v ., rKo so po Vidovdanu. po onih divnih vseslovanskib reviiab, kakršnih dozdaj še ni videl, ne doživel slovanski jug, odletele proti morju sokolske legije Cehoslovakov, ^Poljakov iii drugih milih nam Sokolov, ko so se vzhičeni nad lepoto naših dežel in na- šega morja in v opoju ljubezni in bratstva jugoslovenskih src vračali na svoje domove, so iznenada sredi tihe in jasne noči, obsijane po mesečini našega Jadrana, doživeli katastrofo, ki je zavila v črno naše Priniorje in izzvala globoko bol v vsem ju-goslovenskem. češkoslovaškem in poljskem svetu. Italijanska ladja »Francesco Morosini« se je zaletela v prvaka naše potniške mornarice »Karadjordja«, pri čemer je našlo smrt pet nedolžnih žrtev, več drugih pa ie dobilo hujše ali lažje rane. In da nI bilo legendarne prisebnosti in junaštva naših pomorskih častnikov in mornarjev, da ni bilo edinstvene discipline vseh slovanskih Sokolov, bi bilo sto izletnikov naših dragih gostov sUupno z našim najlepšim In največjim potniškim parnikom brez usmiljenja čin brez rešitve pogoltnilo morje. Za^ pokoj duš nepozabnih žrtev, umrlih v Pašmansketr. prelivu pri Biogradu, je Beo grad, prestolnica kraljevine Jugoslavije, danes iz globine svoje duše in iz topline svojih src molil k Bogu. Našim milim pokojnikom, bratom in sestram Sokolom ir bratske in zavezniške nam češkoslovašk • države, naj bo slava in večna hvala, naj jin. bo svež spomin med nami. Slava jim!« Zakon o državni in narodni obrambi Ustanovitev državnega obrambnega sveta z velikim delokrogom in važnimi nalogami - Odbori za prehrano - Beograd,' 17. julija p. Na predlog ministra vojske in mornarice je Nj. Vel kralj podpisal zakon o državni obmnbi. Zakon določa, da se morajo v obrambo države uporabljati vsa državna moč in vsa materijalna sredstva države in njenih državljanov. Za smotreno uporabo teh sredstev se morajo že v času miru izvršiti vse potrebne priprave za splošno mobilizacijo, ki se izvrši, ako nastopi zato potreba, označena v I. poglavju zakona samega. Mobilizacija obsega mobilizacijo vojnih sil, prometa, financ, kmetijstva in vseh delovnih moči: Odreja se s kraljevim ukazom na predlog ministra vojske in mornarice v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. Za priprave za izvršitev mobilizacijskega načrta in za njegovo izvedbo se osnuje svet državne obrambe, ki mu predseduje predsednik ministrskega sveta in katerega član je tudi načelnik glavnega generalnega štaba. Inicijativa izhaja od ministra vojske in mornarice, a tudi od ostalih članov sveta. Državni obrambni svet je dolžan, da izdela načrt za splošno mobilizacijo ter načrt za moralno in fizično vzgojo naroda, zlasti mladine v praven zahtev obrambe države; nadalje ima svet določiti načrt o finansiraniu v primeru mobilizacije, izdelati načrt o smotreni industrializaciji države, s stališča državne obrambe in načrt o smotreni uporabi vseh onih oseb. ki niso vojni obvezniki. V ministrstvu vojske in mornarice se ustanovi mesto inšpektorja državne obrambe, ki je neposreden organ ministra vojske in mornarice ter podrejen predsedniku ministrskega sveta. Ta inšpektor prisostvuje sejam obrambnega sveta ter se imenuje s kraljevini ukazom v činu generala. Nabave in uvoz materijala za potrebe vojske in države v primeru mobilizacije se morajo osredotočiti v enem samem ministrstvu. Dalje določa zakon, da more obrambni svet oprostiti vojne obvezke, ki so neobhodno potrebni državnim oblastem, samoupravnim korporacijam, kmetijstvu, prometu in industriji. Z zakonom se ustvarjajo v vsaki armij-ski oblasti posvetovalni odbori, ki jim predsedujejo armijski komandanti. V odborih so zastopniki ministrstva trgovine in industrije ministrstva socialne politike in narodnega zdravja, ministrstva za promet in po en zastopnik industrijcev, trgovcev, obrtnikov in delavcev. Po vsej državi se ustanove banovinski, sreski in občinski odbori za prehrano. Njihova dolžnost je, določiti in predlagati vse potrebne ukrepe, da se v primeru mobilizacije obdelajo vsa zemljišča, da se nabavi potrebno orodje in živina in preskrbe delavne moči, tako da se bo v državi sami proizvajalo toliko živil, kolikor ie potrebno za prehrano prebivalstva in vojske. Nadalje predpisuje zakon popis prebivalstva, živine in materijala ter vseh vrst zgradb, tvornic in rudnikov, kmetijskih in industrijskih podjetij. Zakon tudi določa, da s mora vsaka iznajdba, koristna za narodno obrambo, ponuditi najprej državi in da se sme šele po odobritvi ali nakupu oddati v promet. Ako bi kdo prodal svojo iznajdbo tuji državi ali odstopil d rugi osebi, bo kaznovan. Ob koncu določa zakon, da se vsakdo kaznuje po § 115 kazenskega zakona, kdor bi v primeru mobilizacije ali vojne nagovarjal k stavki osebe, zaposlene v podjetjih, ki služijo. za državno obrambo. Zakon dobi obvezno moč, ko bo objavljen v »Službenih novinah«. Strašen orkan nad Kranjem in okolico Veliko razdejanje v mestu in na poljih - Obupano prebivalstvo - Porušen cerkveni stolp Kranj, 18. julija. Danes je Kranj domala doživel svoj sodni dan. Malo pred 18. uro je zadivial nad mestom orkan z nalivom, strelami, točo in s tako besnostjo, kakor stari meščani sploh ne pomnijo. Bilo je, kakor opisujejo ameriške floridske tornade. Proti 18. uri se je nebo hipoma stemnilo in prevleklo z besnečo meglo črnih pasov. Prej deloma jasno nebo je kar počrnelo. Od jugozapada je potegnil nenadoma silovit vihar, ki ie divjal v popolnoma vodoravni črti nad zemljo. Vlila se je ploha kakor iz škafa, tako da ni bilo videti niti par korakov pred se. Ljudi se je polastila groza. Vihar je divjal s hitrostjo nad 80 km na uro ter se je upiral ob zapadno skalnato steno visokega Kranja in ob strehe ter povzročil nad mestom velik vrtinec, ki ie odnašal s streh opeko, dvigal tudi strehe same in rušil dimnike. Vmes pa je padala toča debela kakor orehi, ki je razbijala stekla kakor listje. V mestu je nastal tak trušč in ropot, da sploh ni bilo ničesar drugega slišati. Ljudje so samo čakali, kako se bo vse to končalo. To strašno stanje je trajalo kakih pet minut. Ko je ponehalo, se je nebo nad mestom vidno razsvetlilo in šele sedaj se je lahko videlo, kaj je neurje povzročilo. Vse ulice so bile povprek posute kar na debelo z opeko. Ponekod jo je bilo na kupe. Večina streh je kazala gola rebra, na nekaterih pa so bili celo vrhovi streh dvignjeni. Enako velika škoda je bila povzročena na oknih. Samo na gimnazijskem poslopju in sreskem poglavarstvu je bilo pobitih nad 200 šip. Vihar je s svojo silo tudi izruval cela drevesa s koreninami vred ter jih metal po tleh. Tako ie na državni cesti izruval več kostanjev, ki so padli preko ceste :n onemogočili vsak prevoz. Mnogo škode je povzročil tudi na vseh restavracijskih vrtovih, kjer je polomil vse polno drevja. Škoda na vrtovih je sploh ogromna. Vihar je porušil tudi 8 m visoki gornji del stolpa pungarške cerkve in ga odnesel kakih deset metrov daleč. Čudno je, da k sreči ni poškodoval neke gospe, ki se je nahajala v uti samo šest korakov proč od mesta, kamor je priletel odtrgani del stolpa. Vihar je tudi upognil vrhova cerkvenih stolpov župne cerkve v Stražišču in roženvenske cerkve v Kranju, s strehe mestne župne cerkve pa je odnesel večino opeke. Divjal je nato od mesta proti Šenčurju in Kamniškim planinam. V vseh vaseh na tej progi je večino kozolcev razmetal po tleh. Škoda je tem občutnejša, ker so bili polni žita. Kakor pripovedujejo potniki jezerskega avtobusa, je pogled na polje pri vaseh od Preddvora proti Kranju strašen. Prebivalstva se ie polastila žalost in obup. S kako besnostjo in močjo jc divjal nad mestom vihar, priča tudi, da ie v lesnih skladiščih pri kranjskem kolodvoru razmetal cele skladovnice desk. Dvigal jih je v zrak ter metal daleč naokrog. Huda nesreča je doletela voznika Petra, ki prevaža pošto iz Cerkelj v Kranj. Neurje ga je dohitelo na odprtem polju med Primskovim in Šenčurjem. Vihar mu je prevrnil voz in pri tem težko poškodoval konja. Peter sam pravi, da je preživel najtežje ure svojega življenja in da je mislil, da ne bo več prišel živ domov. Pripoveduje, da je povsod videl, kako je vihar izruval velika drevesa s koreninami vred. Vihar je r.a cesti zaloti! tudi avtobuse, ki so morali ustaviti vožnjo in počakati, da je neurje ponehalo, bili pa so v nevarnosti, da jih veter prevrže. 25 milijonov frankov poneveril Pariz, 18. julija d. Ogromno zanimanje je povzročila vest pariškega tiska, da je izginil opolnomočeni prokurist »Newyor* ške mestne banke«, Villaneuva, ki je po* neveril približno 25 milijonov frankov. Vil* laneuva je bil sočasno tudi finančni ataše venezuelskega poslaništva in ena najbolj znanih osebnosti w pariški visoki družbi. Kot član venezuelskega poslaništva se je seznanil z raznimi odličnimi in bogatimi Južnimi Američani ter ponarejeval njiho« ve podpise na menicah in čekih, s katerimi je dvignil tekom časa milijonske zneske. V krogih njegovih bivših prijateljev krožijo vesti, da je Villaneuva izvršil samomor. Položaj v Indiji Lonc/on 18. julija AA. Po zadnjih vesteh iz Egipta se je položaj izboljšal. V Ale* ksandriji so bile nove demonstracije na* cionalistov, ki pa jih je redarstvo razpr* šilo, ne da bi moralo seči po orožju. Aleksandrija, 18. julija AA. Vodstvo na* cionalistične stranke je sklenilo prirediti danes poslužbi božji manifestacijo in po* vorko po mestnih ulicah, kar pa so obla* stva prepovedala. Kralj Karol o elektrifikaciji Beograd, 18. julija M. Iz Bukarešte po« ročajo, da je kralj Karol včeraj otvoril s svojim govorom veliko električno centra* lo v Sinaji. Pri tej priliki je izjavil, da je njegova prisotnost na svečanosti najboljši dokaz, kako iskreno želi modernizacijo Rumunije s pomočjo tehničnih sredstev in kapitala. Njegova želja je. da bi se ta mo« Jernizacija čim prej izvršila. Triumf tehnike London, 18. julija AA. Davi ob 7.20 je londonski župan sir William Waterlow otvoril s pritiskom na gumb v mestnem domu radio=razstavo v Melbournu v Av* straliji. Tako so dosegli direktno zvezo med mestnim domom v Londonu in Mel* bournorn. Na dani znak je londonski žu* pan spojil tok, nakar so zažarele luči na melbournski razstavi, ki je oddaljena II tisoč milj od Londona. Čez četrt ure je bila izročena londonskemu županu brzo* javka iz Melbourna, ki je sporočila, da se je poskus popolnoma posrečil. Pozneie so užgali luči v Melbournu župani v Mont* realu v Kanadi. \Velingtonu v Novi Zelan* diji in na Fidžijskih otokih. Železniška nesreča v Italiji Milan, 18. julija d. V Italiji se je dogo* dila zopet nova železniška nesreča pri Me* degnu, kier se je zaletel neki tovorni vlak v brzovlak, namenjen v Medegno. Več va* gonov je bilo razbitih. Izpod razvalin so potegnili do sedaj 30 ranjencev, večinoma tujcev, ki so se mudili v Italiji na letovi* šču. Nesrečo je zakrivilo železniško oso* bje. Nemški parnik v plamenih London. 18. julija. AA. Angleški parnik »Rangitata« je brezžično brzojavil, da je rešil potnike in posadko nemškega parnika »Wargis«. ki je v plamenih in ki bo vsak hip postal žrtev valov sredi Atlantskega ceana. London, 18. julija g. Parnik »Targis« se je pričel na točki 33 stopinj 56 minut se* verne širine in 50 stopinj 11 minut zapad« ne dolžine potapliati. Točka, ki io navaja poročilo, leži sredi severnega' Atlantika in je oddaljena več kakor 2000 km vzhodno od Philadelnhije. Parnik »Targis« ie last sevemo*nemškega Llovda in ima 6000 ton ter služi za prevoz blaga. Pozdrav učiteljstvu Novo mesto, 18. julija Jutri zboruje v našem mestu učiteljstvo na peti pokrajinski skupščini svoje organM zacije. Ponosni smo, da nas posetijo oni narodni činitelji, katerim je izročena vzgoja naše mladine. Povodom pokrajinske skupščine UJU bomo imeli priliko spoznati, kolikšne važnosti je za narod baš uči-, teljski stan. Od učiteljstva je odvisna ;ia-ša bodoča generacija. Predvsem nam je potrebna sodobnemu življenju prilagodena šola. Ko se tudi pedagoška znanost čisti in razvija, je učitelj še bolj kot kedaj poprej važen v narodnem življenju. Vsa bodočnost -sloni na naši mladini in ljudska šola je temelj omike in na-obrazbe. Treba je vzgojiti zdravo in plemenito generacijo. Danes so uprte oči celokupne dravske banovine v naše mesto, kier se zbira učiteljstvo k skupščini. Učitelji se bodo na tej skupščini posvetovali, o svojih stanovskih zadevah ter si tudi začrtali pota za bodoče vzgojno delo. V obeh pogledih iiin želimo veliko uspehov ter jih iskreno pozdravljamo na zgodovinskih tleh dolenjske metropole, na vznožju bajnih Gorjancev. Visoko odlikovanje Petra Grasellija Beograd, 18. julija, p. »Službene no-vine« objavljajo ukaz, s katerim je odlikovan z redom sv. Save II. vrste bivši ljubljanski župan Peter Graselli. Slovenska ulična imena v Beogradu Beograd, 18. julija, č. Na sinočnji seji občinskega odbora je bila odobrena zgraditev centralnega ob^giskega skladišča. Kazen tega je bil spre^fc predlog o imenovanju direktorja tehnične policije. Sprejeti so bili nadaljni predlogi o nazivih novih ulic in izpremembi imen starih ulic, zlasti na periferiji mesta in na ozemlju, ki je nedavno pripadlo mestni občini. Občinska uprava je soglasno odobrila veliko število imen, ki spominjajo na osebe in dogodke iz naše preteklosti, med njimi mnogo iz slovenskega in hrvaškega dela naroda. Ta sklep' uprave beograjske občine je bil pozdravljen od vseh dobromislečih Jugoslo-veriov z navdušenjem. Med drugimi so dobile ulice naslednja imena: Tavčarjeva ulica, Krekova ulica, Postojnska ulica, Vrhniška ulica, Trubarjeva ulica, Jenkova ulica, Trstenjakova ulica itd. Patrijarh lahno obolel Beograd, IS. julija, p. Iz Skoplja poročajo, da je patrijarh Varnava zelo utrujen od svojega potovanja po južnih krajih in da je lahko obolel. Zato so ustavljeni vsi sprejemi. Zdravniki so mu odredili nekoliko dni popolnega počitka. Kongres Male antante dijakov Beograd, 18. julija p. V Beograd so do« šli iz Češkoslovaške predstavniki Male an* tante dijakov s predsednikom Vaclavom Palečkom na čelu. Kongres Male antante dijakov bo v Cavtatu od 20. do 23. t. m. Temu kongresu se pripisuje posebna važ« nost, ker se bodo na njem reševala mnoga važna vprašanja Gostje ostaijejo v Beo« gradu dva dneva, nakar bodo odpotovali preko Sarajeva v Cavtat. Višja temperatura po vsej državi Beograd, 18. julija, p. Zadnje dni je po poročilih beograjske meteorološke postaje v naši državi ponovno zavladala vročina. Danes je bila n. pr. v Beogradu silna vročina in je znašala od 11. do 13. temperatura 38° C. Metereološka postaja javlja, da je skoro po vsej državi zelo toplo. Najnižja temperatura je bila v Ljublajni in sicer 24°, povprečna temperatura pa je bila 30°. Dežja skoro nikjer ni bilo. Samomor mladega zidarja Ljubljana, 18. julija. Nocoj okoli 22. se je v Mostah ustrelil 20-letni zidar Ivan Dobrota, uslužben pri Ljubljanski gradbeni družbi, šel je s svojo zaročenok na sprehod proti Ljubljanici, nenadoma pa izvlekel samokres in se ustrelil v prsi. V brezupnem stanju so ga prepeljali v bolnico. Amerika vodi v prvem finalu za Davisov pokal Pariz, 18. julija. Danes se je pričel cb ogromnem zanimanju občinstva zaključni boj za Davisov pokal med zmagovalcema v evropskem in ameriškem pasu, Italijo in Ameriko. V prvi igri je nastopi! Allison (Amerika) proti Stefaniju (Italija) in zmagal s 4:6, 7:9, 6:4 8:6, 10:8. Amerika vodi potemtakem z 1:0. VREMENSKA NAPOVED Dunajska vremenska napoved za soboto: Po. vremenskem preobratu najprej hladno deževno vreme. Od zapada polagoma zboljšanje.

kaj šele v nad 60 km od« Čahrn na '6 Y "ePos^ni bližini v ludi soPda„Uae. Je nahaJal Srez" davka"ja * Razmejitev kočevskega in čabrskega sre« su Tn T Pira-VCU JC Pri?!a ob Pravem ča« prebivalstvi0 Zad°Yolinost tamošnjega Ljudje, ki so bolni na žolčnih - ledvičnih m kamenih v mehurju ter oni, ki trpe na Pr! u0r"enii tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Jose-fove« grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« voda sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo tako, da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Smrt zaslužnega moža Ljubljana, 18. julija Kakor smo že poročali, je včeraj v Pre« vojah preminul v visoki starosti 80 let ta« mošnji velezaslužni občan, posestnik in go« stilničar g. Josip Rus. Pokojnik je bil sin okrožnega zdravnika za brdski sodni okraj. V Ljubljani je obiskoval nižjo gimnazijo, potem pa se je posvetil trgovini. Že v mladih letih je prevzel doma posestvo, tr« govino in znano gostilno ter je vse to vzorno vodil dolga desetletja. Obilica do« mačega dela pa ga ni ovirala, da se ne bi v veliki meri in z največjo vnemo posve« til občekoristnim zadevam. Dolgo vrsto let je bil načelnik obrtne in gostilničarske zadruge, ix>leg tega pa med in pred vojno občinski odbornik, župan in član krajev« nega šolskega sveta. Leta 1907. je ustano« vil v Prevojah posojilnico in hranilnico, kateri je načeloval 23 let do svoje smrti. Pred tremi leti 16. januarja je slavil s svojo soprogo Marijo zlato poroko. Vzgo« jil je številno družino šestih sinov in treh hčera. Njegovi sinovi so dr. Mavricij Rus, ljubljanski mestni fizik, Fran Rus, ravna« telj Ljubljanske kreditne banke. Srečko Rus, zastopnik zavarovalnice »Dunav«, Jo« sip Rus, ki ima parno žago v Domžalah, trgovec Viktor Rus in Edvard Rus, ki je prevzel domače posestvo. Hčere Pavla. Berta in Ivanka so poročene. Pokojnik je bil do zadnjih dni neumorno Predsednica znane dobrodelne družbe, soproga ravnatelja K., ni samo blagosrčna in duhovita, marveč tudi rahločutna dima. »Bilo bi,« tako je izvajala na shodu, »marsikaj v šoli, rodbini in zakonskem življenju boljše, če ne bi vcepili naši mladini že v zibeli poželj-nosti in nervoznosti. Vsak dan uživamo škodljive tvarine, med katerimi je najbolj nevaren kofein v kavi, ker je navidezno neškodljiv. Kava Hag brez kofeina pomeni velik napredek v zdravstvu živil. Kava Hag je prava, najbolj odlična zrnata kava, ima čist, neizpremenjen okus in aromo, ne vsebuje pa ničesar, kar bi utegnilo na katerikoli način škodovati zdravju.« Privoščite sebi in svoji rodbini odslej kavo Hag, doma kakor tudi na počitnicah! Dobiva se v vsaki boljši prodajalnici s ko-lonijalnim blagom. Tudi v kavarnah in hotelih točijo na željo kofeina prosto kavo Hag. delaven. Vsi, ki so ga poznali, ga ne bodo samo zaradi te vzorne in koristne delav« nosti, temveč tudi zaradi kremenitega in blagega značaja ohranili v častnem spo« minu. Jutri ob pol 10. bodo položili za« služnega moža na pokopališče pri Št. Vidu pri Lukovici k večnemu počitku. Tone Malej na mrtvaškem odru • Vrnili so se v domovino naši zmagoviti tekmovalci, vrnil se je tudi on — Sokol s strtimi krili. Veličastno in globoko pieteto je Luxembourg izkazal Tonetu Male-ju, s tugo ga je domovina zopet sprejela v svoje okrilje. — Slika, ki jo priobčuje-mo, je prvi posnetek mrtvega Sokola na mrtvaškem odru v luxembourški kliniki St. Therese. Nesreča pri vožnji Murska Sobota, 18. julija V sredo popoldne je Fani Lončarjeva, kmetica iz Veščice, peljala s svojo kravo iz soboškega mlina nekaj vreč moke. Na vozu sta čepela dva okoli šest« ali sedem« letna otroka. Ko je krava vlekla svoj to« vor v bližini glavnega trga, je prišel mimo avtomobil, ki ni vozil prehitro; vendar se je krava preplašila in popolnoma podiv« jala. Nesrečno žensko, ki v strahu za svo« ja otroka nikakor ni hotela izpustiti va« jeti iz rok, je žival vrgla ob tla in bežala naprej A ženska še sedaj ni izpustila va« jeti in tako jo je krava vlekla po tleh za seboj. Enkrat je manjkalo le za las, da bi ji prišla glava, pod kolo. Zdivjana krava je končno zavila na tro« toar — žensko je še vedno vlekla za se« boj — in tu bi prišlo gotovo do katastrofe, če se voz ne bi zadel ob drevo tik pri trotoarju. Med tem je pribežalo iz trgovin in ce« ste mnogo ljudi. Trgovci so v strahu za« pirali svoje izložbe in tudi izmed drugih gledalcev ni nihče priskočil ženski, ki je v hipu vstala in sama krotila kravo, na pomoč. Šele na njene obupne klice je pri« stopilo nekaj moških, ki so z velikim tru« dom pomirili žival. Eden izmed navzočih je imel še toliko prisotnosti duha, da je takoj, ko se je ustavil voz, dvignil osupla otroka doli. Bilo je ganljivo, kako sta jo« kala pri svoji materi in se prav nič nista bala razjarjene krave. Eden izmed obeh se ji je postavil celo na pot, tako da ga je moral stražnik s silo odganjati. Da nista padla oba otroka že prej z voza, je na« ravnost čudež. 2enska je ostala k sreči brez večjih poškodb. Divjaški izgredi treh pijancev Ljubljana, 18. julija Na Jernejevi cesti v Šiški je nastal da« nes ponoči silen kraval. ki je razburil vse tamošnje prebivalstvo. Malo po polnoči so se prikadili iz ene tamošnjih gostiln trije mladi fantje, in sicer hlapci France Ce« senj, Jože Vahčič ter Jože Rovšek, vsi trije divji zaradi preveč zavžite pijače. Pričeli so se pridušati in tuliti, nakar so takoj napadli neke pasante, med katerimi sta bila tudi akademik Dragotin Obrado« vič ter mizarski pomočnik Janko Lovšin. Pijani hlapci so ju jeli brez vsakega povoda suvati v prsa, nakar sta jim napa« denca komaj ušla. Neposredno zatem je prišel po cesti višji stražnik Ivan Mežek, ki je hotel napraviti red. Pijanci pa so se takoj lotili i njega in ga brez besed na« padli. Najprvo se je zaletel vanj Vahčič, ki ga je pograbil za prsa, Češenj pa ga je napadel od zadaj. Prijel ga je za tilnik, nakar sta ga skušala oba podreti na tla in se jima je to že skoro posrečilo. Kričala sta: »Kar ubijva ga, policaja!