271. Številka. g umni, t peteh, U. noradnn mi XUV. leto. »Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: t*!o leto.......K 24 — pol leta........12 — četrt leta ...... , 6"— na mesec......m 2*— v upravni&tvu prejemam celo leto...... K 22*_ pol leta....... n_ četrt leta.......5-50 na mesec..... 1-90 Dopisi naj se franki rajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it 5 (v pritličju levo), telefon st 34. Ixaa|a vsak dan zvečer lzvianUl nedelje in praznike. loserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin.t za dvakrat po 12 viru za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna številka velja tO vin ar jer, - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlakama«* tolofon it 85. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25'— pol leta . . . . i . . , 13-— četrt leta......, 650 ..... 2-30 na mesec za Nemčijo: celo leto.......K 28- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ... ... K 30-- Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlstvo: Knallova ulica št 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št8S Državni jbor. Klerikalni prijatelji ljudstva in naroda. — Hochenburgerjev odgovor na Ravniharjevo interpelacijo. Dunaj, 23. novembra. V zbornici je danes pravi delavnik — mirno in 6tvarno deluje parlament in v par urah je končal prvo branje soeijalno-zavarovahie predloge ter zakona o prepovedi ženskega nočnega dela v rudnikih. Gradivo obeh teh predlog" je parlamentu znano — zlasti se je nahajal socijalno-zavarovalni zakon v stari zbornici tik pred rešitvijo — upajmo, da mu v novem parlamentu si jejo milejše zvezde in da se končno vendarle pO--reci uspešno dokončati to veliko socijalno politično delo, ki bo tudi Avstrijo postavilo v vrsto modernih držav, katere so nas socijalnnpolitič-no že davno prehitele. V razpravi o prepovedi ženskega in otroškega dela je danes govo-ril tudi posl. dr. Benkovič. Dr. Benkovič zastopa okraj, v katerem se nahajajo veliki rudniki (Trbovlje, Hrastnik. Laški trg ozir. Hutlajama in dr.), ki so baš v socijalnopolitie-nem oziru najbolj zanemarjeni. Trboveljska premogokopna družba ne l>ozna nobenega delavskega v miniva, bolj kakor katera druga izrablja baš ona ženske in otroke pri najnapor-nejsem delu. PoeL dr. Benkovič je kot kandidat obljubil delavskim ma--;mi. ki ga morda niso volile, katere zastopati pa je vendar njegova sveta dolžnost, da bo varoval njihove interese ter zastavil svoje moči za prospe]] nai^ega rudniškega proletarijata. Že dejstvo, da je član klerikalnega kluba, ki se je pri vsaki priliki pokazal sovražnika slovenskih delavskih slojev, govori dovolj, da posl. | Benkovič tudi Če bi hotel ne more in ne sme izpolnjevati svojih dolžnosti, ki jih je prevzel napram delavstvu. Kakor znano so slovenski klerikalci vložili kakor proti vsem inicijativnim predlogom, tako tudi proti danes obravnavanemu o nočnem delu žensk in otrok ugovor, da ne -Mitjo biti odkazani brez prvega branja primernim odsekom. Tega d« lav->kim interesom sovražnega čina je sokriv tudi posl. dr. Benkovič že radi tega, ker ne izvaja onih konce k vene. ki bi bile radi tega postopanja klerikalcev samoobsebi umevne. Le po krivdi slovenskih klerikalcev (katerim pripada tudi »delavski« zastopnik Gostinčar) se zavlačujejo nekatere nujne socijalnopolitiene predloge, ki se tičejo predvsem delovnega časa v podjetjih z nepretrganim obratom, nadalje varstva rudarjev in obrtnin pomožnih delavcev ter zavarovanja stavbnih delavcev proti nezgodam. To se je danes v zbor-mci izrecno ex presi dio torej ofiei-jalno konstatiralo. Pa ne dovolj na tem: pi>sl. dr. Benkovič je v današnji aobati o nreivvvedi ženskega in otroškega nočnega dela v rudnikih to zavlačevalno taktiko klerikalcev se poostril, predlagavši naj se predloga izroči posebnemu montanskemu od-Hkm, ki naj o njej. kakor tudi o vseh ostalih rudarjev se tikajočih predlogih posebej razpravlja. Posl. dr. Benkovič je sicer pod pritiskom padajočih očitanj, da je zaveznik pre-mogarskih velekaoitalistov in rudniških židovskih baronov svoj predlog preklical — izbrisati pa ni mogel vtiska. da se je z dušo in telesom zapisal ljudstvu sovražni politiki klerikalnega kluba. Včeraj so parlamentarni reprezentanti -slovenske« »ljudske«(!) stranke glasovali za Ogrsko proti Avstriji, za oderuštvo z živili proti pravim ljudskim potrebam, danes so sp pokazali nrijatolje \-^lekapitalistov in sovražnika slovenskega malesra človek«. Za- dva dni res izborno delo! — Tn še nekaj se je danes z vso eVlntantuosfjo pokazalo: da se v državnem zboru že tudi rešuiejo naše najvi*alne»še narodne zadeve brez nph, da preti njim. V živem «r>orninu je še omalovaževanje dr. Ravniharjeve akcije, ki jo je pod vzel v zaščito pravic slovenskega jezika pri slovenskih booV nijab. K^er'kalno glasilo je slikalo dr. Pavniharj^ve internelaolie kot pljusek v vodo. smešilo nicgov nastop kot brezpomemben, ker se vlada zanj še zrn en il a ne bo. Toda osramočeni stoje klerikalci sedni pred dejstvom, da so dr. Ravnih ar jen besede zadele v /ivo ter pri**i;lc tudi matičnega ministra k odgovoru. Kdor ve, kako redko se v našem parlamentu odgovarja na oodane >nter-pelaciie. izmed katerih jih utone gotov^ 70^ v »morju aktov«", kdor zlasti ve kako težko je prinraviti. zlasti justiČmga ministra, da reagira na pritožbe proti justični u nravi, ta bo priznal veliki izredni usneh našega poslanca, ki je s svojo energično akcijo storil za pravice slovenskega naroda več kakor je to hotel in mogel storiti celi 25članski klerikalni klub. Hochenburgerjev odgovor je klasična priča, kako daleč so dospele razmere, dr. Ravniharju imamo zahvaliti, da se danes zopet obrača pozornost celega slovanskega sveta na naš jug, katerega napredujoča germanizacija piani Ulj ll nevarnost /a celo slovansko Avstrijo! Kako naj dovolj ostro označimo vs* bino TTochenhurgerjevega odgovora, ki pomenja morda še nedosežen višek ciničnega prizuanja najneza-slišnojših dejstev ter umetnega zavijanja pravice in resnice? Prekinjen od živahnih klicev ogorčenja predlaga justični minister zbornici avtentični tekst obeh Elsn^rjevih ferma-nov, ki se z našo svoječasno reprodukcijo skoraj popolnoma krije, le da je spisan v nemščini, ki bi jo mogel z uspehom korigirati češki feld-vebel. Minister pravi, da so ti fer-mani nekaj popolnoma upravičenega, ker nalagajo u radništvu nekaj, knr je predpisano po stoletni navadi, ki sloni na zakonitih predpisih! Ta Klsner, ki se je svojih ukazov tako sramoval, ki je tako dobro čutil, kako so protizakoniti in krivični, da jih je označil kot tajne in da je bil kak - besen. Vo je za nje javnost vendarle izvedela — ta TCl^ner je vršil po mnenju justienega ministra le svojo zakonito dolžnost, opozarjajoč svoje nradništvo na dejstvo, da predpisuje »stoletna na zakonitih predpisih sloneča navada« nemški notranji jezik, ki velja ne le za pismene akte, temveč <*elo za ustmeno občevanje! Stoletna navada! Marsikateri izmed onih sodnikov in pa advoka-turskih koncipi jen tov ter advokatov, ki še morda 30 let ni stenr. bo -pričal, da je ta trditev vsaj v kolikor se tiče ust m enega občevanja vsaj tako lažnjiva. kakor je gorostasna. Minister justice privnik se sklicuje na »navade, ki slonijo na zakonitih prndpisih«; — danes je dr. Ho-chenburger član graške justične izpitne komisije, toda če bi sedel pred zeleno mizo in ne za njo ter kako trditev utemeljil s tako motivaeiin. t^ daj bi 11=» pomagala nobena IivfcO — najslovesnejse bi propadal. Kajti kar je zakonito predpisano, to ne potrebuje stoletne navade, če pa ni zakona, nobena navada ne pomaga nič. ne ustvari pravnega položaia. tnHi če bi bila trajala morda še več kakor sto Hoehenburgerjevih let! Justični minister pa se je moral danes podati v te grde komplicirane laži, da je branil Elsnerja. Niti enega zakonitega predpisa, niti ene naredbe in naj bi bila še sto let stara ni mogel navesti, ki bi uvajala za slovenska sodišča nemščino kot notranji jezik — iz enostavnega vzroka, ker takega predpisa ni in ga nikdar ni bilo! Zato se je skliceval na »navado«, (ki tudi ni eksistirala) ter da vzdrži veljavo vsaj tega svojega argumenta, zagrešil drugi veliki juristični zločin, podavši državni zbornici interpretacijo čl. 19. drž. osnovnih zakonov, kakršno si ni upal izreči dose-daj še nobeden avstrijski minister. Člen 19. drž. o. z., ki določa narodno ravnopravnost tudi pri sodnijah, kateremu bi torej nasprotovala vsaka drugačna »navada« ter bila četudi tisočletna ž«' radi tega absolutno neveljavna, je po Hochenburgerjevi interpretaciji le načelo, ki velja za stranke, kadar iščejo pomoči sodnije ne pa za sodnike in njihovo notranje razmerje ter delovanje! To je nazor, ki pomenja direktno anarhijo, tem žalostnejšo, ker vidimo zopet enkrat kako inečeio bombe proti temeljnim zakonom države baš oni, ki so poklicani jih ščititi in dolžni jih vsem in do največje skrajnosti varovati! Današnji oderovor ministra Hoehenhur-gerja ni bil glas vpijočega v puščavi, vzbudil bo tudi one, ki še vedno nočejo verjeti, da je ta justični minister poslan razdejati z