se začne y petek 16. t._ m. jutri v nedel jo se bo predvaja! kinu Narodni dom znameniti film »Ana Kareni. na«. Rudniška g,>dba se pridno pripravlja na svoj koncert >.a nedeljo 18. t. m. v Na» rodnem domu. Pri našem prv»"v '-"-kvenem koncertu, ki se je vršil na Štefanovo v naši kapeli, so pomagMi pevci Svobode I ki pri zboru Svobode I. samo gosi:, ne pa čia» ni Svobode L
i*.*.
:a beseda
Ribnica, 9. januarja.
Gospod orednük! Ne prestrašite se: Saj
vam ne punujaiu »suhe ri;t>Ds*. O, as! Zadnjič se mi je prav zdelo, ko
sem svoje pigino bral v »J u'.ru*, pet »tm sklenil, üa Com vča^i še kaj povodaL Spioh je pa to dobro za Ribn.co sarix«. Olm več bo reklame, tem več bomo prodali naših stvari. No, aii ni t&ko? Kakor sem ža zadnjič rekei, se zgode tud. pu-i aaa reči, za katere človek ne more naprej vedeti. In kaj mislite, da je Ribničan kaj bolj pa» meten kakor človek more biti? Ne, ravno ne born dejal. Malo bolj je že, ampak ko» liko, vidite, to je ravno tisto vp-dšanje.
Toda poslušajte, kaj se je zgoduo. Oti» ločili so po novem, da ne sme nobeden, ki šc ni dopolnil 24 let, iti po svetu 3 krošnjo. Veste, da smo lahko v zadregi. Z menoj bo že še kako, vsak ve, da že imam 2-ì pomlad: in, če je treba, tudi več, ampak, ljudje, ampak moja »kabilca«! Ta »sruta«: je premlada in ne bo smela z menoj. In kaj naj storim brez nje, ko pa tu» di ona brez mene ne nH>rc nič! Na sv. Urbana dan je soolnila komaj dvamdvaj» set !et Res je, da bi se dalo kako »zbe» leštinit «, saj na zunaj je viden precej sta» rejša, toda, to je vražje, da po zobeh poznajo, koliko let ima Jaz res rte vem, za» kaj jc treba, da je svet tako učs-i Ali naj čakam dve leti? Sij bi, pa se bo j .in, da bi bi! potem jaz nrestar.
Sicer imamo pri nas rešetarsko £?xir^go, pa kaj — zadruga je ze, l'.* r.e rečeni, amnak »posa« pà ie ne bon, cì»>bJ z& *ko» biico*...
Zadni č >ws »« dejal sosed, ki j« pa pra* z,-j prav ravno tak revež, kakor jaz. da mora oiti vsak režetar prav in>rentiran«. »Orentacija« je glavna stvar. Ms j se pravi »rentac.ii« vena, a »orentacija« nu n: zna» na. Pa iz» je raztolmačil: »Al vaš j Se spomniš tistega osla, ki smo mu dai zele» ne spegle, da bi ublar.ee žrl No vidiš, ta osel, ki j® zelene špegle nosil, se ni znal orentirati in so mu zato za hrbtom žagali, kar so hoteli. Zato je pa poginil.. Na vem, kaj je s tem misi i, gotovo pa je ho« tel, da se kam vpišem. Hm! Bog ve, če bi mi tam ne nateknili zelenih »špegel«!
Pa še nekaj! Pravimo, da bi sezidali se» kolsko telovadnico m kar na pomlad naj bi začeli. Jaz sem tudi za to ;n če bo tre» ba kaj »prmknt«. bom že. Brez n č ai akL Jaz se res ne bom prekucaval t njej, imam že pretrde kosti, ampak s« bodo pa drugL Zakaj zdravje je prva s t vaj ji za tu j« treba skrbeti. Kako pa naj i&to skrbimo, če ne s telovadbo. Pa zdravo! M. S.
Slovenjgralko grajeno gibanje
SI ov en f gradeč, v januarja,
V primeru z drugimi kraji jc bilo grade beno gibanje lani v našem mestu v sla» beni razvoju. Nekaj je temu gotovo kriva kriza v lesni kupčiji, kateie posledica je splošno pomanjkanje denarja Najvažnej« ši dogodek minule gradbene sezone je go» tovo bila deina dogotovitev prepotrebne» ga Sokolskega doma, ki je postal središče nacionalnega življenja. S tem nam je bila podana družabna Ln kulturna samostoj» nost in minuli so časi, ko »mo morali iskati strehe ;n zavetja pri slovenskemu življu nenaklonjenih ljudeh. Ne samo, da se v domu vrše sokolske prireditve, ampak tudi druga društva so uvidela dejstvo, da naš sokolski dom ni samo središče Sok o» la temveč vsega tukajšnjega jugosloven» skega življa. Ker je pa Sokolstvo in ju» goslovenstvo nerazdružljivo vezano, smo prepričani, da se bodo naše sokolske vr» ste še zelo pomnožile.
Za tujski promet je bila važna pridobi» tev povečanje hotela Šuler, ki je k staremu traktu prizidal novo posiopj«, » "vte rem je 13 novih, z vsem komfortom 0""»mlien h tujskih sob. Novo stanovanj« sko vilo si je sezidal tcsnrski moister go» spod Alojz Krose in učiteljica gdč Mit» hausova. Večja gradbena dela so se iz» vršila tud; v ;avni bolnici, o katerih smo že svoiečasno natančneie poročali S pre» ple^raniem 'n "onriv1jariieiri jnmaniih ninsko mestece prijetno zunanje lice. kar n:nsko mastece prijetno zunanje lice. kar bo gotovo nekaj nrinomoglo k vedno bo!j se razvijajočemu tujskemu prometu, ki ja dosed"' šel žal boli mimo našega mesta. Predvsem nam manika primemo kom!i» šče in "rerotrebn-' vodovod Naše tujsko» prometno društvo naj te probleme z rne» rodainimi činitelji prouči in uspeh ne b« izostal.
Chicago na - slovenski zemlji...
Del zemljišča, kjer stop zdaj trimilijonsko mesto Chicago, je bfl last Slovenca Janeza Goršeta iz Bele Krajine
vedal Goršetu, kdo je im odkod ter da je
celc njegov daljni sorodnik, mu je na» svetoval, kje bi dobil delo ter mu dal nauk o varčevanju. Za svojce iz Petrove vasi se ni zanimal. (Zupančič je o Gor* šetu pravil svojemu sinu Jakobu, ki živi kot poštni uradnik v Chicagu; ta je na» bral še dir~;h podatkov — in od njega izvirajo tudi podatki tega?le članka, za kar mu hvala!)
Gorše Je umrl
ves zapuščen 11. aprila 1891, star krog
76 let. Umrl je nekako »na skrivajo za» kaj šele čez pet dni, ko so truplo odpe» ljali iz hiše, so zvedeli listi za njegovo smrt. Njegova žena je sporočila smrt Goršeta le najožjim znancem. Pogrebne molitve so se izvršile v cerkvi sv. Patri» ka. Čikaški »Times« je poročal, da se je udeležilo pogrebnega sprevoda od cerkve do postaje kak ducat ljud (med njimi Zupančič in Lukanič). V preprosti rakvi so prepeljali truplo v St. Joseph, Misso» uri, kjer so ga pokopali na pokopališču ženinih staršev, ki je ležalo na farmi, ki jo je bil Gorše priženil s polkrvno Indi» janko.
Prav majčkena parcela njegovih prostra» nih zemljišč je bila dovolj velika za nje» govo truplo. AL K—čič.
Chicago na slovenski zemlji: — to je prav za prav nekoliko zgrešeno. Zemlja, ki stoji na njej tretje največje svetovno mesto Chicago v državi Illinois v Severni Ameriki, je bila deloma samo v posesti enega prvih naših izseljencev, Janeza Gor» šeta,
prvega slovenskega milijonarja.
Janez Gorše je bil rodom iz Bele Kraji» ne, ki je dajala menda največ izseljen» cev. Rojen je bil krog I. 1815. v Petrovi vasi. Družina je b la velika in Gorše je moral kot drugi Belokrajinci s krošnjo po svetu Sel je krošnjarit na Češko in Ba» varsko, bil je še mlad, poln podjetnosti in menda noln strasti po denarju. Bil je v tej strasti menda popoln in čist larpur» lartist. šel je za denarjem radi denarja; zakaj tud kasneje, ko je imel denarja na milijone, je živci prav tako m še bolj za» vi* v svoj neurejeni kot na svetu kaKor poprej, ko je hodil s krošnjo po svetu.
Na Nemškem je slišal mnogo o »no» ■vem svetu« onstran oceana in sklenil, da poide tja. Prihranil si je denarja za dolgo» trajno pot
z Jadrnico v Ameriko
in krog 1. 1840. je prišel tja. B I je vse» kakor eden prvih naših izseljencev v Ameriki. Toda njemu menda porajajoča se Amerika ni ugajala, pa je zaptistil Newvork in vzhodne ameriške države ter odpotoval proti zapadu Tamkaj še ni ta» ko obljudeno, tam bo morda prej srečal srečo. In krošnjar Gorše iz Bele Krajine je krošnjar 1 od ameriškega vzhoda proti z"padu skozi obljudene in neobljudene kraje. Šel je mimo Chicaga, ki je bil tedaj trg, preko države Missouri ter ponujal svojo drobnjarijo. Ustavil se je v St. Jo» :?ephu, v mestu, k: je mejilo med civili» racijo in indijanskim zapadom. Tamkaj so se mešali Nemci s Francozi, Italijani m Čehi — mednje je prikrošnjaril Gorše rer se zagledal v Tndijanko.
Nekaj let je bil tam in ko je bil star kakih trideset let, se je
Gorše oženi! s polkrvno Indijanko,
hčerko nekega indijanskega poglavarja, ki je bil zelo premožen; imel je pri St. Josephu kakih šest kvadratnih milj zemlje. Morda je kasnejšemu skopuhu Goršetu ugajalo to zemljišče prav toliko ali pa še bolj kot mlada Indijanka. Leta 1845. so ju poročili in slovensko» ndijanski novo» poročeni par je takoj odpotoval v Chica» go. kjer je ostal Gorše do svoje smrti
Ob križišču Desplaines in Van Buren ceste ie kupil Gorše — za ženino doto? — dvonadstropno leseno hišo, v kateri je živel do konca življenja, dasi je kasneje -inel krog te hi"e polno lepih svojih hiš. Toda te je oddajal najemnikom, to je ne= slo dolarje. Najprej je sezidal poleg svo» e lesene zidano hišo in jo oddal v najem. Tako je začel svojo pot, ki ga je vodila do
dolarskega milijonarja. Z:da! je hiše, kupoval parcele, zidal hi» še, jih oddajal v najem, kupoval nove parcele, zidal, zidal — celi bloki na za» r.adnem bregu reke so bili njegovi. Tam» kaj stoje danes visoke zgradbe in vsak kvadraten čevelj zemlje je tamkaj danda» našnji več vreden kot celoletni zaslužek delavca. In to zemljišče je bilo Goršeto» vo. Premoženje je rastlo naglo.
Ž njim pa je rastla tudi Gorietova varčnost, ki je prešla v najhujše skopušt» vo. Zaril se je v svojo leseno bajto in ži» vel slabše od cestnega pometača. Odtu» jil se ie svetu in ljudem. Takrat v Chica» pu ni bilo mnogo Slovencev, in kolikor jih je bilo, so živeli življenje priseljen» cev. ki so jih domačini odrivali, kolikor so le mogli (A živeli so menda vendarle !x>ljše od bogatega Goršeta!) Takrat so snovali rojaki misel organizacij, pred» vsem podpornih. Gorše pa svojih rojakov kar poznat? ni maral, marveč je tičal v svoji bajti kot skopušne čarovnice iz prav» Ijic. Le kadar je bilo treba pobrati na» jemnino od hiš. je šel po cesti m obral svoje najemn:ke za najemnino. Hiš je bi» lo precej, a Gorše je ves denar prinesel domov v svojo h'šo, kjer so potem
strazili denar noč in dan. Gorše je imel štiri sinove, dva sta že mlada umrla (menda od tega puščavniške» ga, sestradanega življenja). S sinovi in že» no se je menjaval na straži. Poklical bi lahko policaje, a j'm ni zaupal. Če je pri» šel kdo in potrkal na njihova vrata, bo» disi ponoči ali podnevi, ga je najprej kdo premotril iz kakega okna in — če le mo» goče — odpravil kar na pragu. Obiskov G-orše ni maral, odkrižal se jih je kar mo» floče naglo. Razen po najemn'no, je ho» dil, a zelo redko, še v cerkev. Družil pa se s Slovenci ni.
Svoje bančne posle je opravljal po Greenebauniovi banki (danes Bank of America). Tej edini je zaupal. Z njenim predsednikom —• ki je bil tedaj tudi bla» gaj nik, knjigovodja itd. hkrati —• je go» vonl nemško, ki jo je znal bolje kot an» peščino. Nemščine se je bil naučil, ko je krošnjanl po Nemškem; v Chicagu ni več krošnjaril, tičal je v svoji hiši in živel brez stikov. Zanj je govoril denar, zanj so govorile številke. Tudi sicer je ostal star Kranj-cc: ko je v starosti prepisal Moje imetje ženi in otrokom. s; je zase zagotovil vsoto 100.000 dolarjev. Ko se je tej potezi čudil bančni .uradnik, jc dejal Gorše -revejano: »Za primer, če bi me ženi ali otroci vrgli na cesto!«-
Zadnja svoja leta je preživel kot pu» ščavnik; čemerno, pusto ter zancmnrje» no ie živel s svojo ženo in dvema sino» voma v leseni baiti, ves zanuščen, odtu» jen svetu in ljudem, premoženja pa je ime? nad milijon doiariev. Jedva kak du» Slovencev ga je poznalo in nekaj dm» gib. V mestu so sicer vedeli zanj, za ču» dnšVesa slovenskega borfat;nca, ki ie ži» vel beraško živlienie. Smi ga je ob's Vi I ein nomčevalee č kiškega dnevnika »The Times«-, ki ie zanisal o niem. da so se mu neostrižen1 lasje onletal' krog vratu, prsi nn mu je nokrivala dnlrfa brada, ki bi bila sn^/Tinbeln — če bi b;1a č'sta!
Tzrned slovenskih rojakov, ki so ga po» znali ž'vi še
Zunfmčič v Oterčcu pri Črnomlju,
ki ie bil dolgo let v Ameriki v službi po» štarja. Ko je obiskil prvič Goršeta v nie» gnvi hiši. gn je Goršetova žena skušala odpraviti tudi kar na pragu. Ko je dopo»
GOVORI V FILMU
V novem razmahu zimskega sporta
Kranjska gora, 9. januarja.
Vremenski preroki, ki pa po večini kaj radi poslušajo le lastno zavist, so se te dni imenitno urezali. Zakaj namesto prerokovane brozge, je zapihal nad Dolino najidea!-nejši sever in pritresel od vseh strani vse polno smučarjev, tako da so gorski obronki zopet veseli in razposajeni prav tako kot pred nedavnim južnim vremenom, ki pa pri nas ni napravil posebne škode. Smuöki tečaj, ki bi se bil imel pričeti pretekli torek, se je skoro brez potrebe preložil na 11. januar, a bo prav radi tega mogoč? še bolj obiskovan od mladih in starih smučarjev Ker se je vreme popolnoma ustal'lo, so 'zgledi za smuko najugodnejši in to ne sa-j mo pri nas. temveč povsod drugod, kjer se i lahko ponašajo s snegom. Da pa je Kranjska gora povsod prva. kar se tiče sne.?a, je že stara reč in ni treba tega še posebno poudarjati. Za hrano je poskrbljeno v vseh hotelih in gostilnah, a zakurjenih sob je toliko na razpolago, da nihče ne more pr.*/ v zadrego.
Za nedeljo 11. t. m. je sicer razpisana v Plan ici klubska tekma na progi 18 kn* oziroma 5 km. ki jo priredi smučarski liluc Ljubljana in ki se je morejo udeležiti vsi klube vi tekmovalci in obenem članstvo SK Ilirije. Za to tekmo via'a veliko laatria-nie pri naših zimskih športnikih in se bo ridi ttga obnesla prav sijajno, že vsled najugodnejših snežnih razmer in ,epoga vremena, ki bo predvidoma trajalo dalj časa. Po vseh znakih sodeč, bo ta nedeija najr.i-vahnejsa v vsej zimski sezoni.
Dasi je Kranjska gora na videz opremljena z vsem, kar zahteva povprečni zimski šport, vendar še ni popolnoma preskrbljena z onim, kar je v interesu dovršenega in popolnega zimskega sporta. Vsa njena okolica je osredotočena edinole na kotlino, ki io reže Pišenca in ki je precej zapuščena in oddaljena. Smučarstvo se pač ne more nikjer tako lepo in naravno razvijati kot prav v tem odseku, ki je .poln najlepših in najslikovitejšeh terenov. A žal _ tod ne najde smučar pač nikjer zatočišča in Je navezan edinole na vas in na skoro preveč od rok stoječo kočo na Gozdu, če je ta v zimskem času pač oskrbovana. Nepregledni kompleks od Klina preko Tamarja in Travnega brda do podnožja Škrlatiee In Kota je pač poleti popolnoma zapuščen, a kaj šele pozimi! Od več strani se ie že zahtevalo in se še vedno zahteva, naj se v interesu zimskega siporta in tujskega prometa vendar že enkrat gleda na to. da se vsaj že za bodočo zimsko sezono zgradi primerno zatočišče za smučarje, ki hočejo izrabiti najkrasnejše smuške terene, kar [ih premoreio naše planine. Saj prostor je že izbran na najlepšem mestu pod Razoro. Javnosti bi bilo treba samo priskočiti mate-rijelno na pomoč in projekt bi bil realiziran v najkrajšem času. I)a pa moramo ta projekt v resnici realizirati, ni samo stvar lokalnega interesa, temveč je zadeva naše-
SV2% davka prosto, 8% dolarsko posojilo SHS franko Ljubljana po bančni poslovalnici dr« Thausing & Schlesinger, Wien I, TegetthofS-strasse 4* Prospekti gratis. ^ ^ ^^
(Telefon S 25—2—88, R 2S—5—92) fig SSM i SB
ga splošnega tujskega prometa, a še bolj zadeva našega živahno se razvijajočega sporta.
Dasi je železniška oprava še vedno v
polni meri upoštevala želje in zahteve našega prebivalstva, vendar se opažajo pri železniškem prometu še tu pa tam pomanjkljivosti, ki nikakor ne pospešuje tujskega prometa, temveč ga nehote zadržujejo in otežkočujejo. Vlaki, vozeči do Kranjske gore, imajo na Jesenicah vse preveč postanka, kar napravlja vožnjo samo dolgočasno in neprijetno. J Jutro: je že večkrat objavilo pritožbe zaradi nevšečnosti, ki se dogajajo na Jesenicah pri popoldanskem potniškem vlaku, ki se srečuje tam z mona-kovskim brzini vlakom, ko je zaradi carinskih manipulacij vstop v dolinski vlak do zadnjega hipa potnikom zabranjen in radi tega nastajajo incidenti, ki nikakor niso umestni na obmejni postaji.
Prebivalstvo in tudi izletniški svet sta z veseljem pozdravila sklep železniške uprave, da že letos uvede na posameznih progah takozvana motoma vozila. Katere proge pridejo pri tem v vpoštev, je še neznano. A upamo, da se bo železniška uprava v prvi vrsti ozirala na progo Jesenice-Ra-teče in uvedla na nji med sezonami motorne vlake, ki bod gotovo popolnoma rentabilni in bodo pospešili in pojačili intenzivni tujski promet, a bodo obenem uredili toliko potrebno komunikacijo med posameznimi kraji v gornji savski dolini.
Pritožba ržiških občanov
Ržišče, 10. januarja.
Imamo novo občinsko upravo, ki je imenovana in sestavljena tako, da je namesto prejšnjih 25, sedaj 16 odbornikov. V tem odboru je veliko premalo delavskih zastopnikov. Delavstvo, ki tvori večino občine, je bilo prej zastopano po možeh, ki so uživali splošno zaupanje. Do razpusta prejšnje občinske uprave je prišlo zaradi sporov med županom in med nekaterimi občinskim odborniki, ki so se pritoževali, ker niso bili izvršeni sklepi raznih občinskih sej. Davkoplačevalci iz davčne občine Podkraj in Loke imajo namesto 12 samo 3 zastopnike v občinskem odboru, plačujejo pa okrog 90 odstotkov občinskih doklad.
Tudi šolsko vprašanje ni prav urejeno. Za šolo v Izlakah bi se moral brigati v prvi vrsti šolski odbor v Izlakah in ne občinski odbor ržiški. Občina sama ne more skrbeti za toliko otrok nevšolanih občin. Zahtevalo se je že od šolskega odbora v Izlakah, naj všola 23 otrok iz občine Kandrže in 17 učencev občine Trojane. šolo v Izlakah obiskuje sploh do 20% nevšolanih otrok in se od teh ničesar ne plačuje za šolo in šolske potrebščine.
Naša občina se je dolgo imenovala Ržiše, potem so ji oblasti določile ime Aržiše, kar je precej časa ostalo, sedaj pa je občina prekrščena na Ržišče.
»Montafonček« bolan
Ljubljana, 10. januarja.
Mesarje Sirom banovine bo zanimala vest, da je predmet njihovih hrepenenj — orjaški vol Mine Teranove tam v ozki do» linici za Čatežem na Dolenjskem zbolel. »Montafonček« in kakor ga že naziva nje» gova gospodarica se je tekom časa le pre» več zdebelil, postal je betežen, zato se je vlegel in sploh noče več vstati. Lep je bil in hodili so ga gledat mesarji od blizu in daleč. Občudovali pa ga n so samo me» sarji marveč so prihajali tudi gospodarji — kmetovalci od vsepovsod ter prego» varjali Mino, naj se odloči m napravi do» bro kupčijo. Za žival, ki je tehtala okrog 1400 kg, so ponujali mesarji naravnost ogromne cene. M:na bi lahko vtakn:la v žep nad 20 tisočakov Ker pa živali ni» kakor ni hotela dati od hiše, je stavila še višje cene in tako odlvjala kupca za kupcem. Snloh se je Da Mina ;z cen in kupcev naravnost norčevala »Montatone» ka«, silnega junca montafonske pasme je Mina krmila naprej z rujno pšenico, žlahtno otavico, polagala mu je kuho, za» beljeno s sladkimi otrobi in nos la mu je vodico iz bistrega potoka, ki goni M ni mlinska kolesa. V tem času in s tako kr» mo bi bila lahko zredila vsaj tri pare le» pi h volov, a Mini je ostal pri srcu samo njen »matafonček«.
Ta se je pa v zadnjem času očiv:dno preobjedel, postalo mu je dolgočasno v malem hlevcu, iz katerega ni skoro nikoli pogledal v beli dan, zato se je vlegel in noče vstati. Šestletni bolnik je polagoma popolnoma otopel. Zaradi dolgotrajne le» ge je na gotovih mestih že ves v ranah, a ga Mina tudi sedaj še noče prodati. Če» prav žival silno trpi, pa ga Mina še ved» no občuduje in ostaja gluha za vse do» bre nasvete. Vol hira in počasi tudi iz» gublja na teži. Čuje se, da so se pričele za trpinčenega debelega bolnika zanimati tudi oblasti. Upamo, da bodo oblasti ukre» nile vse potrebno, da se prepreč jo na» daljnje muke ubogi živali in da bodo po» skrbele, da slednjič ne bo šlo v škodo to» liko premoženja.
novinsti cesti na Ljubelj na svoj račun m
to so sankačL Sresko načelstvo v Kranja j» dovolilo, da se sme sankati na banovinskl cesti od km 52.2 do 4S km, torej na progi 4.2 km, ki je menda najdaljša v naši banovini. To je mogoče radi tega. ker počiva pozimi na tej cesti vsak promet. To ie tudi najboljše sankališče in opozarjamo nanj vse ljubitelje tega sporta, da pridejo svojo sankarsko umetnost poizkusit k Sv. Ani.
Prireditev je bilo med božičnimi počitnicami več. Imeli smo kar tri Silvestrove večere, ki so bili vsi dobro obiskani. Najbolj neprisiljena zabava je bila gotovo v Sokol-nici, kjer so odigrali burko sDamoklejev meče in zapeli več posrečenih kupletov. Od starega leta se je tu poslovil v '<^pih sokol-skih besedah g. Lavoslav Bučar iz Ljubljane. Posebnost za Tržič in njegovo okolico jo bila otvoritev predstav zvočnega filma.
Vreme je bilo med božičem tudi v Tržiču tako nagajivo kot drugod. Imeli smo sneg, dež in babje pšeno, slabe ceste in dovolj plundre, toda avtobusni promet te je vršil kljub vsemu s točnostjo na minuto. Od Treh kraljev dalje je najlepše zimsko vreme z zadostnim mrazom. Snežne razmere so za vse sporte jako ugodne in vabimo tujce, da prihite k nam, kjer najdejo gotovo najboljše razvedrilo v prelepi prirodi.
Nova postojanka Rdečega križa
Huda nezgoda starega moža
Zagorje, 10. januarja.
V ljubljansko bolnišnico so odpeljali 72ietnega dninarja Antona Laha, ki si je zlomil nogo. Starček je prišel pred dobrim mesecem v službo k posestn ku in trgov» cu g. Rudolfu Zupančiču v Kolovratu. Pa» sel je krave. Med božičnimi prazniki ga je doletela nesreča v hlevu. Ko je napajal živino, ga je sunila krava s tako močjo, da je s škafom vred odletel v kot in pa» del na cementna tla, kjer je obležal. Šele pozneje so ga našli stokajočega na tleh in ga spravili v posteljo. L'gotovili so, da si je pri padcu zlomil nogo nad kolenom.
Na zagorski postaji je starček bridko tožil čez svoje življenje: Ko sem bil mlad, se mi ni nikdar pripet;la kaka nesreča. V Celju sem služil nad 40 let, marsikaj sem pretrpel, nesreče pa so se me vendarle izogibale. Sedaj na starost sem upal, da bom še lahko opravljal delo v hlevu, pa mi je to prepreč.la nepričakovana nesre» ča.
Divji lovci v krškem srezu
Krška vas, v januarju.
Komaj je sneg pobelil naše polje in bližnje griče, se je s pravo lovsko sezono bujno razcvetela tudi tatinska navada v vseh lovskih revirjih v okolici. Posebno v zadnjem času so se no vseh loviščih pojavili divji lovci, ki neusmiljeno preganjajo vse, kar leze po gozdu. Ti ljudje ne spoštujejo zakonov, najmanj pa ene postave, ki veli: -Ne kradi!:: Posebno k srcu prirastla sta jim reviria trgovca g. Ivana Vidmarja m revir lovskega društva v Krškem. Pola. steze in stežičine, vsi prelazi med grmovjem, v?e je umetno zastavljeno in opremljeno z zankami, v katerih najde smrt na stotine zajcev in druge živadi. Včasih obtiče v njih tudi marljivi lovski psi. Lovski čuvaji teh lovišč so že večkrat naleteli na skupine divjih lovcev, ki pa so si s predinoselo pomagali, da so pravočasno odnesli pete-. Posrečilo pa se je priti na sled tatinski družbi, ki je strahovala v revirju g. I. Vidmarja.
Že pred meseci je zasačil lovski čuvaj Alojz Smukovič divje lovce v lovišču, vendar se jim je vedno posrečilo pobegniti. Prepoznati pa jih je bilo težko, ker se splošno poslužujejo posebnega načina maskira-nia in to, da si obraze namaže.jo s sajami, oskrbe z brkami in bradami iz prediva in nosijo obrnjene obleke. Toda vestni čuvaj ni miroval, dokler se mu ni posrečilo, da ie pred dnevi zasledil na Cerkljanskem polju čedno četvorico takih tatov. Približal se jim je in jih pozval, da obstanejo in se vdajo. Eden od četvorice pa mu je zagrozil: ... ti Boga. kaj nas vedno zasleduješ? Mi gremo na polje in če ne izgineš, boš padel!« Obrnili so puške proti čuvaju in otvorili ogeni nanj. nakar so pobegnili v bližnji gozd. Na zasledovanje ni bilo misliti, ker so bili divji lovci v premoči, dosežen pa ie bil uspeh že s tem, da je čuvaj grozitelja prepoznal. Pazliivo je nadaljevala zasledovanje orožniska patrulja bližnje stanice, ki bo tatove menda kmalu spravila za rešetke.
V Beltincih v Prekmurju se je nedavno ustanovil odbor Rdečega križa. To novo postojanko človekoljubja vodijo ga. Med» vešček, g. kaplan Herman, g. učitelj Zor» ko, ga. Mikuševa in okrajni zdravnik g. dr. Kolarš. Odbor je priredil 6. t. m. do* bro uspelo čajanko v hotelu Krona.
Kronika tržiških praznikov
Tržič, 10. januarja.
Značaj božičnih praznikov je povzdignil sneg, ki je padel ravno za božični večer. Tega so se ravno smučarji najbolj razveselili in polliteli v velikem številu na hribe. Planinski dom na Kofcah je bil popolnoma zaseden, smučarska koča na Zelenici pa nabito polna. Lepota naših planin privablja od leta do leta več tujcev, gostoljubnost in dobra postrežba v domu na Kofcah pa jih prt-klene za dalje časa nase. Tako je nekaj turistov in smučarjev prebilo vse božične počitnice na Kofcah, kjer je bilo najlepše solnčno vreme tudi tedaj, ko je v dolini ležala megla. Vsak praznik in vsako nedeljo med božičnimi počitnicami so prihitele na Kofce in na Zelenico nove množice, cenimo jih lahko na 500, vsi so se vedno vračali izredno zadovoljni. Nesreč je bilo med prazniki več. Tako si je na Kofcah pri smučanju zlomil levo roko v zapestju dijak Rado Tavčar iz Ljubljane, katerega je njegov oče g. dr. Jože Tavčar odpravil s planine in ga poslal v bolnico. Pri sankanju si je zlomil levo piščal g. Kerne Leopold, strokovni učitelj na meščanski šoli. Več manjših nezgod pa še omenjamo ne. Radi točnosti pa omenjamo, da se veleposestnik Born pri Sv. Ani za smučarje ako zanima. Svojega lovca je poslal v kočo na Zelenici z naročilom, da prepoveduje smučanje po plazovih v ze-leniški dolini do Sv. Ane. Pozabil pa je povedati, če mu smučarji na plazovih delajo kako škodo in kakšno. Pravi, da naj se smučajo le po poti. Rešiti bo treba še vprašanje, kdo je s sivo barvo prepleskal ori-jentacijsko tablo, ki kaže na Zelenico in ki jo je postavilo SPD Tržič. Rešiti bo treba dalje vprašanje, ali ima imenovani veleposestnik pravico postaviti ob javni poti, katere javnost je sam priznal pred sreskim poglavarjem, tablo z napisom »I>o p reki Tea dovoljena pot<\ Okrog gradiča pri sv. Ani je gotovo dvajset takih tabel, ki prejxrveduje-jo to ali ono pot, toda ob javnih potih ne smejo stati in na teb tudi nihče ne sme ovirati planinskega prometa.
Še najnižje vrste športniki pridejo na ba-
Dolgoletna preiskava in pravda zaradi psa
Ljubljana, 10. januarja.
Bilo je nekega dne leta 1922, ko je korakal znani gojitelj dobermanov Ivan Grilc proti deielni bolnici, kjer je imel namen obiskati nekega svojega bolnega znanca. Seveda je imel s seboj tudi svojega lepe» ga, po vsem mestu in tudi drugod pri ljubiteljih psov znanega črta. Prišedši do bolnice pa so g. Grilcu povedali, da mora pustiti svojega Črta zunaj, ker po hišnem redu ni dovoljeno jemati psov s seboj v poslopje. G. Grilc se je temu pokoril in je privezal svojega dragocenega psa, za katerega je imel takrat že na ponudbo ve» like vsote denarja. V bolnici se je gospod Grilc pomudil se nekaj časa, nakar je sto« pil ven, kjer pa ni našel več svojega psa. Jel je žvižgati in klicati, vendar pa Črta ni b lo od nikoder, čeprav je vedel, da bi se takoj odzval na njegov žvižg Z eno besedo, pes je izginil in ga ni bilo več na spregled. Sledila je prijava policiji, nakar se je pričelo iskanje psa ne samo po me» stu, marveč skoro po celi državi in celo izven meja. G. Grilc je dobival sleherni dan nove vesti glede izgubljenega Örta in se je vozil za njim po Hrvaški, po Sr» biji, po celi Sloveniji in se slednjič na podlagi nekih informacij odpeljal iskat ga celo v Trst, a vse zaman. Dolgotrajna pre» iskava je ostala brezuspešna in bi ostala usoda Črta še doslej nepojasnjena. Tu pa je prišel zopet do veljave izrek: »Čez se» dem let pride vse na dan!«
Nekega dne leta 1929. je b3 g. Grilc klican na telefon in mu je neznan glas dejal, naj se oglasi v zadevi svojega psa pri kurjaču Mihaelu Javomi-ku v splošni bolnici. G. Grilc je takoj hitel v bolnico. Tam je izvedel, da sta Črta ustrelila sluga na prosekturi neki č., ki je medtem že umrl, in pa nadkurjač Leopold H. Pogo» dila sta ga s par streli. Na podlagi teh informacij je g. Grilc po brezuspešnih poizkusih mirne poravnave dvignil proti Leopoldu H. tožbo in se je končna raz» prava v zadevi vršila te dni na ljubljan» skem sodišču. K razpravi je bilo povab» Ijenih tudi več prič, ki so vse izpovedale v prilog tožitelju. Na podlagi vseh okoli» ščin je bil nadkurjač Leopold H. obsojen, da mora plačati tožniku znesek 5000 Din in povrn ti 2334 Din pravdnih stroškov.
Tako se je končno završila zadeva, ki je svoječasno dvignila po vsej Ljubljani ve» liko pozornosti ter po eni strani resnih, po drugi pa smešnih komentarjev.
Visoka starost
Ivan Tušek, rojen 1841. leta v Dolenji vasi, občina Raka, je te dni praznoval 90-letnico čil in zdrav pri svoji omoženi hčerki ge. Brodšnajderjevi v Novem mestu v Prešernovi ulici. Jubilant je služboval v mladih letih 12 let pri bivšem 7. lovskem bataljonu ter dosegel čin desetnika. Leta
1866. se je udeležil bitke prt Custoci, kjer je bil ranjen in odlikovan s hrabrostno svetinjo. Po poklicu klobučar je delal ▼ raznih krajih bivše avstro-ogrske monarhije, naposled v domačem kraju, dokler mu ni opešal vid 1. 1921. Od tega časa živi stalno pri svoji hčerki, ki ga po svojih močeh zvesto in skrbno neguje.
Premiera ob ^ pol pol
8. ln 9* zvečer I
BllUe Dot«
tot med i
• 9
Wajiepta ta» /Lu«r1k* v
Hjnvrcjtaii rroc&eni filmu Qutxauu, sumu ta eterijiv*
Telefon 17» KINO DVOR
Vsi » Jutro vi« naročniki
bodo prejeli ludi &e Julrl pouodeljsko izdajo naéega lista ne glede a« lo, all du ste um njo že naročili t.il uè Ako bi je kdo ne prejel, ga prosimo naj jo takoj reklamira pismeno, oe«i)üu ah telefouičrno * uaài upravi ? Ljublja ni, Selenburgova ulica
Tri leta. odkar je izhajal »Ponede ljek<. »o pokazala, da je bil pouodelj Bki jutranji li»t tudi pri naa aujno polrei/eu Obenem pa se je pokazal« tudi potreba èe leanejèe aveze med tera listom 1b > Jutrom« Zalo smo dc odločili, da bomo odslej izdajali name Bto »Ponedeljka« tudi ob ponedeljkih »Jutro« Ker pa je nedeljsko delo ? tiskarnah združeno z iareduo velikimi stroški, smo žal prisiljeni ua^iavili »a ponedeljsko izdajo »Jutra« poaeb no naročnino Naročnina je enaka. ka kor ie bila za »Ponedeljek«, čeprav bo ponedeljsko »Jutro< izhajalo v več jem ob»egu Za naročnike ki bodo prejemali list po pošti, znaša met>e(n« naročnina 4 Din. za naročnike v kra jih, kjer dostavljajo »Jutro« naši raz naàalei, pa zaradi stroškov za razna èanje 1 Din več, torej 5 Din na mese*'
Ker poročil tu vesti iz ponedeljke izdaje »Jutra« ne bomo mogli ponav Ijati v torkovem »Jutru«, je v intere su vseh »Jutrovib< naročnikov, da se aaroče tudi ua ponedeljsko izdajo, saj je naročnina lako uizka, da Jo «more pač vsak. Eato pa bo dobival potem »jutro< prav vsak dan Naročnino la lliko pošljete skupno z naročnino za »Jutro« ali pa posebej po položnici, ki je bila priložena zadnji poriedeljski izdaji; ako ste položnico založili, la hko ludi po dopisnici sporočite upra vi »Jutra« v Ljubljani, da se naročite na ponedeljsko izdajo, nakar boste dobili novo položnico
Toplo priporočamo svojim narečni korn, da se vsi naročijo tudi na poite deljsko izdajo »Jutra« tako da bodo hitro informirani tudi e nedeljskih dogodkih.
»JUTRO*.
9 I baristi© oprave. Ban Dravske banu 'rtuc s ar MafuAič Drago ta potooinù ba na c di. Pirkmajer Otmar v sorck Id .i> 7 pc'uek lt> t m. ac bosta sprejemala strank
* Nov Jugoslovanski konzul aa Dunaja. kraljevim ukazom jc aa predlog murnu* i* viiaiue zadeve imenovan Za našega častne fa konzuia aa Lhuiaju tamkajšnji mdustn-jec A/tur Drach.
* Hiraesi V Mistarjah se bo danes popo* «fave poročil t dr Pranjo Radšel, asistem sdravihSča na Golniku z gdč. Zorko Roz m a novo. hčerko velet rgovca iz znane in ttgledne rodbine Rozmanove tx Mislinj pr: Slovenj g radett. — V Podsredi sta ^e poročna g Pran Levstik, posestnik. m gdč. Milka Kosova Pnčj sta btéa e% dr Fran Repič hi notaf Ivan Harižič Naše čestitke!
* Smrt domoljubnega duhovnika. Duhov-■ft domHi^ianskega reda v Splitu Je-rk< Vlahovjč le te dm » omenjenem samostanu rann v vssoki starosti 85 tet. Pokoinfà ic bil d i ber pnjatelj znanega nekdanjega TOdnega poslanca Junja Biankimja lin je sta! Z hJwyj ? spreckySh vrstah naotjonainah borcev
Novo! Smeh, zabava!
Harry Lledtke
v oajnuvejdl svoji vlogi kot
VESE L! VDOVEC
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda * I tahitani
Številke za označbo kraja pomenijo: L čas» opazovanja i -itame barometra 3 temperaturo, 4 relativno vlago v % 5 smer m brzino vetra, b oblačnost l—10 7 vrsta oadavn S padavme v mm
Ljubljana: 7, 766.6, —3.2, 85. E4. 10, »neg 0.1. Maribor: 7. 767.0. —4, 9.2 - 10 snes 2.0. Mostar: 7. 756.8. 3, 65, Nh, 10. Zvureb 7. 766.2, -3. 92. NNE4. 10. sneg, 2.0 tUro. grad: 7. 764.9, -2, 93, -, 10. sne«. 20 Sarajevo: 7. 765.8, —5.5. 92, —, 3. sneg I 0 Skopi je: 7, 762.8. 0. 93. E2, 10. Kumbor: 7, 756.9. 9. 75, SSE6, 10. Split: 7. 759 7 | 92. NE8, 10. dež, 10. Rab: 7. 759.8, 0 67 NE6, 7. Vis; 7. 7563. 0. 95, N10. 10. sneo 3.0.
Sobic« vrha ja ob 7J7. uhaja ob lfk.*!, luna vzhaja ob 1.32. rahaj» ob 11.40. — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 9.2, najnižja —5.4. Najnižja temperatura-v Mariboru —4, v Mostaru 2, v Zagrebu —3, v Beogradu —i, r Sarajevu —6, ▼ Skoplju a
StroÉoml &PH tetravgffcvt s»
te j»rii>m»tM v pvtmsLuv i lento-
r*i* Dravske, Pruituisa« b V rOaike bano-»e bo /rša Ä i a i $oh «rodiicga sdiavU v i ebu. Prav»w> ta texa »ü^Äta arstdaiA 4«lr«»ir!à pu io-
trbcm ilveictek pnpt a vuiSks »tuZbL Uradiuà fcOraviKk m » lek.« »voje tnietne preprav-iiiike wrtbe a« saprai teg« cupita aia «e te ìseph aa pru«\rt, etgubi iluibo prijav« tm jXJiaganit ip«ta, taksiran« » £> Dm, aa) se ii. L m. precfložiK bansta «pravi s ixHrd-Tlom e tem. kdaj je keutdüdat siopä v službo
Rau.pt» ztfr«va>ške »tužb». OkroZu*
uraO u tavarovaajc delavcev v LjuOijan-j (aipauje službo jjogodt^iicga idravmkd ie •>piošiK,- prakso, £a idravTi.ški cwoJiik Vcie-> scdežetn v Velenju t letnim bomoraf-.«in Lbri du sačasno posebno doklado
78»! Ibfi Plača m posebna ck)klada nt a prtm.n ata po 1i kolek t /ne p ^.»d
tv v$ako leto riede n ptrvprečnj število iodeijeiicga članstva. Prošnje naj $e hzroče pn orejo vzdrževan, ic sc odpravi šolnina.
* Današnji sestanek Kmetshe prosvete v Rlbnia i>beta bit; važen dogodek «a razvoj prosvetnega deia v nbmškern okraja Sestanka se udeležita tudi bivši mmistei g Ivan PuceiJ tn ravnatelj dr Joža Bohinjec, ki bosta poročala o aktualnih prosvetnih problemih našega podeželja Sestanek se »tše v gostilm pn Cenctu po prihodu ijub-lanskesa Jop'»!danskega vlaka.
* Občni «bor Starešinske «veze »Jadra na« Redm letn občni zbor r^taiešinske zveze »Jadrana^ bo v nedeljo 18. t m ob i0. v prostorih ZKD v Ljubliani (Kazima. ( oadstr.) Dnevni red bo absegal odobritev zapisnika poročilo odbora, poročilo nadwr-riega Klbora m absolirtorij, volitve, tzpre-membo pravili in slučajnosti Odbor vabi članstvo, da se občnega zbora udeleži.
* D Jadranske -»traže. Za nabavo šolske iidje uaš: vojn. mora dno ic JaUratiski silvia d^iovaia Ljubijauska kreditna banka
r Dm, Zadružtio gosiAxtarska b zapuščenih. Prejel srno: Ü skrajno beOuetn poiozaju želez.niških staro-.spokfiienecv provizijonistov, tniioščinarjev. ieiczitišk.b nvaiiUov. vdov i® sirot držuv ie st južne železnice se jc na tem mestu že večkrat tazpravljalo. Vposlanib je tudi biio ua razna mesta ž« nebroj prošenj, tako samo lani 50 V vseh teh prošnjah so se lata učno navedle vse krivice ki se gode ■meno v a mm m jt bilo podrobno opisano njihova bedno stanje Ker pa le še ni rešitve, je društvo primorano, da se vnovič jbrne s prošnjo na ministrskega predsedru ka g Eivkoviča V tej prošnja se je vnovič aa velel nevzdržni položaj imenovanih, kakor tudi. da se železniškim invalidom še Jo danes udso prevedle njihove kronske ne-«.godile reme Upamo, da bo ministrski predsednik u^nšal glas zapuščenih m trpe érti te. po svoji možnosti skušaj ukrenit, vse potrebno, da se trpinom njihov bedn i*>ložd.i zt>oljša. - Društvo železniških upi/kojeaiwev m Dravsko banovmo v Ljub Ijam.
* Nadaljevanje mladinskega romana • Medved Tir. objavljamo danes na Hi. strani. Prosimo stariše. da opozorc aa to svoje otroke, male »Jutrove. čitatelje Prosimo jih obenem, da jim vzamejo iz lista mladinsko pridigo »Mlado Jutro« m jim po kažejo, kako naj jo tiožijo m razrežejo
.Novi grobovi Umrla je v peten popoi •teč v žensk., botola v Ljubljani ga Ivana U r e v c e v a. posestmea v Radovljica. Prepeljali so jo včeraj popoldne na njen dom. odkoder bo pogreb danes v nedeljo popoldne. — V Ljubljani je umrl v najlepši moàX dobi strojni stavec g. Josip Hübscher Pogreb pokojnika, ki je bil zaradi svojega marnega značaja splošno priljubljen med svoj irre tovarišu, bo danes ob pol 16. iz mrtvaške veže na Vidovdanski cesti 9. — V Kranju je preminila ga. Mania Jakofči-č e v a. Pogreb p^kojniee bo v ponedeljek, ob 17. — V -Mariboru je umrl g. Josip R a-t a j Pokojnikom blag spomin, žalujočšm naše sožalje!
* Vsesk»vanskl ples v Beogradu. Tradicionalni ples Kola srbskih sester v Beogradu tako zvara vselovanski p!e. ki vsako leto v Beogradu združi goste tz vse naše države, pa codi a ostalih slovanskih držav, se b<> vršil letos 11 februarja. Za to ocPlično prireditev se vTše že sedaj velike priprave
* JAD »Triglav« v Ljubliani priredi tud« letx« svo«j Tnglavanski večer v Kranja v *oboto 17 t m. v Narodnem donto Na a večer, ki bo dalekc prekašal lanskega Iti li šc v^em udr'e enetrn v prav prie- iem spomdTm. pohfte poleg povabljenih in gg. ^tarešn vsi akrvm č'an Ijirbl.ian-kegd •Triglava« s svojim praporom. Vabila se že razjpo§rljajo Eventualne reklamacije Je »nslati tovarišn cand. mg ttm-k* Brfflyja. Kraitj.
9 Proslara Mft-tetnlce po^ke rerotnefte.
tajrostoverrsko-poljska Hga v Sarajevu priredi »6. t m. slavnostno akademijo v spomin -rtoTetnice poljske revolute AiV^demd-ja se bo vršida r sarajevskem narodnem gledališča.
hI ine centrale t» aesuw občino t|ubl]ausào. Doda tuo k razpisa u dobavo aviumatsàc tek krnske hi&ne centrale u mestno aačei-»tvo bubdjrt aa Klekn
* Zadruga zagrebških vdov. T Zagreba
ve je pnčela akcija, da se tamkajšnje vdove organizirajo » rvofl posebni zadrug; Odzav j« precej velili Organizacija naj b vezala vdove In samosMne tene za mora tr*. n materialno vzajemno pomoč n » svrho socialne tn pravne zaščit* Zadruga bo posredovala tudi pn aameščertjih torej v vseh primerih kjer bi vdove mogle prt d*i zasluika. da zagotovijo efcsistenoo sebi m otrokom. V programu rta tudi dom za vdove n ustanovitev hranilne in posojilne zadruge m k t* izuma.
* Izjava Preklicujem fafjtve
ki
»«n jih izgovoril proti idè A.nlci Podloear jevl iz Smartna pn Litiji Izjavljam, da »o bile moje navedbe neresnične, zato se zahvaljujem. da je odstopit» od tožbe. Franjo Jeriha mL
* Obleke t« klohtske keml?n« ftstt, barva. pli«ira in lika tovarna Job. Ketch.
* Darujte Podpurnenin društm slepih, («in hI i» na. Pud tränen 2 lil
PO SOLEZNI JE TREBA OKREPITI TELO
čigar moč Je tzčrpana. Koncentrirana naravna krepilna hran?
OYQMÄITIHE
kot dopolnilo dnevni hrani. Je okusno ln lahko jelo, ki jači telo, ne da bi pri lem obteževalo želodec.
Dobiva se v vsen ieKa.ruun, Oroge-njab tn ooljSib speeenjaKlb trguv) naii. Velika Škatlica 5ö Um srednja SkaUica 62 Um, ui&la SüaUiea iti Lan.