« V zadnjem hipu pa se je stražnik otresel in ju mah« nil s pendrekom po glavi. Videč, da ju sam ne bo mogel aretirati, je Mežek odšel na Celovško cesto po pomoč. Med tem pa so se razgrajači lotili mimo došlega po« sestnika Ivana Rojine ter njegovega tova« riša čevljarja Josipa Černeta. Oba moža sta se komaj rešila pijancev, nakar sta odšla Vahčič ter Češenj na dvorišče po« sestnice Marije Bizjanove ter se oboro« žila s kolom in lopato. Takrat je prišel stražnik Mežek zopet nazaj, in sicer v družbi še dveh stražni« kov. Vahčič se je postavil na Bizjanovo dvorišče in na poziv stražnika ni hotel odvreči kola. Stražnik je tedaj nameril nanj samokres in ga še enkrat pozval, naj se vda z grožnjo, da bo sicer streljal. Mesto dostojnega odgovora ga je jel Vah« čič zopet izzivati, nakar je stražnik res ustrelil proti Vahčiču, ne da bi ga- zadel. Vahčič se je nato umaknil globlje na dvo« rišče, kamor stražnik ni hotel za njim za« radi prehude teme. Češnja sta med tem aretirala druga dva stražnika, dočim je Rovšek pobegnil. Stražniki so pozneje odšli pred Zavr« šanov hlev na Gasilski cesti 18, ker so domnevali, da bodo Vahčiča tam našli, kjer je navadno spal. Čim so prišli izza ogla, so res ugledali sedeti Vahčiča pred hlevom. Pri sebi je imel kol ter lopato in ie bil popolnoma pripravljen za napad. Stražnikom na se ie posrečilo, da so ea presenetili. Približali so se mu prav tiho in ga uklenili. Na policiji sta se aretiranca Vahčič in Češenj zagovarjala s popolno pijanostjo. Včeraj je preminul v Ljubljani predsednik Zadružne banke, bivši minister za šume in rude, g. Anton Kristan. Sicer je izpodkopavala težka bolezen že dalie časa zdravje trdnega in krepkega moža. Vendar smo do zadnjega upali, da bo premagala kot jeklo trdna narava pokojnikova, ki je znala premagati toliko odporov, tudi to bolezen. Zadnje dni pa se je pridružila stari bolezni še pljučnica in zgodilo se je, da^ je strta ena najjačjih in najmarkantnejših osebnosti v našem javnem življenju. G. Anton Kristan je bil rojen 31. januarja 18S1. Bil je torej še v najlepši moški dobi. Vse svoje življenje je posvetil delavskemu gibanju v Sloveniji. Zlasti velik del delavskega zadružnega pokreta lahko gleda nanj ne le kot na svojega ustanovitelja, temveč tudi kot na svojo centralno, najjačjo osebnost. Ze kot mlad mož je obrnil pokojni Anton Kristan nase pozornost kot vodja malega delavskega konzumnega društva v Idriji, ki ga je znal dvigniti v kratkem času iz težkih razmer k lepemu procvitu. Ko se je začelo misliti pred 25. leti na ustanovitev delavskega konzumnega društva v Ljubljani, je bil v ospredju te akcije g. Anton Kristan. Pod njegovim vodstvom so se delavske konzumne zadruge tudi v Ljublia-ni in okolici lepo razvile. Iz njih je zrasla po vojni velika in močna delavska zadruga »Konzumno društvo za Slovenijo«. ki jo je vodil pokojnik kot predsednik nadzorstva do zadnjega. V širšo politično javnost je stopil g. Anton Kristan zlasti po vojni. Leta 1918. in 1919. je preživljala Slovenija težke čase. V tej dobi je bila tudi moč radikalno razpoloženih delavskih množic velika. Sreča je, da so se našli pri nas takrat možje, ki so znali usmeriti to -silo, tako v interesu delavstva, kakor v interesu cele Slovenije v pravo smer. V vrsti teh mož je stal na prvem mestu g. Anton Kristan. Njegova ocena politične situacije je bila taka, da je mislil, da si more in mora staviti naše delavstvo le cilje, ki so se zdeli takrat marsikomu preskromni, ki pa značijo danes za delavstvo vse, kar ima. Slovenija pred vojno ni predstavljala upravne enote. Prevrat je razbil zaradi tega tudi organizacije našega delavskega zavarovanja. Centrale nezgodnega zavarovanja, pokojninskega zavarovanja privatnih nameščencev, deloma celo bolniškega zavarovanja in bratov-skih skladnic so bile izven našega ozemlja. Stopali smo pri tem v novo državo, v katere velikem delu delavskega zavarovanja ni bilo. Pri tem položaju je bilo odločilne važnosti, da ne pustimo propasti ničesar, kar smo pred vojno že imeli. Več ko verjetno je, da bi privatni nameščenci danes svojega pokojninskega zavarovanja ne imeli, da nismo vzdržali tu po veliki zaslugi pokojnega gospoda Antona Kristana kontinuitete z razvojem v bivši Avstriji. Silne povojne težave so nas postavljale v vseh panogah socijalne politike pred nove naloge. Pod vplivom političnih sprememb, ki jih je prinesla yojna, je stopila mnoga stara delavska zahteva v fazo uresničenja: Treba ji je bilo dati čimprej zakonskega izraza. G. Anton Kristan je bil leta 1918. mnenja, da si mora staviti naš delavski pokret te cilje. Zato je prevzel v novi narodni vladi za Slovenijo poverjeništvo za socijalno politiko. Okrog tega poverjeništva je zbral velik del malega kadra socijalno političnih delavcev, s katerimi je takrat Slovenija razpolagala. Začelo se je intenzivno in plodovito delo. Sledovi tega dela se poznajo v vseh naših socijalno-političnih zakonih, ki se naslanjajo v mnogih ozirih na dejansko stanje, ki so ga ustvarile baš socijalno-politične uredbe Narodne vlade za Slovenijo. Kasneje je vstopil g. Anton Kristan v še širšo politično areno. Dne 16. avgusta 1920. je vstopil kot minister za šume in rude v kabinet g. Davidoviča. Tudi tu so ga cenili vsi kot moža neumorne delavnosti, jake roke in nezlomljive energije. Novembra 1920. je bil izvoljen g. Kristan v ljubljanskem okrožju za poslanca v konstituanto. V tej lastnosti je nadaljeval delo, ki ga je započel kot poverjenik za socijalno skrbstvo v Ljubljani. Hudi viharji, ki so po vsem svetu močno omajali nekdaj tako železno enotnost in disciplino socijalističnega gibanja, so oškodovali prav posebno mlado delavsko gibanje Jugoslavije in Slovenije. Delavstvo in njegovi voditelji so izločeni za dolgo dobo iz vrst tistih, ki odločujejo v široki areni političnega življenja. Bolj ko pri vsakem drugem človeku se odražajo na človeku velikega formata solnčne in senčne strani. Naj podčrtamo, ko opredeljujemo v mislih vse to, eno njegovih najlepših odločitev: V času, ko je bil naš delavski pokret razcepljen, majhen in ponižan, so ostala njemu kot osebi mnoga vrata odprta. Kristan pa se je vrnil v svoj zadružni pokret in delal tu. Tu ga je ugrabila sredi trdega in težkega dela smrt. Čast njegovemu spominu! Skala priletela v čuvajnico Zagorje, 17. julija Po dolgih vročih dneh je zadnje dežev« je povzročilo, da se je zopet odtrgalo ska« lovje nad železniško progo, kar bi kmalu zahtevalo človeško žrtev. Ko se je v to« rek proti večeru nahajal železniški čuvaj Novak v čuvajnici št. 583, je začul kota« lenje skalovja, ki se je odtrgalo vrh hriba nad progo. Skočil je venkaj, v tistem hipu pa je že sledil ropot in žvenketanje šip iz čuvajnice. Prestrašen pogleda notri in vi« di, da je skalovje priletelo v čuvajnico, predrlo zid nad oknom in razbilo okno, razno posodo in njegovo uro, ki je ležala na mizi. Sreča njegova je bila, da se je pravočasno odstranil iz čuvajnice, kjer je malo prej sedel ravno tam za mizo. Ušel je gotovi smrti. Novak je nezgodo takoj prijavil postajnemu načelniku in z zado« voljstvom pripomnil, da mu najbrž ni bila še namenjena smrt, akoravno si jo je že večkrat želel. V četrtek se je na licu me« Danes, vsako sredo, soboto in nedeljo GODBA pF** in ples svira Sonny Boy jazz ostale dneve radio koncert v hotelu „Bellevue" Izborna pijača in prvovrstna kuhinja, najlepša razgledna točka v Ljubljani. — Krasne tujske sobe, zelo prijetno bivanje za letoviščarje. — Pension od Din 65. Interurban telefon 3042. Jutri mlad prešiček na ražnju in mlade race. 10294 Domače vesti * Kongres inženjerjev in arhitektov. V dneh 27., 28 in 29. julija se bo v Splitu vršil letošnji kongres Udruženja inženjer-jtv in arhitektov. Računa se, da se bo kongresa udeležilo blizu 300 članov. »Put-nik« že pripravlja stanovanja, splitska podružnica udruženja pa bo poskrbela za prijetno bivanje tovarišev v Splitu. * »Službeni list« kraljevske banske uprave Dravske banovine objavlja v 14. števil-k; med drugim: Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o zobozdravnikih in zoboteh-nikih; zakon o nakupu in prodaji obveznic državnih posojil kraljevine Jugoslavije in srečk Srbskega rdečega križa na obroke; uredbo o javnem nadzorstvu nad predmeti za občo uporabo ter pravilnik o pristojbinah za kontrolo zdravil biološ. izvora. * Izprememba rodbinskega imena. Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani je Rudolfu Ciku, pristojnemu v občini Vič pri Ljubljani, dovolila izpretnembo rod binskega imena v Rovan. * Kmetski praznik na Krškem polju. Kakor nam poročajo, se kmetskega praznika na Krškem polju v nedeljp udeleži zastopnik hrvatskega seliaštva Čiča Karlo Kova-čevič, podpredsednik bivše HSS. Na krškem zborovanju bo predaval g. dr. Pivko iz Maribora o pomenu kmetskega Sokola in njegovi organizaciji v Sloveniji. Ob priliki kmetskega praznika na Krškem polju prispe v Krško tudi letalo ljubljanskega Aerokluba »Ljubljana«, ki bo ves dan prirejalo polete z uaeležniki kmetskega praznika. * Otvoritev Novinarskega doma v Zagrebu. Te dni so dovršili zgradbo novinar: skega doma v Zagrebu. Impozantna stavba jc stala deset milijonov dinarjev ter odgovarja zunaj in znotraj vsem zahtevam sodobne arhitekture. Pritličje bodo oddali v najem za trgovske lokale in bo nameščena tam tudi kavarna in restavracija, ki >o otvorijo danes na prav slovesen način. V prvem nadstropju je velika koncertna dvorana, drugi del bo najel Francoski institut. V drugem nadstropju bodo novinarska stanovanja. Dom so otvorili predsinočniem z malo večerjo, ki so se je udeležili vsi zagrebški novinarji in odlični povabljenci. * lSletnico mature obhajajo letos maturanti II. državne gimnazije v Ljubljani iz leta 1914-15. Sestanek maturantov se bo vršil v nedeljo dne 7. septembra ob 20. v hotelu Bellevue v Ljubljani. Tovariši, ki se nameravajo sestanka udeležiti, naj nla-govolijo prijaviti udeležbo na naslov: Milan M r a v 1 j e, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. * Duhovniške vesti. Mestni župnik in dekan v-Kočevju g. Ferdinand Erker je imenovan za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja, kaplan v Št. Vidu nad Ljubljano g. Franc Lovšin pa je bil pretekli četrtek umeščen na župnijo Rakitna v vrhniški dekaniji. * Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje službeno mesto pravnega referenta ter mesto lekarniškega referenta — obe mesti s sistemizirano letno plačo pr. 12.000 Din, položaino plačo pr. 21.000 Din ter s pripadajočo krajevno in rodbinsko doklado. Prošnje sprejema do 9. avgusta SUZOR v Zagrebu. * Pouk o krasnem vezivu. Prejeli smo mesečnik za ročno delo »Veziljo« št. 7 za julij. S to številko se završuje pol leta, odkar izhaja ta zelo potrebni časopis za naše žene in gospodinje. Opaža se, da ie »Ve-zilja« pri vsaki priložnosti skušala z nasveti in prinašanjem veziva v vseh tehnikah pomagati svojim naročnicam in či-tateljicam. V tej številki se nahajajo mnoga ročna dela, kakor namizna garnitura, pokrivala za divan, moderne dekorativne blazine, vezene moderne torbice, šali, robci, zastori itd. Ne manjka niti enostavnega belega perila, niti opreme za kuhinjo in nekoliko krasnih modelov otroških obleke v narodnem vezivu bo dobro rabilo materam. Razen tega ie v listu več natančnih navodil s slikami o različnih tehnikah čipkanja. »Vezilja< izhaja enkrat mesečno in se naroča pri upravi »Vezilie«, Zagreb. Samostanska ulica 2. Naročnina znaša četrtletno 30 dinarjev. + Turizem v našem Primorju. Predvčerajšnjim ie z vlakom prispela v Sp!it . skupina 60 čeških otrok pod vodstvom učiteljev in učiteljic, ki vso dobo počitnic ostanejo na našem Primoriu. Zvečer istega dne pa je prispelo dvajset nemških učiteljev v poučne svrhe. Ekskurzijo je organiziral potniški urad Ilf v Dresdenu. Vremensko nororilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. Dadavine v mm. 8. vrsta padavin. 19. julija 1<930. Ljubljana: 7. 754.2. 18, 80, mirno, 7. Mari* bor: 752.3, 18, 80, SW4, 0. Mostar: 7. 757.2, 21, 80, W 1, 0. Zagreb: 7. 754.1, 21, 70. \VNW 1. 0. Beograd: 7. 754.2, 20. 50, mirno, 0. Rab: 7. 754.3, 23, 80, SE 2. 8. Split: 7. 755.8, 25, 60, ESE 4, 0. Vis: 7. 755.3, 19, 95, SE 8, megla. Kumbor: 757.5, 22, 70, El. 0. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 25-8, najnižja 16; v Mariboru 16; v Mosta* ru 17; v Zagrebu 17; v Beogradu 20; v Splitu 21. Solnce vzhaja ob 4.30, zahaja ob 19.42. Luna vzhaja ob 23.24, zahaja ob 13.11. 4 Milijonska škoda v Hercegovini. O katastrofalnih posledicah toče, ki je opusto-šila sela v okolici Ljubuškega, se dozna-va, da je škoda po strokovnjakih cenjena na 2,500.000 Din. O škodi je obveščeno poljedelsko ministrstvo in banska uprava v Splitu. * Odškodninske fožbe nameščencev proti službodavcem zaradi opuščenega ali nepravilnega pokojninskega zavarovanja obravnava v svoji razpravi g. dr. Janko Vran čič, podravnateli Pokojninskega zavoda, v zadnji (5—8) številki »Slov. Pravnika«, ria kar opozarjamo vse službodajalce in nameščence. * Ameriškim rojakom v domovini. Izlet- ni urad SNPJ vabi svoje izletnike, da se udeležijo pogreba predsednika Zveze gospodarskih zadrug g. Antona Kristana v nedeljo ob 15. z Miklošičeve ceste 13 v Ljubljani. Sestanek pred Zadružno banko. * Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani sporoča, da se je oddaja težaških zidarskih in železobetonskih del pri novogradnji na Dunajski cesti in ob Gajevi ulici začasno odložila, ker je z ozirom na izredno višino stavbe in s tem zvezano- posebno konstrukcijo zgradbe predvsem potrebno, da se z natančnim fundiranjem terena doženejo terenske razmere in tako določi način fundiranja. Premiera i Popolnoma novo! Tajnost bisdoarja v glavni vlogi Laura la Plante in John Boles Ob 4., pol 8. in 9. zvečer! Globoko znižane cene! KINO IDEAL * Smrtna koša. V ljubljanski splošni bolnici je umrl g. Franio Likar, železniški uradnih in rez. častnik. Pogreb bo jutri ob 17 iz mrtvašnice na glavni kolodvor za prevoz trupla v Celje. Pokojniku blag spomin, rodbini iskreno sožalje! * Potvorjena Franc Jožefova grenčica. Kakoi smo poročali, so v Zagrebu prišli na sled falzifikaciji znane Franc Jožefove grenčice. Preiskava je dognala, da se je potvorjena voda prodajala pri raznih trgovcih, ki so skoraj vsi prejemali Franc Jožefovo vodo iz zaloge neke ljubljanske veletrgovine. Zagrebška policija je poslala v Ljubljano detektiva, da se informira o točnosti navedbe osumljenih zagrebških trgovcev. Detektiv ie ugotovil, da so vodo res dobivali iz Ljubljane. Pregledal Je skladišče mineralne vode, a našel ni niti ene steklenice s falzificirano etiketo. Preiskava zagrebške policije je doslej ostala brez -uspeha. * V Južni Srbiji so odkrili grobnico iz -6. stoletja pr. Kr. Arheološka ekspedicija beograjske univerze je pod vodstvom ar. Nikole Vuliča nada'jevala tudi letos svoja izkopavanja v vasi Gorenčih in so dosegla izreden uspeh. Odkopali so grobnico iz 6. stoletja pr. Kr. V njem so našli ogromen sod za vodo, bronasti tronožec z okraski v taki- izvedbi, kakor jih doslej še niso našli, in šlem z enakimi risbami. Našli so nekai srebrne posode mojstrsko pozlačene, tned njimi lepo čašo v obliki. roga, vso okrašeno z zlatom. Mimo tega je bila v grobnici tudi človeška maska iz čistega zlata in predstavlja lice semkaj pokopanega veljaka. Ekspedicija je prišla tudi na sled prastaremu mestu, ki obeta odkriti marsikatero temno stran zgodovine Balkana. Dno noc na palubi Cunard — prekooceanskega parnika A@U1T*AN!A je naslov velike prireditve, ki se vrši v soboto, dne 19. t. m. v kavarni ..Toplice" na Bledu na čast velikim internacijonalnim veslaškim tekmam. Aranžma prireditve je v rokah našega plesnega mojstra g. Jenka. 10275 * »Mica je v vodnjaku.« V slavonskem selu Hrastinu so se v rodbini upravitelja evangeliske šole odigrali razburljivi prizori. Hčerkici upravitelja Blaža Gyorfyja sta se igrali pri vodnjaku na domačem dvorišču. Ko je upravitelj prišel na dvorišče, je opazil samo triletno deklico, starejše sestrice Mice pa n; bilo nikjer. Na očetovo vprašanje je otrok odgovoril,, da je Mica v vodnjaku. Sluteč, da se je pripetila nesreča in da je Mica padla v vodnjak, ie Gyorfy pograbil vrv in se spustil v vodnjak, a pogrešanega otroka ni našel. Klical je na pomoč, nakar mu je žena prinesla motiko, da bi skušal najti truplo otroka. V razburjenosti ie ženi motika zdrsnila iz rok in padla možu na glavo. Ko se ie vse to odigravalo na dvorišču, se je mala Mica igrala na sosednem župnikovem dvorišču. Končno se ie izmučenemu šolskemu upravitelju posrečilo rešiti se iz vodnjaka. Vsa njegova skrb je Lila zaman. I« Maček Ljubljana? Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih _ najcenejši Pa se je vendar srečno rešil. Mica, ki je morala paziti na mlajšo sestrico, se je bila skrila za vodnjak in neopaženo pohitela na župnikovo dvorišče, zaradi česar je mlaša sestrica mislila, da je Mica v vodnjaku. * Poskus samomora mladega poročnika. V Sarajevu je v sredo popoldne skušal izvršiti samomor poročnik Branko Vajler, rodom iz Zagreba, na službi pri pehotnem polku v Sarajevu. Poročnik je omenjenega dne polagal pred komisijo izpit za kape-tana. Uspeli pa ni bil povoljen, kar je mladega oficirja tako razburilo, da si je v stanovanju pognal kroglo v levo stran prsi. Krogla je prebila prsni koš nekoliko pod srcem ter izišla na hrbtu. Poročnika so nezavestnega prepeljali v vojaško bolnico. Njegovo stanje je zelo resno, vendar upajo zdravniki, da mu ohranijo življenje. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira >n lika tovarna Josip Reich. * Sokol Velike Lašče javlja, da je svo javni nastop zaradi smrti br. Maleja odložil na poznejši čas. 919 * Ciril - Metodova družba je prejela od šentpeterske ženske podružnice v Ljubljani 3507.20 Din kot čisti dobiček srečo-lova Iskrena hvala! 931 * Dar Ciril - Metodovi družbi. Tvrdka I. Perdan nasl. v Ljubljani je poslala Ciril-Metodovi družbi 1000 Din kot prispevek od Ciril - Metodovega čaja. Lepa hvala! 932 Iz Ljubljane u— Ljubljanski župan dr. Dinko Puc prosi vse hišne posestnike, da ob priliki pogreba našega dragega brata Toneta Ma leja izobesijo črne zastave, kakor bo to storila tudi Mestna občina ljubljanska. u— Sokol II. vabi vse članstvo, da se udeleži pogreba preminulega brata Toneta M al e j a. Udeležba v krojih in v civilu z značko. Zbirališče na Taboru. Čas in ura pogreba bo označena v časopisju. u— Kolonisti ljubljanske občine v Brez-nici odidejo iz Breznice v ponedeljek ob 14.41 in pridejo v Ljubljano ob 16.15. Dolžnost staršev je, da pridejo ponie na glavni kolodvor. u— Na Kosovem cveto božuri. V izlož benem oknu tvrdke Roiina na Aleksandrovi cesti je izložena zanimiva slika Kosovega polja, delo jugoslov. slikarja Jaro-slava Kratine. Umetnik ni predstavil le terena najpomembnejšega dela naše zemlje, temveč je ekspresfjonistično podal glavno karakteristiko bojišča iz leta 1.389. Legenda pravi, da je iz krvi tu padlih jugoslovenskih junakov vzklil krvavordeči božur neke vrste Peonia), ki je naše južne brate vsako leto na Vidov dan spominjal na osveto mučenikov kosovske bitke. Umetnik Kratina je komponiral te božure v ospredje, ki se rdeči, dočim je ozadje sivo in težko, nevihto obetajoče. u— Čudna slika naših socialnih potreb. Pred zaključkom osnovnih šol je razposlalo društvo Atena preko šolskih vodstev nad tri tisoč pismenih obvestil staršem v vednost, da sprejema načelništvo otroškega igrišča Atene v Tivoliju prijave otrok, H'i bi se prevzemali v celodnevno nadzorstvo z oskrbo z opoldanskim kosilom ob vsakem vremenu za mesečnih 180 Din za otroka. Kosilo bi se oddajalo v novourejenl šolski kuhinji (prostora za 120 mest), ki re sicer zatvori v počitniških mesecih, nadzorstvo pa bi vršile otroške varovalke, zaščitne sestre, načelništvo in zdravniški nadzor. Tako bi se odvzela čez dan zaposlenim staršem skrb za otroka, otroci pa bi se okrepčali preko počitnic v svežem zraku, v solncu in ob dobri prehrani. Društvo je prejelo doslej samo tri prijave. Nejasno nam je, kje leži vzrok nezanima-niu za prekoristno socialno in telesno-vzgojno novost. Mar v brezbrižnosti staršev za pravilno vzgojo in prehrano otroka? Da bi ne bilo otrok, ki pohajkujejo brez nadzorstva v šole prostem času naokrog, skoro ne moremo dvomiti. Izdatek za prehrano in nadzorstvo je zmeren in ne pretiran. Opozarjamo zato vse one faktorje, ki jim je na srcu mladinsko skrbstvo, da z društvom Ateno vred premotre položaj, da naposled lahko kljub vsemu temeljito izkoristimo obstoječe socialne naprave, če jih že imamo. Tozadevne nasvete in predloge sprejema: Načelništvo otroškega igrišča Atena. Otroško igrišče v Tivoliju je odprto pod celodnevnim vodstvom načelnice g. Ivanke Svetličeve in otroške varovalke. u— Osleparjen gostilničar. Gostilničar Vinko Bavs na Krakovskem nasipu je vso TONE POLJŠAK Liubliana. Aleksandr. c. Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov. PEGF 3dPravl Mtro ta brez aledu CREME ©RIZOL" Dobiva se v lekarnah, drogerijah ln parfumerijah. Depot: Cosmochemia, Zagreb. Rmičlklasova 23. Telefon Vi—9». LOKAL v strogi sredini mesta iščemo za takoj že urejenega ali za prezidavo in ureditev na naše stroške, za fino modno trgovino. Ponudbe resne z vsemi podatki na na- r.lov: Tnter. in form. biro Viktor Blažič, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 2/1. zimo redil zidarja Jožeta, ki je pri njem jedel in pil m se sploh počutil v gostilni kakor doma. Z gostilničarjem sta se dogovorila, da plača zidar nastale dolgove pozneje, ko bo spet pričel delati. Bavs je Jožetu posojal celo denar, da je mogel plačati stanovanje. Zidar je pomladi res začel z dfelom, vendar dolgov ni vračal. Dejal je urniku, da se v Ljubljani preslabo zasluži l zidanjem in da se bo odpeljal v Sarajevo, kjer bo bolje zaslužil in lažjs plačal dolg." Da bi mu gostilničar boli verjel, mu je Jože celo izročil ključe svojega stanovanja, rekoč, naj mu služi vsa oprava za jamstvo. Jože je potem izginil. Gostilničar, ki ga je prevejanec obral za okrog 3200 Din, pa je šele pozneje izvedel, da nima njegov dolžnik prav nikake oprave. Sleparskega Jožeta je Bavs naznanil iii ga zdaj zasledujejo oblasti. u— Parafin je prodajal. V Kopačevi svečami se je oglasil včeraj dopoldne bivši mesarski pomočnik Janez O. ter ponudil v nakup 4 kg parafina, ki ga pa v svečami niso hoteli vzeti. Dvomili so namreč v Janezovo poštenost in so poklicali stražnika, ki je fanta odvedel na policijo. Tam se je iel Janez izgovarjati, da mu je parafin izročil neki Peter, ko se je sprehajal po Dalmatinovi ulici. Janezu pa na policiji niso nič verjeli in so ga zaradi suma tatvine pridržali v zaporu. KIS za vlaganje sočivja dobite v drogeriji KANC, Ljubljana, židovska ulica 1. u— Tat v stanovanju. Oskrbnik Jakob Kovač na Stari poti 4 je odšel v četrtek ob 11.30 za pol ure z doma, pozabil pa ie vzeti ključ iz ključavnice. Priložnost :e takoj izrabil neznan uzmovič, ki je ukradel iz Kovačeve sobe 800 Din vredn siv suknjič, v katerem je bila cigaretna doza, ii-keljnasta ura in 290 Din gotovine. Tako je neznani tat oškodoval svojo žrtev za okroglih 1200 Din. u— Hud razgrajač. Pred vilo Ivanke Zechnerjeve v Linhartovi ulici se je pojavil ponoči 331etni vrtnarski delavec Vinko Jiirman in pričel v vrnjenem stanju razgrajati, neznansko preklmjati in psovati. Nato se je lotil vrtnih vrat. Poruval in polomil ie tudi razne cvetlice, nakar je pobral 'debel kamen ter ga vrgel v kuhinjsko okno. Razbil je več šip in s kamnom skoro zadel knjigovodinio Angelo P., ki se je takrat mudila v kuhinji. Razgrajač je povzročil s svojim početjem Zechnerjevi okrog 250 Din škode. Jurman ie -že večkrat razgrajal okrog imenovane vile in napravil Zechnerjevi že mnogo škode. Bil je svoičas pri njej uslužben, nato pa odpuščen, zaradi česar io stalno ogroža. u—Jutri v Tomačevo, kjer bo žegnan-ska veselica s plesom pri Kovaču. Svira železničarska godba. Vstop prost. Postrežba in kapljica izborna. 