dolgoletno borbo in velikimi žrtvami pridobljene pravice nenemških narodov v Avstriji. Za njegove današnje besede smo mu lahko hvaležni — kajti sedaj lahko trdimo Elsnericve afere ne bo konec, dokler ne pride reme-dnra in dokler ne dobimo zadoščenja! Poslanec dr. Ravnihar bo že v eni prihodnjih sej. na današnja izvajanja dr. Hochenburgerja obzirno reagiral. Oterum censemus: Klsne-rijada je višek, ona pa mora biti konec nemških nasilnosti. V naslednjem podajemo sejno poročilo: Zbornica se je najprej pečala s prvim branjem vladne predloge o so-ci jal nem zavarovanje. Med drugim je posegel v debato tudi dr. Tresič-Pavičič, na kar je bila predloga od-kazana odseku za socijalno zavarovanje. Potem se je vršilo prvo branje predloge glede uporabe žensk in otrok v rudnikih. Dr. Benkovič je zahteval, naj se predloga odkaže posebnemu montanskemu odseku, o katerem 8« še ne ve, če bo sploh ustanovljen. Soc. demokrat Muchitseh je poudarjal, da se na tem polju že 20 let ni nič storilo. Doslej so največ; krščanski socijalci krivi, da predloga ni rešena, zdaj ji pa nasprotujejo slovenski klerikalci. Z ozirom na očitanja proti slovenskim klerikalcem, da so sovražniki delavstva in zavezniki izkoriščevalcev, je dr. Benkovič svoj predlog umaknil. Predloga je bila odkazana socijalno - političnemu odseku. Na vrsto je potem prišel nujni predlog Mladočeha dr. Kornerja glede zapostavljanja čeških sodnih uradnikov. Predlagatelj je svoj predlog začel danes utemeljevati, končal pa bo utemeljevanje v prihodnji seji. Koncem seje je najprej minister za deželno brambo odgovarjal na različne interpelacije, potem je pa justični minister Hochenburger odgovoril na interpelacijo dr. Ravniharja glede razmer pri ljubljanskem sodišču. Minister dr. Hochenburger: V sejah dne 19. in 24. oktobra so me gg. poslanci dr. Ravnihar in tovariši interpelirali zaradi ukazov, ki jih je izdal predsednik deželnega sodišča v Ljubljani na podrejene mu uradnike glede rabe nemščine kot notranjega uradnega jezika. Na podlagi podanih mi poročil, imam čast odgovoriti gg. vprašal -cem sledeče: Ukaz, ki ga je izdal deželnosod-ni predsednik v Ljubljani dne 11. oktobra 1911 na predstojnika ljubljanskega okrajnega sodišča, se glasi: »Izvedel sem, da se pri predstavljanjih in podobnih prilikah, pri katerih se gre za službena naznanila, ne rabi vedno nemški jezik. Naročam gosp. sodnemu predstojniku, naj sili na to. da se bo rabila v zadevah, tičo-čih se notranjega službovanja, edino-le kot notranji uradni jezik veljavna nemščina.« (Živahni medklici in protesti: Notranjega uradnega jezika ni. — Dr. Ravnihar: Mi ne poznamo zakonov, ki bi uvajali nemščino kot. uradni jezik!) — Ta ukaz je sodni predstojnik omenjenega okrajnega sodišča sodnim uradnikom ustmeno (Klici: Aha!) naznanil in na izrečeno željo kasneje dal na vpo- LISTEK. 0 ujmi nevesti. Nenadoma je počila in se razletela po deželi čudna in velikanska vest. Kakor povodenj je šla od kraja do kraja, vse je posetila in puščala povsod za seboj strmenje, očaranje in sladko grozo. Ali so zatrosili romarji to prečudno vest, ali so jo prinesli cigani, ali so si jo izmislili pijanci? Vest je namreč vedela povedati O strašno bogati nevesti, ki ima dvanajst jarmov volov, silno veliko zemlje in po vrhu še pisano mačko. Tudi neznansko je lepa, košata in visoka, rdečih lic in rjavih las. Samo tega ni mogel nihče povedati za gotovo, kje je doma to bogatirsko dekle. Cigani so dejali, da so jo videli 1am pod gorami. In koj se je napodilo dvoje ali troje vozov iskat boga-|0 nevesto. Prebrodili in prevozili so troje vasi v.sako uro, vsega skupaj vasi in sel in selišč brez števila. A o bogati nevesti ni bilo sledu. Ljudje so pač govorili, da so tudi oni slišali o nevesti prebogati, ki pa je doma sredi ravnega polja, kjer se križa troje belih cesta. Snubači pa so dejali: »Ne boste nas imeli za norca! Dovolj smo se naletali in naznojili. Zdaj gremo domov in počakali doma bogato nevesto. Izvedel pa je zadolženi in zapravljivi kmet Peter, da se je vsul o kakor kobilic v deželi snnbačev. In je šel in napisal belo pismo v tuje kraje, naj pridejo ženini, naj si pogledajo njegovo hčer, ki ima volov dvanajst jarmov in hišo in polj^ in gozdove. Dal je pismo romarjem, da so ga nesli pod goro svetega Valentina. Hči Petrova pa — in zdaj se začne naša povest — je bila strašno ošabna, našopirjena in zoprna. Vstajala je ob osmih in sedala za mizo belih rok in mehkužna. Poleti se je šetala v senci jablan in hrastov, pozimi pa je česala svoje črne lase in pela: »Jaz pa kajžico imam, velik sod in pisan hram, ko fant pravi pride tod, dam mu vino, dam mu sod.« Ej, Petrova hči, ki ji je bilo ime Spel i ca, je bila pravo seme! In prav tedaj, ko se je to godilo, je dejal oče Mihovec svojemu sinu: »Star sem in rad bi ti prepustil gospodarstvo, proden umrjem. Pojdi in si poišči družico. Sliši se, da tam za goro živi zelo bogata nevesta. Sicer imamo dovolj, ampak če še kaj pridobi«, bo še več in bolje zate. Ne bahaj se, ampak povej vse po resnici, in dobro glej, da te ne ukanijo.« In sin bogatega Mihovca se je odpravil na pot. Gre, gre in se usta- vi pri hiši Petrovi. In prav tedaj je gledala hči in nevesta, Špelica, skozi okno ter je dejala: »Le sem, le sem, moj lepi ženin, da se pogovorimo to in ono. Ha-ha!« In zasmejala se je predrzno in zaničljivo, zakaj, že na prvi pogled ji ni bil posebno všeč neznani mladenič, ki je prihajal po cesti z majhno in neznatno rožico za klobukom. »Kaj, ti greš v resnici v svate? Crlej, glej, ampak zal nisi posebno. Saj niti cigare ne kadiš, in pripeljal se tudi nisi v kočiji, kakor se dandanes spodobi lepim in bogatim ženinom.« Mihovčevemu sinu pa je bila zelo všeč ošabna hči Petrova. »Nikar ne glej na to! Vzemi me, in dobro se ti bo godilo. Dejali so, da imaš veliko bogastvo, ali če ga tudi nimaš, jaz ne gledam na to.« »Ne vem, če bo kaj z nama,« je dejala Špelica prezirljivo. »Ali imaš zame zlate škomjičke? Ako jih nimaš, si že opravil.« »Nikar ne bodi tako prevzetna, ljuba moja, še spominjala se boš mojih besed.« »Joj, joj, takih ženinov kakor si ti —« In Petrova hči se je zelo nespodobno nasmehnila, ženin pa je odšel ves užaljen. »Ha-ha, pozdravi mačkovo botro,« se mu je rogala Špelica, »in srečno hodi.« Mihovoev sin pa je šel svojo pot in rekel sam pri sebi: »Brez neveste ne grem domov. Dekle, ki jo srečam prvo, povprašam, če hočete biti moja. In naj bo gluha ali slepa, stara ali mlada.« Gre in gre ter se za tretjim klancem nameri na lepo in mlado in veselo deklico. Sedela je na pragu siromašne kočice ter hrabro prepevala. »Bog daj zdravje, deklica, kako ti je imel« »Vsak dan Francka. Kdo si pa ti!« »Jaz sem Janez in se grem ženit. Lahko si nevesta, ako hočeš?« »V resnici?« se je zasmejala. Nevesta bi bila rada. In posebno še tvoja, ker si mi všeč. Tako imaš moške obličje, in postaven si in moder. Vzemi me in srečen boš, čeprav nimam dvanajst jarmov volov, temveč samo pisano mačko.« Snubač in ženin je stopil bliže in podal roko prijazni in prijetni Francki. »Ali si sama? Ali me boš rada imela? Ali boš imela rada otroke, ki jih bo nama poslal bog?« In Francka je odgovorila, da ni sama, ampak ima staro mater, ki za pečjo sedi in lešnike zoblje. Njega, Janeza, bo hudo rada imela, samo popivati ne bo smel preveč. O otroki h pa zdaj še noče govoriti. In potem sta se objela in si prisegla večno zvestobo. Ženin sam ji je prinesel poročno krilo iz blesteče . bele svile, in pet godcev je piskalo I na ženitnini. Pogoščeni so bili s štru- klji vsi srenjski berači, iz klobukov so pili vino in plesali z bergljami. Ošabna Petrova hči pa si je mislila: »Jaz sem preveč lepa za kmeta. Gospoda hočem.« Pisala je pismo in je poslala v< belo mesto, rekoč, da bi rada ženina, ki ima grad in konj petero, trista dukatov in tolarjev. Oj, se je zasmejal veseli škrio Andrej korec! »Čakaj me ti, čakaj! Jaz ti bor» pokazal in te naučil kozjih molitvic« Vzel si je kočijo, ki se je kar bliskala in dvoje parov konj. Pa se je* pripeljal k Petrovi hčeri. »Pozdravljena, nevesta, kako in kaj?« »Pozdravljen, jaz sem Špelica, in tebe bi rada za moža.« Petrova hči je bila vsa ponižna, zakaj škric jo je privezal neutegonm nase. »Prav imaš, Špelica, kar vzemi me! A jaz nimam belega gradu in ne konj. In tudi dukatov ne preobilo.« »Oh, vseeno, Andrej, bodi moj!