Iz Ljubljane
a— Odpovedano predavanje Sla-vi s t i č a e g a kl ab a Dil h. Za danes v Filbarmomčni dvorani napovedano preda-vanjö 6- Fe-da Kozaka o sodobnem človeku in njega potih se ue bo vršilo.
o— Opozarjamo aa današnji koncert pevskega društva lilasbene Matice. Ponovi se Berliozova dramatična legenda za soli, z boi w orkester »Faustovo pogubljenje«. Končen bo dirigiral ravnatelj oper« Mirko Polič, kot solisti nastopijo Vera Majdičeva (Margareta), Josip Gostič (Faust), Roben Primožič (Mefistofeles) in Anton Petrovčič (Brarider) Orkestrski part bo izvajal operna orkester, pomnožen s člani orkestralnega društva (ilasbene Matice m koriservatorist zborovski pan pa bo izvajal Matični zboi Vseh sode ujočih bo 190. Začetek koncerte, točno ob 15 v dvorani Umona. Konec pred 18 uro Vstopnice od 10. do |2. v veži Umona b od 14. dalje prav tako v veža pred koncertn" dvorano.
n— V ponedeljek 12. t. m. bo koncert Zagrebškega kvarteta v dvorani Filharmonič-ne družbe Spored bo obsegal Boccherim-iev kvartet v d-molu. Dvofakov slovita, me lodijozni ameriški kvartet op 96 in Šker lančevo »Sonatine da camera« Zagrebš'* kvartet, ki je aian kol najodličnejši inter pret moderne lugoslovenske komonte glas oe. zasluži brezdvontno vso pozornost na §e publike. k3 se zanima , za komorno glas bo. Vst opnice v Matična knjigarni
a— Treznostno predavanje v Ljubliani Drevi bo v Unnonu ob 20. predaval prof Pavtič o treznostni akciji Vabljeni vsi krogi naroda, prijatelji treznostnega gibanja 'kvkoli in skavti, gospe m žene, delavci in železničarji Vst>vpnine ne bo.
n— Poroka. Poročil se ie včeraj ▼ frančiškanski cerkvi g. inž. Mirko Sax z gdč Slavo Pogačnikovo. Bilo srečno!
n—Iz gledališča V d ranni se bo danes ot 15. igrala (jolieva mladinska vesela prav l'jüca »Princeska tn pastirček« To bo prva repnza te pravljice. Izven nbonmaja po običajnih dramsk'h cenah Zvečer s« ponovi
DANES OB 15. URI V UNIONSKI DVORANI
KONCERT
GLASBENE MATICE
Izvaja se:
Berflos: FAUSTOVO POGUBLJENJE za soli. zbor in orkester 1996
VELIK PLES Jadranske Straže
▼ «lovanskfb narodnih nošah dne 24. januarja 1931 t unfnnski dvorani v Linb-IjanL 17820
K A S V J* Mvkltna« — Aartb«r
Lfrpabova tzvirna kontedftja >dane Vstop-naoc se do«be od poj Ai are pn večemi blagajni.
u— ČeSfco martjortetn« gtedallMa » Narodnem domu priredi danes ob 16 predstavo »V zemlji Perxuoutov<, v nedeljo 18. L m. pa bo igral tjubljtuiskl Sukol pravljično Igro v 8 slikah »Čarobne guslK,
a— Socijaleu ljubljanski gospodar. Prejeli snw: Najbrž se ie pripetilo prvič v Ljubljani, morda tudj prvič v državi, da s« je odioČLi gospoda t veukega podjetja obdarovat svoje delavce. Na kmetnh je u navada, da ma gospodar svoje posle za člane družine, da, veliki hlapec ie celo visoko nad dornačam se včeraj obdaroval svoje delavke v to vami perila »Tnglav« na Mišičevi cesn. ki una prodajalno v Kolodvorski ulica 8. Crotovo je zadovoljen s jvojimn deiavkatra, saj len je dal čez 10.000 Din za navoictno danio. Sdcer je 22 oslužberiik. a nro eoa se t» nadejala darila zato pa na čudno, da so se um zasvetile solze ganjenja v očeh. ko so spravljale nepričakovane stotake Celo mlade vaj etike so dobile po ^totakul (jospodu občinskemu svetovalcu Josipu Uilupu za izraz tako plemenu tega socijainoga čuta naše čestitke! Preverjeni smo pa. da ga je pri tej plemenih gcsQ vodila tuda želja da bi dobil čim več posnemovalcev. (JosptKlarn naj se satra preverijo, kako dragoccna je zvestoba delavcev. Q. OIu?j naj pa za svoje epo deiae.
a— Nesreča na stavbi. Včeraj okrog 15 se Je pripeftila na stavbi nove palače za varovalnice »Dunav« na Aleksandrovi ee sti hu.i«a nesreča Delavec Alojzij žigon. stanujoč na Zavrteh. je stal ob f>m«nienean času v enem spodnjih nadstropij, ko mu je naenkrat padla na glavo težka deska. Si je po nesreči ušla liz rok enemu temt^d delavce", ki je bil zaposlen v nadstropju nad njim žfeon je padel po tleh in obležal hu do poškodovan Morali so ga prepeljati z avtom v splošno bolnico.
n— Poskusen samomor. V park na Am broževem treu Je včeraj okrog 13 prišel neznan mlad človek, ki se ie vsedel navzlic mrazu na neko klop in se kmalu nato onesvestil Ko so prihiteli k nierniu lindie, so našli tam poleg njega malo steklemičico z neznano tekočino. Ugotovili so. da je notr' strup, zaradi česar so poklicali reševalno postajo Došl1 reševalc.1 so oneeveš^enega moškega nemudoma od/nehali v bolnico, kjer so mu femral' želodec Bil Je to 5
delavec Alolziil K., doma z Omsn^Ma. k' je hotel v smrt zaradi rajnih razočaranj, ki fih je doživel v zadnjem časn
n— Trag'5na zamenlava v lekarni. nekaj drri se govori po LfubHani o nenavadni tragediji, ki fe povzročila trsodna zamenjava v neki lekarni Ker uradna preiskava še mi končana, o žalostnem dogodku doslel nismo poročali Zabe'e/il' pa sta nesrečo nek; 7ngreh^V 'n neki heofriic-Vi Tf«-f ki pravfta, da ie poslal oče za petletnega >
bolnega otrok« (po »ailfi « formacij a fc gre
uuriescčno dete) v Irkarno po zdravricL V nagua um je biio izročeno zdravilo, pn-pravucftu t» dnj£r* « ktet. Včeraj je prijavila lastnica slaščičarn« Cil Novocna, da je bi! izvršen v njetio Kiet na üospt.-svetski cesti vlom. Neznam stoniec je pr.šel ponoči na dvorišče u> se splazil najprej v o-Jpru> klet trgov c* Staneta Derganca. odt^m pa vlornäl v slet Novotne. kateri je odnese! več steklenic ruma. likerjev m fiorjana. Ljubitelju ooojinh pijač so morale bits razmere v bife oaibrže dobro poznane.
a— Dpoaojeoo feok, ukradeno. Na podlagi prtjave ucKega ujeguvrga tovariša je pon-Jija aretiraia Omcra C. zaradi suma tatvine koiesa Orner je /zposodii od prijatelja kolo, nakar ie. sakor pnjKivediije, zavŽ v ocko £-«sdJrK» io koio prttloraj zunaj Kolesa pa poz-neje nj našej več na mestu, ker ga je baje ukradel neznan tat I'ako je vsaj pripovedoval Osiier üa poftaji. a rmi oàko-dovanec d« verjame m pravi, da je Omer zaupano mu kolo najbrže sam prodal Kaj je aa zadeva resnično, bo vMixzaìa uvedetia preiskava
*— rfovanstì VaMa n XL
siovMsto vcčci »c tc r «iposidJi*. Ker je usugoce pn ukcm àievaiu vabli, da je t*i piezrt ta ai) om, prosine v>c, U hiäü pre-• JCU vabila, da jaè rokJar.iiraK» ne oask>vs [ JNAD »Jadriu«, Tomanova A (teieL j vsìA dat .-ned SO. ffl 12.
»—Lo»ski ples * Ljubliani. Na predvečer »vcčii.ce Uo v venJu dvorani oa Ta« boru Njvski [»es Ker bu prtrednev poo g©-siom »Lovski rog», t» dvoran* te^iib prv nicrno okrašena Dan* bodo v iovskah kostumih m opiendjeiK i majhmnu lovsluni n^ovL Kakor vsako letu, bo lovski ples tud i eros EzredtK) pr^viačes bi z^hs ven.
■— Pr&vtpusin* uuvu« t» Ljub!!aao. 9t»» ra, »ploiiiu ziiaua zadeva je, A» ie v»<*.u na maSkarada pevskega društva »Siavcc« ciia najvopuiamejSih rxj pohvalo vseö j^iskovokw L>oL gy vrsto !et k »Slavec« pnrejal aw>c ma-Škarado vedrto ca pustu« nedeljo, leto« sme Pa zvedeli, di! pnredi »voj vei^i postn ker-zo v nedeljo 1 februarja v vseh prvstortl hotela «Un uma».
b— Prih(KÌu>s. ol«ntui iijt
» Ll
■Uilltal««
«beb a^ìteljisé « Ljublj&ni k« bo vràit» v toiek lä. L v Uvuituu Uoiavak« tifuraJ^ ee.
a— fdwbEt plebee ar« h f»» iritaltat
pl•^^e daje Jeuk« * tfaeia« «M IÜ
do 'JU.
u— Nedeljske popoidaitiske pi»-sri? v?» j« Jenkove šole dan*-» Ui vsako aotie ijo od 3.-7. v Kazim Pouk: niimfo* lai <|uick-sU-p. pioni! t
12 t. m ob pol 9 zveCer.
a— Danes ob >1). zadnja plesna v»ta u laboru Zaključek picsiah vaj ùw » aedo-Ijo 18 t m.
a— Akademski pevski zbor prtČ3tt topct z rediUTtti vajami v p«mejì prtx; s topor i; Iz redo .»hčni zImm bo v ictrieÄ (S. t. ta ob 30 istotüm.
u— Ve^elo razpoloženje n. rex^Hrah. (>reilpa^tmib ea(>a»ah. ple~ih i;i poiobaem ustvarja dekoracija Manjkati ne smejo gir-lande, serpentine, konfeti, Sepice, iu po» v^rofajo prijetno ruziAjeajenost V ne to a papirnate krožnike ter servijete dobite naj-i*eneje pn tvrdki M. Tičar, Ljubljana.
o— Našla se je broška z vioženin* kamni Naslov rtajd telja » redaikaji .Jutra«.
samopomoč
v Tltarifforu
naznanja vsemu prebivalstvu Dravske banovine, da je ustanovila z novim letom 1931 četrto skupino z oddelki A in. B in, C UI, D UL v katere se sprejemajo zopet vse zdrave osebe od 51 do 90 leta toda le samo v omejenem številu.
Zahtevajte torej nemudoma tozadevne pristopne izjave. 1993
USED (Hexenschuss)
ln bolečine v križu ublažuje domače zdravljenje a Ptstyanskim blatnim obkladkom »Gn.ma-K«irtipret»a«. Dobi se v vsaki lekarni in droge ri ji.
Skladišče: Drogeiija ORKOORIO, Ljubljana Prešernova ulica St &.
\
Civilni geometer
»losi f» Sirk
se )e preselil na Miklošičevo cesto I4X
Dobiva m p mà
LEKARNAH tn
DROGER1JAH
Uporabljajte SLOAN-ov LINIMENT proti revmatlzmu bolečinam v križa, Ishf Jasa, be-leinim » hrbta, bolečinam izvi-n Jen Ja In kon trizi je in proti wem vrstam bolezni mišičevja.
Osvobodili se boste bolečin v križu
«ko uporabljate 8LOAN-«t LINIMENT. Id naglo ukine bolečine. Mala količina, namazana na obolele sklepe ln mišice, prodre takoj v kožo, krvni pritisk poneha, živci se umirijo is zaželjeno olajšanje nastopi zalo nagla.
SLOAN-ov LINIMENT
ODPRAVI BOLEČINE
Vesel]« ▼ hiši ]e le s
„COLUMBIA"
gramofonom in ploščami«
Lahko dobite v veliki izbiri pri
„TEHNIK14
JOSIP BÀNJAI
Ljubljana, Miklošičeva c. 20
(nasproti sodišču). 1991
iz Maribora
j'
n— Ljudska ani v orza. V ponedeljek bo
predavaj primari g dr. Benčan v nadaljevanju akia »Rodbina in otrok« o prevažra term »Kako se obvarujemo ženskih bolezni« Pravočasno opozorjen na ta m ona nedosta-tek, lahko človek prepreči marsikatero rastočo bolezen. Dostop samo odraslim ženam!
a— Jz gledališča. Danes popoldne ob 15.
bo prva otroška predstava po znižanih cenah pravljična igra cz čarobnega orijentai-skega sveta »Aludhn«. Qb 20. se bo pela Smetanova opera »Prodana nevesta« takisto po znižanih cenah. — Prva predstava drame »I>uh zemlje« bo v torek, li L m. Sodeluje skoro vos ans ambi, režira g J. Kovič, nove dekoracije sta izvršila po režiserjevem zamisleku slikar g. Ussar in gledališki mojster g. J. BoFik. Opozarjamo p. t občinstvo, da brezpogojno zasede par minut pred ^ü prostore. Točno ob bodo
zaprti vsi vhodi.
a— Podoficirsko podporno drnštve » Mani >ra priredi 7. februarja svoj običajni podoficirski ples pod pokroviteljstvom komandanta mesta bristadnega generala g. Pavlovica v dvorani Narodnega doma Ker je čisti dobiček namenjen zgolj v dobrodelne namene, se občinstvo vljudno naproša za naklonjenost.
umrl Je v petek popoldne na Pobiei-fti t>6 letni posestnik K.arei Schlambe-rger po dolg; težki bolezni. Pogreb bo danes ob pol
16. ca Pobrežju.
a— Zopetna uvedba strogega pasjega kontumaea v Mariboru. Glede na dejstvo, da je 7 t. m. državni veterinarski bakteriološki zavod v Ljubljani ugotovil steklino na neznani mački, ki se je klatila po Betnavski cesti in poginila pri ko-jaču, je mestno načelstvo mariborsko z az^glasom dne 9. t m. odredilo ponovno strogi pasji zapor.
a— Nezgoda pri požara. Pri včerajšnjem požaru v tvornici L stavbnega društva na Teznu je na 26-letnega uslužbenca tvrdke Miha Požgana padla precej težka šipa na glavo in ga znatno poškodovala. Prepeljali so ga v bolnico.
a— žrtev poledice je postala včeraj v Stolni ulici 70-letna Antonija Habjaniče-vs. Padla je in si zlomila desno nogo. Prepeljali so jo v splošno bolnico
&— Um se je omračil 32-letnemu posestniku Antonu Plevniku tz Sv. Petra pri Mariboru. Ker mariborska splošna bolnica nima oddelka za umobolne, so ga morali včeraj prepeljati v blaznico na Studenec pri Ljubljani.
ai_ požar v tovarni vijakov na Teznu. Včeraj dopoldne ob pol U. je nad skladiščem v tovarni vijakov, ki je last splošne Stavbne družbe, pričela goreti streha. Osob-Je tovarne je ogenj samo lokahziralo. Gasilci, ki so takoj prihiteli na pomoč, so imeti še 10 tnmut dela s popolno udušitvijo požara. Precejšen dd strehe je uničen, enako tudi precej materijala v skladišču, škoda pa je krita z zavarovalnino. Domnevajo, da je požar nastal zaradi preveč zakurjene peči.
a— S prerezanimi žilami na obeh rokab pod komolci so našli v petek zvečer v mestnem kopališču bivšo plačilno natakarico 22 letno Marijo L. Rane si ie prizadejala z malo britvico. Reševalni oddelek ji je obvezal rane tn jo odprem^ na dom.
a_ Pri perlustratili brezposelnih, kt Jo je
zaradi velikega navala na borzo dela v zadnjih dneh uvedla mariborska policaja, so Imeli ck>ber plen. Aretirana sta bila 34 lomi Josip C-, & Žalca, ki ga zaradi tatvine 300 Šilingov v Gradcu zasleduje graSka policija, m 32 letni Robert S. iz Ljubljane, ki ga zasleduje orožništvo v Kranju zaradi tatvine 1500 Din.
Iz Celja
e— Nova zima. Po ostrem, a lepem vremenu zadnjih dni je pričelo v petek zvečer v Celju in v vsej okolici močno snežiti. Snežilo je vso noč in še tudi včeraj ves dan. Sneg je suh. Pri Celjski koči ga je do včeraj opoldne zapadlo na staro podlago 20 cm, na Kumu in na Pesku pa 30 cm. Smuka idealna, kakor še ne letos.
e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici sta umrla 38 letna kuharica Helena Prisan-čeva od Sv. Jurija ob južni železnici in 11 letni sin malega posestnika Franc Mastnak to KaJobda.
e— CeQsfei «atom* IM b» tod «Mat
nbor K L a * Uubovem kukalo hotela
Evrope. Odbor vab« člane, da se zbora poi-
Došteviino udeleže.
e— Nesreča tovarniškega delavca. V tovarni podpetnikov v Loki pri Zida&ctn mostu je cirkularka odrezala 36 letnemu delavcu Antonu Klenovšku mezinec desmce. Kle-novšek se zdrav» v celjska bolnici.
e— Drobna policijska kronika. Aretiran je bdi zaradi beračenja n potepuštva 62 letin ščetkar Anto« Krčan s Hrvatskega. Izročen je bil sodišču. — V mestu j« bi izgubljen pred dnevi zäat uhan, pred kapucinsko cerkvijo pa je bila izgubljena ženska ročna torbica z vsebino 110 Din v gotovini. V Aleksandrovi olici je bij najden 100 dinarska bankovec, v mestu pa ženska ročna torbica z neznano vsebino.
e— Mestni kino. Danes ob 15-, 17, 15. m 21. zvočna film »Pesmi Je konec«, v katerem nastopa tudd Slovenka Marija Lubeje-va. V ponedeljek ob 20JO teti film. Pred-naznanilo: Ivan Možuhin v zvočnem vdefil-mu »Hadžj Murat«.
e— Plesna vaja trgovskih aameščeaee« bo danes popoldne ob S. v Celjskem doma Poučeval se bo nov ples. Pridite točno!
e— Dotična stranka, ki je pozabita v petek opoldne v celjska podružnici »Jutra« svoje rokavice, naj pride ponj«.
Iz Kranja
r— Ogled tovarne »Vulkan«. 8reško načelstvo razpisuje glede na izpopolnitev načrtov tovarne »Vulkan« o prizidku, ki naj bi se uporabljal deloma za vulkani-
zacljo, deloma kot skladišče, dopolnilni ogled na torek 20. t. m. ob pol 9. dopoldne.
r— Kutuk Pri mestnem hipanstvu se
morajo v s vrbo vpisa v sezname za ročno delo (kuluk) čimprej prijaviti vs; deluda» jalci, ki imajo v svojih obratovališčih za» poslenih nad 20 delavcev. S seboj morajo prinesti tozadevne izkaze Vpisale se bo» do vse moške in ženske osebe od 18. do 55. leta k bivajo v občini Kranj. Obenem se bo treba izjaviti, ah bodo delo opra» vili osebno, oziroma če bodo plačali delo v denarju
r— Prijava prebivalstva. Nekateri hišn
posestniki in podnajemn ki še vedno niso vložili pn mestnem županstvu vposlanib jim prijav Zadnjikrat se opozarjajo, da te prijave nemudoma vlože. Istotako je naznaniti vsako izpremembo, bodisi od» hod iz občine ali izpremembo stanovanja Vsi, ki ne bi vpoštevali teh naredb, se bo» do morali naznaniti pristojnemu oblastvu v kaznovanje. Gioba znaša 500 Dul
Iz Kamnika
ka— Iz delovanja naših vrlih gasilcev.
Kamniški gasilci bodo v tekočem letu skušali ustanoviti reševalni odsek Za to Je treba v prvi vrsti mnogo denarja. Vodja reševalnega oddelka, ki že deloma obstoja, je tukajšnji zdravnik g. dr. Matja-šič. Skušali si bodo urediti stalno bolniško sobo za primere večjih nezgod, elementarnih in prometnih, kakor tudi za epidemične pojave. Seveda bi potrebovali tudi reševalni avto Prepričani smo, da bo naša širša javnost znala ceniti njihovo človekoljubno stremljenje in da jim bo vsepovsod pomagala
ka— Sokolsko društve Kamnik bo imelo svojo skupščino v petek 16. L m. ob 20. v Narodni čitalnici
ka— Uspelo «mnške predavanje. V četr-tek zvečer je priredil Kamniški športni klub za svoje smučarje predavanje. Preda val je g. Gnidovec, predsednik smuškega kluba »Ljubljane* Obisk je bil prav lep. Zbralo se je okrog 30 vnet'h smučarjev in smučark, ki bodo že v nedeljo imeli na Gozdu, kjei so snežne prilike izvrstne, celodneven tečaj, ki ga bo vodil član »Ljubljane^ G. Gnidovec je žel za svojo dveur-no zanimivo predavanje živahno odobravanje.
ka— Pogreb Roieljevega Mihca. Zaradi
nalezljive bolezni niso smeli prepeljati uboge žrtve zavratne bolezni v Kamnik. Pogreb je bil v petek ob 15. iz mrtvašnice v bolnici v Ljubljani k Sv. Križu. Kakor smo informirani, so zaenkrat vsi otioci, ki so iz Kamnika v ljubljanski bolnici, že izven nevarnosti.
ka— Naš telefon in sveca i Ljubljano po
noci Mnogo se je že delalo na tem, da bi bil v mestu telefon, s katerim bi se lahko tudi po zaključku pošte, to je po 6. zvečer govorilo z Ljubljano. Prizadevanje pa je bilo brez uspeha. Vendar bi pristojne čini-telje prosili, da se to vprašanje reši povolj-no. ker smo v našem mestu na Ljubljano že toliko navezani, da nam je telefon po 6. zvečer nujno potreben.
ka— Drsališče je zopet otvorjeno Zaenkrat samo opoldne in zvečer, ker se do poldne snaži in pospravlja. Led je siiaien ka— Samaritanski tečaj Prihodnji mesec bo v Kamniku samaritanski tečaj Rdečega križa
ka— Nov kino v Kamnika. Pogajanja med Rdečim križem in druStvom »Kamnik«, ki razpolaga z bivšo orlovsko telovadnico na šutni. so neposredno pred zaključkom. Telovadnica se namerava primerno preurediti za stalno kinematografsko dvorano. Dobiček od podjetja se bo uporabljal za človekoljubne namene.
Iz Tržiča
i— V kratkem časa svojega obstoja je
postal zelo popularen fotogr ifski atelje J Stankovsky, za katerega največja reklama je brez dvoma prvovrstna umetniška iz» delava. Če želite imeti res lepe slike, se vam ta firma toplo priporoča
Iz Škofje Loke
A— Zemljiškoknjižni htptt Je napravil v
petek pri višjem deželnem sodišču t LJubljani sodno pisarniški uradnik In tajnih Škofjeloškega Sokola br. Berčič Ivo. Vestnemu bratu iskrene čestitke!
šl— Izprememba pri načelstvo. XX na-čelstva Ljudske hranilnice in posojilnice v škof ji Loki je izbrisan član g. Ivan VaJ-der, vpisan pa dr. Vilko Fajdiga, Škofjeloški veroučitelj.
šl— Glavna skupščina fkofJeloSkega Sokola bo v nedeljo 18. t. m. ob 14. v So-kolskem domu v Skofji Loki. Bratje m sestre, toplo vabljeni!
šl— Uradni dnevi pri kontroli sodov v Kranju so za L 1931. razvrščeni takole:
20. in 21. t. m.; 17 Jn 18. februarja m marca; 21. in 22. aprila; 19. ta 20. maja; 23. tn 24. Junija; 21. in 22. julija; 18. in 19. avgusta; 22. in 23. septembra; 20. ta
21. oktobra; 17. in 18. novembra in 2L ta 72. decembra.
fli— Občinski proračun ln proračun an Htm iga abožneg» zaklada Skof Jeiofike»
ga» ki sta hda davkoplačevalcem aa dobo
dveh tednov na vpogled v občinski pisarni, sta s malenkostno izpremembo sprejeta v obliki, kakor sta bila objavljena. Pritožnikov ni bilo in je verjetno, da bo banska uprava proračun brez nadaljnjega odobrila
61— Najdba denarja. Domov grede Je
našla uradnica škofjeloške elektrarne gdč. Lojzka Projeva črno torbico s okoli 350 Din gotovine ln z več malenkostmi. Najdi teljica Je dobro ohranjeno torbico oddala v občinsko pisarno v fikofji Loki, ka mor Je kmalu zatem prihitela revnejša ženica iz Reteč, ki je bila izgubljenega denarja ob prejemu zelo vesela.
SI— Zmrznil je v eni zadnjih noči po gornji Poljanski dolini znani berač Remcev Tone. Priletni možak se Je preko dneva zadržal pri dobrih ljudeh, ki so mu postregli s pijačo. V bržkone nekoliko vinjenem stanju je ubiral pod noč prosjak pot proti Hotavljam. Drugega 'dne so ga našli pod Kopačnico mrtvega ta zmrzlega
Z Jesenic
s— O kupletu in »nasprotnih« društvih.
Jeseniški dopisnik »Slovenca« je 6. t. m. opdsai, kako je poteklo pri nas Silvestrovanje. Povsod vse v redu, brez incidentov, le v »Smkoiskem« dorn« Je neki kuplet, ki ni kuplet, kakor navaja dopisnik, smešil ljudsko kuhinjo v Krekovem domu, povečano jeseniško cerkev n pa igro »Radikalna kura«, ki se je pred kratkim igrala v Krekovem domu. Ta kuiplet, ki ni bij kuplet, j« bü za Sil ves trovo prirejena deklamacija, ki je v stihih ilustrirala naše mesto in naprave. Deklamacija je bila prednašana v nedolž-aem humorju, publika se je od srca nasme-lala, o kakem smešenju ni biJo govora Kdor noče ali ne more razlikovati smešenja xl humorja m nedolžnega smeha, je zloben ali pa duševno zaostal. Dopisnik si celo dovoli pozvati »Sokola«, da naj na svojih prireditvah nikar ne smeši »nasprotnih« društev, kajti tudi Krekovo prosv. društvo nasprotnih (dopisnik vsekakor misli »sokoljih«) društev še nikdar aiti z besedico ai žalilo. Dopisniku ni verjeti, da bi bä »Sokol« Krekovemu prosv. društvu nasprotni, društvu Tudi najbržc Krekovo prosv društvo m »Sokolu« nasprotno društvo, kajti sicer bi ne moglo obstojati. Dobro bi bilo, da jeseniški «Sokol» posveti predmetnemu članku malo pažnje. »Sokol« gotovo ni za to, da si ga druga društva po svojih dopisnikih izposojujejo v reklamne svrhe za svoje kuhmje, igre itd. Ako dopisnik »Slovenca« za Krekov dom ne pozna boljše reklame, naj se še te ne po&luiuje, ker ljudstvo bolje razločuje neumestno od umestnega, nego g. dopisnik smešenje od nedvoumno zdravega humorja in nedolžnega smeha.
s— Bilance jeseniških društev. Iz letne* ga poročila podružnice CMD je razvidno, da je v minulem letu štela 111 članov, do» bodki pa so znašili 1110 Din. Podružnica Jug. Matice na Jesenicah pa je imela 194 članov in 2316 Diti dohodkov Podružnica R. križa na Jesenicah pa je itela 61 čla« nov, dohodki pa so znašali vse leto 1930 dinarjev.
s— Higijenska razstava Od 18. do 25. t. m. bo v telovaditi (^osnovne šole h ig i« jenska razstava, ki ii> na pobudo krajev« nih činiteljev priredi Drž. hrigijenski zavod v Ljubljani.
s— Pri vlomu v hiSo tovarniškega delavca, o katerem smo nedavno poročali, ni vlomilec odnesel obleke, ampak samo denar iz omare. Tudi to se Je ugotovilo, da je bil vlomilec res v hlSl delavca Ko-blerja.
s— Kino Radio bo predvajal zvočni film »Tajnost petih ključev« s Carlom Aldinijem danes ob lik, 17 in 20.
Z Bleda
bi— Javna sokolska knjižnica, ki se
začasno nahaja v osnovni šoli, je odprta vsako nedeljo od 10. do 12.
bi— Uradni dnevi za stranke pri občinskem uradu v Ribnem so v torkih, četrtkih, sobotah in nedeljah od 8. do 12.
bi— Smrtna kosa. Od kapi zadeta Je umrla 6. t. m. 56-letna gospa Jera V estrova, žena veleposestnika g. Janeza Vestra na Bledu. Pokojnici blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje'
bi— Oviran cestni promet. Pri gradbi notela Toplice Je cesta tako natrpana z različnim materijalom. da ae človek komaj Izogne vozu Poleg tega Je pa Se costa v tako slabem stanju, da se pešec blatni brozgi nima kam izogniti Stavbno podjetje bi pač moralo gledati na to, da bi se ne oviraj cestni promet in da bi bil ta del ceste posut t gramozom
bi— Prevzem restavracije. Restavracijo »Savico« na Rečici, last gospe Ivane Flor-jančičeve iz Ljubljane je prevzel z novim letom g. Franc Modrijan.
bi— Streljanje. V Ribnem imajo navado, da godovniku na predvečer godu »ofirajo«. Pri tej priliki tudi streljajo s samokresi, topiči in puškami. Pristojno oblastvo naj bi ukrenilo potrebno, da se preneha s tem nevarnim in protizakonitim početjem.
Iz Višnje gore
vg— Imenovanje. Znani skladatelj g. Srečko Koporc, bivajoč s svojo družinico v Višnji gori, je bil imenovan od ministrstva prosvete za učitelja petja na gimnaziji na Sušaku in je te dni nastopil svoje službeno mesto. Hkratu bo vršil posle artističnega vodje pevskega zbora »Jeka sa Jadrana«. Na glasbeni šoli pa prevzame pouk glasbeno teoretičnih predmetov. Mlademu in nadarjenem komponistu želimo obilo uspehov.
vg— Sokol Višnja gora bo imel danes redni občni zbor ob 16. v društveni telovadnici. Udeležbe obvezna !
Iz Novega mesta
b— Občni zbor podružnic« Sadjarskega hi vrtnarskega društva v Novem mesta se
je vrš-H na praznik Treh kraljev v osnovni šoli. Iz poročila funkcionarjev smo povzeli, da je članstvo naraslo na 131 in da znaša podružnično premoženje 3700 Din. V odbor so bih izvoljeni: mag. pharm. Bergman, državni tožilec Barte, imž. Kotlovšek. sreski ekonom Malasek. strokovni učitelj Flego, učitelja Ivanetič m Koželj, nadučitelj v pohodu Lilia; namestniki so: pomočnik sreske-ga ekonoma Filipič, Kostrevc iz Grma, posestnik Rataj iz Dolenje vasi, posestnik Somrak lz Kala; preglednika računov sta vrtnar Valentinčič in Zibert z Grma; delegati za glavno skupščino: Bergman, Flego, Malasek, Kotiovšek, Koželj m Ulja. Občni sabor je skleni: L podružnica SVD bo pri.
redit Mrl predavanja po letnih časih o oskrbovanju sadnega drevja m spravljanju sadja. 2. Postavila bo dve moderna sadni sušilnici, prvo v Bršljinu, drugo v Šmihelu. 3. Ako dobi primerno zemljišče v bližina Novega mesta, bo ustanovila drevesnic». 4. Skušalo se bo vplivati na cesoie odbore, da začno zasajati sadno drevje ob oestah; za te nasade naj bi se drevje dajalo brezplačno iz banskih drevesnic. 5. Da se vzbudi večje zanimanje ra gojitev lončnic, se bodo v bodočem letu nagradili vst oni ljubitelji cvetlic, ki bodo najlepše okrasMi okna s cvetlicami. — Za tem sta predavala sreski ekonom Fran Malasek o dobičkanosnosti sadjarstva na Dolenjskem. Udeleženci, po večina mladi gospodarji m fantje iz okoliških vasi, so slediü predavateljema z velikim zanimanjem. Lepa udeležba letošnjega občnega zbora je pokazala, da so se začeto naši okohčani v večji meri zanimat za sadjarstvo, ker vse kaže, da jim bo ta kmetijska panoga boi j e uspevala kakor vinogradništvo.
Iz Radeč
ra— Poroka. Franjo Kukec mL, ki je ot-
voril v Erjavčevi hiši mesarijo, se je poročil z gdč. Ivanko Jesenovčevo z Vrhnike. Obilo sreče.
ra— Čudna cadeva. Pretekle dni Je dospelo v naše mesto več žensk različne starosti, večinoma vdove, ki so iskale nekega gospoda Prešerna. Ker pri nas ni nikogar, ki bi nosil to znamenito ime, so se razočarane vrnil domov Morda je kak slepar delal svoje eksperimente.
Iz Li^je
1— Službena vest. O. Hubert Zuljan, dosedanji okrajni gozdar pri litijskem s reškem načelstvu, je odšel na novo službeno mesto kot gozdarski referent k okrajnemu načelstvu v Kočevju. G. Zuljan je prišel v Litijo pred več leti iz Kranja in se je kmalu vživel v naše razmere. Njegovo dosedanje službeno mesto je zasedel g. Rafael Bum i k, dosedaj okrajni gozdar v Kočevju.
i— Sprejem r občinsko zveze. V litijsko domovinsko zvezo Je bil sprejet g. Viljem Ranzinger, predilniški mojster iz Gradca, obenem z družino. Istotako je bil sprejet krojaški mojster g. Karel Urbas s Frtice. Občinski odbor pa je odklonil prošnjo za sprejem v domovinsko zvezo ruski begunki ge. Novikovi.
i— Iz občinske pisarne. Dosedanji pisarniški praktikant g. Franc Zapušek, doma iz Jablance pri Litiji, je imenovan za pisarniškega uradnika. S tem imenovanjem šteje naša občinska pisarna 3 uradnike.
i— Gasilski občni zbor bo danes popoldne pri g. Gorenjcu na Grbinu. Na dnevnem redu bodo med drugim tudi volitve.
i— Za živinorejce. Občina bo dajala tudi v letošnjem letu nagrade za rejo plemenskih živali Za licencirane bike znaša letna nagrada po 500 Din, za merjasce pa po 300 Din. Iz Rogaške Slatine
Iz Zagorja
s— Sokolsko društvo Medi ja-Izlake bo
imelo svojo glavno skupščino v nedeljo 18. t. m. ob pol 17. v sokolski dvorani v Toplicah.
Iz Ribnice
rt>— Oder. Sokol ponovi v nedeljo v dvorani g. Podboja znano burko »Rodoljuba iz Amerike«, ki jo je prvič uprizoril z velikim uspehom na Silvestrovo. Pričakujemo, da bo igra, ki je prvič izzvala toliko smeha kei igrajo samo naSi »težki« Sokoli, dobro obiskana
rb— Naši ljudski šoli sta dobili že sedmi ta osmi razred z rednim dnevnim poukom. Na dekliški Soli sta dobila razreda gospodinjski, na deški pa gospodarski značaj, kar je vsekakor velik korak v vzgoji naše mladine.
rb— Letošnje dolge počitnice so tudi naši dijaki izkoristili. Naštudirall so Mo-liérovega »Skopuha«, ki je bil v režiji g. Jeclja prav dobro podan. Glavno vlogo Je duhovito podal g. Fric, pa tudi druge vloge so bile dobro zasedene ta všečno podane.
rb— Mraz nas Je že objel prav občutno. Pomrznila so pota ta ceste, da Je vožnja z vozovi dobra. Sneg imamo od ponedeljka, ko nam je prejšnjega pobralo južno vreme in dež. Smuka po nižini ni ugodna. Od Sv. Jurija ob južni železnici.
rb— Smrt stare žene. Umrla Je devet-desetletna Neža Riglerjeva v Slatnlku. 2ena je kljub visoki starosti še vedno čila ta zdrava hodila okrog ta vsi so mislili, da jih bo učakala sto. Lahka ji zemlja!
rb— Požar. Zgorela je hiša Franceta Bojca na samoti pri Otavicah. Ogenj je zapazil Boje sam, ko se je vračal iz Ota-vic domov. Pričel je gasiti v veži, ker je pa uvidel. da ognja ne bo sam pogasil, je šel v hlev in rešil kravo, dočim je hiša m vsa oprava zgorela. Gašenje je bilo onemogočeno, ker ni bilo v Bojčevem vodnjaku nič več kakor za 10 škafov vode in niso mogle brizgalne delovati, škoda je precejšnja in tembolj občutna, ker Boje nI bil zavarovan.
Iz Trbovelj
t— Podružnica SPD Trbovlje sporoča članstvu in prijateljem plesnega sporta, da se vrše plesne vaje pod vodstvom plesnega mojstra iz Ljubljane v dvorani s. Forteto vsak torek in petek ob 8. zvečer. Vabljeni vsi, ki imajo veselje do plesa. Pojasnila daje g. Tomaa ViH, trgovec.
t— Kino Sokol predvaja danes v nedeljo ob 16., 18. in 20. gradiozni 100 odst. nemški zvočni film »Haytang« z Ano May Wong. Ne zamudite krasnega filma. Rezervirajte vstopnice.
Iz Laškega
1— Premeščenje. Na lastno prošnjo Je bO
od tukajšnjega okrajnega sodišča premeščen k okrajnemu sodišči v Konjicah višji sodni oficijal g. Fortunat Stanovšek. Z njegovim odhodom je Laško izgubilo vestnega in vsestransko korektnega uradnika, agil-nega in požrtvovalnega sokolskega delavca in prijetnega dmžabnika. Konjiškemu Sokolu čestitamo na pridobitvi
1— Slaba električna razsvetljava. V zadnjem času so stanovalci hiš v gornjem delu mesta upravičeno pritožujejo nad slabo razsvetljavo, za katero dobavlja tok fal-ska elektrarna. Kakor se čuje, imajo neke stranke omrežju priključene električne peči, za kar bi po našem mnenju moral biti poseben dovod. Te motnje se pojavljajo ▼ zadnjem času skoro dnevno. Prizadeti so zlasti obrtniki, radijski amaterji ta odjemalci pavšalnega toka. Ce se že res najdejo v našem mestecu toliko premožni ljudje, da si lahko privoščijo kurjenje s drago elektriko, si naj puste napraviti Se poseben vod, da ne bo zaradi njih trpela vsa soseščina. Prosimo ravnateljstvo falske elektrarne v Mariboru, da napravi red.
Iz Braslovč
te— Wletnica elaibovanja. Na novega
leta dan je praznovala kuharica Roza Viher jeva, po rodu od Sv. II ja pri Velenju, 30-letnioo svojega službovanja pri veletr-govcu g. Josipu Pauerju. Pred 80. Iefl je prišla kot mlada služkinja na svoje prvo službeno mesto, katerega pa ni več zapustila. Zatem je bila varučka, dokler niso hčerke g. Pauerja dorasle, in sedaj je že 12 let kuharica. Z enako ljubeznijo, kakor je nekdaj pestovala hčerke g. Pauerja, pe-stuje sedaj že njegove vnuke in vnukinje. Zvesti služabnici čestitamo k njenemu jubileju!
br— Obrtna vest Ker se Je pogodba med
lastnikom Kunstove gostilne na Gomtlskem g. Segom in g. Maksom Turkom razdrla, je sedaj prevzela gostilno prejšnja gostilničar-ka »Pri mostu« na Gomilskem ga. Helena Travnerjeva.
Iz Šoštanja
It_ ▼ ebtinake tvese so biH aa zadnji
seji občinskega odbora sprejeti aa osnovi desetletnega bavanja ran Papež ia Ferdinand Vasle, predčasno pa trgovee Ivaa Langus.
št— Kontrola sedev ta meril v Celja je
za letošnje leto spremenila za Šoštanj svoje uradne dneve. Določeni so bili datumi: 2B. januar, 23 februar, 23. mare, 27. april 26 maj, 24. junij, 27. julij, 27. avgust, 23. september. 26. oktober, 23. november in 21. december. Sprememba je važna za vse interesente šoštanjskega sodnega okraja, ker se izveD teh datumov ne bo uradovalo.
št— Za določitev vodovodnega reda ta »odarine se je formiral izmed občinskih odbornikov odsek, kateremu je naloženo, da problem kar najbolj primerno reši. Odsek tvorijo gg.: tovarniški uslužbenec Arzen-šek Anton, krojaški mojster Volk Jakob, bančni ravnatelj Koricky Luce in gostilničar Galof Franc.
Iz Slovenlfirradea
9g— Preložitev sokolskega občnega zbora. Zaradi zasedbe sokolske dvorane se je preložil občni zbor Sokola, ki bi se imel vršiti v soboto 17. t m. na četrtek 15. t. m.
sg— Prvi lovski dan. Slovenjgraški odsek mariborske podružnice Slovenskega lovskega društva priredi v nedeljo 18. t m. v Sokolskem domu svoj prvi lovski dan s predavanji o organizaciji S. L. D., o balistiki, o vzreji srnjadi, o škodljivih živalih ta njih zatiranju in o lovskem zakonu. Začetek predavanj ob 14. Brez vstopnine. Zvečer istotam velik lovski ples s sodelovanjem mariborske železničarske godbe »Dra-ve<-
Iz Konjic
nj— Javna ljudska knjižnica. Zveza kuL
turnih društev v Mariboru je ustanovila pod okriljem Sokolskega društva v Zrečah javno ljudsko knjižnico, ki posluje vsako ne-leljo. Za malenkostno odškodnino dobijo, bralci za čitanje najboljše knjige. Knjižnica posluje v šoli.
nj— Poroka. Poročila se Je ga Marija Pečnikova, posestnica v Konjicah, s kroja-šikim mojstrom g. Alotjzom Jelen kom. čestitamo!
nj— Smrtna kosa. Na 2ečah pri Konjicah je umrla posestnikova soproga ga Matilda Horvatova Komaj pred tremi leti se je poročila, pa jo je že ugrabila smrt Bo-lova la je za jetiko. — Na potu iz vinograda domov pa je zadela kap posestnika ia župana na Vrholah g Jožefa Skrbmška. Pokojnik je bil izobražen mož. dolgoletni žuoan in ga je vse rado i imelo zaradi njegove neoristranosti. Bil je pravi oče svojim občanom, katerim je v vsakem primeru rad pomaeal. — Pokojnikoma blas: spornim!
Iz Ro«a«ke Slatine
rs— Podružn»ca Slovenskega planinskega druStva v Rogaški Slatini priredi v soboto 17 t m. " vseh prostorih hotela »Pošte« veliko predpustno zabavo, prvo planinsko raianje pri Sv. Miklavžu na Bo-ču z zelo pestrim sporedom. Svirala bo vojaška godba Ker je čisti dohodek namenjen za ureditev postojanke na Bočil se pričakuje mnogobrojna udeležba v blizu ta daleč.
»JUTRO« it V
8
Radeva, IL I 13U
Iz Velenja
BokoL 2e v preteklem mesecu je pričel naš Sokol s telovadbo. Zadovoljiti se mora zaenkrai z malo dvorano Kudareke-
§a doma. Telovadcev se je priglasilo okoli 5, a telovadk okoli 15. Za naš kraj prav sadov olji vo število. Vodstvo je v dobrih rokah. Nudimo mlademu društvu vso pomoč,
da se bo čim lepše razvijalo!
ve— Tukajšnje gasilno društvo je priredilo za /Silvestrovo prav prijetno zabavo v dvorani g. Raka. Igrali sta se 2 burki enodejanki, ki sta vzbudili obilo smeha. G. Grebenšek in g. Prelovec sta zapela nekaj dobrih kupletov in končno ob polnoči je živa slika zaključila program. Udeležba je bila zadovoljiva.
ve— Elektrifikacija. Zadnji čaa se prav pridno dela pri naši elektrarni Gradi se daljnovod preko Savinjske doline ▼ Domžale. Kmalu pa se bodo pričela tudi dela okrog Dovečania naše električne centrale in bo od nas tekla elektrika na najrazličnejše kraje naše banovine.
ve- Smrt. V sredo 7. t. m. smo pokopali go. Marijo Pernarčičevo, vdovo po pokojnem železničarju. V starosti 63 let je morala zapustiti ta svet in 4 sinove, ki jih je vzgojila v dobre može. Pokojnica je bila begunka iz »oliične Goriške. Kako je bila priljubljena med nami »Hrani, je pokazal njen lep pogreb. Velenjsko pevsko društvo ji je zapelo ialostinke pred hišo žalosti in na pokopališču. i>iag ji spomin! Žalujočim sinovom sožalje!
Od Sv. Jumla ob in!, žel.
jj— Občni zbor Sokola se Je vršil 6. t. m. ob àie v imi udeležbi članstva. Po poročilu posameznih funkcionarjev Je bil predlagan župm upravi po večini prejšnji odbor z br. dr. Svetino na čelu. Sokolsko društvo priredi društven prednjački tečaj, ki se otvori 11. t. m. in bo trajal 8 nedelj. Priglašenih je 22 članov od Sv. Jurija, Ponikve, Drameij in kmetijske šole.
ij'— Novo električno signalno uro je na naši šoli montiral g. Ferdo Motnikar, urar v Zagorju ob Savi. Ura je zaradi nizke cene, enostavnega in trpežnega mehanizma edina te vrste. Za pogon porabi vsako minuto le hipno (*/« sekunde) 4 volte, zato so baterije dolgo časa uporabne. Centralna ura lahko goni poljubno število drugih ur ter zvoni ob poljubnem času. Zunanja ura je ponoči razsvetljena. Njena najlepša lastnost pa je ta, da je za 75% cenejèa. kakor podobni inozemski izdelki. Da je dobil Sv. Jurij ob j. ž. tako moderno uro, je edina zasluga šolskega upravitelja g. Franja Žagarja, ki je imel mnogo truda, preden je zbral potrebno vsoto prostovoljnih prispevkov.
j j— Novo trgovino je otvoril g. Josip Grasselli, trgovec pri Sv. Jakobu, v hiši g. Plausteinerja. Sv. Jurij ima zdaj 6 trgovin. samo žal, da imajo ljudje premalo denarja.
h Slovenske Bistrice
sb— Izprememba na osnovni šoli. Dne
T. t. m. je na tukajšnji deški osnovni šoli nastopil svoje mesto na novo imenovani učitelj g. Stopar, ki je služboval doslej v Pertoči.
sb— Občni zbor Sokola bo 17. t. m. v
dvorani Okrajne hranilnice. — Dne 25. t. in. se bo ustanovila pri Sv. Martinu na Pohorju 5. sokolska četa. Ustanovni občni ? bor bo ob 11. v osnovni šoli. — 1. februarja priredi Sokol svoj običajni ples, oziroma ruaškarado v hranilnični dvorani.
s!>— Ustanovni občni zbor krajevne pro-tituberkulozne iige v Si. Bistrici bo v nedeljo 11. t. in. ob 15 v dvorani hotela »Beograd« Pozivamo vse meščane brez razlike, <5a se zborovanja v čim večjem številu udeležijo.
sb— Gostiiničarski tečaj bo priredila v
prvi polovici februarja Gostalničarska zadruga v Slov. Bistrici. Tečaj bo trajal tri dni in bo praktično obravnaval serviranje, tujski promet, glavne pojme o posrednih in neposrednih davkih ter higijeno telesa ln stanovanja Vsa predavanja bodo zvezana s praktičnimi primeri in z vajami. Tečaj je namenjem predvsem našim krč-marjem, vendar pa je dostopen tudi drugim interesentom. Za gostilničarje in njihov naraščaj je obisk tečaja brezplačen, cd drugih pa se bodo pobirali prostovoljni prispevki Tečaj bo v hotelu »Beograd«. Natančnejši termin pa hoče zadruga po-eebej javiti vsem udeležencem, ki naj svojo udeležbo pismeno prijavijo najpozneje do 20. t. m.
sb— Eožičnioo je na Štefanovo priredilo mariborsko Društvo za zdravstveno zaščito dece revnim otrokom pri Sv. Martinu na Pohorju. 36 šolarjev je bilo obdarovanih e razno zimsko obleko, ki jo je razdelil v Smartinski šoli upravitelj g. Podvršnik. Briga mariborskega društva, ki oskrbuje dečje kolonijo kraljice Marije, je hvale vredna. Starši obdarovanih otrok izražajo svojo zahvalo zlasti gospodarici dečje kolonije gospe Balonovi in tajniku g. Dimniku. ki sta iz lastnega nagiba zbrala toliko lepih daril.
sb— Konji so se spianili vojaškima voznikoma na Mestnem trgu. Že v bližini vojašnice je vozu odpadlo kolo. Voznik, ki je drža) konja, je neumestno popustil vajeti ln skočil raz voza. nakar sta sproščena konja zdrvela po cesti in s težkim vozom zadeta naravnost v kiosk trgovca Doma. Razrušil se je celi spr.idnji del lesene prodajalne, konja pa sta zdirjala še naprej in poškodovala neki avtomobil pred trgovino g. Mačka Trgovec g. Dom trpi občutno škodo. Sreča pa, je, da pri nezgodi ni bil nikdo poškodovan.
sb— Požar je 6. t. m. zvečer nastal na nepojasnjen način v hiši Marije Zorkove na Gornjem Prebukovju. Zgorela sta stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. Fose.=tnica se je šele pred kratkim zavarovala.
iz Murske Sobote
mr— Kritna predstava slovenske novo-
»ti. Soboški dileiantski oder je eden naj-niarljivejših v naši banovini. Za 15. t m. pripravlja nemalo presenečenje: krstno predstavo žaloigre ^Gostilničar od Sv. Roka«, ki je delo tukajšnjega učitelja Milana Terjana. Snov delu je vzeta iz življenja. Mlademu avtorju želimo najlepši uspeh.
mr— V znamenju konkurence. Na vseh naših plesnih prireditvah se je do nedavnega igral tudi čardaš, ki spada med naj-teniperamentnejše plese na svetu. Tudi naša družba ga je mnogo plesala. Zgodilo pa se je, da se je ta ples tu in tam izrabljal za madžarsko propagando, kar narod-Bim krogom seveda ni bilo po godu, zaradi česar je Sokolsko društvo sklenilo, da na narodnih prireditvah ta ples črta 8 programa. Menda kot odgovor na ta sklep je tukajšnje gasilno društvo na svoji sobotni prireditvi črtalo s svojega plesnega programa skoro vse ostale piese in se posvetilo skoro poinoma ognjevitemu čardašu.
SOKOL
Otvoritev sokolskih prednjaških sol
Ljubljana, 10. januarja.
