The Oldest and Most Popular Sloveyie Newspaper in United States of America. Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIK! IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOL1ETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CH1CAGI ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 21. APRILA — THURSDAY, APRIL 21, 1932 LETNIK (VOL.) XLI V RUSIJI NE POTREBUJEJO DELAVCEV BREZ STROKOVNEGA ZNANJA. — STROKOVNI DELAVCI NAJDEJO DELO LE NA PODLAGI PREJ SKLENJENE POGODBE. — STROGE ODREDBE SOVJETOV GLEDE PRISELJEVANJA. POVODENJ ONEMOGOČILA PROMET NEZNAN ZLOČINEC V DRAŽGOŠIH NAPADEL TRGOVKO LOTRIČEVO IN NJENO HČER TER JU OROPAL — JUBILEJ "ŠTUDENTOVSKE MATERE" V NOVEM MESTU. — SMRTNA KOSA__RAZNE NOVICE. INFLACIJO POBIJAJO Neumestnost, da bi se za izplačilo bonusa tiskalo za dve miljardi novih bankovcev. Washington, D. C. — Pred zborniški odbor za sredstva je j v torek prišel v debato novi • predlog, ki pravi, naj bi se za, dve miljardi dolarjev tiskalo; novih bankovcev, da bi se s' tem denarjem mogli plačati j bonusi vojnim veteranom. Sko-js raj celokupni odbor se je od- , ločno izrazil proti tej nameri,', prvič zato, češ, da bi bilo neumestno z njo izgubljati časi , kajti Hoover je že namignil na to, da bo predlog vetiral.j tudi ako bi bil odobren od obeh zbornic, in drugič bi bil! j pa to tudi nečeden trik proti vojnim veteranom. i Tako je dejal bojeviti repu-! blikanski poslanec iz New ( Yorka, La Guardia: "Namen ( tega predloga je v prvi vrsti j inflacija denarja in tistim, ki predlog podpirajo, ni toliko } pri srcu, da bi se veteranom j bonus izplačal. Nepošteno bi bilo, da bi se inflacija izvršila 'j na račun veteranov in bi se to-' ? rej ti nekako delali odgovorni ^ za njo. Ako pa se izvede inflacija, bi to pomenilo, da se j zvišajo cene življenjskim po-j^ trebščinam in zniža vrednost.^ dolarja. Mi pa smo obljubili veteranom, da jih bomo plačali v zdravem ameriškem do-'j larju." 1 V posebnem senatskem odboru se je isti dan odločevala usoda Bingharnovega zakona, ki je predlagal, naj se uzakoni lodstotno pivo. Po daljši debati je bil predlog ovržen z veči- , no 7 glasov proti štirim. Dva ' člana odbora sta bila odsotna, i -o—— CICERO DOBIL NOVEGA ŽUPANA Cicero, 111.— Tukajšnje me- ' sto, predmestje mesta Chicago, .je v ponedeljek instaliralo inovega župana J. G. Cernyja, ki je bil pred kratkim izvoljen, j Ogromna množica je oblegala i ^ ; mestno hišo ob tej priliki. Novi ' župan je obljubil, da bo izči-' !stil mesto in ga zopet spravil na dobro ime, katerega so mu vzeli Caponejevi gangsterji. Pripomnil pa je, da ne bo nadlegoval lokalov, ki točijo pivo, t dokler bodo dostojni. --o- ! SAMOUMOR S PLINOM ] New York, N. Y. — V svo-ijem stanovanju se je pretekli ponedeljek zvečer zadušil s plinom 231etni Edward Koren ' (SloVenec?), doma iz Chicage. ' Med tem, ko je čakal na smrt, sedeč v stolu, je pisal svoje ob-Ičutke, kako počasi pojema J njegovo življenje. Samomorilec je bil samski in je v drugem pismu prosil, naj se o njegov! smrti obvesti njegova (Sestra na 6230 Woodlawri rAve., KRIZEMJVETASTIMSON — Tokio, Japonska. — V V ŽENEVI ponedeljek je v tukajšnjem 1 predmestju iz neznanega vzro-Ika eksplodirala vojaška smod-' nišnila. Vsled strahovitega 'pretresa se je porušilo 50 hiš i v okolici in več oseb je bilo ra 'njenih. i — Southampton, Anglija.— White Star linija je bila prisiljena odpovedati odplutje par-nika Homeric, ki bi imel oditi v New York v sredo, in sicer iz i I vzroka, ker se ni priglasilo do-\ volj potnikov. i — Budapesta, Ogrska. — Nečak bivšega cesarja Viljema, grof J. Aldensleben-Schonborn, se bo koncem tega 'tedna poročil, a ne s plemenu tašinjo, marveč z navadno ogrsko igralko, neko Kaszonyi. ! -o- PROPAGANDA PROTI FA- j ŠISTOM i | Rim, Italija. — Nad vasio •Temi, ki leži v tukajšnji bliži-1 ni, se je pojavilo v ponedeljek zvečer več aeroplanov, ki so metali v veliki množini letake, na katerih se je pozivalo prebivalstvo na upor proti fašistični vladi. Domneva se, da so aeroplani zgrešili cilj in da so nameravali vreči letake nad |Rim. Spominja pa ta poizkus na enaki čin mladega protifašističnega letalca de Bosisa, ki je preteklo jesen letel nad Ri-rnom; oblastem je sicer ušel, a od tedaj se ni več slišalo o njem in je bržkone podlegel v kaki nesreči. -o- NOVO OROŽJE PROTI ZLOČINCEM London, Anglija. — Angleška policija je oborožena za boj proti zločincem z novim orožjem, z nekakšnimi jajčnimi bombami. Vsebina teh bomb je sestavljena iz posebnih kemikalij, ki imajo to lastnost, da pokvarijo v gotovi meri vse, s čimer pridejo v do-tiko. Tako bo vsakdo, kogar bo zadela snov iz te bombe, zaznamovan z neizbrisnim znamenjem. S tem bo zasledovanje pobeglih zločincev znatno olajšano. S te vrste bomba1-! mi bo v naprej" opremljen vsak policist na 'Angleškem. amerikanski Slovenec ŠTEV. (No.) 78 Moskva, Rusija. — Med delavstvom v tujih deželah, med temi tudi v Ameriki, se propagira izseljevanje v sovjetsko Rusijo, češ, da je tamkaj dovolj dela za vse, dočim vlada v drugih deželah rekordna brezposelnost. Mnogo delavcev je nasedlo tem vabljivim glasovom in se izselilo. Mnogi so menili, če pridejo v Rusijo z ničesar drugim, kakor nabasani s