« In bil je njen. Šla sta v hišo ia beli dan jih ni videl tri dni in noči. Ko pa se je zaznavala pomlad, so zacvetele rože, in Špelica je bila vsa bela in lepa. Silno so zvonili zvonovi, in sam župnik je bil povabljen na gostijo in ženitnino Andreja Škorca. gled. Ukaz podobne vsebine je dežel -nosodni predsednik nekaj dni pozneje dal krožiti tndi pri sodnem dvoru in se glasi ta ukaz z dne 15. oktobra 1911 sledeče: »Izvedel sem, da se pri službenem predstav ljanjn, uradnih poročilih in podobnih slučajih rabi tudi slovenščina. V zadevah, ki se tičejo notranjega uradovanja, se mora rabiti izključno nemščina, ki velja kot jezik notranjega uradovanja i (Ogorčeni medklici. Panj. dr. Franta: Nezaslišano! To je provokacija!) V kolikor nasprotuje vsebina ukazov, kakor so jo označili gospodje interpelantje, temu besedilu, tedaj je razlaga, ki so jo podali gospodje interpelantje, napačna. Uporaba nemščine Kot uradnega jezika pri vseh sodiščih graškega nadsodišča temelji na praksi, ki se opira na stoletja veljavne zakonite določbe ter sega v čas ustanovitve vladarskih uradov. o mojem mnenju iz drž. osn. zakona sploh ne morejo izvajati nikake kon--ek venec. (Glasni klici, protesti na vneh straneh.) Da pa spada tudi ust-OOM občevanje, v kolikor je čisto i nad no, torej tudi prav posebno vsako službeno predstavljanje in poroce-vanjc v področje notranjega uradnega jeziku, pač ni treba še nadalje utemeljevati. (Medklici.) Ravnotako se }>h tudi samoobsebi razume, da ti iika'/i nikakor niso tangirali in tndi niso hoteli tangirati neomejeno uporabo slovenščine v kolegijalnem obče*.i;nji; uradnikov med seboj, četudi se je to nanašalo na uradne zadeve. ' lb*. Ravnihar: Predstaviti se pri predniku, vendar ne pomenja nrado-vati; to je povsem privatna stvar!) To se je, kakor znano, tudi trdilo. .Naredbe deželnosodnega pred-9i ^hiika v Ljubljani ne obsegajo te-daj nikakršne novotarije, marveč se gibljejo samo na polju sedaj obstoječega, in imajo edini namen.% vzdržati st*iauii položaj napram samovoljnim nakanam posameznih, ki hočejo omajati položaj. (Dr. Ravnihar: Vsa dosedanja praksa govori proti temu. Sodniki in sorinijaki funkcijonarji so se vedno posluževali slovenščine v notranjem občevanju.j Kar se tiče dogodkov > pravnim praktikantom R.. navedenih v inter-i>elaciji I dne 24. oktobra 1911, je treba predvsem popraviti izvajanja gg. predlagateljev, da ni bila temu pravnemu praktikantu njegova, v slovenskem jeziku izročena vloga, v ka-leri je naznanil svoje obolenje, vrnjena, marveč da je bila vzeta na znanje in je bila rešitev predložitve zdravniškega spričevala od strani deželnr»sodnega predsedstva pristav-ijena samo opomba, da bi bilo umestno, predložiti vlogo v nemškem jeziku. Sele ko je predložil omenjeni praktikant zdravniško spričevalo, in sicer ne. kakor se to trdi v interpelaciji, brez vloge, marveč zopet s slovensko vlogo, .je bil sprejem te vloge odklonjen, s poudarkom, da je jezik notranjega službovanja nemški. (Medklici. Tedaj se dejanje na sebi vendar prizna!) S tem, da je deželnosodno predsedstvo v Ljubljani to vlogo zavrni-io, se ni uvedla, kakor to mislijo morila gg. predlagatelji, kaka nova praksa, marveč odgovarja to postopanj l»opolnoma obstoječim načelom o uporabi nemškega jezika kot jezika notranje službe v okolišu graškega nadsodišča in tozadevno doslej brez izjeme upoštevanim običajem. (Odločni protesti. Dr. Ravnihar: »To BO neresnične trditve! Lahko to dokažemo!) Tako je justično ministrstvo že a- naredbi z dne 7. februarja 1891. ledaj pred več kakor 20. leti, zavrni-■<> v slovenskem jeziku vloženo prošnjo za pripustitev k pravniški praksi z razlogom, da je jezik notranjega poslovanja in personalne administracije pri justičnih oblastih graškega nadsodišča, nemški. V isti interpelaciji omenjeni slučaj s pravnim praktikantom L. pa je bii tak: Dne 9. oktobra 1911 je prišel neki nemški odvetniški koncipijent k pravnemu praktikantu L., dodeljenemu nekemu spornemu oddelku okrajnega sodišča v Ljubljani in ga je v nemškem jeziku zaprosil, da sme vpogledati neki sporni akt. Ker je pravni praktikant na to prošnjo osorno in v slovenskem jeziku odgovoril, se je nemški odvetniški koncipijent pritožil pri sodnem predstojniku, ki je poklical onega pravnega praktikanta pred se; ker je ta pravni prak- tikant sodnemu predstojnika nasproti trdil, da ne zna nemškega, sodnemu predstojniku pa je bilo znano, da to ni res, — sodni predstojnik je tndi slovenske narodnosti, — in kar je pravni praktikant polog tega imjavil, da bo tudi aa naprej v občevanju s strankami govoril slovensko, ga je opozoril sodni predstojnik na to, da se mora posluževati v občevanju s strankami onega jezika, v katerem prednaša stranka svoje želeje. Ker se je pa hotel imenovani pravni praktikant spustiti v prepir in se je vedno bolj razburjal, je zavrnil sodni predstojnik njegovo neprikladno obnašanje s tem, da mu je povedal, da mora izpolnjevati dana mu naročila, ali pa mori pričakovati, da ga odpuste iz pravne prakse. Sodni predstojnik priznava, da je mogoče, da je pri tem izgovoril besede »sicer napravim kratek proces.« V tem slučaju tedaj sploh ne gre za uporabo nemškega jezika kot jezika notranjega poslovanja, marveč za slučaj odkritega kršenja jezikovnih določb za občevanje s strankami od strani pravnega praktikanta, čegar nepokornosti se je sodni predstojnik upravičeno protivil. (Medklici.) Koncem seje je socijalni demokrat S e i t z prijel predsednika, češ, že opetovano je urgiral, naj se nekateri predlogi glede rudniških razmer in delavskega časa odkažejo odsekom brez prvega branja, a predsednik mu je rekel, da so temu ugovarjali slovenski klerikalci. Med Muchi-tschevim govorom je eden slovenskih klerikalcev izjavil, da njegova stranka ni ugovarjala. Govornik zahteva, da se stvar pojasni in naj predsednik vpraša, če kdo ugovarja, naj se dotične zadeve odkažejo odsekom brez prvega branja. Podpredsednik Pernerstor-fer je izjavil, da se smejo predlogi brez; prvega branja odkazati odseku samo, če nihče ne ugovarja. Tak in še splošen ugovor pa so vložili dr. Korošec in njegovi tovariši. Zato ne more šele vprašati, če kdo ugovarja, ker je bil ugovor že vložen. (Burni klici: Torej so slovenski klerikalci lagali!) e&sinlnister vito doMor Fran Klein. m. Po daljšem presledku rn molku bodi mi dovoljeno svoja izvajanja in očitanja nadaljevati. Stvari so se zasuknile tako neugodno, da imamo v Ljubljani Elsnerjev ferman, da na Koroškem kaznujejo odvetnika, ki s stranko slovenski v uradu govori in da — bodem o na Štajerskem tudi kmalu do te točke pri veslal i. Pa to ne gre vse na rovaš sedanj em u sistemu. Veljajo t»kaj besede Gotheja. ki pravi: Es eTTengt niehr gleich VAn Haus d en Halogo**, aoch das Ungeheuer . . . Pod prejšnjimi sistemi se je slovensko u radova nje vedno bolj in bolj omejevalo in krčilo, posebno od tistihmal, ko so na plan stopili t. zv. kurzovci. Naša javnost, posebno naši državni poslanci in drugi poklicani činitelji so temu institutu premalo pozornosti obračali, ker se jili je od gotove strani varalo in slepilo, češ. ta institucija se bo obnesla: kajti vi, Slovenci, producirate pre ni al o juristov. akademikov, da bi zamogli vsa uradniška mesta v vaših pokrajinah zasesti. Na videz je bilo to ja&n dobrohotno mišljeno. Ti kurzovci so postali tista šiba. tisti hir, s katerim se podi in iziranja slovenščina iz uradov. Evo dokaza ad bom inom. Pred blizo pol letom dobim slovanski poziv, da izpovem kot priča v zadevi »Glavne posojilnice« pri c. kr. okrajnemu sodišču v Ptuju odd. V. Rekvizicija izhajala je od c. kr. preiskovalnega sodnika v Ljubljani. Ko pridem k sodišču, ter oddam stvarno svojo iv.no.ved. začne kurzo-vec, ki me je zaslišaval, zapisnik narekovati v nemškem jeziku. Kurzovec se za moj protest proti takemu narekovanju kar nič ne zmeni. Jaz si usojam ga vprašati, na podlagi kake nare^tbe ali postave hoče on in on i oktroirati nemški zapisnik. On mi pomoli neke naredbe iz 1880ih let, na kar mu jaz odvrnem, <1b sem jaz bil baš v tem času isto, kakor je > kurzovci to samozavest, da ne rečem hujšega izraza, ki bi takoj metodi menda bolj odgovarjali Že v svojem zadnjem članicu — glej š,t. 236 »Slov. Naroda« z dne 13. oktobra 1911 — sem omenil kako nesramno in j»rn>vokatorično so se tam imenovani gospodje obnašali pri nekem banketn. prirejenem na čast z viteškim križem Fran Josipo-vega reda odlikovanemu ptujskemu sodnemu predstojniku dr. Glasu. Takrat se je kadilo temu gospodu na vse protege in kovalo njegove zasluge v zvezde. Zamolčalo pa se je višjim in najvišjim krogom, da se je baš pod tem dr. Glasom pripetil justični umor zakonske dvojice F. Bratuša, ki je zbudil v celej Evropi velikansko pozornost in da je baš znani kurzovec igral kot preiskovalni sodnik 7>ri tem slučaju najžaiostnejšo vlogo. — Ni Ji to imenitna »zasluga«? Znani nemški gromovnik in odvetnik dr. pl. F. je pa pri tem banketu nekaj omenil, kar se ne sme prezreti. Rekel je (glasom »Tagesposte« z dne 19. marca 1904) . . . aber se bon unter Rat Pevetz begaim das »Anschies-sen<' der Gerichtsbcamten. so dass man jetzt nicht blos Jurist, soudern auch Diplomat (!) sein muase(!!), um seinen Posten ganz auszufullen. Prva trditev tega doktorja in gromovnika je prosta laž. Na dr. Pevcteo ni nihče »streljal«: pač pa se je pod tem sc/lniikom začelo tisto intimno razmerje z Ornigom, ki je rodilo pravdo Ornig-Pintarič. Čitateljem »Slov. Naroda« je znano, kako sumljivo vlogo je sedanji dvorni svetnik dr. Pevetz v tej pravdi igral. Najnovejši izrastek tega razmerja je pravda Ornig-Malik, ki ae visi. Druga trditev dr. pl. F . . a zadene že bel j na glavo. Kurzovci na Spodnjem Štajerskem so bolj diplomatje, nego juristi. V svoji germanizatorični vnemi se pehajo za edinim ciljem, ustreči intencijom nemškega Volksrata. Da eksminister dr. Fr. Klein tega ni hotel ali mogel preprečiti, — to je njegova »zasluga« alias krivda. Ptuj, 21. novembra 1911. Dr« Anton ltolUiMto-tnrtka volno. S tripolitanskega bojišča. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Tripolisa, da so Turki na umeten način povzročili povodenj v Tripoli-su s tem, da so odprli neko zatvorni-co. Voda je razdrla 300 metrov utrdb pri Bumeliani in je liki deroči reki vdrla x* mesto, kjer je mnogo hiš poškodovala. En del ceste ob morju se je vdrl. »Ageuzia Stephani« poroča iz Tripolisa: Dne 22. novembra je več arabskih čet napadlo naše utrdbe med Sidi Mesrijem in trdnjavo Ha-midje. Naša artilerija je parkrat ustrelila na sovražnika, na kar se je ta umaknil. Rusija svari. Sporočilo italijanske vlade Rusiji, da namerava razširiti bojišče, je v petrograških diplomatičkih krogih vzbudilo veliko vznemirjenje. Rusija je odgovorila na italijansko noto s tem, da je Italijo v zelo d/oločni obliki svarila, da naj preveč ne razširi bojišča. Obramba Dardanel. Turško vojno ministrstvo je za slučaj, če napade Itaiija Dardanele, začelo z izvanrednim! odredbami. V Galipoliju je zbrana povečana divizija, ki šteje 25.000 mož. V Dardane-lah in Edreinidu je pripravljena divizija rezervistov. Skoraj ves vojni material z bolgarske meje so tja prepeljali. Sedanje središče utrdb morske ožine je Na gara. Kršitev mednarodnega prava. Iz Carigrada poročajo: Bombardiranje neutrjenega mesta Akaba in pa metanje bomb iz aeroplanov smatrajo kot kršitev mednarodnega prava. Razburjenje prebivalstva bo brezdvoimio vplivalo na bojevanje. Izključeno tudi ni, da se bodo Turki maščevali nad Italijani v Turčiji. Akcija italijanske mornarice. »Cafiaro« v Genovi, ki je predvčerajšnjim trdil, da je akcijo italijanske mornarice preprečila neka aliirana velevlast, izjavlja v včerajšnji številki v oficijalni noti, da je ta trditev neresnična. O akciji mornarice ni ničesar znanega. Vendar pa ni dvomiti, da pride do te akcije, če Turčija ne odneha. Politična Kronika. Trgovinsko ministrstvo namerava izdati naredbo, da odpomore nezmernemu vživanju žganja. Naredba zahteva za kupčevanje z žganjem v zaprtih posodah koncesijo in prepoveduje razpečavanje po avtomatih. Portugalski senator Lima objavlja presenetljiva razkritja o poskusih bivšega kralja Manuela in njegove rodbine, da si zagotovi pomoč inozemstva proti portugalskim republikancem. Iz Vigoja poročajo, da so odkrili v Chavezu monarhistično zaroto. Vsi podčastniki garnizije so se baje zvezali, da umore častnike v tem trenutku, ko se približa monarhisti čna vojska Chavezu. Neki podčastnik bi bil prevzel v tem slučaju poveljstvo garnizije. Med Rusijo in Perzijo se ne pride tako kmalu do sporazuma. Sicer je perzijski poslanik v Londonu izjavil, da hoče perzijska vlada ugoditi ruskim zahtevam, vendar Rusija najbrže ne veruje tem zagotovilom, ker je i>oslala tri bataljone Saljan-skega polka v Inzeli, Boj proti dinastiji Mandžu vodijo revolucijonarji z vsemi sredstvi. Poročali smo že, da so napravili na predsednika Juanšikaja atentat, ki se je pa ponesrečil. Cesarjev edikt oprošča Juanšikaja od obveznosti, da s zglasi vsak dan v avdijenci, kar mu daje mnogo bolj prosto roko, obenem pa potisne regenta še bolj v ozadje. Velesile, ki so se nedavno proglasile za nevtralne, so začele sedaj s posvetovanji z dinastijo ter obljubljajo svojo pomoč v slučaju, da se Jnanšikaju posreči, rešiti monarhijo. To izpremenjeno stališče tujih držav se da razlagati zlasti iz tega, ker so revolucijonarje needini. Posledice te neodločne taktike so nepregledne in že so se začeli umori Evropejcev. Umori v provinciji Šen-si, pri katerih je bilo pomorjenih tudi 2000 Mandžujev, so bile samo predigra. Sedaj poročajo tudi iz provincije Jiinan o umorih. Tuji diplo-matični zastopniki delajo sedaj pri kitajski vladi na to, da bi ta prepovedala uvoz orožja, baje »da se varuje nevtraliteta«. Boj pri Hankavn je ostal popolnoma neodločen. Na ol>eh straneh je bilo mnogo mrtvih ni ranjenih. Na bojišču leži 5000 mrtvecev nepokopanih. ftolersko. Občinske volitve v celjski okolici. Ponovno opozarjamo slovenske vo- lil ce, da se vrše občinske volitve v celjski okolici v ponedeljek, dne 27. in v torek, dne 28. novembra. Volitev se vrši pri Fazarincu na Ost rožnem, in sicer voli tretji razred v ponedeljek, dne 27. novembra od 8. dopoldne do 3. popoldne, drugi razred v torek, dne 28. novembra od 8. do 11. dopoldne in prvi razred dne 28. novembra od 3. do 4. popoldne. Kakor slišimo, širijo nemškutarji po okolici novico, da volitve v 3. razredu niso razveljavljene in da ni treba iti volit. To ni res, voli se tudi v tretjem razredu. Vsi slovenski volilci splošno na volišče! Skrbite, da tista nemšku-tarska klika, ki gospodari na celjskem magistratu in ki je noben pošten človek ne mara, ne bo imela kake besede tudi v slovenski okolici! — Slovenska kandidatna lista, ki smo jo priobčili v »Slovenskem Narodu« minulo soboto, se je v toliko izpremeni-la, da kandidira v drugem razredu Jakob Mimik po domače Svederc, posestnik v Medlogu in ne Anton Mir-nik po domače Kos iz Med loga. Iz Celja. Slovensko trgovsko društvo je ustanovilo tečaj, v katerem se vadijo slovenski trgovski vajenci v slovenski trgovski korespondenci. Pouk je vsako nedeljo od pol 12. do pol 1.popoldne. Za ta tečaj, ki ga vodi nadučtelj gosp. Ar-min Gradišnik, se je oglasilo 20 vajencev. — Sestanek pevk in pevcev sc vrši v soboto ob 8. zvečer v mali dvorani »Narodnega doma«. Prosimo polnoštevilne udeležbe! — Čitalničarji. Le ostanimo pri stvari! »Slovenski Narod« je priobčil minule tedne več jako zanimivih slučajev iz »delovanja« državnega poslanca Roškarja. »Straža« ne ve v odgovor ničesar stvarnega povedati — temveč se izgovarja- Ce imenuje Roškarja »s ponosom svojega« — no, potem je to prvič prav čuden »ponos«, drugič pa se za Roškarja itak nikdo ne trga! Sa.f bi se ga klerikalci sami zaradi nje-'gove nezmožnosti, požrešnosti in — različnih afer, ki so se odigrale tam pri Gradcu, najraje znebili, pa mož se drži svojega mandata in drugih častnih in obenem dobičkanosnih mest kakor klop. Le ostanimo pri stvari v Roškarjevem kakor šentilj-skem slučaju. »Straža« ni zavrnila niti z eno besedico našega poročila, da je večina »slovenskih« občinskih odbornikov v S t. II ju glasovala za — razširjenje tamošnje nemške šole. — Ali je »praktično obrambno delo v ogroženih krajih« kakor zagovarja — Thalerja in drage njegove čedne somišljenike »Straža^? To ni nobeno kritiziranje in zabavljanje — tako daleč ne sme iti naša potrpežljivost, da bi se vnemali za razširjanje nemških šol, govorili na cesti in doma samo nemško in bili »Slovenci« samo tedaj, kadar to ravno — nese. S takimi »brambovci« ne bomo držali ogroženih postojank, temveč samo živeli nekaj let v nevarni zmoti, dokler ne bomo izprevideli, da je bil ves napor in težko zbrani denar — zaman. Končno še dostavljamo, da so naše informacije iz čisto drugega vira in ne od moža, zavednega narodnjaka, kateremu grozi »Straža« — menda iz samega narodnobrambnega navdušenja. f Dr. G. Gorišek. Na severnem vznožju temnozelenega Pohorja, v starodavnih in prijaznih Rušah, je umrl tamkajšnji zdravnik g. dr. G. Gorišek. Bil je celjski rojak in bližnji sorodnik uglednih celjskih rodbin: Kapus, Filipič, Vrečko. Rajni je bil skozinskoz plemenit, prijazen in odkrit značaj, in lahko rečemo, da je bil on med tistimi srečnimi ljudmi, ki imajo malo sovražnikov ali pa nobenega. Vsikdar se je zavedal svojega slovenskega pokolenja, se tudi aktivno udeleževal narodnega delovanja ter s svojim ljubkim tenorjem deloval pri neštevilnih narodnih slavno-stih. Kot zdravnik je bil daleč naokoli na najboljšem glasu, največje zaupanje pa so imele vanj ženske in zato je moral večkrat ob vsaki uri ponoči in podnevi iti po več ur v hribe h kaki porodnici. Celih 30 let je bil v Rušah zdravnik ter 16 let župan domači občini. Slava možu, ki si je postavil najlepši spomenik s svojo delavnostjo, dobrodušnostjo in rado-darnostjo, iskreno sožalje pa čislani njegovi obitelji, zlasti njegovi dobri, plemeniti soprogi-vdovi. Drobne novice. Umrl jo v Mariboru nekdanji lekarnar pri »Zamorcu« na Glavnem trgu dne 21. novembra Jožef Dominik Bancalari. Bil je nacijonalno zelo delaven član raznih lokalnih mariborskih korpo-racij, ravnatelj mestne hranilnice in več let predsednik društva »D. Stu-dentenheim«. — Is Ptuja. Pri volitvah v cenilno komisijo za osebno dohodnino so izvoljeni v vseh treh razredih Nemci. Slovenci se volitve niso udeležili. — Iz Šoštanja nam poročajo: Pri »Basistu«, daleč naokoli znani gostilni, je izbruhnil v enem gospodarskem poslopju ogenj, ki so ga k sreči hitro omejili in pogasili, predno je napravil večjo Škodo. — Iz Vranskega. Neznani uzmo-' vio je ukradel zdravniku dr. Serku iz zaklenjene miznice v pisalni mizi, ki stoji v domači lekarni, 300 K. Sumi se nekega kmeta, ki jo d osel večkrat po kako malenkost v lekarno in si je vse natančno ogledoval, po tatvini pa je naenkrat izostal. — Iz Gradca. V imenik štajerskih odvetnikov je vpisan dr. Jakob Rajh s sedežem v Gradcu. — V Šmartnu n a P a k i so izvolili župana Martina l*irtovška, znanega klerikalnega pod-repnika, za — častnega občana. Da bo čast občine še večja, je treba izvoliti za častnega občana še domačega — inežnarja- Koroško. Postno ravnateljstvo v Celovcu. Vprašanje glede ustanovitve poštnega ravnateljstva v Celovcu je že rešeno. Mestna občina zgradi na svoje stroške poslopje in da tndi brezplačno erar ju stavbni svet. Poslopje prepusti občina za 12 let erar ju v poraja proti vplačilu 5% kapitala, ki ga založi občina za stavbo. Erar pa si pridrži pravico prevzeti čez 12 let stavbo v svojo last. Z zgradbo poslopja bodo pričeli pomladi leta 1912. Mestna klavnica v Celovcu je glasom odredbe mestnega magistrata odprta tudi za uvoz mesa in živine iz Bosne in Hercegovine proti vpla-ilu običajnih pristojbin. Nesreča na električni železnici v Celovcu. Pred mostom čez Glino je ]>ovoziI voz mestne električne cestne železnice nekega neznanega kolesarja- Kolesar je obležal na mestu mrtev. Kdo je nesrečo zakrivil, še ni dognano. Primorsko. Sovodenj. Tukajšno »Kmetijsko izobraževalno društvo ima svoj redni <»bčm zbor dne 26. novembra t. 1. ob 2. popoldne v prostorih gosp. Andreja Telbana v Sovodnju. Občnega zbora .