Sokol kraljevine Jugoslavije je zavzel v zadnjih mesecih tako razveseljiv razmah, da je na vseh straneh pričelo primanjko« vati sposobnih vaditeljev in vaditeljic. Sokol šteje že nad 25 žup z nad 700 dru« štvi, kar seveda zahteva pravcato vojsk/a pridnih, sposobnih in agilnih delavcev. Vprašanje prednjakov in prednjačic je po, stalo najnujnejša zadeva sokolske organi» zacije. Savez SKJ se je zaradi tega odlo« čil, da priredi šestmesečni prednjački te* čaj v Ljubljani in Mariboru. V Ljubljani so se danes zbrale predflijačice, nad 50 pp številu, v Mariboru pa prednjaki. Vsi» ka župa je poslala v vsak tečaj po dva kandidata in dve kandidatki. Tečaja fi» nancira sokolski savez. V tečaju bodo pre* jeli obiskovalci in obiskovalke temeljit pouk, po končanem tečaju pa bodo mo« rali frenkventmti v svojih župah skrbeti za telesno in duševno vzgojo sokolskega naraščaja.
V Ljubljani se vrši tečaj na Taboru, kjer ga je danes otvoril prvi pp-dstarosta SKJ br. E. Gangl z lepim progrimatičnim govorom, v katerem je orisal važnost so* kolskega dela za narodno prosveto, pbraz» ložil namen in pomen tečaja ter pozval vse udeleženke k intenzivnemu in redne» mu diu. Po govoru br Gangla je 8 Trdi» nova dala zbrani mudeleženkam podrobna navodila glede tečaja, glede nastanitve udeleženk in vse ostale informacije. Pouk se bo pričel v ponedeljek in bo trajal dnevno od 8. do 12 in od 15. do 17., po potrebi pa tudi še dalje. Poučevale bodo najboljše strokovne moči.
Maribor, 10. januarja.
Danes ob 11. je bila otvorjena v veliki učilnici kasarne Kralja Petra šestmesečna prednjaška savezna šola za moške. 48 mla« dih mož, krepkih mišičastih teles, prože= tih svokolskega duha. je pohitelo iz naj; različnejših kraiev naše države v Mari? bor, da si utrdi tu pod vodstvom preizkus šenih sokolskih delavcev svoje mišice in se izpopolni z vsem znanjem, ki je po= trebno sokolskemu dclavcu med narodom
Otvoritvi so prisostvovali med drugim kot delegat SKJ dr Riko Fux. dr. Ipavic kot zastopnik okrožnega inšpektorata in kot načelnik sreza Maribor » lev breg, dr. Vrečar pa kot zastopnik sreza Maribor » desni breg. dalje komandant mesta bri--gadni general Dragomir Pavlovič. komam dant nižje pod^ficirske šole polkovnik Putnikovič. magistratni svetnik Rodošeg kot zastopnik žup ina, predsednik mari» borske sokolske župe. mariborsko sokol» sko društva in zbor Sokolov»predavate! iev
Šolo je otvoril dr Riko Fux v imenu Saveza. V vznesenem govoru je povdarjal potrebo stalnih predniaških šol zarad': raz» maha Sokolstva in sokolske misli med n"j* širšimi plastmi našega naroda. V veliko zadoščenje mu je, da vidi pred seboj toli» ko število mož ki so pripravljeni,^ da kot učitelji naroda žrtvujejo s wie duševne in telesne sile za širjenje in poglabljanje so» kolske ideje.
Župm načelnik br. Mačus je v daljšem govoru razložil pomen šole. ki ima nalo» go. da po državi pošlje apostole, ki bodo v duhu Tvrševib 'dej vodili in vzgajali narod Pot k temu smotru vodi preko re» da in discipline
G sreski načelnik dr Ip ivic je v krat» kih. krepkih besedah pozdravil otvor.tev šole ter povdarja! veliki p»->men Sokolstva za državo, ki je kot tako največji faktor z. okrepitev nacionalne misü med naro» dom
Magistratni svetnik g. Rodošeg je izra» z ! v imenu mestnepa načelstva in mestne občne posebno zadovo'jstvo.^ da je baš ■Maribor zadala izredna čast. da je bil iz» bi£3R ko? sedež prednlaške savezne šole P v d ar j al ie tudi pomen šole za tujski promei in želel vsem gojencem, da bi se dobro počutili v jugoslovenskem Mari, bùiu
Župni stan «sta dr Makso Kovačič se ]t zahvalil hišnemu gospodarju polkovniku Putnikoviču za gostoljubnost, s katero je sprejel šolo v svoje okrilje ter se zahvalil udeležen m šole. ki bo jx> možnosti nudila vse potrebne ugodnosti Rrat dr Riko Fax je mto zaključil intimno slavje s or^dlogom. da se nošlie udanostna brzo» javka ~ starešini SKJ prestolonasledniku primu »Petru in zahvalna brzojavka save» zu SKJ
Občni zbor Sokola Ježica se je vršil 4. t. m. v Sokolskem domu. Razen zelo številne udeležbe članstva so posetili zbor tudi zastopniki sosednjega Sokola m., žu-po pa je zastopal br. Ljubo Dermelj. Poročila so bila vestno pripravljena in izkazujejo viden vsestranski napredek. Vsa dosedanja uprava je ostala na svojem mestu. Občni zbor je odobril nakup glasbila za plesne, telovadne in zabavne prireditve in je odobril nakup hiše in poslopja ob Sokolskem domu, kajti sedanji prostori so postali premajhni: za adaptacijo novih pa se telovadnica in oder lahko zvečata za polovico, a tudi za druge potrebne prostore je dosti mesta. Zaradi tega finančnega bremena ki ga je društvo prevzelo nase, pa bo podvojena delavnost vsega članstva, pojačana složnost ln ljubezen do dela, da bomo lahko pregazili tudi materialne težave. Pripravljajo se torej večji društveni prostori, dočim članstvo le polagoma narašča. Sicer smo pri obisku g. predsednika živkoviča opazili maraikoga. M Je pozdravil al delo tega odličnega državnika, ne vidimo pa teh ljudi v sokolskih vrstah, kamor Je g. predsednik ves narod ta torej tudi nje napotili S časom bo tudi do tega še prišlo.
Ne več Inksus, temveč potreba aa vsakogar je danes
radiiski aoaraf
ki Vam prinese vse k celega «veta, kar Vas zanima. Izbrati pa morate najboljše. Brezdvoma so danes na višku popolnosti radijski aparati
-Phillmis" ln ..TelefoJtken4*
s katerim' posluša polovica sveta, kajti njihov sprejem je popoln. Niti ure ne odlašajte, zahtevajte ponudbe in predvajanja od 17369
MH.AN SESStFR-ia veletrgovina, Ljutomer
Primorske novice
Tečaje za poučevanj« kmečka mladina ▼
starosti 11 do 14 let nameravajo otvoriti po vseh središčih ▼ obmejnih pokrajinah. Občine imajo poskrbeti za primerne prostore in zemljišča, na katerih bodo otroci delali. Nadaljevalni poduk po ljudski šoli bi bilo le pozdraviti, ali naznanilo o tečajih je pokazalo hitro njihov pravi namen. Kmečki pouk je le pretveza za nadaljevanje potujčevanja slovenskih otrok, ki so prišli iz ljudske šole. Strokovnih učiteljev ni za te tečaje, vodili jih bodo kar ljudsko-šolski učitelji, ki bodo z mladino peli italijanske pesmi in jo učili italijanščine ter lupatam kopali ž njo po občinskem zemljišču. Predvsem hočejo vcepiti kmečkim otrokom italijanske izraze za vse kmečko orodje in vse delo. Kjer ne bo mogoče otvoriti takih tečajev, tam zahteva šolska oblast, da posečajo otroci do 14. leta ljudsko šolo, da ne preneha njihovo raznarodovanje.
V seji istrskega deželnega gospodarskega sveta je izvajal prefekt Leone, da bi bilo lansko poljedelsko leto mnogo usodnejše, ako bi ne bila propadla ?I>anca delia Venezia Giulia«, kar je hudo zadelo dolgo vrsto istrskih poljedelcev. Kompetentni faktorji v Rimu so mu obljubili, da bodo storili v njihov prid, kar bo mogoče. Gotovo pa je, da bodo izgube ogromne.
V Gradežu, ki ima 5600 prebivalce», je znašal občinski proračun pod rednim zastopstvom 460.000. pod fašistično upravo je narasel na poldrugi milijon lir. Za nov občinski dom so proračunali fašisti 460.000 lir, sedaj je pa stroškov 700.000. Laguno Fossalon so prodali za dva milijona lir, ko je zakonito občinsko zastopstvo ni hotelo oddati niti za tri milijone in pol. Sedemdeset ribiških družin so pahnili v bedo. Občinske davščine so občutno narasle in Gra-dež je danes vsled cele vrste posojil zadolžen do grla. Fašistični upravitelji bodo oddali letos kopališče nekemu kousorciju iz Salsomaggioie.
Mali kraški »balili« izredno ugajajo ita» lijanskim novinarjem. Srčkani otroci, ki pozdravljajo »ai!a romana«, pojejo s svoji» mi svežimi glasovi živahne italijanske pes» mi in govorijo čudovito čisto italijanščino. Najlepši se jim zdijo v balilski uniformi. Ali uniformiranih se prešteje lahko na pr» stih ene roke v marsikaterem fašiju. Kakor z »baiili« tako je tudi s slovenskimi de» kleten p;id naslovom »Piccole Italiane«. Po» ročevalci menijo, da je skrajni čas, da se poskrbi tem otrokom fašistično obleko, na kar bodo organizaciji šele diocela vdani. V tp svrho pa treba 100 000 lir Kdo jih bo dal? »Starši so bili dolgo časa nasprotni f.is:stični vzgoji svojih otrok. Marsikak oče morda še ni prebavil Italije in fašizma, pp-. šil j a svoje otroke v šolo, ker zahteva to za» kon in jih vpiše med »baliie« m »Male Ita» lij inke« iz strahu pred namišljenimi repre» salijami Zaupanja nima in otroku ne kupi pbleke, ker ne more ali pa noče.« Fašsti mislijo, da če bodo imeli vsi kraški »balili« in »Male Italijanke« predpisane obleke, bo to nekaj izredno učinkovitega, s č:mer bo» do pridobljeni tudi vsi oni, kateri doslej še kolikortoliko nasprotujejo režimu.
Fašistični hijerarhi niso zadovo'jni z ve» iiv.f) obmejnih italijanskih učiteljev. V svo« jih službenih poročilih pravijo, da tam, kjer so uč:telji delavni in prežeti požrtvovalne» ga duha. uspeva f šistično delo ali tega tipa učiteljev ni po vseh šolah. Učiteljice so dobre, ako s,n pod vodstvom kolege, ki se zaveda svoje misije, ali takega vodstva za učite'jice mars:kje ni. Šolsko skrbništvo je storilo v tem pogledu, kar je moglo, fa» šis-tični zvezni tajniki pa zahteva io koreni« tih izprememb in preureditev v uč;teljskem o»obiu in niegovem delovanju ▼ šoli in iz« ven šole. Fašistični tajniki izvjaio. da se sicer izvršuje obmejni asimilač-ni program, toda prervč^si. vso akcijo treb čaj tega pretkanega potepina ni ravno na)» svetlejši in vsa njegova iivljenska pot je polna sfv>minov na vesele in žalostne dogo« divščine z orožniki, policaji m sploh ljudi« mi, ki ljubijo red in poštenje. Bouzigue pozna najrazličnejše strani človeSkega bitja in iitja, le o sporto ni čol ie nikoli.
Nekega dne (tako se prične dogotflbic«, ki ie strogim cenzorjem začela ogajatf) je zašel r mestece, ki ga ie ni obiskal na svo» jih dvomljivih turnejah. Prodno je dospel
d» prv* M, j» M «d dafoe reük brup trn
ropot, ki je prihajal s nogometnega igr.šča. Ko se je bolj približal, je videl, da je tam»
kaj zbranih mnogo ljudi, m kar pri priči je sklenil, da stopi med nje, češ ker je med množico Mak najboljša prilika za nje« g ove »dobre« namene.
Prebrisanemu vagabundu seveda ni sik», da je čuvaj iz radovednosti pozabil na garderobo, ki je ostala na stežaj odprta. S hitrimi mačjimi koraki je bil pri suknjah in že je stisnila desnica debelo listnico, le» po uro in še nekaj drobiža. Po dobro oprav» ljenem poslu se je izmuznil iz prostora ter se izgubil med gledalci.
Kaj je videl? 22 ljudi je hitelo za usnja» to kroglo, jo oddajalo vse križem, tekalo zidaj sem, zdaj tja in končno spravilo kr^>g» lo med drogove koncem igrišča. Gledalci so kriknili v silnem navdušenju; Bouzigue pa je razmišljal o tej igri, o teh dobrih lju« deh in sebi. Ko je tak.o zasledoval žogo z drugimi, se je v mislih kmalu pridruži'! be« lim igralcem, ki so se mu zdeli simpatič« neiši in že malo pozneje jih je z drugimi podž:gal za novo akcijo. Navdušenje se je stopnjevalo tudi pri njem. Ko je bila igra končana, je hitel med svoje nove prijatelje in rih pozdravljal kakor vsi drugi.
Med temi prisrčnimi prizori se spomni Bouzigue predmetov, ki jih je prej ukradel tem dobrim dečkom. Jezi se na čuvaja, ki ni dovolj pazil na slaèi'nico, tako da ga je izvabila stara navada. Bouzigue hoče vse popraviti, toda ne more več. Igralci so medtem planili v garderobo in bi ga spo» znali — tatu. Zato je moral oditi žalosten in obupan, dasi je imel polne žepe denar» ja. Kes mu je za petami!
Tako je on'sal Laroche Skrveka. k< ga Je sport snravil na novo pot. Zbral je v svo» jem delu mnogo lepih vtisov in učinki s športnega igrišča, tako da je bil lanski »Prix litteraire de Football« fzročen avtorju, ki ga je res najbolj zashržiL
Smola nasilnega mladeniča
Praški listi poročajo o «animivi gonji, ki se je vršila nedavno po ulicah starega praškega mesta. Pasanti na ulici so nenadoma zagledali mladega človeka, bežeeega vse križem pred svojim zasledovalcem. Bežeči mladenič je imel ves obraz v peni od mila, zasledovalec pa je bil oblečen v bel brivski plašč in britev je držal še v roki Mimoidoči so z veselim zanimanjem gledali to gonjo, misleč da gre za reklamni trik. Eden izmed pasan-tov je spoznal begunca in ga je poklical po imenu Brivec se je nato takoj ustavil in začel spraševati dotičnika. dali pozna begunca. Mož je potrdil in povedal ime in priimek bežeeega mladeniča, nakar se je brivec obrnil do bližnjega stražnika in zahteval, da si ta zabeleži ime begunca. Pripovedoval je stražniku, da je par ur prej igral nogomet na travniku ob Vltavi. Mimo igrišča je prišla druga skupina mladih ljudi in se začela vmešavati v igro, hoteč se polastiti žoge. Nogometaši po se uprli temu in nastal je pretep, v teku katerega je eden izmed napadalcev sunil v vodo brivca. Tovariši so mu hiteli na pomoč in ga rešili iz mrzle kopeli, medtem pa so jo napadalci pobrali in odnesli s seboj tudi žogo. Brivec je podal na policiji opis mladeniča, ki ga je vrgel v vodo, toda bilo je malo nade, da bi policija odkrila na-silnika na temelju bežnega opisa. Brivec se je preobleki in šel v brivnico na svoj posel Zlo naključje pa je privedlo v isto brivnico tudi napadalca Ko ga je vajenec namilil, je brivec zastavil britev, da olepša lice mladega človeka. Spogledala sta se in se v hipu spoznala. Napadalec je v hipu strgal s sebe brisačo ter razogiav in z namiljenim licem zbežal na ulico. Brivec mu je sledil in podila sta se po ulicah na veselje občinstva. Ko je brivec izpovedal svojo zgodbo stražniku in navedel ime napadalca, je policija kmalu ujela mladeniča, ki mere brivce v Vltavo in se hodi pozneje brit k njim. -
Brata
Finski Usti prinašajo pretresljive podrobnosti nesreče dveh najlepših finskih potniških parnikov »ATkturusa« in »Oberona«, ki je nepopisno pretreslo vso deželo. Dne 19. decembra je plul prvi izmed parnikov. 1600 tonski »Arktu-rus« v gosti megli po morski ožini Ka-tegatu na poti iz Hulla v Helsingfors. Kapitan Ossy Elt je že več casa prejemal svarilna znamenja neke druge naproti hiteče ladje in je naposled ugotovil, da jih oddaja 1500 tonski »Ob er on«, ki ga je vodil njegov lastni brat kapitan Erik Eh po isti progi v nasprotni smeri Helsingfors-HulL Oba brata, ki sta vedela, da bosta o božiču daleč narazen, sta drug drugemu voščila srečne praznike, javila točno lego ladij in si želela srečno pot. Radio razgovor je bil zaključen, a vedno gostejša megla je pol ure pozneje obema bratoma naklonila nad vse tragičen sestanek. »Arktu-rus» se je na vso moč zaril z rilcem v desni »Oberonov« bok. Voda je planila v d m široko luknjo in »Oberon« je tri minute pozneje izginil pod morsko gladino. Nesreča je zahtevala 21 človeških žrtev, po večini Angležev, ki so potovali domov za praznike. Kot zadnji izmed 36 rešenih je bil potegn^n iz vode kapitan Erik Elt z osemletno hčerko v naročju. Mati jo je v zadnjem trenutku izročila možu, sama pa je utonila z ladjo vred, ker ni mogla skočiti v vodo z navpično štrlečega krova. Kapitana, kakor tudi druge ponesrečence, je rešila v megli samo karbidova luč na rešilnem pasu, ki se ie prižgala, ko je pnšla v dotik z vodo. A 20 minutna kopelj v ledeni vodi je otroku stalo življenje. Dekletce ie amilo, ne da bi se zavedelo, ta jo Je oče zaman rešil valov. Srečanje obeh bratov je bilo nepopisno žalostno. Nobeden ni bil kriv nesreče Uradni zaipitsnik sklepa, da »ne bi mogel noben človek v naprej slutiti ali preprečiti te velike nesreče«.
knji
To ia ono iz ruske
ževnosti
Med lavino knjig s korespondenco, spomini in meuioarji. ki se pojavlja v Rusiji, so tri dela, ki ee odlikujejo po resnični in veliki vrednosti — pišejo ps.rške »L. N. L.< — in sicer: zvezek pisem Dostojevskega iz let 1807 do 1871, potem zvezek še neobjavljenih pičeni A P. Cehov a in knjiga o Aleksandru Bloku »Usoda«. Sl.?dnia vg^ buje rodbinske dokumente in spomine na pogojnega avtorja >I>vanaistih< ; nje vrednost je v tem. da ie v nji zbranih vse polno še neznanih podatkov o Bloku. O Blokovih poslednjih dneh (1. 1921), ki bo bili izpolnjeni s težkim trpljenjem, je priepevjìl eia-Ijivo spominsko črtico eden najboljših sodobnih ruskih pripovednikov E. Zfmjatin. Njegov prispevek aapušca v ČiUieiiu iskreno žalost.
Kakor v vyefo doslej objaviie»Dih pismih A_ P. Cehov a se fcudi v tej knjigi korespondence verno zrcali ves značaj prezgodaj umrlega avtorja »Višnjevega vrta« in tolikih d.l tiajne vrednosti. Zvezek obsega dO4 pisma, po večini izza časa, ko je bil Cehov ie bolan ža tuberkulozo in se je koi ndravnik dobro zavedal, da je njegov položaj brezupen. Vzlic temu preveva vsa pisma tisti vedri, nezagrenjeni duh. ki odlikuje »udi njegova umetniška dela. Tankočutna inteligenca, ve lika ljubezen do življenja, fanputeven duh, stremeč do zadnjega po om večji izpolnitvi njegova nasmehijaao-ironičns in hkrati prizanesljiva filozofija, — ti božji darovi ga niso zapustili do zadnjes» »u m t »h pismih lepo odražajo. Dragoe«a» so sla-sti crisma, lei jih je pinal na-iar «müd« začetnikom v literaturi: tu deh nasvete, ki so Jej ko prej veljavni in ki dajejo knjlsi njegovih pisem značaj izbornega »slovstvenega priročnika«.
Se bolj Cebo* m» v rwjfc: «pL
sin mračni Bosiojevskij. NajnovejSi sve&ak
(ki je drugi v seriji treh zvezkov korespondence) obsega pisma is let. ki jih je veliki avtor »Bratov Kar?ma®ovih< prefiv®! v ta-jini. Od prvega do t&diip-va p'*«na j« osnovni ton vseh njjvovih besed . *fcrr> Sa «JO straneh velikega formata, v iöö ptKmifc a» niti enega smehljaja, ce enega r.viofftnega vzklika. Sama «krb. fibiotf. bojazen tn skoraj vedao k;radi istih reči. Pred^-^e/oa «m je večno manjkalo denarja, poleni >* čutil vprav bolestno potrebo litwarnrge deta, a kajkrat ni našel potrebnih moči, mučili so ga pogosti epileptični napadi. Vsako njegovo pismo dos zgrabi po evoje-m teuia&i-MB in žalostnem tonu. Posebno n?ni/n!v« so ženi, v katerih Oftifnr}« br«£w>zjruo iskreno
svojo neodoljivo strast: igranja na karte.
•
V Pariza je nedavno k^f.sra e**TTČ-nega tr.mcoskega sprinta prof. An*ir«j* M«-zona xMsnuscrit p&risiera d'Ivan Tmtr%é~ neve. Znano je. da je avtor »Lovčevih zapiskov« preživel dolga leta v Franciji pri svoji prijateljici Paulini Viardotovi. Njeni potomci so skrt>t;o ftprpviii obilno kopje© rokopisov, ki so /ih našli v («talini Turge-□jeva in šele po dolgih tetjh fce- pnèa! (ta njih profesor Maz*m. Odkril je med drugim novo zbirko »Senilij«, ki jih je L 1929. objavil v Izvirniku in prevtxhi Zgoraj «terana knjiga je cfosežno hi ruuwtvna Taboru* v obližju Doba in sv Trojice. Okrog in okrog je še taborsko obzidje, kjer so se naši dedi branili pred napadi divjih Turkov Spomladi ni lepšega izleta kakor čez Trojico k nam. Poskusite, pridite in se prepričajte, pa nam boste pritrdili!
Naši kraji so dali Slovencem obilo
•Kersnikova graščina na Brdu
Zima ni i« t veselje sankarjem, drsalcem in smučarjem, ampak odstrani tudi neprijetno godbo v želodcih. Naša kmečka dekleta in žene se »leto in dan« trudijo — kar naravnost povejmo! — s prašiči. Naposled se tudi njim trud izplača. K hiši pride mesar; takrat zavije vsa družina v svinjak, močne roke zagrabijo opitanega šče-tinca — otroci bežijo s strahom na vee strani! —, ko pa mesar zavrti kljuko in dela debele klobasice ter krvavice, si pa tudi drobiž upa bliže »prašičjemu krvniku« Od vseh strani cu-kajo otroci mamico za predpasnik in krilo ter radovedni sprašujejo: >Kdaj pa bodo klobasice pečene?«
Naša druga slika predstavlja prizor s božičnim prtom na zidu. Domači sin cveti mesarju - klavcu s petrolejko. Vedeti je namreč treba, da imajo kmečki mesarji pozimi dela čez glavo In dan kolin je v sleherni hiši domač praznik. Zato ga tudi običajno pošteno zalijejo, da žeja na izžge suhih grl
imenitnih mož Ne bomo jih naštevali po abecedi in vrsti — to bi biio pre dolgočasno! Ampak tega ne smemo pozabiti, da imamo pri nas tudi božji grob, lepo slikarsko delo našega rojaka Janeza Pozniča (brata bivšega poslanca Jožefa Pozniča z Gradišča) Domači umetnik je samouk in je naslikal že lepo vrsto slik za odre ter cerkve Slikarstvo je njegovo največ je veselje, a tudi kiparstva je vešč Želimo mu še mnogo let — naročil seveda tudi!
Skoro bi bil pozabil povedati, da imamo v Lukovici imenitne godce Njih sliko smo zaenkrat shranili doma Med njimi najdemo tudi priljubljenega organizatorja notarja dr Kendo, ki je sedaj lukovški župan Vrli naši godci, le kmalu kaj zasviraj-te, poslušali vas bomo prav radi!
Zdaj pa vam lahko zaupam nekaj, česai gotovo še ne veste Prav vsa rafolška vas je bila skupaj, ko so pred leti vlekli bronaste zvonove v
Bog živi gospodarja —
Zadaj sa našim starodavnim brd-skim gradom stoje prijazne Rafolče Pred nekaj leti so se ondotni fantje «brali in sklenili: »Povsod imajo že >muziko«, pa jo še mi napravimo!« Zarezali so si v vrbovju (od njega imamo tudi vas Vrbo) šib ter naredili piščalke. Kmalu so jim »instrumenti« zapeli! Podoknice so se milo glasile m celo >na note« so katero pihnili. Imeli so tudi kapelnika, ki jim je »dajal takte<. Pa naj kdo reče, da niso tudi naši fantje iznajdljivi in brihtni!
V naši okolici imajo dosti otrok v reji; to niso samo takšni, ki nimajo atka in mamice, ampak tudi takšni, ki jih roditelji izroče zaupanja vrednim ljudem, da jih vzredijo In tako se često primeri, da vidiš pri nas otroka v jerbasu Nič se mu ne kremži obraz, zadovoljno sedi v košari in zdrav je kot riba v vodi — prav v vsem se lahko kosa s svojimi gosposkimi tovariši iz mesta, le da ga ne prepeljuie-jo v tako svetlih vozičkih, ki služijo bolj »čenčlanju« kakor pospeševanju zdravja.
Pretečeno jesen je umrla daleč naokrog znana »Šprohava Katra« iz Raiole Bila je skoro popolnoma slepa vse življenje a kljub temu je oblezla dosti sveta. Celo na znano Limbarsko goro je hodila prosit milodarov. Čeprav ie vedno prosjačila, je zapustila še denar —, dà, zares, celo kregali so se zaradi niega!
Leto za letom bolj izginiajo v našem kraiu idilične lesene kmečke hiše Tudi Smerajčeve v Rafolčah ni več. Daleč naokrog znani zidarski mojster Fran Tekavc jo je podrl in postavil na nje mesto lepo, novo zidano stavbo. I)a, da, vse pride, vse mine!
Cerkvica vrh gore — cerkvica bela, vsak dan pozdravlja te duša vesela!
Izvrstnega klobasarja
zvonik In kako tudi ne» Saj se vsakdo veseli zvonenja, posebno še pritrkavanja Oj kako lepo umejo pritrka vati naši fantje. Prav tako, kakor poje pesem:
Ko dan se zaznava,
danica priplava, se sliši zvonenje čez hribe, čez plan!
Zdaj pa nekaj o sejmih! Pri nas so zelo znani in uspešni. Ce ste bili kdaj na katerem v našem kamniškem okraju, ste gotovo srečali na njih krepkega možaka, Anžieovega Franca, domačina iz Rafolč. Slamnike izdeluje in prodaja, a zna tudi čevljarstvo in kro-jaštvo — in v vseh teh veščinah se je izučil sam, čeprav je gluh od rojstva Nekoč se mu je ognojil palec. Drugi bi šel k ranocelniku in bi pestoval roko. Anžicov Franc je pa kar sam izvršil operacijo — odstranil je palec Pristna domača korenina, kajne? Daj mu Bog še mnogo let!
Približno istih let kakor Anžicov Franc je tudi daleč naokolu znani Jaz-bečev očka iz Dupelj (občina Rafolče) Že od mladih let se peča s trgovino ter je s svojo podjetnostjo, skromnostjo in varčnostjo spravil skupaj lepo imetje Drži se načela, da s saharinom ni zdravo kupčevati — zato je opustil trgovino s tem predmetom.
Gotovo vas bo zadelo kakor novica, če vam povem, da imamo v Rafolčah tudi »rudarje«. Kopali so barvo. Le žal. podietie ni uspevalo Blaga je še vedno dovolj na razpolago Kupcem in tovarnarjem kličemo: Oglasite se še!
Nedvomno jih je mnogo med či ta tel ji in naročniki »Jutra«, ki so nekdaj v minulih časih brali povest »Miklova Zala<. Po njej so naši fantje napravili
igro. Prav dobro je izpadla. Ko bi jih
videli, kako zgodovinsko so se držali» Pa naj kdo reče, da niso pri nas fantje od fare?!
Vse časti in priznanja, še bolj pa
posnemanja so vredni naši vrli sosed-e Šentvidci; za cerkev vsaj tako lepo skrbijo kakor za druge reči Nič se niso ustrašili velikih stroškov, ko so si omislili nove orgle. Naročili so jih pri lomačem podjetniku v Radovljici in so
njimi prav zadovoljni. Le pridite v sentvidsko cerkev, da jih boste slišali! Tako lepo done, da kar pozabiš na zemljo in okolico — še bolj pa povzdiguje njih vrednost lepo petje fantov in deklet, kadar se oglasijo njih grla.
Ker sem že toliko povedal o naših Hafolčah, moram še pristaviti, da bivajo v njej prav vrli rodoljubi. Tu je doma tudi Fr. Cerar, elektrotehnik in fotografski samouk, ki je izvršil naše -slike Naj mu kar na tem mestu izrečemo hvalo za trud!
Ko bi mogel, bi vam pokazal še lepo 'dilo — tako pa si jo morate o priliki ogledati sami V ozadju se vidi naše Brdo, v ospredju pa orjaški vrbov štor, na katerem so — kakor veli pripovedka — coprnice imele sestanke in zborovanja. S tega štora so se dvigale na metlah in jahale — joj, rajši ne povem, kam! Prav tam je tudi cesta, ki drži v Rafolče. na Rove in v Kamnik Tista cesta te pripelje v par minutah v Rafolče — če se nisi že prej odločil, da ostaneš v Št Vidu, seveda! — in tako naprej, kajti velik in lep, pa slikovit je naš svet, da si ga po pravici vesel pozimi in poleti.
Kino
Creta Garbo je spregovorila
Doiyo časa žele oboževateiji lepe Sve* dinje Grete Garbo shšati njen glas. SI šah smo že nešteto filmskih zvezdnikov, a ona. ki jo obtjžujejo neštevilni prijatelji platna, je osta.a d.jslej nema. Govoreči film pa ie šel svojo pot in tud> Greta Garbo je konč-no izpregovorila in to v prekrasnem film* skem delu, ki nosi ime »Ana Christie«.
Garbo govori tri jezike: švedski, nemški tn angleški. Naše občinstvo jo bo shšaio v nemški verziji filma »Ana (Jbristie«, k je delan po istoimenski drami Evgena O' Neilla. Vsebina filma je povsem enostav» na. Stari mornar Chris Cnristopherson je vedno hrepene! po srečnem družinskem življenju s svojo ženo m otrokom. Pri tem ga je oviral njegov poklic mornarja. Sovražil je morje iz vsega srca. Njegova hčerka Ana že 15 let ni bila doma. Živela je v neki javni hiši, toda tudi ona je so» vražila sv.->je življenje, sovražila vse moške, katerim se je morali vdajati, zato si je zažete.a domov k svojemu očetu. Tudi oče se je razveselil Aninega povratka m upal, da mu končno zašije d n sreče. Tu se Ana zaljubi v mladega mornarja. Prvič v svojem življenju začuti pravo ljubezen, toda. .) groza, mož katerega je ljub.la iz vsega srca, ta mož ne ve nič o njeni pre» teklosti io Ana nima poguma ogoljufati ga. Zato mu prizna resnico ter razodene preteklost.
Z neobičajnim glasom, zvenečim kakor zvpnenje zamolklih zvonov, kakor nekaj, kar človeka f scinira, s tak m glasom go vori Greta Garbo; njen akcent in barva njenega glasu sta v popolnem skladu z nje* no vlogo. Iz početka nekoliko tuj, se nam ta glas kasneje prikupi čim d lj ga poslušam,o. Doslej smo gledali v glavnem pri filmih Grete Garbo njene oči, njen pogled, ki človeka očara. Danes občudujemo novo uganko, ko gledamo pred seboj žensko iz krvi in mesa, ž;vv> žensko, ki doživlja pred našimi očmi svojo tužno usodlo, žensko, ki n •s fascinira s tako silo, da se tudi naša srca smejejo ob njeni sreči in plakajo ob njeni tugi.
Ali v resnici biva življenje pod morjem?
Na to velcaktuelnko vprašanje, ki ne za* nima le učenjakov, temveč vse navadne zemljane, odgovarja nazorno film »20.000 milj pod morjem«.
Ned vno je napravil znani ameriški uče* njak Willian Bebes zelo zanimiv poskus Spustil se je v balonu, ki je bil v zvezi z reflektorji, na morskv dno. tako da je mo* gel fotografirati v razdalji ene milje vso Ie* poto globočine in morskega dna Bebes ni n pravil poskusa samo enkrat Spustil se je v drugič, to pot g', bokeje Prišel je že 430 m globoko S tem je potolkel vse do= sedanje rekorde Ali temu možu ni bilo do rekorda, pri srcu mu je bila znanost S posebno konstruiranim fotografskim aparatom je fotografiral ribe in morsko carstvo v tej globpč ni.
Do pred kratkim je med vplivnimi zoo» logi previ dova'o mišljenje, da življenje v globočini nima tiste odnornosti kakor v zgornjih plasteh vode. Zato ie vedno slab= še in slabše, dokler končno nekje preneha ker izginejo spodaj vsi pogoji. Po znatne* nitem izletu imenovanega učenjaka pa so morali zooV*gi svoje nazirmje o živlienju v globočin morja izpremeniti, kaiti Bebes je dokaza! da je življenje v morski globo--čini (približno 500 m g'obo'-vi prav tako živo. če ne še bolj pestro. • a.knr na — ze* meljskem površiu. Ras+linisVo in živalsko življenje v morski vodi je razvit.i še bolj zanimivo in je mnogo bolj fantastično ki« kor »zgoraj«.
Dokazano je. da prodro v grbino 400 m edino kratkovalovni solnčni žarki kar po* menja, da v večio globino so'nóni žarki spV>h ne prideio V tem carstvu vlad • polu* mrak in divna temno-modra barva, ki spo* minia na polarne noči.
Tako je znanost pris'a do novih poti, kakršn;h prei ni poznala in doumeli.
Nastane vprašanje: Kaj se nahaja še gl-hl ie?
V velikih filmskih atei ie jih družbe Me» tro Goldwyn so poskušali dobiti odgovor tudi na to vprašmje
Za podlago dela so vzeli fantastični t,o* man s1ov:tega romanopisca Verneia »20 000 mili pod morjem«, seveda z razPko, ia t° film sem du tja v nekoterih fi'mskih nnzo< »•ih nadkriliuje fantazijo velikega franco* skega p:satelia.
Z naim^derneis'mà m nrimoveiši ni teh» ničnimi pripomočki se ie nosrečMo ustva» riti podmorski svet. Posebni strokovnjaki so zgradili podmornice, s katerimi so glav«
fri ègndd Lyonei Barrymoore, Jane Daly,
Lloyd Hughes io drugi odpotovali ▼ mor* skp globočino, kjer žive ljudem podobni stvori, ogromne fantastične zveri in živali. Film je podan t :ko verodostojno ter v ži« vih naravnih barvah, da je našel povsod laskavo priznanje. Pn tem filmu je največ« je važnosti to, da je po dolgem času na«
pravljeno zopet izredno twpelo filmsko de»
lo, ki je povsem pristopno ml t-dini -n šol« ski deci, kateri služi pri pouku.
Stroški za ta film s^i znašali nad 100.000 dolarjev ali 56 miljonov dinarjev — da ne i govorimo tudi o energiji, ki presega stro» j ške. F'lm bo zapisan z velikimi črkami ▼ zgodovini kinematograf je.
Mova vrsta domače živin®
Obisk na bobrovi farmi v št Petru v
Daleč v staro zgodovino in večinoma še v sivo pradavmno, ko še ni pisala človeška roka v kamen, opeko in na papir svoje zgodovine, moramo nazaj, da zasledimo prve začetke udomačenja naših današnjih domačih živali. Deset-tisoče let že spremljajo človeka vse današnje domače živaii, izuzemši purana, ki nam ga je dala Amerika in mu še danes pravijo nekateri narodi »Indijanec«. Celo vrsto rastlin je uvedel človek na svoje njive v teh tisočletjih in jih uvaja še dandanes n. pr. ananas, sojo itd. Nerazumljivo pa je, zakaj je vsa živinoreja že toM'ko tisočletij brez vsake novosti.
Zato je tembolj zanimivo prizadevanje zadnjih let vpeljati tudi v živinoreji nove vrste. Dočim je pni dosedanjih vrstah domače živine glavni dohodek delo, meso, mleko in mast, koža pa je poleg gnoja le stranski dohodek, se gojijo nove vrste živali le zaradi kože, ki jo preustrojijo v krzno. Po vsem svetu nastajajo farme za rejo kožuharjev. Pri nas doslej ni bilo zanimanja za to panogo — le na gozdarski razstavi smo videli par izposojenih srebrnih lisic. Vedno preudarjamo in premišljujemo tako temeljito o napredku, bi ali ne bi, da smo vedno za dobrih deset let za drugimi.
Onegale dne Izstopim v St. Petrn iz savinjskega vlaka, stisnem roko našemu vrlemu postajenačelniku Kosu in ga pobaram po novicah, bolj po poslu, kakor iz radovednosti. Novinar je namreč najmanj radoveden človek. Ne verjamete? Kakor hočete!
gospe Valerije Cvenklove Savinjski dolini
omenim. V tem pa se prikaže še ostala živnnica. Na samičinem iiroiu čepi c-e-tvero mladičev in si dado nekaj opraviti med materino dlako. »Male so pa res cele podgane!« vzkliknem.
»Prav zelo res sliči ta žival podganam in ji pravijo nekateri tudi podganji bober ter ga zato tudi znanstveno imenujejo myocastor coypus. ooypu je domače ameriško ime za žival, myocastor pa je nastalo iz mys, t. j. miš, podgana in castor je bober. Besedo kastor imamo ohranjeno še v nazivu za kosmate klobuke (kastorce) in pa v imenu za kodraste pse kastorje. Vidite, še z jezikoslovjem se mora človek pri bobrih ukvarjati,« mi tolmači gospa z nasmehom.
»Kaj pa, mali se drajo z gobčki za
dlako:
« poprasam naprej.
»Kaj še! Sesajo svojo mater, ki Ima siske na hrbtu.« se muza strokovnjakinja moji nevednosti. Menda ni prijetnejšega pravila, kakor spraviti »vsevednega« novinarja v zadrego. Malo čudno se mi je res zdelo, mislil sem si pa: Ne boš me, in sem pristavil na glas: »To ni nič posebnega. Pred 20. leti sem čul celo pod Tivolijem komendijanta, ki je vabil ljudi v svoj šotor: Le noter, le noter gospodje frajtarji m gospodične kuharice. Boste videli šildkroto, ki, čeprav naložen parizar čez njo pelje, se ji prav nič ne zgodi. Videli boste zamurkljo, ki prsi čez hrbet meče... Gledat sicer nisem šel, ampak ...«
»Tu pa lahko vidite pri bobrovkah isto reč brez vstopnine« me je ugnala
Bober
»Zvedel sem v Ljubljani, da dobi postaja prepotrebno električno razsvetljavo. pa vidim, da kar s petrolejem čma-rite«, mu podtaknem besedo. On pa kar orestopi zanjko, me potaplja po rami in mi pravi prav živo po savinjsko: »Veš kaj je novega! Cvenkelnova gospa je dobila neke nove vrste živino. Nutriji jim pravijo. Kakor velikanske podgane so. Blez (baje) jih redijo zaradi kožuho-vine.«
No, saj grem mimo, sem si mislil. Pa stopim noter in povprašam. Pse imajo res hude — lepe dobermane in volčake — gospa gospodinja Valerija Cvenkelnova pa je prav prijazna gospa.
»Cujern. da ste dobili nove sorte ži-vinico. pa bi rad vedel, kje ste jo dobili in kako vam parma (uspeva)« sem krenil brez večjih okolistov kar k poslu, ki me je privede! čez prag.
»Prav dobro se obnašajo moji bobri-öi. Poleti sem bila v Nemčiji in sem si ogledala nekaj farm za kožuharje: srebrne lisice, nerce in nutri.ie. Draga in nedraga je reja srebrnih lisic in nercev, ki so mesojedi; lisica se hrani s toplokrvnimi živalimi, nerci pa živijo večinoma od rib. Nutrije pa, kakor imenuje-o kar z imenom njihovo krzno brazilskega bobra, so rastlinojedi in se po zahtevah prehrane prav nič ne ločijo od naših domačih živali govedi, svinj, kuncev itd. Brezpogojno pa zahtevajo vodo za kopanje. Kupila sem torej po tem preudarku v bavarski farmi dva para odličnih plemenskih bobrov in sem jima dala zgraditi hlevce. Oba para sta v novembru mladila. tako da imam zdaj že 11 živali. Dva para sta že prodana. Enega od teh imam v reji. kakor delajo to vse farme in dobim od lastnika tretjino dobička. Sicer pa — poidi-va pogledat, da se sami prepričate o prehrani nove živinice,« me je povabila gospa na ogled.
Rade vol je sem se odzval povabilu. V kotu vrta nasproti rastlinjaku in čebelnjaku so dober pol metra visoki hlevci iz betonskih plošč, pred njimi dva bazena z vodo. Ob stenah male sare s suiho lucerno. V vodi plavajo ostanki zeljnih v°h. pese. korenja in slične ko-renjadi. Okrog in okrog je plot iz pletene žice. Na gospejino vabilo se prikaže v hlevčevi odnrtini kosmata glava z dolgimi sivimi brkami in zleze dobrega noi metra dolga mokra žival, ki ima Drav tako dolg. debel, gol in ruskinast rep ter se neokretno snusti v bazen, ga «mre+no nreplava krmanroč z repom. Ob ograji «se vsnne na zadnii Dlavalni nogi s nr^dniimi sp oa onrime prav smretno kakor rmica žice ter gleda z malimi čmimi očesci svoio srospodarico. pričakujoč kakega nriornVka. »Prav kakor orjaška podgana je,«
pri jedi
gospa. Saj pravim, ženske so pa res kampeljai, samo škoda, da jih ni več novinark.
Ko sem se poslavljal, sem kot poslovni človek seveda vprašal: »Kako je pa kaj z dobičkanosnostjo takele živinice?«
»Tu je pa treba upoštevati dvoje, ali redimo bobre za pleme, ali pa za kožu-hovino. Reja za pleme je seveda dobič-kanosnejša. Sami veste, da se tudi govedoreja za pleme dobro izplača (na pr.momafoncev, opomba pisca), dobiček od mleka in gnoja je pa bolj pohleven, če je danes sploh še mogoč. Par doraslih bobrov dobre vzreje stane danes
dO.UUO Din. Zivalice so zelo plodne. Samica nosi okrog 100 dni m skoti po dvakrat na leto povprečno 5 mladičev, kri so tako zelo razviti, da že drugi dati tekajo okrog. Z osmimi meseci dozorijo mladiči in se kaj lahko prodajo za pleme. Povprečno računamo od enega para na letni prirastek 10 mladičev. Pri vzreji za kožuhovino moramo čakati poldrugo leto, da diaka dovolj zrase. . Danes se plača koža po 700 do 1400 Din. i Cilede dobička pomislite tole: V poldru-! gern letu vzredite dvoje pršutnikov v skupni teži do 200 kg, ki vam vržejo kosmatih 2000 Din. V istem času bi mogii vzgojiti iz enega para bobrov 15 mladičev, ki predstavljajo že samo kožno vrednost 10 do 20.(XX) Din. Seveda je potreben znaten začetni kapital. Pre-udariti pa je treba, da je tudi v drugi plemenski živina velik kapital, pri tem pa so stroški za postaviiev bobrovih hlevcev v primeri z drugimi hlevi nizki in nj treba kuhati za bobre krme, kar znatno govori v prilog novi živinici. Jaz_ nameravam na pomlad zgraditi večjo farmo za svoje bobre. Leto osorej vas povabim, da pridete pogledat.«
Zahvalil sem se gospe za ljubeznivost in se komaj ločil od živahnih bobrov, ko mi še pravi napredna gospodinja: »Skoraj bi bila pozabila na sojo. Kljub pozna saditvi, prodnati njivi in hudi suši sem pridelala 10 metersteh stotov zrnja na oral. Se ta mesec bomo delali olje iz nje. Koliko ga bo dala, vam ob priliki sporočim, da boste lahko podprli svoj evangelij o soji.«
»Težko je biti prerok med samimi ne-verniki, ki vsi lahko rečejo: Kaj ni tesarjev sin? »— sem se poslovil in čofo-ta' počasi domov po snežni brozgi.
Premišljeval sem o današnji kmetijski krizi, ko vrag jemlje ubogega kme-tiča in sem si želel malo posestvo z bobrovo farmo, kjer bi rasli lepi »zamo-dreli« bobrovi kožuhi. Kako bi se nosile naše ljubljanske, seveda tudi mariborske. celjske, novomeške, šoštanjske im krawske, posebno pa zagrebške in beograiVke lepotice v n ri s Ori h doma vz-rei^nih bobrovih kožuhih! Koliko denarja bi ostalo doma! Janko Kač.
»JUTRO« It f
Ifedè^a, IL t 19J1
Ceorg Bernhard i
ma klavzula
o največji ugodnosti
Gospodarska zveza evropskih agrar-
nili držav sili tudi Nemčijo k važnim odločitvam. Ako si hoče nemška industrija zagotoviti oddajo svojih izdelkov v južno-vzhodno Evropo, mora opustiti dosedanje načelo največjih ugodnosti in pr..-;:j k preferenčnemu sistemu. Oni krogi. ki so odgovorni za nemško trgovin-sau politiko, zlasti odločujoči krogi v dr-ž.:> :ic:ì! gospodarskem ministrstvu, se Dw'viJn.j res že bavijo s tako trgovinsko-l »lirično preorientacijo. Toda vodilni m;>žje nemškega gospodarstva, osobito pi. pretežni del nemškega tiska, se bore s! i ko prej za načelo največjih ugodnosti. Po nalogu Osrednje zveze nemške iustrije je tajni svetnik Dulsberg, član nadzorstven ga sveta največjega nem-šk-.-gu !';-::-:čnega frusta, objavil spomenico, ki se v načelu poteguje za klav-7.: io o največjih ugodnostih pri čemer p.i se ne odpoveduje koristim preference tam, kier bi brez nie ne bilo več mogoče zaključevati ugodnih trgovinskih p'..'Slo v.
;ì takšen polovičarski način ne bomo
k a.» trgu vinsko-poliričnemu problemu, čigar praktično važnost napoveduje gospodarska koalicija agrarnih držav juž-nuvzi.uJue Evrope. Potrebno bi bilo, da se čisro razločno izjavimo, ali se bo-mo v bodočnosti odločili za načelo največjih ugodnosti ali za preferenco. Ta o-jiočtiev je zategadelj tako potrebna, ker je oci n:e odvisno, da-li hočemo ev-r >psko gospodarsko celoto, ali dosedanjo brezupno razcepljenost evropskih narodnih gospodarstev.
i ;-uiiiivo je, da je misel največjih u j. 11 os ti v da.nasnj; Evropi zelo pri-ij .jij.-r.d Ulovek bi skoro rekel, da je to zadnji ostanek gospodarske
pameti, Ki jo evropska gospodarska p. : ,:. a še kaže bamo v tem prihaja vsaj na evropski celini še du veljave ideja. Ja visoki carinski zidovi koncem kuiicev le niso zadnja trgovinsko-poli-
a -aiost. Tisto maio olajšave, ki je dobi evropski konsument od časa do časa v gostem ozračju politike visokih zaščitnih carin, je večji del učinek L a vzide o največjih ugodnostih. Prav i'; Nemci smo že prej na dveh prime-r preizkusili, da morajo obstojati iz-vestni pogoji, ako naj najvišje ugodnost; tudi brezpogojno blagodejno učinkujejo. Ta pogoj je v obstoju tnedse-boir.o vezanih carinskih tarif. V odno-
1 do Zedinjenih držav Severne Ame-r,- j it bila vezanost skozi desetletja le en )stranska. Zedinjetie države so i '-.al'io .-.oviievale svoje carine, pri iz-v< a v Nemčijo pa so se vedno okoriščale z nižjimi nemškimi carinskimi p; stavk mi, ki so jih nemške trgovinske pogodbe dovoljevale svojim evrop-skim sopogodbenikom. Drugi primer nam in se je kolikor možno ogibala ; bivše cesarske Nemčije napram Franciji. Frankturtski mirovni dogovor je Francozom vsilil načelo največjih ugod-nus:i. Madri možje, ki so delali to mirovno pogodbo, so mislili Francijo s t : -n spravi ci v gospodarsko odvisnost od Nemčije. V desetletjih pred svetovno ve;no na je nastopilo ravno nasprotni-. Francija je prešla k visokim carinam in se je koilkor možno ogibala tr : ovir -kaa pogodbam Zato je morala NemčUa Franciji dovoliti nizke va da -aae postavke. Okovi, namenjeni Franciji, so se naoosled spremenili v okove za Nemčijo.
Urez vzajemne tarifne povezanosti so tedaj največje ugodnosti zelo nevarno orodje. Trgovinski dogovori, ki so vezali te tarife, pa so se v primeri s prej.-.a.iim: bistveno izpremenili. Stare trguv:a-ske pogodbe so vezale postavke. Ki so bile za posamezne dežele največje va;čr!osti Celo prva nemška carinska tarifa iz leta 1379. ki je uvedla v Nemčiji ero zaščitnih carin, je puščala brez carine vsaj ono blago, ki v tardi ni bilo izrecno navedeno. Kas-i ejša carinska turi fa je hotela objeti vse \a-- e hi-.ga : rez izjeme. Tako so v teku desetletij postale trgovinske pogodbe v c .ho l ed in bolj komplicirani instru-Vi a-ti. Danes temelji skoro vsako zni-
žanje carine v trgovinskih pogodbah napram generalni carinski tarifi na posebnih popustih sopogodbeniku. Pod takimi okolnostmi se je izkazala klavzula o največjih ugodnostih v zadnjih letih že kot najmočnejša ovira pri sklepanju dobrih trgovinskih pogodb, ker si posredovalci često niso upali dovoliti popustov, ki bi jih bili lahko dovolili sopogodbeniku na temelju njegovih posebnih koncesij, kajti na ta način bi bila deležna iste prednosti tudi tretja država, ali celo več držav.