komunističnimi ali soci-jalističnimi idejami, da jih bo-do tamkaj čakali topli objemi in poljubi njih "sodrugov". — Večina je bila ob prihodu bridko razočarana. V prvi vrsti sovjeti ne potrebujejo takih tujezemskih delavcev, * ki niso izvežbani v nikaki stroki, torej navadnih j delavcev. Takih imajo dovolj.' Potrebujejo pa delavce s strokovnim znanjem, a tudi za te najde vlada mesto le tedaj ako so prišli v deželo na podlagi pogodbe, ki so jo že v naprej sklenili s kakim vladnim agentom v inozemstvu. Z ozirom na splošno svetovno brezposelnost se je ruska vlada zavarovala proti navalu j iz tujezemstva s strogimi priseljeniškimi odredbami. Nedavno je ustanovila posebni priseljeniški urad, ki izdaja) vize tujezemskim obiskoval-i cem. Naloga tega urada je, da' pazi na to, da obiskovalci go- j tovo zapuste deželo, kadar jim poteče doba; pod nobenim po-' gojem jim ni dovoljeno, ostati' preko časa v svrho iskanja dela. V nekaterih slučajih je kak sovjetski agent v tujezemstvu, morebiti iz nevednosti, more-i biti pa zaradi komišna, ki ga dobi od voznih kart, napotil kakega delavca, da je odpotoval v Rusijo, ne da bi imel že v naprej zagotovljeno delo. — Večina je bridko obžalovala ta korak, kajti dela niso našli in morali so si izposoditi denar, da so mogli nazaj domov. Zlasti za Amerikance je v takem slučaju težavno, ker nima Amerika nikakega svojega konzulata ali poslaništva v i Rusiji, na katerega bi se lahko 1 obrnili za pomoč. —o— i SENZACIJONELNE GOVO- i RICE O KRUEGERJU I Stockholm, Švedska. — O finančnem magnatu Kruegerju, o katerem je bilo pred nekaj tedni poročano, da je v Pari- , zu izvršil samoumor, so zdaj pričele krožiti vesti, da sploh ni resnica, da bi se bil umoril, j marveč, da še živi in da je po-] begnil na otok Sumatro. Go-; vorice so se pričele na tej podlagi, ker pariški finančniki, ki| so bili s Kruegerjem v zvezi, niso izdali podrobnosti o nje-' govi smrti, kakor so obljubili. Govori se, da se je na neko drugo mrtvo truplo položila voščena maska Kruegerjevega obraza, da so se s tem premotile oblasti. Dognati se fega ne bo moglo, ker je bil sežgan. ŽRTVE j, i POPLAV £; i _ # — Kitajski poplavljenci se pre- ] i življajo s travo. ' 1 I | Peiping, Kitajska. — Man- ] džurska komisija Lige naro-'1 dov je bila opozorjena na Sfera-'] hovito siromašnost, v kateri1 mora živeti kakih šest milijonov Kitajcev, ki so bili pretek- 1 lo jesen v notranjosti dežele j .prizadeti od poplave. Ker te-^ , mu ljudstvu ni bilo vsled voj-j' ne pri Šangaju možno dovaža-ti živil, so se morali preživljati! s travo, plevelom in drevesni-l mi skorjami. V več krajih je : 'prišlo v navado trgovanje s,! človeškim blagom, pri čemer' se viša cena s starostjo. Tako 1 se otrok 10 let star postavi na > trg za $10, 15 let star za $15,! itd., do 25. leta, ko prične cena i zopet padati. i i -o- ŽENA SE ODPOVEDALA MOŽU i Bakersville, N. C. -— Pred 30 leti je Geo. Presneli izvršil neki umor, pobegnil nato v Columbia, Mo., kjer se je naselil pod drugim imenom, se tam tudi oženil, dasi je bil že prej oženj en, in živel kot spoštovan državljan. Pred nekaj meseci j je prišel umor na dan in Presneli -je bil aretiran zaradi nje-' ga. Pri sodišču pa je bil obto-' i ženec oproščen, a pri tem pa | se je pojavila druga težkoča. j Obe ženi namreč še živite in zdaj je-bilo vprašanje, kateri naj mož v naprej pripada. — 1 Problem pa je rešila prva žena, rekoč, da bo še v naprej lahko izhajala brez moža, ko ' je bila breiz njega celih 30 let, i in ga je brez nadaljnjega prepustila drugi ženi. -o- " Chicago, 111. — Dijaki chi-laške univerze so v sredo za g ^ čeli s posebne vrste tekmo. Gre za to, komu bodo do 5. maja največje brke zrastle. Vsi tek-' movalci so se ob pričetku morali javiti pri brivcu, in tisti, 1 ki se bo mogel izkazati 5. maja z največjim mahom, bo dobil posebno kupo. - Chicago. Doslej pa' sestre še ,, niso našli. Sporazum v važnejših točkah ( na vidiku. ,....„, j I Ženeva, Švica. — V torek je ameriški državni tajnik Stimson prvikrat osebno priso-! stvoval tukajšnji razorožitveni konerenci. Prej pa je imel privatni pogovor z zastopniki -Japonske, Italije, Nemčije iii Anglije. Pogovor se je sukal okrog vprašanja na Daljnjem' vzhodu, a vendar je bilo razo-' roževanje glavna točka. — Kakor se kaže, je nesporazum med Francijo in Ameriko, kij se je pojavil na konferenci5 pred nekaj dnevi, -izginil^ in I upa se, da se bodo v dogled-' nem času zborovalci zedinili v važnejših točkah glede raz-1 oroževanja. -o--j NENAVADEN VZROK IZ- j GREDOV , Kalkuta, Indija. — V pone-' deljek se je razvil med tukajšnjimi Hindujci in muslimani prepir s pretefpi in poboji, in sicer zaradi — prašiča. Muslimani so namreč obhajali svoj tridnevni praznik "Bakrid" in ob tej priliki so hoteli žrtvova ti svojemu Alahu kravo. Ker je pa krava Hindujcem sveta žival, so oblasti to žrtvovanje prepovedale. Poleg tega pa so Hindujci podtaknili ponoči muslimanom v njih svetišče, na prostor, kjer bi imela ležati krava, mrtvega prašiča. Prašič pa je po muslimanski veri pro-ldeta žival. Ogorčeni muslimani so navalili na Ilinde in v pretepu so bile ubite tri osebe. i I — Monte Carlo. — Prvikrat I v zgodovini slavne igralnice v tem mestu, Casino družbe, se je zdaj zgodilo, da igralnica jiie bo plačala dividend na svoje delnice. Tako so sklenili direktorji vsled skrčenih dohodkov. -T-—pr-^-r "Tarzaii" bo izhajal še celo leto v "Amer. Slovencu"; povejte tc svojim prijateljem, da si nareke list, da bodo Žital? 