920 u— Znani psihografolog Winterry ostane mimogrede samo danes in jutri v Ljubljani ter sprejema stranke v hotelu »Slon«. 111 Iz Maribora a— Obisk čeških Sokolov v Ljudski knjižnici. Na povratku z Jadrana se je te dni ustavila v Mariboru za nekaj dni večja skupina čeških Sokolov in Sokolic. Pod vodstvom podpredsednika Češkega kluba, g. svetnika Knopa, so si češki Sokoli ogledali mariborske znamenitosti, med drugim tudi »Ljudsko knjižnico«, katero jim ie razkazal njen vodja dr. Avg. Reisman. Čehi so bili iznenadeni nad moderno urejeno mariborsko »Ljudsko knjižnico« in jim je seveda posebno ugajal lep češki oddelek knjižnice. a— Ameriški Slovenci pridejo tudi v Maribor. Dne 24. t/ m. se bodo^ pripeljali ameriški Slovenci, ki so prispeli nedavno v domovino, tudi v Maribor. Tu jih bodo sprejele delavske organizacije. Po ogledu mesta tekom dne se bodo nato bratje iz Amerike vrnili zopet nazaj še isti dan. a_ Streljanje na lončene golobe priredi PSLD jutri 20. t. m. ob 16. na vojaškem strelišču. a— Mariborska borza dela nujno potrebuje: fotografa, 8 poljskih , delavcev, 8 hlapcev, vrtnarja, 6 pastirjev, 3 pomožne delavce za rudnik v Pirotu, 4 šivilje, 3 vzgojiteljice, 4 sobarice, 10 kuharic, 20 služkinj, natakarico, 2 vaienki za šivilje in šteparico za gornje dele čevljev. a— Preminula sta v Mariboru v splošni bolnici soproga mlinarja Antonija Rozman, ki so jo pokopali včeraj popoldne, in sinček železničarja Vladimir Oman, čigar pogreb bo danes ob 19. a— Koncert v mestnem parku priredi godba »Drava« jutri od pol 11. do 12. v primeru lepega vremena. a— Riziko dela. V mestni klavnici nameščeni 271etni mesarski pomočnik Alojzij Flis je pri odiranju kože tako nesrečno ravnal z nožem, da si je prerezal glavne žile leve roke. Takoj pozvano rešilno moštvo je ponesrečencu nudilo rešilno mošt-ga odpremilo v bolnico. a— Stavbno gibanje na Teznu. Vzdolž gozda ob cesti, ki vodi od Ptujske ceste v Pobrežje, je nastala v zadnjem času nova kolonija majhnih hišic. Tudi na bivši občinski njivi so že začeli kopati temelje za nove zgradbe. a— Stanje ponesrečenega trgovca Oš-laka. Graška deželna bolnica je javila včeraj dopoldne, da je stanje težko poškodovanega mariborskega trgovca g. Ošlaka. ki se je ponesrečil v sredo na Wildonskem hribu, boljše. K sreči ni opaziti nobenih resnejših poškodb, oziroma komplikacij. G. Anton Ošlak si ie po točnih poročilih zlomil obe roki in levo nogo, katero mu bodo morali najbrže amputirati. Desna noga je nepoškodovana. Dasi je ranjenec pii polni zavesti, se avstrijska varnostna ob-lastva do sedaj niso odločila za njegovo zaslišanje. a— Truplo ponesrečenega mariborskega gostilničarja Celcerja je bilo pripeljano včraj ob 14. z avtofurgonom mariborskega pogrebnega zavoda iz Wildona v mrtvašnico starega mestnega pokopališča v Mariboru, odkoder bo pogreb jutri ob 15. OGLEJTE SI vedno bogato zalogo KUHINJSKE POSODE, in sicer modre, sive, rjave ali aluminijaste, pri tvrdki z železnino Stanko Florjančič, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ŠTEV. 35. 8952 Iz Celja e— Davčna uprava. Zaradi temeljitega popravila, preslikanja in čiščenja uradnih prostorov davčne uprave v Celju se bo uiadovanje v dneh od 21. do 26. t. m. omejilo na najnujnejše neodložljive primere. e— Zgradba stanovanjske palače Pokojninskega zavoda. Predvčerajšnjim dj-poldne se je mudila v Celju posebna komisija liubljanskega Pokojninskega zavoda za nameščence, v kateri so bili g. predsednik Vrtovec, g. načelnik Ribnikar, g. Sve-tek in arhitekt g. inž. Subic, z namenom, da si ogleda stavbišče v trikotu Kolenčeve, Vrvarske in Razlagove ulice, kjer namerava zidati veliko trinadstropno stanovanjsko palačo. Stavbišče, vredno okrog sto tisoč dinarjev, je, kakor znano, poklonila Pokojninskemu zavodu celjska mestna občina brezplačno. Komisiji so se pridružili za celjsko mestno načelstvo g. dr. Gori-čan, magistratni šef g. nadsvetnik Ivo Šu-bic in šef mestnega stavbnega urada gosp. inž. Pristovšek. Komisija si ie ogledala tudi okoliške zgradbe in bodo podrobni sklepi o velikosti nove palače in o drugih detajlih sprejeti naknadno v Ljubljani. Načrti za novo palačo bodo predvidoma gotovi že v štirih do petih tednih in se bo takoj nato pričelo z zgradbo. Ta sklep ;e treba pozdraviti z vsem priznanjem in veseljem, kajti stanovanjska beda, ki vlada v Celju, in pa visoke najemnine, so postale res že neznosne. e— Vprašanje zgradbe justične palače. Včeraj se je sestala v Celju posebna komisija, ki so jo tvorili tehnični inšpektor kr. banske uprave g. inž. Skaberne, predsednik celjskega okrožnega sodišča g. dr. Vido-vič, mestni župan dr. Goričan, magistratni šef g, nadsv. Subic, mestni inženjer g. Pristovšek in obč. svetnika dr. Vrečko in ravn. Brinar. Komisija je imela nalog, da na licu mesta prouči možnost zgradbe velike justične palače v Celju. S tem bi se mestni občini izpraznili veliki in prostorni lokali v Grofiji in na magistratu. Mestna občina bi bila pripravljena odkupiti od ve-letrgovca g. Majdiča, ki je s tem sporazumen, ob Gregorčičevi ulici krasno 15.000 kvad. metrov obsegajoče stavbišče, od katerega bi prepustila za zgradbo sodišča in jetnišnice potrebnih 7000 kvad. metrov, ostanek pa bi deloma odprodala bolnici, deloma pa razparcelirala. Zato pa bi ji morala država odstopiti staro poslopje bivšega okrožnega sodišča z jetnišnico vred in z zadaj ležečim dvoriščem. O rezultatu komisije bomo še poročali. e— Iz Celjske sokolske župe. Celjska sokolska župa bo priredila s sodelovaniem drugih narodnih društev dne 12. oktobra v Celju oziroma Braslovčah in v Št. Juriju ob iužni železnici veliko spominsko proslavo desetletnice koroškega plebiscita. Obenem se bo proslavil tudi spomin naših najboljših, ki so prelili svojo srčno kri za osvobojenje tužnega Korotana. Sestanek v £vrho sestave prireditvenega odbora, ki bo fiksiral podrobni program proslave in izvedel vse potrebne priprave, bo sklicala • uprava Celjske sokolske župe v začetku avgusta. • e— Tudi Celjani obiščejo Gornji grad. V nedeljo, 10. avgusta bo v Gornjem gradu velika sokolska prireditev, ki ji bodo prisostvovala vsa okoliška bratska društva. Tudi ccliski Sokoli bodo pohiteli v večjem številu v planinsko prestolnico z mestnim avtobusom. Podrobnosti bodo objavljene. e— Nabavljanje reševalnega avtomobila za celjsko gasilno društvo se vleče vendar že nekoliko predolgo. Svoječasno so se objavljale sproti številke nabiralne akciie. ki so bile dosežene na splošen poziv javnosti in z nabiralnimi polarni. Nekaj časa pa je vsa stvar tiha in javnosti ni znano, kakšen je bil uspeh nabiranja prispevkov in koliko je še potrebno, da Celje vendar že enkrat pride do prepotrebnega, modernega reševalnega avtomobila. Po mestu se govori, da hočejo neki merodaini funkcijonar-ji dati predelati neki star avtomobil v reševalni avto in bo veljala ta predelava le par tisočakov manj, kakor pa bi sta! najmodernejši in vsem potrebam ter zahtevam bolnikov in ponesrečencev odgovarjajoči sanitetni avto. Zato naj bi se namen predelave starega avtomobila kot popolnoma nesprejemljiv takoj opustil in nai bi se čim prej nabavil moderen reševalni avtomobil, da se ne bodo več tujci zgražali nad današnjim dvokolesnim ročnim vozičkom, s katerim sedaj prevažajo bolnike in ponesrečence v bolnico. e— Izboljšanje cest v Celju. Te dni do-gotavlja tehnični oddelek celjskega sreskega načelstva zgradbo obrežnega betonskega zidu ob Savinjskem nabrežju od kapucinskega mostu v smeri proti prvemu železniškemu mostu. Istočasno ne navaža v posebno uto pri kolodvoru gradbeni tna-terijal za zgradbo dveh važnih cest, ki =;e bosta zgradili iz prve transe za izplačilo odobrenega kaldrminskega fonda. Ves Krekov trg od pošte do hotela »Evrope-< in do novega podzemskega stranišča bo prevlečen s tlačenim asfaltom po vzorcu ljubljanske Aleksandrov in Miklošičeve ceste. Od kapucinskega mostu do prvega železniškega mostu pa bo zgrajena 8 metrov široka makadamska cesta. Betonski obrežni ''d bo zgrajen le od bodočega projektiranega kolena nove struge Savinje, od tam do železniškega mostu pa bo napravljena začasna kamenita škarpa. Stroški zp omenila dela so proračunani na okrog 750.000 Din in bodo večinoma (690.000 Din) kriti s kal-drmino; ostanek bo doplačala mestna občina. Iz druge tranše kaldrmine pa se bo tlakovala pozneje z drobnimi kockami vsa Razlagova ulica, Slomškov trg in Samostanska ulica do kapucinskega mostu. e— Dve nesreči. V Libojah je pred dnevi udaril železni model v tovarni 45letnega delavca Karla Dosedlo s tako silo po levi roki, da mu jo je zlomil pod komolcem. V apneniku v Pečovniku pri Celju pa je zašel 501etni delavec Jakob Cerovšek iz Za-grada z levo roko med dva vagončka, ki sta mu zmečkala tri prste. Oba ponesrečenca se zdravita v celjski javni bolnici. e— Tatvina kolesa. Gostilničarju Josipu Kreuhu ie ukradel neznan tat 16. t. m. z domačega dvorišča v ulici Matije Gubca 1000 Din vredno moško dvokolo, znamke »Styria*. Tatu še niso izsledili. e— Nepoštena služkinja. Pri posestniku Martinu Cilenšku v Levcu je služila do nedavna Marija Novakova rodom od Sv. Križa pri Rogaški Slatini. Ko pa je službo zapustila, se je podala v Celje in se zgia-sila s falzificiranim pismom svojega bivšega gospodarja v manufakturni trgovini trgovca g. Hiadina in zahtevala na gospodarjev račun večjo množino različnega bla ga." Med tem, ko je nepoštena služkinja izbirala blago, je tvrdka poslala nekega svojega uslužbenca k posestniku, kjer se je ugotovila prevara. Novakova ie že izbrala za okrog 3000 Din blaga in ga baš hotela odnesti, ko se ie vrnil uslužbenec s poročilom o falzificiranem pismu. Novakova je skušala pobegniti, vendar je bila kmalu aretirana in izročena sodišču. Iz Kranja r— Nabori za kranjski sodni okraj so bi'H zaključeni v sredo Potekli so tako miirno in dostojno, kakor še doslej nobes no leto. Svoje pohvalno priznanje je izre* kel tudi predsednik naborne komisije poU kovnik Nedič. S cvetjem okrašeni, s hars moniko na čelu, pevaje so korakali zastav* ni fantje skozi mesto, vendar dostojno Edino izjemo so napravili izven mesta ne* ki okoliški fantje, ki so izruvali na državni cesti kilometerski kamen namestu njega papostavili v jamo kup slame, za kar se bodo morali zagovarjati pred oblastmi. V splošnem je bil tudi materijal nabornikov znatno boljši od prejšnjih let Posebno sta se izkazali občini Preddvor in Cerklje Zaradi odpotovania ne sprejema: strank od 21. julija do 2. avgusta 1930. 10290 Zobni afclje J. JColchaker, Krani r— Senzacijo smo doživeb predsinoč* njim v Kranju. Seveda le tisti, ki smo pris sos trnov ali baletnemu večeru mlade Baby Kornove v hotelu »Stara pošta«. Po kon= čanem programu je nastopil tudi znani za moreč Ali Fortunat Sala, ki uživa sedaj go^ stoljubje Škofjeločana g. Ogorelca in je zaplesal v svojem prirojenem temperamem tu originalni šarlston, da ga je moral na zahtevo občinstva ponoviti. Iz Novega mesta n— Koncert UJU. Drevi ob pol 21. bo na obsežnem vrtu hotela koncert učiteljskega pevskega zbora iz Ljubljane. Vabimo No= Vomeščane, da posetijo koncert, da spo= tnajo sodobno jugoslovensko pesem v si= jajnem prednašanju pevcev, ki so z našo pesmijo v bratski Češkoslovaški nedavno želi najlepše uspehe. Iz Kočevja kč— Zasluženi pokoj. Te dni se je po= slovil od orožniške službe g, Matko Kosi. Celih 33 let je nad vse vestno opravljal težko orožniško službo po raznih krajih ljubljanskega orožniškega polka. Bil je opetovano pohvaljen in odlikovan. Zadnja leta je služil v Kočevju kot vodja četne pisarne. G. Kosiju želimo, da bi še mnogo let užival zasluženi pokoj! kč— Kočevsko glasbeno društvo priredi v nedeljo 20. t. m. ob 15. ljudsko veselico pri Rožnem studencu. Za godbo, dobro jed in pijačo je preskrbljeno. Vstopnine ni. kč— Slovo sreskega načelnika. Te dni se je poslovil od urada kočevskega sreza vi. svetnik in sreski načelnik g. Friderik Lo* ger. Premeščen je v svoj rojstni kraj No* vo mesto v isti funkciji. Bil je nad šest let v Kočevju in je z veliko vestnostjo uprav* Ijal srez. Napram uradnikom ljubezniv, v družbi prijeten družabnik si je znal pri« dobiti zaupanje in prijateljstvo. Želimo njemu in gospej na novem mestu vso sre» ro! Iz Višnje gore vg_ Olepševalno društvo je že začelo z delom na parceli št. 277 okoli cerkve v Višnji gori. Pridno se urejuje teren, kamor bodo postavili lične betonske škarpe. Okoliški posestniki so pripeljali brezplačno že precej peska; seveda bo treba izredno pridnih rok, da bo delo končano. vg— Žalno sejo je imelo Sokolsko društvo Višnja gora zaradi tragične smrti olimpijca br Maleja. Iz Laškega 1— V Šmohorju so v nedeljo blagoslavljali dva rova zvona. Tehtata oba blizju 1000 kg, sta bronasta in sta stala nad 50.000 Din. Ljudi se je zbralo več sto. ki pa jih je raz-giai popoldanski dež. veliko se iih j»> pa zateklo v planinsko kočo, o kateri je nedavno poročal >Slovenec«r. da je v njo treščilo in je do tal pogorela. To pa seveda ni bilo res, marveč je treščilo v neko drugo kočo bli-cerkve. Iz Krškega kr— Kmetski praznik. Priprave za nedeljski kmečki praznik na Krškem poliu so v polnem teku. Drevi ob 20. bo koncert priznanega sokolskega salonskega orkest-priznanega sokolskega salonskega orkestra v dvorani pri pogrnjenih mizah, ki obeta biti po vsebini sporeda zelo pester. kr— Olepševalno društvo ie letos zasadilo preko osemdeset mladih drevesc po mestu in na pokopališču, ki skoro vsa dobro uspevajo. Želeti bi bilo, da bi tudi Krčani kazali svoje razumevanje za olepšavo mesta in šli mlademu društvu na roko. kr— Stavba nove mestne hiše, ki bi se bila morala graditi že predlanskim, da bi »e nekoliko omilila stanovanjska kriza, se po polževo vleče in je zdaj na mrtvi točki, kakor pri nas še marsikaj drugega, fe Šoštanja. Iz Konjic ko— Sokolsko društvo v Konjicah je priredilo v nedeljo 13. t. m. javni nastop. Telovadba se je vršila kljub hudemu dež* ju in je zelo dobro uspela. Nastopili so vsi oddelki. Društvu, ki se bori z velikimi težkočami, zlasti s strastno protiagitacU jo, želimo pri nadaljnjem delu še mnogo uspeha. Iz Trbovelj t— Nalezljive bolezni. V zadnjem času se je pojavilo pri nas par primerov davice Nj pa nobenega povoda ^a razburjenje, ker bolezen pri sedanjih zdravniških sred« stvih n>j tako nevarna in ne zapušča nobe» nih posledic, ako pravočasno pokličete zdravnika na pomoč in bolezni ne prikris vate. Iz Šoštanja št— Novo mašo ie pel pri naši župni cerkvi v nedeljo 13. t. m. g. Josip Lam-pret, sin znanega posestnika in mizarskega podjetnika. Svečano opravilo se ie vršilo na prostem pred kaplaniio. Prisostvovala je velika množica ljudi, vsaj je bila zadnja nova maša peta v šmiheljski župniji pred 25 leti. Iz ozemlja, ki ga zavzema današnja mestna občina, pa je po približno 300 letih g. Lampret prvi novomašnik. Želimo mu na njegovi življenski poti mnogo uspeha in zadovoljstva. št— Nabori se bodo vršili v torek dne 22. in v sredo 23. L m. v dvorani Zadružnega doma. Naborni komisiji se morajo predstaviti vsi iz letnika 1910., pa oni, ki so bili za to posebej pozvani. Nabori se pričnejo ob pol 7. zjutraj. Iz Slovenske Bistrice sb— Obvezno žigosanje meril se bo vrs šilo v SI. Bistrici od 25 do 29. t. m. v pri» tličju mestne hiše Vsu trgovci in krčmarji se opozarjao na zadevna določila zakona o merah, ki v čl 19. predvideva vsako drugo leto obvezn-' pregled vseh javnemu prometu namenjenih meril. Iz Braslovč br— Rekrutovanje braslovških fantov je bilo 15. t. m. Fantje so se že zgodaj zjutraj pričeli zbirati, eni v skupino kolesarjev, z vozovi in osebnimi avtomobili. Jutranje lepo vreme je razpoloženje nabornikov še povečalo. Kolesarji, vsi okrašeni so odrinili iz Braslovč že ob pol 6. proti Vranskemu k naboru. Komisija se je zelo povoljno izrazila o razvitosti letnika 1910. Fantje so se letos zadržali zelo dostojno. Tako mirnih naborov še nismo videli in upamo, da bo odslej tako ostalo. br— Smola splavarjev na braslovškem jezu. Po daljšem deževju je Savinja narasla v veliko veselje splavarjev, ki so imeli splave že pripravljene za pot. Šlo je preko braslovškega mostu okoli 50 splavov, a eden izmed njih se je zapičil in odtrgal polvico jeza. Deske so splavale po vodi le nekaj so jih polovili. Zelo je bil ogrožen naslednji splav, ki pa se je srečno prerinil naprej. Še ni bila dobro odstranjena ta zapreka, je imel smolo že tretji splav, ki je vozil preveč na levo. Nad jezom je nenadoma obstal in ni ga bifo mogoče kreniti z mesta; junaški splavarji so poskakali oblečeni v vodo, a ves trud je bil zaman. Privezali so splav k prvemu vozečemu splavu pa se je vrv odtrgala. Naposled se je posrečilo dvigniti splav s pomočjo kopalcev in gledalcev in ga spraviti zopet v tok. br— Braslovški dijaki so nam še vsake počitnike pokazali kaj diletantskega dela. V nedeljo so uprizorili visokošolci na Polzeli v dvorani g. Cimpermana veseloigro Utopljenca. Med njim so bili zastopani tudi braslovški srednje- in visokošolci. Vloge so bile dobro razdeljene, a bili so vmes nedostatki, ki iih tudi diletant ne sme storiti. Pohvaliti pa ie posebno treba pevski zbor, ki se je res pripravil in tudi zapel par prav lepih pesmi. Po igri se je zbralo v spodnjih prostorih mnogo občinstva, ki ga je kratkočasil »Savinjski džez«. Tudi med plesom se je zbor pakrat prav doneče oglasil. Iz Gornjega grada gg— Prva sokolska prireditev. Sokolsko društvo priredi v našem kraju veliko so« kolsko slavnost v nedeljo 10. avgusta. V Gornjem gradu še sploh ni bilo sokolske slavnosti zato si je mnogi niti predstavljati ne morejo. Vsa gornjesavinjska dolina bo našemu sicer mlademu, a vendar agilnemu društvu za to slavje zelo hvaležna. Kakor čujemo, prihiti v našo sredo zelo mnogo ljubljanskih Sokolov in celjska sokolska župa. Iz Ljutomera lj— Čebelarsko predavanje. V nedeljo, dne 13. t. m. ie priredila Čebelarska podružnica poučno predavanje v meščanski šoli Predaval ie g. Okorn iz Ljubljane o čebelnih boleznih. Posebno zanimanje je vladalo med poslušalci za čebelno kugo ali gnilobo, ki ie v naših kraiih najbolj znana. Instruktivnemu predavanju; ki ie trajalo skoio tri ure, je prisostvovalo 22 čebelarjev iz Ljutomera in okolice. li— Pri ljutomerskem vodovodu, oso bi= to pri izlivu ob hotelu Zavratnik se pojavs ljajo vedno češče razni nedostatki. Pred« vsem pije vsakdo, ki je žejen, kaT ob cevi je v Prekmurju v zadnjih desetih letih bilo, pa s tem seveda še nikakor ni končana. Samo ob sebi umevno je, da je g. Na-dai vložil priziv in bo imelo tako tudi deželno sodišče v Ljubljani priliko, zavzeti svoje stališče. Na čigavi strani je v tem procesu javno mnenje Sobote, pa je razvidno iz sodnih spisov! mr— Dražba pri grofu Szaparyju. Dražba premičnin v gradu grofa Szaparyja, ki jo bila za dva meseca preložena, se bo vršila sedaj v dneh od 4. avgusta do 4. septembra. Organizacija take ogromne dražbe se uradno seveda ne more tako izvesti, da bi popolnoma zadovoljevala vse interesente. Bilo bi to delo enega leta, ne pa dveh mesecev. Vsekakor pa z veseljem beležimo vest, da je zastopnik zahtevajoče stranke dal v tisk seznam premičnin. Ni nam pa razumljivo kako je mogoče tako površno opraviti korekturo Na vsaki strani najdeš minimal deset grobih napak. Tudi ni sicer običaj, da morajo interesenti sami plačevati cenike po 20 Din. O pravi vrednosti predmetov so mnenja zelo deljena. Sodni izvedenec dr. Mantuani, ki je sedanjo cenitev izvršil, je piišel do vsote dveh milijonov in par tisoč. Knjižnico, o kateri so imeli domačini mogoče nekoliko previsoko mnenje, je ocenil g. dr. J. Glonar na220.000 Din. Sam pa pravi, da so izklicne cene nastavljene nizko, kar bi bilo moralo biti norma sploh vsem cenilcem, ako hočejo dražbo sploh omogočiti, škoda, da ni časa in denarja, da bi se tudi za knjige mogel izdati tiskan katalog. Najbolj neprijetno za interesente bo to, da si ne morejo pred prvim ogledati predmetov in pa, da bo vrstni red zelo ne-prikladen, ker se bo razprodala soba za sobo in ne, kakor bi bilo želeti, istočasno vse stvari, ki spadajo pod isti pojem. mr— Za izboljšanje gmotnega stanja kmeta. Hvalevredno akcijo je započelo sresko načelstvo. Blizu 40 dobrih kmetov, večinoma županov, so peljali v Dokležovje, kjer ima semenogojska postaja v Beltincih svoja poija, da so si možje lahko na licu mesta_ ogledali zrno raznih vrst pšenice, ki jo križa in poplemenuje ta zavod. Ker pa je rentabiliteta poljskih pridelkov, in naj bodo ti še tako prvovrstni, vsak dan manjša, bi bilo želeti, da se posveti največja pažnja živinoreji. V Prekmurju je ustanovljenih že čedno število rodovniških društev, važno pa