Toda že dolgo se javlja pereča potreba po drugačnih metodah v trgovinski politiki, nego jih nudijo dosedanje trgovinske pogodbe. Sistem teh pogodb je postal Ie prekompliciran. In komaj se najde med njimi pogodba, ki bi služila še svojemu namenu in zajamčila produktivnim silam posameznih narodnih industrij dovoljno oddajo blaga v tujih državah. V vseh državah se zožuje trg in to ne samo za inozemske izdelke, marveč tudi za blago domačega izvora, ker carinska zaščita za vse mogoče blago, o katerem države mislijo, da ga morajo same proizvajati, zmanjšuje kupno moč prebivalstva za prirodne izdelke in pridelke domače dežele. Gospodarsko področje postaja povsod pretesno. Zdaj gre za to, da se sklenejo pogodbe, ki bi razširile to področje.
Najprirodnejša bi biia ustvaritev enega samega kontinentalnega gospodarskega področja za vso Evropo. Ta enota .ie danes še ideal, nje uresničenje bo prišlo morda jutri ah pojutrišnjem. Počasno in težavno pot do izvršitve bo treba prehoditi stopnierna Prva stopnja bi bilo skupno gospodarstvo držav, ki so si sosede. Niti tega takoj ne bo mogoče doseči. Zadovoljiti se bomo morali najprej z ločitvijo sosedov od obdajajočega jih sveta Ta ločitev bo temeljila na vzajemnih prednostih ter bo vsekala vrzel v sistem visokih zaščitnih carin.
Človek bi mislil, da se da tudi v Evropi lahko doseči to, kar je v srednjeameriških republikah že nekaj let samo po sebi umevno Toda ne. Pri nas še straši načelo največjih ugodnosti, k' je v hudem nasprotju s sosedno preferenco. Za to načelo se skrivajo vsi, ki hočejo zaradi malenkostne bojazni pred oškodovanjem, kolikor mogoče dolgo zavleči evropsko unijo ali vsaj unije sosedskih držav.
V Ženevi razpravljajo na dolgo in široko o naü'o-r'b ugodnostih in mislijo, da s tem še vedno služijo pobratim-stvu narodov. Ne ooažajo. ali pa se delajo, kakor da ne opažajo, da so največje ugodnosti postale med tem že najnevarnejši sovražnik trgovinsko-političnega miru med narodi.
Pred vsem so postale najooasnejši nepri.iateli evropske vospodarske celine. Zato jih je treba čim preje zavrniti v meje, kamor spadajo. Preferenca med sosedskimi narodnimi trnsoodarstvi in kasnejša preferenca med vsemi celinskimi narodnimi gospodarstvi mora imeti vedno prednost pred splošno uoorabo največjih ugodnosti.
Izdatna kazen
Ameriško mesto Detroit v državi Mi-chigon slovi po velikem številu avtomobilov tn je baje prekosilo po količniku prometnih nesreč celo Newyork. Dosedanje denarne globe so prav malo zalegle. Zdaj si je izmislil mestni sodnik novo kazen, ki baje uspešno navaja predivje vozače, da upoštevajo prometna pravila Morajo namreč po sto ali večkrat lastnoročno prepisati ono navodilo, ki so ga zanemarili in s tem povzročili nesrečo. Zdaj se lahko Vidijo v sodnikovi pisarni lepe gospodične, športni mladeniči in ugledni meščani, kako sedijo pri mizi in kakor šo-larčkl na velikih polah uradnega kole-kovanega papirja vedno zopet prepisujejo eden in isti stavek: »Ne smem prehiteti voza električne cestne želez-ce, dokler se ne bo ustavil« itd.
Radio
K sporedu tega tedna
Za nedeljo popoldne se obeta prenos »Faustovega pogubljenja«, ki ga izvaja Matični pevski zbor. Zvečer bo pa prenos iz Prage, kjer se vrši svečan koncert ob smrti češkega skladatelja Oskarja Nedba-la. — Tudi ponedeljkov večer je rezerviran za prenos. — V torek zvečer se prenaša iz ZagTeba cerkvena glasba. — Sreda in petek sta posvečena velikanu glasbe: Beethovnu. S predavanjem bo sodeloval dr. Josip Mantuani klavirske točke pa bo izvajal g. Marijan Lipovšek. — četrtkov večer obeta prenos ljubljanske, sobotni pa prenos beograjske opere. Končno še orne nimo dvoje nadvse pomembnih predavani, eno g. univ. prof. ing. Miroslava Ka3&la o razvoju železobetonskih zgradb, drugo g. univ. prof. dr. Franceta Vebra (sobota), ld bo obdelal poglavje iz filozofije.
Lepe razmere
Zopet ln zopet moramo zapisati, da je francoski radio res svoje vrste institucija. Tako so se nedavno godile lepe reči na Eif-felovem stolpu. Postaja »Tour Fiffel« je lepega večera oddajala nekaj prav obr-e-nih točk. Vodstvo postaje se je naknadno opravičilo po časopisju, ki je protestiralo, z motivacijo, da se je neka podla duša ne-opaženo spravila do mikrofona. Nega druga francoska postaja pa Ima napovedovalca, ki je nedavno tega ganljivo proslavljal enega največjih francoskih pesnikov romantike, Lamartine-a, ki pa mu je pripisal dela Cbateaubrianda ... Vodstvo postaje se je nato spet opravičevalo, češ, da je bil napovedovalec nepripravljen, nekompe-tenten in neodgovoren...
Izvleček iz programov
Nedelja, 11. januarja
LJUBLJANA 3: Kmetijska ura. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10" Versko predavanje. — 10.20: Pregled evropskega gospodarskega trga. — 11: Koncert radio-oi-kestra. — 12: Napoved časa in poročila. — 15: Plošče. (Rezervirano za ev. prpnos.) — 20: Prenos iz Prage: Sverani koncert k smrti Oskarja Nedbala. — 22- Napoved Časa in poročila. — Hawai-jazz.
Ponedeljek. 12. januarja
LJUBLJANA 12.15: Plcšče. — 12.45. Dnevne vesti. — 13: Napoved òasa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Italijanščina. — 19: Poljščina. — 19.30: Predavanje o mamilih. — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.25: Plo??e. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 10: Plošče. — 17.30: Koncert 'tria. — 18: Narodne melodije na ploščah. — 20: Poslovilni koncert ge. Zlate Djundjenac. — 21: Koncert jugoslovenske siasbe. — 22: Poročila. — 22.20. Koncert lahke glasbe. — ZAGREB 12.35- Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma. — 20.30: Koncertni večer. — PRAGA 16.30: Prenos orkestralnega koncerta iz Bratislave, — 19.30: Program iz Brna. — 21: Prenos koncerta učiteljskega pevskega zbora. — 22.20: Jazzband iz Moravske Ostra ve. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Brati^ave. — 19.30: Zabaven program. — 21: Koncert iz Prage.
— 22.20: Jazz-band iz Moravske Ostrave.
— VARŠAVA 17.45: Koncert lahke glasbe.
— 20.30: Poljuden literaren in glasbeni program. — 23: Godba za ples. — 23.20: Prenos zvočnega filma. — DUNAJ 11: Plošče. — 15.20: Koncert orkestra. — 17: Glasbeni program za deco. — 19.30: Koncert mestnega orkestra. — 19.35: Koncert operne glasbe. — 22.10: Jazz-band. — BERLIN 19: Koncert lahke glasbe. — 21.10: Skladbe Job. Christiana Bacha. — Godba za ples.
— KÖNIGSBERG 16.30: Popoldanski koncert. — 19: Prenos koncerta iz Berlina. — 20.30: Pevski koncert in recitacije. — 21.20: Koncert nordijske glasbe. — 22.30: Mešan program. — MÜHLACKER 16.30: Popoldanski koncert orkestra. — 19.35: Veliki ponedeljski koncert iz Frankfurta. — 22* Zabaven program. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert radio-kvarteta. — 17.25: Koncert godbe na pihala. — 21.30: Koncert Bachove glasbe. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Koncert iz glasbene akademije. — 20.40: Koncert modernih italijanskih pesmi.
Torek. 13. januarja
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.15: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, r'oščc, borza. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — iŠ.30: Predavanje o našem solncu. — 19: Mladinska ura: Schaub Sergej: Razvoj orožja. - 19.30: Nemščina. - 20: Gostiša: O vzrokih eksplozij v premogovuikih. — 20.30 Prenos programa iz Zagreba. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.25: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 16: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 18: Koncert narodnih pesmi. — 20: Klavirski koncert. — 20.40: Koncert pevskega zbora. — 21.30: Koncert tamburaškega zbora vojvodinskih študentov. — 22.30: Poročila. — 22.50: Sil-vestrski sprehod po Beogradu. — ZAGREB 12.20: Plošče. — 17: Popoldanski koncert.
— 20: Koncert cerkvene glasbe. — 22.10: Lahka godba orkestra. — PRAGA 16.30:
Oi lenii alea koncert. — WJSh Koncert «tepcev. — 20.80: Koncert na čelo. — 21: Ruß ki večer. — 2230: Koncert iz Moravske Ostrava. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 19.20: Plesi čeških mojstrov. — 20.40: Koncert na kitare. — 21: Ruski večer iz Prage. — 22.20: Koncert iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.45: Simfoničen koncert. — 19.50: Prenos opere >Cannen< tz gledališča - DUNAJ 11: Plošče. — 12: Koncert orkestra. — 15.20: Klavirske skladbe na ploščah. — 19.30: Prenos Offenbacho-ve opere J-Hoffmauove pripovedke« iz drž. opere. — Večerni koncert orkestra. — BERLIN 19: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Literaren program. — 21.10: Igor Stravin-
KULTUHN
Pismo iz Zagreba
Gledališče in gostovanja
Zagreb, januarja
V dami smo Imeli ipremijero, ki je slatto odrezala. Ni bilo uspeha. Gre za komedijo angleškega pisatelja Ed ward a Chiklsa Gaj'-petntera »Neoženjen oče«. Ne občinstvo alti kritika nista mogla najti nič zanimivega na tem komadu; kritika je celo poudarila, da je najslabše delo. kar jih je šlo čez naš oder Zanimivo pri vsem tem je to, da komad mnogo igrajo na nekaterih velemestnih odrih, vendar je jasno, da to ne more nikdar biti merilo za nas V velemestu, kjer je stotvsoče občinstva različnega oku-sa, se že utegne najti toliko Hudi za igre te vrste, da se bo gledališče večkrat, celo v serijah, napolnilo. Pri nas je stvar drugačna, zato bi bilo treba pri določanju repertoarja bolj upoštevati mesntaliteto naše. ga občinstva Ln skrbno paziti, s čim se mu streže.
V drami bomo imel! km ahi ve<5 novitet. Kot prvo novo delo je na vr&tl komedija mladega francoskega pisatelja André Paml Anto in a »Sovražnica«. To delo je lani aprila prvič prišlo na oder in aicer v Parizu; poslej se je kmalu razširilo na odre ostalih večjih mest. Velik uspeh zaznamuje Anto!-nova komedija v Berlinu, kjer jo Je s>re:.i-ral slavui Reinhardt.
Kot prva domača premiera se nam obeta »Joco Udmanič« znanega zagrebškega ples telja Ka Mesariča. To Je ljudska fera v osmih slikah Pisec je obdelal legendo o popularnem hajduku Udmaniču in namenil svoje delo po obdelavi in po »-ieji najširšemu gledališkemu občinstvu
Tretja premij era bo ob koricn Januarje. Uprizorila se bo dramatizacija romana »Mayerling«, v katerem je francoski pisatelj Claude Anet obdelal znani motiv ljubezni Rudolfa Habsburškega to Marije Vet-sere ter njen usodni konec v M averi i® gu
Za prve dni februarja napovedujejo Shake spe a roj evo ž aloig.ro »Antonij in Kleopa-tra«.
V operi }e bilo reč gostovanj. Predvsem
omenjam dunajski operetni ansambel, ki Je uprizoril komad »Die Wunder Bar« (Geza Kerzeg in Karel Farkaš, glasba Roberta Katscheria). Isti ansambel nas je bil se znani! z najnovejšo Leharjevo opereto »Das La.nd der Lächelns«. Ker bo ta ansambel gostoval tudi v Ljubljani, si bo moglo ljubljansko občinstvo ustvariti soabo o kvaliteti izvedenih komadov in ansambla
V operi »Carme©« smo imeli dvoje dobro znanih gostov. To sta pevka Amanda Liberts • Rebane Ln ljubljanski pevec Stje-pan Marčec
Naposled Daj izpolnim svoje poročilo o najstarejši operi, ki se je ohranila aa odru, o »Serva padrone« (Služkinja gospodarica), delu 'liovanna Battista Pergolesija To je zares dražestna reč. ki ji je vzlec njeni starosti ostala še polna svežost Nje muzika tudi še danos preseneča po svoji lepoti, duhovitosti in sili karakterizacije Opero je dirigiral Oskar Sniodek, a zrežiral profe. sor Avgust Markov&ki z Dunaja. Dve solistični partiji sta peia Tošo Lesič in Maja de Strozzi. — Ulogo nemega sluge je igral Dujaji Dubajič. Pred samim komadom se je Izvajala ouvertura s.Raou!-Barbe-Bleu« Andreja Ernesta Modeste Gretryja
V bližnjih dneh bo gostoval v operi naž znani pevec Marijan Majcen, ki se je zelo simnatično uveljavil v Nemčiji Vrhu tega prihaja ponovno zbor donskib k oz ako v pod vodstvom Sergeia Jarova Kot senzacija se pripravlja koncert pevskega društva »Li-sinski«, na katerem se bo pel Berliozov »Requiem« S tem koncertom bo »Lisin-ski« proslavil dvajsetletnico obstoja Koncert bo dirigiral njegov artistični vod'a Milan Sacbs Prihodnji teden bo premijera operete »Poročna noč«, malo za tem pa Bo'tijeve onere »Meflstofeles«.
To bi bile vse novosti te -mat» te Zagreba. žiga Hirschler.
A?S ste naročili fiove
Podvizajte se! Zahtevajte prospekti
Al: >JNwe«tulai »oftekor«. — KÖNIGSBERG 16.30: Konceri i*like glasbe. - 19: Prenos koncerta iz Berlina. — 20: Leonca-vallova opera »Glumači«. — 21.45: Koncert godalnega kvarteta. — Priljubi jene stare melodije. - MÜHLACKER 16.30: Popoldanski koncert orkestra. — 19.45: Preno« orkestralnega koncerta ia Lansenberga. — 20.3(»: Sluhoigra. — 21.30 Cbopinove tn Liszto%re klavirske skladbe. — 0.3O: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert ciganske kapele. — 19.30: Madžarska operetna glasba in valčki. — 21 : Koncert «godalnega kvarteta. — Jazz-band. — RIM 17: Vokalen in instrument, koncert. — 20.40: Glasbeni program in sluhoigra.
Letošnje hnj ige ffSrpshe književne zadruge11
»Srpska književna zadruga« je samo po tradiciji srbska, v resnici pa postaja vedno bolj jugosiovenska. Tako ima letos med svojimi knjigami eno iz slovenskega in eno iz hrvaškega slovstva.
Za slovenski del je uredništvo >Srpsk« književne zadruge« letos izbralo Ivana Cankarja in je pod naslovom »Pripovetke Ivana Cankarja« objavilo prevod devetih njegovih novel oziroma črtic in sicer: »Hlapec Jernej ln njegova pravica«, »Hiša Marije Pomočnice«, »V mesečini«, »šivilja«, »Peter Klepee«, »Skodelica kave«, »Vrzdenec«, »Klobučki« tn »Pirbec*. Prevedla sta jih gg C. N Saln in N Bartu-lovič. Prevodi so posrečeni ter se novela prijetno in z užitkom berejo Vrhu t-i ga ja Niko Bartulovič napisa] predgovor a studijo na 32 straneh v katerem določa velikemu slovenskemu pisatelju njegovo mesto v jugosiovenski književnosti. Po tej izdaji bodo srbski Citateli: najboij spoznali vrline danes že svetovno priznanega Cankarjevega peresa
Dtnko Slrmmovlò a "rtftt » jhaf
novelami, ki jih je 11 oo SK-evüu, brvaAko> slovstvo v izdanjih SKŽ Za občinstvo, ki čita cirilico, Šknunovlč m novinec, ker j« Geza Kehn Izdal že L 1223 njego-y roman »Porodih Vinčič«, r Biblioteki savreme-nih Jugoslovenskih piss^a pa sta ob konca lanskega le*a. izšli dve knjigi Simunoviče-vih Zbrani! spinov fiimunovlč je danes eden najboljših hrvaSkih pripovednikov, zato Je hrvaško slovstvo castopsno tako dobro, kakor je zastopano slovensko M Cankarjem.
Srbsko stOTjjtvr? Je zastor«» * 'trema knjigama: s »Prtpoveti.tunl« Veijka Mili-čeviča ln • pesniško zbirko Zma;j. Jcvana Jovanoviča (»Gjuiiči« In GjuPä aveoci«). Veljko Miličevič Je umrl šele cev.. vno, star komaj 44 let. V tej Izdaji Je zbranih 15 njegovih novel, ki jih je bii sam priredil za tisk, vendar pa ga je smrt prt tem prehitela 2 Miličevič Je spisal o nJem. prav t »pel in presrčen preogovor. V njem navaja tudi nekatere zanimivosti o Veljku Miličevič : V svojem 15. lotu ie napisal prvo povest; ko je bi: star 17 krt se je oglasil ▼ »Srpskera književne??-, g: sniku« in bil po takem najmlajša at- uoma, kar jih je ta časopis splon kaaj linei. Z 3"" letom je postal črnogorski minister Foisal je dva romana vse polno povesti tn pesmi ter ogromno člankov v listih.. Njegovo dovolj obsežno delo bi bflc obsežnejše, če ne bi pisec zadel «b težka razočaranja in neumevanje svojega dela — Zmajevi »Gjuliči in Gjuiiči uveoci« to pvlle?: pes-niška knjiga ki vsebuje prave biser* Zm?.-jo%Tanove lirike. Predgovor je spisal vseuči-liški profesor g. Pavle Popovič.
Dalje je SKZ objavila tretjo tenftgo spisa g. Jovans Jovanoviča »Stvaranje zaied-ničke države Srba Hrvata i Sloversaca«. Tretji zvezek je posvečen na^ernu osvobo-jenju in uedmjenju. skratka; dogodkom cd proboja solunske fronte do rapaiiske pogodbe. S tem je delo Zaključeno. J\"a koi*-cu je obsežna bibliografija.
Naposled naj omelia ; te tenjlgo pro*, dr. Veselina CajkanoviCa o Vergllu tn njegovih sodobnikih Je lep Jugosiovenski donesek k 200Q-letn:ci slavnega rimskega pesnika Pabiiia Vergilija Marčna Poleg študij vsebuje tudi prevode n^katerin njegovih pesmi. In zdaj še zadnja kaj:ga: Spomini iz otročkih let in mladosti, deio slavnega E. Renana. Preveri jih je Rado j e L. Kneževič, uvod pa je ?pis,h Ižarsia književnik Monzesi Jenö, ki pe je Cankarjeva povest zelo navdušila. Pravi, da se mu novela o Jerneju vidi kor narodna povest ali legenda iz živ.jenja svetnikov, kakor poglavje iz sve Lega pisma«. »Kakor; tega ni napisal človek, marveč tia j-j napisalo samo od sebe.«
J. O. Cui v.ood:
Medved Ti?
Ta ni imel nenadoma nobenega
drugega opravila, kakor muMti travo in j o žvečiti. Potem se je važno ozrl po A! '1 s k vi. ki je počasi prišepal bliže in za-"iideno gledal skupino pred seboj. I h? io. t'-; pride znova do boja! Pozabil je na mm jen ost in lakoto — zdaj bo V-•■>•!.: v'si-' nekaj novega. V vročem ■pri : -..vovaniti se je vsedel poleg Tira in sc o::r! nanj. Čudno — Tir se ni še prav n : pripravlja! za napad na nasprotnika. .Vrtno je žvečil svoj šop trave in se r. ■-.'■J. "/no povsem slučajno približal »■■; v ci ved ki 7.3 dva koraka. In prav isto je. navidezno le slučajno, storila med-ve J a. Mu.vkva se je zelo čudil in Tiro-vo obnašanje nra ni prav nič ugajalo. Ker se mu je zdela zadeva predolgo-ii■.■sns. je vzel na piko tujega mladiča. '• d z. je bil večji od njega — kar je
M
L
brzo dognal. Vsaj trikrat večji od n;ega. a bal se ga vendarle ni. Tuji m' -'.! č je bil prvoletnik in enoletnim medvedom pravijo Indijanci PJpona-skov. Tudi Piponaskov se je čudH. Precej či -t sta mlada itmaka sedela drug drugemu nasproti m bolščala drug v drugega. Hiter pogled na Tira je pove-
dal Muskvi. da se je grizli med tem svoji medvedki toliko približal, da stoji zdaj tik pred njo. Zdai se bo menda vendarle začelo! Prav isto si je mislil Piponaskov in hitro zbežal k materi. A niti Tir, niti ona se nista zmenila za svojega porotnea. Pravkar sta vneto ovohavala drug drugega. Potem se je pa Tir ujezil na malega nemirneža. Njegova dolga desna šapa je bliskovito segla po njem, pograbila preplašenega mladiča in ga zavrtih po zraku. Piponaskov je padel na tla nedaleč od Mu-skve m žalostno klical mater. Ali medvedka se prav nič ni zmenfla za njegove bolečine in se ni dala m-n^iti, ko je v pozdrav ovohavala Tira. Muskva je bi! navdušen. Boj se je bil pričel! In sklenil je, da bo s Piponaskovom kar sam opravi!. Planil je na še pol omamljenega medvedka in strahovito bev-skal. Temu bo že pokazal!
Piponaskov je bil materin tjubček fn eden izmed onih mladičev, ki tudi drugo leto še vedno letajo za materjo. Pet mesecev ga je Iskvao dojila, pozneie pa oskrbo-va-la z vsakovrstnimi poslasticami. Tako je postal nač tolst in velik. ne pa tudi močan. Mali Muskva na i° bil rnopolnoma drugačnega kova. Pod Tiro vi m stros^m nadzorstvom se je razvil v krepkega, pogumnega mladca.
Čeprav so ga bolele noge in hrbet, se je vendar besno vrgel na dozdevnega sovražmika.
Piponaskor je Imel danes nesrečen dan. Najiprej mu je bil priložil stari si-rovež s svojo orjaško šapo klofuto, zdaj pa se je spravil nadenj še predrzni mali črni medvedek. »Mama, mama,« je milo javkal z žalostnim glasom. A mati je bila danes menda gluha. Še vedaio je stala poleg starega nevljudne-ža in prav nič ni kazalo, da bi nameravala skočiti svojemu ogroženemu sinu na pomoč.
Muskva se fe zmagoslavno radoval. Saj tale se ga pa boji! To je bilo pa res veličastno! Preje se je prav za prav pomišljal, ker je bri nasprotnik toliko večji od njega. Zdaj pa le čvrsto na-den z zoòmi, kremp-ljd in šaipami! Neprestano je zasajal svoje iglnčaste ostre zofoke v Piponaskov nežni kožušček. Mati grfrzfi se Je obupano otepal. Toda Muskva je ležal na njem, kakor da bi bil prfleipljen, !n se ni dal odtresti. Zdaj je postal celo tako nesramen, da je «po-oadel Pimoma^kva za no«. Trvwnene — jojmene! je obupno stokal Piponasko-va; izgruM je zadnji ostanek srčnosti.
Mirskva ni -nomiirtil in PViona.
Fregoli
Oovefc doeeä» na različne aa«r» »ne- j redno riegantz» popoMrartn fllM»
«mrtno< siavu Tako Je daj mojster Fre- j k& 5 a 4)
eoil čudežni oinetnik maskir&nja ta izpre- I Ideja oblek® FroguU m pmftttu)! ma-
cwnitva. «voja im« najnovejši modni ideji i nih svilenih barSunov. Tako Je obleka na
ia öo odslej njegovo ime bolj razširjeno ; 5. sliki Izdelana tz lepega velurjevega
med tenakim svetom, kakor ime kakega I fona s čipkastim vložkom, slika 6 pa pred-alavnega kinematografskega zvezdnika, stavlja isto obleko, spremenjeno r popol-cLa as govorim o znanstvenikih, katerih danski model, ker zakriva život ©n osta v-imena si človek itak težko zapomni. na, z zvončastim volanom obrobljena Jo-
» Fregoli« ali premenjalna obleka Je z»- pica.
fcevna in praktična ker predstavlja obla-__________________________________
èlio, kl ga moremo tsJtorekoč z enim s&- ;
Eiira gibom spremeniti lz večerne toalete i
v popoldansko obleko in narobe. Zaenkrat !
si Je te vrste oblaka osvojila vsa modna ;
erediSča in adi ae, da bo njen uspeh tudi ,
trajen. Seveda ta obiska m slučajnost, j
temveč Je vzrasia iz miselnosti naše dobe, S
kajti mnoge dame so prisiljene s skromni- j
sni sredstvi sestaviti svojo garderobo ln 1
hočejo čim boij Izrabiti vsako oblačilo, ta- ■
!NG J grnPUEN
mmii
L J U1LJ fl N fl
ÉrjjvseSMUucaaS
Najnovejše biserne ogrlice
Najnovejše biserne ogrlice ne nosimo
več tesno okoli vratu kakor prej, temveč jih. po empire stilu nove mode ovijemo
ko oa je nastala potreba po modi, ki bi združevala popoldansko in večerno obleko.
Fregoli-sistem Je torej kombinacija vederne oclek« z Jopico t dolgimi rokavi ki eprezaesil sicer večerno obleko v popoldanska Najnovejše >premenjsine obleke« so kombinirale s čipkami, katerih prozornost ria teto modelib prav posebno elegantno učinkuje; baje ae bodo čipka spomladi prav posebno uveljavile, taito da bo te vrsta obleka s čipkami Se v novi sezoni nadvse moderna.
Najbolj priljubi}«» )» tomtbteatgja 63pk s jfeorgettecm. Večerna obleka iz geor» gettea, ki Jo vidimo na naia pum skici, ima i'rok čipkast vložek ob vratu in kratke čipkasto krilce v obliki kazaka Čipkasti rokavi fcS silčijo dolgim rokavicam, ker pužč&jo gornji del roke prost »o »dernler ; cri« večerne modo. Obleko «prememmo v ! popoldansko s kratko Jopico, ki Je pod pasom zrvonča.5to ukrojena. Jopica je aeko- • liko fcrajàa od gori omenjenega čipkaste- ! fra krilca, tako da Je vidna ozka čipkast« j proga, fcrpod napol dolgih svonóastih ro- j k&vov vidimo čipkaste rokave večerne ob- i leke t slika 1 te 2).
Tretja «lika predstavlja komtenac3$e \ satina in čipk Gornji del obleke, ki s« t osno opiijemlja telesa. Je izdelan lz čipk, kakor tudi tnali hrbtni kep. široko rvončasto krilo Je iz satina. Ce oblečemo vrhu t« obleke ravno satinasto jopico z no«?modni-mi nabranimi rokavi tako, da pada čipka- ; okrog ramen. Ta note. Je attnkovfta Ia aa sti kep obleke preko jopica, dobimo Is- > izvrstno prilega, ie da v to avrtio ne
l^aMUOlH
I
Postno voz^ne
Lakirana omarica za okras
Je v modernem stanovanju Izpodrinila vitrino, ker ae izvrstno prilega moderni zahtevi po »stvarnosti« in vendar predstavlja živahno barvno točko v opremi, vsied svojega močnega lakiranega tona, ki mu Izvrstno kontrastira pisan čop, ki na-domestuje ključ.
Novi bon ton
deset sapoveti za
L Ne pozdravljaj s odkrivanjem glave, marveč s prrvadigovanjeni kazalca, morda tudi sredinca.
levico, z desno nJto pa Jej dalje. Najpa» metnejA nosijo jed v osta » nožem
3. Ce te srbi. čehljaj se. Posebno priprav» m n to te vilic«.
4 Vsekaj ee ^mmm li awòa» T« je idrnp. Pocea ko m vsekneà, pa notn sa» gadi kontrole seteiào 6aaa svoj smrkelj.
i. Kadar gomnt sai*, nehaj okoli a «o» kami Ce p« govore «frugv, stiaü roke v hlačni lop io f*x£ij«j s ključi adi p« hcOL ljaj s drobižem.
6. Kadar poijuMjal dani roko, ae n&arae sklanjaj, temveč potegu roko k aatnicaa im |a aaieaaj tako dolgo, da k» bo b»jdeW
7. O» m dna prtbtüa tvoji an», ae al! To velja poeebno za tvojo ženo V vajo ae vstajaj, 6e stoji v tvoji bitimi sta» rejéa dama Ljudje bi lahko »m«trtiL da Jo hočeš zapeljati to ti rwktraA s teaa kio» futa
8. Kadar grdi v luata« lacfto, post) damo vodno pred t oboj; la restavracije grede pa stori narobe.
9. Kadur graft po ecatl z feusko hi srečal
prijatelja, ustavi se in pusti damo čakati Ce mogoče, aaj traja razgovor vsaj pet» najet minut, da bo ženska delj òaaa stala aa ufoci
10. Ce v restavradfl ne orMe takoj na»
takta, mu požvižgaj, da bo bolje sli£al. Ka» dar kadiš, puhaj dami dim v obraz, zakaj ta vonj ji posebno ugaja.
sššks
Vaš mož
se vam lamico izneveri.
ako ne pazite dovolj na nego svojega telesa in ako ta ni dovolj privlačna Pozna oa, milovonjiva sol za izpiranje (Isla Split salz i vam pome re, da ostanete vedno zdra va, sveža ln mladostna, ako st redno nje poslužujete za svojo Intimno toaleto. 346-1
Prav posebno mikavna pa Je
fiele, kadar Jo odpremo, ker se v njej najde mesta za vse. Tja spravimo knjige in brodure, ki Jih prelistavamo, tam leži pisalno orodje in kak prigrizek, da ne pozabimo steklenice a likerji tn tačic. Nadalje najdemo v omarici par predalov aa malenkosti Notranjost omarice Je lakirana v kontrastnem tonu.
Zdravniška posvetovalnica
S. Z. F. » G, p. C. Ce nam že sporočite diagnoze Vaših obolenj, bo oni glavobol posledica arterioskleroze ali pa nervozno-sti. Najprej bi torej kazalo zdraviti, odn. lajšati one bolezni. Je kri serološko preiskana ker Vas muči glavobol zlasti ponoči? Pobrigajte se za to o priliki. — G. L Z. v V. g. Iz današnjega Vašega popisa, žal, ne moremo posneti, za kaj prav za prav gre. Pač pa bi sklepali lz zapisanih lekov, da Vas muči nenormalno vrenje v črevesju in da je ono trganje posledica putike ah (kroničnega) revmatizma. Imate-li bolečine tudi v kakem sklepu? Ali pa morda v palcu na nogi? Važna je v takih primerih točna preiskava vode in blata, ki včasi šele razkrije prave vzroke bolečin in težkoč. V Vašem lastnem interesu pa Je, da pojdete ali k specijalistu ali pa za par dni v bolnico, kjer naj se ugotovi točna diagnoza, da boste glede svoje bolezni na jasnem. Zdravili se boste doma po navodilih, ki jih prejmete po izčrpni preiskavi. — Ga. K. L D. na J. Z Jodom ali mažarnl ali pa celo kamilčnimi obkladki ne boste dosegli ničesar, ker prinese v teh' slučajih pravo pomoč le operacija, izvršena v lokalni anesteziji (kožne Injekcije, da Vam otrpnejo čutni živci), torej brez bolečin. Ce bi bila bula kje drugje, ne bi Vam svetovali operacije, če pa je na vratu, Vam svetujemo, da se zgla-site čimprej pri kirurgu, s katerim se posvetujete zaradi ev. operacije ali pa v bolnici. — Ga. M. H. v T. Tisti Vaši znaki ne govorijo za revmatizem, prej bi mislili na živčno bolezen. Zdravljenje pa zavisi od osebne preiskave. Je-ii zdravnik ugotovil revmatizem ln Vas poslal v toplice ali ste se sami za to odločili? Čudno Je vsekakor, da. Vam kopanje ni zaleglo. So prt Vas simptomi arterioskleroze ? Starosti niste navedli. — Zaradi drugih snakov pa bi svetovali obsevanje z Röntgenom. — »Bolezen«. Poskusite mlačne, ne prevroče kopeli m kožo poStupajte z zmesjo cin-kovega oksida ta m pšenlčnega škroba Ce pa Je koža že vneta, najboljše k zdravniku, ki Vam določi to ali ono mažo (tinkturo) Je tudi sicer koža občutljiva? — G. J. C. v C. Po našem mnenju Je najboljše, če se o priliki zglas'te v najbližji bolnici (menda v Murski Soboti) pri dotič-nem g primarlju. Ce je gluhost povzročena od notranjega obolenja ušesa, ev. nI nobene pomoči več Morda se pa je zama-šek loja le tako strdil da se z lepa ne omehča več Dvomimo, da bi se to popravilo samo od sebe. Ce včasih poči v ušesu in se nam ah zboljša sluh. Je to znak, da Je postal sluhovod zopet provoden In da je bil prej zamašen. — Gdčna L. V. p. LJ. Prvi namen tega lečenja je. da se prvotni proces v kosti pomiri, ker preti s te strani največja nevarnosti za živčevje. Ko se Je ublažila akutna bolezen, se skušajo s primemo telovadbo pod stalno kontrolo zdravnika ojačati mišice hrbta, ki so precej trpele vsled dolgotrajnega mirovanja Končni efekt Je odvisen od lokalizacije in obsega procesa Ce obstojajo še bolečina iti Izključeno, da proces še tli. Zdravljenje sodi v stroko ortopeda ki odloča, aH Je še potrebna fiksadja ali pa telovadba. Z onim aparatom ne bo nič. Informirajte se na zagrebški kliniki, ki Ji pa pošljite izvid tukajšnje bolnica — 6. J. S. v Lj. Otrok 4 in pol mesecev naj pozna samo naravno hrano, tc Je materino mleko, ln ga ne bomo pitali s kavo tn govejo Juho. Nam se prav zdi, da Je Jedilni list otroka prepester. Ali ste se morda zmotili v starosti? Kava tn Juha ne dajeta »moči«. Kofeina (v pravi kavi) ne potrebuje otrok, v poštev prihaja le mleko tn sladkor, v Juhi pa neke dražeče, ekstraktivne snovi. Odločitev pade za Vas v ordinaciji otroškega zdravnika, ozir ambulatorija v deč-jem domu. Navedbe so preskromne. Bolečine? Stolica? Teža? — G. t. G. Z. ob S. Oglašate se zaradi prhljaja v lasišču ln izpadanja las Lajiku Je težko dopovedati, da Je to le znak globljih motenj, ki Jih je treba najprej izlečiti. Bolnik vidi le neke posebne posledice na lastni glavi in zahteva sredstva zoper to »lokalno« bolezen. Poročali smo že, da se odpravijo luskine s tem, da jih omehčamo z oljem ah mastjo, ki ji dodamo malo karbola ali salicila Tudi čista svinjska mast zadostuje. Nato si umijemo glavo z vročo vodo ln alkohol-skim tnazavim milom. Temeljna bolezen pa je čisto druge naravi: včasih vodi malokrvnost do izpadanja v drugih opozori pozitivna serološka preiskava krvi na pravi vzrok, tretjemu nagajajo črevesne motnje ln abnormalna prebava da povzroča te spremembe na koži itd. Tudi pri koži je važno postopati individualno. Kožo smatramo za svojevrsten organ, ki je v tesni sveži z drugimi in se na njej odražajo važne in pogoste bolezenske spremembe v notranjih organih, ki se tako rekoč na kožo projicirajo. — G. S. T. v KL Vitamin proti skorbutu (C) je v znatnejših količinah v navadnem mleku, v pomarančinem ln limoninem soku, v solati, v paradižnikih itd. Vročina uničuje te snovi. — Ga. P. V. v N. Takšni organski preparati naj
to pa
pretekavL Ce mlah zdravnik, da Je vzrok motnjam premalo delujoč jajčnik, bo zapisal a. pr. hormon iz prednje loputice možganskega priveska (Prolan) ali kaj podobnega.
Križaljka „Cvetlica"
Kesede pomenijo: Navptčno: 1. žlahtna vrtna cvetlica; Z kos lesa; 3. bodeča roža; 4. osebni zaimek; 5. lepo dišeča cvetka; 8 izvenumsko sta* nje; 9. rumena dišeča rastlina; 14. vzklik; 16. del vozne opreme; 19 turški dostojan» stvenik; 311. moško krstno :me; 21. češki izraz za kaj; 24. vsklik; 25. otrok; 26. kar se napravi na železu; 28. vrtna roža, 29. staro ime za magistrat; 30 število; 34. ru» sko mesto ob Òrnem morju; 36. francoski snolnik; 41. grška črka; 42. prva žena.
Vodoravno; 1 velike *odns fivai; 4
vprašalnik; 7. nikalnsca, 8. določna oblika pridevnika ozek, 10 oeebni zaimek. IL dva »oglasnika; 12. Jezusov učenec; 13. ploskovna mera, 15. francoski «potnik; 16. vzklik, i7. vernik; 18. bdo»ruraeoa cvetka; 22 vzklik; 23 samostalnik od goniti; 25 vrsta dreves; 31 vrkbk; 32. veznik; 33. sorodnik, 35 nemško krstno ime fonetično; 37 mesto ob Jadranskem morju v Italiji; 38 število; 39 prva m tretja črk* v abecedi; 40. veznik; 41. pri» devnik znači barvo; 43. pritrdilnica.
Rešitev križaijke „Sv. Trije kralji"
Navpično: 1- vino, 2. ko, 5. sa, 5. kavarna, 6. Boltežar, 7. sa, 8. Aleksander Veliki, 9. lenivec, 14. sv. Trije kralji, 12. Eugeni j, 16. Jovan, 17. oj, 20. Shara, 21. ekonomija, 24. pok, 26. nervoznost, 27. kava, 29. matematika, 32. Island. 33. ne, 35. meter, 37. sat, 44. starina, 47. koka!, 48. tok, 49. obir, 53. Siam, 55. Arno, 56. j ja, 58. mrak, 59. osat, 60. CO, 63. kava, j 67. et 72. na, 73. sa.
Vodoravno: 2. kis, 4. ona, 6. bas, S. ÀJ, 10. o va, IL le, 12. Ella, 13. osa, 15. en, 16. »Jutro«, 18. ki, 19. ogenj, 20. ste, 22. sve, 23. veža, 24. park, 25. Athenae, 28. ona, 30. Ohio, 31. encian, 34. kuma, 36. Kajn, 37. srd, 38. sve, 39. et, 40. reosta t, 42. ave, 43. la, 44. ste, 45. lakinus. 46. torba, 48. totem, 50. riž, 5L zvon, 52. obara. 53. saje, 54. nekdaj, 57. kir, 58. Milano, 60. cola .61. Ra, 62. Rild, 64 raj, 65. J. S., 66. nosilen, 68. nak, 69. ami, 7Ù. as, 71. ton, 73. sava, 74. to.
Nova |f|g slovenska knjiga !
i a Josif) Ff. Knam&i
pravkar tzšla.
Velezanimlve zgodbe znanega la
priljubljenega pripovednika.
Dobite Jo v upravi »Jutra« ia v
vseh knjigarnah.
Cena Din JO.—, ve«. Din 42.—
Velemesta na Riimunsfcem
Na Rumunskem so zaključili statistično delo z zadnjim ljudskim štetjem. Rezultati tegra štetja so pokazali, da imajo Rumimi osem mest s preko 100.000 prebivalcev. Prvo med njimi je Bukarešta, ki šteje nad 800.000 duš, drugo pa Jassy s 185.000 prebivalcev.
Josip iNaörok:
Kastor
Nekega resnično lepega pomladanskega dne. ko je sijalo solnce z »zvrhano mero« svoje prijazno, toplo bogastvo na sočno zeleno dolino, je obstal pred našo hišo avto in zagledali smo suhljati, pretkano se smehljajoči obraz gospoda Skobeta.
»Sslam alejkum,« Je pozdravi! z gesto ponosnega sina jutrovih dežel. »Slišali smo o veliki lovski slavi vašega vrlega očeta,« je dejal, »2ato mislimo, da ne bo nanak. ako mu kupite tegale kužka za god. Poglejte, to je rasa vseh ras, pravi pristni španjolec. Urnejši je od vetra, gibčnejši od gazele! Njegov nos je pravo čudo vseh vohalnih iz ras t- 1 kov. Zasledi vam zajca v največji suši. Na 10 km daljave ga zavoha. Lepšega darila za god staremu lovcu si ne morete misliti.«
Ko je oostavf! $čene na tla. te živalca omahnila proti vrtni ograji. Žalostno je pobes;la reo. Iz zelenkastr,sivih oči ji je gledalo trpl.ienie in naveličanje. »50 Din mi boste položili na dlan, pa kožo nazaj. kadar pojde Kastor v večna »-lovišča«.
»Pa je nes tudi zdrav?« te podvomffa mati. »Tako čudno opleta z zadnjim
dek>m života!«
»iz samega domotofta,« je taltd pojasnjevati gospod 5kobe. »Kar stožš se mu po domačem pragu, tako ga je navajen. Rad bi sedel, pa se skesa v zadnjem trenutku. Misli si: domači prag, je le domači prag. Ne bom posedal po tujih tleh. Vidite, kako junaško se ustavlja izkušnja vi, da bi pasel lenobo pred očmi tujcev? Ta kužek je res pravi biser svojega rodu. Nikdar nam ne bo delal sramote!«
Ko je prinesla hčertca kruha te ae je Kastor čedno postavil na zadofl nožici. se je otajalo materi srce: Poiskala je v šatulji 5 kovačev in kupčija je bila sklenjena.
Opoldne )e prSel offe rt* trudm tz urada. Silno se je začudil, ko je zagledal v kotu za omaro živ zvitek z dolgo kodrasto dlako. »To je pes,« je pojasnila Mffc. »Tak pes, ki ima zobe hi bja^ Oče je nagrbančil ček). Na lahno se ie dotaknil s čevlji živega zvitka.
»Kje si pa dobila to žalostno razvalino nesrečnega pasjega življenja,« Je vprašal mater.
Sklonil se je, da M psn strokovnjaško pretipal glavo, »če ima pravo kosi« — pa je Kastor za renčal kakor trrlad leo-paTd io pokazaJ zobe kakor bengalski
tiger. «No, lepo beStflo »te mi privlekli v hišo,« Je vzdrhniL
Pri stalnem omizju t gostilni Je zvečer napeljal pogovor na pse.
»-Lepega kužka imamo tudi pri nas,« Je povedal po daljšem modrovanju o pasjih vrlinah, »le škoda, da nima prave kosti. Sosedova koza ima več lovskega nagona, kakor pa naš Kastor.«
Drugi dan je prišel gospod Stane k nam v vas. Pogledal je Kastorja in vzkliknil:
»A, to je tèsti psfCek. o katerem «va
snoči govorila. Pa Je res lepa živalca!« Segel je v žep po listnico tn odštel očetu tri stotake.
Takoj, ko je gospod kanonik tegkifl za hišnim oglom, Je oče poiskal med papirji poštno nakaznico in je napisal:
»«250 Din Družbi sv. Cirfla ln Metoda kot darilo našega Kastorja.«
Dve nedelji Je preživel lepi Španijo) v kanonfkovi vili, pa je še vedno tako žalostno povešal rep. Topo, brezbrižno je z motnimi, krmežljavfmi očmi zrl ored se. »Ne bo se privadil,« je dejal njegov novi lastnfk očetu. »Kar prodal bi ga, če bi našel kupca.«
»Veste kaj, gospod kanonik.« Je odvrnil oče. »Naša podružnica CMD priredi kegljanje na korist svoje blagajne, darufte psička za glavni dobitek. Da bo
zanimanje še večje, mu obesimo cekin na ovratnik.«
»Obilo sreče,« se Je nasmehnS gospod Stane, »kar pošljite po Kastorja, kadar hočete.«
Največ sreče je imela rta kegljišču gospodična Angela: Ponosno je peljala lepi živi dobitek na vrvici domov. Ko ga je pa hotela okopati, se je pa odprlo z ostrimi zobmi oboroženo žrelo. ►Cavs!« In gospodična Angela je začutila pekočo rano na drobnem, lepo negovanem prstku.
To pa niso mačje solze, kadar se pes joka in — grize! Kdo ve, če ni stekel? Skrtina mati je takoj namazala nesrečni prst z jodovo tinkturo in je poslala po gospoda živinozdravnika.
»Da boste pomirjeni, je najboloe, da pošljemo glavo v zdravniško preiskavo zavodu za pasjo steklino.« je svetoval. In tako je bila usoda nesrečnega Kastorja zapečatena. Se tisti večer je počil strel v Tičjeku. ki je končal revno pasje življenje.
Tri dni pozneje se je zopet pripekal gospod Skobe v našo dolino Ko smo mu povedali o žalostnem koncu lepega španijela. so mu od jeze za žarele oči:
»Njegova nedolžna kri vpije do nebes. Zakaj sie umorili prijazno živali-oo?!<
»ßali smo se, da je stekeL«
»In iz česa ste to sklepali, nesrečniki?«
»Zasadil je zobe v dekliški prsi,«
»Zakaj pa je tisti prst migal v tak! bližini nevarnega zobovja? Prav se mu je zgodilo! Ali je pa bilo treba zato psa s smrtjo kaznovati? Kije imate vest, trdosrčneži!«
Z vso zgovornostjo ano razjarjenemu
možakarju hoteli dopovedati, da smo ravnali po pameti in dobri veri, ker je Kastor tudi sicer bil tako nekako — čudaški. O, da bi bili videli tisti plamen, ki se je užgal v njegovih očeh pri teh besedah!
»Tako! Čudaški da Je bf! moj Kastor?« je zagrmel. »Tudi vi bi postali čudaški, da ste doživeli takšno strahoto!«
»Kakšno strahoto?« smo planil! vsi ▼
en glas.
Gosnod Skobé Je zasopel kakor stara polomljena lokomotiva. »Ali res ne veste? Poštni avtomobil se Je bil peljal črezeni!«
Ali si že V"Jnikove družbe?
vo
Uporaba ljudskega dela za gradnjo cest v dravski banovini
V včerajšnji številki «ivo objavili vsebi» no praviln.ka o osebnem delu za zgradbo in vzdrževanje nedržavnih cest (kulukj, ki ga je aa podlagi zakona o samoupravnih cestah zdal ban dr Marušič Zaradi bolj« šega razumevanja zakonskih določb kakor tudi določb pravilnika naj k včerajšnjemu članku dodamo še naslednje pojasnilo. Pravico do odkupnine namesto osebne-ga dela una vsek zavezanec, nima p» vsakdo pravice iti sam na delo ali poslati namestnika Zavezance moramo zaradi te» ga razdel ti v dve skupini, 1 v zavezance ki se lahko ognejo odkupnini t osobn.ro delom ali a tem. da pošljejo namestn ka in 2. v zavezance, ki le plačujejo odkup-nino in ne morejo svoji obveznosti zadostiti z osebnim delom
Plačilu odkupnine bm motnosti ovet» nega dela ali dela po namestnik« so zarezan i: . ,
1. vsi državni in samoupravni uradniki
in uslužbenci, vojaški uslužbenci m upokojenci, k »e jiru odkupnina v vréim tr.» dnevne plače (brca d/aginjsk« doklade io stanarine) i/dteane od prejemkov oe gled< na spol, starost m položaj,
2. osobje bank, hranilnic, delniških družb, konzorcijev, podjetij in drugih pri' dobitnih ustanov po tabel iz § 40 zakon» o samoupravnih cestah (gloj včerajšnje »Jutro«)
3. davčni zavezanci, ki mao spooobai » delo ali so stan preko 55 let, te plačujejo nad 1U0 Lhn oepoarednega davt« (.brc» ozira aa spol m staroet), enako po tabel' § 40. cit zakona
Vsi ostal dela zmožni moékl med 18 — 55 let starosti ki hlso gon navedeni, lahko svojo obveznost izvršijo 1 osebnim de» kraj ali pošljejo namestnike al» p® pl odkupnino.