'Tarzana"! Roparski napad pri Železnikih Dražgoše, 4. aprila. — Mir- a no gorsko vasico Dražgoše nad 1 Železniki in vso okolico je j močno pretresel in razburil ža \ lostni, strašni dogodek, ki se t je izvršil včeraj nad 681etno ] Marijo Lotričevo in 32 letno j hčerko Genovefo, ki sta imeli s v hiši na Griču malo trgovino. ; -— Ko so se ljudje včeraj zju- i traj vračali od maše, so se začudili, ko so zapazili, da se i kadi iz Lotričeve hiše. Čudno j se jim je zdelo že v cerkvi, j ker niso žensk zapazili pri sv. maši kakor navadno. Takoj so j sumili, da pri hiši ni vse v re-!du in so se podali poizvedovat, 1 kaj je. Prvi, ki je prišel k hiši, ! je bil sosed France Šolar. Skr- ' 1 bel ga je dim, ki se je valil iz i hiše in je takoj močno sunil j vrata, katei-a. so sta tudi odprla, i ven je pa udaril močan dim. Prispeli ljudje so ogenj poga-.sili in za gotovo mislili, da staj se Lotričevi zadušili v dimu. j Ko pa se.je dim razvlekel, sej' jim je nudil strašen prizor. V j ,veži za vrati je ležala Genove- i fa v mlaki krvi z razbito glavo, mati pa ravno tako sredi sobe. Gorela je pa postelja v sosednji sobi. Poleg postelje so našli prazno denarnico, katera je bila najbrže skrita v po-j štel j i. Razbojnik je svoje dejanje l^ržkone izvršil s kram-j pom in nato zažgal, da bi teko žrtvi tudi zgoreli in bi izginila sled strašnega ubojstva. { Sosed Primož Habjan, ki je I komaj sto korakov oddaljen jod Lotričevega posestva, je re-ikel, da je slišal okoli pol 4. 1 zjutraj neki glas, ki je rekel: , "Odpri, Pavla je tu!" Kmalu nato sta sledila dva zaporedna ženska krika in bilo je zopet vse tiho. Mislil je, da je prišla, k ženskama neka sorodnica, ; ki je pri njih večkrat spala. — Ženski sta namreč bili radi 1 vednih potepuhov, ki se okoli vlačijo, dobro zaklenjeni in nista odprli vsakemu, zlasti ne 1 v nočnih urah. — Prebivalstvo ! upa. da bo zločinec kmalu v, ' rokah pravice, i -o-- Lep jubilej 1! /. _ t lz Novega mesta poročajo, . da poteče letos 36. leto, odkar, . je gospa Marija Bajde postala! , "študentovska mati". Dijaki, katere je pred 35 leti vzela v oskrbo, so že vsi mrtvi. Gospa Bajdetova je že v 72. letu svo-l jega življenja in je bila roje-! na v isti hiši, kjer še dandanes 5 stanuje. Dobro se še spominja i vojne leta 1866, kakor tudi - kolere in lakote, ki tudi Nove- - mu mestu ni prizanesla. Opog- - njena je že in slabotna, toda kljub visokim letom nima še .nobenega sivega lasu. — Marsikateremu dijaku je bila ne - samo gospodinja, ampak tudi i skrbna mati in ta in oni še je ? gotovo s hvaležnostjo spominja. Ogenj Dne 2. aprila je nastal ogenj v mlinu na Muri. Mlin je bil last Štefana Gomilarja iz Kroga pri Murski Soboti. Skoda je velika, ker je zgorelo celo poslopje in znaša nad 100,000 Din. Marsikateri siromak je pri tem ob vse žito, ki ga .je slučajno imel v niliniK Po vseh znakih sodijo, da je ogenj zanetila alobna roka. -o-- Smrtna kosa V Spodnji Šiški je umrl Jakob Pirš, posestnik. -— V Celju je umrla Gabriela Lube jeva, žena čevljarskega pomočnika, stara 38 let. — V Rimskih Toplicah je umrl Jurij Jaklič, upokojeni podpolkovnik, star 75 let. — V celjski bolnici je umrla Marija O rože vai. tenx viničarja iz konjiške okolice. """■'"""" Lastno trgovino je oropal I Skoro neverjeten slučaj se I je nedavno dogodil na Čatežu j'pri Trebnjem, kjer je bilo kon-Icem meseca marca vlomljeno v trgovino tamošnjega trgovca. Orožniki so takoj pričeli preiskavo in ker je sum letel na samega lastnika trgovine, so izvršili pri njem hišno preiskavo, ki ni bila brez uspeha. •Vse pokradeno blago so našli na domu lastnika trgovine, ki je sam sebe okradel radi tega, da dobi večjo svoto denarja, ker je bil proti vlomu precej visoko zavarovan, -o—— Nov list V Parizu je pričel izhajati nov jugoslovanski list z ime nom "Les Balkans", List bo pred vsem zastopal stališče "Balkan balkanskim narodom". Namen lista je tudi pokazati širšemu svetu Balkan v pravi luči. *--o---. Žrtev težkih gospodarskih razmer V Grušovi pri Sv. Petru kraj Maribora je komaj 321etni po-setnik Feliks Šalamuna v obu-' pu iz pil steklenico lizola in si nato z nožem razparal trebuh. Pišejo, da so temu vzrok težavne gospodarske razmere, ---o--- II Devetletna gozdna pravda ! Posestniki iz Spodnjih Dan občina Sorica. in posestniki iz Zg. Sorice so se celih devet let pravdali za 25,000 Din vredno gozdno parcelo. Stroški pravde so pa znašali 180,000 Din. i Jasna slika kmetske trmoglavosti. -o- Zopet eden Iz sovjetske Rusije se je i pred kratkim vrnil domov v ; Sremsko Mitrovico Milutin No-■ vakovič, ki je že 1. 1915 prišel > v ujetništvo. Povedal je, da je i življenje v Rusiji za delavce, i posebno za tiste, ki niso Člani - komunistične stranke, posebno 'tefavno. t% Jisgoslavife* Sovjeti ne marajo tinnov-M za veteranski bonus ' Stran, 2 AMERIK,ANSKI „ SLOVENEC_ Četrtek, 21. aprila 1932 ^ AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi iti najstarejši slovenski u list v Ameriki. ^^,,, Ustanovljen leta 1891, Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto ........................................