je, da predvsem oblastva priskočijo na pomoč. Le oblast lahko danes nakupi in pošlje v te kraje potrebne plemenske bike in pa nekaj brejih krav. Brez žrtev se ljudstvu ne bo moglo pomagati. mr— Pasja steklina. Zadnje čase opažajo sanitetna oblastva. da prihaja iz Azije vznemirljiv val pasje stekline. Za Prekmurje je stvar toliko bolj neprijetna, ker je do-gnano. da se v sosednji Madžarski posveča tej nevarnosti vse pr^ijMlo pažnje. Pasji kon-tumac. ki je sedaj že zelo dolgo v veljavi v našem srezu, se bo tako raztegnil v neskončnost. Vsekakor pa bo ljubitelje živali razveselila vest. da jp bil z 11. L m odpravljen strogi kontumac in velja sedaj ie še navadni. mr— Kdo hoče to, da se vrše v nekaterih slovenskih evangeličanskih občinah službe božje v madžarskem jeziku? Kar velja za naše občine s pretežno večino madžarskega prebivalstva, vendar ne more tako brez potrebe veljati tudi za popolnoma slovenske občine! mr— Zastrupljenje. Mislila je, da je aspirin, pa je bil prašek, ki ga pozna zdravnik in predvsem živinozdravnik pod imenom: Kalomen. Je to mati sostilničarke na Hid-vegu, kamor Sobota tako rada zahaja. Njeno življenje je še vedno v nevarnosti. Tehnični del rubrike urejuje avtotehničm oddelek Vaeuum Oil Companv. Jirtro« je prineslo 15. t. m. kratko notico o pravdi vdove ge. Czifrakove. Ker je zaradi pomanjkanja prostora izostal zadnji odstavek in bi zato nepoučeni lahko mislili, da je veletrgovec g. Nadai pravdo že defini-tivno izgubil, navajamo izostali del: Pravda, juridično najinteresantnejša od vseh kar jih Od surovega olja do bencina je dolga pot, — podobna kakor od semena do pogače, samo s to razliko, da je v našem primeru ma-šinerija mnogo bolj komplicirana. O tem, kako je nastalo surovo olje, smo v naši rubriki že govorili. Danes se hoče mo seznaniti še s fabrikacijo bencina samega in z njegovo vrednostjo. Ker je surovo olje po svojem sestavu različno in odvisno od kraja, kjer se je našlo, je tudi njegovo predelovanje različno. Metod, potom katerih dobivamo iz surovega olja bencin, je zelo mnogo. V glavnem je postopek ta: Bencin izločimo iz surovega olja potom destilacije. Destilacija sama je pri fabrikaciji bencina tudi njena najdražja faza. Pri tem postopku se surovo olje razstavi na več delov. Razstavljanje se izvrši potom segrevanja surovega olja v paro. Ta uhaja iz destilacijske-ga mehurja in se zbira v hladilniku, kjer se ohlaja in izteka potem v tekočem stanju. Tako dobivamo iz surovega olja najprej destilirani surov bencin in surovo olje, iz katerega je izločen bencin. Pri nadaljni destilaciji in čiščenju surovega bencina dobimo potem bencin, a iz surovega olja (brez bencinskega dela) petrolej, srednje težko olje in cilindrsko olje. Presojanje vrednosti pogonskega sredstva se vrši po toplotnih enotah, kalorijah, in zato govorimo tudi o kilogram, kalorijah. S tem hočemo označiti gorilno vrednost 1 kg pogonskega sredstva. Kalorija je ona količina toplote, ki segreje 1 kg vode za 1° C. Navaden bencin ima gorilno vrednost od 10.500 kg kalorij. Cim je gorilna vrednost večia, tem večja je tudi energija, ki jo proizvaja pogonsko sredstvo. Gorilna vrednost goriva pa ni edino me-rodajno merilo za njegovo uporabnost. Za prakso važnejše je vrelišče. Z vreliščem označujemo stopnjo, pri kateri se prične snov spreminjati iz tekočega v plinsko stanje. Ta točka je n. pr. pri vodi pri 100° C. Ker pogonska sredstva niso enotna, ampak sestoje iz različnih snovi, ki imajo različno vrelišče, se ne bodo vsa izpremenila pn določeni temperaturi v plin, ampak le v mejah gotovih temperatur. Te meje leže pri predvojnem lahkem bencinu pri 80° do 100° C, pri bencolu oi 95» do 100° C in pri današnjem lahkem bencinu pri 110® do 120° C. Prej so se pogonska sredstva prodajala samo na temelju specifične teže. Danes se ta teža mnogokrat smatra za merilo vrednosti goriva. Po tem bi bencin s specifično težo 0.73 gr bil boljši, kakor pa bencin s 0.76 grami. Praktično pa je bencin, ki ima specifično težo 0.76 gr in je n. pr. indijsega izvora, neprimerno boljši kakor pa n. pr. ameriški bencin s specifično težo 0.73 gr. Nima torej prav nikakega pomena ravnati se po specifični teži kot odločujočem činitelju za presojanje vrednosti kakega pogonskega sredstva. Važna točka je temperatura, pri kateri se gorivo samo vname. Vnetišče leži pri bencinu med 380 in 460 stopinj Celzija. Pri pensilvanskem bencinu leži vnetišče posebno nizko, in sicer približno pri 380 sto- mq-nemški, ki uporabljajo navadno bencin drugega izvora, z vnetiščem. Konstrukterji bencinskih motorjev skušajo vedno bolj povečati kompresijo motorja, •la bi dosegli čim večji učinek. To je pa deloma omejeno zaradi vnetišča in temperature pregretja batov in ventilov. Čeprav to pregretje ni nepremostljiva težava, se moramo ozirati vedno na to, da morajo temperature kompresije ležati pod točko vnetišča. V nasprotnem primeru nastane takozv. tolčenje motorja. Po dolgotrajnih poizkusih se je pred leti posrečilo uporabljati bencin z nizkim vneti-"čem v motorjih z visoko kompresijo. Bencinu so namreč dodali železni karbonil. Ta dodatek je preprečil tolčenje. Ker so motorna vozila izpostavljena raznim temperaturam in so te p.»zimi posebno nizke, se moramo ozirati pri pogonskem sredstvu tudi na to, ali je proti mrazu dovolj odporno. Bencin vzdrži zelo nizke tempera-tnre, ki jih druga goriva kakor n. pr. ben- col. ne vzdrže. Bencolu se mora dodati nekaj bencina, nakar je odpornejši proti mrazu. Zmesi s špiritom, ki se uporabljajo kot pogonsko sredstvo pri avtomobilih, pa pozimi niso uporabne. Avtobus s 500 sedeži. Malo bolj verjeten bo ta naslov, če pojasnimo, da to ne bo navaden avtobus, ampak motorno vozilo, zgrajeno prav tako kakor vsak drug avtobus z motorjem, šasijem in karoserijo, samo da bo imelo namestu koles krila in propeler. Služilo bo za prevoz preko morske ožine Velikega Belta. Naročila ga je uprava danske državne železnice. Dolg bo ta avtobus 74 m, širok 11.7 m. Motorji bodo razvijali 700 K3. Po 1 privaten aeroplan na 25 tisoč prebivalcem pride v Zedinjenib državah Severne Amerike. Dne 15. julija lanskega leta — to je pred enim letom — so jih našteli čez 4000. Danes je njih število gotovo večje. Italija proti tujim avtomobilskim industrijam. Italijanska vlada je zvišala carine za uvoz avtomobilov za 300—400 %. Gotovo je to storila v prvi vrsti v prid domači avtomo-bilsi industriji ter se niso pri tem ozirali na državne dohodke, ki bi jih dobili na ta način iz carine. Za osebni avtomobil bo treba potemtakem plačati v bodoče 300 do 400 zlatih lir carine na 100 kg. Uvoz tujih avtomobilov v Italijo je pa že brez tega v prvi polovici letošnjega leta znatno padel, pri čemer Zedinjene države niso nič izgubile, ampak nasprotno celo napredovale. V italijanski avtomobilski industriji je zaposlenih 24 in pol tisoč delavcev. Konec novih eest v Italiji. Minister za javna dela Crollalanca je dal o priliki zadnje budžedske debate izjavo, da bo po dovr-šitvi veTike avtomobilske ceste iz Turina v Trst Italija nehala graditi nove ceste. Denar se bo porabil za popravila starih cest Itali-jar.i so prišli do zaključka, da je kapital za graditev novih avtomobilskih cest predrago raložen; zato bodo rajši popravljali stare, jih razširili v kolikor potrebno, jih betoni -rali, izenačili višine itd. Svetovna produkcija avtomobilov je zna-Sala leta 1929. 6,295.352 enot, torej 21 % več kakor 1. 1928. Evo krasnih usten ! Krasna ustna, ki skrivijo biserni niz zob! Neodoijiv čar jim daje KISSPROOF L1PST1CK (Rouge za ustna) t novi moderni barvi — kombinacija tenraoruja-ve, rdeče in oranžne, kj daje ustnam neprimerljivo lepoto in svežost. Popolna harmonija s poltjo in kvaliteta Rougea dela ostmi divno prirodaa Barva je tako trajna, da je niti voda ne more izprati. Dobiva se v barvah- sveti; srednji in temni. Poizkusite sami, katera teb barv najbolje odgovarja tipa vaše lepote. Kieeproof Lipstick v«i drugi pre?'iaka in prilij dobrega močnega žga- Neresne besede proti soji V zadnjem »Kmetovalcu« smo čitali da se dares po vsem svetu mnogo piše o soji in da so bili poskusi, izvedeni pri nas s to rastlino, nezadostni in po-mankljivi. Pa bi sodilii, da bo rekel strokovnjak: Nadaljujmo s poskusi in izpopolnimo jih! Po svetu je vsaj taka navada,, da neuspeh površnega poskusa ne služi za dokaz, temveč le za vzipodbudo k boljšemu delu. Ko hi slavni zdravnik Ehrlich po prvem poskusu vrgel puško v koruzo, bi nas še danes plašila grozota neozdravljivega sifilisa. 605-krait se mu .ie poskus Donesrečil, 606. Posrečeni poskus pa ga je napravil za velikega dobrotnika človeštva. Pri nas pa sodimo po dveh, treh jalovih poskusih o soji: »Za nas bi kot ljudska hrana ne Drišla fso.ia) v poštev, ker imamo v različnih domačih živilih vse boljšo, ofcusnejšo in lažje prebavno hrano«. Neukemu čloreku bi kar ne bilo zamerrti take besede, zameriti oa jo je strokovnjaku, ki mora vedeti, da je soja hrana, ki nam ie celo meso in mleko ne moreta nuditi v taki sestavi in tako ceneno. Sai ve ves svet. da so hraniva v so'i desetkrat cenejša kakor v drugih živilih. Zakaj? Zato. ker gradi soja naravnost i r. zemlje dragocene beljakovine in redke snovi, ki jih dobivamo sicer šele po drasrem potu preko živali in njihovih produktov. To mora strokovnjak nele vedeti, temveč tudi na glas povedati, da se sliši v deseto faro. Tisto, kar govori njsec nadalje o soji kot surogatu za kavo. smatramo za slab dovtio in ne za resno besedo. Nadalje priznava pisec, da se je dT Ber-czellerju sicer posrečilo na iti ceneno pot za oplemenitenje sojine moke, pristavlja pa: »Vendar pa ne bomo dali tako oplemeniteni soja prednosta pred nja,. Zatisni nato luknjo in jajce nekaj časa dobro Pretresi. Kmalu bo jajce kuhano in užitno. V steklenico z ozkim vratom spraviš jajce takole: Deni jajce v močan vinski kis in ga pusti v njem, da se popolnoma omehča. Potem ga vzemi iz kisa ter ga lahno in previdno valjal v rokah, da postane toliko tanko, da ga lahko stisneš skozi vrat steklenice. Pri tem moraš seveda paziti, da jajce ne pade na dno, ker bi se sicer ubilo. Čim imaš jajce v steklenici, nalij vanjo hladne vode in jajce bo dobilo svojo prvotno Obliko. S steklenico ugasneš svečo takole: Pmgi svečo in stavi s prisotnimi, da jo boš ugasnil s prazno steklenico, ne dia bi se dotaknil plamena. Vzemi steklenico in pihaj vanjo čim močneje, da se zrak v njej zgosti. Nato čim hitreie zapri steklenico s prstom in jo nameri z vratom proti plamenu, odmaši prst in zrak bo naglo puhnil proti plamenu ter ga ugasnil. Preden znaš. je treba večkrat Poskusiti, kakor pač seveda pri vsaki »coprniji«. Igla plava na vodi, če napraviš tako-'c: V>emi tenko šivamko in kozarec vode. Sivanko dobro obriši, da bo čisto suha, pa jo potem previdno položi na Polino ča<šo vode ali kaj s ličnega, tako da bo cela z vso svojo dolžino istočasno prav rahlo padla na vodo, ki mora biti popolnoma mirna. Ko se ti bo poskus posrečil in se bo igla mirno držala vrh vode. boš že lažje pojmoval, zakaj na moriu lahko plavajo ogromne žeJezne ladje. Spominjajte se slepih! KULTURNI PREGLED Naši diletantski odri Višji režiser ljubljanskega Narodnega gledališča g. prof. O. Šest je (tal dopisniku beograjske »Pravde« interivew, v katerem je liaglasil potrebo, da se ukinejo diletantski odri in da se s posebnim zakonom uredi vprašanje širjenja gledališke umetnosti med ljudstvom. Ta izjava je vzbudila v slovenski javnosti -- in ravno pri nas je gledališki dile-tantizeni najbolj razvit — že več odmevov. Za r.ačrt g. prof. Šesta se ni doslej še nihče zavzel; baš tu se vidi, da je povedal samo svoje mnenje in da je zelo sporno, ali ima še koga za sabo. Tudi mi smo prejeli nekatere proteste iz vrst naših diletantov, vendar bi hoteli počakati, da se g. Šest vrne v Ljubljano ter nam potrdi avtentičnost svoje izjave. Hoteli bi, da nazore, s katerimi je tako nenadoma in na neprimernem mestu planil na dan. malo podpre z argumenti. Zakaj, vsi vemo, da se je baš g. prof. Šest mnogo trudil za naše diletantske odre, vodil tečaje, dajal navodila, izbiral talente in pisal članke o tej panogi prosvetnega dela. Tem bolj nas je torej presenetilo, da se je g. prof. £h st nenadoma postavil na nasprotno stali-iče. Razumemo ogorčenje, s katerim je bila pri nas sprejeta zamisel, da naj se s poseb. zakonom oineje, če ne zabranijo diletantski odri. Ta zamisel je že v sami osnovi nepri-kupna, ker pomeni? da bi se zakonito, s po- licijskimi ukrepi, preprečevalo delo, ki je narodu samo na korist, četudi morda ne ustrez? duhu in okusu sodobnega gledališča. Požrtvovalnost, s katero mnogi ljudje pri nas posvečajo svoj prosti čas odru, in vnema, ki jo zanašajo s tem v vse naše kulturno življenje na kmetih, sta vredni vsega priznanja. nikakor pa ne protidiletantskega za k ona. Kdor bi hotel zasebno pobudnost, svobodno kulturno delo med ljudstvom, tek niovanje med našimi prosvetnimi društvi, ozkosrčno omejiti in utesniti, ne bi škodoval samo narodu, marveč tudi državi. Koliko pozitivnih sil veže tako delo, ki se ne plačuje z drugim kot z malo priznanja s strani občinstva, z malo zadoščenja osebnim ambicijam! Če se je g. prof. Šest iz vgojitelja naših diletantov nenadoma izpreobrnil v njihovega nasprotnika, tedaj ga je pač vo-dilohudo doktrinarno stališče. Za sedaj bomo čaali, da g. prof. Šest pred našo javnostjo sam pojasni, kaj je mislil in kako daleč sega njegov načrt. Preverjeni pa smo, da ta izjava ne predstavlja niti naj-manjš<5 nevarnosti za naše diletantske odre, da se zaradi nje ne bo nič izpremenilo in da bi bilo čisto odveč, če bi se kdo zbog nje vznemirjal. Vsekakor pa bo zanimivo, kako bo g. prof. Šest utemeljil svoje nazore ii> lcako se bo olresel očitka, da devlje v nič t'cielo tistih, ki so se pod njegovi,n vodstvom razvil v diletantske igralce! b Beograjska drama v prihodnji sezoni Beograd. 15. julija. Kakor zagrebška in ljubljanska drama, c.beta tudi beograjska za prihodnjo sezono več izvirnih del. Upravi je bilo že izročenih nekaj rokopisov, nekateri pa so resno obljubljeni. Tako se za bližajočo se sezono napoveduje senzacija: dramatsko delo Rade Drainca. ki je bil doslej znan le kot hiper-inodernistifni pesnik. Dalje pridejo na vrsto gg. Todor Manojlovič (s komedijo »Katinki-ni snovi ), Tito Strozai, Branislav Nušič (nova komedija, ki jo pisec pravkar končuje), Mirko Ivorolija (novo delo), Djuro Dimovie (že spisane drame), Ranko Mladenovič (že dovršeno delo. ki bo skušalo na simboličen način zajeti našo narodno psiho), Josip Ku-lundžič (novo). Mita Dimitrijevič (morda heroično zelo uspela komedija > Sestra Leke kapetana ) i. dr. Izmed starih dramatskih del bodo v novi sezoni uprizorili Miloša Cvetica »Nemanjo«, Steriie Popoviea »Boj na Kosovne in Laze Kostiea Pero Segedirica.« Gledališka uprava je nadalje dala na repertoar tudi eno slovensko delo in sicer >l)va bregova: pokojnega Antona Leskovca. Iz slovanskih slovstev bodo uprizorili dra-matiziranega »Idiota«, dalje »Izpreobrnitev Ferdiše Pištorija«, komedijo Františka Lan-gerja, ki sta jo sprejeli v repertoarni načrt ludi ljubljanska in zagrebška drama. Iz sodobnega ruskega repertoarja se pripravljajo dela Bulgakova, Fedjina in Katajeva. Dalje bo beograjska drama uprizorila naslednja dela iz tujih slovstev: »Slabi spol Franoza, Bonrdeta, ki ostro kritizira sodobno družbo, Antoinovo »Nepri-jateljico , Bernsteinovo »Melodramol in še nekatere najmodernejše francoske komade. Dalje bodo zastopani Angleži z Burkeovo komedijo : Ono, kar se imenuje ljubezen«, Segallovo r Dora rešuje zakonsko vprašanjem ter Lonsdaleovo »Privlačnost splov«. O' Neil! se bo pokazal v novi, pri nas še neznani drami : Ali imajo vsi nebeški angeli peruti?« Dalje bodo uprizorili Klabundov »Krog s kredo r, ki je imel tako velik uspeh v Ljubljani, Engei-Griin\valdovo delo »Princesa in igralec , Bruna Franka -Komedijo z biserom?: in iz starejšega italijanskega slovstva Goldoni jevo »Mirandolinac. O splošni smeri in umetniško-idejni liniji beograjske drame izvem naslednje: Prošla sezona se je zaključila z Moliere-jevo komedijo »Georges Dandinc. Po Shakes-pearievi • Vkročeni trmoglavki« in Steriji-nih »Rodoljupcih« nas način, kako je bilo uprizorjeno Molierejevo delo, prepričuje o neki novi evoluciji Narodnega pozorišta, ki bo v prihodnji sezoni merodajna tudi za dramski program. Uprava bo skušala nadaljevati dosedanje poizkuse, da s primerno režijo osveži stare klasične komade, ki jih kani po splošnih smereh sodobnega evropskega gledališkega življenja vrniti docela v njihov čas in jim očuvati njihove hibe in naivnosti. To pa ne pomeni, da bi bilo treba dajati te reči kot neke nedotakljive, popolnoma verne zgodovinske študije in dokumente; ne, današnji uprizoritelj vidi v njih le spektakle. ki naj kar moči zabavajo občinstvo. Uprava upošteva izkustveno dejstvo, da današnje občinstvo ne mara logičnih in uravnovešenih reči, ki jih klasiki imenujejo: popolnoma mirno delo, marveč je bolj dovzetno za vse, kar je nenavadnega in kar stoji pod ali nad povprečnostjo. Današnje občinstvo ni ubrano za apolonski skladne motive in izraze; bolj je razpoloženo dio-nizijski, to se pravi: očituje nagib k anar-hičnosti, neumerjenosti, vihravosti in pod. Kajpak, pri zapadnih narodih je takšna umerjenost razvita mnogo jačje; tako daleč, kot gredo drugod, Beograd ne more. Pn nas se gledališče vendarle ne more otresti tega, kar spada v literaturo, ne more dajati samih kinematografskih komadov in se naposled pretvoriti v komedijo del'arte. Znano je, da je bolješeviški režiser Maier-held pognal vse te tendence v skrajnost, vendar je treba priznati, da se ni dalo zapeljati ne občinstvo in ne kritika, marveč se je pojavilo očitno nezadovoljstvo. Občinstvo res da hoče spektakl in zabavo, vendar pa tudi želi, da se mu nudi včasi kaj drugega, resnejšega, literarnejšega. Beograjsko gledališče potemtakem ne bo šlo tako daleč kot gredo Maierhold, Talrov in drugi, vendar si bo tudi ono posihmal prizadevalo, da daje dramatskim delom njihov pravi dramski in odrski značaj. Kakor prej Sterijine »Rodoljupce«, bo dalo v novi sezoni komedije istega avtorja »Laža i para-laža« in »Pokondirena tikva« in Moliereje-vega »Skopuha« v enaki, čisto teaterski priredbi. Nemara bodo dali v tem slogu tudi več Shakespearjevih komadov (»Hamleta«, »Sen kresne noči«, »Zimsko pravljico« in »Noč sv. Treh kraljev«.) Znova je treba poudariti, da ne bo šla T ekstrem, vendar mislijo, da n. pr. Moliere-jev »Skopuh« ne bo izgubil svoje bistvene vrednosti, če ga bodo uprizorili v modernejših kostumih nego je bilo doslej v navadi. Lepa repertoarna novost bi bila Shakespear-jev »Henrik .IV.«, ki bi ga uprava hotela uprizoriti že prihodnjo sezono in tako uresničiti staro, še predvojno zasnovo beograjske drame. Težkoča pa je v tem, da je to delo tako obsežno, da bi bilo treba zanj dveh večerov. Med tem pa je praški upravnik g. Jaroslav Kvapil ponudil upravi svojo insce-nacijo, ki obsega samo en večer. Tudi to Shf.kespearjevo delo se bo dalo občinstvu v obliki, ki ne bo žalila literature, ki pa ji bo vendarle približala komad in ga storila kar moči zabavnega. Dd. Električen repertoar. Tiskarski škrat je v članku »Položaj beograjskega gledališča« ( Jutro« 17. t. m.) iznašel svojevrstno novost: električen repertoar. Če se ta novost, ki bi jo bilo treba izpremeniti črko »v« v »r«. obnese, bo naša gledališka politika še bolj trpela pod nizko ali visoko napetostjo. V resnici pa, kajpak, ne gre za elektriko. marveč za eklektičen repertoar. Tujke, proti katerim se tako čilo bori naš profesor Sovre, se začenja io maščevati, — vendar ni vselej lahka reč, da se take-le eklektične nadlege otreseš ... „Gospodja ministarUa" dala četrt milijona Naš beograjski poročevalec nam piše: Izmed vseh dramatskih del, ki jih je dala beograjska drama v minuli sezoni, zaznamujeta največji materialni uspeh-dve: Nu-šičeva »Gospodja ministarka in Vautslova »Naš popa kod bogatih (Naš gospod župnik). Obe komediji sta vrgli blagajni skupno pol milijona dinarjev, vsaka torej kakih 250.000 Din. Ta za naše razmere visoki dohodek od dveh komadov v eni sami sezoni je značilen plebiscit teženj in razpoloženja današnjega gledališkega občinstva. Kdor hoče. lahko napiše o tem dolgo studijo, premotri-va psihologijo, trudoma išče vzrokov. Toda. tako je. Panem et circenses... časopis za zgodovino in narodopisje Mariborski »Časopis za zgodovino in narodopisje« je edini znanstveni časopis, ki izhaja v severnem delu naše ožje domovine in že celega četrt stoletja pričuje o resnih stremljenjih ondotnega Zgodovinskega društva. Š pravkar izišlo S-4 številko je zaključil 25. letnik — majhen jubilej v kulturnem življenju naše severne meje, ki naj bi vzpodbudil k jačji, zlasti materialni podpori tega prizadevanja! »Zgodovinsko društvo« je proslavilo ta jubilej tako, da je osnovalo nov časopis »Arhiv za zgodovino in narodo- Eisje«, ki bo za sedaj izhajal kot priloga ZN in prinašal samo vire, zgodovinsko gradivo. Na prvi poli se je začela korespondenca Matije Čopa, ki jo objavlja Avg. Pir-jevec. Tu so predvsem pisma, ki jih je pisal Čopu A. M. Slomšek. To razveseljivo novost v historiografiji Slov. Štajerske je treba prav toplo pozdraviti! ČZN objavlja v tej številki tri daljše razprave. Dr. Fran Ilešič nadaljuje svoja raz-iskavanja še vedno neizčrpane in obile literarne zapuščine Stanka Vraza. To pot se bavi z Vrazovimi krakovjaki, t. j. z uplivom poljskih narodnih pesmi na Vrazovo poezijo oziroma z njegovimi prevodi le-teh v slovenščino. — Dr. Vlad. Travner in Egon Baumgartner sta prispevala obsežno numizmatično študijo o srednjevešikh novcih, ki so bili v prometu na Slovenskem. Ta numizmatična razprava nam pove mnogo novega in zanimivega o breških pfenigih, o oglejskih novcih, o srednjeveških kovnicah itd. Novci so tudi upodobljeni. — Dr. Fr. Kovačič je odkril v Slomškovi knjižnici rokopis ni zvezek pesmi iz 17. stoletja, čigar obstoj je bil znan iz predgovora Matije Ma-jerja k Pesmarici (1846), kjer pravi, da so našli v Kalobju rokopis slovenskih pesmi iz 17. stoletja, pozneje pa je za rokopisom izginila vsaka sled. Pisec je podrobno opisal ta slovenski literarni dokument, ki je na stal nekako med 1. 