-e sme vsak udeležiti, ker bode javen. Katoliško junaštvo. V Bukovici -o napadli člani katoliškega izobraževalnega društva brez povoda zidarja Franca Gatnika in mu zadali več težkih ran z nožem. Napadovalci so , nani in ima celo zadevo že sodišče v rokah. Vlom na postaji v Zdravšciui. Na postaji južne železnice v Zdrav--čini so vlomili predsnočnem od polnoči do 4. zjutraj neznani vlomilci, navrtaii blagajno in odnesli iz nje i>koli 190 K denarja. O storilcih še nimajo nobene sledi. Morilec železničarja Grželja v Gorenjah. Ivan Ceh, posestnika sin iz Gorenj, je pri sodni preiskavi priznal, da je napadel svojega tekmeca v ljubezeni s kamnom, ga pobil in vlekel že mrtvega na železniški tir. Povedal je tudi, da je imel že dolgo i asa namen, maže F i sti se nad Grže-Ijera in se je proti svojim prijateljem baje tndi večkrat izrazil, da bo Grže-?ja ubil. Avstrijska vojna eskadra, ki je hila vsidrana že več dni pred Trstom, je odplula včeraj proti jugu. Neroden tat. Včeraj je vzbudil v Trstu pred finančno stražo občo po-ornost mlad delavec, ki je valil po testi velik, več kot oliekto! i turski sod. Ko je možakar zapazil, da so se ačeli zanimati zanj posebno finanč-i pazniki, je sod vstavil, se nanj naklonil in zaspal. Paznik pa radoveden, kaj je s tem človekom, je stopil - njemu in zbudil sumljivega valilca iz hlinjenega spanja. Mož pa je skočil nenadoma proti pazniku in ga začel pošten*) obdelavati s pestmi. Stražniku in pasantom se je posrečilo pomiriti zaspanca, ki so ga odpeljali s so-lom vred na policijo. Tam so dognali, da je možakar sod ukradel, da -i napravi v njem ceno stanovanje. Požar v Ičicah. V Ičicah je pogorelo celo poslopje posestnika R. Poldruga. Ogenj je izbruhnil nad hlevom, kjer so otroci skrivaj kadili in vrgli še goreče ostanke cigaret med ^lamo. Rešili so samo en del stanovanja, živino in nekaj strojev, vse dru-^o pa je pogorelo. Škoda veliko pre--*gH zavarovalnino. Nezgode. Zastrupil se je v Trstu 191etni delavec H. Madalenčič zaradi neozdravljive bolezni na pljučih. — Kovaški mojster D. Gradan je zašel vsled neprevidnosti z roko v velik krožni sveder in si zlomil na več krajih desno roko. — Zasebniea Josipina Strgu se je polila z vrelim kropom in dobila nevarne poškodbe po celem desnem deln telesa. Odpeljali so jo v* bolnišnico. — Z nabito pištolo se je igral 13Ietni Franc Milic. Pištola se mu je sprožila in krogla mu je predrla levo roko. Dnevne vesti. -j- »Pritožba zoper volitve v ljubljanski občinski svet je imela namen ugotoviti pravno stanje.« Razsodba upravnega sodišča o pritožbi proti veljavnosti občinskih volitev ljubljanskih je klerikalce blamirala do kosti, saj je pred vsem svetom konstatirala, da ni klerikalna pritožba imela niti sence upravičenosti, da je bila torej vložena zgolj iz nagajivosti in zlobnosti. Povsem naravno je, da klerikalcem ni prav, da se je javno ugotovilo njihovo kveru-lantstvo, zato se skušajo sedaj oprati in olepšati svoje postopanje. Pravijo namreč, da so hoteli s svojo pritožbo proti veljavnosti ljubljanskih občinskih volitev edinole »ugotoviti pravno stanje«. Dobro! Ako so torej hoteli samo »ugotoviti pravno stanje«, ako so potemtakem že v naprej vedeli, da so občinske volitve ljub-janske veljavne in da je njihova pritožba samo udarec v vodo, kako so potem mogli zahtevati, da se ti njihovi, po lastnem priznanju neresni pritožbi prizna odložilna moč T Ce s svojo pritožbo niso nameravali ničesar drugega, kakor da »ugotove pravno stanje«, potem je bilo pač nedopustno in naravnost neodgovorno, da so od deželne vlade zahtevali in tudi pod pretvezo, da se jim gre za resno stvar, izposlovali, da se je zgolj radi te v bistvu brezpomembne ugotovitve popolnoma brez potrebe zavleklo konstituiranje novega občinskega sveta. Radovedni smo, kaj pravi sedaj k tej klerikalni izpovedi gospod baron Schwarz. Menimo, da mu ni prijetno klerikalno priznanje, da so ga imeli s svojo pritožbo pošteno za norca in da so ga s svojo prefriganostjo tudi speljali na led. Pregovor sicer pravi, da gre gotova žival samo enkrat na led, mi pa smo prepričani, da se bo naša deželna vlada vkljub tej, zanjo malo častni izkušnji vendarle še dala tudi v prihodnje od klerikalcev vjeti na lima-nice. Toda to je njena stvar, ako si hoče z blamažami nabirati lovorike! Kar se tiče »flagrantnih prekršitev prava, kakor jih je pri zadnjih občinskih volitvah zakrivila baje liberalna stranka v Ljubljani«, naj bodo klerikalci le tiho, ker je notorično znano in se lahko s pričami in dekazi ugotovi, da so klerikalci v volilnih goljufijah in sleparstvih naravnost nedosegljivi mojstri, s katerimi se v tem oziru ne more kosati niti ena stranka pod solncem. Sicer pa, ako je res napredna stranka »tako flagrantno kršila pravo«, zakaj niso klerikalci v svoji pritožbi navedli vseh teh slučajev? Zakaj so navedli samo enega in še ta je tak, da se je o njem izreklo upravno sodišče, da ni v njem niti sledu kakega kršenja zakona. Iz tega je razvidno, da ni&o imeli klerikalci v resnici niti najmanjšega stvarnega povoda se pritoževati proti volitvah in če sedaj priče b i flagrantni kršitvi zakona z na-kredne strani, je to sarno pesek v oči, nepoučeni masi in ničesar drugega. -r Ljubljanski občinski volilni icd se zopet spremeni, tako piše včerajšnji »Slovenec«. Nas pušča ta novica popolnoma hladne, ker ni imela naša stranka s sestavo tega kurijoznega zakona prav nobenega posla. Ako se je torej to zakonsko skrpucalo, ki ima očete izključno samo med klerikalci, izkazalo takoj pri prvi praktični vporabi, da je pomanjkljivo in da ;>ne preprečuje zadostno flagrantnih prekršitev prava«, je to samo uhožno spričevalo za klerikalce same. Ako pa je kakovost volilnih kuverto v kvintes^nca »zadostnega varstva glede na volilno svobodo in preprečenja flagrantnih prekršitev prava«, p Slovenec« brez vsake opazke, kar izpričuje, da je povsem zadovoljen, da je pri ljubljanskem deželnem sodišču imenovan za nadsvetnika zopet Nemec, ki ima postati vodja in predstojnik okrajnega sodišča. Seveda Slovenec« ne sme črhniti niti besedice, saj klerikalni poslanci v parlamentu docela odkrito odobravajo germanizatorično postopanje ministra dr. Hochenburgerja in predsednika Elsrmrja. In za&aj to delajo? To je javna tajnost, ki jo pa žgole že vrabci po strehah. Klerikalni poslanci mirno trpe germanizacijo, ker upajo se tem doseči, da bo pravosodni minister dr. Hoehenburger v tem slučaja lažje dostopen njihovi želji, da se potlači kazenska preiskava, ki je v teku proti Kregarju in Stefetu radi sleparij pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico. Za ceno, da ae Kregar in Stola izpustita is rok pravice In da ostanejo nekaznovana njiju zlodejstva, pripuščajo klerikalci sistematično germanizacijo ljubljanskega sodišča! Tako postopajo kreature, ki se sicer ustijo pri vsaki priliki, da so boritelji za pravice slovenskega ljudstva in slovenskega jezika. Deželni odbor kranjski je pred kratkem, kakor čitamo v »Občinski upravi«, izdal na vsa županstva dve zanimivi okrožnici, s katerima tolče sam sebe po zobeh. V eni okrožnici pravi, da ni treba pečata pritiskati na občinske volilne izkaznice, čeprav imajo le te po deželnem odboru izdane uradne izkaznice natisnjen kolobarček, ki naznačuje mesto za občinski pečat. Po dolgem času je še le prišel deželni odbor do spoznanja, da navaja s temi uradnimi tiskovinami k nepostavnostim, ker občinski volilni red ne predpisuje, da bi morale biti volilne izkaznice opremljene z občinskim pečatom. Sedaj je deželni odbor to prepovedal, vendar ostanejo napačne tiskovine toliko časa v rabi, dokler se ne izčrpa zaloga. In res so nekatera klerikalna županstva izrabljevala pritis-njenje občinskega pečata v tem pogledu, da so mogla dognati, kako je volil ta ali oni volilec. Občinski pečat je namreč moči pritisniti v raznih legah in