$s-00 Za pol leta -------------------------------------- 2.50 Za četrt leta .................................... 1-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ------------------------------$6-00 Za pol leta ----------------------------- 3.00 Za četrt leta ............—.................... L/3 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published By: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon CANAL 5544 Subscription: For one year ....................................$5.00 j Fof half a year.................................. 2-0C For three months ............................ Chicago, Canada and Europe: I For one year ----------------------$6.00 For half a year ---------------------- 3.00 For three months -------------------- 1.75 Dopisi važnega pomena za hitro'objavo morajo biti doposlani stvo vsai dan in pol pred dnevom, ko izide list.-Za zadnjo številko vtednuje^ čas do četrtka dopoldne. - Na dopise brez podpisa se ne ozira. - Rokopisov R uredništvo ne vrača.________—-— ' g POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, j do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker b s tem veliko pomagate listu. ___ p Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at ,n Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. ________________ ,v -------- p S. D.: Resno vprašanje Hooverjti . j Beseda "varčnost" bo brez dvoma geslo prihodnje tedne j a je Jakec uvidel, da so to ljudje, ki se ne dajo pogovoriti, se je obrnil in zbežal nazaj v džunglo. Akut ga je zopet karal in obenem ga je silil, naj čimpreje gre naprej v notranjost džungle, ker zamorci jih bodo gotovo zasledovali, ko so ga enkrat videli. Jakec je spoznaval čezdalje bolj in bolj, da ima Akut prav in da je Akut njegov edini prijatelj v tem divjem svetu. Ko se je Tarzanov sin še nekaj časa obotavljal na velikem drevesu, je! res kmalu zagledal skupino zamorskih vojnikov, ki so ga zasledovali. Obšel ga je std in jeza. Hotel se je boriti z zamorskimi vojniki. Sledil je četi po vrhovih neopaženo. Zanjorski vojniki pa so kričali in delali vsake vrste ropot na zasledovanju. Ko-nečno je zagledal, da je neki mlajši vojnik ostal v ozadju za četo. Nasrfteh mu je šinil na ustnice. Ko je zamorec prišel pod njegovo vejo se je Tarzanov sin spustil liki ris na svojo žrtev. Pa- • del mu je na hrbet in ga silbyito stisnil za vrat. Črnec se je sicer otepal na vse moč, pa ni mogel iz, močnega prijema Tarzanovega sina. Ta slučaj je pokazal, da se je Tarzanov sin razvil v močnega člpveka. Tiščal je zamorca s tako silo, da ga je zadavil in da je obležal mrtev pod njim. S tem je Tarzanov sin pokazal svojo dr-zovitost. . 4 j DENARNA NAKAZILA j > odpravljam točno in zanesljivo po dnevnem 1 J kurzu v Jugoslavijo, Nemško, Avstrijo in, ! J Italijo in v druge dele sveta. Prejemniki < > dobijo denar direktno na dom po pošti brez J ! vsakega odbitka. Sedaj pošiljamo: ! > 100 dinarjev ..........$ 2.35 50 lir ........................$ 3.30 i > 250 dinarjev ........:.$ 5.10 100 lir ........................$ 5.90 j ) 500 dinarjev ..........$ 9.60 250 lir ........................$13.95 1 s 1000 dinarjev ..........$18.70 500 lir ........................$27.10 ! J Za nakazila, ki se izplačajo v starem kra- ! > ju v amerikanskih dolarjih računamo 75c. j i do $50.00. od višjih svot po 1 odstotek in pol. i l John Jerich (V PISARNI "AM. SLOVENCA") 1 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. ! P * 1 O. K. ST. ROCH! pi La Salle, 111. ™ Pa je res precej dobro kričal oni dopis pretekli teden. Odkar so naši ljudje brali so-botnega Amer. Slovenca, so se | začeli zanimati kar za dvoje ' reči naenkrat. Najprej bi nam- ^ reč radi zvedeli, kdo je oni dopis v cajtenge poslal. V dru- ^ gi vrsti se pa za naš pevski ^ koncert zanimajo, ki bo pri sv. ^ Roku v nedeljo, 24. aprila ob,"' v- I 8. zvečer. |je Pravijo, da je bil dopis do- . ber. Sedaj pa ugibajo, kdo je pisal. Da boste vedeli, boste našli danes pod tem dopisom' vse pojasnjeno. Preden boste ° pa podpis brali, denite prst na [usta in nikomur ne poVejte, j kako se podpis bere. 1 ^ Za koncert je pa zato na- stalo tako zanimanje, ker ni- • l'1 kjer ne verjamejo, da imamo pri sv. Roku toliko zborov kot j je bilo naštetih zadnjo soboto.'