1643—1651, torej precej časa po reformaciji, v dobi. ki je bila slo venskemu pismenstvu malo naklonjena. Pisec poskuša razvozlati uganko, kdo je avtor te rokopisne zbirke in ugotavlja, da so Majerjevi izvlečki iz nje nekritični. Med Izvestji nadaljuje prof. J. (Jlaser svo ie »Literarne predloge in paralele« (vplive nemških pesnikov na A. M. Slomška), isti poroča o sliki in opisu Črnega Jurija iz 1. 1813. M. Lupša razpravlja o vprašanju ljudskega rodoslovja pri nas. — panoge, ki je docela zanemarjena in ki bi vendar nudila mnogo zanimivega gradiva, če bi se začela smotrenejše gojiti. Prof. Fr. Baš je prispeval članek o vaškem grbu v Noršincih in slovensko narodopisno bibliografijo za lelo 1929 ter poročilo o prazgodovinski najdbi na Kapli. V rubriki »Slovstvo« so objavljene ocene raznih znanstvenih del in publikacij. Številko zaključuje Društveni glasnik. Kočevsko „Jubilaums-Festbuch" Kočevarji (Slavnostni odbor za proslavo 6001etnice; so izdali »Jubilaums - Festbuch der Gottsclieer 600-Jahrfeier«, obsežno knjigo na 256 straneh, ki kaže, kako je treba — tudi v skromnejših razmerah — proslaviti zgodovinski jubilej. V knjigi ie obdelana zgodovina Kočevske, nje gospodarske in kulturne razmere, gibanje prebivalstva in vse ostalo, kar je v zvezi s pokrajino in ljudstvom. Prispevki so iz peres raznih strokovnjakov, vmes so tudi pozdravi iz tujine ali članki tujih raziskovalcev Kočevske: videti ie, da je bila publikacija skrbno pripravljena. Hugo Grothe, vodja lipskega Zavoda za Conan Boyle kot človek O Conanu Doyleiu, pred dnevi umrlem angleškem pisatelju, čigar detektivske zgodbe so nekoč užigaie tudi pri nas, krožijo razne anekdote. Posnemamo nekatere iz zadnje številke »Les Nouvelles Litte-raires«. Nekega dne ie bil pri niem navdušen časnikar, ki ie pravil, da vidi v njem duše svetnika, možgane detektiva, pogum leva... Conan Doyle ie prekinil njegovo laskavo zgovornost in dejal: — Dodajte še: kožo povodnega konia! Voltaire ie imel svojega Calasa, Zola Dreyfusa, Conan Doyle pa »svojega« Sla-terja. Slater ie bil obtožen, da je umoril miss Gildchrist in se polastil njenega diadema. Aretirali so ga na »Lusitaniii« in takoj odpravili v Anglijo. Javno mnenje se je silno zanimalo za to afero in Conan Doyle, ki je bil takrat na višku svoje »policijske slave«, se je nastanil v Glasgovvu, pridno proučeval sodne akte o tej zadevi in ie začel ognjevito kampanjo v prid Slaterju, v katerem ie bil spoznal nedolžno žrtev klevete in suma. Kampanja je trajala osemnajst let; izdal je o stvari celo knjigo, spisal tisoče člankov in imel dve sto predavanj. Naposled je bil Slater rehabilitiran in plačali so mu 700.000 frankov odškodnine za to, da je bil toliko časa žrtev justične zmote. Romanopisec je upal, da mu bo Slater povrnil vsaj stroške za to kampanjo, toda mož je bil na svobodi gluh in slep za vsako hvaležnost. Pravijo, da je bilo to največje razočaranje v življenju avtorja Sherlocka Holmesa, ne toliko zaradi denarja kot zaradi nehvaležnega obnašanja. * Ko mu je leta 1918. umrl za špansko liripo prvoroieni sin Kinsley, je Conar. Doyle preživljal svojo največjo moralne krizo. Če ne bi imel trdne vere v posmrtno življenje, bi bil takrat gotovo šel prostovoljno za sinom. Poslej je bil vnet spiri-tist in je vsak dan »občeval« z mrtvim sinom ter z drugimi sorodniki in prijatelji v onostranstvu. Njegovi knjigi »Novo razodetje« in »Živ-liensko naročilo« sta imeli ogromen uspeln Ni pa se zadovoljil s tem, da v knjigah oznanja »resnico, ki prihaja«. Postal je predavatelj in pravi apostolski oznanjeva- lec nove vere spiritizma. * Pogosto je imel na ustih izrek »Kili two birds with one stone«. Po naše bi rekli: Z enim udarcem ubiti dve muhi. Ko je potoval čez ocean v Ameriko, da bi pobijal materializem in širil vero v po-smrtnost, je rekel prijateljem: — Veste, na parniku je zelo čist zrak, kar bo dobro storilo mojim pljučam. Veroval je v prikazni, pa tudi v vile. O njih je spisal prikupno knjigo »The Coin-ming of the Fairies«. V vrtovih Bignoll Wooda pri Lvndhur-stu (Hatimpshire) je imel njihove podobe iz holandske keramike. V njegovi vili ie bil poseben salon za duhove, ».soba duhov«, v kateri so ble vse žarnice ovite s škrlatom. Tu je sir Arthur s svojo rodbino proučeval skrivnosti mediumitiizma. V tem majhnem templju se ie hišni gosnodar razgovarjal z Nevidnim in z Večnostjo. * Bil je že prileten in slaven širom sveta: njegova slika je neštetokrat krožila po listih. Smel si je domišljevati, da ga poznajo stotisoči ljudi. Nekega dne je dopo-toval z vlakom v London in je najel avto, da ga prepelje domov. Že se je vzpenjal v voz, ko mu pravi šofer z največjo spoštljivost.io: — Zelo sem srečen, da Vam smem po-streči, Sir Arthur Conan Doyle. Pisatelja je ta popularnost polaskala. Odvrnil je svojemu občudovalcu: — Ali vas smem vprašati, kako ste me spoznali? — Nn, — je dejal šofer mirno, — pn čital sem Vaše ime na listku kovčega, ki iru imate v roki! Taka popularnost avtorja Sherlocka Holmesa ni nič preveč razveselila. spoznavanje inoslranstva, obmejnega in inozemskega i.emštva, je poslal pozdravni članek, prof. O. Deuerling iz Monakovega je prispeval članek o »edinstvu nemškega ljudstva v zrcalu kočevske«, E. Lehman iz Lipskega je podrobno obdelal razdelitev prebivalstva in njegovo premikanje v kočevskem višavju itd. -- cela vrsta takšnih in podobnih prispevkov pričuje, kje in kdo se zanima za usodo majhnega nemškega otoka v j:ižnem slovanstvu. Izmed domačih zgodovinarjev je naiobilneje zastopan župnik Josef Erker, ki je knjigo tudi ■ uredil. Kočljiva mesta glede na odnose s Slovenci so Kočevarji srečno prebredli; koliko drže njihovi zgodovinski podatki v raznih podrobnostih, bo treba z naše strani še dognati. Vsekakor so remški Kočevarji s to knjigo pokazali, da umejo svoje nacijonalno čuvstvovanje združiti z lojalnostjo do Jugoslavije, o čemer pričujejo posebno zgovorno prve strani tega slavnostnega zbornika. Knjiga je tudi ilustri-lana. vendar ne prvovrstno. Taka, kot je, pa bo še poznim potomcem pričevala o šeststoletni preteklosti te nemške naselbine. Slovenska kultura v Argentini V Buenos Airesu izhaja že drugo leto simpatično urejevani list »Slovenski tednik«, ki nas seznanja z družabnimi, gospodarskimi in kulturnimi razmerami nove slovenske kolonije, ki se razvija zadnja leta v Argentini. V to deželo se priseljujejo zlasti naši rojaki iz Italije, ki prenašajo tja svojo odločno, v bojih in izkušnjah s fašizmom oje-klenelo narodno zavest, svojo ljubezen do domače besede, do naše kulture. To se čuti z vsake strani »Slovenskega tednika«. Vedno več znakov pričuje, da se začenjajo naši izseljenci vzlic trdim, ponekod skrajno neugodnim razmeram, v katerih se morajo boriti za skorjo kruha, organizirati, snovati društva, zanimati se za slovenske liste in knjige. To je v njihovi nesreči, v krutem življenskem boju daleč od domovine, tako razveseljiv pojav, da ga radi beležimo. V 64. številki je priobčil »Slovenski tednik' v kastalanskem jeziku članek »Los Eslovenos en le Argentina«, v katerem po-iasnuio domačinom, da so pravzaprav Slovenci in zakaj so morali zapustiti domovino. Članek poudarja kulturno višino Slovencev v Italiji in trdote njihovega sedanjega položaja ter pripoveduje o naseljevanju naših rojakov v Argentini med drugim to-Ie: Pred desetimi leti je bilo v Argentini le neznatno število Slovencev. Prve večje skupine so začele prihajati v letu 1924. Poslej je število Slovencev rastlo naravnost geometrično in je doseglo v petih letih že lepo število 25.000 duš. Če bo šlo v tej smeri in tempu dalje, bo v dveh ali treh letih v Argentini kakih 50.000 slovenskih naseljencev. Kakor pravi uredništvo, je poslalo to številko vsem večjim argentinskim listom, da tako informira domačo javnost o dotoku živ-lja, ki hoče v svobodni Argentini uveljaviti svoje življenske sposobnosti in očuvati svo-: jo samobitnost. rt Matica Hrvatska" »Matica Hrvatska« je izdala svoje Iz-vest.ie z imenikom članov za leto 1929. Iz njega posnemamo nekatere zanimivosti. Na prvih straneh Izvještaja ie ponatisnjeno predavanje, ki ga ie imel na občnem zboru predsednik MH Filip L u k a s in v katerem skuša dokazati individualnost hrvaške kulture. Predavatelj ie moral iz lahko umliivih razlogov predvsem podčrtati razlike; najprej našteva geografske (regionalne) vplive, potem geopolitične smeri v preteklosti in kulturnozgodovinske činite-lje, pri čemer ugotavlja tole: »Kao most izmedju Istoka i Zapada, Hrvatska uzlma udjela u oba svijeta, u zapadho - kultur-nom stvaranju, u koiemu se izvršilo kola-nje našega društvenog i kulturnog razvoia, i u istočnom, gdie smo rasno i jezično ukoreninjeni, i gdie se i sada nalazi samonikli krvni izvor našega biološkog obnavljanja. Izmedju ta dva polia kretala se, a i danas se kreče naša povijest, a sada prevladava glas krvi, sada glas kulture. Ni jedan drugi narod u Europj, premda to cesto ističu za sebe Poljaci i Madžari, nije takov most izmedju dva sviieta kao mi.« Predavatelj nato odreka i ilirski i današnji jugoslovenski kulturni sintezi stvaren uspeli, češ da sta v antitezi z individualnim bičem i prirodom onega naroda, iz čigar korenin sta vznikli in na čigar prostoru sta nastali (!). Uvaževanja vredne pa so naslednje misli: »Svaka kultura je posebni organizam, koji je nastao na onoj tajnoj praiskonskoj simbiozi prirode i duha, i koji raste u svoioj sredini i hrani se sokovima naroda, iz koiega je niknuo. I ako se u kulturi očituje dio viečne istl-ne. narodi njome ostvaruiu dio svoie stva-raiuče moči. Stvarajuči i izgradjujuči svo-ju kulturu, ne stvara se iedan aprioristički tip univerzalnosti, več se fiksira, izgra-diuje i ostvaruje vlastito shvačanie života, vlastita disciplina života, vlastita duševna potreba, vlastita forma mentis, t. J. vlastitl r.ačin mišljenja, u jednu riječ vlastita kultura... Upravo stoga svaka je kultura dobra, pa ma na koliko se stepenica ona izgradjivala, i u koiem se god obliku ona očitovala, u koliko se god mnogovrsnosti u sviietu javljala. Nije prema tome sepa-riranje od tudiih kulturnih tvorevina, ako narodi naglašava.iu svo.iu vlastitu kulturu, jer apsolutnog i apstraktnog kulturnog ideala uopče nema, več su kulture narodne...« Predavanje vsebuje marsikako trditev, s katero se jugoslovensko usmerjen čitatelj ne bo strinjal, vendar pa je Lu-kasovo naglaševanie diferenciacije že razvitih kultur docela v duhu sodobne filozofije kulture. Iz poročila tajnika dr. Jelašiča bi posneli, da so med rokopisi, ki jih ima MH, že pripravljena, roman Viktore Carja Emi-r na »Novi dom«, Bulic — Karamanova monografija o Bihaču, dr. P. Horvata »Povijest industrije u hrvatskim zemljama«, A. 50 letnica Hermanna Keyserlinga J.itri bo dopolnil 50 let nemški modro-slovoc grof Herman n Keyserling. Kakor njegov vrstnik po letih. Os\vald Spengler, pisec slovečega dela »Untergang des Abend-lanciesr, je tudi H. Keyserling bolj filozof v klasičnem pomenu besede, isatelj resnice, mislec, filozof družbe in kulture, nego ka-tederski učenjak in sisteinalik. Giof Hermann Keyserling je v nemški filozofiji eden redkih, ki so izšli iz vrst aristokracije. Poteka iz rodu baltskih grofov, ima v krvi poleg germanskih tudi ruske in moneolske življe,- oženjen pa je z vnukinjo železnega kanclerja Bismarka, kar mu daje v stari nemški družbi poseben sij. Na prvi pogled, zlasti, ko prebereš njegovo knjigo »Das Reisetagebuch eines Philoso- pheiK, ki je brez dvoma eno najznamenitejših povojnih del te vrste, te ta mislec zamika, kmalu pa spoznaš, da tiči za njegovo »Scfcule der Weisheitc (ustanovljena s podporo hessenskega nadvojvode) antidemo-kratična. aristokratska miselnost, ki vendar le skuša — četudi na svoj način — zajeziti zmago sodobnih socialnih idej. To pa — mimo Kt vserlingovega čisto pruskega značaja — ne jemlje njegovim spisom zanimivosti in vsakdo mu mora priznati široko obzorje in miselno globino. Keyserling je tisti, ki skuša obrniti nemško mišljenje n i vzhod in daleč nazaj v antiko; kulturni problemi Vzhoda in Zapada mu leže posebno r.a srcu. Nekaj časa se je mnogo družil s Cliamberlainom, znanim filozofom panger-manizma, ateremu je tudi Kevserling na svoj način ideolog in skriti podpihovalec. Keyserling je sicer usmerjen v duhoved-nem smislu, vendar ima njegovo filozofiranj.? rarovoslovno podlago, ker je po študijah naravoslovec. Izmed njegovih spisov omenjamo še:»Un-sterblickeit% »Prolegomena zum Naturphilo-sopliie«, »Schopenhauer als Verbilder , >M'*nschen als Sinnbilder-:, »Die neueas-s'ohende Weltc, »Spectrum der \Velt« i. dr. Cesarca roman »Na pragu« i. dr. Don Frano Bulic je napovedal svoje delo o so-linskih izkopninah v zvezi z osebnimi spomini na ta veliki arheološki podvig. Mil nadalje pripravlja 2■ izdajo Maretičevega prevoda Vergilove »Eneide«, skupno z Ge-orgikami in bukolikami istega klasika. Tajnik tudi poudarja splošno brezbrižnost nasproti knjigi, ki jo čuti v znatni meri i MH napoveduje proslavo 901etnice Matice Hrvatske, ki bo združena z izdajo nje zgodovine in raznih slovesnih izdani ter ugotavlja lep uspeh »Hrvatske revije*. Značilno je, da niti predsednik, niti tajnik nikjer ne omenjata potrebe kakšne, četudi ne ožje kolaboraciie MH s sličnimi slovenskimi in srbskimi književnimi društvi. To. kar je bilo mogoče pred vojno, ni »mogoče« danes — 12 let po nastanku skupne države! Listanje po imeniku člankov je prav zabavno in poučno; ne samo, da ie tak kulturni adresar v naših dneh redek, pa inn čitatelj rad, če naide to ali ono ime, marveč ie za poznavalca krajev in ljudi posebej zanimivo še to, kdo vse manjka. V tem pogledu je treba reči, da je brezbrižnost hrvaške inteligence in meščanstva do domače knjige večja nego pri nas. Izvještaju pa nedostaia številčni pregled članov po pokrajinah, sploh statistična razpredelnica. Tako niti ne izvemo, koliko članov ima HM, ker tega ne povedo ne blagajnik, niti revizorji, v imeniku pa je število označeno pri vsakem posebej, dočim končne številke manjkajo. Univ. prof. Aleksander Maklecov. — Osebnost zločinca v modernem kazenskem pravu s posebnim ozirom na kazenski za: konik kraljevine Jugoslavije. Kot posebni odtis iz VII. knjige zbornika znanstvenih razprav je izšla interesantna razprava uglednega ruskega znanstvenika g. unalv. prof. A. Maklecova, ki se je v sorazmernem kratkem času lepo vživel v naše razmere ln temeljito naučil našega jezika. Razprava je namenjena pravnikom: zlasti sodnik bo na* šei v nji mnogo zanimivih pogledov na teoretične probleme azenskega prava. Snov o kateri razpravlja (kako daleč naj se pri kazenskosodnem postopanju upošteva po« leg dejanja samega storilčeva osebnost t. j. . nagib, mišljenje in značaj zločinca) je ob« delana vzlic sivo ji znanstveni višini tako jasno in pregledno, da jo celo lajik, ki ga zanimajo končni problemi prava, s pridom prečita. Pisec poudarja in ocenjuje nas« protja med klasicisti in modernisti (antropologi in sociologi) v sodobni krimina« Mstiki, afnaliziTa težkoče, ki* jrih ima kazen« sko pravo s plihološkimi pojmi, katere naj bi upoštevalo, ki pa jih definirajo kaj neenotno, odpira teoretiku pota k praktičnim formam in raziskuje, kako daleč gre v upo« šte-vanju zločinčeve osebnosti novi jugoslovenski kazenski zakonik. Za našo pravno literaturo je razprava prof. Maklecova brez dvoma lep in tehten donesek. Kupujte knjige v Tiskovin zadrugi! . a »i i v: if GOSPODARSTVO Celjski trgovci so zopet uvedli nedeljski počitek Celje, 18. julija. V zadnjih tednih je med celjskimi trgovci in njihovimi nameščenci nastal pre-caj napet položaj zaradi uvedbe nedeljskega dvournega dopoldanskega dela. Sklicevale so se razne seje in sestanki, aepu-.litoije so romale v Ljubljano k banu in med celjskimi trgovci so. krožile razne ulsrožnice. Končno pa je le Grem i j trgovcev Celje prekinil to nevzdržno stanje s J sa, da je na pobudo nekaterih svojih članov sklical v četrtek ob pol 21. v malo dvorano Narodnega doma izredni občni abor, ki se ga je udeležilo lepo število članstva. Gremijaiui načelnik g. Stermecki (je po uvodnem pozdravu vseh navzočih podal v daljšem govoru historijat dosedanje borbe za ohranitev nedeljskega počit-ika. Ta borba se bije že od L 1917. Svoja izvajanja je podprl načelnik s čitanjem originalnih zapisnikov in sklepov tedanjih gremijainih načelstev. Nato je zanikal go-rvoraik trditev, ki je bila iznešena na nedavnem sestanku celjskih trgovskih nameščencev glede ukinitve nedeljskega dela, češ da je 90 odst. prizadetih trgovcev s.a uvedbo nedeljskega počitka. Dalje je govornik izjavil, da trgovstvo z uvedbo nedeljskega dela ni hotelo napraviti afron-ta proti nameščenstvu, temveč je le ščitilo evoj trgovski stan in svoje življenske interesa Gotovi trgovci so se močno pohvalili z nedeljskimi kupčijami. Nato je bila otvorjena o predmetu debata, v katero je najprej posegel trgovec ti. Fazarinc, ki je ugotovil, da je zaščita celjskega trgovstva več kot utemeljena, če pomislimo, da je v Celju, ki ima komaj 7000 prebivalcev, 286 trgovskih obratov z nad 680 nameščenci. Nikakor ne more biti, da bi imeli okoliški trgovci trgovine odprte ob nedeljah, par korakov od njih oddaljeni mestni trgovci pa ne. Zadnja banska naredba zelo omalovažuje funkcijo Cremija. Da je nastal znani neprijetni po-l>žaj med trgovci in nameščenci ni krivda Gremija, zakaj nameščenci se niso držali onih poti, ki bi se jih morali držati. K sklepu svojega govora je g. Fazarinc stavil Easlednje predloge: Glede na vlogo, ki jo je podpisalo več članov gremija in ki se sklicuje na to, da j«5 v sedanjem času tako malenkosten promet, da se ne izplača imeti ob nedeljah trgovine odprte, posebno še, ker se ljudstvo z novo naredbo do sedaj še ni dovolj seznanilo, predlaga, da ostanejo trgovine ob nedeljah in praznikih do nadaljnega zapete. Ta predlog je bil z velikim odobravanjem sprejet. Po ČL 13 uredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih obratov, imajo mesta, ki so iprimorana imeti trgovine ob nedeljah zaprte, pravico zahtevati zaščito na ta način, da so trgovine v okolišu 5 do 15 km .tudi zaprte. Z ozirom na to, ker ima mesto Celje samo nekaj nad 7000 prebivalcev in je v mestu okrog 300 trgovskih obratov je jasno, da tako veliko število trgovin ne more živeti samo od mestnega prebivalstva. Odvisno je zaradi tega v pretežni večini od bližnje in tudi najširše okolice. Ta okoliš znaša za mesto Celje najmanj 50 km. Zato se predlaga: Celjsko trgovstvo je pripravljeno, akoravno ima po zakonu ozir. naredbah pravico imeti ob nedeljah trgovine odprte 2 uri, uvesti popolni nedeljski počitek, pod pogojem, da so vsi trgovski obrati v okolišu od najmanj 15 km tudi zaprti. Ta vloga naj se odpošlje g. banu dravske banovine, mestnemu načelništvu v Celju s prošnjo, da jo podkrepi in priporoči g. banu, zbornici za TOI v Ljubljani in končno pomočniškemu zboru, ki naj to akcijo podpre v svojem lastnem interesu. — Tudi ta predlog je bil soglasno odobren. Sprejet je bil še predlog trgovca g. Fischerja, da se zaprosi za spremembo delovnega časa dnevno od 7.30 do 12.30 in popoldne od 14. do 18., ob sobotah pa do 19. Pojutrišnjem torej celjske trgovine ne bodo več odprte. SMed trgovstvom in nameščenci pa bodo zopet zavladali stari časi medsebojnega sporazuma in sloge. dve leti. Čas bi bil, da se tudi naši hmeljar* P zdramijo in se z vso vnemo oprimejo no* vega organizatoričnega dela. . ~ Trgovinska pogajanja s Turčijo, Polj sko. Albanijo in Bolgarijo. Iz Beograda poročajo. da bodo do 1. avgusta imenovane delegacijo za trgovinska pogajanja s Poljsko, Ki *e bodo vršila v Varšavi, za pogajanja s nacijo, ki se bodo vršila v Carigradu in za pogajanja z Albanijo, ki se bodo vršila v beogradu. Tudi bolgarska -vlada je stavila nasi vladi predlog, da bi se pričela trgovinska pogajanja in se bodo najbrže tudi trgovinska pogajanja z Bolgarijo kmalu pričela, i Žalna seja upravnega sveta Zadružne nauke v Ljubljani. Pri predsedstvu Zadružne banke se je vršila včeraj žalna seja upravnea sveta v počašfenje spomina ustanovitelja bai.ke in njenega dolgoletnega za-siuznega predsednika gosp. Antona Kristana. in a tej seji se je konstituiral izpopolnjeni upravni svet tako-le: predsednik dr. Danilo Majaron. podpredsednik 0 den., Ljubljanska kreditna 122 den., Praštediona 905 den.. Kreditni zavod 170 den., Vevče 126 den.. Ruše 280 d-j 300, Stavbna 40 den., Trboveljska 412 blago. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 435 5 — 4^6, za december 436 — 436.5, investicijsko 86 — 87.375, 8% Blair 97 — 225' 79/80 kg po 220 - 222.50,' 78/,P kg po 217.5 - 220; rž: baško, novo. po ni.evski voznini, 72 kg po 160 — 162 5; jerninu: baški, ozimni, 66/67 kg po 155 do lo7.a; oves: baranjski, novi po 200 — 205, koruzo: baško po 162.5 — 165; moko: baško >0g« iz stare pšenice po 405 — 410. 4- Novosadska blagovna borza (18. t. m.). Tendenca prijazna. Promet: 79 vag. pšenice, ,2 vag. koruze, 17 vag. moke. 16' vag. otrobov, 2 vag. ovsa in 1 vagon ječmena. I'šenl-6 165-175. »7.105—115; »8t 90—95. 4- Somhorska blagovna borza (18. t. m.). Tendenca trdna. Promet 336 vagonov. Pšenica: baška. 78-79 kg 170—175; "orenje-ba?ka. 78-79 kg 172.50—175.50; sremska in V nedeljo 20. julija MEDNARODNE IN PRIJATELJSKE TEKME 1: četvorec s krmarjem. Prijave iste kot v soboto ter še veslaški klub iz Angema pri Dunaju. 2: dvojica brez krmarja. Prijave iste kot v soboto. 3: četvorec klinker s krmarjem. Prijav« Ijeni Beograd, Gusar (Split), Dunav. Fa« vorita Gusar (Split) in Dunav. 4: double sculls. Prijave iste kot v so« boto. 5: sciff klinker. Nagrada Jugoslovenske L družne banke, brani Beograd. Prijavlje« na Beograd in Gusar (Zagreb). Favorit Beograd. O: četvorec brez krmarja. Prijave iste kot v soboto. 