Obveznost osebnega del« je določen« a» največ 6 enot (.3 za občinske, 3 pi m ba' novinske ceste) Te enote se po rxà n davka računajo v dnevih Za zavezance ki ue plačujejo nobenega ah le do JUU Dm neposrednega davka znaša ta enota 1 dau Tak obvezanec mora torej delati vsega 6 dm odnosno plačan odkupnino ^>d 12S-' Din 11» krat po ì) Dm) Z* obvezance, k; plačujejo več kakor 300 Din davkn^ p« »o enote, računane v dnevih vedno višje
Pr obvezancih, ki plačujejo od 200 — 500 Din neposrednega davka m aia enot* 2 dni. njegovo osebno delo p« *« doioč1 na 12 dni (6 eoo! po 2 dni) odnosno a* \ 2-10 Din, pri takem obvezane« predstav- j {ja torej odkupnina 60 — 12U odst nepo» ; srednega davka (brez doklad) Za ob ve» j zanca ki plačuje od 500 - WO Dn aepo- j »rodnega davka znaša cuoia ie 3 dni. ob- ! ▼cznost osebneža dela p« 18 dni ininosn; j odkmpnma 300 Diu (aH — 120 odst ue« { posrednega davka) Za obvezane* ki pia* | Čuje od »XX) — 1400 Da davka znaša smo- ; ta 4 dnu ob»eanost osebnega dela t«*rej žc I 24 dni odnosno odkupnma 4*s0 Din (-0) — j 72 odst aep davka) Čim viéji )e torej ; davek, tem večja je obveznost v dsicvih \ in v odkupnim vendar »e pn tem odstotek v razmerju S viètuo neposrednega dbvka manjša
Po tabeli, ki amo )o rčeraj utojavh, » ▼sakdo lahko izračuna »vojo obveznost * dnev.h odn v denarju Enoto t dnevih, k* odgovarja vièsn neposrednega davka mora pomnožiti s 6 tn tako di»bi obseg obveznosti v dnevih Za odkupnm© pa se vsak dan računa za 20 Dm.
Za več no delavcev tn nameščencev osebno delo. tudi če jim je za to dana možnost, ne bo prišlo v poštev. »ai zn*ša že pri tedenski mezdi 270 — 400 Din nslužbenski davek toliko, da se odmer obveznost osebnega dela na 12 dni. pri mezdi 44"*) — «X» Dm pa že na 18 dni. m b<> predstavljal» ta obveznost nekako doklado na ceste. Nejasno je vprašanje če se ta odkuonma. ki Jc prav za prav do» klada, sklada z zakonsko določbo, po ka* i teri se na uslužbenski davek ne sme na- ! lagati nobena doklada dokler dohodki nc dosežejo tedensko Din ah mesečno
4000 Din.
Prav tako je praktično izključeno, da b obrtniki in trgovci mogli prit na osebno d'•'o. če to znaša 18. 24. 30 dni itd. »aj maša že pn davku od 2700 — 3500 Din letno obveznost osebnega dela 42 dni (MO Din). j
Prizadete obvezance opozarjamo na pre» ; hodno določbo, po kateri morajo vsi oni ■ obvezanci. ki lahko volijo med osebnim ' delom tn odkupom, prijaviti do 22 f m j pristofnim občinskim upravam, da*'i hoče» i jo svojo obveznost odslužiti ah odkupiti j
t
Stanovanfske nakmsiine Ir, rentabilnost novih zgradb
V našiti velikih mestih, zlasti v Zaijiebu fci Beogradu, je spričo vladajoče gospodarske depresije postalo vprašanje najemnin ta stanovanja in trgovske in obrtne lokale eno najvažnejših problemov. * Trgovski pro met zastaja in zato je razumljivo, da se je diskusija o tem problemu pričela razvijati tako v Zaerebu kakor tudi v Beoyradu.
Zagrebški »Jugoslovenski tekstilni vij«-snik< objavlja v eni svojih zadnjih številk zanimiv članek pod naslovom »Na niiec, v katerem pravi med drugim i>Naši hišni posestniki se krčevito držijo diktiranih cen a dobe inflacije, ne glede na vladajočo bedo. ker dobro vedo. da pomeni vsaka selitev za najemnike znaten izdatek. Ne more mo si česa. da se ne bi ustavili pri koneta-taeiji. da je cena trisobnemu stanovanju f Zagrebu prav tolika kakor ? srcu Londo na, svetovni metropoli sospodarsketra fciv-ljenja. V londonskem okraju Rishofsgate ee dobi trisobno luksit7.no stanovanje ta 2500 Din. a toliko stane trisobno stanova-nie na Sajmištu v Zagrebu Moramo upoštevati, da po ed'no še newyorika stanova-nia dražja od londonskih Sedaf pa primerjajmo razmerje plač londonskih hi naših, ^a moramo priti do zaključka. da so dana šnje zagrebške in beograjske cene stano vanjem nevzdržljive. V enern najpnwnel neiših okraiev londona. v St James Street, stane lep prostoren lokal na leto fiOO funtov ali v našem denarju okroe 1 R6 000 Din Pri tei nrimerfavi pa ne smemo pozabiti, koliko oseb gre dnevno mimo te^a lokala in napravimo paralelo t zntrrebSko Mieo ali beograjskimi Teraziiaml. Poglejmo slifen Jokal iste veliposti t Dici to vprašaju»
mogočnega h lincea posestnika sa «eno. Kol
odgovor borno slišali, da znaša mesečna najemnina 12.1**0. lö.OUu, Itt.OUO Din, kar odgovarja v prvem primeru 52 funtov rue-■>očiio (024 funtov letnoj, potem pa izraču uajiuo, • kakšnim odstotkom obi etuenjuje uajeuimna oieier pialna ali tkauirie v Ilici m e kakšnim odstotkom v Londonu. Pio inet enakega lokala v Londonu je najmanj 5—6 krat tako velik, kakor promet v Ilici, pa ae ne auietuo čuditi, da morajo naši trgovci priračunati na vsak meter srednjega crepe de china 6—10 Din, na vsak meter Sifona 1.50 — 2 Din in na vsak uieter angleškega sukna 10 — 15 Din za najemnino lokala. Sedaj pa, kakšen riziko ima tekstilni mdustrijec pri dajanju blaga na kredit m kakšen riziko hišni posestnik, ki je imel ■iobro idejo, da ni vložil svojega denarja v posel, ki daje mnogim drugim ljudem stalno možnost zaslužka, temveč je zgradil hi-Ko pride prej ali slej pri trgovcu do poloma, tedaj uživa terjatev za stanarino prvenstvo tn nobeden konkurzni upravitelj ne more in ne sme od p rem i ti blaga iz lokala dokler hišni lastnik ni povsem popLa atn. dočitu s« morajo zaradi številnih prven stvenih terjatev dobavitelji zadovoljiti i minimalno kvoto — ali s ničk>.< Tako >Jn-^osioveitski tekstilni vtjesnik«..
Pri teh visokih najemninah Je aereda i t-ntabilriost zlasti novih zgradb, ki to »proščetie davka Lzredno visoka Kdor po uleda dnevne oglase zagrebških listov, vidi. La if prodaja višina hiš v Zagrebu oa podlagi 10 i.2% rentabilnosti. Glede na očit-ae prekomernih in neupravičenih dobičkov zagrebških hišnih posestnikov, odgovarja glasilo Društva hišnih posestnikov v Zagre bu »Svojina« (glej >i)b/or< od 1 t u».). da ■»e tudi od novih hiš plačuje 3% davek in da Je vsaj 2% treba računati za popravila .e prihaja tako do zaključka, da je treba leh bfc odbiti in da zaradi tega znaša rentabilnost le največ 7% Ta račun pa je po vsem pogrešen Ne glede na to da w ti «truški v računu rentabilnosti žr itak upo itevaru, nlkako; ne gre od odstotkov renta bilnonti. ki se računajo od vreiinusti stav be. ouštevat; ixistotke davka ki se računa jo od uajenunne tn ne od vrednosti hiše davek na najemnino znaša, vendar v odstotkih vrednosti hiše. uajveč kakih 0.3"% m pa tiče stroškov vzdrževanja, je ire Da upoštevati, da »o pri aovib stavbah ti stroški malenkostni in da se pn računanju lavčne podlagt za zgradarino itak ziblje 20% najemnine ki se zaradi stroškoi vzdrževanja, uprave tn amortizacije ne ob tsvčujejo. S takimi prozornimi argumenti t kakršnimi operirajo zagrtbški hišni po •ustniki, si vsekakor ne ia zavleči vpraša .je revizije najemnin. ki je gotovo zelo pereča, zlasti v uaših velikih mestih, ka kor »te. Zagreb tn Beograd
Prijave za samski davek
Us v tuo uprava Ljubtjnn« oiesto. ut>j«v tja aasieunj; poziv hišnim ta zemijiškite ; »onestili k oin sa predložitev prijav pu tako
nu • düvku na samce:
V »rnislu § 6 zakona o davka na sanier pozivajo vai davkoplačevalci zgradari-ne iu teuiijanne (hišni m temljiški pus«» itniki) v mestih trgih in pa krajih na se ležu sreskih načel.-tev da v .»-oku »d 10 Ja tiaarja do 10 februarja 1!»31 predlože pri ^tojni davčni upravi oasletinje poiatke: t.) line, očetove ime id priimek. 2.) ab »o oženjem, samski, vdovci ali ločeni; 8.) roj •»tno leto, 4.) ali iruajo zakonske otroke Ločeni inni jo navesti, je - 11 so sodni jsko ločeni m ali morajo po razsodbi sodišča pia če va ti sa vzdrževanje otrok Ako je «auiec. odnosno vdovec ali ločener solastnik zgrad txj, iKlnosno družabnik poiljetja. je navesti. * kolikim delom in pri katerih nepremični nah je solastnik, odnosno 9 kolikim delom m pri katerem podjetju partiripira Davko plačevalce. ki ne bi pravočasno vložili te prijave ali ne bi navedli topnih podatkov zadenejo zakonite posledice Obrazci za te uri ja ve se dobe brezplačno pri pristojnih davčnih uradih.
ss SiiAvvloiiki proračuni. Iz Beograd»
poroCajo, da so banske uprave večinoma že p-jalale načrte svojih proračunov finančnemu ministrstvu, ki želi uneti do 15. t. m. v rokan vse te proračune da jib more pregledati ta jih upoštevati pri sestavlja-Qju Uri. proračuna.
= Novi predsednik »Sipada«. Na obenem zboru š umsko industrijskega podjetja Dobiijin - Drva, a d (šipadl. našega oajveOjega lesnoindustrijskega podjetja, ki je tast države, je bil te dni za predsednika tzvoljeD gosp Milivoje Savič, nedavno upokojeni načelnik trgovinskega ministrstva.
= Nazadovanj« tlauMva OkrirZaega «rada aa tamru»a«je delavcev. Zaradi sezonskih vplivov, pa tudi v zvezj z nadaljnjim poslabšanjem gospodarske konjunkture je po» prečno članstvo 103.214, zaznamujem« padio v mesecu decembru 193U od 97.991 v novembru na Ü3.327 i decembru, torej za okrog članuv. Od julija, ko je tnašalo
p«» prečno članstvo 103.214 zaznamujemo torej še nazadovanje za 10.000. Navzlic temu močnemu padcu pa je povprečno število tavarovauib članov skoro enako številu za december 1929. Povprečna zavarovana mezda je tudi nekoliko nazadovala in sicer od '36.05 na 26.20 Din.
= Tečaj ta trgovske ar anter je tn deko* rfterje. Zavod za pospeševanje obrti Zbor» niče TOi v Ljubljani ponovno opozarja trgovce io trgovske sotrudnike na tečaj za dekoracijo zložb in moderno reklamo, ki se prične 23. t m r Ljubljani. Tečaj bo trajal m mcsece, in ae bo vršil v ve» černih urah ob ponedeljkih, sredah in pet» kih v mali dvorani Narodne galerije. Po» učevalo se bo slikanje reklamnih si k in napisov, razstavljalna tehnika, dekoriranje izložbenih oken. predalov itd., predavanja pa bodo tudi o reklami in barvni ha mio» niji Pristojbina znaša za trgovce 300 D n, za trgovske sotrudnike 10Ó Din Prostih je še 10 do 15 mest Prijave je poslati pis» meno na Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TCW v Ljubljani.
•» Izigravanje cartnske vojne med Ce* tkoslovftfko tn Madžarsko Zaradi o4>sto» ječega brezpogodbenege stanja med Öe» IkosUrvaško «n Madžarsko je onemogočen izvoz madžarsk h svinj v Češkoslovaško, ki )e sicer predstavljaj znaten dei ma» džarskega izvoza Kakor poročajo t Du» naje, ti Madžarska sedaj pomaga na ta način, da izvaža svoje svinje v Avstrijo, kier se v tanrvošnjib klavnicah koljejo, nakar i'"h pošiljajo v poVrvfcah v fleško» slovaSko kot avstriHko blago no minimal« ai tarili. To Izigravanje češkoslovaških
ok repov prod a vosa ts Madžarske bo
težko preprečiti. S tem »o hudo prizadete tudi češkoslovaške klavnice.
Zboralee
• Redni »bčm ibvf Ubrtaiike wawp* me«. V nedeljo A L m k bu v rèi j »b t
popoldne t posvetovslniei Zbornice u TOI v Ljubljani (Beethovnova ulica, pritličje desno) redni občni zbor Obrtniške samopomoči Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Na inevnoo» redu je poleg poročil načelnika, tajnika, blagajnika in računskih pregledo-valcev tudi določite? višine podpor in prispevkov ter volitev odbora.
= Novo rekordno étevflo brezposelnih
v Nemčiji. Ob koncu decembra pret. leta zaznamuje brezposelnost t Nemčiji Se nikoli dosežen rekord ßtevtlo brezposelnih je doseglo ogromno Število 4,357.000 nasproti 3,762 000 ob koncu novembra ln 2,635.000 ob koncu junija 1930 Sredi leta 1929 se je Ätevllo brezposelnih gibalo med 1,250.000 tn 1,350.000 Od navedenega Števila brezposelnih delavcev ob koncu pret. leta dobiva 2,155.000 delavcev redno podporo, 667 000 pa Izredno podpore.
s Dobave Gradbeni oddelek dirafccij«
drž a v n h ieiezmc v Ljubljani »prejema do lo L m pouudbc glede dobave ÄAA) kg modre galice. Pogoji »u na vpogled pn istera oddelku. — Direkcija državnega rudnika Veieuje sprejema do IV L m. pu-nudbe giede dobave b«A> kg žičnikov m 50 kg žice, do 20 L m. pa glede dobave 5000 kg koruze — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 29 L m. po» nudbe glede dobave 25u0 kg kave (Pre>d» nietni oglasi so aa vpogled v p sarni Zbor» mce za TOI v Ljubljani.) Dne 31 t m. ®e bo vršila pri tehničnem oddelku sreskega načelstva v Varaždinu ofertna licitacija glede dobave vodovodn.h cevi in armatur (Oglas je na vpogled v Zbornici u TOI, Dogoj pa pri istem oddelku.)
=*= Dobave Direkcšja državne Celecarne Vareš sprejema do 14 L tn ponudbe gle-ie dobave 3000 kg strojnega olja. Direkcija Iri rudnika Velenje sprejema ponud. glede dobave plinskih cevi in zveznih kosov do 20 t m. pa glede dobave 2000 kg bučnega olja. 1000 kg ječmenove kave, luOO kg kristalne sode, 30u kg testenin, 1300 kg otrobov 200 I kisa in 2000 kg riža Direkci-ia državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 22. t m. ponndbe glede dobave i&f 10 kg bencina, 170 kg eilindrovega >1 ia in 350 kg olja za vozičke Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 30 t. m. ponudbe glede dobave kablov sa »ig naie in jeklene pločevine. Predmetni ogla si so na vpogled v pisarni Zbornice sa T01 v Ljubljani.
= Prodaja lesa In d nickx Pridite, ne bo vain žal.
7?tnl trff
+ ITevnsadska blagovna borza (10. t. m.) Tendenca ne«»prernenje0gg« 240 - 260; >2« 210 - 230 >5< 186 - 196; >6< 160 — 170 >7« 118—120.5. »8< 95 — 101 Otrobi: baški 90— 95; srem ski 87.5 - 92 5.
+ Bndlnipeštanaka terminska borza flO
I ®.) Tendenc« prijazna, sa pšenico mirna promet s re-1 nji PSeniea: r,a ma rt 11.63 do
ii 64 aa maj 14 98 - 14 99; rž: rs murr 10J6 - 10.37; korasat aa maj 12.60-12.6a
SPORT
K otvoritvi drsališča SK Ilirije
Kaj je s Schmelin^om?
Pred dnev srno zabeležili kratko brzo» javno vest, da je kornis ja za boks v New» yorkw odvzela Nemcu Maksu Schmelingn naslov svetovnega prvaka v boksu Kot utemeljitev navaja, da Schmehngov ina» nažer Jakobs ni hotel sprejeti hoja na ka» terena je Schmehnga ponovno izzval Shar» kev.
Schmel ns, ki biva trenutno v zimskem • etovišču v Partenkirchenu. je na to vest izjavil, da ga sklep nevvvorške komisijo prav nič ne briga. Pojasnil je dalje, da sta v Ameriki dve komisiji za boks. in sicer ena v Ch cagu, ki je daleko vplivnejša :a zastopana v 33 arnerških državjih drjga H»a v Newyork u, ki odloča samo v New» vorku. Predsednik Fariey je Schmelmgu že svoječasno nerad priznal naslov 9 ve» lovnega prvaka to je v ostalem pra» do» ber pr.jatelj Sharkeya, tako da mu j« bi» ia prva pr.lika do-brodošla, d* Je Schine» Unga diskvalificiral. PouUarjaJ je ponov» no, da kom s:ja v Ch cagu še prizna nje» govo prvenstvo; satu ga bo v ojeneia okrilju branil pred vsakim BdwprotniKom. tudi pred Siiarke\e?u Edin* pv>slc*iica zio» naiiicrnega sklepa bo, da Sehrnclmg ne bo mogel več nastopiti v Newy^ri.u, teinveé v Chicagu ali kje drugje
Vzroki teh čudnih hotnatij sa aa.iky* svetovnega prvaka v bok»?, eo »ev«da v glavnem poslovnega zr.ačaja Aiiiernka bo» če predvsem č mprej zaslužiti; razen tega pa hoče, da se ponosni naslov čimprej vr» ne » Ameriko Ameriški komisiji za bok» imata toliko vpliva oa svetovni bokaašfci »port, da je boksaška um ja ? Panzu brox moči Organ zaciia boksaškeg» sporta, ki bi obsegala ves svet. Je zaenkrat to aess* vedi j: va. ker m v ajeia križa jo sportcJ interesi i matciijainiim. k: Jih tasledujejo profcsijorialni bokaači Ke? :j bili nekaj časa bre* fc s»a rmritL, ni hckliočervo, da burno imeli r dogiedini bodočnosti kar dva sveio^a» ptf i ika v boksu.
Nctrv5ki Ti&k i* sereda soie ofp.trte> do sia sedaj komisija sa boks v ChiCAfui
Lijubijaoa, 10. januarja^
>Jtrtro< je te med dnevnimi vestmi ve6-arat poročalo da Je Ilirija tnala« povečala in modernizirala svoje drsališče pod Ceklnovlm gradom Zgradila ja tutti novo moderno komfortno garderobo u ja drsaliSCe eedaj aaravuost vzorno urejeno V nastopnem hoCemo na kratko podati aekaj o novem drsallSCu.
V septembru je upravni odbor SK nirt-je sklenil povečati svoj« športne napravr pod CeKtmrvtna gradon, ki služijo poleti za tenis, pozimi pa kot drsališče. Pokazalo se je namreč, da bo vsi U proston premajhni. TeniSča so bila poleti vedno zasedena, na drsaiiSču je vladala včasih velika gneča; občutno pa je bilo tudi pomanjkanje udobneJSe garderobe. Vse to, zlasti pa dejstvo, da namerava mestna občina opustiti svoje drsališče v Tivoliju, je dalo Iliriji povod, da je avo J
o«Crt bvedia.
V oktobru so delavd Miopafi 1800 im-biitov zemlje ter ua v ozili oarog 20 vagonov itóa, tega pe posuli s finim podpe-ftkim peskom Povečani prostor so zdru-tiU s starim, vea teren sc motat: ponovno «valjati, okrog božiča p« je bito poveča no dfsaliftóe popolnoma urejeno. Sedaj razpolaga Sirija • sedem teci&čl, pozami p* 1 razmeroma zeis
retlkla anetaha Inallieeia, kl obsega vsega skupaj okrog 4500 ma V novi garderobi je prostora za okrog 150 oseb, suknje pa lahko odio» najmanj 1000 ljudi, kolikor sziada tudi približna kapaciteta drsališča.
Oflcielna otvoritev novega drsallSCa bo danes ob pol 11. S virai a bo godba »Sloge« Ilirija j« povabila sasiopmike obiastev in javnosti
Ilirija : Hermes
Na igrišču SK Ilinje bosta danes od« igrala SK U nja in ZSK Hermes dve pn» lateljski tekmi; ob 13J0 aas top it» najprej rezervni moštvi, sa tem ob 14.45 pa po» merit« moči prvi uKjétvi obeh klubov Tla na igrišču so razmeroma ' v dobrem stanju, tako da dopuščajo redno igro. Oba kluba bosta postavila kompletni 1 m«>štvi Tekma se bo vtš la ob vsakem vremenu, le v primeru popolnoma južnega vreme» na ali novega snega se tekmi ne bosta rr» šili Vstopnina bo neznatna.
Sportili drobfž
Kakor smo poročali. Je gostovalo sa bo» žične praznike v Beogradu prvovrstno mo» štvo bud mpeštanskega Ferenczvaroea, ki bi bilo moralo po razmh kombinacijah — ki so se pozneje razblinile — nastopiti v Ljubljani Madžari so v spdoénem zelo ugajali ter so odpravili Sokola > visoko razi ko 7 : 1, dočim proti Jugoslaviji niso mogli izvoievati celega uspeha ter dosegli samo neodločeni 2 : 2 Danes bo enajsto» rica igrala proti bivšemu prvaku BSK — Jugoslavija in Soko bosta namesto pr» venstvene odigrala pnjateljsko tekmo. — Haäk in Gradjanski (Za-greb) sta vložila pr JNS protest, ker je uprava splitskega Hajduka povabila nj hove igralce na tw» nejo v Južno Ameriko brej vednosti kfu» bovega vodstva.
V Zaorebu se bo vrAfla dance derfcy» teJuna sa prvenstvo ZNP med Concord'» jo in Haäkom. Vodstvo tekme je po v er» j eoo Dunaja ano Miesxu, b m je te par» krst uveljavil tudi v Ljubljani 1 najbolj» ie strani
Na S j emena bo priredil HPt> Runolst
•muški stafetni tek na 30 km, za katerega Je prijavljenih 11 štafet Lepa udeležba kaže, da se smuški šport prav lepo Siri tu* dì v območju zagrebškega podssveza JZS8
Tekom prihodnjega tedna bo odpotoval Hajduk sa svojo veliko turnejo v Južno Ameriko. SK Ilirija se pogaja, da bi sa pot skor. Lfubliano odigral i njo pri» BodnJo soboto ali nedeljo prijateljsko tdf
ae|a Jsgsslevsmkefa itmske-
«portneca ssvesa bo v ponedeliek ob Dol 9. sve?er v rfamsVem i»«lr»nn Vnvsmp Bmone.
Zimskim športnikom. Revija »Domači prijatelj« Je posvetila Januarsko Številko zimskemu športu Mladinska priloga »Do» . mačega prijatelja« »Nai abzorm kaža v i
besedi ta slikah vso lepoto znne tudi ti« «t.m. ki it ne vedo, kako čudovito lep je svet v zuu&ki odeji, in juu noče dokazati, da jc suuaki sport ca okrepitev tele»« nuj» bo potreben Lepe ilustracije je napravil prof. Jauko Ravnik, članke pa ao prispe» v ah Bi sicer; SP.; »O razvoju »muškega sporu pn naa«, dr Pire Ivo; »O zimskem *portu«; «Smočarstvo e mladina«, A Mrak; »Božična zgodba«; Ivo Zor; »Novoletna zarja«, Mirko Kajzel: »Smučar«. Ivo Zor: »Telemark aa parketu«. R J. K-: »V snežnem objemu«, J B.; »S smuč» sii a« Stanhčevo kočo, inž Lado Kharn •Onedaščeni vrhovi« Dr Jossp Pretnar pa je ocenil dr Tumovo knjigo »Pomen in razvoj aJpmizma«. Smučarji dobe eno šts» vilko brezplačno na ogled Kdor revije ne narodi jo lahko v treh dneh rrne Na* slov j« sporoi ti upravi »Domačega pri ja» teija«, Ljubljana. Praprotnrkova ulica 1.
ASK Prt mor je Lahkoatletska sekcija tma »opet redne rimske treninge vsak po» nedeljek in četrtek od pol 18 do pol 20 zvečer Pr bodnji trening bo v ponedeljek 12 t m aa humanistični gimnaziji Ker so rimski treningi »redne važnosti, se po» zivajo vsi atleti, da se Jih redno udeležu« jejo.
SK /ftrf/s, nogometna sekcija. Sestava L moštva ta rezerve v članski knjigi: ot>o» sarjajo se na današnjo tekmo I. moštva posebej tgr Cerne I, Strehovec. Bergles ter na rezervno tgr Kervina. Belak Savs.' Kos — Plenarni sestanek nogometne sekcije bo 14 t m. ob 20 v Prešernov^ alici re» stavnicije pri »Novem svetu« Polnostevil» na Dnevni red: Volitev načelstva in do» ločitev programa sa l. 1991
SK Mirila, fsabljaška sekcija). Red» ■i trening Mbljaškega tečafa se prične v ponedeljek 12 t m., floretskega tečaja v petek 16. t. ra. točno ob 18 45 Zaradi ure» d tve važnih sekeilskiih zsHev za tekoče leto |e polnoStevilna udeležba obvezna.
Plavalna sekcifa Soortneea kh,ha rtßem skÜcnfe «w>fo seio za oonedelieV 12 t m. ob 20. ▼ klubski sobi kavarne »Ev» rope«.
Vremenska poročila t Pnhnrta r dne 8. t m.: Marborsks koč* TemnenturT —4 C. 15 cm «uhen»* nr?iča ns stari 00H-Vigl. ssfika.IKče irnnnhno: R-išVa koTa Temo. —5 C. »15 cm suhega nr5'ča sti» rl sankalt^čr rvrtiv d<^rv>; K'onn'
▼rt: Temn. —f> C. y> cm stihegs» nr?'"-> na rta ri podlagi- Pesek- Temn —iS C m cm snheffs rvHtičs n« p«xi1i1" cuckih pkišd. Lž tesa re razvidno, kako stmo >e pov^naieva" nje po teh ploščah. Se nedavno je inaiai delež, pripadajoč zapuščam siavuega pevca več ko inilijoa doiaijev. Računajo. da je Carusi sanio i ^ranKitcHi&kiini p-loščanu iasiužiri do 40 rauhjoaov do-iai'jev. Po iijcgu vi üiiru pa 40 se D do-hodki še zviiah. Caius.ova iaimščina j« t«!a jyjvÌTio razdeljena ie^e pred nekoliko niCbcCL tiiajsrleuia pevčeva hčerka Olona je zahtevala dve treljmi vse ia-poiščine, sodišče pa ji >e prisodilo te polovico. Druga polovica >e blia po enakih delih razdeljena oa pokojnikovo vdovo, dva srna 12 prvega zakona ai na Carusovega brata. Vsi dediči so seveda s tem posiaii težki miiijoudffjL
Oblačila iz železa
Ameriški kemični mženjerj! jo 6mcf! te dni v Newyorku rvoj k-xigrey na katerem je eden Kined govornikov reie-riral med drugim o zanimivem novem izumu, ki bo povzročil morda cel preobrat v oblačilni stroki. Gre za prožno, lahno, silno trpežno blago kovi-nastega bleska, ki je narejeno h tenkih, na poseben način nrepariran'fi železnih žic. Izumitelj, neki ameriški mženjer. j« svoj izum prodal s k umni ameriških finančnikom m ti so začeli ž« Izdelovati oòleke iz te^a Matra.
Repertoar!!
L«n BLJ \ NSK A DRAMA
Za^Mt^k ob 21)
j Nedelja. 11. ob 15 Princeska In pastirček. Izven. — Ob 20.: Glavni dobitek Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 12.: Razbojniki S. Torek. 13.: Zaprto ?reda 14.: Mervadet. B. četrtek. 15.: Princeska In pastirček. Izven. Petek, 16.: Zaprto
Ul BU \ XSK A OFFRA
Začffnk ob 20
Nedelja. 11.: La Masrotte. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeliek. 12.: Zaprto Torek, 13.: Vina nana, punčka moja. Ml», dinska operna pred«tavv Figurina. B*. let Premijera Izven. Sreda. 14.: Hasanauinica A
MARIBORSKO fiLPn\LISCU
Začetek ob 20
Vedelja. 11. ob 15 : Aladin fitro5ka predstava Znižane cene — Ob 20.: Prodana nevesta Znižane cene. Ponedeliek. 12.: Zaprto. Torek. 13.: Duh zemlje. C. Prvič.
«FVT.MKOPSKI x
II" IJ,»«).«™»»'!
Kelmorajn (Köln ob Kern)
Prvič sem čital ime Kolin na Franckovi ci kor i ji. Takrat sem si v svoji otroški domišljiji predstavljal to mesto nekje na češkem. Opis romanja v Kelmorajn mi je par let pozneje vstvaril jasnejšo sliko. Veliko naših ljudi pa še danes ne ve, da je Köln tretje največje mesto Nemčije z 800.000 prebivalci, središče porenjske industrije in kot staro rimsko mesto nahajališče nešteto kulturnih spomenikov.
Lega ob Renu je posebno ugodno vplivala na razvoj trgovine. Za imovitost srednjeveškega meščanstva govori dovolj zgovorno dejstvo, da si je to že 1. 1388 ustanovilo iz lastnih sredstev univerzo, ki zavzema za Prago 134S, Dunajem 1365, Heidelbergom 1286 v nemškem cesarstvu 4. mesto. Najboljša slika velikopoteznorli srednjeveških Kolnčanov pa je največja cerkvena znamenitost Nemčije, kölnski dom, ki so ga začeli graditi v trinajstem stoletju in dogradili 1. 1880. Osnovna ploskev cerkve, ki lahko sporne cl<-> ?5.000 ljudi meri 6100 m2. Samo v »aumovi« zakladnici shranjena zlatnina in biseri se cenijo na 60 milij. RM (800,000.000 Din) ne glede na mnogo večjo zgodovinsko vrednost.
Sedanja gospodarska kriza v zvezi z brezposelnostjo napravlja komunalnim financam skoro nepremostljive tožkoče. Od 3,973.000 brezposelnih v Nemčiji jih odpade glasom izkaza statističnega urada od 15. dee. 1930. na rensko provinco 600.000 ln na mesto Köln 70.000. Velik odstotek teh mora vzdrževati mesto, reete podjetništvo. Centrumaško socijulistično orientirana večina črpa namreč svoje davčne vire večinoma pri fundiranem kapitalu in tira že itak ogroženi srednji stan v obup. Ni čuda, da skuša potem podjetništvo prevaliti bremena na konsumente v obliki povišanja cen vsled česar doživljamo anomalijo, da so cene
industrijskih produktov v industrializirani Nemčiji skoro za 100% višje kot pri nas.
V teh razmerah trpi tudi gledališče. Tri-četrtmilijonsko mesto le s težavo vzdržuje svojo opero in že so v teku pogajanja s privatno družbo t Scala«, ki že ima v zakupu berlinsko gledališče, da prevzame še köln-sko opero. Malo tolažbe za ljubljanske gledališke razmere. Omembe vredno je, da vzdržuje Nemčija 87 oper, dočim ima bogata Anglija samo 3.
Tradicijonalni predpustni »Rosenmontags-zug« s svojimi zgodovinskimi nošami bo letos izpadel. Oblast se namreč boji nemirov s strani brezposelnih, ki bi smatrali ta razkošni pomp za izzivanje.
Rastoče pomankanje se odraža tudi po ulicah. Sestradane skupine godbenikov, ki jih je uvedba radia in govorečega filma spravila ob kruh, prodajajo svojo umetnost po cestah in terjajo od potnikov na prav izsiljiv način svoj obulus. Kot brezdomec sem šel na sveti večer na cesto, da čutim z onimi, ki preživljajo ta večer v mrazu in kojih obupana duša doživlja misterij svetega večera samo ob pogledu na razsvetljena okna srečnejših.
... Na 1 azsežnem »Novem trgu-? so prodajalci božičnih dreves že pospravili smrečice. Lepo oblečena ženska je bi-skala po ostavljenem dračju in izbirala vejice, na katerih je bilo vsaj še malo zelenja. V mraku je upala, da je ne bo nihče spoznal.
Pred izložbami trgovske hiše Peters v »široki ulici« me je ogovorilo mlado dekle in prosilo 50 pf. Lačna je bila, pa bi si bila rada kupila >-Reibkuchen«. Tožila je naa družbo, če gre s kom v lokal je dejali, mora vsako skodelico kave plačati s proti-uslugo. Nocoj bi rada živela pošteno. Bila je uradnica, pa je že lani zgubila službo. Dasi ni pocestnicam dosti verjeti, sem ji
Köln. Magistrat
kljub lastni obubožanosti omogočil, da Je preživljala vsaj praznike brez lastnega prodajanja. Več bede ta večer nisem želel videti.
Na Štefanovo sem bil povabljen k nekemu grosistu. Spričj znane družabne eksklu-zivnosti Nemcev me je presenetila pozornost, ki so jo posvečali skoro popolnoma tujemu gostu. Po Izgubljeni vojni, v kateri so imeli malone ves svet proti sebi, je pa-triotičnim Nemcem pridobivanje prijateljev v inozemstvu nacijonalr^ dolžnost. Celo »Božiček« se je spomnil »des fleiss gen ( pej^ nefaa > ausländischen Cand. rer. p» 1.« in mi prinesel stvari v vrednosti par sto Din. Med povabljenimi stanovskimi tovariši mojih gostiteljev, skoro brez izjeme s fakultetno izobrazbo, me je začudila mnofrostranost njihovega znanja. Povprečen Nemec govori francosko in angleško, je temeljit v svojem strokovnem znanju, doma pa je tudi v glasbi in aportu.
Po .-aznih glasbenih točkah smo prešli na politiko, v kateri pa premalo računajo z realnostjo in je to njihova zelo ranljiva točka. V zunanji politiki so nado na vrnitev A Izaci je-Lorene izgubili, po provincah Eupen in Malmedy pa se jim še toži. Raz-kosanost Gornje šlezije in »Poljski koridor« pa smatrajo kot narodno sramoto in bo to vprašanje še dolgo ostalo odprto. V notranji politiki je narodni socijalizem prodrl tudi v kroge, ki 14. sept. še niso zanj glasovali in morda že pri prihodnjih volitvah odnese zmago.
Ko sem ob zahvali za gostoljubnost opozoril na dominantno stališče Nemcev v tehniki, na njihovo temeljitost v znanstvu t^r izrazil svojo vero in napil lepši bodočnosti konsolidirane Nemčije, je zarosilo oko sivolase domačice in čul sem vzklik: s-Das war mein schönstes Weihnachtsgeschenk:. Kakor zvenijo te besede vsakdanje, tako globoke so in vredne, da se zabeležijo.
Pri velikih narodih se moramo učitL Učiti ne samo duševne, temveč z isto vnemo srčne kulture, med katero spada nedvomno domovinska ljubezen. Tako tepeni nemški narod ne obupa, temveč gradi. Kdaj bodo imovitejše slovenske družine pridobivale narodu na enak način v inozemstvu prijateljev? Kako malo Slovenkam je narodna čast višja od materielnih darov! Na ljubljanski univerzi študira p- r Bolgarov. Ali ne bi bila tu prilika, da j;u pridobimo za jugoslovanske propagatole?
Gornja misel mi je diktirala ta člrT^k. Skušal bom s par članki opozoriti našo ja nost na probleme našega mogočnega soseda s perspektive, ki mi je dosežna. Naši medsebojni kulturni in gospodarski stiki so tako mnogobrojni, da se napram njemu ne smemo obdati s pasiviteto, četudi se naša čuvstva zanj ne morejo ogreti, že samo medsebojno spoštovanje in razumevat lahko dosti pripomore k korektnim odnota-jem. Cvetko šricar.
Köln. Pogled na kolodvor
Ameriški turisti
Washingtonski državni prc:netni und je objavil poročilo o razvoju potovanj v inozemstvo tekom zadnjega tL ;etict-ja. Odtod je razvidno, da PUSTIJO liiliC. 1-ški turisti povprečno vsako leto v tujih državah pc 730 milijonov dolarjev. S tem denarjem so kriti izključno le potni izdatki, hoteli, hrana, razvedri ). Večji nakupi tu niso zano^?.den; i ..-vii del tega zlatega dežja Zcdinj -
nim drž. najbližja in zaradi alkoholne prepovedi vabljiva Kanada. Lani jo je obiskalo 16-350.000 izletnikov, ki so izdali nad 12 milijard Din. V Evropi pre N njači Francija, ki zavzema po T" "iJi drugo mesto z 9690 milijoni Din. Sledijo ji: Anglija — 2.Ó60 mil. Din, Italiia — 2094 mil. Din, Nemčija — 1235 mil. Din. Manjšega obiska so delžne bvica. Belgija, Irska, Poljska itd. Na štirinajstem mestu je SS5R, kjer so zapustili ameriški turisti 79 mil. Din. Balkanske države: Jugoslavija, Bolgarska. Runumska so privabne še manj ameriških gostov in izkazuje ugodnejše številke samo Grška. Na zadnjem 26. mestu je v l:\ n-pi zdaj Latvija, kjer so pustili VnerL.;-ni 10 mil. Din. Ni dvoma, da sed.vLi delež naše države na teh dobičkih nikakor ne odgovarja njenim naravnim m narodopisnim zanimivostim. Večji d u, k ameriških turistov v naše kraje ovua predvsem pomanjkanje neposrednih in hitrih prometnih zvez, želeti pa b' bilo fud) izdatnejše in smotrenejše reklame.
\« «?tA TA «a
..ŽIVLJENJE IN SVET"?
Odlikovanje maršala Joffrea
Predsednik republike Poincaré pripenja Joffreu vojaško kolajno. Od leve na desno stoje: Joffre, Deschanel, Poincaré, Viviani in Dubost. Slika je bila posneta 3. novembra L 1914. in doslej še ni bila objavljena,
Pariške kavarne
dv. Pariz, 7. januarja.
Ne vem če je še kje na svetu tuiiKo in tako dobro obiskanih kavarn kakor v Parizu. Kavarna igra v življenju Pan-žana veliko vlogo oa trenutka ko prvič pridrobi v n.io na belo kavo in kolače v spremstvu dobre mamice, pa do trenutka, ko javlja kak »Figaro« ali »Petit Parisien«, da se je »za vedno posiovil od vseh prijateljev in znancev velespošto-vani g. X., odlikovan z redom častne legije, rentier in hišni posestnik ter skrbni družinski oče«.
Pariške kavarne bi lahko razdelili v dve veliki skupini, v reprezentančne z ogromnimi kavarniškimi prostori in sijajno opremo ter male kavarnice. ki imajo poleg pravih kavarniških prostorov še točilnico, »comptoir«, z velikim pultom, za katerim stoji cela vrsta električnih aparatov za kuhanje kave, čaja, mleka in čokolade ter velika polica z najrazličnejšimi »aperitifi«. V tej točilnici spije gost svojo kavo kar stoje pri pultu ter takoj potem zapusti lokal, kakor v ameriških barih. Kava je zelo dobra in stane v točilnici samo dober dinar našega denarja, dočim je v kavarniškem prostoru cena približno ista. kakor v ljubljanskih kavarnah. V večini kavarn imajo tudi biljard /n igralno sobo, dočim so časopisi le redko kje na razpolago; te prinese vsak gost seboj ali jih kupi od kolporterjev.
Skoro vse kavarne imajo ulično teraso, kjer opazujejo Parižani med sreba-njem aperitifa življenje na ulici. Terase so skoro vedno gosto zasedene, čeprav je mraz ali slabo vreme.
Ena največjih in v internacijonalnenj svetu najbolj znanih kavarn je vsekakor »Caie de la Paix«, prav v osrčju Pariza na Opernem trgu. V tej kavarni more človek sedeti od ranega jutra pa do poznih nočnih ur in opazovati vedno nove slike, ki se menjajo s filmsko brzino. K moji mizi je prisedel neki Nemec, ki še ne pozna pariškega običaja, da se prisede brez vsakega vprašanja ter me vljudno vprašal, »če je dovoljeno«. Iz karirastega suknjiča je izvlekel šop razglednic ter pričel pisati na žive in mrtve. Morda opisuje božanski razgled z Eifflovega stolpa, namesto da bi popisal svoje nočne dogodivščine na Montmar-tru, te bo najbrže poveličeval šele v družbi prijateljev v kaki monakovski ali berlinski pivnici.
Pri sosedni mizici srka konjak s preudarno naslado mlada dama z južnjaški-mi kretnjami. Skoro po vsakem požirku si znova pordeči ustnice z »Rouge Pi-ver« ter se nato zmagoslavno ozre po okolici. Z voniem vseh mogočih parfumov in pudrov se meša vonj vijolic in kot škriat rdečih rivierskih nagljev. ki jih prodaja stara, v dve gube vpognjena ženica. Družbo ii dela sivolas starček, ki neženirano posega s palico, oboroženo na koncu z ostro iglo. pud mize in stole ter pobira ogorke cigaret in cigar.
Na robu pločnika, poleg kavarniške terase, je postavil bivši ruski grof kiosk z novinami v vseh mogočih jezikih. Pri njem se ustavi skoro slehrni obiskovalec kavarne, ki potem ždi nad kupljenim listom. to čudovito edino vezio z daijuo domovino. Po bulvardu pa hrumi in ro-poče v tisočerih taktih na stotine avtomobilov od najstarejšega Forda pa do najmodernejšega Rols-Roysa.
Prav nič manj zanimiva ni mala kavarna na Montmartru, kjer sede okoli šestih zvečer pri tradicionalnem aperi-tifu pariški malomeščani. čitajo časopise in razpravljajo bolj ali manj glasno o najnovejših korupcijskih škandalih, sestavi nove vlade, ali zadnjem škandalu znanega filmskega igralca. Diskusije so zelo zanimive in se more pri njih poglobiti opazovalec v mišljenje povprečnega Francoza, ki je vedno teoretično navdušen za vsako moderno in napredno idejo, v praksi pa vsaj tako konservativen kakor Anglež. Z užitkom srkajo ti Parižani svoj z vodo pomešani ape-ritif, ki jc v najmanjših lokalih kljub polovični ceni vsaj tako dober, kakor v najodličnejših kavarnah. Nekdaj tako razvpiti absint je skoro docela izginil s cenikov, kjer pa ga še točijo, je razmeroma zelo nedolžna pijača ter ga naša slivovka daleč poseka. Pravi absint točijo samo še v redkih posebnih lokalih, kjer pa stane steklenica celih 1000 frankov, tako, da si ga lahko privoščijo samo žejni ameriški suhači.
Najzanimivejša kavarna malega obsega je »Café de la Régence« v Rue St. Honore. Kavarna je najstarejša v Parizu; ustanovljena je bila že leta 1679. ter so v njej posedali skoro vsi večji Francozi v času pred in po revoluciji. Tu je igral Napoleon šah ko ni imel denarja za stanovanje in ko se je še obupan hotel vreči v Seino. V kavarni imaio še mizo. pri kateri je šalrral slavni Korzi-čan, ko je padla Bastil.ia. kar je komentiral le s prezirljivo kretnio in izjavo, da bi naperil topove na druhal. če bi bil on Ludvik XVI. S+a1ni gosti kavarne so hili tudi Voltaire. Diderot, d' A lambert, Rousseau. Marat in celo sam Robesmer-re. ki so vsi ierali šah. nolitizirali in fi-lozofirali. »Cafe de la Peeence « ie še danes zbirališče francoskih šahi sto v. 7 a menimi zelenimi mirami se ie bil marsi-kak hud turnir: sai cn itn-iii v ni0'" tudi Canab'anca. Aii^bm Bonnar Law in drugi svetovni mojstri.
Krsto s truplom maršala neso v cerkev Notre-Dame
Ali sl že obnovil Vodnikove družbe za letol930?
ČUDEŽ NA MAHNI
in njegov avtor maršal JcSfre
nup
<
J &n 4a
fc fp^ £ fHosyrxcn f" ?! 'éjfyj^ rfi
>5
/ /I'''
Dnevno povelje maršala Joffrea za bitko ob Mami
Besedilo slovi v prevodu: V trenutku, ko vstopamo v bitko, od katere zavisi blaginja države, si je treba predočiti, da sedaj ni trenutek, da bi gledali nazaj. Zastaviti je treba vse napore za napad in odbiti sovražnika.
Oddelki, ki ne morejo več prodirati, morajo za vsako ceno obdržati osvojeno ozemlje m st morajo dati tudi ubiti na mestu, rajši kakor da bi se umaknili. V sedanjih okoliščinah ni mesta za kakršnokoli slabost.
6. septembra 1914.
Vrhovni poveljnik, general J. Joffre s. r.
Ime maršala Joffrea ie prešlo v zgodovino kot ime rešitelja Francije io bitka ob Marni, ki jo je vodil maršal kot vrhovni poveljnik francoskih boj Dih čet, je bila udarec, ki je zlomil silo nemške vojske v njenem najvišjem za k-tu in zagonu V zmagoslavnem pohodu so bile nemške vojske prvi mesec pregazile Belgijo, strie v prah slaba oporišča in drle v široki pahljači proti Parizu, da bi v enem samem zaletu uresničile in dovršile genialno-enostav-ni ofenzivni načrt generala von Schlief-feoa
Treba si jo predočiti pravi položaj na zapadnem bojišču v trenutku, ko jc padla odločitev, da lahko ocenimo ve-
Maršal kot gojenee vcjašfte politehnike
liko delo maršala Joffrea po niegovi pravi vrednosti in po posledicah, ki jih je imel nemški poraz ob Marni in beg nemških sil na Aisno. Francijo je zalotila svetovna vojna popolnoma nepripravljeno Reorganizacija francoske vojske je bila šele v prvih začetkih, oprema vojske, ki bi bila kos zahtevam modernega vojevanja, je bila tako \ pogledu oborožitve, kakor v pogle-
du ostale preskrbe skrajno pomanjklji va Razen tega je bilo* v francoskem generalnem štabu komaj dobojevano □asprotstvo med strujo generala Michela, ki je predvideval nemški udar preko Belgije in zahteval veliko komasacijo sil na severovzhodu države, ter med njegovimi nasprotniki, ki so bili mnenja, da si Nemčija ne bo upala pogazati pogodbeno zajamčene nevtralnosti belgijskega ozemlja V tem boju so za čudo zmagali nasprotniki generala Michela in bili že v prvih dneh vojne postavljeni pred dano dejstvo, ki ga je napovedoval Michel in ki so ga sami smatrali za popolnoma nemogoče in izključeno
Na drugi strani pa imamo nemško vojaško silo. opremljeno enotno in primerno modernemu vojskovanju, sijajno oboroženo in delujočo brezhibno najmanjših podrobnosti v smislu starega v vse potankosti proučenega von Seh lief fenovega načrta Podrobnost, ki naj zgovorno poudari francosko nepripravljenost. je, da so Francozi poslali svoje polke na bojišča v mirovni obleki: sinji suknji in rdečih hlačah Obleka nemških vojakov je bila zaščitni »feldgrau«:, francoski vojak pa je bil daleč vidna rdeča tarča za vse vrste izstrelkov Pri takem nesorazmerju sil m pripravlienosti je popolnoma iasen začetni nemški uspeh in umikanie francoskih čet na vsej črti Pariz ie bil ogrožen in vlada se je prinravliala. da se preseli v Bordeaux, s čimer bi bila dala znak za splošen vpadek poguma, ako bi bila izvedla svojo namero
V teh težkih dnevih je imel francoski narod troie imanentnih šans. ki so lahko nadomestile nepopolno organizacijo. slabo opremo in številčno nadmoč bojevnikov nasprotnika Predvsem ie ena izmed teh prednosti visoki vojaški duh franeoske armade ki si ie svelta svojih tradicij iz preteklosti gorela želie. da izbriše s ščita francoske vojske čete so bile potisnjene na Marno Angleži pa so se umaknili proti moriu nemškega jarma osvobodi zasužnjeni deželi Alzacijo in Loreno. Duh, ki je navdajal francosko vojsko, je bil tem bejevitejši in borbenejši, ker je šlo za
brambo napadenih francoskih taL V
takih primerih francosko viteško domoljubje ne pozna meje. Popolnoma enak duhu in sposobnosti bojevnikov je bil duh, ki je vladal med sestavom francoskih višjih poveljnikov Druga šansa Francije je bila tedaj peščica vojaških strokovnjakov, odgojenih in iz-vežbanih v vojaških šolah Langloisa, Bonnala, de Negrierja in Kessela, ki je
to mesto je prižel zato, ker ni bil osebno prizadet v teh sporih in kakor se je sicer nasprotstvo končalo z zmago napačnega koncepta, vendar je imela Francija naravnost čudežno srečo s tem imenovanjem.
Položaj koncem avgusta je bil za Francoze skrajno neugoden. Francoske čete so potisnjene na Marno, Angleži pa 60 se umaknili proti morju.