^ Še v Jolietu in v Chicagi z gla- ^ vo majejo in jih mika, da bi se g prišli osebno prepričat. Le pri- ^ dite! Jaz vam pa danes lahko , i še več povem. Nekaj zborov i ^ j sem celo pozabil našteti. Poza- v I bil sem n. pr. Didreja zbor, ^ Dri j a dro zbor in Tralalom .. zbor. Pa jih je še več. Kdor ne r verjame, naj kar gledat in po- ^ , slušat pride. r^ V nedeljo sem poslušal ge-;s neralno pevsko vajo in sem vse ^ videl in slišal. Nekatere pesmi ^ so pa že take, da jih še nikjer na vsem svetu niso peli. Na i primer ta-le: I I Mi smo zbrani pevci mladi z Oglesby, , lepe pesmi bomo peli dve al tri IJ Vsak Slovenec rad prepeva, j; mlad al star, I} naj doma bo v La Salle al Og-1 lesby. I, Pesmi poje Ottawa in tudPeru, ( I Ottawa in tudi Peru, pa še : i 1 1 ' De Pue. . j, Lepa je slovenska pesem, prav j' zares, 1 . mi se radi je učimo, prav zares 1 itd. Taka je ta pesem, druge so t pa drugačne. Boste že slišali, . saj vseh Amer. Slovenec ne more vzeti pod streho. Malo dni je še do nedelje. Da bi le [ tiketi šli dobro v cvetje! Ja, ko bi bil vsak tako priden kot " Mr. Rudolf s Svete Gore! Potem bi že bilo. Pa saj morebiti j so drugi še bolj pridni, samo j povedali še niso, koliko so prodali. No, pa na svidenje v nedeljo ) zvečer! Ššššštt. . . i -o- ŠE O TEM IN ONEM IZ PUEBLE Pueblo, Colo. Kar se tiče dela po tovarnah - in raznih podjetjih, je še vse,' e kakor je bilo pred letom dni. j Me ženske doma smo pa zelo -->st pridne, ker kopljemo in grabi- < ^ mo vsaka v svojem vrtu. Veli- ^ ko sejemo raznih cvetličnih v. semen in seveda tudi druga, potrebna zelenjadna semena,' ^ ker zelenjava vedno prav pri-de pri družini. — Vreme ima-mo prav lepo in toplo kakor l meseca julija. Tu pa tam ima- ^ mo seveda vedno kak party ali kako veselico, da se razvedrimo in vsaj za en čas pozabimo :na razne težkoče sedanje kri- P Ize. Vselej se nas zbere skupaj llepo število, da je bolj veselo in se porazgovorimo o tem in onem. j Pri nas se je 23. marca o- 11 glasila gospa štorklja in nam pustila čvrstega sinčka. Ob tej j11 priliki se moram prav lepo za- s ^valiti vsem, ki so me prišli v ^ tem času obiskat in pa tem, ki £ so prinesli s seboj tudi lepe da- E rove za mojega sinka. Prav le- £ pa hvala mojim staršem Mr. 1 , John in Mary Kristan in pa j ^ staršem mojega moža, ki so mi r največ pomagali v tem času. s Enako se prav lepo zahvalju- ^ jem vsem drugim, katerih je J lepo število, ki so me obiskali 1 i in mi prinašali darove. Lepa s ', vam hvala vsem in stokratni |N ' Bog plačaj za vso prijaznost 1 L in vse, kar ste mi dobrega sto- * ! rili. Radi prostora v listu niste j ] " vsak posebej imenovani. Bodi- * i te pa prepričani, da ste zapi- ' sani pri meni v nepozabnem ; \ spominu. — Hvala lepa in po- ' 1 zdrav. Jennie Yurglich. -o- 1 JUBILEJ NAŠEGA ŽUP- 1 NIKA Pueblo, Colo. j V stari domovini, tam na pri-jjaznem Gorenjskem, ste č. g • | župnik Rev. p. Ciril Zupan za-gledali luč sveta 17. aprila leta "il862. Letos ste praznovali svoj J 70. rojstni dan. Blizu 10 let že delujete med nami. Mnogo ste nam v teh letih dobrega storili, I za kar smo Vam prav iz srca v'hvaležni. Vedno bomo prosili iBoga, naj Vam obilo poplača t s ves Vaš trud, ki ste ga imeli j in ga še imate pri fari Marije Pomagaj. ? Malo je župnij, ne samo v j ' Ameriki, celo v starem kraju, i e ki bi imele tako dolgo vrsto let, O v enega in istega g. župnika. To e je pač najlepši dokaz, da je | naš č. g. župnik dobra in bla-1 ! ga duša, ki vse težave prenese in deluje med nami požrtvo-, 1 valno in so mu na skrbi v prvi vrsti naše duše, katere vodi po' poti do večnega studenca, k Bogu. j 0 Hvaležni smo najprej Bogu! in hvaležni tudi Vam č. g. žup- { nik in Vam želimo, da bi še , dolgo vrsto let bili med nami. i — Vsa ta dolga leta, ki ste med nami, se niste ustrašili ( h trudapolnega dela in se ga ne s,'ustrašite niti sedaj. Za Vsake-i. j ga, ki vas vpraša za kak svet. lo imate tolažilne besede. Zato1 je pa dolžnost nas faranov, da se Vam praviz srca zahvalimo v in Vam častitamo k Vašemu lj rojstnemu dnevu, da Vam s tu tem vsaj malo pokažemo svojo, v; hvaležnost. si Prišli ste k nam kot mlade- z; nič, danes ste kljub svojim ča- k stitljivim letom, s častitljivo n< belo glavo, še vedno živahni,'it veseli in zadovoljni. Bog Vas j t živi! 1 j V imenu cele fare Vam tako v: kličem in v imenu cele fare n sem napisala te vrstice. Pripro- r; ste so, vendar naj Vam poka- t< žejo našo udanost in našo hva- k ležnost. o Faranka Marije Pomagaj. -0- PODR. ŠT. 19 SŽZ. VABI NA ^ VESELICO Eveleth, Minn. V nedeljo, dne 8. maja bo naša podružnica SŽZ. priredi-la lepo zgodovinsko igro "Do- s j men", o kateri boste še brali v 1-slovenskih časopisih, kjer vas i" bo naša sosestra blagajničarka v povabila in naprosila, da se ( polnoštevilno udeležite . te predstave. — Sosestre, katere j imate že vstopnice, na se le po- c j trudite, da jih kolikor mogoče 1 razprodate. Vem, da je težko jI se žrtvovati in dajati za zaba- 1 ve v teh žalostnih časih, a ker 1 je vstopnina slabim delavskim < razmeram primerna, upam, da ' se boste odzvali v velikem šte- 1 j vilu. Drage sosestre, vedeti : 'moramo, da je denar, katere- 1 ga žrtvujemo za svojo organi- 1 , zacijo, naša lastnina, o kateri . imate vse članice pravico odlo- : čevati. Radi tega, drage sose- 1 i stre, potrudimo se, da se bo,; . l kar največ mogoče razprodalo j' vstopnic v predprodaji, da bo- j mo tako imele do zadnjega ko-J ta napolnjeno dvorano. Prire-i ditev bo dne 8. maja ob 7:30 zvečer. i Prav lepo tudi vabimo na to"j - prireditev vse ostale Slovane ne Evelethu in okolici, da se - vsi Udeležite te lepe igre. — i Vstopnina za odrastle je samo j 35c, za otroke pa 15c. —Igral-e ci in igralke se prav pridno s vežbajo pod nadzorstvom do-i, bro izvežbanega farana in a smo prepričani, da bo igra kar i najbolje uspela. Na programu a bo sledeče: \ i i Prva slika je Union postaja j e (v angleškem jeziku). Godilo, [se je za časa splošnega nase-, v | Ijevanja narodov