7: sciff proste gradnje. Prijavljena Gui sar (Split), HVK. Favorit HVK. 8: osmerec proste gradnje. Prijave iste kot v soboto. Za vsako točko nedeljskega programa so razpisana častna darila, ki jih pa tek« movalni odbor še ni razporedil. Čolni ki »majo krmarje, ki tehtajo manj kot 50 k« bodo na startu obteženi varjajočo težo. s svincem z odgo» in sremski 150—155. Rž: baška. nova 100 do 115. Ječmen: baški in sremski. 64-65 kg 85-102.50. Koruza: baška 110—115- za avgust 115—120. Moka: baška »Ogt in 0-"Ti 300—310; i2< 260-280; >5« 220—230 ? -I- Budimpeštnnskn terminska borza' (18. t. m.). Tendenca prijazna, za koruzo mlačna; promet živahen. Pšenica: za oktober 19.26-19.27. za marc 21—21.02; rž: /a oktober 12.26 do 12.28, za marc 13.52 do 13.70; koruza: za julij 15.25—15.30, za avgust 15 do 15.03, tranzitna za avgust 13 do 13.50. — Velja * n ost mednarodne konvencije n okrnjen ju uvoznih in izvoznih prepovedi. Po protokolu ugotovljenem 20 decembra pret. leta v Parizu, bi morala mednarodna konvencija o lik i njen ju izvoznih in uvoznih prepovedi in omejitev dobiti obvezno moč 1. t. m. Vse države, podpisnice konvencije, so ratiiikacijo izvedle že v početku leta, le Češkoslovaška in Poljska sta se temu upi rale. Končno je Češkoslovaška ratificirala konvencijo 25. junija, toda pod pogojem, da jo ratificira tudi Poljska. Ta pa je obvestila Društvo narodov, da je prisiljena odložiti ratifikacijo, ker ni zasigurano svobodno plasiranje poljskih proizvodov na svetovnem trgu. Izostala ratifikacija od strani Poljske je poleg Češkoslovaške dala tudi vladam Nemčije, Avstrije, Madžarske, Italije, Švice in Luksemburga povod, da so podale izjavo, po kateri se ne smatrajo vezane na to konvencijo; vlade Belgije, Danske, Francije Jugoslavije in Rumunije pa so že v protokolu svoj pristanek izrecno vezale na pristop Ce- ŠPORT f Anton Kristan Yažni ukrepi za omiljenje hmeljske krize na Češkem Iz Prage nam poročajo 16. t. m.: Včeraj so v kmetijskem ministrstvu zborovali pod predsedstvom ministerijalnega svetnika dr. Frankenbergerja zastopniki hmeljarjev iz vse Češke in Moravske z odposlanci mini* strstva za trgovino in vseh kmetijskih zbornic. Prisotni so bili tudi generalni rav* natelj Zemske banke dr. Koos in zastopni* ki denarnih zavodov iz hmeljskih okolišev. Uvodoma so razmotrivali, ali ne bi ka* zalo pomagati zaradi padca cen težko oškodovanim hmeljarjem s posojilom od 50 milijonov Kč iz donosa zvišanega dav* ka na pivo, saj so se prav pivovarji naj* bolj okoristili z nizkimi hmeljskimi cena mi. Ker tozadevni predlog ni prišel pred plenum parlamenta in bi hmeljarji v tem težkem položaju ne imeli denarja za sprav* ljanje hmeljskega pridelka, je kmetijsko ministrstvo sklenilo najeti za finansiranje letošnje hmeljske letine ceneno 5 odst. po* sojilo od Zemske banke. Ravnatelj doktor Roos je izjavil, da je pripravljen pomagati hmeljarjem v stiski Posojilo se bo dajalo do potrebne višine za šest mesecev, in si* cer na osebne menice ali pa na poroštvo hmeljarskih organizacij potom krajevnih denarnih zavodov: 4 in pol odst. dobi Zem* ska banka, pol odst. pa posredujoči denar* ni zavod. Na včerajšnjem sestanku je bila sklenje* na tudi takojšnja ustanovitev osrednje hmeljarske poročevalske pisarne, ki bo pomagala prodaji našega hmelja s točnimi poročili o cenah in o tgovinski politiki, s sedežem v Žatcu. Kmetijsko ministrstvo je priporočilo hmeljarjem naj se podtvizu* jo z uresničenjem projekta osrednje pro* dajne organizacije, ki bi osredotočila vso hmeljsko trgovino, v ■ glavnem obvladava* la cene na domačem trgu in bi imela tudi močan vpliv na inozemska tržišča. Mini* ster Bradač, ki se posebno zavzema za hmeljarje, je obljubil, da bo parlament, čim se sestane, ugodil vsem prošnjam tež5 ko preizkušenih hmeljarjev. Tako skrbijo v Češkoslovaški za ubla* žitev in rešitev hmeljske krize. Čehi usta* navijajo točno hmeljsiko poročevalsko služ* l"o, pri nas pa v glarvni prodajni sezoni hmeljarji pogosto ostajajo brez kakršnih* koli zanesljivih poročil. Prav tako je z ustanovitvijo zadružne vnovčevalnice za hmelj, okrog katere gre prepir že skoro ------— pristop skoslovaske in Poljske. Zato je situacija danes taka, da je konvencija obvezna le za Ai.glijo, USA, Japonsko, Norveško, Nizozemsko in Portugalsko. = Konkurz. Novomeško okrožno sodišča je razglasilo konkurz o imovini Alberta Krivica, imetnika parne žage v Mirni peči. Za upravnika mase ie imenovan dr. Jos. Glo-bovnik, odvetnik v Novem mestu. (Prvi zbor upnikov 4. avgusta, oglasitveni rok do *>0 avgusta, ugotovitveni narok 4. septembra). — Zakon o nakupu in prodaji obveznic državnih posojil kr. Jugoslavije in srečk Srbskega Rdečega križa na obroke je objavljen v 14. številki »Službenega lista kr. banšk* uprave dravske banovine od od 18. t. 111 na kar opozarjamo interesente. - - Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih zeleznic v Ljubljani sprejema do °3 t. m. ponudbe glede dobave 800 k<* železne- Fa Ini"jia',1000 kg firneža' 1000 k za kovino. - Direkcija državnega rudnika>e-lenje sprejema do 28. t. m. ponudbe -lede dobave raznega okovja za vrata in okna f -nI 1 a,kl,n;ulator'a- 10 komadov žarnic in .1 komade okov. (Predmetni o<*Ia si so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI) d^s t m*6" DiIkdrV!id- VelenJe sprejema in JnK i ponudbe glede dobave verižne™ n zobatega kolesa, zobatega droga 1 elektromotorja ter glede dobave 600 k" strojnega olja. Direkcija državnega rudnika Ka-kanj sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 3/o komadov podkev, 10 zavitkov pod kovni h zebljev in 100 komadov strojnih svedrov. Direkcija državnega rudnika Zabu-kovca pri Celju sprejema do 31. t m ponudbe glede dobave železnine in orodja (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). BORZE IS. julija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednje velik. Največ potrebe je bilo v devizah Praga in Berlin. Tečaji devi? so z malimi spremembami ostali nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču so se vsi državni papirji danes ponovno okrepili Vojna škoda se je za aranžma in kaso trgovala po 435 — 436 in za december po 436 Do prometa je prišlo tudi v 7% zastavnih listih D rž. hipotekarne banke po 86°5 V ostalem so bili zaključki le še v Narodni banki po 8150, v Zemaljski banki po 135 in v Gutmannu po 160. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.685, Berlin 13.4475 — 13.4775 (13.4625). _ Bruselj 7.8784. — Budimpešta 9.8822. _ Curih 1095.9. _ Dunaj 794.78 — 797.78 296.28). _ London 274.25. — Newyork 56.265. — Pariz 221.90. — Praga 166.73 — 167 53 (167.13). — Trst 295.27. Zagreb. Amsterdam 22.6550 do 22 7J50 Dunaj 794.78 do 797.78, Berlin 13.4475 do 13.7475, Bruselj 787.84, Budimpešta 988 2:' Milan 294.2150 do 296.2150, London 27385 do 274.65, Newyork ček 56.1650 do 56 3650 Pariz 220.90 do 222.90, Praga 166.73 do 167.58, Curih 1094.40 do 1097.40. V četrtek ponoči je preminul naš pred* sednik, minister n. r. g. Anton Kristan. »Svoboda« mu je dolžna globoke za* hvale. Dasi preobložen z delom na gospodar* skem polju je pokojnik našel vedDo rade* volje dovolj časa, da nam je z nasveti in dejanji stal dolgb vrsto let ob strani in prevzel letos ob desetletnici našega kluba tudi njegovo predsedstvo. Kdo bi si bil mislil, da nam njega, ki nas je še ob pro* slavi sredi zelenega polja tako toplo in prisrčno bodril,- čez nekaj tednov ugrabi usoda? Njegova smrt je za naš klub brezdvom* no trd udarec. Sporočamo članstvu, da se bo vršil po* greb našega predsednika v nedeljo ob 15. izpred hiše, Miklošičeva cesta 13, odkoder ga poslednjikrat spremimo k počitku na evangeljsko j»okopaIišče. Slava njegovemu spominu! SK Svoboda, Ljubljana. Druga zmaga Jugoslavije v Montevideu r Jugoslavija : Bolivija 4:0 (0:0) Kljub temu, da drugi nasprotnik, s ka* terim je morala jugoslovenska nogometna reprezentanca igrati v svoji skupini, nam* reč Bolivija, ni bil tako močan kakor pr* vi, je bilo zanimanje za rezultat ravno ta* ko veliko, ako še ne večje, nego pri prvi tekmi. Temu se ne smemo čuditi. Pri dru* gi tekmi je šlo za to, da si Jugoslavija, ki je že s svojim Drvim nastopom zadivila ves športni svet, definitivno pribori pra* vico tekmovanja v finalnih, odnosno se* mifinalnih tekmah za svetovno prvenstvo. N aši divni dečki so nas tudi to pot ugod* no iznenadili ter v polni meri izpolnili svojo dolžnost. Jugoslovenski nogometni šport je v zadnjem času v inozemstvu ne* koliko izgubil na ugledu. Danes piše ves svet o naših nogometaših, ki bodo kot edi* no moštvo zastopali Evropo v finalnem tekmovanju. Naj izpade finalno tekmova* nje kakorkoli, že po dosedanjih uspehih je domovina dolžna globoko zahvalo svoji nogometni reprezentanci, ki je v zunanjem svetu visoko dvignila jugoslovensko za* stavo. Tekma Jugoslavija : Bolivija je pokaza* la, da Bolivija vendarle ni tako slab pro* tivnik, kakor se je prvotno mislilo. Kljub krasni igri naši igrači v prvi polivici niso mogli zabiti niti enega gola. Tekma je bi* la popolnoma otvorjena in žilavi odpor Bolivije je onemogočal vsak uspeh. Tudi v drugi polovici Bolivijanci niso popustili. Obe moštvi sta nudili krasno igro, vendar pa je bila premoč Jugoslavije očitna. Šti* rikrat je žoga obtičala v mreži Bolivije. Gole so zabili Bek 2, Marjanovič in Vu* jadinovič pa po enega, in sicer Vujadino* vič iz daljave 34 m. Publika je bila na* ravnost navdušena ter so bile ovacije na* šim igračem nepopisne. V drugem polčasu so naši večinoma igrali z 10 igrači, ker so Bolivijanci igrali dokaj ostro ter poško* dovali Djokiča, ki je moral zapustiti igri* šče. Tudi Bek je bil nekoliko ranjen. Pri drugi tekmi so Zedinjene države zma* gale nad Paraguayem s 3:0. Stanje svetovnega prvenstva njih tekmah naslednje: Skupina A 1. Čile 1 1 0 0 3:0 2. Argentina 1 1 0 0 1:0 3. Francija 2 1 1 0 4 "> 4. Mehika 2 0 2 0 1:7 Skupina B 1 1 0 je po gor* 1. Rumunija 2. Uruguay 3. Peru /. Jugoslavija 2. Brazilija 3. Bolivija L Amerika Belgija 3. Paraguav 1 0 1 Skupina C 2, 2 0 1 0 1 1 0 1 Skupina D 2 2 1 0 1 0 0 3:1 2 0 1:3 0 0 1 1 0 o o o o o 6:1 1:2 0:4 5 K) 0:3 0:3 Juniorske tekme za pokal SK Ilirije Ob* vješčajo se vsi klubi, ki so prijavili svoja moštva za juniorska tekmovanja, da se tekmovanje zaradi udeležbe pogrebov ve* likega Sokola Tone Maleja in ministra n. r. Antona Kristana, prijatelja našega šport* nega gibanja, prelože na prihodnjo nede* Ijo 27. t. m. SK Svofroda Juniorska tekma ter trening z ASK Primorjem v nedeljo odpade. Veslaške tekme na Bledu Nemški in madžarski veslaški savez sta poslala pismi, v katerih pojasnjujeta svoj izostanek od letošnjih veslaških tekem. Pi* srni velita, da so bila vabila imenovanima savezoma poslana prepozno. Saveza ob* enem izjavljata, da se bosta prihodnje le* to z veseljem udeležila tekem na Bledu, ako jima bodo vabila poslana pravočasno, to je še v zimskih mesecih. Nj. Vel. kraljica Marija je prevzela po* kroviteljstvo nad tekmami Ker pa je za* držana, bo prisostvoval tekmam kot njen odposlanec komandant dravske divizije divizijski general Sava Tripkovič. V soboto zvečer priredi SK Bled v Ka* zini pozdravni večer veslačem. Ob tej pri* liki moramo pohvalno omeniti g. Kendo, ki s vsestransko podporo lajša delo pri* reditvenemu odboru. V zadevi plavalnih tekem smo dobili s pristojnega mesta pojasnilo, da se je Ili* rija najprej sama ponudila, da izvede pla* valne tekme. Prireditveni odbor je najprej odklonil to ponudbo, na priporočilo JVS pa jo je končno sprejel ter pristal na to, da izvede Ilirija plavalne tekme po svoji uvidevnosti. Zato ne pade nobena odgo* vornost na prireditveni odbor, odnosno SK Bled glede plavalnih tekem. Program veslaških tekem Pričetek tekem je v soboto in v nedeljo ob 15. uri. Poedine točke se bodo vršile v razdobju priložno pol ure. Start pri han* gerju v Zaki, cilj pri Park*hotelu. V soboto 19. julija TEKME ZA DRŽAVNO PRVENSTVO 1: četvorec s krmarjem za prvenstvo dr* zave. Pokal mesta Splita, brani Krka. Pri* javljeni Gusar (Split), HVK, Krka, Dunav, Beograd, lavoriti Gusar, Dunav, Krka. 2: dvojica brez krmarja za prvenstvo države. Pokal ministra vojne in mornarice, brani Gusar (Split). Prijavljena Gusar (Split) in Beograd. Favorit Beograd. 3: skiff za prvenstvo države. Nagrada buzdovan Jadranske straže, brani HVK. Prijavljena Gusar (Split) in HVK. Favorit HVK. 4:tekme veslaških gostov v navadnih čol* nih. 5: dvojica s krmarjem za prvenstvo dr* zave. Pokal mesta Subotice, brani Gusar (Split). Prijavljena Gusar (Split) in Beo* grad. Favorit Gusar. 6: četvorec klinker brez krmarja. Na* grada Mihajla Petroviča, brani Gusar (Split). Prijavljeni Beograd, Gusar (Split), Dunav. havorita Gusar (Split), Dunav. 7: četvorec brez krmarja za prvenstvo države. Pokal Obrada Simiča, brani Krka. Prijavljeni Krka, Gusar (Split). HVK, Du* nav. Favorita Krka, Gusar (Split). 8: tekme blejskih čolnarjev s plitvicami. 9: double sculls. Pokal mesta Zagreba, [Vfnj HVK. Prijavljeni Gusar (Split), LSK, HVK. Favorit HVK. Tu moramo pripom* niti, da je imel mnogo izgleda za prvo mesto LSK. Njegova veslača sta v izborni kondiciji, imela pa sta smolo, da se jima je zlomilo veslo in pokvaril en sedež, tako da sta prikrajšana kar za tri dni treninga, kar utegne vplivati na rezultat. 10: osmerec s krmarjem za prvenstvo države. Pokal Nj. Vel. kraljice Marije, brani Gusar (Split). Prijavljeni Beograd, Gusar (Split), Krka. Favorit Krka. Službene objave LNP 1 (Seja poslovnega odbora 16. t. m.) Kovač J., Cek, Kačar ------ .. I se odobri ŽSK nermesu gostovanje v Sarajevu Dne 13. julija se odobri tekma Ilirija rez. : SK Grafika. Vzame se na znanje iz» java igralcev Josipa in Bogomila Košmer* ■a ter Vladimira Derende, da ostanejo še nadalje člani SK Svobode (Ljubljana) in preklicu jejo s tem prijavo za SK Ilirijo. Isto preklicuje Janez Peterlin ter ostane se dalje član ASK Primorja. \ erificirajo se s pravico nastopa dne 16. i"'Va J.?30, za SK Javornik (Rakek) Emil stetancic, Ljubo Kosanovič in Karlo An« „ov.arVza Krakovo Vinko Pele, za SK Ilirijo Kazimir Derganc, Vladimir Puc, Ka« cS- , j ,č in Betetto Evgen ml. SK Jadran se obvešča, da je bilo zaradi članarine Karla Logarja javljeno prepozno, zaradi Viktorja Pelca pa se klubu odobri. Javornik. Rakek, se obvešča da LNP ni mogel premakniti termina za eno ne« del j o nazaj, ker ima SK Disk proslavo 10« letnice, k že javlieni odškodnini za go« stovanje prispeva LNP še 150 Din Taj« nik II. SK Svoboda (Vič). V nedeljo ob 9. pri« jateljska tekma na igrišču ASK Primorje SK Svoboda ,Vič : SK Grafika komb. Po« stava za prijateljsko tekmo s SK Grafiko: Burnik I., Justin, Rapovž, Velkavrh L, Drapek, Babnik, Gruden I., Korošec 1., Urbančič, Bitežnik, Gaberšek, rezerva Jamnikar II. V soboto 20. strogo obvezen sestanek I. in II. skupine. Juniorski ženski lahkoatletski miting SK Ilirije. SK Ilirija priredi danes ob 17. na svojem prostoru propagandni juniorski la» hkoatletski miting za ženske, ki je po več kakor dveh letih prvi ženski miting v Ljubljani. Današnji miting ima namen zo» pet oživeti našo docela propadlo žensko lahkoatletiko, ki je stala pred leti že na internacionalni višini. Ker je prireditev strogo propagandnega značaja, se ne bo pobirala vstopnina in je vstop na igrišče vsakomur dovoljen. Na programu so teki 60 in 100 m, štafeta 4 krat 60 m, skoki v dalj in višino z zaletom, meti krogle, kop« ja in diska ter tek čez zapreke 80 m. Po« slednja disciplina se izvaja v Ljubljani pr« vič. Ilirija nastopi z 10 do 12 juniorkami, pričakuje pa se z zanimanjem tudi start Atenašic, ki se v poslednjem času baje in« tenzivno bavijo z atletiko. Iz SK Ilirije. Sledeči se naprošajo, da se zglase danes ob 16.30 na nogometnem igri« šču v svrho sodelovanja pri klubovem žen« skem juniorskem mitingu: Kap. Vizjak, Oblak. Smole, Mahkovec. Stepišnik I., Ou* trata. Banko, Pevalek I. in II.. Miklavčič I., Gnidovec, Roter, Kos, Logar. dr. Ku« helj in Dobovšek. Atletinje, katere star« taj o, morajo biti v garderobi najkasneje ob 16.45 s kompletno opremo. Opozarjata se na to predvsem članici Lina in Cita. Koturaški savez kraljevine Jugoslavije, triglavski pododbor v Ljubljani, opozarja vse včlanjene klube na Športni dan, ki se vrši v Domžalah v nedeljo 20. t. m. Start kolesarjev točno ob 13. Dirkači se opo« zarjajo. da se morajo javiti starterju toč* no ob 12.30 v Domžalah pri km 14. Motoklub Ljubljana. V nedeljo 20. t. m. telet k veslaškim tekmam na Bledu. Start za vsakega člana poljuben. Zbirališče čla* nov na Bledu v hotelu Jekler med 11. in 12. uro. Pričetek veslaških tekem ob 15. Člani se vabijo, da se izleta udeleže v ve« likem številu. Kolesarsko društvo Zarja, Zg. Kašelj priredi v nedeljo 20. t. m. kolesarsko dirko za društveno prvenstvo in društva včlanjena v koturaškem savezu na progi Vevče—Litija in obratno. Start in cilj ka« kor tudi prireditev je pru gostilni g. Franc Anzur, Vevče. Začetek ob 14. Kolesarsko društvo Sava vabi svoje čla« ne, da se udeleže dirke in prireditve ko« lesarskega društva Zarje v Vevčah v ne« deljo 20. t. m. ob 14. Tenis.-turnir. V nedeljo se bo odigrala v nemški Radgoni prijateljska tekma med mursko*soboško Muro in SK Radkersburg. Pn Muri bodo nastopili: Nemec Ludovik, Nemec Janez, Čenar Franc, Kardoš Janez, Kardos Gabrijela in Jonaš Elizabeta Skica proge veslaških tekem na Blejskem Jezer« življenja In sveta Prve avtentične slike k najsijajnejšemu poletu letošnjega leta, 23'ž dnevnem poletu bratov Hunterjev iz Chicaga: na levi: propeler je obstal, potem ko je nad 553 ur pel svojo divjo pesem v zračnih višavah; na desni: Kenneth in John Hunter po pristanku na chicaškem letališču. V Egiptu teče kri Prizor iz zadniih spopadov med vstaško množico in vojaštvom ter policijo v Aleksandriji, med katerim je bilo ubitih 14 oseb (8Evropcev) in ranjenih 250. Egiptske oblasti' niso sposobne, da bi preprečile nadaljnje spopade, poleg tega pa jim preti diplomatska intervencija s strani Anglije in Italije. K rudniški katastrofi v Neurodeju Poleg vhoda v jamo, kjer je nenaden izbruh strupenega plina uničil sto šestdeset človeških življenj, objokuje vdova s svojima sirotama smrt svojega družinskega rednika. Beg z letalom Blizu obmejne postaje Stolbcev so prijele poljske obmejne straže izmučenega in od dolge hoje opotekajočega se mladeniča v obleki sovjetskega letalca. Predložil je osebne izkaznice r14. je namreč imela Danska vojno z Anglijo. Britska mornarica je kakor vedno zaprla vsa danska pristanišča in tako je ostala Islandska brez živil. Šele v tretjem vojnem letu so se spomnili Angleži na otok m na zaslužek ter so prepeljali tja vsakovrstne življenske potrebščine. Islandske oblasti so hotele od kraja preprečiti kupčijo, a so se kmalu morale vdati. Prebivalstvo se je prepričalo, da so zn-gieški dobavitelji točnejši in tudi zmernejši v cenah, nego so bili danski. 1 r-govina se je razcvetela. Med angleškimi uvozniki je bil neki Phels. Imel je na krovu za tolmača danskega mornarja Urbana Jorgensena, ki so ga pri neki praski ujeli Angleži. Leta 1809. je prijadral Phels ponovno v islandsko prestolnico, kjer je kljub vojni še vedno vladal danski namestnik groi Trampe: v starih časih so bile tudi vojne prijaznejše! V nedeljo 25. junija je bilo zbrano vse prebivalstvo pri maši. Dva-najstorica Phelsovih mornarjev je izrabila ta trenutek. S puškami je odkorakala v izumrlo mesto, glasno prepevajoč revolucijsko pesem, ki jo je za to priliko spesnil Jorgensen. prihrumela je v vladno palačo, aretirala danskega namestnika in ga odpeljala na ladjo. Isti dan je proglasil Jorgensen Islandijo za samostojno deželo in postal njen glavar. Zaplenil je vse dansko imerje ter ljudstvu obljubil prostost in znižane davke. Razveljavil je vse davčne zaostanke ter odredil volitve sedmorice svetnikov, da bi izdelali novo ustavo. Vse jetnike je oprostil, a enaist med njimi je izbral za svojo osebno gardo. Nato se je lotil šolskih in upravnih ore-osnov. Vse danske uradnike je nadomestil z Islandci. Na glavnem trgu je okrasil Jorgensen spomenik prvega islandskega vladarja, Norvežana Arnaldsona. a poleg mesta je zgradil trdnjavico. Oborožil jo je s prastarimi topovi, ki so nad sto let ležali zariti v zemljo. Prebivalstvo v splošnem ni nasprotovalo novemu »kralju«. Sovražili so ga samo danski trgovci in odpuščeni uradniki. Od kraja so bili tihi, ker so mislili, da je izvršil Jorgensen svoj prevrat z angleško pomočjo. Pozneje so se prepričali, da hoče biti kot kralj samostojen. Angleških fregat s pomožnimi četami ni bilo od nikoder. Danci so se opogumili in pričeli kovati zaroto. A Jorgensen je pravočasno razkrinkal njene voditelje in še pospešil svoje reforme. Čim je »to uredil, je nastopil v spremstvu svoje »vojske«, petcriee z zarjavelimi sabljami in starimi kreme-njačami oboroženih mož, potovanje po kraljevini. Na severu je odstavil Danski zvestega guvernerja, ki ga je bil neprijazno sprejel. Prebivalstvo še sedaj veliko pripoveduje o tem potovanju. Neki stari kmet je Njegovo Veličanstvo naprosil, naj mu dovoli poročiti mlado dekle, ker bi rad kljub svojim 65 letom imel otroke. Vendar se ni hotel ločiti od stare žene: potreboval jo je kot gospodinjo, ker je dobro poznala sirar-stvo. Kralj mu je s posebnim pismom milostivo podeli izjemno dovoljenje za dvoženstvo »radi prirastka prebivalstva in da ne bi ostala vzorna kmetija brez dedičev.« Po povratku v prestolnico je dobil kralj žaljivo pismo iz Južne Islandske. Nje guverner Hudtnundson ga je imenoval »vojnega begunca in sleparja. Počakaj,« je pisal, »kmalu te bom odvadil igrati kralja.« Res so dospele vesti, da je zbral kakšnih deset s kosami in sekirami oboroženih kmetov in da koraka proti Reykyaviku. Jorgensen se je pripravil na vojno, a med tem je izbruhnil novi upor v mestu samem. Danci bi imeli lahek posel, kajti kraljeva garda iz nekdanjih kanencev je pridno pustošila mestne trgovine. Vendar je Jorgensen zatrl upor in se napotil na vojno proti vstaškemu Hudmundsonu. A nov dogodek je prekrižal njegove načrte. Angleži so naposled zvedeli o junaštvih nepoklicanega kralja in poslali vojno ladjo, da bi končala njegovo vlado. Ob koncu avgusta 1809. je priredil Jorgensen v svoji »palači« poslovilni večer, ker na vse zgodaj je hotel odriniti v boj. Povabil je škofa, plemenita-še in uradništvo.'Nenadno je prikorakal v dvorano oddelek angleških vojakov v rdečih suknjah. Jorgensen je takoj razumel položaj. Skočil je na mizo in izpil kozarec vina z besedami: »Živela svobodna Islandija!