KataSa!k s krsto pokojnega maršala
V ozadju so prapori polkov, ki so sodelovali v bitki ob Marni; na vogalih katafalka so postav jeni oklepi in šlemi francoskih oklopnikov. poleg niih pa stoji častna posmrtna
straža iz udeležencev bitke ob Marni.
stala na najvišjih položajih v vojaki. Med temi so znana imena Foch. Petain, Maunourv. Gallieni. Joffre Slednje ime ie tretia in največja izmed imanentnih šans. ki jih je francoski narod imel v odločilnem momentu, ko ie šlo doslov-no za biti ali ne biti svobodne Francije O tem možu Josepbu Jacquesu Cé-saireu Joffreu se je dosici malo culo tako v francoski, šc manj seveda v evropski javnosti Med svojo dolgotrajno
Zgoraj: maršalov konj. — Spodaj s blazinica z odlikovanji
karijero pred svetovno vojno ni mož izvršil nikakih nadpovprečnih činov, dasi je bilo njegovo službovanje v vsakem pogledu brezhibno in vzorno. Kot kolonijalni častnik je služil v Tonkinu in v Senegalu, kjer je usoda hotela, da se ni odlikoval, ker ni bilo dogodkov, ki bi mu bili dali priliko, da pokaže svoje obširno znanje in skrite sposobnosti. V svojem 51 letu je postal leta 1903. brigadni general, osem let pozneje pa je prevzel načelstvo generalnega štaba, ko je bila odločena notranja borba med pristaši in nasprotniki Michelovega obrambnega koncepta Na Zavoljo umika preko Severne Franci-
je je bila zavezniška vojska precej des-organizirana ter ni bilo moči misliti na odpor, ki bi bil lahko ustavil nemško prodiranje Armada nemškega generala von Klucka se bliža Parizu in francoski vojski grozi nevarnost, da pride v objem Kluckove in prestolonaslednikov^ armade Joffre je uvidel nevarnost ter se je odločil za bitko med Seno in Marno General Galliéni, poveljnik mesta v Parizu, pa je dobil poročilo. da je general Kluck krenil proti jugovzhodu v smeri reke Ourcq in to gorostasno taktično napako je sklenil Joffre izrabiti s tem. da je z vso silo udaril na desno krilo nasprotnikovo Ofenziva je bila določena za 6 september Nastopil je trenutek rekvizi-cije vseh pariških avtomobilov in om-nibusov, ki so del Galliénijevih eil vrgli v nekaj urah na bojišče Ko ie na Klucka pritisnila VI armada pod generalom Maunourvjcm, je ta sprevidel svojo pogreško ter se zoperstavil francoskemu pritisku S tem pa je prehitel armado Bülowa in v nemških vrstah je zazijala vrzel, v katero so planili francoski bojevniki, da pridejo sovražniku za hrbet.
Po tridnevnih operacijah, tekom katerih so si Nemci zaman prizadevali urediti svoje izpremešane vrste, je do-šlo dne 9 septembra ob 10 uri zvečer povelje nemškega generalisima von Moltkeja za splošen umik Kluckove ir-made »Čudež na Marni« je bil gotov in Nemci si niso mogli nikoli več opo-moči od strahovitega udarca.
HOLANOSKE LIKERJE
.LA FILLETTE*
sl lafrK-o rea* sam fw-i^win
i pojüaiünu bo!a,tid-k;m: »La Fillette. ekstrakti ? wäret Holland Vrucht ■äencefabnök Uilversun. -)hi «teklenici 7 Din Dobiva te » vseh lekarnah in irogenjab ter boljših ipecarijAkib trgovinah Pf' poŠti 'azpoéiljanw 'nea« za 94 Dm Sortirano po telj» !X> Dnètnnm txwzotjo fra.7ik<
•Fructal« sadnt sokf
Zagreb, fenolo* alle» S2
»JUTJtOc K. f
17
Kmetijski vestnik
Priprave za valjenje jajc
Slamo ito ča« ta, ko bo treba mastiti na raijcme. saj je obče znano, da sa pi&četa kvadjena od konca februarja do maja, oaj-n rejo, JarÖke a tei gnezd prične ie ' 4e»tKB mesecem nesti, m to se zzodA »rav v čase, ko stare kotooäi prenehajo nest: jajca. So to meseci december, januar, februar, ko se jajca ujdralja ia «adbolj óskasa.
Sedal, ko »mo si sa Jasnem, kakSne kokos, mor an» redili «a kmetih (rjavo Štajersko in tuo* beio itajersteo kokoš) se moramo predvsem lanatnaö z* to, da dobimo
pravočasno jajca teh štajerskih koüoS za v afj en je. Opaža se, da anamo baš v bivši mariborski oblasti precej teh živali tudi na kmecsh Treba jih Je samo poiskati.
Ko naročamo jajca «* valjenje, je treba velike pazljivost! pri prevozu, da se ne pokvarijo. Sredi jajca ležeči rumenjak visi na fini ršik. ia 6e se ta pretrga, je jajce kloptfec, četudi |e sicer lepo jj nam ustreza * aragli ixarii. Zaradi tega Je po-etdes« do les 6d es et gramov. Morajo pa bifi seveda sveža, to se
pravi, na«več Stirai ajst dni stara, kajti starejša jajca aiso več pripravna za valjenje.
Kdor isn« Jefpe kokoši, ki so pripravne aa reso, aas j& ie sedaj odbere za plen». To ie najvažnejša naloga perutninarjev. Prav zaradi tega peša perutninarstvo, ker s« pos, veča premaio pazTjsvosti pravtlm od-bsri pkanenskih žtvaA. Vse manjvredne, O^ictm« m slabše živali je aajbolje odstranil Dobro kokoš poznamo po tem, da je vedno živahna, kna rdeč greben in ostaja •*ed-:io bfrsu peteìina Take kokoši hite rndii k tyeawa, ladar jih k&če, če }e našel kako zmo ali črvička. Tudi petelin naj bo živahen ® isker.
Naš« domače Štajerske koko9 se porabijo lahko m plesnemtev že z devetim ali desetim mesecem, seveda, če jih dobro krnimo Vse težke pasme pa naj bodo vsaj eno leto stare, če bočen» od njih dobiti lepa piščeta.
Naioga oatHfe j^ rsfKtnarjrr te, da «rojijo kokesi: rjav« jetaiarme pasme enotne barve, «cajti ie na ta način bomo imeli pote; i iep uspeh.
Neobhodno potremmo je dalje, da imajo k;>Koši dovolj peska za kopanje. Na kakem zavarovanem kraju aaj se c»»ne pesek, da se živah zlasti p «imi laMteo kopajo.
Ce hočemo dobiti pri reji dobra jajca xa vaijcujc, se morajo ločšts posamezni plemenski rodovi. Zlasti je treba paziti, da ne pridejo tuji petelini h kokošim Napačno pa bi büo, da bi zaradi tega kokoši zaprli V tem primeru nam ne bodo nesle jajc, li b' tisdi qc bila opiojena.
Sicer lahko fridi vpitvsmo z dobrim krnil iesjem, da dosežemo bolj plodna jajca. Zdaj v mrzrfem zimskem času je treba kr-n*te trvsJi včasih z močno hrano, n. pr. z nLEoÉmi mesnimi odpadki, zdrobljenami kostmt, razno zelenjadjo, peso in tudd fci-sovno. Jako priporočljivo je tudi, da si na-bivmo ribjo moko ali pa močno krmilo p romali, ki ga potem mešamo med knno. Te ir/<">čne krme računamo na eno žival k večjemu deset do dvajset gramov dnevno.
Skrbeti nam je tudi za svežo vodo. Vsaj dvakrat dnevno se mora voda v zšmskem času premen iti, osobito če je zmrznjena.
Pravočasno nam je skrbeti twll za kokte. Mnogokrat se pritožujejo gospodinje, da kokoši nočejo kokati ob koncu marca do •prda. V stiski si pomagamo tudi tako, da sä nabavimo eno atf. dve ptirici. Pure so najboljše matere za piščeta. Pure h kokanju tudi lahko prisilimo. Cim prestanejo nesti. |eli namestimo v kak zaboj, iz katerega morajo skozi primerno odprtino gledati ven. ne da b mogle vstati. Ko smo jih tako namestil na slamo, se že čez nekaj dni opazi, da prijemi jejo s kljunom slamico in jo no-srjo k sebi. ako smo jo spredaj nastavki. Ce tega ni opazüti. je najbolje jo izpustiti Samo ob sebi umevno je. da postavimo pred rro v skod etico nekaj žita in sveže vode in fi napravimo mehko ležišče. Dočim podložimo pod kokoš navadno petnajst do sedemnajst jajc. namestimo pod puro lahko petindvajset do sedemindvajset jajc. Pridno puro lahko uporabljamo za valjenje tudi dvakrat zaporedoma. To delo navadno oba vi j a jo ženske, ki imajo botj srečne roke kakor moški. pr ^
Dr. Henrik Štefka:
Pritožba po novem upravnem postoDitiku
T.
Pr avna sredstva: ali pravne leke imenujemo one Dravne institucije, ki jim je namen zaradi pravne zaščite strank ali zbosr Javnih interesov doseči izpremembo ali razveljavitve odločbe ali odstraniti škodljive pravne posledice, nastale z zamudo p~avn:h dejanj (n. pr. s prekoračitvijo rokov ali z opustitvijo dotičnih dejanj sploh.)
Novi zakon razlikuje med ugovorom ln pritožbo na eni in razveljavitvijo ali izpremembo odločbe izven pritožbe na drugi strani. Pritožbo in ugovor je smatrati za redni pravni sredstvi, ker ju Je uporabljati v rednem teku postopanja in ker preprečujeta. da bi odločba postala pravnomočna. Ostala pravna sredstva so Izredna pravna sredstva, ki so dopuščena tudi zoper pravnomočne odločbe al; zoper že nastale škodljive pravne posledice zamud. V «rSem smislu je Šteti tudi tožbe na uprav-
fcn H tfii&nt svet pravna «redatn «oper prava» «flofla, da m postopek, kl gm povzročajo, n« vrtt
reč pri upravnih obl&stvih, nego pri oblast-vih, ki so organizirana na način kakor redna sodišča in ki so pri izrekanju pravice nezavlsca.
Vsaka glavna določba obsegi aavodllo
o pravnem sredstvu, ki Je ima stranka
zoper določbo. Mišljeni sta tu le pritožba in ugovor. S tem navodilom se obvešča stranka.
1. ali je zoper odločbo trn dopustna pritožba (ugovor),
2. v katerem roku Je pritožbo Izjaviti, S. v katerem oblastvu jo je izjaviti,
4. kateremu oblastvu jo je treba izročiti dalje,
5. ali jo je pismeno ali ustno (na zapisnik) ln
6. s koliko takso predati.
Pritožba je dopustna zoper odločbe prve stopnje na neposredno višje upravno obla-stvo. Ni torej pritožbe zoper drugostopno odločbo na tretjo stopnjo. Isto-tako seveda tudi ni pritožbe zoper vrhovno upravno oblastvo (ministrstvo). Zoper odločbo kakršnega koli občinskega oblastva (županstva), mestnega magistrata. občinskega odbora, občinskega sveta) gre torej pritožba na državno nadzorno oblastvo (sresko načelstvo ali ban-sko upravo), zoper prvostopno odločbo sreskega načelstva na bansko upravo in zoper prvostopno odločbo banske uprave (brez razločka, ali se odločba izda v ban-skih poslih, obče uprave ali v banovin-skih poslih — v izvrševanju banovinskega proračuna ) na pristojno ministrstvo.
Samostalna pritožba pa je dopustna le vobče zoper glavno odločbo. Postranske odločbe se napadajo le s pritožbo zoper glavno odločbo, razun če je postranska odločba (n. pr. odločba o stroških) naknadno izdana ali če zakon izrecno dovoljuje «a mos talno pritožbo tudi zoper postransko odločbo (n. pr. giede pokrenitve postopanja o prednodnem vprašanju pri pristojnem oblastvu itd.)
Pritožbo je vložiti ▼ petnajstih dneh po vročitvi odločbe, izjemoma dopustno samo-stalno pritožbo zoper postransko odločbo pa v petnajstih dneh po priobčitvi, v kolikor se taka postranska odločba ni tudi pismeno dostavila. Kako se ti roki štejejo, je razvidno iz občih določb.
Pritožba se izjavlja onemu oblastvu, ki je glede dotičnega predmeta neposredno višje oblastvo. Vendar pogreška glede navedbe tega oblastva gotovo ni šteti med bistvene pogreške, glavno je, da se pritožba v predpisanem roku pravemu oblastvu preda.. Predati pa je tožbo onemu oblastvu, ki je izdalo odločbo prve stopnje in ne onemu oblastvu, ki naj odloči o pritožbi Ker veljajo za pritožbo tudi določbe o vlogah, se sme pritožba predati pismeno, telegrafski ali ustno na zapisnik.
Odločbi dodano navodilo o pravnih sredstvih je morda nepravilno ali ga pa sploh ni, vendar pa stranka zbog tega ne sme trpeti škode. Dotični dosedanji v Sloveniji veljavni predpisi so bili prekomplicirani in so omogočali izdajo zgolj formalnih odločb Novi zakon določa glede tega vprašanja nastopno:
1. če nima odločba nobenega navodila ali če je navodilo nezadostno, srne stranka postopati po veljavnih predpisih ali pa v petih dneh zahtevati dopolnitev odločbe z navodilom; rok za pravno sredstvo se računi od dne ko se prejme dopolnjena odločba; to pravno sredstvo je neka vrsta ugovorov.
2. Ce je navodilo pogrešno, sme stranka postopati ali po navodilu ali pa po veljavnih predpisih.
Pritožba mora dovolj jasno označiti, v čem je stranka nezadovoljna z izdano odločbo; ni pa treba da bi pritožba morala biti posebej obrazložena. Seveda je bolje, da se navedejo one činjenice, zaradi katerih se smatra odločba za neprimerno ali nedostatno ali nezakonito S tem se olajša delo pritožnemu oblastvu. Tudi se upravno sodišče pri reševanju tožb zoper drugostopne odločbe ne more ozirati na tožue točke, ki se kljub možnosti niso uveljavljale že v pritožbi zoper prvostopno odločbo.
Pritožba vobče zadrži izvršbo prvostopne odločbe (takozvani zadržni ali suspenzivni učinek). Izjemoma pa sme upravno oblastvo prve stopnje kljub pritožbi ali ugovoru izvršiti odločbo, če je to neizogibno potrebno iz javnih interesov ali pa če kakšna stranka dokaže, da bi jej zavlačevanje izvršbe prizadelo nepovračljivo škodo in je ta stranka dala od oblastva zahtevano primerno varnost. O dopustnosti takojšnje izvršbe je odločati v glavni odločbi, razun če se potreba takojšnje izvršbe šele pozneje ugotovi Načeloma je ta odločba poslednje upravne stopnje izvršna, torej prvostopna odločba, zoper katero se ni vložila pritožba (ali ugovor) in ki je torej postala pravnomočna, dalje drugostopna odločba in končno prvostopna odločba ministrstev.
Pritožbo najprej prvostopno upravno oblastvo pregleda. Prepozno vloženo pritožbo ali pritožbo, ki je vobče nedopustna, ono oblastvo, ki je osporavano odločbo izdalo, kar samo -odbije. Ako pa tega prvostopno oblastvo ne stori, pa pač višje upravno oblastvo tako pritožbo odbije. Zoper odločbo prvostopnega oblastva o zavrnitvi pritožbe je dovoljena posebna pritožba in če spozna višje upravno oblastvo to pritožbo za umestno, ne izda le formalne rešitve o tem, nego obenem odloča tudi o glavnem predmetu.
Pa tudi druge pritožbe, to ne trpe zbog takih nedostatkov, sme prvostoDno oblastvo kar samo preizkusiti ln svojo osporavano odločbo kar samo izpremeniti, ako smatra pritožbo za umestno in kolikor se tiče le pri tožilca in izprememba ne seea v pravice drugih oseb. Se v dveh drugih primerih preizkusi prvostopno oblastvo svojo odločbo, öe je namreč oblastvo prve stopnje
1. izdalo odločbo brez ločenega ugotovitvenega postopka, ker so od stranke done-šeni dokazi in oblastvu že znane činjenice zadostno pojasnile stanje stvari ln ni bilo treba še posebej zasliševati strank zaradi zaščite njihovih pravic ali pravnih interesov. dalje
2. če se je ustna razprava izvedla v odsotnosti kakšne stranke in se pozneje pokaže, da je bila stranka odsotna brez svoje krivde.
V teh dveh primerih mora tudi samo preizkusiti takšno pritožbo, ▼ kateri pri-tožilee navede nove činjenice in dokaze, ki utegnejo dati povod drugačni odločbi. Äko ostane pri prvotni odločbi, pošlje ves spis višjemu oblastvu, če pa po uspehu preizkušnje smatra pritožbo v polnem ali delnem obsegu za upravičeno, nadomesti prvotno odločbo z novo prvostopno odločbo.
Po ravnokar iimkiwub Jo pritožba alma vodno dmluttvacfs M&nfca, ker so reMtev pritožbe ao prenese redno od prvostopnega oblastva na višje oblastvo. V večini slučajev pa bo oblastvo prve stopnje poslalo pritožbo % vsemi upravnimi spisi višjemu oblastvu. Vendar tudi v teh primerih sodelovanje prvostopnega oblastva ni povsem izključeno. Kadar namreč pritožilec v pritožbi navede nove činjenice ali dokaze in tako naknadno navajanje ni izključeno (n. pr. zbog opuščenega navajanja pri ustni razpravi), takrat mora prvostopno upravno oblastvo takoj obvestiti o tem eventualne pritožilčeve nasprotnike in jim odrediti rok, tekom katerega smejo podati svoje izjave o teh novih činjeni-cah ali dokazih. Zakasnele Izjave se ne upoštevajo. Včasih zopet je prvostopno oblastvo nezadostno ugotovilo stanje stvari in ga je treba dopolniti. To dopolnitev odredi višje oblastvo po oblastvu prve stopnje, a jo sme izvesti tudi kar samo.
(Dalje prihodnjič.)
O poljubu in poljubljanju
Naj si se ljudje še toliko trudijo — nikoli ne bodo mogli dognati, kdo je bil tisti znameniti človek, ki je »iznašel« DDljub. Poznali so ga že stari kulturni narodi, čeprav niso z njim izražali svojih ljubavnih občutkov, ampak je njihov poljub služil drugim svrham. V svoji knjigi o morali trdi grški klasik Plutarh, da so stari ürki, ko so se vračali domov, poljubljali žene zategadelj, da bi se prepričali, če niso prekoračile prepovedi, da ne smejo piti vina. V starem Rimu pa je imel poljub tudi praven pomen. Moški, ki je poljubil svojo zaročenko pred poroko, ji je s tem izročil polovico svojega imetja.
Prvi kristjani so videli v poljubu znamenje bratstva, stari Germani pa so smatrali poijub med moškimi za dokaz svečano povdarjene prijateljske zveze. V srednjem veku je pomenil poljub potrdilo pogodbe ali dogovora in prtsege. Vazal je moral poljubiti gospodarja. Na ta način je postal poljub dvorski običaj. Podložnik je moral ljubiti gospodarju roko in ceremonijel je natančno predpisoval, kdaj se mora to zgoditi. Poljubljanje rok je ostalo v navadi najdelj kot strog običaj španskega ceremonijela. Še danes je v navadi, da poljubi španski škof roko španskemu kralju preden pristopi, da mu podeli blagoslov.
V zgodovini najdemo tudi poljube, ki imajo dalekosežen pomen. Po smrti vi-kingškega voditelja Hatte je vladala rod Vikingov pokojnikova vdova Margareta. V nekem spopadu je prišla v ujetništvo grofa Putbusa, ki jo je pozneje zamenjal za nekoliko plemičev. Preden se je to zgodilo, jo je grof poljubil trikrat na ustnice. To so za njim ponovili i vsi njegovi spremljevalci. Za to ponižanje svoje vladarice so se Vikingi grofu osvetili na ta način, da so porušili njegov grad in opustošili ter razorali velik del pomorske obale.
Lepa Dagmar Danska je kupila svobodo od ječarja z enim samim polki-bom, a Cieorgina, lepa vojvodinga de-vonshireška, je pridobila 1. 1784. z ustnicami Karlu Jamesu Hou veliko število glasov pri volitvah. En sam poljub je spravil Viljema IV. angleškega v dobi, ko je bil še klarinški vojvoda, v veliko zagato. Ko je posetil Kanado, je prekoračil državno mejo in stopil na tla Vermona. Sel je v brivnico in se dal obriti. Pri izhodu je naletel na brivčevo ženo. Poljubil jo je na ustnice ter ves srečen vzkliknil: *Zdaj lahko pripovedujete svojim rojakom, da je sin angleškega kralja poljubil navadno brivčevo zeno!« Kaj je o stvari mislila briv-cevka. ni znano, a brivcu ni bilo vseeno, kaj se je zgodilo. Stopil je za vojvodo. ga prijel za vrat ter ga sunil od sebe z besedami: »Tako, zdaj lahko pripovedujete svojim rojakom, da je ameriški brivec bron.il sina angleškega kralja ..«
Življenje pa pozna tudi kriminalne poljube. Primeri se n. pr. da gre moški do cesti, pa se nenadoma ustavi pred njim mlada, lepa in elegantna ženska. Nehote pride moškemu na misel: »Pri vragu, splačalo bi se, poljubiti te ustnice!« Tedaj se dama približa moškemu in reče: »Poglej nu, čudno naključje!« in ga poljubi na ustnice. Šele zdaj se oni zave svoje zmote. Pa tudi ona spozna pomoto, kajti že je zajecljala: »Oprostite, oprostite, takšna podobnost, mislila sem, da je moj mož!« In izgine. Moški je ves zmeden, rad bi stopil za tlijo, pa ne ve kam, m ko seže v žep, vidi, da je bil poljub zelo drag, kajti izginila je ura ali listnica... Odnesel jo je poljub rdečih usten ...
V Ameriki morajo sodniki pogosto-ma razsoy'ati vrlo kočljive spore zaradi poljubov. V Manili je živel neki mož po imenu Alfredo Kovas. Zgodilo se mu je nekaj čisto človeškega: poljubil je dekle. A ona je šla in zatožila, da je to storil nasilno, proti njeni volji. Kovas je prišel na zato-žno klup in sodnik ga .ie obsodil na 100 dolarjev globe. Toda Kovas, ki je najbrž« poljubil že mnogo ženskih usten, je menil, da je vsota 100 dolarjev za en poljub le previsoka. In se je pritožil proti razsodbi. Svojo predrznost pa je drago plačal. Sodišče ga je posadilo vnovič na zatožno klop, obsodilo njegov čin kot dejanje nasilja ter mu prisodilo 3 mesece ječe.
V naslednjem primeru v državi Missouri je bil sodnik bolj človeški. Bilo je med vožnjo v predoru. Neki mladenič je poljubi! dekle. Pozneje je to dejanje bridko obžaloval, kajti prepričal se je, da je »deklec že v letfh. Sodnik je tehtal slučaj, in, videvši pred seboj mladega fanta in postarno gospodično, je obsodil prvega na 5 dolarjev globe. A poštama gospodična je bila užaljena. Menila je, da je kazen prenizka, kajti men poljub je bil vreden mnogo vež. '
V Rladdflfl se Je xgodflo nekad dro-fega. Neka žena je zahtevala ločitev od moža, ker jo je preredoma poljubljal. Stvar je bila silno zapletena. Sodniki so poklicali moža na odgovor in ta je čisto enostavno priznal, da ima žena prav. Toda opravičil se je z besedami, da ne more svoje žene nikoli zadovoljiti s poljubljanjem. Sodnik je bij v začetku obravnave v zadregi, pozneje pa mu je šiniia v glavo originalna misel: velel je ugotoviti, koliko poljubov je predpisanih v zakonu med tovarišema ženo m možem. Ko je bilo to dognano, je razpisal ponovno obravnavo ter proglasil rezultat: v prvih tednih zakona sme znašati število zahtevanih poljubov do 20. pozneje pa 6 do 8.
Št 48178/1930 n/2
1963
Po čl. 16 uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. junija 1929 Ur. L 273/64 mora imeti vsako vozilo, kolikor ga ni reguliralo in označilo s številko upravno oblastvo, na levi strani pritrjeno tablico, na kateri mora biti označeno lastnikovo Ime in njegov natančni naslov Velikost in obliko teh tablic predpišejo občinska oblastva. To registriranje vozil se mora izvršiti meseca januarja vsakega leta. Neregistrirana vozila se na javnih cestah ne smejo vporabljatL
V smislu teh predpisov odreja mestno načelstvo v Ljubljani sledeče:
Pod vozili je tu razumeti samo vozila za živalsko vprego, ker se vozila z motornim pogonom že itak registrirajo pri upravi policije in ker se uredba na kolesa (bicikle) ln ročne vozičke očividno ne nanaša. Prijaviti je treba torej vse kočije, ekvipaže, koleslje tovorne vozove, skratka vsa vozila za živalsko vprego.
Počenši od 12 .t. m. naj se vsi lastniki takih vozil, ki bivajo v območju mestne občine ljubljanske, zglase na mestni stražnici soba št 4 mestnega načelstva med 8. in 13 .uro v sledečem redu:
Lastniki vozil z začetnimi črkami
od A do F 12. t. m. od 8. do 13. ure, od G do M 13. t. m. od 8 do 13. ure, od N do R 14. t m. od 8. do 13. ure, od S do 2 15. t m od 8. do 13. ure, zamudniki 16. t. m. od 8. do 13. ure.
Hkrati si morajo do 1. februarja t. L nabaviti vsi lastniki takih vozil pločevinaste tablice v velikosti 20X30 cm ter jih pritrditi spredaj na levi strani voza (v smeri vožnje) in na dobro vidnem mestu. Tablice morajo imeti na črnem polju bel napis: 1 Registrirno številko, 2. rodbinsko in krstno ime lastnika vozila, 3. bivališče (ulica, Številka). Ime mora biti napisano s 5 cm velikimi, tiskanimi črkami, za ostali napis zadostujejo 3 cm visoke črke. Registrirne številke bodo izvedeli lastniki pri mestnem načelstvu ob priliki registracije.
Lastniki vozil, ki se zalotijo po 1. februarju 1931 na javnih cestah brez predpisanih tablic bodo kaznovani po čl. 56 cit. uredbe z globo od 50 do 1500 Din, oziroma zaporom 1 do 50 dni.
Mestno načelstvo v LJubljani,
dne 7. januarja 1931.
Uradnik
S
tekstilne stroke, čehoslovaški državljan, 27 let star, oženjen, brez otrok, sedaj za» poslen v Jugoslaviji, v neodpovedani za» unni službi, energičen, marljiv in ambici» jozen. vajen samostojnega dela. vešč iz« delo'*anja bombažaste^a m konopnega bla» « spec jelno za državne dobave kakor tudi blaga iz glajene preje, dobro verzi» r&i, v nakvu in prodaji, izurjen Stenograf in stroje nsec in korespondent, perfekten v nemščini, srbohrvaščini in češčini z iz» "-tn'mi r encanr želi zamenjati svoje *"<■>-' Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod št. »712«.
□ □ □ □ □ □ □
n
□ □ □ □
o
Zastopnika
anretnega in marljivega za Ljublja» no in okolico za prodajo prvovrst* nega predmeta proti visoki provi» ziji sprejmemo takoj. Ponudbe pod »Ljubljana P»2099« na Interreklam d d. Zagreb, Masarvkova ul. 28.
□ □ □
O □
□ □ □
T posameznih državah knajo celo predpise o poljubljanju. V New Yorkn je n. pr. strogo prepovedano poljubljanje na ulici in v javnfh lokalih. Tozadevne predpise hočejo Američani celo poostriti.
V katerih provincah Brazilije je civilistom prepovedano poljubljati ženske na ulicah, dočim pristojj vojakom ia mornarjem v uniformi ta pravica.
Na Japonskem smatrajo poljub na ustnice za barbarski čin. Lahko si torej mislimo, koliko ORravka ima japonska cenzura z našimi filmi! Japonci morajo izrezali iz evropskih in ameriških filmov vse prizore, ki se nanašajo na ta običaj, ki ga poševnooki narodi ne poznajo in odklanjajo.
Mnogi Ifudje kasljajo
in trpe na pl »učnem katar It» tn tdSjeni prehiajenju. čuvajte se za časa in epo* rablja jte
LACROMEL
Že ko ga začnete jemati, ponehava kašelj In muke v bronhijah ln pljučih se omilijo, Dobiva se v vseh lekarnah in
v lekarni ARKO, Zagreb
99
mošančhe"
prodaja Gospodarska zveza v Ljubljani•
Novosadska tovarna išče
za 1. februar 1931
ŠEFA TOVARNE
ki je KNJIGOVODJA (reSft sestavljanja
bilanc) perfekten korespondent za srb->-hrvatski in nemški, po možnosti tudi za francoski jezik. V poštev pridejo samo prvovrstne moči z daljšo prakso. Ponudbo je poslati na oglasni zavod Schmolka Novi Sad pod šifro »Sigurna eksistencija«. 1703
Za tri tone bolj beli zobje«
1977
□ _ _
UO_ JOH II m M I I II M II »TTTTTncnq
□
Obstoja samo eden ta prav! aaCIn, da mm
zobje naglo očistijo in da postanejo bea. Uporabite en centimeter KOLYNOSA, razmazanega po suhi teetki, izvršite t nJim, poizkus, In točno po dletih dneh boste videli, da vaši zobje «sto drugače izgledalo. KOLYNOS čisti zobe do temelja brez poškodbe, dokler ne odkrije sijajne zobne sklenlne.
Njegova čudovita antiseptična pena odstrani temne rumenkaste madeže, ki delajo zobe grde, kakor tudi zaostanke hrane •mičujoč nevarne klice, ki povzročajo gnitje zob. Poizkusite KOLYNOS, in točno v desetih dneh boste očarani po doseženih, uspehih.
»JUTRO« St 9
18
Nedelja, 11. L mi
n J a in sveta
Drago plačan prekooceanskl polet
Izlet ministra Balba preko južnega Atlantika je stal Italijo znatnih žrtev. Izmod 12 letal so =e štiri ponesrečila med poletom, pri čemer je našlo smrt pet letalcev Naša slika nam kaže tri ponesrečence : Prva dva (od leve na desno) kapetan Boer in poročnik Barbiciuti, sta našla žalostno smrt pri katastrofi svojih letal, tretjega, kapetana
Recagna pa se je posrečilo rešiti.
Nov odrešenik prihaja v Srednjo Evropo
Krišnamurti, teozofski Mesija je napovedal svoj poset Pragi — Pro-roštvo gospe Besantove in ustanovitev reda Krišnainurtijevega
Po vesteh čeških listov pričakujejo praški teozofi v kratkem poseta svojega voditelja in novega odrešenika človeštvu dne 20. januarja v dvorani Lucerne, predaval o svoji veri in svojem poslanstvu dne 20. januarja v dvorani Luccrue. V Prago ga ie povabil krožek čeških teozofov, združenih v red »Zvezde vzhoda«. Ta red je bil ustanovljen leta 3911 v indijskem svetem mestu Bena-resu. Namen in naloga reda je, napovedati prihod novega mesije in pripravljati. mu pot. Vlogo Janeza Krstnika je prevzela Angležinja gospa Annie Besanto-va, predsednica angleške teozoiske družbe, ki je najavila, da je s svojim proroškim vidom odkrila bodočega Mesijo v 15-letnem indijskem dečku Kriš-namurtiju. Deček je bil nato proglašen za vtelešenje sinu božjega.
To proglašenje je vzbudilo v Angliji sprva nevoljo in smeh. kajti Angleži zaničujejo vse, kar spada v celoured peo-pie, kakor zaznamujejo vse narode, ki niso belega plemena. Toda odločna gospa Besantova in nje odlični sodelavec polkovnik Leadbeater se nista ustrašila smeha in nasprotovanja, marveč sta delala dalie. Organizacija se je širila in rastla ter si je po svetovni vojni prido-
bila mnogo pristašev tudi po Evropi. Maloverni Evropci pa so prinesli v organizacijo tudi kal razdora iu kot prva se je od teozofov odcepila skupina Nemca dr. Steinerja. ki ie kasneje ustanovil antropozofsko družbo in si pridobil mnogo pristašev. Drugi, manjši razkol se je izvršil, ko so dečka Krišnamurtija uradno proglasili za bodočega Mesijo in odrešenika sveta.
Vodje reda »Zvezde vzhoda« pa so bili dobri in delavni organizatorji in so pri širjenju svojega reda in svoje vere prav spretno vporabili čar indijske mistike, tako da ima red danes v 49 državah svoje podružnice, ki štejejo 130.000 članov verskega reda in več ko pol milijona pristašev, ki niso člani reda ter predstavljajo nekak lajični živelj nove vere. Vsako leto se vrše trije kongresi nove cerkve: v indijskem mestu Bena-resu, ameriškem mestu Oji in v Omenu na Nizozemskem, kjer ima Krišnamurti svoj prekrasni dvorec z obsežnimi vrtovi. Grad in vrtove je »odrešeniku« podaril neki nizozemski baron, pobožen pristaš nove cerkve. Na kongresu v Omenu se snidejo iz vse Evrope verniki Krišnamurtijevi ter se nastanijo pod šotori v razsežniJi vrtovih podarjenega
Sv. Trije kralji v Italiji
.Slavnostni obhod treh modrih iz Jutrove dežele po ulicah mesta Tortone. Mesto od davnih dni obhaja ta praznik posebno slovesno, ker je med ljudstvom vkoreninjeDa vera, da se je božje dete rodilo nekje v okolici Tortone.
dvorca. Krog gradu zraste veliko mesto
šotorov, ki ima lasten poštni urad, br-zojav, telefon in druge potrebne moderne ustanove. Spoznavalci »Poslanca Vzhoda«, kakor nazivajo Krišnamurtija, se med kongresom udeležujejo prepovedi, duhovnih vaj in drugih obredov nove cerkve.
»Odrešenik« Krišmamirti je javno nastopil šele januarja meseca 1. 1927, ko je dopolnil svoje 30. leto, ter je začel javno učiti. Pri učenju svojega blodnega in zmešanega poslanstva pa je prišel v nasprotje s svojo zaščitnico gospo Besantovo. Morda se je mladi mož prestrašil odgovornosti polne vloge »vtele šenega sinu božjega«, ki mu jo je nato-vorila prenapeta gospa, ko je še kot nerazumnega dečka proglasila za novega Mesijo, odrešenika sveta. Mož je začel skoro popolnoma pametno govoriti, ko je naglašal, da vsak človek lahko doseže svoio srečo po poti, ki si jo sam izbere. Nihče nima pravice, predpisovati ljudem, katero pot naj pri tem uberejo, niti on. Krišnamurti, ne. Predlanskem pa je uporni mož na kongresu v Omenu razpustil red »Zvezde vzhoda« in pozval svoje pristaše, naj si iščejo sreče brez voditelja. On da ni prišel ustanavljat nove cerkve, ki bi zasužnjila duhove in ljudem predpisovala kak edino-zveličaven način za dosego blaženstva.
Kljub tej zmešnjavi pa red traja dalje in Krišnamurti je njegov voditelj. Časopisi so javljali o razkolu v Omenu in begu Krišnamurtija v Ameriko, kar pa ni bilo res, ker je odšel tja le, da vodi kongres v Kaliforniji. Kakor je podoba, je gospa Besantova, ki se sama proglaša za vtelešenje kralja legendarne kraljevine Atlantide, stvar poravnala in organizacija cerkve gre svojo normalno pot naprej. Krišnamurti bo prvič nastopi' v Srednji Evropi, k' nima dosti smisla za indijsko mistiko in katere narodi niso v nikakih stikih z zagonetnimi ljudstvi Daljnega vzhoda.
'ffr\\rrfr\\rtft\\
Smoking
za plesne in slavnostne prilike najmodernejši. Elegantni, po meri izgotovljeni — najcenejši pri
Drago Schwab, Ljubljana
Vodja indijskih muslimanov
Mohamed Ali, ustanovitelj starolndijske
muslimanske zveze, ki je umrl v Londonu med zasedanjem indijske konference. Bil je
eden izmed prvih sodelavcev Gandhlja, pa se je kasneje ločil od njega, smatrajoč njegovo taktiko za neuspešno.
Letalki, ki hočeta pobiti svetovni rekord
Američanki Edna May-Cooger (levo) in Bobbie Trout se pripravljata za vzrraino3tni polet ir hočeta biti nekoliko dni v zraku, da prekosita dosedanji rekord vztrajnostnega
poleta.
Preračunljivi morilec
Cisto svojevrsten spor za zavarovalnino obravnava ta čas londonsko civilno sodišče. Ozadje tega spora je naslednje:
Pred nekoliko meseci se je zavaroval neki Keynes za ogromno vsoto 20.000 funtov šterlingov. Preden je postavil pod pogodbo svoj podpis, je vprašal zastopnika zavarovalnice, da-li velja ta pogodba tudi v primeru, da bi izvršil samomor. Ko ie uradnik pritrdil, je dejal Keynes: »In kaj bi se zgodilo v primeru, da bi me obesili?« Uradnik ;e smatral vprašanje za dovtip, ko pa :e Keynes zahteval, da se vnese v pogodbo tudi točka, da velja zavarovanje tudi za primer justifikacije, mu je s privoljenjem zavarovalnice ustregel. Nekoliko tednov pozneje se ie izvršil roparski umor nekega bogatega bankirja. Morilec je bil — Keynes. Sodniki so napravili kratek proces in so ga dali obesiti. Precej nato je zahtevala njegova vdova od zavarovalnice izplačilo tistih 20.000 funtov, a zavarovalnica ji ni hotela ugoditi in tako je prišla zadeva pred sodnijo. Tam .ie navedel zastopnik zavarovalnice, da je pogodba s Keyne-som protivna vsem dobrim običajem in da ne more biti veljavna. Jasno je, da je mislil Keynes že pri sestavi te pogodbe na zločin, ki ga bo izvršil in na njegove morebitne posledice. Po obstoječih določbah pa je zavarovalna pogodba neveljavna, če zamolči zavarovanec ob njenem sklepanju kakšno važno točko, n. pr. težko bolezen. Se važnejša pa je vsekakor namera, da bi koga oropal in umoril, za kar bi se potem pokoril s svojim življenjem.
Zadeva je, kakor vidite, precej zavozlana in bo sodna odločitev o njej na
vsak način zbudila še dosti komentarjev, pa naj si bo takšna ali takšna.
Toledski čudež
V mestu Toledu v Zedinjenih državah imajo čudnega dečka. Imenuje se Clarence Coeur, šteje samo šest let in je izredno drobne postave. A ta palček kaže vse znake izredno hitrega duševnega in telesnega razvoja. Odlikuje se po spretnosti in močnih pesteh, se mora vsaj štirikrat na teden pobriti, kadi močne cigare in poje v šolskem zboru s prav lepim baritonom. V šoli so mu morali prideliti posebnega učitelja, ker je prekosil vse tovariše in se bo čez dve ali tri leta prav lahko vpisal na univerzo. Toledski meščani svojega malega rojaka ponosno imenujejo »Toledski čudež«.
PnVopaife k „Vodnikovi družbi"
proti sivim lasem I
Ne oarva temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo Zak. zašt. Odobrena oa zdravstvenega odseka pod St 1793—20 Kot za zdravje popolnoma neškodljiva Uspeh siguren in trajen Cena steklenici Drez poštnine Din 35.—.
ZORA VODA l. OREL, Zagreb
Radičeva (Duea) ul 32. Pošljemo po povzetju, m to samo ca čitljive naslove. 2-tl
Orkan na Filipinskem otočju
Pogled na pokrajino, kjer Je nedavno divjal silovit vihar. Uničil je mnogo poslopij !n ladij ter opustošil rodovitna polja. Slika nam kaže značilen brod ob eni izmed filipinskih rek.
Ost.:
Otroška opera
Po otroški operi pride samo še ena 7udeva. Ta zadeva se imenuje: noriš* niča. Zares so bogovi zelo prijazno r.ame gledali, da v tem trenotku šc nisem v tem koristnem zavodu.
»Veš«, mi je dejal kolega Štritof, »narredili bomo otrroško operro, fi* no. Imam že študirrano, soliste, zborr. Sami smrrkavci, niti eden ni starr več ko dvanajst let«. Dobro. Pa smo se dogovorili, kako in kaj, in nekega dne nridem, da si ogledam ansambel in soliste, ki jih je angažiral in dresiral kolega Niko.
Tristo strel! To je presenečenje! Ste majhnih glav, morda celo več, tvori ta korpus, to imenitno osebje, ki bo izvajalo »Nina nana, punčka moja!« Do tod je vse lepo in vse prav. Ampak . . .
Ampak, ko se prično vaje . . . Ta* krat se izpremeni v trenotku teh sto glav v peklenščke obeh spolov, in ni * 'ornano, kateri je hujši. Sto ust piska, vrešči, kriči, dvesto nog se su* je, brca, dvesto rok maha, ščiplje, d-ega in oder se izpremeni v dirkali* šče, cirkus, tam so takoj improvizira* ne tekme, skok v višino in daljino, rokoborbe se vrše in iz raznih kotov se ču:e cviljenje.
Dejal bi: pri malih bo razdelitev vlog lahka. Figo! Štiri gubernatorje sem imel, tri poslanike — potrebujem pa samo enega. Vsak hoče nekaj predstavljati. »Gospod, kaj bom pa jaz«, to je večno vprašanje, čisto po šolarsko, z vzdignjeno roko in običaj* nima dvema prstoma. To vprašanje je vsakokrat v vseh izdajah . . . Od daleč gleda name mož z zlatimi na* očniki, psihiater, od daleč vidim no* rišnico ali porotno razpravo . . . Da, da, otroška opera — umetnost in še kaj . . .
*
Pa teče vaja in je potrebna razlaga. »Vidite, odtod boste prišli, do srede odra, migate in ste barabe.« Oj, ta beseda! Kako kruto se je maščevala, zakaj vsak frkavec je na vprašanje »Kaj si ti?« — točno odgovoril: »Ba* raba«. In vendar nastopa v operi tudi narod, glasniki in goslači — ne, vsak sleherni je hotel biti — baraba . . . In j'e tudi bil, v vsakem odmoru se je
vsak urno potrudil . . .
*
Potem . . . Vseh teh sto igralčičev in igralčic ima tudi svoje privatno življenje ... In kaže že danes »svojih bodočih potov zemljevid«, kakor pra* vi prijatelj in pesnik Župančič. Tako sem na primer zvedel, da me tetke Helene Logarjeve poznajo in da sem
hodil s stricem Koširjevega Adalberta skupaj v šolo . . . Očka Tatjane Kra» merjeve me dà vselej lepo pozdraviti, bratec Blagajane Bcžkovc mc pa po* vabim z avtom v Kranjsko goro ... Jaz srečnik, kaj? Kdo mi ne zavida? . . . Do danes, do te režije sem porabil vsako leto pet klobukov — zdaj bo pa moral moj založnik g. Kette dobav* Ijati vsaj vsakih šest tednov novo pokrivalo . . . Kam to pelje — to bo najbolj občutil gospod Kette, ker sa* mo klobukov plačevati pa res ne mo* rem . . . Da, da. — Nove zveze, novo pozdravljanje in — pasja noga — no* vi dolgovi.
•
Pravijo, da vladajo pri poklicnem teatru intrige in afere. Kaj še! Vse tisto je malenkost, nedolžno, kot no* vorojeno dete v primeri s težkimi spori, ki vladajo med mojimi malimi igralčiči. Ne samo med solisti, tudi zbor ima tu vedno izkopano bojno se* kiro . . . Pipa sprave je med temi umetniki nepoznana reč.
»Gospod, ta mi ie rekel, da sem
osel!«
»Gospod, tale je rekla, da napačno
pojem!«
»Gospod, Mokorel Drago ima ob
petih petje!«
»Gospod, jaz moram domov, ker se odpeljem jutri smučat!«
»Gospod, prosim, koliko je ura?«
»Gospod, kdaj bo predstava?«
»Gospod, kaj bom pa jaz oblekel?«
»Gospod, Biber Hilda se je pa sme» jala!«
Sto rok, sto ust obenem prosi, toži, sprašuje . . . Med tem pa teče razbur»
kano življenje neizprosno dalje. •
To življenje je razburkano! Tekom vaj za to lepo opero, vzlic odredbam, vzlic kontroli, vzlic kričanju in stro« gosti smo:
1. potegnili štiri frkavce z mostu, kjer se opravlja elektrika. Tam so vr* teli kolesca gor in dol;
2. jih izvlekli sedem iz pododra, kjer so pogrezala.
3. tri smo našli v kurilnici.
4. sedem se jih je klatilo v avdito* ri ju po prvem nadstropju, dva po ga* leriji in eden po banski loži,
5. zlomili so z nezaslišano vztraj* nostjo tri praktikable in pet šip.
6. o vseh drugih stvareh, pri katerih igra roka s palcem navzgor glavno
vlogo, o teh ne govorim . . .
*
Ko so vaje končane, se prično in* teivencije. Temu je izginila torba, tej dežnik, pa spet čepica in knjiga. Celo spričevalo je šlo po vodi. In ali ni čudno? Drugič je vse na mestu, vse se je našlo in je vsa zadeva spet po*
ravnana. —• Da, da, to so lepi časi, srečni časi — katerikrat zavidam tem umetnikom niih brezskrbnost — in blesket njihovih oči . „ ,
Moj prijatelj Niko ... on sedi pri klavirju, igra, maha z roko in razlaga: »name glejte!« Seveda! Kdo je šc sli* šal kaj takega — gledati na komando na nekoga! ... Pa gledajo na okrog, vse jih zanima, vse vidijo — samo ka» pelnika in režiserja ne . . . Potem na» stopi ropotanje — izključitev od skušnje, hude besede! . . . Tam zadaj, skoraj nevidne stoje mame in vzgoji* teljice — njim ni čudno, one poznajo svoje ptičke, ne vidijo vseh — samo posamezne: Vero in Marjeto, Milana in Sonjo ali pa Silvo in Uono . . . Sc» veda, tako je — in tako jc prav! . . . Niko bo že naredil in vse drugo bo tudi ...
*
Zdaj so skrbi z obleko . . . Kakšen bom, kakšna bom? Pa se že danes oblačijo in hodijo v dolgih krilih, pisa* nih jopičih in spet imam dokaz: tea* ter, to je večna mladost; brisača* turban, rjuha*kralievski plašč, o^eto* va suknja preobrnjena — kožuh ali divni ornat ... In dokler bo mladost — dokler bo fantazija — tako dolgo ne bo koncc teatra . . .
Ljuba Prennerjevat
Pohorska vigred
Bila sta spet pri vfero, Nac te France,
Ita sc prerekala s kmeti o kupčiji. "l udi sian miniar je oblastno m Široko sedei pod »»božjim« kolom n včasih vrgel katero vmes. Prancè je važno prikimaval, Nac pa je govoril:
»•Kaj pa boš — za vraga! Saj ni več sashižka pri kupčiji. Moj krščen da ga ni!«
Luka Je pnsedeL
in široka je pridrobfla Petrtčka, ▼edro pozdravila Luko iti se prijazno smehljaje ustavila pred njim.
«Kako pa ti, Luka. da te že tako dolgo ni bik) k nam. Kaj? Ali smo se ti mar zamerih? Opravka zdaj menda ni toliko! r» Luka, — kaj pa — če se ti nemara — ženiš?«
»»•tto-ho-ho!« Vsi so udarili v glasen grohot m Kadivček bi bil zinil, če ga ne bi bil Nac tako peklensko divje pogledal. Ce je bil namreč Luka pn denarni, Je dajal za vino, a ne kmetom, ki so bili snskavi tn skopa, ampak takim, ki imajo manj aii pa mč. Beračem, gostačern in tudi kakemu potepenemu nomarnjaku. Tak je pač bil Luka in Nac je fo dobro vedel saj je že dolgo poznal Luko m neštetokrat praznil kupice z njim. Ce hočeš da bo dal kinei ra pijačo, ga moraš hvaiiti m povzdigovati, kakor da bi bil faro< patron a!i še več: Luka ie pa dal m ni maral hvale. Še norčeval $e ni iz tebe in sploh — da oi bil malce prismojen, bi bil Luka najboljši človek v župniji. A vtoo ie dobro in kaj bi Cisto, da so ga vrgH iz le-me-aata — sicer pa, pravijo, da je itak le sam ašel
Tako je ffmra Nac tn Kadi vček je
moičai, ker »e js bai Nacovega uoza m Francetovega pričevanja bolj ko žan-dstrjev so sodnije.
Luka se k tudi smejal. Potem si Je imi aaliì a polröa. ki mu ?a /e bila pn-aesla Petnčka, v kozarec in &ä hitro ponesel k ustim, kakor da bi hotel skriti bridki smehljaj, ki mu ga je bilo zarezalo posmehljivo rezanje v kotičke oòakraj ust. Kisio se smejem, si je mislil a smejem se jhn vendarle tern okrutnim bedakom. — Čudno! — Koii-ko seizgovonenega je bilo med njimi, med tem ljudstvom in med njun. ki je bil nekdaj njihov. Ali mai m tudi zdaj njihov, mar ni -osed kakor so dragi mar ne orje, ne seje tn ne žanje kakor vsi drugi v vasi? Mar m njegovo, kai pridela? Mar je njegovo delo lažje ali tnanj vredno od njihovega?
Katarjev Luka! Sel si v rvet. hotel Bi biti gospod, hotel si biti več kakor vsi vaščani, več kakor sam župmk dušni ;?astiT K služabnik božji — zakaj nisi več?
Zakaj si se vrnil slab tn reven domov, ti, ki si hotel biti gospod? Miru si iskal, praviš, povrniti si se hotel tja, odkoder si bil odšel z napuhom v srcu. Mini bi bil našel rudi drugod, kamor bi se bü skril, m nihče te ne bi poznal. Mi te pa poznamo in ker te predobru poznamo, kaj si m kaj si hotel biti, se Ti pač sme-jemo kakor nerodl. ki hiti iz hiše, gleda bog ve kam, namestu da bi pazil kam stopi, in telebne črez prag. Nerodnosti drugih se vsak tako rad smeje, zato se pač smejemo tudi Tebi; m ker se Ti smejemo, si nižji m manj vreden od nas.