v Ameriko, j i,iIgra je jako živa in polna, 't( kratkočasnih prizorov in. veli-o kega pomena za našo mladino, e kakor tudi za odrastle. Glavična igra, katera sledi omenje-e nemu uvodu, je igra "Domen" >- v petih dejanjih. Igra nudi /i polno dovtipov, a tudi polno o'podučnih in žalostnih prizorov k in bo prav gotovo ustrezala, i vsemu občinstvu, u j Igralci so sledeči: Jurec, i )-^kmet; Anka, njegova hči; An-. ,e;že, hlapec; Jerica, dekla; Me-i. i ta, osobenica, Domen, njen sin, j ;e Sova, graščak; Urh, berač; lj|Krševan, učitelj; Spilkin Jo-e žek, krojač. Župan, Tanker, j. Klemen, Skene, Golobek, t, kmetje; France, fant; trije bi-:o!riči; predice; fantje; dekleta. Prvo dejanje se vrši po zimi 2 v Jurcevi hiši. Jurec, kateri v; ljubi svojo hčer Anko in ima p tudi Domena rad, katerega je k vzel k sebi in ga vzgojil kot b sina. Anka, hči Jurca, je vsa n zaljubljena v Domna, se boji. ko oče izve za to ljubeezn, da ji ne bo dovolil, da se vzameta |si itd. Tako se ta povest nadalju-;si je in ima prav čudne zaplet-'ji ljaje, katere boste pa najbolj k videli, ko pridete na igro. Ne p morem jih pa tukaj popisati o radi prostora v listu. — Pridi- g te torej vsi na to lepo igro, na r katero vas povabim v imenu v odbora naše podružnice. v A. Nemgar, predsednica, ri -o- r. NA POTU PO PENNSYLVA- ' NI JI l s Cleveland, O. -] Bila je velikonočna nedelja, j Lepo je bilo velikonočno jutro, i sicer nekoliko hladno, drugače pa popolnoma pravo veličastno velikonočno jutro, vredno \ veselega praznika vstajenja ' Gospodovega. Od vseh strani so hiteli ljud- ^ ;je iz svojih stanovanj k farni ' cerkvi sv. Kristine v Euclid, O. ' k veliki sv. maši, ki se je imela ; pričeti ob 5. uri zjutraj. Že 15 . minut pred 5. uro je bila cer- ; ■ kev polna vernikov in tudi ho-! dišča med cerkvijo in šolo so t bila napolnjena z ljudmi. Ma-. lo pred 5. uro so se oglasili i zvonovi, ki so, četudi mali, . vendar dovolj glasno in veselo . oznanjali Alelujo—dan vsta-i jenja, dan, ki ga je v resnici . naredil Gospod. To je bil za-. res dan veselja. Konec je bilo , žalovanja velikega tedna in, ^jvsa žalost se je na mah izpre-' . i menila v veličastno zmagoslav-_|no Alelujo, najveselejši dan . J katoliške cerkve. )' Veselo je odmevalo po cer-1 kvi, ko je mašnik zapel pred 3 i Najsvetejšim: "Zveličar naš je d ' vstal iz groba"— pevci na cer-e kvenem kgru so pa z radost-_ nim glasom nadaljevali — 0 "Vesel prepevaj, o kristjan..." . — Kdo bi se ob tem trenotku o ne zveselil in v duhu pohitel naravnost v tiste kraje na Ju-q trovo, v Palestino, na Kalvari-r jo. na katero je prvič pred L1 1900 leti sijalo solnce Vstajenja, da v duhu pogledamo pra-a'zen križ, na katerem je Go-o | spod trpel, in se podamo v prazen grob, v katerem je po-)'čivalo njegovo telo do tretjega a dne v jutro, iz katerega se je j. dvignil ves bleščeč samo z zna-ki ran na rokah in nogah ter r. njegove strani. Veselo je mo-ralo biti to prvo velikonočno " jutro in tako veselo ga sv. Cev-li kev praznuje še danes in ga 0 bo praznovala do konca časov, v To je praznik vseh praznikov a za vse, kateri verujejo v več- jnost in posmrtno življenje, j Takoj po končanem sv. o-v pravilu sem bil doma in po j.1 stari naši velikonočni navadi 1 j zajtrkoval od blagoslovljenih i j'jedi. Ko sem bil s tem gotov, sva z Mr. Albin Modicem ta-r koj zavrtela najin avto in jo ubrala proti Pennsjivaniji. Bi-la je ravno 7. ura, cesta št. 422 lepo suha, ki naju je skoro 200 milj na daljavo preko livad in ovinkov in hribov pripeljala do Johnstowna, Pa., kjer je bilo dogovorjeno, da bomo kazali slike na velikonočno nedeljo zvečer. Med gorami, v dolgi dolini, je mesto Johnstown, po kateri | se vije široka reka, pravi industrijski kraj. Mesto Johnstown 'je pozidano bolj na bregu kakor v ravnini. Preko reke so postavljeni vsakojaki mostovi, ob bregu reke pa tovarne. Pregled vse okolice je nemogoč, radi okrog in okrog stoječih visokih hribov, na katere celo vozi vzpenjača ljudi in avtomobile. Tudi cesta in železnica nimate nikjer ravnine pred seboj, temveč se vijete ob pobočjih hribov, se vzpenjate v višino in zopet padate v nižino. Tako je v Johnstownu in tako je po večini tudi drugod v Pennsylvaniji. Kje naj. povprašam za naše naseljence? Naslov od č. g. župnika Snoja sem imel: 481 Decker Ave. Za to cesto pa ve v Johnstownu vsak, ker prav j do te ceste pelje mestna kara za 7c. Ta cesta ima pa sedaj že novo ime in se imenuje St. ( Theresa Iiill. Tukaj se izstopi iz kare in se gre nekaj minut v hrib. Tik ob tej cesti teče žu-} boreč potok prav mimo cerkve sv. Terezije, ki je sedaj nova : farna cerkev slovenskih rojakov v Johnstownu. — Prav za-^ nimiv je ta kraj. Ko namreč izstopiš iz cestne kare, je pot j takoj strma in nekaj časa te spremljajo ob strani stano-r) vanjske hišice. Kmalu se pa na levi strani te poti začne pravi i gozd, cločim so na drugi strani I ceste med drevjem pomešane n hiše prav do cerkve sv. Terezije. Ko potnik nastopi to pot, in če ne ve, mu niKako zname-cl nje ne kaže, da bo na tem po« e tu naletel na kako cerkev, še najmanj farno. Toda, na desni strani se potniku med drevjem kmalu pokaže lepo zida-„ na, precej velika cerkev, ki u kaže, da živi v tej bližini