« Na to se je vdal v svojo usodo. Angleži so ga odpeljali na ladio in upostavili na otoku nekdanji red. Uradniki so zopet zasedli svoje službe, kraljeva garda je odkorakala' v ječo. Islandija je zopet postala danska dežela. Vendar pomeni ta kratki dogodek važno poglavje v islandski zgodovini kot začetek še dandanes močnega gibanja za popolno samostojnost in odcepitev od Danske. Odstavljeni kralj je imel tudi pozneje zelo pisano življenje. Prepotoval je ves svet in doživel neštevilno pustolovščin: ponovno je živel kot bogataš in potem zopet sedel v ječi. Znameniti pisatelj pravljic H. K. Andersen piše v svojih »Spominih«, da je večkrat obiskal Jor-gensenovo mater. Bila je jako duhovita žena in mu je rada pripovedovala o doživljajih svojega neugnanega sina. Po vsej priliki so dale nekatere Jorgense-nove pustolovščine Andersenu snov za njegove prekrasne zgodbe. Sicer je J.or-gensenovo življenje zelo malo znano in še vedno pričakuje svojega raziskovalca. orlne obleke za kolesarje, turiste, lovce ter Bajaco preobleke v največji izberi pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana. Giovanni Buzzolesi, italijanski politični begunec in odvetnik v Parizu, ki je te dni izvršil drzen polet nad Milan, kjer je metal antifašistične letake. Kakor znano, je njegovo letalo ob povratku na švicarskem ozemlju pri Sv. Goth^rdu treščilo v skalo in se razbilo. Buzzolesi je bil težko ranjen, njegov spremljevalec pa je brez sledu izginil. Brivski čopič za 10.000 Din Kogar skrbi, kaj neki počnejo milijonarji s svojimi milijoni, bi se moral med drugim ogledati najnovejšo raz-staavo drogistov v Londonu. Tam bi videl med neštetimi razstavljenimi predmeti tudi brivske čopiče, ki stanejo kos 10.000 do 15.000 Din. Narejeni so iz slonove kosti in iz posebne vrste jaz-bečeve dlake. Zlasti ameriški knezi se radi poslužujejo takšnih čopičev, čeprav, Bogu bodi potoženo, gotovo ne obnavljajo z njimi takšnih brad, ki bi bile v čemer koli boljše in finejše od brad nas, navadnih smrtnikov. Običajno brivsko milo je napram takim čopičem naravnost onečaščujoča reč, pa upamo, da se milijonarji tega dobro zavedajo in da rabijo vsaj takšno, ki je pomešano z zlatom, če ne še z diamantnim prahom. Čudaški slikar Cestokrat odreče javnost slikarju svoje priznanje, toda malokdaj se uveljavi umetnik kljub lastnemu prepričanju. Priljubljeni slikar Pageot, ki je umrl ta teden, je bil čudak svoje vrste. Vse življenje je bil ribič v maihm francoski vasi. Zvečer je odrinil na lov in ob svitanju je že prodajal ribe. Ribici imajo težko življenje. Na stara leta ni bil ve: kos težki mreži, nevihti in jadru. Izročil je ladjo sinu in ostal na kopnem. Zdaj se je pričel dolgočasit«. Od mladih nog je rad risal in s! .kal jadrnice svojih sosedov. Tudi v pokoju je z barvami in čopičem zasledoval skoro vsako ladjo v domačem pristaniscu. Nekoč-ga je zagledal pariški trgovec s slikami, ki je bil na počitniškem potovanju. Občudoval ie točne in izrazite risbe. Pageotova razstava v Parizu je imela velik uspeh. Toda slikar sam se ni nikoli zanimal za nadaljnio usodo La Argentina, svetovno znana plesalka, je prejela v priznanje svoje umetniške vrednosti križ frao« coske častne legije. Hadio 5ZVLECEK 12 PROGRAMOV L JBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 1S.30: Koncert radio - orkestra. — 10.30: Športno predavanje. — 20: Prenos koncerta iz Beograda. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Prenos z Bleda. Nedelja, 20. julija. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Predavanje o čebelarstvu. — 11: Koncert radio - orkestra. — 12.15: Tedenski pregled. — 15: Reproducirana glasba. — 15.33: Ljudska igra. — 16.30: »Šrame!« - kvartet. (Event. prenos z Bleda.) — 20: Koncert jugoslovenske glasbe. (Radio - orkester.) — 21: Prenos koncerta z Bleda. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Lahka glasba. BL OGRAD 9: Prenos iz saborne cerkve. — U>.30: Plošče. — 12.30: Narodne melodije. — 16: Ciganska godba. — 17.30: Kun-cert na citre. — 19.30: Komedija. — »0: Pevski koncert. — 21: Jugoslovanska glasba. — 19.3": Predavanje o Dubrovniku. — 19.40: Češke pesmi. — 20: Koncert na Citre. — 20.20: Koncert na piliala. — 20.50: Vojaška godba. — 22.18: Jazz. — BRNO 18.15: Pevski koncert. — 20.20: Koncert -z Prage. — 2D.50: Koncert tamburašev. • — 21.30: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.25: Koncert godbe na pihala. — 20.15: Poljuden koncert solistov in orkestra. — DUNAJ 11.05: Koncert simfoničnega orkestra in solistov. — 13.05: Opoldanski koncert. — 15: Pesmi. — 15.20: Godba orkestra. — 16.15: Nadaljevanje godbe. — 19: Komorna glasba. — 19.30: Petje. — 20.10: Istorije. — 20.40: Dramski večer. — Lahka godba orkestra. — BERLIN 18.25: Nordijske pesmi. — 20: Orkestralen koncert. — Godba za ples. FRANKFURT 19.30: »Pomlad (maj)«. — 20.15: Koncert solistov in orkestia. — 23: Godba za pl&s. — LAN-GLNcRG 20: Ljudski koncert. — Nočna glasba. - STUTGART: 19.30: Prenos programa iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 12.10: Koncert. — 16: Madžarske pesmi. — 17.15: Koncert solistov. — 18: Orkester. — 19.30: Pevski koncert. — 20.25: Zabaven večer — Ciganska godba. — R!M 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21.02: Opera »Rigoletto.« RACE. Dne 6. julija sta bila pri nas uprizorjena dva igrokaza: Bclljjeva igra »Ce sta dva« in pa iz nemščine prevedene »Poštne skrivnosti«. Vsebinsko sicer ti dve stvari ne briljirata med prevodi, toda po inscenaciii in v režiji g. Moliorka sta bili podani uprav sijajno. Režiser ie tudi vlogo Matiica podal fino, da se ie občinstvo čisto vživelo v dogajanje na odru. Med ostalimi igralci velja on/eni ti Maksi- mova v vlogi policijskega uradnika. Le škoda, da se je popoldanske predstave udeležilo malo gledalcev. A ravno to naj bo v vzpodbudo našemu režiserju, ki bo naposled vendar zmagal in se bo občinstvo moralo zanimati za tako dovršeno podane predstave. S požrtvovalnostjo g. Moliorka st. je bil dograjen šolski o'der, kakršnih ie malo. Rački občani so nani ponosni, zato bodo počasi gotovo vsi postali tudi zvesti obiskovalci predstav. Iz Gor. Radgone gr— Izlet s čolničkom po Muri. V sredo dopoldne sta prispela do obmejnetra murskega mosta v Gor. Radgoni z malim čolničkom brata Oto in Jože Potneczek z Dunaja in sicer po reki Muri od Brucka naprej. Ker je enemu potovalcu med vožnio padel v vodo potni list, sta se morala na naši meji ustaviti ter si pri okrajnem glavarstvu v avstrijski Radgoni oskrbeti nov potni list. V četrtek zjutraj okrog 8. sta nadaljevala vožnjo po Muri ter izjavila, da potujeta na izlet v Rumunijo. gr— Vse na račun vinjenosti. Fantovsko korajžnega se je pred kratkim pokazal 18-letni V. B. iz Hrastja-Mote. ko je z odprtim nožom v roki mlatil okrog sebe. Brez vsakega povoda je hotel napasti z nožem i ti udariti nekega I. Štuhca, ki je z Antonom Lesjakom delal na polju. To zlo namero je hotel preprečiti Lesjak, ki se je za sodelavca postavil v bran na ta način, da je dvignil proti nasilnežu vi!e. Razjarjeni fant se kljub temu ni umakni! ter je razgrajal na- Telefon 2718 SLOVENIA-TRAN5PORT Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 36. prej. Ko se je nato hotel Lesjak umakniti in spustil vile, je V. B. skočil za njim, ga z nožem zabodel od zadaj v hrbet in mu povzročil leni široko in par cm globoko rano. Ranjena so bila tudi leva pljuča ter se je Lesiak od zabodljaja zgrudil na tia. Zdravniško pomoč je nudil poškodovancu g. dr. H.jhn iz Slatine-Radenci. pr— Sprememba posesti. Lepo vinograd-no posestvo v Policah je kupil od g. Vilka Baebleria, bivšega obmejnega policijske-ra komisarja v Gor. Radgoni, vladni svetnik in državni veterinar v avstrijski Radgoni Edvard Rezač. S to kupčijo je prišla lepa ekonomija v last inozemca. holfe dmti Vaše zobe? Zakaj COLGATE-pasta ondi čisti, kjer lahko počne gniti zob? Ta skiea pokazu kako se vlezs COLGATE-jeva tliinikovita pena (oh nizkii površinski napetosti) do £lcfeočm razpokline in jo tudi DlKii o-Mia/.i. kamoc no moro doječi zobna ščetika Na uSaži uporabljajte samo NOGAVICO iz — j 1 BemBet^ v {La-, svile, ker ona niti na solncu niti v vodi ne izgubi barve. 102S4 COLGATE nc po i . XV, i* >■ -i. -' V, ' ■ -'•■■■K- ~. W | Naznanjamo tužno vest, da ie naš blagi in predobri predstojnik gospod Pilr ■ : • , ^ ::k v: v • ■ Ljubljanski velesejem javlja turobno vest, da je včeraj preminul gospod dii Kristan minister n. r., predsednik raznih gospodarskih zadrug itd. Blagopokojni je bil član našega načelstva. Neumorni gospodarski strokovnjak zapušča neizpolnjivo vrzel Ljubili in spoštovali smo odličnega mož-nezlomljive volje. Slava njegovemu spominu. V Ljubljani, dne 18. julija 1930. PREDSEDSTVO« minister na r,, predsednik Zadružne banke, Zveze gospodarskih zadrug, itd. itd. v četrtek, dne 17. t. m. ob 22. uri preminul. Ohranimo velezaslužnemu in blagemu pokojniku trajno hvaležnost in časten spomin. V Ljubljani, dne 18. julija 1930. Uradništvo n iji. m 1 . 1 ••■• '.vV,-. • • : c »j' -Tf z'"-" x J <~ "'*' ' VK /'•' . V.... v. sPs* :->< T i CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«. je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 0€dor hoče nc pesti naslov po ali tealce drugo informacijo tisočo so malih oglasov naj priloži v snam/eah a sicer ne bo prejel odgovora t m Mm CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rac. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. PlctsCopt matih ogCa&ev In druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRA« v flovem mestu Ljubljanska cesta št. 42 in na pri kolodvoru št. 100 Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah. !i!L Notarski kandidat tudi začetnik dobi službo pri notariiatu na deželi. — Nastop službe 15. avgusta t. 1. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood šifro »Štajersko«. 2S2I3 Fotograia spretnega operaterja tudi na prostem, sorejine takoj Foto Pelikan. Rogaška Slatina. 2S21! Služkinjo za vsa hišna dela in kuho, 20—40 let staro sorejtne v stalno službo trgovec Kari Cepon na Jesenicah. 28210 Trg. učenca zdravega in močnega, z dobrim spričevalom sprejmem takoj v trgovino. Naslov v Oglasnem oddelku »Jutra«. 281S8 Trg. pomočnika pridnega in agilnega. per-fektnega manufakturista — poleg prakse v ostalih strokah, išče Jurei šterk. trgovina z mešanim blagom. Vinica 2792? Fotograf, pomočnico resno in pošteno, v snemanju in retuši v modnem stilu pooolnoma veščo, za vodstvo delavnice sprejme Foto Berner. Dubrovnik 2S28I Kroj. vajenca sprejme takoj Franc Može. Cesta v Rožno dolino 12. 28261 Knjigovodinjo strojepisko z daljšo prakso vestno in spretno sprejmemo takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna moč«. 28249 Trg. pomočnika (co> spretnega in dobro verzi-ranega v manufaktur. stroki posebno v perilu, iščem Ponudbe na oglas, oddelek »Intra« pod šifro »Verzi-rana moč«. 28218 Več šteparic za čevlje — prvovrstnih sprejme t a k o,i v stalno službo Ivan Prešeren, tovarna čevljev. Kranj. 28217 Pletiljo za ročni stroj št. 10. za nogavice, s hrano in sta-novaniem v hiši sprejme Kati Pretnar. Tržič 220. 2S093 Eiektromonter vešč vseh inštalacijskih in ključavničarskih del. dobi mesto na manjši elektrarni. združeni z žago. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Združeni z Žago«. 28080 Učenko sprejmem takoi v špecerijsko trgovino. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28048 Vajenca za medičarsko obrt. s hrano in stanovanjem v hiši sprejme Rajko Petschnig, Sv. Petra cesta štev. 59. 27999 Pisarniško moč neodvisno gospodično z dežele — zmožno nemščine, sprejmem Ponudbe na ogl. Oddelek »Jutra, pod šifro »Zanesljiva 220«. 28348 Tapet, pomočnika in vajenca sprejmem takoi v VVoifovi ulici 12. 25356 Dekle pridno in pošteno spreimem takoi kot natakarico. Dobra plača in preskrba. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nas»op takoi«. 28355 Kroj. vajenca S hrano in stanovanjem v hiši. po dogovoru sprejme Josip Novak, krojač v Kranju. 2S302 Trg. pomočnico dobro prodajalko, z ina-niem knjigovodstva in ev tudi nemščine ter italijanščine sprejmem s 1. avgustom za Logatec. Ponudbe na naslov- lože Grom 5c Co.. Vrhnika. 28351 Vajenko s predpisano šol. izobrazbo za trgovino z usnjem sprejme Produktivna zadruga čevljarskih mojstrov. Ljubljana. Hrenova ulica št. 4. 28360 Trg. učenca z naimanj 2 meščan, šolami. ki ima veselje do trgovine mešan, blaga, sprejme Stanko Rizman. trgovec. Sv. Miklavž pri Ormožu. 28oi0 Pek. vajenca z vso oskrbo sprejme takoj v stalno službo Franc Presterl. pekovski moister na Jesenicah — Gorenjsko. 2S209 Trg. ucenca zdravega in krepkega, s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, spreimem takoj v trgovino mešanega blaga. .los. VVagner. Šmirie pri Jelšah. 28301 Pek. pomočnika treznega in veščega pri parni oekarni. zmožnega tudi izdelave slaščic, spreimem takoj — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pek«. 28319 Trg. učenca ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom, močnega in poštenih staršev sprejmem v trga na Dolenjskem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vesten učenec 44«. ?8339 Vajenca za kovinostiskarsko obrt soreime Jos. Otorepec. 7.a gradom 9. 28344 Trg. pomočnico začetnico, izučeno mešane trgovine na deželi, zanesljivo in pošteno, ki bi pomagala pri gospodinjstvu, sprejmem. Ponudbe s prepisom spričeval na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sposobna«. 28317 Šoferja-mehanika popolnoma zmožnega avtomobilskih popravil, sprejmem takoj ali s 15. avgustom Reflektiram na starejšega samca. Plača po dogovoru. Ponudbe je poslati na naslov: 1. Krašovic — Žalec. 28300 Pisarniške moč gospodično ali vdovo, ki ni imela otrok z dežele, oo-oolnoma neodvisno in zanesljivo v pisarni spreimem Ponudbe na oglas, oddelek • Jutra, nod šifro »Kakor gospodinja«. 28347 Hotelsko kuharico iščem za takoj. Ponudbe na hotel »Tivoli«. Liubljana. 28383 Mizar, pomočnika izvežbanega v finem pohištvenem delu sprejme takoj Štefan Resinovič. mizarstvo. Grahovo pri Cerknici. 28395 Postrežnico mlajšo, snažno in pridno spreimem takoi dnevno od 1. do 7. ure popoldne. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ' 28418 Šivilja gre šivat na dnm. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 27386 G. Th. Rotman: Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa 121. Po desetih tednih so zopet ugledali zemeljsko oblo... Večer zagrinja mesto, nikogar ni videti na ulici. Okna hiš pa »o stetla, ugodno in prijazno je v sobah, nihče pač ne sluti kaj zlega. Zastopnika dobro vpeljanega v usnjarski stroki, išče za Ljubljano in vso Kranjsko zmožna tovarna usnja. Ponudbe pod »Dobro vpeljan« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 28414 Provizij, zastopnik ki potuje z lastnim motorjem v modni branži. prevzame zastopstvo galanterijskega predmeta. — Ponudbe na oglasni oddeiVk »Jutra« pod »Rajon Dravska banovina«. 28417 Trg. potnika iščemo proti dobri proviziji. Dobro uvedeni v stroki pletenin in agilni naj z navedbo referenc oošliejr ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Agilen potnik«. 28216 Vinski potnik dobro vpelian in agilen dobi takoj mesto pri vinski in alkoholni veletvrdki v Liubljani. V poštev pride le tisti, ki dokaže da le v letih 1928 in 1929 vinsko stroko v resnici zastopal Na drnge ponudbe se ne bo oziralo — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« ood značko »Vinski ootnik« 28029 I. obtastv. koncestionirana šoferska šola Camernik. Ljubljana Dunaiska cesta itev. 30 (Jugoavto) telefon 2236 Pouk in praktične vožnje 251 Instrukcije iz vseh predmetov daje starejši akademik, event. tudi za hrano ali stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Elektroteh.« 28332 Oblastveno koncesi jonirana šoferska šola 1. Gaberščik bivši komisar za šoferska 'zpite. Ljubliana. Bleiweisova cesta 52 — Prihodnji redni tečaj prične 1. avgusta. 28357 Dva avtomobila poltovorna. nosilnosti do 500 kg. v zelo dobrem stanju prav ugodno prodam Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 28260 Pontiac 6 cil. limuzino prodam ali zamenjam za odprt avto. — Žirovnik. Ljubljana. Tavčarjeva 6. 28382 Kolo Ayglon Torpedo poceni naprodaj pod Ježami št. 11 — Novi Vodmat. 28194 Trgovci! Zelo marljivo in mirno, 14 let staro dekle, ki ie z odličnim uspehom dovršilo 8. razr. osnovne šole v Metliki, se bi rado učilo trgovine. Pojasnila daje K. Barle. nadučileli. Metlika. 28212 Fotograf prvovrsten, negativ in po-zitiv retušer. operater, povečevalni retušer. išče mesto v bolišem ateljeju v Sloveniji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Fotograf«. 28166 Invalid 36 let star. oženien. brez otrok, želi natneščenia v Liubljani kot sluga, vratar, nočni čuval ali temu po-dohne Nastopi lahko takoj. Ceniene oonudbe na oglas oddelek »Jutra« v Liubljani pod »Invalid«. 27874 Trgovski pomočnik začetnik, mešane stroke, vojaščine prost, Ljubljančan, agilen prodajalec in zanesljiv. želi premeniti službo — najraje v okolico Ljubljane. Ceni ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Dobrna št. 50«. 28264 Zobozdr. asistentka z daljšo službeno dobo išče mesta v svrho izpopolnitve. nairaie v Ljubljani Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« ood značko »Dobra pomoč v kavčuku in zlatu« 27052 Modistinja izurjena v vseb v stroko spadajočih delih išče službo za tako) Ceniene ponudbe na podružnico Jutra v Celiu pod šifro »Vestna« 28086 Trgovski pomočnik mlad. išče službo v mestu ali na deželi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28316 Delavec vajen koni in ki ie že 4 leta pri eni tvrdki. želi premeniti službo v kako trgovino. Naslov v ogias. oddelku »Jutra«. 28354 Absolventinja drž. dvorazredne trg. šole, zmožna slov., srbohrvaščine. nemščine, strojepisja in stenografije, išče primerno službo. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« rod šifro »Vestna 64«. 28364 Blagajničarka s trg. prakso, želi premeniti službo. Najraje bi šla v Trbovlje. Hrastnik ali Zagorje, kot prodajalka. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2S208 Gospodična iz ugledne družine, stara 24 let. resna, dobro vzgojena. lepih manir. skromna in poštena, z znanjem slovenskega in nemškega iezika. absolventinia 4 razredov realne gimnazije, izurjena v vseh panogah domačega gospodinjstva — želi vstopiti v primerno službo k boljši družini kot vzgojiteljica otrok, ali pa družabnica. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Št. 282«. 28338 Kuharica srednjih let. absolventinja gospodinjske šole in z večletnimi spričevali, išče na-meščenja — nairaie v hotelu za mlajšo moč. Event. gre tudi v boljšo hišo rc-'eg sobaric?. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2S320 Mesarski pomočnik izurjen v vseh panogah, išče službo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmeren«. 28303 Učenec za ključavničarsko ali elektrotehnično obrt išče mesto kje na deželi — kier bi tudi imel hrano in stanovanje v hiši. Fant ie star 14 let. ima 3 razrede meščanske šole z dobrim spričevalom in ima veselje do teh strok. Nastopi takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv fant«. 28312 Vpokojenec 49 let star. želi namešče-nja kot sluga, vratar, nočni čuvaj ali temu slično. Nastopi lahko takoj. Ceni. ponudbe na naslov: Drašler - Vrhnika 98. 28388 Šofer dober vozač — « triletno prakso, išče službo kjerkoli. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Šofer«. 28413 Gospodična s trgovsko naobrazbo. ki ie že 5 let zaposlena v pisarni, želi premeniti mesto. ker io veseli trgovina. Nairaie bi šla v trgovino mešanega blaga, kjer bi delala v trgovini in pisarni. Gre tudi na deželo. — Nastop 1. novembra 1930. Ceniene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Delavna«. 28394 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam no oovzetiu najmanj 5 kg. Potem isto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg no 250 Din. L. B r o z o v ? č. Zagreb. Ilica 82. kemiska čistilnica peria. 242 Modistke! Radi opustitve trgovine razprodam razno blago in stelaže po zelo nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28294 Kopalne obleke vseh vrst no meri. Aleksandrova cesta 3, pritličje. 28373 Posestvo obstoječe iz 4 oralov zasajene zemlje s krompirjem in koruzo, 13 oralov travnikov, deloma sadonos-nika in 13 oralov mešanega gozda — smrekovine, bukovine in kostanja, prodam za 70.000 Din. Zidana stanovanjska hiša z 2 sobama. gospodarsko poslopje. zidane kleti in hlevi s spravljeno krmo za tri goveda. Leži na zeleni točki, 1 uro od Celia. Natančnejša pojasnila daje Reali-tetna pisarna Breznik Karol v Celiu. 28291 Vilo kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nova vila«. 28328 Lepa prilika onim, ki nameravajo kupiti ali zidati hišo — naj si ne zamude ogledati moje vsakemu priljubljene hišice z lepim sadonosnikom in njivo v Vižmarjih. Prodam po ugodni ceni. Pojasnila daie Tomažič. Gunclje — Št. Vid nad Ljubljano. 28379 Hišo s 3 sobami. 2 kuhinjama in velikim vrtom ter sadovnjakom takoj prodam v Pobrežju, Cesta na Brezje št. 84. Vprašati v gostilni Štok. 28286 Dvodružinsko hišo z velikim vrtom, elektriko in vodovodom prodam. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 28296 Enodružinsko vilo z vsem komfortom. solnčno lego in lepitn vrtom, v mestu ali Pod Rožnikom kupim proti takojšnjemu plačilu. Posredovalci izključeni. — Ponudbe z navedbo cene in lege na ogl. oddelek »Jutra« pod ?ifro »Enodružinska vila«. 