Kes, zakaj se je bil vrnil?! Ko Je dobil na Koroškem, tam, kjer je šlo res za dom in rod, svoj bridki spomin — v zadnjem trenutku — tik pred premirjem, je mislil, da ga bo konec. Ležal je v svetli bolniški sobi v majhnem mestecu — in tedaj si je z vsem srcem zaželel doma. Onega doma na klancu, kjer raste trava v breg in kjer srebrnozele-no valovi mlado žtto, ko potegne veter od Sv. Helene. Skozi okno je videl rahle robove zelenega Pohorja in zdelo se mu je, da čuti močni vonj pomladi, ki puhti izza farovškega sadovnjaka do steze pod domačo bajto. Še enkrat živeti. v miru m delu živeti doma — med domačimi. Domov! Naj bo kakor hoče — oni kos zemlje je moj, je moj dom. je zame tu — kaj mi bo svet, meni. ki se ne morem več znova prerivati m tepsti? Tam je moj kruhek, pa najsi bo ovsenjak!
Tujec je bil prišel m gledali so ga. uhajača. radovedno, malce pomilovalno m nekoliko zairtčijivo.
Kako je bil pre vel teh deset let, odkar je bil doma. Težko da bi bil znal povedati. Delal je že m teta Zeta. ki se ga je bila silno prestrašila, češ, »ta mi bo nosil vse le od hiše — ničesar k Irtšl — sam hudobec ga je prinesel,« je že dolgo lepo hodila okrog njega, mu tiho stregla in malokdaj godrnjala Včasi je odšel, se vrnil m si prinesel knjig tn nekoč tudi sliko za svojo kamrico pod streho, kamor je bil postavil čedno posteljo, mizo Tn stole, omaro in stoja lo za knjige Teto je jezilo, da ni imel na steni niti križa niti slike Matere Božje ali Srca Jezusovega Zato je nekoč, ko je bil pri fan sejern kupila ploščico iz medi, na kateri je bil naslikan Angel varuh, rn ga mu obesila tik pod ono mestno sliko nad posteljo. Da se pa ne bi mogel u.iedati. mu je postavila na okno cvetoče fuksije in svetlorožnat. poln nagelj.
ln res. Luka jo je pohvalil: »f?of.c so lope, teta!« — in Angel varuh je «stal kjer je bil.
Poxor feti!«? i*» »eveste!
Jugoslovanska gradbena In kreditna zadruga r. L K o. Z.
Lfabljana, Wolfeva uL 10X
dsje svojim fl&nom brezobrestna posojila sa ridavo hiš, za nakup hiš tn posestev, ra prevzem hipotek na hišah in posestvih.
1888
Uradne «reed8.dolX.laodU.dol8.
V petek, dne 16. Januarja 1931, se vrši ob 9 .uri dopoldne
dražba dobro vpeljane gostilne umrlega gospoda Antona Straš-nika, Konjice-Pie v rat, s pripadajočimi gospodarskimi poslopji in zemljišči. Sijajno mesto ob državni cesti '
posteljo« mreže ee-'eoit cJožljlv» postelje otomane spalne iivanf m fotelje nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN
tnpctiiiii Mentnl trg ti IS. 2ima morska trava, blago e» moftroce ia prevleko pohtfttv» » veliki isbin po oaj 012JJ ceni 342
ttaajjrwdajela m ao4» f»vr
beta vina po Din 3.50 in Din 4
«a Ma aa caini
.•(mnU'Tf ven»
f» traja ul^iga >Vin«a< vnirvrgvvlfia t Vitt"»» Ku«1 nii pn LjuMjaot
363T5 *
19,1
S trainile-a dediči.
Mee« as.»«4
Globoko užaloščeni naznanjamo pretužno vest, da Je naš iskreno ljubljeni sin, brat, al rie ln svak, gospod
übscher
strojni stavec
dne 9. t m., po dolgem, mučnem trpljenja, previden s
tolažili av. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo, dne 11. Januarja 1931 ob ^ S. url popoldne Iz mrtvaške veže, Vidovdanska cesta št. 0 (Hiralnica Sv. Jožefa), na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubi jam, dna 10. Janu&rJa 1931.
1980
uLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
TS »tli 83B9V? '9LA020BI T
*—KI »Ki otB** aUu«|» uioejoA X goaiBQd taojpo^ nijat» •od' ai«0)}od od mc!|'|
-U>fc> BI D>-£O L re>-:ot
ty apor&b" »tat'«a eh re a>wna<;o
t llKU JiWtMf lailflO'-teD r1*4 li
UlTOli n» Ul lm.tit ttarurtfc Po irr>t*D » » nak1 owlcrn l&nr ■ Ol podlo?» g» (jadm ■ ämaki u re Mita« alar -a o-mnomad« - 40 Otti
■OLU '."REMA ine-icaD» mgirSk» rvtioutmt BK« a» ao6n» tr-ma t»tm lotrr6»Do uredi >• , ftw gn M * U&.L tnèo« O'&D' A tof-Ttw jomd« I« »(trai £ It'avE lranfi.Dt.Do OltrortJ* Mlft.Tanj» rr.f gTlh»-D e un «do fci.fu fiuoo tt aa pa
le erpha ia w> sa «»«5] toalptar mit moderar da ma - Ola tt
rfueriLU aun a otoraaa M lèiòrra » iahu»ra»> «reaMaine lustro r a®» eeoiket
0. ker «te Ma vsa v ognja di un prafi
drugemu, za io je dregml v Luko.
a^io — kaj si zg run tal? Kdo je pantet-nejši, Bos ali hudič r«
avKo bi ä vedel, kako se bol Se nocoj
Jezil nad svojim ljubim Janezom, bi me sedajle lepo pri miru pustiL« je pomislil Luka, rekel je pa naivno majaje z glavo:
»Oče, kakorkoli se obrnete, zmerom
imate hrbet zadaj. Zato pa ne mislim ne na Boga, ne na peklenščka, amipak na našo rjavko, ki noče biti breja.«
»Mesarju jo prodaj — àia, Nac, pusti Kadivčka in tisto politsko. ki jo gonna kar naprej — tu je kupčija! Luka ima kravico, ki bi bila prav lepa, če bi bila le toliko pokvarjena, da bi hotela spraviti še kakšnega teliča na svet.« Široko se je namuznil svoji šali in pomežiknil Luki, ki se je krotil in ni ničesar odgovoril.
»Res, Loka — afl bi Jo prodali?« se
je hlastno oglasil Nac m obrnil Kadivč-ku hrbet.
Nac je Luko vtkal, čeravno mn Je Loka-, kakor vsi vaščani, rekel »ti«.
»•Ne, ne, Nac, kar pusti! Tako daleč še nismo. Ce bom prodajal, te bom pa poklical.«
»■Menda nisi zameril, Luka?« se Je mlinar vnovič namuzmL
»Kaj bi zameril, saj ni bflo ničesar.«
ajsiičesar bilo? Veš — krnet, pravi kmet bi zameriL ti pa ...«
»Saj vem, oče, da nisem pravi gospodar za vas. Pa da sem te zase, tako bo menda najbolj prav.«
»Saj ue rečem, Luka — trič ne rečem. Ti sì pameten človek .. ^ Mlinar je bd nabral oüraz v resne gube, potegnil a pipe in važno nadaljeval. »Zmerom sem trdil: Luka bi bil lahko škoi, ko bi ne bil pustil uka. Tako je pa.. ^ Stan je pomišljal.
-Bajtar, oče. Nič za to. Dos ©daj mi še m bik) žal!«
»Da n prav zares nI bflo žal?« Je neverno vprašal starec in se naslonil preko mize.
»Zares ne! Kaj bi pa Imel od mesta,
ko sem bolehen io ...«
»Hm!« Mlinar je nekajkrat potegnil iz pipe, stresel glavo m končno menil: »Vsak po svoji pameti ... ti že veš! No, pa brez zamere, Luka, veš, časih sem siten. Kar tako na vsem lepem me prime — saj veš, kako je, kadar pride človek v leta.« Podal mu je roko preko mize tn Luka jo je stisnil. A v grlu ga je ščegetalo m silil se je, da bi pogledal onemu trdno v oko.
Trčila sta. »Na zdravje!«
»Kaj pa Janez? Ali vam kaj piSe domov?«
»Piše. kadar potrebuje denarja^«
»No, pa drugače ...?«
»Nič. Zmerom ista pesem. Dcosf — denar!«
»In ntč več?«
»Kaj bi pa naj še pisal reč? Saj veS, kako je pri vojakih!«
»Seveda vem!« je rekel Luka in na tihem zaiUeL Kako naj zdaj govorim s stanm, ki se mu o stvari niti ne sanja? I1» presneti Janez, da ni znal sam odpreti ust, pretino je odpihal. Mevža! Zgaga! Smrkolin! Vse bi mu rekel, ko bi ga imel zdajle tu, in samemu sebi tudi. Kaj mu je bilo treba obljubljati Urss, da bo on povedal mlinarju? Zavedal se je, da je tako stvar težko, zelo težko povedati.
Marička je bila prišla iz kuhinje in voščila: »Dober večer«.
Ze spet! Luke se je vnovič dotaknilo ono neznano, neizrekljivo čudo, ki je valovalo iz žene k njemu, da bi ga zajelo v nemir i.n hrepenenje. Že je čutil tskro, ki je vznemirjajoče drhtela po njem — čutil je sebe, kako postaja okoren, neroden in v svoji zmedi samemu sebi smešen. Kakor da bi se bil razcepil v onega, ki se vidi smešnega in se jezš, in onega, ki drhti in želi; in — oba ne vesta kaj početi!
Otresal se je, nalašč je zrl vanjo, a ker je bil sam nemir v njegovih očeh, ni opazil, da tudi v njej ni pokoja.
Marička je imela zunaj na vrtu, za mizo pod jablano — gosta.
Nocoj je bil prvič tu.
Bil je mladi učitelj, ki je bil pred nekaj dnevi prišel na vaško šolo, namestu onega, ki se mu je bila na k)v« sprožila puška in ga ranila v stegno, tako da je moral za delj časa ▼ mestno bolnico.
Sola je stala gori v vasi, onkraj cerkve sv. Lenarta, in le malokdaj se je kateri izmed šolskih oglasil pri Petriču. Zahajali so h Klančarju poleg cerkve» Nadučitetj je bil celo Klančariev zet„ učiteljici so dajali tam hrano in oni, ki se je bil obstrelil, učitelj Dolmar, Je bü že oženjen in če je šel v gostilno, je šel tudi on tja gor, kamor so zahajali župnik, župan m njegov tovariš-predstoh' nik.
Gospoda Dollnarla so bili pifciesfl s lova na peteline, kjer Je bil zdrčal po grapi navzdol in kjer se je bila puška, butaje ob skalovje, sprožila vanj ni ga občutno ranila. Otrok je hodilo v šent» lenartsko šoio toliko, da jih je bik) že za troje učiteljev preveč; kako bi jih ukrotila in zmogla komaj dva?
Poslali so torej na pomoč mladeniča, ki Je bil preteklo pomlad dovršil Solo in je zdaj čakal na službo. Ta mladi go= spod se je že prvi teden oglasil pd PetričiL_
Nadaljevanja tega romana r medelfskt
številki.
Naročajte
„Našo dobo1"
otnika
išče velika elektro-tvrdba sa takojšnji
nastop
Ponudbe na Pubfldtaa d. d., oglasni zavod, Zagreb, Ilica 9, pod »Br. 25520«. 1959
SUROVO MASLO
C Taf elbtf tter Ì
najfinejSe. dobavlja ▼ vsaki množini od 4 kg na^ei franko, in sicer po ceni 30 Din kg proti povzetju
Frano Koflorftscfi
Apače pri Gornji Radgoni
Imš&dl£ß
a
DIVJAČINE^
vseh vrst ln v vsaki količini kupujem v vseh letnih časih. Imam veliko salogo lepih strojenih polhovih y kožic. V Ljubljani, Sv. Florjana i ulica *t«v. 9. 388 P
■■•■■■■■■■■■■M:
Gratis prilika potovanja z avtom preko vse Slovenije
se nudi spretnim, marljivim zastopnikom ttvUske široke, ki so Ze dolga leta najbolje vpeljani tn ki Imajo prt odjemalcih velik ugled ln zaupanje ln nam gredo prt prodaji našega predmeta na roko. Ce Je uspeh, ao deležni tudi provizije. Ponudbe pod šifro »Slovenija P—2099« na Interreklam d. cL, Zagreb, Masarykova 28.
Nervozni
umiralo zgodaj!
Ste II opazi «I pri sebi četudi le lopatam katerega Izmed nasiednfiti znakov bližajoče se živčne oslabelosti?
Hitro rasbnrfent«. ocraspoložcat« drgetanje adov, »« mirnost, oiripante srca, omoliinl napedt, lesnofcuost, ne-■pti iost, nem rnc sanje, neobčatlfltosl posamezmb telesnih delov, pl»i itvost, prevelika razdražljivost spričo ogovarjanja ropota, duha, poželenje po omamilih, tobaku, alkohola, éaju. kavi, trzanje očesnih vek ali migljanje pred očmi. naval krvi, tesnoba, muhavost, odpoved spomina ali govora, izredna oagnenja ali odvratnost Ako ae pojavi pri Vas kateri teb znakov nervoznosti, eden močan ali več b krati, tedaj
so v»š> ž«ve; resno oslabnenl m polrebnteto okrepita. Ne pustite tega vnemar ie capre], ker «lede tema lahko kmaln resne motnje duševnih zmožnosti, kot nesmiselno govorjenje in nezavedna dejanja, hitra telesna propast in zgodnja smrt Nič ni na tem, odkod Vaša živčna oslabelost, vabim Vaa, pišite mil Radevolje Vam
zaslon? m oosininc prosto ««daven nann odkritem
ki Vam bo pripravil veselo iznenadenje Morda «te sa razna sredstva izdali ut mnogo denarja dosegli pa ? najboljšem slučaju le kratkotrajno t boljša u je Zagotavljam Vas, da poznam pravi način
kako siaoosli Veiib fttvcev odpomott,
Ta način prinese oten n tudi zboljšanje razpoloženja, reselje do življenja moč in delazmožnost, da, pisal mi je že marsikdo, da ga je povsem prerodil T«> d«>fc»*i!u|e<«» tud mucu * zdrs % nt-kov. Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno
kn Igo Dopomoma casioo).
Ce Vam ni mogoče pisali takoj, si spravite ta oglasi
Ernst Pastemack. Berlin, SO.
MichaeLkircUpiaiz ino ia.
O.UU «XV
> JUTRO t 8t. 9
20
Nedelja, 11.1 7.G31
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce na) pove naslov Oglasni oddelek •Jutrac. je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
JCdor hoče Z JJTZS:
aR GaGe dru^o mfmmacffc C«ee£« •• maRt»
cj/asor naj pn'/cs« v mitant&ah
mi c er n« I»« prejel «perora / » E^mMW
CENE MAU M OGLASOM;
Zenitve tn dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je apostati obenem t naročilom, ticer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici t Ljubljani. 11842.
1
fla&Covi matih cgCa&ov
tn drtrge Informacije tičoče te oglasov, te dobijo tudi v podružnicah »JUTRAc v
flovem mestu
Ljubljanska cesta St. 42
in na ß e.%CfiiCCl(t
pri kolodvoru it. 100
Male oglase tn tnserate naročajte v siaših podružnicah.
ul v* i
Kuharico
■redajs starosti išče boljša irušina na deže-li. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« iM>d »Nastop lü. feb.«
956-1
Avtomehanik
•tarejši, zanesljiv, kateri ima obrtni list ter lahko taloži nekaj kavcije, dobi stalno službo. Oženjem jsaajo prednost. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« bkkì »Avtom ehanik«.
970-1
Izvežbana
verižarica
(ketleriea) dobi takoj služ-So. Zglasiti se je v Ribnici na Dol. pri »Tekstilna industrija« d. z o. z.
399-1
Pletiljo
M »troj št. 10 »Ideal« za nogavice sprejmem. — Zg. Siäa, Ko:ovo polje 193.
003-1
Natakarico
«nožno kavcije in nemščine sprejmem takoj na ra-?nn. Naslov v podružnici »Jutra« v Nrvem mestu.
946-1
Pek. vajenca
i vso oìkrbo v hiši siprej-»isib. Pavel Dolenc, pe-kar-r«a. Domžale. 950-1
Pek. vajenca
revnih, poltenih startov, z vso oskrbo v hiši sprejmem takoj. Anton Smre-kar, pekarna, Mokronog.
949-1
Pletilnega mojstra
ki po-zna vse plet-ilne stroje, posebno pa »links link?« pletilne stroje, išče tovarna pletenin v Zagrebu. — Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« T)od »Mojster«.
951-1
Za novo opekarno
rabi strokovnjake Andolšek A., trg., Boš tanj. 756-1
Trg. sotrudnik
vojaščine prost, ne čez 26 let star vešč galanterijske kakor kratke stroke, zmožen slovenščine in nemščine, z dobrimi referencami naj pošlje svojo ponudbo na og'asnà oddelek »Jutra« pod »št. 1000«. 1028-1
Frizer, vajenca (ko)
z boljšo izobrazbo in dobrih staršev, ne pod 16 let starega sprejme Vendelin Sebal, frizer za dame in gospode v Ljubljani, Sv. Petra cesta 44. 1038-1
Instrumentarko
izučeno a.H učenko išče zobozdravnik. Lastnoročno pisane ponudbe z dosedanjim delovanjem na podružnico »Jutra« v Celju pod šifra »Instrumentarka« 931-1
Služkinjo za vse
ki zna dohro kuhati, sprejmem na Dunajski cesti 31 I. nadstropje. 1011-1
Postrežnico
ne priletno, sprejmem po dogovoru za nekaj dni v tednu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 1031-1
Pek, pomočnika
dobrega skupnega delavca, resnega in treznega išče pekarna Vidlc, Jesenice — Gorenjsko. 826-1
Dva vajenca
z dobro šolsko I7.obra.zbo sprejme Franjo Dolžan, klepar in vodovodni instalater v Celju. 920-1
Učenko
iz boljše hiše. v trgovino mešanega blaga sprejme takoj Grabrijaa Leopold v Metliki. " 601-1
Brivskega vajenca ali vaienko
s primerno šolsko izobraz bo sprejme Drago Ilovar, Dunajska cesta 82. 743-1
Vaienko za gostilno
1-5—16 let staro, iz dobre fuše. sprejmem s popolno oskrbo ali brez nje. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zvesta m pridna«. 1056-1
Mesto uradnika (ce)
potnika (ce) ae nudi one mn, ki posodi, eventuelno vloži manjši znesek kot kavcijo. Ponudbe z referencami (pogoj poštenje) na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Trgovska poslovalnica«. 327-1
Zobotehnika
i večletno prakso iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod ^Operativen in tehnik perfekt«. 1125-1
éiléf 4 dlrfftifcai
Šofer
trezen in zanesljiv, z enoletno prakso in dobrimi spričevali išče službo k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. Gre tudi kot spremljevalec avtobusa. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 957-2
Trg. pomočnik
mlajši železninar in špece-rist, vojaščine prost, z večletnimi spričevali, želi premeniti službo v mesto ali na deželo. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Marljiv prodajalec«. 1132-2
G. Th flot man:
Osel gospoda Kozamornika
34.
>\o. nu. to ti že uredim, saj sem živfno-tdravnik!« je zagotlrnial gospod Ko/amur-nik. Nato ie vzel prazni lonec, stresel vanj vse žabice, kir jih je imel pri sebi, vrgel >anj užigalieo in — resk; tresk! bom se je s strašnim pokanjem razietel ves lonec na l»ose.
Prava plolia pokajočili. žrižgajočih in si-kajorih žabic se je nsula ua vse strani in nliogi osel je od straha in groze kakor neumen zdirjal v en dan. Bum! ga je zaneslo jin-ko jame, ki so jo bili izkopali cestarji, tako «ia jc gospoda Kozamurnika sunkoma vrglo kvišku!
Predce in kodralce
samo izurjene sprejme to. •*?.rna žime v Beogradu. Oblakovska 14. Javiti se je z zahtevkom plače.
753-1
Natakar, vajenca
sprejmem takoj. Naslov v >glasnem oddelku »Jutra« S15-1
Pletiljo
za nogavice, z večletno prakso pod ugodnimi pogoji sprejme takoj v stalno službo večja tovarna pleter.in Ponudbe na o?! oddelek »Jutra« pod šifro »Vešča in zanesljiva«.
828-1
Učenko
za belo perilo sprejme Lucija Koprive, Kopališka št. 12. 843 1
Gospodično
ki dobro igra violino — tudi začetnico v salonsko kapelo sprejme Slavko Raškaj, hotel »Imperial« Podgorica, Črna gori.
872-1
Služkinjo
pošteno, zdravo, snažno, ki zna fino kuhati in pospravljati tudi fine parketirane sobe sprejme boljša hiša proti dobri plači takoj. Upo-teva se le dela-zmožna dekleta. Naslov v oglasnem oddelku "Jutra«. iio4_1
Učenko
sprejmem takoj v d am «ki krojaški salon. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
106S-Ì
Kuharica
samostojna, pridna in poštena. zmožna slovenskega in nemškega jezika, 'šče službo pri kaki boljši mali družini, ali pri samostojnem samsk»m gospodu. — Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Dobra kuha rica 3-1« Nasto.p s 15. jan. ali 1. februarjem. 1134-2
Mfaiša gospodična
izvežbana ter zmožna več joga kapitala, želi s 1 februarjem mesto poslov odi nje v kaki boljši gostilni. Ponudbe na »slas. oddelek »Jutra« pod »Poslovodinja» 1132-2
Natakarica
išče boljše mesto v Ljubljani. Por.udbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena št. 210«.
954-2
Garancijo
nudim — skoraj milijon — imam trgovsko akademsko izobrazbo ter iščem služ bo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "»Pro sim takoj!« 952-2
Trg. pomočnik
mlad. želi premeniti mesto v trgovini z mešanim bla gom ali s čevlji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Na boljše«.
981-2
Priden fant
pošten, ki je izvežki.n v trgov'ni in vešč tudi mli-narskih poslov išče primer ne službe. — Ponudbe ra ogl._ oddelek »Jutra« pod »Prišel od vojakov«.
978-2
Mladenič
star 19 in pol let, gwfw-ski praktikant, ki čaka na izpit, želi kakršnokoli službo, najraje k avtomobilu ali kot pomočnik k oir.ni-busu. Naslov ogl. oddelku »Jutra«. 937-2
Natakarica
pridna, poštena, čedne rn-r.anjosti, želi službe takoj. Pošlje lahko tudi sliko. — Naslov v podružnici »Jutra« t Novem mestu.
915-2
Kuharica
samostojna, želi službe pri kaki mali družini aH pri samskem gospodu. Stara je 28 let. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Mirna m zanesljiva«. 929-2
Trgov, poslovodja
želi premeniti mesto. Najrajši bi prevzel mesto v trgovini mešanega blaga v kaki podružnici. Po potrebi lahko vloži kavcijo. Cenjene ponudbe na o-l oddelek »Jutra« pod šifro »Lahko nastopi tako:-_ 879-2
Inteligentna gdč.
z meščansko šolo išče službo blaga jničarke ali stično. pomaga tudi v gospodinjstvu. Ponudbe na o<*' oddelek »Jutra« pod šifro -Izobražena« 878-2
Pekovski pomoč.
isce službo — ker želi sedanjo spremeniti — kot predpečnik ali skupni delavec za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni odd »Jutra« pod šifro »Boliša služba«. S82-'
Trg. pomočnica
(začetnica) iéfe namestitve v Ijubljara ali okolici. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena marljiva«. 2S4-:
500 Din nagrade
dobi tisti, ki preskrbi mesto prodajalca ali skladiščnika mlademu m an uf a'lini ris tu. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Mlad manufakturist«.
1019-2
Mesto prodajalca ali skladiščnika
išče mlajša moč z lVdetno prakso. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrstna moč«. 101S-2
Špediter
5-moSeB slov., nemškega in italrjan. jezika ter kavcije, želi premeniti službo k večjemu podjetju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped »Zanesljiv špediter«. 1029-2
Postrežnica
ki zna dobro kuhati, išče zaposlenje za čez dan. Po nudbe na oglasni oddebk »Jutra« pod šifro »K. 34«.
139-2
Hišnik
oženjen. z dežele, Iri Ima veselje in prakso v vrtnarstvu, išče s I. februarjem službo blizu Ljubljane. — 31- R., Ig-Studenec št. 140 643-2
Šofer
Z izpitom, ki bi opravita I tudi druga dela. išče službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »"lrezen in zanesljiv«.
745-2
Gospodična
vešča slovenskega im nemškega jezika, želi mesto v pisarni. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro -•Natančna«. 7-14-2
Samostojna
36.
Malo dalje tam na vos-aln nlice sta stala Miklavž 1'rckopicnik, čiftilec greznic, m Jaka Vrtofflavec. ki je nalepljal lepake. Razgovariala sta se o politiki, in kakor tsi vemo. lahko govoriš o tej stvari brez konca in kraja, pa vendar nikoli ne končaš. >Da. da.« ic rekel Miklavž, »nekaj visi v zraku; velik preobrat se bliža — le meni verjemi!«
kuhanca
dobi takoj službo v večjem obratu. Ponudbe do 14. t. m. pod »Varčna VI« na o^las oddel. »Jutra«. 1092—1
Praktikantin*)
strojepisko, veščo tudi nemščine spreimem v trgovino. Ponudbe ood Speci iaina trgovina« na oglasni oddelek »Jutra«- 1065—1
Knjigovodjo
dobro izurjenega, poštenega, z znanjem poleg slovenščine nemškega in hrvatskega jezika in ki bi bil obenem vodia pisarne. sorcini ein. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.' 1081-1
Gospo fd;čno)
iščemo za sodelovanje v leni. novi delikat.es' in vinarni, katera ima no možnosti tudi osebno nra^i^o. takoj. Ponudbe pod »V Iiiubllp-na oglasni orf^lek »Jutra«. 1062—1
Vrtnarja
marljivega. verzlr?n»?a išče večje lndustriisko oodjetie za vodenfe vrta za zelen lavo in sprehajališča. Ponudbe nal se no5lieio na oglasni 'v-ldelek »Jutra« pod »Zanesljiv vrtnar«.
1099—1
Tauet, vatenca
«Dre'rne Avsust. Tnbll-tfnetnik ln dekora-ter. I>iiibl*ana. Dunal-=ka cesta 25. 1113—1
Strojnik
nami strol. tudi z Altern kot Vnrla* ki '"a tUdI rnoritn*0 trans-
™lsl1. DffOVOrinv 1-M
^ohl mesto Ponudbe
"a oflnsii »T-H-
pod Tmnčko »Tekstilna tovarna«. 1105—1
Trgovski pomočnik
izvežban v ma.nufakturi in speceriji išče službe. — Ponudbe na oglasni odd. Jutra« pod šifro »Pošten - vojaščine prost«.
979-2
Mladenič
absolvent trgovske šo.le in vešč tudi trgovine mešanega blaga želi premeriti službo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Priden mladenič«.
980-2
Dekle
vajeno vseh hišnih del tn kuhe išče službe. Gre tudi za gospodinjo k vdov-eu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod št»-vilko »915«. 909-2
Mesto vajenca
za kakršnokoli obrt išče lo let star deček, kateri jc po nesreči izgubil desno oko in je brez staršev. Cenjene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« ped štev. '90«. 990-2
Srednješolka
p o n č ti j e za stanovanje otroka v Ijndskošol. predmetih. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 09.1-2
Absolventinja
meščanske šole, vešča nekoliko strojepisja, želi mesta praktika.ntinie. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
992-2
Mesto gospodinje
želi vdo^a srednjih let, simpatična, varčna in zdrava. Nastopi lahko tak»!. Cenjene ponudite na o?l. oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena gospodinja«.
996-2
Jelonoša
I5?e slnžbo v restavraciji ali kavanji. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 938-2
Kuharica
samostojna, želi mesto za takoj v Ljubljani ali okolici. Gre r.airaiši v trgovsko hišo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Pridna kuharica«. 876-2
Kroj. poslovodja
zmožen samostojnega vodstva. delavnice, z dobrim krojem m delom, išče na-meščeLja. Nastopi lahko takoj. Naslov pove o»las oddelek »Jutra« v Ljubljani. -'oj.o
Prodajalka
začetnica, izučena v trgo-v>ii mešanega b!a<»a. v ue-odpoveda.nl službi,°želi pre-meniti mesto v svrho na-daljne izobrazbe. Dobre reference. Nastop i lahko takoj ali s 15. jan. 1931. _ Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Marljiva in zvesta«. 701-2
Mesarski pomočnik
23_Ict star. vojaščine prost, pošten in dobro izurjen v sekanju mesa, nakupu živine. z dobrimi spričevali, išče službo s 1. februarjem — nairaie v bližini Zagreba. Maribora ali v Ljubljani. Ponudbe na podruž-nico »Jutra« v Gèl ju pod »Irezen in zanesliiv 14«.
814.2
Službo sluge
kot pomoč v skladišču ali kaj podobnega iščem Star sem 25 let, močan in zdrav ter posedam dobra st>riče-vala Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. S4S-2
Lesni manipulant
strokovnjak v lesni stroki in vešč pisemskega dela išče name-scenje za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Skromne zahteve«. 1107—2
Gospodična
Z daljo prakso, želi ra tako; ali pozneje mesto pro-dajajke_ aH bla-ajničarke. ve>ca je tudi Šivanja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 24«. ___847-2
Sodni vpokoienec
«eli Službi) pri Tiotariu _ tudi na deželi. Ponudbe r. navedbo piare na oglasi oddelek^ »Jutra« pod šifro »Zanesljiv im točen«. 849-2
Delovodja
oženjen, z eoim otrokmm, praktičen za vb« do-oač.i m poliska dela, kakor^tud.i v oskrbovani« vrta, želi službo za tako; ali s 15. februarjem. Naslov v oel. oddelku »Jutra«. <544.?
Pozor? Pozor!
Potnfkl-šoferji!
17 Icit star »ehanJk, dober voaač, vešč vseh mamiših popravil, ki im« i ir red »o veselje do Soferstr« — pozneje do potništva. ?eli iti h kateremkoli potniku kot poimoč. Reane ponudbe na naslov: I. P., Turms?«. Preikmurje. 681-2
Kot gospodinja
k starejšemu gospodu želi mesta 36 let stara gospodična. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 888-2
Dama
ki perfektno nemško, italijansko in francosko, bi prevajala trgovsko korespondenco. Dopise na osi. oddelek »Jutra« pod šifro »Prevajanje«. 899-2
Brivski pomočnik
mlad. vešč v postrežbi mo "ih ter btibi štucer. želi 15. februarjem premeniti ižbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. S75-2
Ekspedient
z večletno prakso, prost vojaščine, izučen špecerist. ki zna hrvatsko in nemško išče službo Ponudbe ped »Pamostojen 39« na podružnico »Jutra« v Mariboru
139 2
Gospodična
z daljšo trgovsko prakso, zmožna samostojnega vod st.va in pisarniških ie! išče primerno službo kot poslorodinja ali prodajal ka bodisi v mestu ali na deželi. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Izvežbana moč«. 631-2
Tkalski mojster
zmožet vsesa dela v škro bilnici. špularn! in tudi v »Sehermasehinic. s podmoj-strom. iščeta službo. Cenj. ponudbe na oglasni odde lek »Jutra« v Ljubljani pod »Zanesljiv 19«. 715-2
Prodajalka
ki bi pomagala tudi v gospodinjstvu, išče s 15. jan. ali 1. februarjem mesto v trgovini mešanega b'asra. ali z deHkatesami — Po nudbe na: Olga Dečman. Celje, Lava, pri KarlovSek 71S-2
Kmet. strokovnjak
s kmetijskošolsko izebraz bo. izkušen v vseh pano gab kmetijstva, e večletno prakso, oženjen star 38 let, želi stalno službo ra večjem posestvu kot »skrb nik ali ekonom — Službo lahko nastopi 1. ali 15. februarja. Ceni ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Oskrbnik« 736-2
Polir
zanesljiv in samo-s'oien. ra visoke, vodne in talne stav be, z večletino prakso, želi službo za takoj. Por.ulbe na oglasni oddelek »Ju'-a« pod šifro »Polir«. 751-2
Usmiljenim srcem!
Brezposelna knjigovodmia in strojepiska nrosi kakršnokoli zaposlitev, da se obvaruje padca. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pn.j »Veselohvaležna«. 1015-2
Mladenič
ki Je dovršil 4 realke ln mora čez nekaj mesecev k vojakom, išče kakršnokoli slušbo ali zaposle-uje, da bi si kaj prislužil. Je sin revnih in poštenih staršev Interesenti naj pišejo na og'as. oddelek »Jutra« pod »Hvaležen za delo in /.a služek«. 7S9-2
Gospodična
ki zna šivati, več jezikov in klavir, želi m"St-o vzgojiteljice. ali pa bi tudi šla za oporo gospodinji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pn-d »Vsestransko uporabljiva«. 825-2
Absolvent
državne dvora zredne trg.
šole. išče službo. Naslov: Striedinger, Gosj>osvetska <• št. 10, IV. 1077-2
fzvežban drogerist
vojaščine prost, tš'e službo pri boljši tvrdk«. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra moč 100«. 1078-2
Angleški, francoski
pouk ia kon vertaci ja v večernih ura-h na dcun po uspešni metodi. ponudbe na oglasni oddel. »Jutra« l>od »Gentleman 37«.
910-4
UčitelRca nemščine
mudi pouk ali konverz.i'ljo po nizki ceni. — Vprašati med 10. in 2. uro na Zrinj-=ke;a cesti 7.II — levo.
1053-4
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
Gojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12.
— Zahtevajte informacije.
205-4
Natakarica
stara 23 let, vesela ln živahna, pridna in poštena. ki zna šivati in kuhati ter ribati, v službi začetnica, doma vajena obrti, ere radi domačih razmer v dobro idočo preprosto gostilno, na'raie v bližini Ljubljane Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hočem biti pridna ln zadovoljna«. 1057—2
llM'i ' V •4
Dober zaslužek
nudim potnikom, kateri rotujejo v špecerijski strofi. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Ideal«.
953-3
Krpanj'e perila
sprejmem na dom. Na&ìov r oglasnem odd. »Jutra«.
996-3
Velik zaslužek
s proda'o no vosti. — M. Skof. Maribor, Praiprotni-kova ul. 191. 9411-3
Izvošček in
avtotaksa
Kar! B e ! a k v Mariboru,
Vrtna ut. 17, telefon 25-25 e priporoča. 816-3
Kakšno vlogo
grate v žhijenju — brez posla in zaslužka? Gotovo riikake resnične korajže! Prvovrstna hiša išče serioz te potnike. Gospodje, ki so vajeni pridnega dela. naj se oferirajo pod šifro Dokamiron 1991« na ogl. oddelek »Jutra«. 785-3
Izdaten postranski zaslužek
nudi zavarovalnica v Ljubljani sposobnim akviziter-jein za razne zavarovalne > h: 11 »Jutra«. 1091-3
1000 Din tedensko
zaslužite z obiskovani »m v Vašem okraju. Znamko za odeovor. — Tovarna strolev. Llub-1'ana, poštni predal 307. 111—3
Poučujem diiake
najraje iz humanističnih zimnazij. Uspeh siguren. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 833-4
Potniku
ki W k svoji kolckcsji prevzel še kolekcijo svilene pomodne in kratke ro be, se nudi sijuTon in trajen zaslužek. Oferte z navedbo firme za katero že potuje in zahtevkom provizije na oglasni oddelek »Jutra« ped »F. K. 7'.
1016-5
Potnika
ma.nnfakturne stroke, ta obisk privatnih strani v Mariboru, sprejmem. Ponudbe pod »Visok zaslužek« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 719-5
Potnika
sprejme stara, renomirana firma za kuhanje žganja, sadnih sokov, tvornica likerjev itd. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »V stroki zmožen in vpeljan«. 1133-5
Manto
iz pristnega persiana prodam poceni. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 959-6
Radio - balzam
im 35 dni gib predmetov nudi poceni Lmdič. Ljubljana, Komenskeea 36.
237-6
Pozor, peki!
Prodam stiskalni stroj v zel» dobrem stanju na* 30 komadov. Cena 8500 Din. Naslov v oglasnem odd. »Jutra« 1000-6
Štedilnik
dobro ohranjen naprodaj v Bolgarski ulici 2-l.i. Ogledat; med 8. in 12. uro.
101C-6
Madono
originalno delo, za epaini-co, ugodno proda A. ' Kos, Mestni trg št» 2.5. 1036-6
Pisarniški inventar
kakoT padel, pisalne mize (1 amerika.nsko in 2 navad ni) ter klopi, stole, mizo ln drugo v najboljšem stanju ugodno proda Royal Mail Line, Kolodvorska "ul. št. 26. 1032-6
Razprodajamo Izvrstna bela vina
po Din 3.50 in Din 4
za liter na debelo, vsled opustitve veletrgovine, io-kler traja zaloga »Vinea«. veletrg. z vinom. Rudnik pri Ljubljani, 6-17-G
Za barvarstva
Apreturni in dekatirni stroj z bakrenim bobnom na ročni pogon ali s silo, dobro ohranjen, prečna cev, parni kotel, 4 m- m dr. radi preobilice zelo poceni proda Färberei F. R e s c h. G raz, Wa ssergasse 8.
977-C
2 električni peči
n ajsotidne jše konstmk ci j e predam. Vprašati med 12. ■ia 2. uro na Tržaški cesti štev. 10, pritličje — levo 1042-6
Krožna ž&ga
(cirkularka) na elektr. pogon, ugodno naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1044-6
Peč
prav dobro ohranjeno poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
763-0
Premog, drva, koks
pT'Xlal» Vinko P»300.000«. 900-6
Na obroke
drva in premog
po konkurenčnih cenah dostavlja na dom Fr. Fritz, skladišče na Sv. Petra c. št. 85. Naročila sprejema tudi gostilna v Tavčarjevi ulici 4. 917-6
Mizo s stoli
kupim. Potiudbe na oglasni
oddelek »Jutra« pod " šifro »Čedno«. 961-7
ISO m vodov, cevi
rabljenih kupim. — Josip Kotnik — ürklovc, Mirna peč. Oglasiti ie v nedeljo in ponedeljek. 965-7
Blagajno
ročno, jekle-no, Werth z dobro ohranjeno ključavnico kur ina. — Ponudbe z navedi-o velikosti in cene na Drago Schilling. Kranj. 932-7
Brzoparilnik
dobro ohranjen kupi I>rvS*.. Ljubljana, Pokopališka 29 727-7
Fotoaparat
malo rabljen. 9 X 12, dvojni izteg Voigtländer, prima optika, ali kaj enakega kupim. Naslov v oglatem oddelku »Jutra«. 827 7
Tračnice
ozkwfärae. 60 mm profila,
k n n i d. d. Cma Kaolin, Ljubljana, oošt. predal ! !<5 637-7
Kinoaparat
večji, nov ali malo rablju» kuni kino »lidison«. Ormo?.
679-7
Tehtnico
prodajno mizo ln drago za dellkateso ln vl-notoč kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Oprema-r.
1061—T
Peč
dn*>r« aferanjemo kupim. —:
Ponndbe z navedbo velikosti ra eem-e na oglasi« oddelek »juits« pod šifro »Peč«. 1135-7
LLLQ
Prvovrsten zvočnik
anod-nl aparat. ??0 volt
akumulator ugodno pre4.»tn
Naslov v oglasnem oddelk-. »Jutra«. 713-ft
Radio aparate
prodaja popravlja, auder-niztra, vzdržuje najugodneje Jože MarkeS. Jesenice 30
Premog in drva
prodaja Jezeršek. V»dnn-' 200
Puhasto perje
„isto. čohano kg po 43 Oib Iruga vrsta po" Din 38 ks «isto Dele gosje kg po 13< Dio in čisti pub kg po Di: 250 Razpošiljam "po pošt uem povzetju L Brozovu Zagreb Mica >?2 tem č čistilnica peria 2Fy:
Spalnica
sviti», masivna, skoraj nova
in jedilnica
termo politirana, skoraj nova naprodaj na Vrtači st. 12, pritličje. O'riedati med 9 ;.„ i / 3 ,,rr.
iä Ul '/, 3. ure.
ia>?-6
Radio
Ingelen zvočnik ln
fotoaparat
9X12 (Spiegelreflexkamera) po nizki ceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 1063-6
Fotoaparat
9X12. 1 kodak 6^9. stogalo. veliko sliko (tihožitje) novo za salon, telovadno orodje in drsalke prodam. Gasilska 6, pritličje desno. 1060-6
2 para drsalk
štev. 35 in 37 »Eis-blume« prodam. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 1124-6
Tovorni avto
1'4 tonski, lahki, če mogočo znamke »Fiat«, vežen samo 20.000 km ku]»im. — Naslov v oglasnem odd. »Jutra« 971-6
• Austro - Fiat
tovorni, 1-tonski, Ia Bo« razsvetljava, popolnoma nova bat., na novo prebarvan. kabina, pokrit, 5 gum v dobrem stanju, sploh zel» dobro r hranjen radi nabave večjeia ugodno prodam za 25.000 Din. — Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Fiat«.
975-1«
Več avtomobilov
ugodno proda Lampret
drug. Glej pod raz.no.
1005-10
Zaprt avto Essex
ugodno naprodaj Pistnon« na naslov Peter Steblaj, kavarna »Slon«. 50810
Motorno kolo
diäter Lea. sk0T0 novo, « torpedo prikolic«, kompl. Bosch razsvetljavo ter popolnoma opremljeno ugodno prodam. Puizve se v garaži »Lojze«, Miklošičeva cesta. 1121-10
Moško kolo
znamke Angion, kakor tudi
kovčeg-gramofon
s 16 ploščami najmodernejših tl.-igerjev, skoraj novo po zelo nizki fervi naprodaj v lì o i: li uiic-i 1'5/T.
1052-11
Otroka
sprejmem z vso oskrbo n» deželo. — Julka Hafner, Karadžičeva ul. L_\ Kole-z'ja. Trnovo, 1003-14
Mlada vdova
bi rada oddala 3 dečke v starosti 8. 4 let ter osem mesecev, boljšim Ijudt-m 7a svoje. Vsak ima v hranilnici 20.000 Din. Naslov v podružnici »Jutra« v Novem mestu. 947-14
Stalne abonente
na primorsko hrano, od 10 Din dnevno naprej, sprejemam vsak dan. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«.
1059-14
»JUTRO« St 9 5========================^^ 21 , Nedelja, TL L1331
Za: DOM
is
ia
u
INDUSTRIJO
3
hI <■
*
fl ; i
3
)•
9
troji
15 letno jamstio
i
ZALCSA:
LUDV. BARAGA Ljubljana
ŠELENBURGOVA ÜI» 6
TELEFON 29—80
■
IF I ■ I KI
>1
C E
i
i
e
E|
B
B
R
Spalnice
{* trdega au u:ctiivOga lesa, čUle lu dobro »lira i.jene kurpiin Ponudbe i opisom ia Ceco ua Drago Schilling, Kranj. 0X1-12
Spalnice
trd» in mulike ud ÜO00 Diu naprej prodaj» Vidmar — Zg. ài-ita. 097-12
3 pisarniške mize
fagliene priwam. Puja-^aiia daje pleskar Marn. Dunaj s»* ossta st. 8 — dvorišče
ioyy-i2
Pozor! Pozor!
Pohištvo na obroke
spalnice 28U0, omare 550, postelje 260, ku-lilnjske kredence 530 Din tn vse drugo pohištvo dobite najceneje Mizarstvo Sava, Kolodvorska 18. 1095—12
Spalnico
t--*hro ohranjeno kupim, .'•jnudbe na ogla»«, oddelek •-jatrai pod »Spalnica«.
1103-12
TITZ imi m
Črno suknjo, smoking in frak
»e!o icbro »hranjeno po nizki ceni prodam v Lev fevi ulici 11. 857-13
Več sto drogov
kostanjevih in smrcko-vìb. fremer 15—25 em. -iolžii.a do !2 m ter par tisoč kostanjevih vinnsradskih kolov prodam. Naslov v >gl. oddelku ».Jutra«. 9G3-15
9 * f
Do 150.000 Din
posojila proti vknjiž
b; na prve- m»*to na -;r.o nadstropno hiše i zemlji Icern in obrtjo. Cenj i>o nudbe na podruinico Jutra v Celju pod 5i Tro »Do-hra obre s-fcjvanje« 720-16
Vodio tehn. pisarne
ki cleri v podjetje SO lo RO.OOO Din. sprejmem l"a Sojšnjp ponudile i zahtevo plače na oglasni odd-lek »Jutra« pod »Pisarna.
738-16
Posojilo
do 150.000 Diu iščem proti ▼knjì?.W na prvo mesto, ra enonad-trojiro hišo i rem!ii-čem in .r.rtjo. C<»nj. ponudbe po-i »Dobro ob-e etovanie« na podrti/. Jutra » Celju. 932-16
Trgovino
z mežanim blago-m. radi bolezni lastnika oddam v najem ali zelo ugodno prodam. Kraj zelo prometen. Vaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1048 17
Gostilno
dobri, idočo. sredi promet-■iosa kraja oddam radi »d hoda k vojakom v najem Naslov pove oglas. oddelek «Jutra«. 702 17
Gostilno
in trgovino ob zelo prometni cesti blizu industrij >kega kraja po i-izki eoni prodam. Ponudbe je po siati na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Dobro'doca obrt 39«. 903-19
Trgovino
s Špecerijskim blagom ali prazen lokal na deželi blizu farne cerkve prevza mera. Prevzamem tudi podružnico ali oddam ko o cesi j o. Ponudbe sprejema oglasni odd. »Jutra« pod »Samostojna prodajalka s.
9S8-18
Trgovino
s papirjem in galanterijo ter majhnim stanovanjem na prometnem kraju po ceni prodam Pojasnila ia je Prane Pichler. Maribor Gosposka 52. 943-19
lokal za mesarijo
takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Ju'ra«
S-10-19
Brivski salon
modem, radi odpotovanja po ugodnih plačilnih pogt jib prodam Ponudbe pod »Existenca 15« na ogla-ni oddelek »Jutra«. !fhi8-19
Lokal za pisarno
v bližini sodišča iščem za čimprej. Lahko tudi selo stanovanje. — Ponudbe z označbo prostorov, cene iri dneva razpoložljivosti na oslas oddelek ,.]»tra< pod -;fro »Pisa t. a 13«. 1022-19
Kroj. delavnico
kompiet.no radi odpotovanja prodam Dela po meri >1o voli. Več se izve na Br-'cn; št. 2. 1037-19
Lokale za trgovino ali obrt
na najprometnejši točki v Ljubljani VII., v novi stav h? oddam koncem leta !931 Naslov v oglasnem odd-IVn »Jutra«. 54636-19
Maihno trgovino
z inventarjem rad: starosti takoj prodam Pojasni la daje Sparovec, Maribor Ob Bresru i6. 922 i9
\ inotoč
»'i temu prinraven lokal - :ameiu v najem v Ljubljani ili okolici. Ponudbe r.a oglasni oddelek »Jutra, |> »i šifro »Vinotoč«.
904-17
Krojaško delavnico
opremljeno, lep. svetel Ioidi. pripraven tudi za drugo ohrt oddam takoj v z "i jem Oglasijo naj se ''•la i: izkušeno dobri krojači. Ponudbe na ogl. oddelek »jutra-, pod Šifro »Krojač«. '.»G7 17
Gostilničarji —
trgovci!
oidam tak"j v najem, za ▼ed let, novo hišo z vsemi - rim-mirni prostor1 te obrti t7 i ob cesti, na proiriet-n-m kraju blizu RadovljJ-«•c. Cena po dogovoru. _ Xaslov v oglasnem oddelku ».Jjtra«. 906 li
.Mizarsko defavn'oo
» stroj; na pogon oddam * 1. februar'em t. 1. v naiern. Pojasnila daje Ne-*< ("rbarilia. Domzab-. Futi-: a ulica 3. 94-3-17
2 oisam. nrostora
»rida:n v naiern Predo ist
fcn.'ro lastniki tovornih iv i i m1 de ! ov v a * i o v v O';',i -V fcld-'kv »Jutra« 1 aoharnl in z vseir ntiontq.riem na zelo prometni točki savske banovine ter iako lep* T-"--*'—1 lep velik vrt 7. dvema verandama in ionom ? seodbo l-fuliiš^e avtocara^e ve i'k hlev Itd z vso električno razsvetli avo in •sem priborom ter točilnim divoHeitem -e vpio «o-ndno odda v -iitera takot za iako ilzko mesečno naiem-
^»ÌC -o H ^ o^notoif»'
•l'a Po'üsnlla dale op' ' odd »Jutra«. 323-K5
T f^srno na AaraM
nrin-avno 7,3 zdravnika 9«; 17 uffMno orodam t vsem 'n ventariern — Ir.formaeijp daje Josip KuSer. V;'an> 449 19
Lokal
v centru mesta pripraven za delikates«. točilnico, mlekarno itd., ogodno na prodaj. Vprašanja na ogl. oddelek »jutra« pod šifro »50.000«. 531-19
Delikateso
in vinotoč
oddam na račun, pr >ti kavciji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »10.000 Din«. 870-19
Parno barvarno
> kemično čistilnico, zelo dobro uspavajočo. edino v vegjem met-tu na morju, prepustim event. razpTO dam inventar radi odhoda v inozemstvo Ponudbe na ■isrlas. oddelek »Jutra« nod šifro »312«. 873 19
Lep lokal na Bledu
na najprometnejši toč-ki -posebno pripraven za deli katesno trgovit o. za sezono odda A. Wölfting. Bled
880-19
Lokal
event. s stanovanjem, 20 minut od ?entra. v kate rem se je vodila 5 let spe cerijska trgovina oddam PripravcD za vsako jbr' Ponudbe na oglas, oddelek »Ju'ra« pod »Poceni lokal in. stanovanje«. 898 19
Lokal
» manjšo trgovino in sta novanjem oddam v naj-n: proti odkupu inv»ntar;a n zaloge, biizu tramvaja. — Naslov v oglasLem oddelku »Jutra«. 914-19
Gostilno
prvovrstno. v lepem prometnem mestu Slovenije. s senčnatim vrtom. keelji.šeem. ledenico itd. oddam pod-ietr.ima. strokovno Izobraženima zakoncema brez malih otrok. Ponudbe z natančnimi podatki o dosedanjem udelstvovanju, inventarju st»ro=ti. ot-icib 'td. na oglasni oddelek »Jutra« pod tinteli-Tent.en in "e^ie kavrtip zmožen zakonst-i oar« 1082—1f
Trgovino
mešanega bla^a dobro Ido So takoj odda.m Poru-lbe na oglasni oddek-k »Jutra« pod »Dobro vpeljana«.