do-, kaj lepo število katoliškega j naroda. Čudno je to, da na-j prej ni več hiš in tudi z avtom j je skoraj nemogoče po tej strmini. Na posebej vzvišenem i kraju za cerkvijo se nahaja } župnišče in naprej ni več no- bene hiše. > Kot tujec prvič tukaj, in po« a leg tega še prav na popolnoma ie novi fari, sem samo gledal in ■i- razmišljal, kako in kaj. Počasi ir so se mi zjasnjevale misli, ko > sem stal pred lično zidano cer-io kvijo in opazil na levi strani r- cerkve na dokaj komodnem ;a prostoru umetno izdelano "lur-v. ško votlino" — nekaj posebno »v izrednega na tem kraju. Nad č- tem krajem pa vodijo precej strmo stopnice prav do župni-o- šča, ki je tudi zidano enako >o kakor cerkev. Na levi strani ii cerkve je pravi gozd, v kate-ih rem je, kakor so mi pravili, le-v, po jezero, v katerega se s hri-a- ba stekajo studenci. Torej vse jo kakor nalašč v razvedrilo doli- hajajočih potnikov v poletnem 12 času. Ko sem vse to kot tujec ro (Dalje na 3. strani.) Četrtek, 21. aprila 1932 AMERIKANSK1 SLOVENEC SEKTARSTVO V DANAŠNJI RUSIJI Človeško življenje je neprestano nihanje in borba med eks-tremi: iz odpora proti materia-lizmu se je rodil idealizem, kateremu je sledil realizem in naturalizem, za katerim je prišel spiritualizem. Skoraj nemogoča je ona zlata sredina, ki bi kot rezultanta nasprotnih si sil vodila naše življenje v mejah pravega in dobrega. Vsaka akcija rodi reakcijo in najrajši bi kot aksiom zapisal,da je vse vodilo in gibalo človeškega življenja veden boj in nasprotovanje med posameznimi idejami. Po tem kratkem uvodu in s tega razgledišča nam bo lažje razumljiv tudi pojav številnih verskih sekt ali ločin, ki v zadnjem času tako silno rastejo v sovjetski Rusiji. Komunistični režim, ki temelji na surovem materializmu in je napovedal neizprosen boj vsemu, kar količkaj nasprotuje materializmu, je sam ustvaril najugodnejša tla za uspevanje novih sekt, ker je prepovedal vsako versko združevanje in izvrševanje kakršnegakoli religioznega kulta. Dan za dnem se pojavljajo nove sekte, v katerih iščejo njihovi začetniki pristaši in propagator-ji .zadostila in utehe svojemu religioznemu življenju. Ta pojav novih sekt kaže iznova, da boljševistični režim ni prav nič zatrl ruskega nagnenja do napačnega misticizma in sektanstva, ampak ga je še pospešil, kot se to dogaja ob času stisk in preganjaj. In že sami ruski "brezbožni" časniki vedno češče poročajo o nastajanju novih verskih ločin, kar pomeni, da jim je zadeva prišla na ušesa in da jim ne more biti preveč povšeči. Danes navajamo samo tri primere, o katerih piše "Brezbožnik" in ki so dosti značilni za razumevanje in osvetlitev verskih razmer v današnji Rusiji. V 37. številki piše "brezbožnik" o sekti "Rdečega zmaja" dobeesdno sledeče: Sekta "Rdeči zmaj" eksistira že od leta 1921. Njeni agitatorji romajo po vsej Rusiji in pridi-gujejo o drugem Kristusovem prihodu, o propadu sovjetske vlade in o nastopu vladanja carja Mihaela. Tudi to sekto vodijo — kakor vse ostale sekte — "nekdanji ljudje" (to je takšni, ki so bili v carski dobi vplivni in ugledni veljaki): I. P. Saveljev, bivši trgovec, in I. P. CigankoV, sin ruskega uradnika. Oba se izdajata kot "poslanca božja" in prvi se je imenoval prerok Geor-gij-Pobjedovšev (Zmagovavec) in Rasputin, drugi pa se je delal za Aleksija, dediča Nikolaja II. in sam sebe nazival za prero- ^ ka Elijo. Da bi zakril svojo protirevo-luciarno smer in delo, se je dal "Aleksij" pri borzi dela vpisati kot knjigarnar. Leta 1928. je i-mela sekta "Rdečega zmaja" v Moskvi in okolici mesta okoli 50 članov, ki so se zbirali po hišah svojih somišljenikov. Pridigala sta Hieromonah Vitalius in re-' dovnica Samsonova. Svoje člane pridobiva sekta med gospodinjami in neorganiziranim prebivalstvom, posrečilo pa se jim je, da so našli nekaj pripadnikov celo med tovarniškimi delavci. Ana Tugarinova, delavka v Djedov-skirski tvornici, je mnogo pripomogla k razširitvi te sekte in se je dala ločiti od svojega moža, ki ni maral stopiti v sekto. "Aleksij" je nastopil v fabriki javno proti sovjetski vladi in dejal, da je vse boljševistično početje delo satanovo. Sekta "Rdeči zmaj" si je nadela nalogo, da unči in upropasti vlado sovje-tov; s propagando in agitacijo in z vsemi mogočimi sredstvi so skušali ovirati napredek socializma in škodovati boljševikom. Javno so se izrekli proti kolhozi (kolektivističnemu gospodarstvu) in proti sovhozi (sovjetskemu gospodarstvu). Delovanje "Rdečega zmaja" deluje v Moskvi in v okolici družno s križarsko vojsko rimskega papeža. Na nekem svojem sestanku so naznanili sektanti svojim somišljenikom, da bo 19. marca padla sovjetska vlada, da bo kmalu prišel Kristus in car "Mihael", ki bo prevzel vodstvo Rusije in pobesil vse komuniste! Sekta ima svoje lastne svete predmete: metle, lesene in železne lopate, grčave gor-jače in carjevo znamenje s sliko Georgija Pobjedovševega, pa še marsikaj drugega, kar naj po mnenju sektantov, ki so vsi izstopili iz pravoslavne cerkve, pomeni skorajšnji konec sovjetske tiranije." Tako "Brezbožnik" o "Rdečem zmaju". O sekti "Jegovistov" pa piše isti "Brezbožnjk" v svoji 27. štev. takole: "Pozna temna noč. Pred nama leži tiha uličica (to pripoveduje