tudi v različnih barvah. In to je županstvom, oziroma agitatorjem dobro služilo, da so onemogočali volilno tajnost. To je pač nekaj povsem drugega, ko »prozorne« kuverte pri ljubljanskih magLstratnih volitvah. In vendar je značilno za poslovanje pri deželnem odboru, da le ta izda protizakonite volilne izkaznice. Pa nič čudnega, ko ima deželni odbor več smisla in časa za preganjanje na predn jakov in naprednih občin, kakor pa za pravilno poslovanje prve avtonomne oblasti v deželi. Druga okrožnica pa zapoveduje županstvom, da morajo hitreje in točno reševati naročila deželnega odbora. Bolje kakor nekaj papirnatih besed, naj bi služil drželni odbor sam za zgled občinam za redno in marljivo poslovanje. In kaj vidimo: Da deželni odbor mesece in mesece, da, leta. ne reši nujnih uradnih stvari. Pravilnega proračuna, ki bi bil tudi za deželo kranjsko krvavo potreben, se niti ne dotakne. Torej klerikalna večina v deželnem odboru — najprvo pred lac+nim pragom! -r Dvojna mera je v posebni veljavi pri logaškem okrajnem glavarstvu, klerikalcem se namreč vse dovoljuje, naprednjake pa Šikanira, kierkoli more. Tako Je bil dne IT; oktobra -prepovedan obhod radi draginje v Idriji, klerikalcem pa se je za nedeljo 2^. t. m. dovolilo obhod z razvitimi zns+avami. Prvi obhod nestrankarski, saj dra^rinja zadeva v °naki meri vse prebivalstvo, je bil prepovedan, drugi po klerikalni stranki prirejen obhod, torej političen, pa je dovoljen. Ali se ne pravi to meriti z dvojno mero? To bi pri pošfoTii politični upravi vendar ne smelo bif^. Če se enemu dovoli, se mora tudi drugemu, ne p« tako o zavidno pristransko postoriti. Z dra-ginjskim obhodom se v Idriji ni modo nikogar izzivati, dočim je klerikalni o-bbod v napredni Idriji izzivanje. Toda klerikalci uživajo danes posebno milost od sfrnni vlade, ki bi morala biti nepristranska. Privoščimo klerikalcem vladno varnštvo, saj so gr tako zelo potrebni, toda slavna vlada je lahko prepričan«, da si bomo znali tudi naprednjnki priboriti nonoln^ «vobodo uživanja političnih pravic. Kar sme eden, sme tudi drn-gi. O okrajnem glavarstvu v Logatcu prihajajo pa tudi druge pritožbe glede pristranskega postopanja. Klerikalen gostilničar dobi dovoljenje za podaljšanje policijske ure do zjutraj, napredni gostilničarji pa samo do polnoči, ali kvečjemu do ene ure ponoči. Poslovanju logaškega okrajnega glavarstva bo treba v bodoče posvečati nosebno pozornost, da se amksa dvojne mere ne bo mogla predolgo obdržati. -f* Iz Vevč. Naše občinske volitve se vrse v torek. ITstajiovili smo »samostojno kmečko stranko«. Oče župan, Jakob Dimnik nas je pa takoj tazupil za liberalce in brezverce. Ker nas ima tako rad, mu hočemo posvetiti par vrstic. V »Slovencu« se je naš Jokel hvalil, koliko dobrega je storil za delavce na Vevčah. Kako velik prijatelj je, sc vidi iz tega, ker prodaja hlevski gnoj posestnikom po 5 K, delavcem, ki so obenem tudi mali posestniki pa po 6 K, Ko je pred leti delavstvo na Vevčah stavkalo, se je oče župan potegoval za delavstvo le v toliko, da je nagajal takratnemu ravnatelju, ki sta si bila zelo navskriž ne pa, da bi delavstvu resnično pomagal. Prav dobro vedo vsi delavci, da držite s tovarno oziroma ravnateljem. Tovarna vam pošilja cele vozove kuriva. Zakaj pa teora delavcem ne privoščite ? V »Slovencu« z dne 23. t. m. št. 269 pa pišete, da so Snoj, Siherl in Robida krivi, da so posestniki tako ceno prodali zemljišče za vevško železnico. Ta je pa res debela. Povejte nam g. župan, kdo je tisti, ki je dobil 10.000 kron nagrade za posredovanje? Ali ni tudi Mrcina dobil 5000 K nagrade. Posestniki so dobili le 5000 K za vse zemljišče. Vi in g. Mrcina pa trikrat toliko torej 15.000 K. Posestniki so bili oškodovani za 71.000 K. Kdo je torej tisti, ki pomaga židovskim kapitalistom? Kdo je podli lažnjivec? Tako je tako, oča župan in vi g. Mrcina! Denar bi morali dobiti posestniki, ne pa Mrcina in vi. Posestniki, delavci, volile!! V torek pokažite, da ste možje, da ne marate ljudi, ki vam samo škodo delajo. Mi smo verni slovenski možje, ki bomo delali le za blagor občine. Nismo liberalci ali pa brezverci. V torek torej v boj proti županu in njegovim slepim privržencem. -f- Napredna zmaga. V Dolah pri Idriji so po hudem boju zmagali pri občinskih volitvah naprednjak!. Naprednjaki imajo 14 odbornikov, klerikalci pa 4. Živeli zavedni napredni volilci! -J— Tudi zmaga! S presrčno radostjo so klerikalci razglasili, da so zmagali v Dobrepoljah. Pomislite, ljudje krščanski, v Dobrepoljah so klerikalci zmagali in smatrajo to za velik uspeh. V Dobrepoljah kraljuje vendar državni in deželni poslanec Jaklič, v Dobrepoljah »cveto« klerikalne zadruge, Dobrepolje so bile dolga leta ena glavnih trdnjav klerikalizma, a dsnes so razmere take, da so klerikalci kar veselia iz sebe, ker so sploh še zmagali. To kaže, da se podirajo klerikalni stolpi tudi v nekdaj najbolj klerikalnih krajih in da se bliža konec Jakličevemu gospodarjenju celo v »njegovi« občini! -f- Pri občinskih volitvah v Kočevju je zmagala sedaj gospodujoča nemška klika. A prestala je mnogo strahu in še ob začetku saru linija ni vedela, pri čem da je in se pripravljala na presenečenja. Volilci so bili namreč razdeljeni na pet strank. Posebno je Nemce zabolelo, da so tudi Slovenci postavili svoje k« Hi date. Zdaj jim bo odleglo, a — za koliko časa? — Prodajanje žganja. Trgovinsko ministrstvo namerava, da omeji preveliko uživanje žganja, izdati naredbo, po kateri je prodajanje žganja v zaprtih steklenicah vezano na koncesijo in po kateri je nadalje prepovedano prodajanje žganja z avtomati. Efektna loterija v prid c. kr. dmžbe srebrnega krfža v pomoč odsluženim vojakom. V korist družbe srebrnega križa se priredi efektna loterija, srečke se prodajajo po 1 K. Glavni dobitek v vrednosti 100.000 kron se izplača na željo v gotovini. Poleg glavnega dobitka je nadaljnib dobitkov v skupni vrednosti 160.000 kron. Žrebanje bo dne 2. decembra 1911. Družba srebrnega križa, ki ima za Kranjsko lastno podružnico, ima namen podpirati odslužene vojake. Posreduie za reserviste slnžbe, mesta. delo. Revnim rezervistom daje tudi podpore. Kranjska podružnica je s svojim delovanjem že pričela. Cisti dobiček te efektne loterije se porabi zlasti v oporo podružnicam. Spričo velifce socijalne koristi družbe srebrnega križa, ki je odličnega pomena tudi za naše odslužene vojake in delodajalce, je nakup teh srečk, ki obetajo lepe dobitke, prav toplo priporočati. Srečke se dobivajo po trafikah in bankah. Amerikanski državljan — volilec v občini Zg. Tuhinj. Našim ame-rikancem dobroznani Vitus Hribar, župnik v Ameriki, je dne 9. t. m., seveda po pooblastilu volil pri občinskih volitvah. Volitve je vodil župnik Štrukelj, kateri je dobro vedel, da je kaj takega protipostavno. Seveda, župnik je dal stvar volilni komisiji na glasovanje in ker »so gospod« predlagali, so možje ponižno prikimali — če bo deželni odbor tndi tako prikimal ne vemo? Vitus Hribar ima pri nas lepo zarastel go>zd, pa mogoče tndi lepo zaostal dolg na vojaški taksi. Dobro bi bilo. da se stvar preišče in ga prisili, naj da cesarju, kar je cesarjevega. Elektroradiograf »Ideal«. Danes v petek, dne 24. novembra: Specialni večer z naslednjim sporedom: 1. Luka snubi Rozalijo. (Jako komično.) 2. Sanje igralca. (Ameriška senzacij-ska drama.) 3. Maks ozdravlja. (Jako komično.) Jutri v soboto, 25. novembra največja detektivska učinkovitost sezije: Dr. Gar el Hama, Ori-entalec". V torek, 28. novembra film Aste Nielsen: Goreča nagnjenja. V soboto, 2. decembra: Maščevalec svoje časti. (Svetovna učinkovitost Nor-disfilms Oo.) Poskusen samomor. Danes ponoči je skočil z mosta električne železnice v Ljubljanico bivši sprevodnik električne cestne železnice Matija Cesar ter plaval kakih 200 korakov dalje. Ko sta to opazila narednika c. in kr. 17. pešpolka gg. Ivan Škrem in Jožef Kristan, sta mu takoj priskočila na pomoč, ga potegnila iz valov in spremila domov. Vzrok poskušenega somomora je baje ta, ker je bil Cesar odpuščen iz službe. Preselitev v Ljubljani. V novem bersk eni preselitvenem roku se je v Ljubljani preselilo 387 strank ozir. družin s približno 1600 osebami. Na novo se je priselilo 19 rodbin, izselilo pa 13 strank, ker jih je poklic zval v druge kraje. — Pomanjkanje zlasti manjših stanovanj je vzlic se precej živahne letošnje stavbne sezije še vedno občutno. Nepošten vajenec. Pekovski vajenec Matija Skollan je pred kratkem poneveril svojemu mojstru Jezersku v Vodmatu denar, katerega je inka-soval pri raznih strankah za pecivo in ga v Ljubljani pognal, potem pa pobegnil. Včeraj ga je policija izsledila in aretovala. Čegava je zapestnica? Pred kratkem je pri nekem zlatarju hotel nek mlad fantalin zastaviti lepo srebrno zapestnico, katero mu je pa zlatar odvzel in jo oddal policiji. Kdor je pogreša, naj se eimpreje zglasi pri policiji. Tatvina. Danes zjutraj je bil na Rosljevi cesti v hiši št. 15 neki stranki ukraden iz predsobe 70 K vreden temnosiv površnik, ki je imel na ovratniku ime tvrdke Magdič. Izgubila je ga. Ivana Pipova srebrno žepno