1106 19
Brivnico
prodam aa obroke. — Po nudbe na podružnico Jutra v Celjn pod značko »B-e7 konkurence«. 1133-19
Hišo
dv~tanovanj»ko. visokopri tlično. z vrtom in dvori ščem. novo na Prtmsko vem v neposredni bližini Kranja, oddaljeno od ko lodvora 10 minut — pro iam Vodovod v hiši. -Ostalo se poizve pri Stan ku Čuku na Primskivvem št. 109. 976-20
Hiša na Bledu
na najprometnejšeiD prostoru. i trg lokaiom in sta novanjem. vrtom ter več •ujskih sob vse v prav dobrem stanju. elektrika :n vodovod v hiš' pod igodnimi pogoji prodam Oddam tudi v najem -Ponudbe na podruž. »Ju tra« v Jesenicah pod šifro »Le,pa bodočnost«
936-20
Pva lokala
na prnm»tni cest' takoj od-lam Nn«!ov pove ojr'as oddelek »Jutra« 73">-t9
Wofitio trgovino
novourejpno. lopo in mo derno na zeln prom»tnl točki r 'nrentariom «n »a loco rad; bolezni takoj prodam event. na ihroke. Zaioe.a ma'b".a naiemn'oa nizka porndbe 7 navedbo dobro?to*stva na oclas d d elek »Jutra* pod znpčVn »Zlata jama«. 000-19
7a<'o veneciianko
fzamem v naiem Pen'eTie »onudbe na pedr »Jutra« r Celju pod »Veneciianka« 731 17
T o^a! 7 bran?ar|5o
na prometnem krvtt T.inh liane takoi od'lam Vaslo-r v ogHo-Tiem oddelku -To "a 741-19
Čevpar. delavnico
( 1-nvPTitarieTn. sredi mesta ",OK3l
►Idam v na!em. NsMov v t ^elenbur>rovi nlici t«kff{
»plašnem oddelku »Ju'ra«. oddam Poia=nila daie zla-
107.V17 tar A Puch«. 793-19
Peka rilo
^nftpo trgovino
!'>brn idočo. na proimetnem mod^n ali d-un lepim vrtom v Celju, za posestvo v bližini Celja ali Maribora. Naslov pove podruž-nica »Jutra^ v Celju. 723-20
Vogalna hiša
enonadstropna. nci-ozidam. z vodno močjo, pripravna za vsako obrt, tudi trgo vino ali gostilno. ure
od Maribora naprodaj. Pojasnila daje Ivan Mohorič. mizar, Rače pri Mariboru 819-20
Vinograd, posestvo
s hišo ju vinogradom k; obrodi 25—35 h' vina po leg večje žnpne cerkve in šole kjer je bila gostilna prodam. Lepa bodočnost, ker ni v bl>žini r.ikake go stilne in trgovine N' Jw v oglasnem oddelku Jutra 771-20
Trinadstronno hišo
f Ljubljani. Breg. v zelo dobrem stanju » 12 *uh: mi stanovanji ugoalno pro lam Ponudbe na o?! rd ielek »Jutra« pod značk e • Priložnost«. 1004 20
2 stavbni parce»?
na severu" strani Ljubi !a né. peskov tereo. v lepi jegi po nizki ceni proda n Poizve se v gostilni Ko vač. Dravlje št. 5S
1009-2«'
Trgovsko hišo
vpeljano, na deželi event. hišo 4 posestvom v proin-t nem kraju kjer ni trg-~vine kupim Pnnudbe na po |r iž-nico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Dober prosta« 92S ?0
Posestvo
prvovrstno t lepem krajo >ko!ice trga Konjice. >d iilienu äetrt iir>- od že .eztiišk» postaje .ibstojei"»-'1 2f> iralov prvovrstneravna rud' «a pe karno. gosiiodarska nosl^-p ja. 12 oralov travnikov niiv in gozda Cena 17-\0il0 Din-, hipoteka 40.000 Din Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Tri obrti«
494 20
Enodružinsko hišo
na Galjevici št. 10 prodam Stanovanje kupcu takoj na razpolago. 10ü9-20
Na večletna odplačila prodani hišo
p.a najlepši toöki Dolenjske z vrtom, nekaj njiv in drugimi priti-kiinami. Naslov v ogl. odde!. »Jutra«. 1097-20
Štiri hiše in vi!e
»ečstano vanj ske v Ljub-Mani. vsled selitve prodam. Cena 200—350.0n( Din. Ponudbe na oglas ndde'ek »J"tra« pod -Ugodni nakup«. 1116-20
Znatne stavhne prihranke
iosežete če Vam izvr M načrte, proračune in T>d7oret"q Tehnični biro »Tehna«. LUiblia-ia. Mestni trg
1112—20
Stanovanje
t sob. kuhinje in pritiklin ter souporabo kopalnice oddam 1 februar. Cesta v Rožno dolino 3.
Stanovanje
r sob, kuhinje in pritiklin iščem za marec ali april. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Uradniška družina«. 1071-21
Sobo z 2 posteljama
separirano, v bližini^ kolodvora oddam s 1. februarjem. Vprašati v Pražakovi ulici 10, pritličje, levo.
1112-23
Stanovanje Separirano sobo
s-rme. kuhinje ir. pritikl'n oddam ti-.koj 2 osebama,
oddam. Naslov pove Oglas. Na-lo v v i>glasnom oddelku
oddelek »Jutra«. 1073 21 »Jutra«. 1025-23
Stanovanie
štirisobno z vseui komfor-toni (kopalnica, plin itd.) o-ll.-i mu s 1. februarjem. Informacije daje Zadružna banka v Ljubljani. Miklošičeva cesta 13. 853-21
Stanovanjska hiša
1 vrtom in 2380 m1 njive, prikladne ta sta^bišče. v bližini Draveli po nizki e» ni naprodaj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
051-20
Novo hišo
s 4 stanovanji, izpod cene prodam samo do 15 jan Potrebne 90.000 l>in -»sta lo po dogovoru — Slokna. K Kleljevo. Slomškova !7 664-20
Stanovanje
j sob in kuhinje v centru-mu išče stranka brez otrok za maj. Ponudbe na ogias-ni odd. »Jutra« pod »Čist« stanovanje«.
987-21
Stanovanje
2 sob, kabineta, kuhinje in pritiklin iščem za 1. m;ii. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 935-21
Dvoje stanovanj
poceni oddam s I. februarjem. Poizve se v restavraciji v D. M. v PoH'.i
628-21
Stanovanvp
sobe in kuhinje o-ddsm v St.ožicah št 101. 848-21
Stanovanje
3 sob. kopalnice in priti-kliäi ij-če boljša obiteij s 1. februarjem ali t. majem Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Snažno -ta nova nje«. HKHi-31
Lepa hiša
5 minut od glavnega kolodvora v Mariboru, e.no m H nadstropna, elektrika, vodovod, suha in cementi-rana klet. z lepim stanovanjem in lokalom ter vr t-om. t mesečnim donosom 30(tn Din. naprodaj po trebno 200.000 Din dr-ign malo se prevzame. Naslov v oglasnem oddelku Jutr» 716-20
Stavbna parcela
ob prvi postaji s 3 «o-bami in kuhin'0. druff" t 1 sobo in kuhinj« oddam s 1. febrnar'e-m t. t. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod »Domžale«
7S2
Stanovanie
v «trogem eentru meMa.
trisobno. po motnosti « kopalnico, igče dmžin» Štirih "draslih oseb ia mwef mai. Ponudbe na ogl. od d elek »Jutra« pod zna Ske »Trimesečno plačilo«.
907-91
Prazno sobo
v sredini mesta, z elektriko in parketoou. 8 posebnim vhodom ia uporabo proste kuh'n.ie oddam s 15. januariem ali 1. feb'ii-arjem. Naslov v ogla-^n- T. oddelk u »Jutra«. 10J1-23
Prazno sobo
kjer Ki lahko sama postavila štedil-nik ali s kuhinjo išče gospodična — Po
Stanovanje
v Ljubljani VII. I nadstropje s 5 sobami predsobo kuhinjo balkonom s samouporabo vr-'a ln event garažo od- nudbe na oglasni oddelek dam. Cena brez garale »Jutra« pod šifro »V L'"b 800.— Din mesečno. Fo- j ljani«. 1006-23
nudbe pod * Tako i 225« ia podr. Jutra v Man-ooru. 271-21 Sobo
lepo opremljeno, z dvema ■posteliama in event. malo uporabo kuhinje takoj oddam vKoritkovi ulici 34.
1034-23
Stanovanje
2 *ob kuhinje tn pritiklin •vidam Cesia na Loko 31.
863 21
Stanovanie
2 sob kuhinje in pritiklin, 2 vodovodom ter eiektriko oddani takoj v RožlS Inlim cesta VII'30. 8i>3 21
Novoporočenoa
iščeta za takoj enosobio stanovanje. Naslov na ogi. oddelek »Jutr?« pod šifro »Novoporočeuca«. 1070-21
Vafhno stanovanje
sobe in kuhinje, blizu gn renjskega koloilvora eddam Naslov v oglasnem olku »Jutra«. 141-23
S*anovanse
v stari hiši išči'jo 3 od-r.isl» osebe ponudbe pod »("""dna« na oglas, oddelek »Jutra«. ' 1108-2!
Stanovanje
2 sob, kuhinje in vrta. blizu trga. 8 km od Celja oddam za 300 Din mesečno Primerno za vpokojenea - Naslov pove podružnica »Jutra: v Celju. 1127-21
Dijakinjo fgdč.)
sprejme boljša dnìiw. v vso eskrb» Naslov | oglasu-i oddelek »Jutrr .
10, J-22
Dve vezani sobi
•z. "'t>o in kabinet v r>[j zini bolnice iščem. Ponudbe na oglasni odd. ».Jutva« pod »Brat in sestra«.
958-23
Pozor, smučarji!
Vila Planika oddaja po ■••«ni sobe. — Kranjska gora. 971-23
Sostanovalca
sprejmem takoj Poljanska costa 54. vrata 34. 993-23
Mesečno sobo
s posebnim vhodom odd.'m samo solidni oeebi. Pojasnila (vsako popoldne) pri Ani Koprivec, Florjanska ulica št. 33, I. nad.
994-33
Sostanovalca
sprejmem za 150 Din. — Naslov v oglasnem odd »Jutra«. 995-33
Opremljeno sobo
a posebnim vhodom, s hrano ali brez iste oddam v Sp. žiški. Čeruetova ul. 31 852-23
Sobo
stro-go separirano. z električno razsvetljavo, z ali bre- pohištva, iščem v hližnji ljubi ja-iski okolici Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »S-pari rana soba 51«. 851-33
Prazno sobo
veliko m solnčno. z elektriko. blizu gasilnega doma v Zg Šiški oddam za 200 l»in. Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra«. 860-23
Opremlieno sobo
lopo in zračno, v vili v Tivoliju oddam. Naslon- *-il:ie. Diskrecija strogo zajamčena. Cenjene dopise a.iuo z natančnim naslovom je poslati na podružnico i i-tra« v Celju pod zna :« -Nekaj premožeLja«.
93^-25
Trg. in posestnik
32 let star. iz ugledi.e rodbine. želi poročiti 20—28 let staro gospodično, če mogoče trgovsko izobraženo. Zaželjeno 120—150.000 Din dote. Resne dopise s sliko prosim na oglas.
Nova harmonika
(Lubas) trivrstna na.prodaj r Mostah pn Ljubljani -Poljska pot 30. 634-26
Nov kontra bas
prodam. Naslov v og'as.
•d'lelku »Jutra«.
i"59-26
Kratek klavir
»rigiroal Stingi z angleSko tnehaniko h mahagonija, za 14.5(10 Din proda Dobrajc v Mariboru. Frančiškanska 31. 832-26
Klavir
dobro ohranjen z močnim (glasom. poconi prodam. — Naslon v oglasnem oddplku »Jutra«. 859-26
!
Klavirii!
Kupuite na obroke od Din 400.—
prve «rvotovne tabrikit-p BftsRndo-rfer Stpiirway F^i tfter Hiilzl ^'ng' irigrnal fel so oesoorno aa-holiši' (Lahka urw.izna mehanika Prodaja jih z k I j n C n te -wxln' izvedenec ("n biv?' uäited .gla-=h«ne vahee.
Al FONZ BREZNIK
Mestrn trg štev 3
Velikanska tzbrra npb
glasbil 'T «itruD JSajcenejša izposojev-alima-
30?
Črn pianino
boljšega fabnkata dobro ohranjen. kupim. Ponudbe pod »Pianino« na oglasni oddelek »Jutra«. 1093—26
Psa čuvaja
po moìnosta volöjalia, ae nad eno leto starega kupi mo. Ponudbe La oglas, od clelek »Jutra« pod značko »Volčjak« S34-27
Foxterrierje
Biade, čistokrvne ugodno prodam Nas'ov v oglas, od ielku »Jutra«. 10OT-27
Klub ljubiteljev
športnih psov
t Ljublja.ni ima naprodaj fcrasne mladiče — nemške ovčarje 8 tednov stare z rodovniki - Oče in mati mladičev odlična Pojasni Ja daje tajništvo na Mi Jcloééevi cest.i 20 — pisarna òr. J Cepudra 381-37
Pes
dober Suvaj ugodno na.pro daj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 865-27
Preselitev
Čevljarska delavnica I Zamljena se je preselila na Erjavčevo ce&to 4, dvori šče, I. nad. Cenjenim na ročnikoio iskreno zahva ljujem za dosedanjo na klonjenost. Isto se priporočam nadalje za vse v mojo stroko »padajoča dela Točno in solidno. I. Zam Ijen. čevlj. mojster
984-30
Čebelarji!
Izdelujem A—2 panje po najnižjih cenah. — Franc Osterman, mizar. Brasi »v?
88i>-30
SHke za legitimacije
izdpluje najhitreje Hugoi Hibšer fotograf. Ljubljana Sv. Petra cesta 25. 8."
Akvarije
vseh vrst, velikosti lr obliki s šipami, v betonu za vrtove ter 8 ši-oaml v kovini za okras v hiši tzdelule Rudo!' Klepej ml Laško
54749-?'
\materska dela
azv ianj* fcororanjf» i 'oto mafcnjal 'e naVenn'f T4 foto Ioäk< Affine Wo 'tv» 12 podružnica B p.
Kolesarji, pozor!
Končala je «ezona za vt žila' Sedaj je treba pre skrbeti za prihodnjo Miz nje oomlad In sicer da Vaša bnleea oust.ite arp diti t malim- «troSk' ba kor nova Kolesa oopnl noma narazen vzet.t emaj liratì pomkljati vsp |p žajf temeljito očistiti rbrn sit5 ter na nove t najbolj š' razolino namazati t.pr «estavifci tako la boste mei' bok za ori hodni' le-fcc prenovlipto Shramba koles ir motorjev Sp? zi mo Priporoča največja specialna mehanična ^lav niča Justin frnsfinčif Ma riboT Tat.tenhaehova qlica št 14 - nasprof Varod npga loma — Brezkonko renčne ".one ter točna in solidna postrežba 411 Sf
Objava
Ker se imenuje mo.je Ime ka-kor nekoč pri požaru ies nega skladišča K. Kovač Rakek. katerega sem teda ■ oskrboval v zvezi s tem p-vžarom sedaj zopet zve za.no s požarom čebelnja kov in navrtaniem sodo-' Case.io Rakek objav Ijam tem potom, da bom vsakega razširjevalca takih vesti iodnn zasledoval — •Tanko Mlakar, Rakek.
ti 11 -31
u /< 11 rti f »ŠKI * A«
Vrednostne papirje
srečke obligacije delni K'ipuje upravntštv
»Merkur«. Selenbnrg-ova tel 30-52
Ljubljana Ulica «-Il 448-35
Kanarčki-harcerji
dobri pevci in 3 -amice po ceni nn.prodij v Alesevčevi ulici 29. visok opritličie.
1085-27
Činčila zajčke
čistokrvni, obojega spola. stari in m'adì, na prodal pri Krapežu v Kemični tovarni. Moste pri Ljubljani. 1080-27
Pisalni stroj
Rovai, rabljen s prav lepo pisavo, močan, ugodno prodam. Dopisi pod »Rova!« ca oglasni oddelek »Jutra«.
044-20
Srebrne krone
■tare zlate in srebro e o Rafinerija dragih to Ljubljana [lirska 'i)-56 vhod i? Vidovdan
8P
Pletilni stroj
«a jopice in nogavice pro-«am - zamenjam pa
Jaquard stroj
ta navadnega — pletarna Jamernik, Maribor, Vojaš oiška 2. 931-29
Pisalni stroj
rabljen v dobrem stanju prav poceni proda 1 Pav eck Ljubljana. Gradišče
it 1 t/i- 63.s:-o
Krjjači in šivilje!
Ženski in moški šivalna Stroj znane znamke, po telo ugodni ceni naproda T Rožni dolini cesta V"'!.3 790-2f
Mlinarji, pozor!
Imam na prodaj dvodelno rabi leno »štos-maMno« za čiščenje zdroba. Anton kodšp umetni mlin, Zg. Pol-skava. 1098-29
Motor
ti" surovo olle od 6—10 PS. dobro ohranjon v?Qmom v nalem. Ponudbe z zahtevki na-jprnnine poi »Zanesljiv motor« na oddelek »Jutra«. 1118-29
Nov pisalni stroi
poceni TiPD^oriai Tehnična pisarna Llub-Dana poštni n'e-i»' 307. 110»—29
Nov nlp^ilni stroi
10 100 8 80. in krožni za rmraviro poceni naproda' ToiiriPna nl«ar-n^ L'u'iljana, poštni predal 307. 1110- 29
Avtomobile
Enotonski tovorni auto
»Fiat« 505. v zelo dobrem stanju za Din 20.000.— . poltovorni auto za 40(1 kg malo rabljen, popolnoma v redu. drž. davka prost, za
18.000 Din poltovorni auto za 600 kg 33 U1J Renault, drž. davka prost. za Din 35.000.-štiritonski tovorni auto nemške znamke, nov. za 4*1 % izpod tovarniške cene pod najugodnejšimi pogoj; proda
Lampret in drug, družba. Ljuhljana, Šelenburgova ui
št. 4.
988-37
SI. občinstvu se priporoča
trgovina slaščic
čokolade in bonbonov N. Privšek, Dunajska c. 7.
1083-37
t
m
100 razi Švedske . . 30 D^l 100 » Belgije ... 30 > 100 » Romunije . . 30 » 100 > Rusije .... 30 » 100 » Jugoslavije 30 »
Zoranka Čuček
Ljubljana, Rožna ulica 29
krepi in zdravi
ŽELODEC
OVRO SEBENT Ljubljana VII.
nudi:
Pridobitev na času Največjo sigurnost Najhitrejšo kontrolo Popoln red
Prihranek na prostora Možnost brze neomejene razširitve Ugodno shranitev v ognjavarnih blagajnah
odstranjuje :
Napačno odložitev Izgubo listov Napake
Zamudno iskanje
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
M. Ti ČAR, Uubljana
Oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh
• ^ . ' \\ - .f.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, pri jate1 jem ln znancem žalostno vest, da je naša nad vse ljubljena mama, soproga, sestra, teta, tašča, stara mama, gospa
Marija Dakofčič
po dolgem trpljenju danes ob 3. uri popoldne, previdena a tolažili sv. vere, izdihnila, vdana Bogu, svojo blago dušo in odšla od nas za vedno.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 12. t. m. ob 5 uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. 1997
V Kranju, dne 10. januarja 1931.
Žalujoči ostali.
Od dobrega najboljše ie le
3RITZNER — ADLER šivalni stroj in kolo
Elegantna izvedba — najboljši materijal!
Novost!
Šivalni stroj
kot damska
pisalna miza
Le pri
J. PETELINC - LJUBLJANA
iELEFON INTERURBAN 2913 ZMERNE CENE.
>a obroke 10% popusta, pr) takojšnjem plačilu 15% popusta incl.
do 10. januarja 1931.
VELETRGOVINA USNJA
Brata Moskovic
LJUBLJANA
Telefon 2515
Priporoča svojo veliko zalogo spodnjega in «»ornieea nsnia.
Postrežbo vs Ie* točna in po na nižjih dnevnih cenali
Vse stroiarske maščobe, fištran in degras kakor strojila (ekstrakti) vedno
na zalogi.
Bukova drva
popolnoma *uha iz lastne ga gozda prodam v Ljub l.a no na dom postavljena po 25 Din 100 kg - raz-žagana 20—35 cm po 28 Din NVma.njše naročilo 1000 kg Pečenko. Šiška. Hotimiro va 14. 54603-15
P r e m o e suha drvp
'(•KaCnIk CJotK>~&cva o
tcx.
To. X»$r. jJACAVio^
UJ^MMSb
Ava/voci^č me kte.tk« trmo. jtičj» tdravla Ve!«ianim>» e . d I k • lrac»i«-«n:m l»v>d il jx>41j» nrer.nlaftni 3ro« _ ^
»PERFEKTA«, električna sve*iljlt» za povsod!
IŠČEM ZASTOPNIKE!
Zahtevajte cenik. — Cena nizka!
Prodaja: R. WEBER, Ljubljana, Prečna. 1984
da vit^o in elegantno iini;o!
V zalogi tvrdke
A.& E. SKABRRNÈ
LJUBLJANA
7AHVAI.A.
Ob priliki smrti in pogreba naše ljube hčerke,
IVANKE JERŠIN
smo prejeli mnogo izrazov sožitja in smatramo za dolžnost se vsem, ki so se nas na katerikoli način spomnili, izreči našo vdano zahvalo. Srčno se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev. zlas*i pa prijateljicam pokojne, vaškim dekletom, za darovani venec. Nadalje se zahvaljujemo vsem, ki so spremili drago nam pokojnico k večnemu počitku.
Primskovo pri Kranju, dne 10
januarja 1931. 1985
DRUŽINA JERŠINOVA.
Dopis!
Vič. Podružnic?. Sadjarskega in vrtnarskega društva je na svojem zadnjem občnem zboru izvolila nov odbor. Izvoljeni so les vneti sadjarji in vrtnarice, zaradi česar upamo, da bo odbor na mestu in še agil-nejši kakor v preteklem letu. Zlasti moramo dvigniti število članstva, primerno številu naših občanov Dosedanje število 47 vsekakor premalo za tako veliko oDčino, kakor je naša. Razen tega pa je prav naša občina kot izrazito delavska Ln uradniška s svojimi vrtovi poleg vsake hiše dolžna, ustvariti si močno podružnico, ki bo zmožna svojemu članstvu nuditi čim največ. Naj torej postane vsak sadjerejec, gojitelj zele-njadi in ljubitelj cvetlic naš član, da vsi vzgledno uredimo svoje vrtove in hiše tn da postane naša naselbina vzor drugim, zlasti še zaradi tega. ker smo predmestje Ljubljane. Informacije daje in prijave sprejema tajnik Knez na Večni poti 15.
STRAŽIŠČE. Sokolsko društvo v Stra. žišču vprizori v soK>to 17. t. m. ob 20. in v nedeljo 18. t. m. ob 16. igro »Lepa Vida«. Dne 1. februarja ob 18. pa bo ve< lika maškerada in predpustna veselica. So« deloval bo šrameLkvartet. Maske dobro došlc! Spored pester. Bratska in druga društva se napr.:šajo, da na ta dan ne pri« reja io veselic.
C-ADRAM. Podružnici Čebelarskega dru» štva ter Sadjarskega m vrtnarskega dru» štva za srez konjiški bosta imeli v nedeljo 18. t. m,, prva ob 9.. druga ob 10., v tu» kajšnji šoli svoja občna zbora z običaj« nim sporedom. Nato bosta sledil sadjar« ski strokovni predavanji gg. Miloša Lev» stika iz Celja in Franca Goričana iz Vi.š» nje vasi. Čebelarji, sadjarji, kmetovalci, prid te!
Ü-UL.NIK. Na pravoslavni božični večer je vprizoril dramski odsek Podmladka Rdečega križa osnovne šole Križe v veliki dvorani sanatorija na Golniku zelo lepo uspelo dramo : Stilmondski župane. Prireditev so posatili predvsem bolniki, naši pravoslavni bratje, častno sta bila zastopana vodstvo ìd uprava zavoda. Igralci so se res potrudili in nastopili v vseh vlogah izvrstno. Zato pa so bili ponovno deležni aklamacij Dramskemu odseku lepa hvala in na skorajšnje svidenje! Po končani predstavi se je razvila živahna zabava ob čajanki in šaljivi pošti, med katero so bila vsem pacijentom in pacijentkam razdeljena božična darila uprave zavoda. Le prehitro je minil večer veselja in zabave. Dežurni zdravnik je moral prisotnim kaj kmalu naznaniti, da je prišel čas počitka, ki je tako važen del zdravljenja. Vsem pravoslavnim oskrbovancem iskrene čestitke za božič m čimprejšnje ozdravljenje in vrnitev v ljubljene domače kraje.
GRIŽE. Na Štefanovo nas je veselo presenetil dramski odsek Gasilnega društva z lepo igro >Pri kapelici«. Režija je bila v rokah Tineta Jurharja, ki je vse uloge posrečeno razdelil in sam tudi izvrstno rešil ulogo brezversketra štacunarja Lipeta. Nad vse častno je rešila svojo ulotjo naša priljubljena igralka Zinka Zupančeva, ki nam je podala ubogo Metko Zupane in Jur-bar se odlikujeta posebno s čisto in lepo izgovarjajo. Za Metko ni mnogo zaostajal Ivan, ki ga je igral Ernest Cokan. V uJog. Jurčeta pastirja je nastopil Viktor Resnik, ki je imenitno poskrbel za to. da je ono občinstvo, ki se rado smeje, prišlo na svoj račun. Omeniti je še. da sta tudi Ivanka Div-jakova, mati Ivanova in Ivan Zavolovšek, oče Metkin, povsem zadovoljila. Tudi ostali igralci so se potrudili. Na koncu drugega dejanja je bil molokdo med številno publiko, ki bi .nu ne igrale solze v očeh. Kako tudi ne, ko smo videli polzeti po licih nesrečne Metke in Liže debele solze. Oba sla igrali tako živo v zadnjih dveh prizorih drugega dejanja, da je marsikdo pozabil. da se dejanje vrši le na odru. Maske pa so bile izvrstne. Maskiral je gosp. Vipot-nik iz Žalca. — Tudi Sokola uameravamo ustanoviti v Grižah Bilo bi sramotno, če bi pri nas ne bilo Sokola, ker štejejo Griže tako lepo število krepkih mladeničev in brhkih mladenk Žal pa ni povsod pravega razumevanja za sokolsko gibanje. Upajmo, da bomo skoro lahko s ponosom javili, da «mo ustanovili Sokola.
ŠMIKLAVŽ PRI SLOVENJGRADCU. Letos se je tudi pri nas vršila božična obdaritev šolske dece. Na sveti večer popoldne je bilo obdarovanih 81 šolskih otrok. Pred obdaritvijo jih je nagovoril šolski upravitelj in se pri tej priliki zahvalil vsem darovalcem, po obdaritvi pa je storil isto domači župnik g. Treiber Franc. Med tem je skuhala soprog-a šolskega upravitelja ga Minka Zehrerjeva ogromen lonec čaja in veselo so otroci v svitu svečic božičnega drevesca srebali čaj ln vživali vsak svoj kolaček. Zahvaljujemo se vsem, ki so s svojimi darovi pripomogli k tej obdaritvi, predvsem Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, mehanični tkalnici »Metki« v Celju, državni zaščiti dece in mladine v Slovenjgradcu vsem gg. trgovcem in obrtnikom v Slovenjgradcu, med njimi zlasti g Ivanu Rojniku, dalje gosp. župniku v šmiklavžu, domačemu trgovcu g. Deberšku in ostalim domačinom, upravi »Jutra« za lepe knjige, tovarnam Zia-torog, Schicht in Mec, dalje podružnici Ljubljanske kreditne banke v Slovenjgradcu ter gg. Kacu in Verdniku v šmart-nem pri Slovenjgradcu.
Zastopstvo
prvovrstne industrije železne stroke
išče za vso Jugoslavijo uvedena agentr.rna trgovina s sedežem in velikim skladiščem v Zagrebu. Ponudbe na Publicitas d. d ogl. zavod, ZAGREB, Ilica 9 pod »Br. 25480 c.
1903
Maske (krinke) — Razglednice — Papir
NA DEBELO!
Ogromna izbira razglednic za vse prilike, z raznimi teksti itd., počenši od ?5 Din do 95 Din najfinejše!
Sprejemajo se v izdelavo razglednice raznih krajev po fotografiji od Din 550 do 750 najfinejše za 1000 komadov. Velika izbira papirja v listih v raznih kvalitetah od Din 1 20 do 0. Najbolj luksusne mape 10/10 ter vse ostalo papirnato blago in pisalni pribor se dobiva samo na debelo po najnižjih dnevnih cenah.
Maske (krinke) razne, v veliki izberi. Pri prevzetju od 10 tucatov sortirano, 24 i.Mn za oucat. — Zastopstva tu- in inozemske industrije papirne stroke agent, komi-sionalni posel — Zahtevajte ponudbe!
»PAPIRNA« H. RUŽDIJA, Zagreb, Mažuraničev trg 7.
Zaa* Gray
o zadnjega moža
Komas
kan Je zbira« svoje moS, dotóer vista bfla njegov vid ta shA
v čudovitem skladu s prožnostjo m lahkoto njegovih gibov. Za kakih deset kratkih, naglih korakov je smuknil dalje, nato se je ustavil: to razdaljo je lahko pregledal s svojimi bistrimi očmi. Ce bi bila staia zunaj prodajalne kaka straža, bi jo bil Jean za časa opazil. Zagledal je plot, dospel do njega, stopil na dvorišče iti se plazil v globoki senci skednja, dokler se ni črni trikotnik sivo zarnraoil pred njim. Taka je bila barva kamenja ponoči. Jean je oprezal v temo. Nobene človeške postave ni bik) videa pred tem sivim zidom — samo črna lisa je zevala v njem, očividno tista htknja v pod^idku. Pramen svetlobe je uhajal skozi okence in na desni so se črtala široka, črna vrata.
l iho m neslišno je smuknil Jean Se daJje. Nato se je trstav*L Nobene straže ni bilo videti. Jean je slišal žvenket kozarca, leno zategujem zvok texanske govorice in nato močan, osoren glas — glas polkovnika Jortha. Vse njegovo telo se je napeio, vse mišice so mu vztrepatale. Ogenj je zažarel v njegovih prsih in nrrzla zona Ka je oblila. Le z neizmernim naporom volje se je mogel nekaj trenutkov krotiti, da je še malo prisluškoval, oprezal, čutil in se preveril...
Ko je Jean planil, mu je bflo, kakor da se Je razletel železen
obroč okoii njegovega srca. Z naglimi skoki se je zagnal na svoje
mesto med vrati in oknom. Prislonil je puško h kameniti steni. Nato je zavihtil sekiro. Tresk! Oknica se je razletela m zaropotala v izb; na tla. flripav »Kaj je to?« je pretrgal tišino.
Z v» močjo >e Jean trešči! s težko sekiro po vratih. Spodnja polovica se je vdala in zletela po tleh. Žarka svetloba je blisnila tóoz; odprtino.
»Pozor!« je krfknfl nekdo r glasnem prepiafm. »Zadnja vrata
razbijajo !«
Jean je tznova zavfhtf! sekiro proö vrhnjemu dehi razbitih
■vrat. Tre.sk! Spet so kosi zleteli v sobo.
»Sekire imajo,« je hripavo kriknil drugi gias. »Porinite proda-iaSno mizo pred vrata.«
»Ne!« je zagrmel ukaza^oč glas, v katerem sta pa razločno od-
.«revala strah m groza. »Pustite jih, naj pridejo noter. Izderite sa-«nokrese m zaslonite se!«
»Noter ne bodo prišli,« je hripavo odvrnil drugi gias. »Streljali
»odo na nas iz teme.« »Upihnite svetiljko!«
.Teanov tretji, silni udarec je razbil del zgornje polovice vrat. Kriki in kletve so se razlegale v Sum premikajočih se klopi ra drsanje mož. ki so jih porivali. To zmešnjavo pa je mahoma presekal rezek krik, krik drugega kalibra, krik. strašen v svoji usodnosti. Jeanova zavihteno roka je omahnila, sekira je padla na tla «— zgrabi! je za puško.
»Da se mi nihče ne gane!«
Kakor jeklen bič je ta glas pretrgal molk. Jean je naglo pritisnil oko k razpoki v vratih Jorth je stal brez klobuka in suknjiča pred svojim; ljudmi in s temnim obrazom in iztegnjeno roko obračal proti malemu možu. ki je stal tik pred pragom Ta mož je bil Blue. En sam pogled v Bluejev obraz in njegova namerjena. drhteča samokresa je zadošča! Jeanu, da je uganil, kaj je nameraval. »Kdo ste?« se je iztrgalo Jorthu.
»Sodim, da sem bil Isbelova desna roka,« je bil jedki odgovor. »Prednje čase so me v Texasu dobro poznaK... King Fisher sem!«
ta zaatadl tvojo «sodo. Nje«cmr obrat ta poetai v lud «vel len kasto bled. Njegova iztegnjena roka se je drhte pubertà.
ln zdaj: Bluejev levi samokres — kakor da je tržnfi, pljunil rdeč
plamen in se z zamolklim pokom razletel. Več ghišečih strelov se je strnilo malone v en sam pok. Jorthcrva roka je ohlapmia nizdol, samokres mu je odletel v stran in njegovo telo se je pit sredi nekam sesedlo. Roke so mu zaprhutale kakor pohabljene krefeuti in tipaje segle na trebuh. Nato se je jel opotekati, še vedno obračaje čudno otrpli obraz proti morilcu, vse do trenutka, ko je telefoni! na tla.
Njegov padec je pregnal ukletje. Se streUač Bhie Je b3 nekam
odrevenel, kakor da bi hotel bolje videti Jortha v trenutku njegove smrti. Jorthovi pristaši so jeli izdirati samokrese m streljati. Jean je videl, kako je Bluejev strel podrl velikana, ki je omahnil preko Jorthovega trupla. Nato je Jean naglo kakor misel, ki ga je prešinila — vzdignil puško k licu in ustrelil v veliko svetiljko. Z žarkim plapolanjem se je razletela in zažvenketala na tla. Tema se je strnila z vseh strani kakor gost plašč, ki je zagrnil vse. Nato so jeli rdeči bliski švigati po črnini. Pravi pekel streljanja, krikov, kletvic in teptanja je napolnil prodajalno. Jean je porinil cev svoje puške skozi vrata, pomeril globoko in jo premikal zdaj sem, zdaj tja, pritiskaje zdaj na repetirni vzvod, zdaj na jezaček, dokler ni izpraznil magazina. Nato je izdrl svojega šesteraka in izstrelil vse naboje. Grmeča salva s sprednje strani hiše je povedala Jeanu, da so tudi njegovi tovariši že posegli v boj. Svinčenke so švigale skozi vrata. Jean ie naglo stekel okoli vogala, pazeč, da se Je držal malce na levo, in ko je minil hišo, je videl, kako Je igrala sredi ulice kar cela veriga rdečih bliskov. Blaiisdell in ostali so streljali v vrata prodajalne. S slepimi prsti je Jean napolni! svojo puško. Nato ie urno stekel preko ceste, da je prišel tovarišem za hrbet. Njih streljanje je bilo ponehalo. Jean je videl, kako so mu tekle temne postave nasproti.
»Alo, Blaisdell,* je vOcni! v svarilo.
Vi, Jean?« se je oglasil rančar tik pred njim. »Ho, za vas se nismo bali.«
»Blue?« je ostro vprašal Jeana.
Majhna, temna postava se je zrinila mimo Jeana. »Alo, Jean, kako je?« je suho rekel Blue. »Dobro ste opravili svoj posel Mene bo treba nekoliko poviti, a ranjen nisem hudo.«
»Colmer je zadet,« je viknil üordonov glas nekaj metrov od njih. »Pomagajte.«
Jean je stekel h Oordonu ta obenem z njim prestregel ©potekajočega se Golmerja. »Ali ste hudo ranjeni?« je skrbé vprašal Jean. Glava mladega moža je nihala sem ter tja m klonila na prsi. Težko je dihal, odgovora ni dal nikakega. Skoraj nesti so ga morali.
»Naprej, ljudje!« je kriknil Blaisdell, obrnivši se k ostalhn, ki so še vedno streljali. »Pustili nas bodo pri mtru... Frederiks in Bili, pomagajta mi, da poiščemo truplo starega. Tu nekje mora ležati.«
Nedaleč od ondod so se iskalci spodtaknili ob mrtvem Gastonu Isbelu Pobrali so ga in krenili za Jeanom in Gordonom, ki sta podpirala ranjenega Colme rja. Jean se Je ozrl in videl Blueja, kako se je vtekel za njimi. Pretema je bilo, da bi bil mogel kaj več razločiti, a vendar se mu je zdelo, da je Blue veliko težje ranjen, nego je sam priznal. Ko so prišli do Meekerjeve koče, je bil videti Colmer nekoliko boljši. Blue je bil še dokaj daleč zadaj.
»Kako vam je, Blue?« Je v skrbeh vprašal Blatsdel.
»Ho, vsekako imam svoje škornje na nogah,« je hripavo odvrnil Blue.
Opotekel se je na dvorišče, se spustil v travo ta iztegnil noge.
»Ali, človek, šele zdaj vidim, da ste težko ranjeni t« Je vzkliknil Blaisdell. Ostali so se ustavili m kakor zmenjeni molče spustili Is-
m Oa. Karto ta Btatsde» pokleknil k Blueja. Jean ta proposi* «kit za Cofenem Oomtoau; pritotel je, se skkmé m napeto pogledal Blue ju v zasenčeni obraz.
»Me, nisem ranjen,« Je rekel Bhie z že zelo oslabelim glasom.
»Samo — gotov semi... Queen me je!... Vsi ste me slišali — Queen je bil edmi vražji človek v tej tolpi, to sem vedel... Laihko bi ga bil ubil... A meni je bilo do Leeja Jortha m njegovih bratov ...«
Tu se Je Blueju utrgal gfe».
»Ho!« Je vzkliknil Btaisdeš.
»Čudna reč — Jorthov obraz — ko sem rekel — King Fisher,« je šepnil Blue. »In še bolj čudno — ko sem ga — počil... Ali — Queen — me je ...«
Njegov šepet je zamri
»Blue!« je ostro zaklfcal Blaisdell. Ko ni dob3 odgovora, SC jC pri luči zvezd še globlje sklonil k njemu m mu položil roko na srce.
»Oh, mrtev je... Kdo ve, aH je b3 res stari Kmg Fisher te Texasa. Nihče si ne bi mislil... A zdaj, ko je ubil vse tri Jorthe, skoro ne more dvomiti o tem.«
X. POGLAVJE
Štirinajst dni samotne zapuščenosti sredi gozda je bilo povzročilo v Jorthovi Ellen nepreračunljivo izpremembo. Proti koncu junija so bili oče in oba strica odjahali z Daggsom, Colterjem in šestorico drugih mož, vsi do zob oboroženi, nekateri čemerni in pijani, drugi srditi in trdi, tako da je že naprej dišalo po boju. Ellen ni bila dobila nikakih poročil. Oče se je bil pozabil posloviti od nje, ali pa se je bil tega nalašč ognil. Temna namera jezdecev je bila začrtana v njihovih obrazih.
Odšli so biK in naj je bila nenadna ločitev za EHen še tako težka, vendar ji je po drugi strani prinesla neko olajšanje. Tolikokrat je bila slišala može, kako so se bahali iu širokoustili, da skoro m mogla več verjeti v veliko vojno med Jorthovci m Isbeiovci. Psi, ki lajajo, ne grizejo. Po enega na vsaki strani utegnejo grdo zdelati, nemara celo ubiti, a potem se bo sovraštvo nadaljevalo kakor doslej — z jeziki. Mnogi njenih prejšnjih dojmov so bili obledeli. Tako nagel in stalen je bil njen razvoj, da je mogla od dne do dne zasledovati nove izpremembe. Ponoči je sovražila svoj lastni otrraz, a kadar se je zasvitalo, je prepevaje vstala.
Jorth je bil pustil Mehikanko in Antonia doma. Ellen ta je videvala samo pri obedih in še tedaj ne zmerom, zaka« pogosto Je obiskovala starega Spraguea, aM pa se je šele pozno vrnHa domov in si doma skuhala večerjo.
Do Spraguejeve koče ni bilo daleč tn odkar je bfla nehala Jahati belca, je hodila peš. Konj je bil vajen dobivati žito in je vsako jutro rezgetaje pritekel na farmo. Ellen se je zaklela, da ga ne bo krmila nikoli več, in je poverila to dolžnost Antoniu. Nekega jutra pa Antonia ni bilo doma. Morala je sama nakrmiti belca. Ko mu je položila roko na hrbet in je podrgnil nos ob njeno ramo, jo Je kar nekam minilo prepričanje, da ga sovraži. »Zakaj neki?« se Je vprašala. »Kaj more konj za to, da je —« Ellen Je büa prepričana samo še o nečem: o tem, da ji postaja samota čedalje bolj prijetna.
V gozdni pustinji so dnevi naglo minevali; a sleherni je pustil za seboj občutek, kakor da je minila cela neskončnost. EDen je živela vsa v svojih mislih. Jutro je bilo vselej svetlo, sotnčno, ljubko, dišeče in pisano, in njeno razpoloženje zamišljeno in sanjavo. In tako gotovo, kakor so ure minevale, so se vseleo vrnile v njeno srečo misli, m z mislimi je prihajal spomin, s spominom sram, s sramom notranji boj. Večer za večerom se Je čemerna, nesrečna in potrta privlekla v ranč. Toda bart)e-ni opustila.
M II
JAN SIK A
%V
I
i !
fi
OIIONIICIKA
^lV
ST1EOIIONA
Driižlia za štednjo kredit, sistematična tedenska slednja, člani dražbe imajo proti radostni varnosti pravico na dolgoročna amortizacijska poso deiek za ška posojila. Pristop direktno pri nas ali potom naših opolnomocenih zastopnikov. - Zahtevajte prospekte
MST
UVAR
OGLEDALA
Nh mi ventosa tn
STEKLO
i nam, nalbmho 4— portatalo, lodaste, alabaster itd.
8PECTMJM D. D*
UIIRUANA VII — Telef. 25-48 URRRB OEIjOVftKA 81 08WBK &
Soiesm setadco,
m lab» prebavo
Ia nepravilno prežvečen Je urejuje FIGO!» FIGOL otv&rja apetit, čisti te osvežuje kri, krepi telo. Priporoča se odraslim m otrokom. FIGOL se dobiva v vsaki lekarni, a po poŠti ga razpošilja proizvajalec: Lekarna dr. Semelié, Dubrovnik 2/43. Tri steklenice 8 poštnino 105 Din, osem steklenic 245 Din, 1 steklenica 40 Din
Ceneno
KURJE PERJE
■a prekupčevalce pri večjem odjemu kg po 8 Din
VILJEM ABT,
Eksport Maribor
DopoilJIte svoje vreče, sicer uračunamo 8 Din. Dostavljamo po povzetju. 1954
"
RKGKMTOL"
»KEOENTOU J. BajpopotnoJAe sredstvo, U popolnoma varuje stekle pred dežjem, snegom. ledom ta meglo
Trgovci restavraterjl gospodinja avto-mobiliati oeistSt« «voja «tekla (fcMba Avtorske «p«, očala Md. I s »KEOBNTOLOM« "T"01 » «aa. najhujšega dežja, nega, la-dn te megle ostane «teklo vedno «Isto te prozorno.
1 Škatlica »RIOB4TOL4« m Dte. Po* (Jemo po povnotjs s navodDom uporaba.
OASORsrr« «rosna te tevssao od jet Je.
Beograd, Kralja MIlana 4«. Tel. SO- 6.
400a Zaatopnikom-prodajaJcem 30 %.
ZAHVALA
Izrekam tem potom za skrbno zdravljenje in ljubezni pobi. nego mojo soproge povodom njenega življenju nevarnega poroda gg. zdravnikom ginekologičnega oddelka bolnice v Mariboru, pri-mariju g. dr. Josip Benčanu, sekundariju g. dr. Mirku Sesardtóu in
asistenčnemu zdravniku g. dr. Bedjaniču, kakor tudi spošt. sestram svojo najiskrenejSo zahvalo. 1973
FUCHS FRANC, slikar, PTUJ
Samostojnega
puškarja
ki )e tudi vešč kopitar iščem za takoj.
Ponudbe na ogl. odd. »Jutra«
1969
ZAHVALA
Ea oWtao izkazano mi sožalje in za lepo udeiefbo na eadnji poti mojega zvestega nepozabnega soproga, brata, bratranca, svaka, strica in prastrica, gospoda
F. Michelitsch
trgovca in hišnega posestnika
izrekam vsem najiskrenejSo zahvalo.
Pooebno se zahvalim zastopniku mestna občine, vels-čajrtiti duhovščini stoinice, gospodom trgovcem, zastopnikom vseh Javnih uradov, kakor vsem darovalcem cvetlic te vencev ter prosim, da bi jim pokojni ostal v trajnem spominu.
Julie Michelitsch
VODILNE ZNAMKE UMETNE SVILE
B
•Vase svile
se odlikujejo po stalnosti barv in modernih vzorcih
ìUQOCk
Pazite na našo označbo!
{fugocesCa
i
li »!
li I
9 ■
■ S
imufliini! Za one, ki m sami brijejo
HLLEGRO
DAjamesljtrejM aparat, aa ostrenje in glajenjo britvi«
To 4aje britvicam največjo ostrino tu i tedi tea in denar:
■
8 «
* * «
R ■
B
m
W uporabi ea. 1,000.000 komadov.
Črno lakiran Din 166.—, Ponlkljan Din 210.—, MU» a» povsod.
imimi
vvsabdom!
n «H Mcrtw ■ vsa«
družine tanko v kratkem Igra kak instrument potem nadega Brezplačnega učnega tečaja, ter si ustvari doma prijetne večer« Zahtevajte Se danes nai veliki
brezplačni katalog
• tsMUt dootte tu VmA, dela Vam skoraj zastonj in se Vam tisočkrat izplača.
Listertn otor. ta najcenejh delovna mei, je ▼ e d n o na razpolago pri tvrcOd
FJt. STUPICAf Železnima ln s«toga poljedelskih strrfev v Ljubljani —
in se Vam ponuja a hlap«! ?°"HfSVet**a Cest" &ev. X.
lioiH
Nafveč]a zaloga
kovinastih krst
T DRAVSKI BANOVINI
Kovtnaste krste za deco: 80 do 160 cm dolge, 650.— do 1100,— Din. Rovinaste krsta za odrasle: 290 cm dolge, 1500.— do 2300.—
Din z zaloge v Mariboru. 406 Izbira v vseh velikostih. Najmanj 40 % prihranka potom nakupa pri trdflorakafc
MAKS USSAR, Maribor, Gregorčičeva uh £7.
Rokavice
Nogavice
ZAHVALA
1974
▼sem, ki 00 ob bridki ta težki izgubi naSega ljubega soproga, «abroga očeta, starega očeta, brata, svaka, strica, gospoda
Jožefa Menciiisrcr
rimsko ter drugo perilo, damske torbice m aktovke, kramte, ROBČKI, vsakovrstne TOALETNE POTREBŠČINE, naramnice in sploh GALANTERIJSKO BLAGO.
JOSIP PETELINC, Ljubljana
n vodo. blizu Prešernovega spomenika. Zaradi velike zaloge znižane
sočustvovali z nami, se najtopleje zahvaljujemo. Posebno se pa zahvaljujemo g. dr. Schwabu, ki je bil v vsakem času takoj pripravljen pomagati in se je z vso ljubeznijo zavzel za bolnika ter mu lajšal bolečine. Dalje iskrena hvala čč. gg. duhovnikom, zlasti g. župniku Zbontarju za zadnje tolažilne besede; nadalje pevcem K. P. D. na Koroški Beli in godbi Krekovega prosvetnega društva z Jesenic za ganljive žalostinke; kršč. soc. skupini delavstva z Javornika in z Jesenic in vsem, ki so ga v tako lepem Številu spremili na poslednji poti.
Ohranite skromnega in dobrega moža v najlepšem spominu.
SI. Javornlk, 9. januarja 1931.
Žalujoči ostali
Urejuje Davor* Rav^n. Izdaj« za konzocca »Jutra« Ado« Kiürnka*. Za Narodno oskarao d. d. kot tiskaraarja frane Jezeršek. Za ineeratni d. je odgovoren Atoiaj Novak. Va v Uuölü