28305 Stavba 1700 m® prostora, cca 2000 m2 zemljišča, tik ob drž. meji in cesti naprodai. — Pozor trgovci — dovoljena prodaja živeža čez meio! Kleparja in mehanika ni v bližini nobenega. Ponudbe do ponedeljka opoldne na oglas, odelek »Jutra« pod šifro »Miti«. 28197 Dve hiši krasni, dvonadstropni, v centru Celja, velik vrt, skladišče velike suhe kleti. naprodai za 1.800.000 Din. kateri znesek se obrestuje. — Karol Breznik. Celie. 28177 Stavbna parcela vogalna, za Bežigradom naprodai. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« ood šifro »Bežigrad 600 m1«. 27939 Hišo z gostilno majhno, v prometnem kraju na deželi, z nekai zemlje. na Dolenjskem. Gorenjskem ali Štajerskem kupim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28244 Sadni vrt sestoječ iz 2 parcel, naprodaj v Streliški ulici 33 28139 Stavbne parcele na Jezici, blizu gostilne »Ruski car«. 500—800 m5 po 16 Din prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 28052 Lepo posestvo z veletrgovino v Ljubljani, obstoječo iz enonadstropne stanovanjske hiše (vile), velikim gospodarskim poslopjem s skladišči ter veliko kletjo, z dobro vpeljano vinsko in špirituozno veletrgovino, se iz proste roke proda za 500.000 Din. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Posestvo v Ljubljani«. 28030 Prodam posestvo z enonadstropno zidano hišo in drugimi gospodarskimi poslopji. 13 oralov zemlje, več živine, z vsem inventarjem in letošnjimi pridelki, mlin na 2 tečaja, na stalni vodi. vsemi vodnimi pravicami, možna preureditev na vodni oogon. električni tok alf za izdelovanje rdeče barve, ker ie v bližini rudnik rdeče zemlje. Kamnolom za izdelavo gramoza in drugih betonskih izdelkov prikladno za tovarno. Naslov v ogl. oddelko »Jutra« 28004 Posredovalnica v Mariboru, Sodna ulica 30 proda razna posestva, hiše, gostiine, pekariie, žage in mline. 28325 Posestvo s hišo. gospodarskim poslopjem in 7 orali zemlje, v bližini kolodvora Brežice prodam. Vse je v dobrem stanju in se nahaja v ravnini ob cesti. — Pojasnila daie Ivan Berlan, Brežice, kolodvor. - 2S005 Mlin na 4 kamne in žago venecijanko na parni pogon, z lokomo-bilo do 50 Ks, na zelo prometnem in brezkonku-renčnem kraju, radi po-manikanja kapitala poceni prodam ali vzamem družabnika z vsoto do 100.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28226 Majhno posestvo obstoječe iz hiše ali vile za eno družino in iepega vrta. uporabljivo poleti kot letovišče, v bližini Ljubljane. oziroma največ 10 kili oddaljeno kupim takoi. Prednost lega ob kaki vodi in v okolici zdrav zrak. Ponudbe z označbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Majhno posestvo«. 28304 3 stavbni prostori na lepem kraiu v predmestju lepega mesteca Dravske banovine naprodai. Ceniene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celiu pod šifro »40.000«. 28401 Novo hišo tristanovanisko, z vrtom. 15 let davka prosto, ob deželni cesti in postaji D. M. v Polju prodam za Din 140.000. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 28396 Posestvo obdelano, krai ceste blizu Brežic. 7 oralov veliko — kraj železnice prodam radi nuine selitve. Ponudbe r,a oglas, oddelek »Jutra« ,;"d šifro »Nujno«. 2S387 Maline kupi Lovro Sebenik Ljubliana. Knezova ulica 28. 28349 Pisalno mizo kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pisarna 74«. 28374 Družabnika inteligenta sprejme kot namestnika za otvoritev podružnice realitetne oisa-ne v Liubljani. s primerno gotovino Zagorski. Maribor, Sodna ulica 30. 28324 Kot sodelujoča družabnica bi vstopila v kako trgovino ali žensko obrt, s kapitalom 25.000 Din ali tudi večjim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurnost 104«. 28416 Družabnika s kapitalom 200.000 Din iščem za usnjarsko trgovino ali tovarno. Ponudbe pod šifro »Sijajna bodočnost« na oglasni oddelek »Jutra«. 28391 Družabnika s kapitalom 100—200.000 Din sprejme kovinsko podjetje. v svrho povečanja obrata. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobiček«. 28393 Gostilno lepo urejeno, s trafiko in posestvom, tik ob banski cesti Laško—Celje prodam Prostori takoi na razpolago. Pojasnila daie Martin Šket. 2alec št. 27 28206 Lokal v centru mesta, s ploščino ca 80 m5 in višino 5.70 m se zgradi do jeseni na novo za ugodnega reflektanta. — Dosedanji prodajalniški pro stori, ki bi spadali tudi k novemu lokalu, imaio ploščino 4S mJ in isto višino. — Samo serijozni reflektan-ti nai javijo svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Seriiozna tvrdka«. 27389 Brivnico dobro idočo kupim. Ponudbe pod »Brivnica« na oglasni oddelek »Jutra«. 28111 Vogalni lokal trgovsko - pisarniški oddam na Miklošičevi cesti. Pojasnila daie pisarna advokata dr. Frlana. Miklošičeva cesta 4. 28018 Obalno kopališče z buffetom Studenci pri Mariboru, v krasni legi. moderno urejeno, primerno tudi za kako drugo podjetje, proda Katra Stehlik, Studcnci, kopališče 28091 Mlekarno dobro vpeljano, v prometnem kraju oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 28368 Dva velika lokala ulična, na Miklošičevi cesti. v neposredni bližini glavnega kolodvora — na ulico, z izložbo, oddamo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Kolodvor 1770«. 28390 Brivnica v malem mestu naprodai za 5000 Din. — Informacije daje A. Pepernik, Celie. 28393 Trgovina z lesom in premogom, dobro idoča, na zelo prometnem kraju, sredi Maribora naprodaj. — Naslov pri podr. »Jutra« v Mariboru. 28408 Obrtni list za trgovino z mešanim blagom oddam solidnim damam ali gospodom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovina 65«. 28365 Obrtni list za pleskarsko obrt oddam pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Obrtni list 66«. 28366 Pekarijo In gostilno dobro idoči. v večjem mestu oddam radi bolezni za več let v najem. Odda se z vsem inventarjem, in ie treba 100.000 Din kapitala. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Peka-riia 100.000«. 28327 Gostilno ali vinotoč na prometnem kraiu v Liubljani vzamem na račun Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Prometni krai 33«. 28233 Gostilno dobro vpeljano, v večjem prometnem kraiu na Gorenjskem oddam v naiem. Interesenti naj se pismeno oglase pod šifro »Pro-net-na gostilna« na oglasni oddelek »Jutra«. 28185 Restavracijo dobro idočo. tik ob železniški progi dam v najem ali na račun pod zelo ugodnimi pogoji Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Restavracija«. 28214 Trgovino mešanega blaga, na prometnem kraju vzamem v najem. V poštev pridejo le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj ali za leto 1931«. 28337 Pekarno novozidano, v trgu oddam po dogovoru v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28288 V najem oddam takoi 2 trgovska lokala, 2 samski sobi in klet. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 28378 Trgovino z lepimi lokali, v prometnem industrijskem kraiu, sedežem vseh drž. oblasti oddam takoi za dališo dobo v najem, vsled prezaposlenosti. Resni in kapitala zmožni nai naslovijo svoja vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brez konkurence«. 28199 Hlode hrastove, smrekove in ie-love kupuje stalno Lav renčič & Co.. Liubljana. Dunajska cesta 47. 28170 Bukovih drv več vagonov lepih in zdra vili kupim. — Ponudbe na Ekspozituro »Jutra«, Ljubljana VII. pod šifro »Plačam takoj«. 28257 Stanovanje do 5 sob veliko, primerno za dentista. sredi mesta iščem za 1. avgust. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood »Dober plačnik«. 27772 Sobo in kuhinjo i£četa mati m &Ln za takoj ali pozjtsje, r trnovskem ali šentjakobskem okraju. Naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tilia«. 16306 Moderno stanovanje 3 sob takoi oddam v eni najlepših točk blizu Tivolija. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 28098 Stanovanje sobe. kuhinje, pritiklin. s souporabo kopalnice in pralnice oddam takoi ali za avgust v Rožni dolini. V hiši je parket, vodovod in elektrika. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28094 Stanovanje sobe in kuhinie odda s 1. avgustom France Ber-nik, Gunclje 33. Št. Vid nad Ljubljano. 28074 Stanovanje 2 sob. kuhinie in verande odda takoi Kavčič. Rožna dolina X/4. 28136 Stanovanje 2—3 sob. v centru mesta iščem za avgust. Plačam večji znesek naprej, event. adaptacija. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood »Snažna tričlanska družina« 27197 Stanovanje ' sobe in kuhinie, z elektriko takoi oddam straiki brez otrok na Kavškovi' c. št. 5. 28361 Stanovanje sobe in kuhinje oddam mirni stranki s 1. avgustom v Stožicah št. 85 — blizu Ramovža. 28334 Gospoda sprejmem na stanovanje z vso oskrbo ali brez. Poseben. vhod. elektrika in nizka cena. Spreimem tudi sostanovalko Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 28105 2—3 lepe sobe s posebnim vhodom, v najlepšem, prometnem kraju sredi mesta oddam s 1. novembrom. Pripravno tudi za zdravnika ali podobno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »November«. 28231 Opremljene sobo oddam solidnemu gospodu v Ilirski ulici štev. 17-111. 28297 Prazno sobo oddam v centru Šiške. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28350 Lepo, veliko sobo deloma opremljeno, ter z vso oskrbo, v sredini mesta v pritličju oddani starejšemu. dobro situirane-mu stalnemu gospodu ali gospe, ki ima nekai svoje oprave. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 28342 Gospoda poceni spreimem v lepo opremljeno in čisto sobo v Sp. Šiški, Janševa cesta 12 28331 Solnčno sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam enemu ali dvema gospodoma v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28306 Gospodično sprejmem v prav snažno stanovanie. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 28371 Elegantno sobo z električno razsvetljavo in strogo separiranim vhodom oddam gospodu v Flo-riianski ulici 31-1. 28329 Opremljeno sobo čedno, oddam s I. avgustom Večna pot 14. 28370 Boljšo gospodično sprejmem na stanovanie. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28376 m v7 Kdor pozna bivališče družine Gruden iz Nabrežine katera ima hčerki Olgo in Pavlo, ki so bili med voino kot begunci na Štajerskem. naj javi niih naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gruden«. 27942 Industrijalec želi znanja z damo — z denarjem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubiteljica otrok«. 28346 »Nicht anonym« Dvignite pismo. 28352 Spremljevalko ki govori nemško, iščem za obisk plesov in kina. Ceni. ponudbe na ekspozituro »Jutra« v Šiški pod značko »Le dobra in čedna plesalka«. 28358 Katera plemenita dama hoče rešiti iz težkega in obupnega fi-nancijelnega položaja 31-letnega mladeniča. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Plemenitost 63«. 28363 Mlad godbenik želi znanja z resno gospodično. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prvi korak«. 2S295 Katera gospodičen v starosti 23—30 let bi hotela priletnega strica — nesebičnega značaja. Dopise na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Ideal«. 28385 Klavir po izredno nizki ceni naprodai v Gosposki ul. 4-1. levo. 28367 Par vprežnih konj mladih in lepih, srednie-težkih prodajo Osrednje mlekarne v Liubljani — Maistrova ulica. 28227 Pony. konjiček z majhno kočijo In vso opremo naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28028 Pozor, lovci! Dva 3 leta in 3 šest mesecev stare čistrokrvne Irske seterie radi selitve zelo poceni proda M. Reš. Zagreb. Vr-hovec 194. 2S315 Pes ptičar nemški resavec. ponovno odlikovanih staršev, z rodovnikom. še ne leto star, odličnega nosu. naprodai. — Naslov: Rojina. učitelj, Krani. 2S256 Psa 2 leti starega dobrega čuvaja prodam. Poizve se: Jarše št. 28 pri Ljubljani. 38377 2 pisalna stroja Pittsburg in Smith & Bros. rabljena in duplikator Em-pire prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27388 Pisalni stroj dobro ohranjen kupim. Ponudbe z navedbo cene in znamke na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoi 2000«. 28359 2 Francis turbini tvrdke J. M. Voith, St. Polten, po 30 Ks. z vodoravno osio. dobro ohra-nejni, vsaka za 7501 vode na 4 m padca in prevozno lokomobilo za 15—24 Ks. 10 atmosfer dobro ohranjena naprodaj. Ponudbe na naslov: Franc Dolenc. Škofja Loka. 280S0-a Katera tvrdka poljedelskih strojev mi bi dobavila mlatilnico z reto in tresalom, motor na vozu 3—4 k. s. in žito-čistilnik, na obroke, plačljivo v 3 letih. Pismene ponudbe z najnižjo ceno na oglasni odelek »Jutra« pod šifro »Mlatilnica«. 28313 Sodarske predmete naročajte pri produktivni zadrugi sodarskih mojstrov v Mariboru. Narodni dom. 28412 Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva S. Prostovoljna javna dražba danes v soboto ob 9. uri v Kapiteljski ulici št. 3 — dvorišče. 28398 IZVANREDNA 'PRILIKA! Železna »lužinska patent postelja zložljiva, s ta« pccirafiom madracom, ze« jo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe in potujuče ' o»obe stane samo Din 39t.—« Razpošiljam po poitne« noni povzetja. tamo IZGLEDA SL02EN Lesena patcat postelj« zložljiva. s tapeciranim madracom. zelo praktična, stane samo D 28h Ležalka za soočanje «*• (Licgcstuhl) najnovije vr} sti, stane samo Din 15% Madraci punienl nom stanejo samo L. BROZOVie, ZAGF ILICA 82. Reminosl splošna onemoglost, prerm no usahnienje. reumatizcitf in druge bolezni uničujejo organizem onifi, katerih kri ie polna strupov in izrabljenih snovi, kakor so sečna kislina, urati. uksolati in dr. Zaradi zavarovanja pred boleznijo in tudi zaraJi nie zdiavljenja je treba od časa do časa čistiti kri gori navedenih strupov s fiziološkim ekstraktom (k.t» (cor »Kalefluid« D. Kaleni« čenko) iz žleze mlade živali. Po končanem zdravljenju s »Kalefluidom« preidejo bolečine, slabosti, de« lanezmožnost in bivši bolnik zopet uživa vse lepete mladostnega življenja. Brezplačno se pošilja nova metoda »Pomlajevanje in zdravljenje bolezni« preporod moči in zdravja. Obrnite se na naslov: Miloš M a r k o v i č, Beo^"£o>v«i. »A to je vsekako bila samo moja zasluga. Grand-Duc ni nit* s prstom mignil, da bi jo zadržal. Nasprotno, še nahrulil me je. »Kdo vam je velel govoriti?« je kliknil. Nato se je okrenil k Regnaultovi in jo vprašal: »Je to vaš prijatelj?« Ona je dalje strmela v Charpentierov bedni, bledi obraz in odgovorila: »Da, seveda!« In ko je grbec še bolj silil vanjo in jo vprašal: »Pa se gotovo ne motite? Mar veste točno da je on?« — tedaj je ona vendar-stopila tik pred Charpentierja in ga nagovorila: »Reci, Jeannot, mar ne poznaš več svoje Viktori-ne, svoje male Zouzou?« — In on je vzel njene roke v svoje, ji pogledal globoko v oči in dejal: »Gotovo, ljubica, kako naj bi te bil pozabil?« Ona naju je nato prosila, naj jo pustiva samo pri njem. Ah, tedaj bi ve morale videti Grand-Ducov srditi obraz! Res, prepričana sem, da ima ta človek namestu srca kamen v prsih. Držala sta se za roke, ko sva ju z Grand-Ducom ostavila. Bil je res pravi čudež, da sta se naposled vendar oba zopet našla!« % <* * Čudež! Tako je tudi Hektor to občutil. Kajti, ko je Grand-Duc odstopil, da spusti to prekrasno, očarljivo bitje v sobo, ki se je nadejalo, da bo našlo svojega ljubljenca, se je Hektor pripravil na najslabše. V njenih otroških očeh je bral brezmeino presenečenje, ko se je nenadoma znašla pred čisto tujim človekom. In ko se je nato hotela obrniti k grbcu, da mu pove, da tega človeka še nikoli v življenju ni videla, tedaj je čutil Hektor, kako mu je srce za par trenutkov zastalo... Razpis Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljubljani razpisuje dobavo materi jala za dolnji ustroj: ca 7300 m" tolčenega gramoza, ca 710 m5 finega gramoza, odnosno ca 4450 m:j lomljenega kamna in ca 3900 m3 tolčenega gramoza. Pripomočke je dobiti pri obratnem vodstvu, Zaloška cesta št. 25. Ponudbe je vložiti do 24. julija 1930. istotam. Razpis Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljubljani razpisuje odvoz od ca 7600 m3 zemeljskega in zasipnega materi jala ter različne vožnje za gradbeni materijal. Pripomočke je dobiti pri obratnem vodstvu, Zaloška cesta št. 25. Ponudbe je vložiti do 27. julija 1930. Razpis Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljubljani razpisuje prevoz materi jala za gornji ustroj: ca 10.380 q tračnic. Pripomočke je dobiti pri obratnem vodstvu, Zaloška cesta št. 25. Ponudbe je vložiti do 25. julija 1930. Razpis Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljubljani razpisuje dobavo materi jala: telefonskega in telegrafskega kabla ter različnih zveznih muf. Pripomočke je dobiti pri obratnem vodstvu, Zaloška cesta št. 25. Ponudbe je vložiti do 27. julija 1930 istotam. Toiač - prikrojevalec za damsko konfekcijo — energičen delovodja, za večjo delavnico v Ljubljani, se sprejme takoj za stalno. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in-starosti na oglasni oddelek »Jutra« pod »Damski prikrojevalec«. 10292 Šele sedaj sem sprevidel, da ni zdravja brez dobre prebave želodca. Pritisk v želodcu, pogosta vrtoglavost, glavobol, nespečnost, zoprn okus, vzpehavanje, hemoroidi (zlata žila) so navadno posledica mučne zaprtosti. V vseh teh slučajih je najbolje jemati L A K S I T ki je najprijetnejši za zauživanje, ker ima vonj in okus čokolade in je najcenejši. — Originalna škatljica za 12kratno uporabo stane v vseh drogerijah in lekarnah 10 Din. — Po pošti razpošilja jgg DVORSKA LEKARNA, BOGOJEVICA, SKOPLJE. i Svarimo vsakogar pred potnikom Lichtenecker Zorkom, ker ni upravičen v imenu naše tvrdke sklepati kakršnihkoli kupčij, kakor tudi sprejemati kako naplačilo. Zaradi svojih goljufij je bil že ovaden policiji. »J Omnia", Ljubljana. ZAHVALA Ko nam je umrl naš ljubi, nepozabni stric in svak, gospod Hans Baumann smo prejeli toliko doka?ov iskrenega sožalja, da se nam ni mogoče zahvaliti vsakemu posamezniku. Zato izrekamo tem potom najglobokejšo zahvalo vsem, ki so se udeležili v tako velikem številu pogreba in ki so darovali toliko prelepega cvetja in vencev. Posebno zahvalo smo dolžni gospodom županu Rado Jerebu, notarju in dr. Robertu Ledererju za v srce segajoče govore, številnim gasilcem iz Konjic, Celja, Maribora, Poljčan, Draže vasi, Loč. Oplotnice, Gaberja in Vitanja in končno pevskemu društvu Konjice za ganljive žalo-stinke. . 10258 Globoko žalujoči ostali, Zahtevajte povsod samo 10212 »American kola limonado" lil katero proizvaja SIMOtf KUIVčIč, Ljubljana, Sv. Petra cesta 45 ii up i m o stelaže. Razne stelaže za manufakturo, špecerijo in galanterijo kupimo za takoj, ki so še v dobrem stanju. Ponudbe na »Oblačilnica«, Slov. Konjice. 10305 OGLEJTE SI OTOMANE v različnih vzorci^ in najmodernejših oblikah. Divane (patent), fotelje, salonske garniture, peresnice, žimnice (modroce) in vsa popravila izdeluje točno in najceneje le SAJOVIC.. Liublfana* Stari trg štev. 6. 7704 Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod Umr! nam je danes ob 22. uri naš dragi atek, gospod V Ljubljani, dne 17. julija 1930. Anka - soproga Cvetko, Boris, Dušan, sinovi KONZUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO r. z. z o. z. v Ljubljani sporoča cenjenemu občinstvu pretresljivo vest, da je dne 17. julija t. I. ob 22. uri preminul v polni svoji delavnosti gospod Anton Kristan predsednik nadzorstva Konzumnega društva za Slovenijo, minister n. r., predsednik Zadružne banke, predsednik , Zveze gospodarskih zadrug itd. itd. Pokojnikov pogreb se bo vršil dne 20. julija ob 3. uri popoldne iz palače Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Vse njegovo življenje je bilo spomenik neutrudljivemu delu na zadružnem in socialnem polju. Konzuinno društvo za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani 10293 Hranilnica in posojilnica na Prevoiah. javlja tužno vest, da je nje dolgoletni prvi načelnik, gospod Josip Rus posestnik in gostilničar na Prevojah dne 17. t. m. preminul. Zavod mu bo ohranil trajen in hvaležen spomin! Podpisane zadruge javljamo pretresljivo vest, da je naš ustanovitelj, odnosno predsednik in član upravnega sveta, gospod dne 17. julija ob 22. uri prerano končal svoje sp!ošnosti posvečeno življenje. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 20. julija ob 15. uri iz palače Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. V svojih delih bo živel med nami, mi pa poj demo dalje za svetim idealom zadružništva. Splošno kreditno društvo, Zadružna založba, Stan in dom, Poljedelska zakupna zadruga, Zadružna liga, Izseljenska liga, „Depa" parna pekarna, Produkcija, Počitniški dom vse reg. zadruge z o. z. v Ljubljani. Zadružni dom r. z. z o. z. v Mariboru. Upravni odbor Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani javlja vsem svojim članicam zadrugam, da je njen zaslužni predsednik gospod minister na r., predsednik Zadružne banke v Ljubljani, predsednik Konsumnega društva za Slovenijo, itd. itd. dne 17. julija dovršil svoje plodonosno življenje. Pokojnika spremimo na zadnji poti v nedeljo dne 20. julija ob 3. uri popoldne iz Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Možu neutrudljivega dela se v hvaležnosti klanja vse slovensko zadružništvo. Ohranimo mu iskren spomin! m v r. z. z o. z. v Ljubljani. i *! ! M ; *? *' > * is ! *S • I *i i *3 1*1 1*1 i*S 1*1 1*1 9*1 I*! 1*1 1*1 E*l 1*1 i*l 1*1 i*i i*l 1*1 1*1 1*1 1*1 1*1 i * I 1*1 I * 1 1*1 1*1 1*1 1*2 1*1 1*8 1*1 1*1 I** I !*i 1*3 E*l 1*1 I *a ■ * • i *i *i X v . -1*! Upravni in nadzorstveni svet ter ravnateljstvo Zadružne banke v Ljubljani naznanja tužno vest, da je velezaslužni in neumorno delavni ustanovitelj in predsednik, gospod on ristan minister na r.. predsednik Zveze g;o§p. zadruga itd. v četrtek, dne 17. t. m. ob 22. uri preminul. Nenadomestljivega pokojnika spremimo k večnemu počitku v nedeljo, dne 20. julija 1930 ob 3. uri popoldne iz palače Delavske zbornice Miklošičeva cesta na evangeljsko pokopališče. Ohranimo mu trajno hvaležnost in časten spomin. V Ljubljani, dne 18. julija 1930. 10299 Občina Liubliana Mestni pogrebni zavod Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar, Za Narodno tiskarno d, d, kot tiskarnarja Franc Jezeršek, Za inseratni de je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Uubianu