tulo uro z verižico. — Neka dama je izgubila zlato brožo v obliki dveh uhanov. — Delavka v tobačni tovarni Terezija Kapi ova je izgubila črno denarnico z manjšo vsoto denarja. Narodna ohromila. Boh. Bistrica. Ustanovno zborovanje podružnice sv. Cirila in Metoda v Bohinjski Bistrici, ki se je vršilo v priznani narodni gostilni M. Grobotekovi v nedeljo, dne 19. t. m. ob 3. popoldne je jasno pokazalo, da zanimanje za to našo prekoristno in v vsakem oziru vzvišeno družbo prodira tudi v naše prekrasne kraje in da je bilo ono naznanilo na višje oblasti na e. kr. deželno vlado, da se je podružnica razšla, popolnoma iz trte zvito. Dotičniki so si pač mislili v svoji namišljeni mogočnosti, da je dovolj, če se na višjo oblast poroča tudi nekaj takega, kar ni istina, in dobra stvar je — za vedno pokopana, ker je taka njih želja. Ali oni ljudje naj pomnijo, da se tudi v Bohinjski dolini dani. — Ob napovedani uri pozdravi v prisrčnih besedah predsednik pripravljalnega odbora gosp. nadučitelj iz Srednjevasi Iv. Itihter-šič mnogobrojne navzoče — med njimi smo opazili celo zastopnike radovljiške in begunjsko-brezniške po-dmžnice sv. Cirila in Metoda — ter poda na to besedo družbinemu potovalnemu učitelju Ante Begu. Govornik je podal v svojem obširnem, a poljudnem govoru vso zgodovino naše prekrasno se razvijajoče glavne družbe, naštel vse one zavode, ki jih družba podpira, omenjal dalje stroškov, ki jih je družba postavila v svoj proračun, primerjal je dalje delovanje »Schulvereina«, »Lege nacionale« in naše družbe. Svoje, a navdušenim ploskanjem sprejeto predavanje je govornik zaključil z besedami, ki jih je nekoč zapisal kaplan Čebašek: Kdor dela in rnje proti družbi sv. Cirila in Metoda, ruje in dela proti sveti veri in proti slovenskemu narodu. — V otfbor, ki se je volil na to z vsklikom in soglasno so bili voljeni: Mi jo Grobo-tek, predsednik; Ivan Rihteršič, Srednja, vas, tajnik: Iv. Mencinger, Boh. Bistrica, blagajnik; gospa Mea-ni Pavla, Boh. Bistrica, podpredsednica; Iv. Hodnik, Srednja vas, tajnikov namestnik: gospa Franja Mencingerjeva, Boh. Bistrica, blagajnikova namestnica; odborniki so: Soklič Iv.. Boh. Bistrica; Črnigoj Ludvik. Boh. Bistrica; Vojvoda Lovro. Boh. Bistrica: Bevc Matevž, Boli. Bistrica in Arh Ivan, Srednja vas. Pregledovalca raunov sta: Gin-del Jakob m Burja Jožef iz Boh. Bistrice. Delegatom za glavno skupščino se voli sedanji predsednik Mi jo Grobotek. — Z veseljem moramo zapisati, da se je dosedaj zglasilo 49 praATih, to je letnih udov in 21 podpornikov. Ko je pot. učitelj A. Beg ix>vzel še enkrat besedo ter priporočal kupovanje družbinega blaga, rabo gostilničarskih listkov ter polagal novemu odboru, da naj naroči potreibno število družbenih nabiralnikov, ki naj jih odda narodnim gostilničarjem m ko se je razvila prav živahna razprodaja društvenih znakov, se je zaključi! ta za probu jo Bohinjskega kota prevažeu shod. Najmlajši — ali bolje — prerojeni podružnici kličemo: »rasti, cveti, rodi.« Društvena naznanila. Narodna Čitalnica v Metliki priredi dne 5. grudna v svojih prostorih Miklavževo obdarenje — otrok, članov in vabljenih gostov. Nastop Miklavža s spremstvom oh 8. uri zvečer. Člani se vabijo, da pri nravijena darila s napisom na zavojih, dopo-šljejo dne 5. grudna od 5. do 7. ure zvečer v čitalnico. đrf oN. volitvah v Kranju je včeraj sijajno zmagala narodno-napredna stranka. Udeležilo M je volitve 83% volilcev. V I. razredu (oddanih 123 glasov) so dobili napredni kandidati 77—78, klerikalni 39—42 glasov. 4 glasovnice so bile neveljavne. V n. razredu (oddanih 301 glasov) naprednjaki 177—181, klerikalci 104—110 glasov. 12 glasovnic je bilo neveljavnih. V ITI. razredu je izid za nasprotnike uaravnost uničevalen. Za narodno - napredne kandidate je bilo oddanih 381—392, za klerikalne pa 175—179 glasov. 19 glasovnic je bilo neveljavnih. Volilo je v tem razredu 568 volilcev. Včeraj se je zopet izkazalo, da je Kranj na-prednja trdnjava, katere ne zmore nobena sila. Ako klerikalci v Kranju odštejejo svojim glasovom one okoliških kmetov, potem bodo pač prišli do zaključka, da jim je v mestu popolnoma odklenkalo. Izmed volilcev, opravičenih samo v III. volilnem razredu, je celih 25 možitev volilo farovske kandidate. Novi volile i stoje odločno na narodno - napredni strani. Disciplina med volilei je bila naravnost vzorna, mešalo se je malo, komisija je funkcijom ral a po blisko-vo in je skrutinij trajal le od 3. popoldne pa do polu 8. zvečer. Ko se je izvedel izid. je nepopisno veselje zavladalo po mestu. Zbirali so se volilci zlasti, v P. Mnvor.ievi in L. Reboljevi restavraciji ter slavili lepo zmago. Povedala se je marsikaka krepka beseda in navdiršenje je bilo splošno. Le še nekaj naj omenimo. Za hrbtom mestnetra županstva je dal slavni deželni odbor klerikalcem na razkola srn glasovnice. O tem se bo Se govorilo na pristojnem mestu. V Kranju pa ostanemo kakor smo bili! Čast zavednim volilcem! Prosveta. Iz pisarne slovenskega gledališča, dutri. v soboto operna noviteta »Suzanina tajnost« in »Ksenija« (za nepar - abonente). — V nedeljo popoldne ob 3. pri zelo nizkih cenah Gilbertova vesela opereta »Sramežljiva Suzana« (za lože par) ; zvečer ob polu 8. gostovanje gospe operne pevke Aninke Kramperove v Smetanovi komični operi »Prodana nevesta« (izven abonnementa; za lože par). — V torek operetna noviteta »Ples v operi«. — Prihodnja dramska noviteta Maksa Halbeja »Reka«. ■— Dne 8. decembra častni večer ge. Avg. Danilove: »Fedora«. Slovensko gledalisce. Včeraj so ponavljali burko »Nebesa na zemlji«. Obisk je bil dober in občinstvo se je prijetno zabavalo. Tisti, ki zamudijo začetek, uaj ne hodijo sredi dejanja na sedeže, pač pa naj počakajo do konca prvega dejanja ob vhodu in potem sedejo. Gledalci, ki plačajo drage parterne sedeže, imajo pravico do miru. Razne stvari. * Prijet trgovec s človeškim mesom. Iz Prage poročajo, da so tam prijeli mednarodnega trgovca z dekleti. Elsmanna iz Lubeeka, ki je hotel odpeljati več deklet v inozemske javne hiše. * Urednika poskusil umoriti. Iz Lvova poročajo: V ]>onedeljek so našli urednika »Herolda«. Jožefa Totta ležati na cesti v mlaki krvi. Tott je izpovedal, da sta ga napadla dva ji-divithia ter ga z noži težko ranila. Tort meni, da sta ga bandita, od katerih je bil eden znani vlomilec Si-kula, zaradi tega napadla, ker je večkrat opisal delovanje ruskih bandi-tov. * Zastrupi jen je s salvarsanom. Iz Kluža poročajo: Senzačni slučaj smrti vznemirja vso tukajšnjo javnost. Pretekli petek zvečer je umrl dr. Torok. Obdukcija je dokazala, da je bil umrli zastrupljen s salvarsanom, katerega mu je pred kratkim vcepil J].je*rov prijatelj, zdravnik. Kmalu na tO se je onesvestil in ostal bre« zavesti cele tri dni. Zdravniki so konstatirali, da se mu je vnela možganska mrena. Umrl je po dolgi agoniji. * Umor s strupom. O 1 o m u c , 23. novembra. Včeraj zvečer je izročilo neko, kakih 20 let staro dekle dvema šolarjema zavoj ter ju poslala v stanovanje učitelja Linauerja. V zavoju je bilo pecivo. Linauerjeva defcla je dala obema učiteljevima otrokoma. Otu in Frieu po en indijanski krof. Na zavoju je bil napisan naslov učiteljeve vdove. Po zavžitjn peciva sta oba otroka zbolela in sicer vsled zastrupljenja. Otroka sta naslednjo noč uanrla. Sestro učiteljeve dekle so aretirali. — O 1 o m u c , 23. novembra. Vsled umora je celo mesto razburjeno. Do zdaj se je dognalo, da je imela sestra učiteljeve dekle Marije Benirske, Frančiška, namen, zastrupiti svojo sestro, da se polasti r'ele dedščine v znesku 1800 K. Osumljenko so zaprli, vendar pa taji, da bi bila kriva. • Grozna železniška nesreča n« Francoskem. Pri postaji Montrenil- Bellav se je zgodila grozovita železniška nesreča. Vsled povodnji je bil srednji steber mostu čez reko Thonet pri postaji Montrenil - Bellay podko-pan in v trenutku, ko je ob 7. zjutraj, tedaj še skoro v temi, zapeljal osebni vlak čez most, se je ta zrušil in ves vlak je izginil v vrtincih deroče reke. Dve lokomotivi z dvema tenderjema, trije vozovi za pasažirje in dva tovorna voza so se pogreznili v valovih. Samo en voz moli s streho iz deroče reke in tu je našla večina ponesrečencev, ki niso utonili v deročih valovih, zavetje. Število žrtev šteje po zatrdilih nad 30, dmgi pa pravijo, da je utonilo najmanj 70 oseb. Doslej so na bregovih potegnili iz reke samo 12 grozno razbitih in razmesarjenih mrtvecev. Na streho voza, ki gleda iz valov se je rešilo kakih deset oseb, \endar jim je težko ali skoro nemogoče pomagati. Deroča reka je namreč odnesla vse Čolne in rešitev ponesrečencev je skrajno nevarna, kar dokazuje tudi dejstvo, da je eden izmed onih. ki so hoteli priti do ponesrečencev, utonil, več drugih pa je bilo v največji nevarnosti, ko so skušali na plavih privezani priti do ponesrečenega vlaka. Telefonsko In brzojavno poročilo. Izprememba taktike »Enotnega češkega kluba«. Dunaj. *J4. novembra. V češki delegaciji se pripravlja velik preobrat glede na stališče čeških poslancev proti vladi. Že včeraj je imela parlamentarna komisija »Enotnega n»Škega kluba sejo, v kateri se je posvetovala o vprašanju, ali je spremeniti dosedanje opozicijonalno stališče nasproti vladi ali ne. Parlamentarna komisija včeraj ni mogla priti do rezultata in zato je sklenila sklicati za torek plenum, ki naj definitivno odloči v tem vprašanju. Pred vsem so narodni socijalisti, pri katerih prevladuje mnenje, da naj v slučaju, da ministrski predsednik Stiirgkh ugodi čeških gospodarskim zahtevam, če>ška delegacija resno misi] na to, da opusti svoje opozicijonalno stališče. Ce bo prišlo res do \nkega sklepa v »Enotnem češkem klubu«, je pričakovati, da bodo Cehi glasovali že za proračunski provizorij in tudi naprej podpirali vlado. Radikalci se temu predlogu še zelo upirajo, zlasti nasprotni pa so takozvani neodvisni. Stranski in Masa-ryk, ki zahtevajo svoje zastopstvo v odseku ;>Enotnega češkega kluba« ter groze, če jim tega ne koncedirajo, z izstopom. Zdravstveno stanje Roberta TIolz-kneehta. Dunaj, 24. novembra. Zdravstveno stanje Roberta viteza Holzknechta je baje povoljno. Zdravniki so mnenja, da je izven nevarnosti. Imenovanje. Dunaj. 24. novembra. Cesar je imenoval državnega pravdni ka v Gorici Andreja Jegliča za prveera državnega pravdnika pri istem sodišču. Proračunski provizorij. Dunaj. 24. novembra. Danes se vrši v parlamentarnem proračunskem odseku nadaljevanje debate o proračunskem provizoriju. V Spljetu aretovani Rus pobegnil iz ječe. Spljet, 24. novembra. Tu je bil nedavno tega aretovan neki Rus, ki je pri zaslišanju izpovedal, da se je v Poltavi udeležil tajne seje, na kateri se je razpravljalo o umoru ministrskega predsednika Stolvpina. Ta Rus je sedaj pobegnil iz ječe in izginil brez sledu. Požar. Sarajevo, 24. novembra. Ob 3. zjutraj je začelo goreti mesto Visoko. Nad 300 poslopij je pogorelo. Iz Sarajeva so došli vojaki in gasilci. Izlet romunskega pevskega društva. Bclgrad, 24. novembra. Tu sem je dospelo po noči romuns/ko pevsko društvo »Hora«. Srbska pevska društvo so je prisrčno sprejelo. Svoboda veroizpovedanja. Petrograd, 24. novembra. Državni svet je sprejel s 101 proti 45 gla- som po kratki debati vladno predlogo o svobodi veroizpovedanja. Smrt dveh slovitih Nemcev. Monakovo, 24. novembra. Tu je umrl danes bivši ravnatelj nemške umetniške narodne galerije v Beroli-nu Hugon Tschudi. Monakovo, 24. novembra. V 73. letu je umrl tu sloviti romanopisec Viljem Jensen. Železniška nesreča pri Angcrsu. Pariš, 24. novembra. K železniški nesreči pri Angersu poročajo še, da vlakovodja ni zapazil, da je bil most že pretrgan. Lokomotiva in 3 osebni vozovi so popolnoma izginili v valovih, od naslednjih 4 vozov se vidijo še strehe, 3 vozovi so še ostali na obrežju. Rešilna akcija je skrajno težavna. Kriza na Angleškem. London, 24. novembra. »Mail Gazette« poroča o veliki krizi, ki je nastala in vsled katere bo parlament najbrže razpuščen. Tudi znani politik Sir Edvard Grey bo nemara de-misijoniral. Revolucija na Kitajskem. London. 24. novembra. Iz Šanga-ja poročajo, da bodo revolucijonar.ji mesto Nanking najbrže že danes naskočili. Italijansko-turška vojna. V Egejske m morju. Petrograd, 24. novembra. Italijanska vlada je sporočila v Petrograd, da namerava v kratkem začeti z blokado v Egejskem morju. Odgovor ruske vlade na to noto ni znan. Baje je italijanska vlada informirala o tej svoji nameri tudi avstrijsko vlade Carigrad, 24. novembra. Ruski p* slanik Carikov je obvestil velikega vezirja Said pašo, da je italijanska vlada sporočila v Petrograd, da namerava v kratkem naskočiti važno turško pomorsko pristanišče. Gre v tem slučaju za mesto Smirno. Milan, 24. novembra. »Secolo« poroča iz Tarenta, da jemljejo italijanske vojne ladje na krov nove aparate, s katerimi je mogoče uničiti torpedevkam podmorske mine na popolnoma nov in zanesljiv način. Turški ministrski svet. Carigrad, 24. novembra. Snoči so se vršile tu ministrske konference, ki so trajale pozno v noč. Rdeči križ in rdeči poluniescc Frankbrod o. M., 24. novembra. Po Nemčiji sestavlja poseben komite družbo rdečega polumeseca, ki ima namen prinesti pomoč ranjenim in bolnim Turkom v Tripolitanijo. To sanitarno društvo je izvolilo za častnega predsednika generalnega fml. Goltza, ki je bil svoj čas instruktor v turški armadi. Milan, 24. novembra. »Mesagge-ro« poroča iz Tripolisa, da so Turki in Arabci streljali na barkaso rdečega križa, ki je prepeljavala zdravnike na krov bolniške ladje. Neki mornar je bil pri tem ranjen. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstoslemšck. Umrli so v Ljubljani: Dne 23. novembra: Matija Sir-nik. tovarniški ključar, 75 let, Jap-ljeva ulica 2. — Jožefa Čenčur, kle-parjeva vdova, 83 let, Radeckega cesta št. 11. Dne 24. novembra: Janez Kor-bar, kečar, 49 let, Radeckega cesta štev. 11. V deželni bolnici: Dne 21. novembra: Janez Pregled, hlapec, 42 let. NeteorolojRno porodio. Viafat ud morje« MT2 Srednji zrmčai tlak 30.76 mm novemb. čas opazovanja Stanje barometra v mm » o B S •» 9 1- — Vetrovi Nebo 23 2. pop. 7286 15-7 brezvetr. oblačno ■ 9.zv. 729*8 10-5 si. sever i» 24. 7.zl. 728-5 83 brezvetr. megla Srednja včerajšnja temperatura 11 8", norm. 1*9'. Padavina v 24 urah 00 mm. Žitno oono v Budimpešti. Dne 24. novembra 1911. I ti. . . za 50 kg 11*81 . . za 50 kg 10 33 . . za 50 kg 8 49 , . za 50 kg 9*80 Tar Pšenica za april 1912 Rž za april 1912. . . Koruza za maj 1912 Oves za april 1912 . Abiturijent jr/ešč treh jezikov in nemške stenografije ioll tak«] ilnibe v LJubljani. Prijazne ponudbe pod 9iČrtOtnirH poštno ležeča Kranj. 3%2 vtapioliciiUlj Pripravna tudi za kako gospodično, cena mesečno 20 K. 3921 Za vodovodna in plinovodna instalacijska dela 3932 plača po kakovosti dela. Josip Bro- gina PnlJ, Barbakani štev. 5 Istra. Ki po ] - se prodajo in v najem se odda trgovina z mešanim blagom, ugodna za mokarje. Pisma pod „mokarija" na upravništv6 Slovenskega Naroda'. 392o Kanarčki pristni harcarjl (Edel-roller), domače reje, izvrstni pevci se priporočajo po nizkih cenah, 8, 10, 12 in 20 K. franc Omahna, £jubljatu, jtfestni trg 10. najrajše v lekarni kot laborant. Zeli se na Kranjskem ali Primorskem. Nastop s 1. decembrom. Ponudbe in pogoje naj se pošljejo pod „L. O." postno ležeče, Bra-sl^vče, Štajersko. 3927 BOŽIČNE-NOVOLETNE ter sploh vse vrste RAZGLEDNICE kakor tudi 3907 REKLAMNE KOLEDARJE dalje vsakovrstne ZS- TISKOVINE I™ priporoča po najnižjih cenah l. KVILEK, milj«, ZiMi ulica \. Dr. Gašpar Gorišek okrožni in železniški zdravnik ter bivši župan v Rušah, častni občan občin Ruše in Smolnik, častni član veteranskega društva v Rušah itd. 3963 je v sredo, dne 22. t. m., previden s sv. zakramenti za umirajoče po delapolnem življenju umrl. Pogrebni sprevod se vrši v soboto, dne 25. t. m. ob 4. uri popoldne iz domaČe hiše na pokopališče v Rušah. Najblažjemu srcu — najblažji spomin ! V RUŠAH, dne 22. novembra 1911. Ema Gorisekova roj. Petelnova, soproga. Elza Oorisekova, dr. Milan Gorišek, odvetnik, Ela Lichtenwall-nerjeva roi. Oorisekova, Mirko Gorišek. pravnik, otroci. Micka Gorisekova roj. Robiceva, sneha. M. Licbtenwaliner, učitelj, zet. Natečaja! razpis. Pri delavski zavarovalnici zoper nezgode za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu popolniti je mesto potovalnega uradnika V. (predzadnjega) činovnega razreda z začetno plačo K 3160*—. Pogoji nameščenja obseženi so v službeni pragmatiki, ki se na zabtevanje izroči Razun splošnih kvalifikacij navedenih v službeni pragmatiki je za razpisano mesto potrebno ono posebno znanje in one lastnosti ki imajo prosilca vsposobiti, zastopati zavod v neposrednem občevanju z oblastmi, korporacijami in strankami v svrho ustanovitve zavarovalnih zneskov in odškodnin. Konkurs je do konca decembra t L odprt. 3954 Na vseb svetnikov dan, L nov. ob 3. je bilo ukradenih s poštnega voza med Rudolfovi in Metliko 10.000 kron. V zadevi bi vedela gotovo kaj povedati okoli 25 let stara ženska, ki je tisto jutro pri odhodu pošte stala ob kraju mosta čez Krko in imela na zidani ograji eno culico, košaro ali zavoj. Bila je morda kaka služkinja, ki je tisto jutro zapuščala službo ali pa je šla kam v kako novo službo. Na glavi je imela ruto. Občinstvo se prosi, da naznani predpisanemu sodišču služkinje, osobito iz Rudolfovega in okolice, pa tudi od drugod, ki so dne 31. oktobra ali 1. novembra zapustile službo in da naznani vsak slučaj, če bi kaka sumljiva oseba menjala bankovec za 1000 K in če je kaka taka ženska z rumeno naglavno ruto odšla v Zagreb ali v Reko (Sušak). Stroški se povrnejo. 3928 C. kr. okrožna sodnija v Rudolfovem, odd. IV., dne 18. novembra 1911. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 94 vplačili. .-. vzajemno zavarovalna banka v Pragi. •-. - .-. ---• -rmi lomni K 53,768.265-24. — Izplačane odškodnine in kapitalije E 115,390.603-61. Po velikosti dragi vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ————— Vsa pojasnil« dajat — LiflUlp »s^a 1 Gosposki ulid itn. 12. ~m USttftttt Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. 1 Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. Lastnini in tisk »Narodne tiskarne«. 6099 2 59 80