neki Mihael Kovlev). Moj tovariš potrka na slabotna vrata. j — Kdo je? se oglasi glas znotraj. j — Prijatelji! odgovori moj spremljevalec. i Počasi se odmakne težak zapah in v temnih vratih se prikaže dobrodušen obraz zgrbljene starke. Umazanorjave lase ji pokriva bel robec. Gleda nas z vodenimi očmi in topo buli pred se. i — Kdo ste pa vi? me ošine z očmi. — To je moj znanec pa bi se1 rad nekoliko seznanil z našo ve-' ro! odgovori tovariš. i — Seznanil? počasi odvrne I starka, "potem pa kar urno, ljuba golobčka, zakaj opravilo gre že h koncu!" Po stopnicah stopiva v temno sobico, ki jo je razsvetljevala' zakajena svetilka. Za mizo je 'sedel možakar v plašču in bral jiz knjige pred seboj. Pri najinem prihodu se je obrnil, da sem I videl njegove bolestne in brez-i I izrazne oči. Nato se je zopet o-brnil in čital dalje. — Sedite! mi veli starka in tmi ponudi nizek stol. Polagoma sem se razgledal. V .sobici je bilo kakih dvanajst Iju-jdi, od teh največ žensk. Vse je molčalo in napeto poslušalo, mož [pri mizi pa je bral z napolpojo-|čim glasom: "Naj pride nadte |Vse to prekletstvo, ki te naj u-niči! Preklet bodi v mestu in na deželi,prekleto bodi tvoje imetje, preklet sad tvojega telesa in tvojega polja,preklet bodi tudi jti pri svojem prihodu in odhodu. . ." (Deuteronomium 28, 12 —15.) Zatem spusti glavo v roke in 'si zakrije obraz. Tako sedi mirno in mrko. .. Vsi prisotni storijo podobno, zavijejo obraze v dlani in težko sopejo. Vse molči. . . Voditelj se iznova vzdigne in z narejenim vzhičenjem in navdušenjem spregovori: "Bojte se Boga! Da, Jehova, strašnega Boga, se hočemo bati!. . ." In po dolgem presledku doda s pomenljivim poudarkom: "Mir z vami, bratje, bratje, končajmo'!. . ." ■Še nekaj trenotkav sedijo sektanti in se urno razidejo, ne da bi se poslovili drug od drugega. I Tako molijo "verniki" sekte "Jegovistov" ali "Jehovistov". Sekta "Jegovistov" se je osnovala pred kakšnima dvema letoma v Kazinovu v obliki majhnih družinskih skupin. V zadnjem času so se vrgli pridigarji "Jegovistov" na vas, kjer imajo nemalo uspehov. Propovedujejo, da mora drug drugega bičati, !pripovedujejo o peklu, peklenskih mukah in slikajo drugi Kristusov prihod in podobno. . . Tudi njihova propaganda je več ali manj nasprotna sedanjemu režimu." I Takšni so "Jegovisti". J Tako pripoveduje sam "Brez-,božnik". IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) Sten 5? ogledoval, bilo je na velikonočno nedeljo zvečer, sem imel pri tem tudi čast stisniti roko č. g. župniku Rev. B. Snoju, ki je pravi začetnik tega prijaznega kraja. Precej časa sva se razgovarjala o tem in onem, predno sem mogel vse doumeti, kar mi je č. g. župnik pojasnjeval, o delu in napredku tega božjega hrama. Č. g. župnik je priznal, da so iz divjega gozda napravili lepo in zelo vabljivo svetišče. Povedal 'je tudi, da je kraj "Lurdske Igrote" zavzemal najbolj divji in pust kraj, prave skalnate pečine, katere so si izbrali za Marijino svetišče, da ga sedaj celo umetniki cenijo, da je vreden več tisoč dolarjev, kar tudi- v resnici izgleda. — Še bolj sem se čudil pripovedovanju g. župnika, ko mi je rekel, da pred letom dni niti on niti fa-rani niso še nič znali, kje in kako bi pričeli s faro. Pa sem mu omenil, da so morali prav gotovo delati prava čuda, drugače je skoro neumljivo, da se je v tako kratkem času in v takih razmerah toliko- napravilo. Gospod župnik, ki se nič ne zanaša na svojo moč, mi je rade volje pritrdil, da pač trdno zaupal svoji farni patroni, Mali cvetki sv. Tereziji, ki je pač največ pomagala in posredovala s svojo priprošnjo, da se je to tako uspešno začelo in nadaljevalo. — Res je, da danes že vsak v duhu gleda v bo- j dočnost in vidi na hribu sv. Terezije, kako se bo v kratkem dvignil kolegij s samostanom,' ki bo za državo Pennsylvanijo j in cel slovenski narod mnogo pomenil. Čudna so res pota božje previdnosti. Pred letom dni niso še nič vedeli, kam naj, se obrnejo, kje in kako naj | pričnejo s faro in sedaj vse) pod streho: lepa cerkev, spodaj velika dvorana, v zvoniku trije lepi zvonovi, poleg cerkve pa krasna votlina Lurdske Gospe, kjer se navadno ob lepem vremenu na prostem o-pravlja božja služba, na hribu { nad tem pa lepo zidano župni-šče. Vse okoli pa obdaja krasen gozd in potoki tečejo po strugi mimo cerkve v velik vodnjak. Potnik, ki obišče ta kraj, se razveseli in ne čudim se, ko so mi pravili, da je bilo ob času, blagoslovitve cerkve tu do 10 tisoč ljudi. Tudi v času, ko sem se jaz tam nahajal, so, čeprav je divjal sneženi vihar, dospeli ljudje v cerkev na velikonočni ponedeljek in ti so morali preko velikih sneženih žametov. To je jasen dokaz, kako ljubijo svojo farno cerkev. Vse to sem na lastne oči sam videl in to lahko spričam. Priporočam pa vsem, ki potujejo z avtomobili, da se oglasijo na tem prijaznem hribu in si ogledajo ta zares romantični kraj vsaj ya j par ur, prav gotovo ne bo no-1 benemu žal, ker kraj je v res-, niči lep. To leto nameravajo prirediti i veliko slovesno obletnico me-, seca avgusta. To bodo res lepi časi in obljubil sem, da jih bom za ta čas posetil ter bom snemal slike večerne procesije. Takrat pač ne bo snega, kakor je bil na velikonočni ponedeljek. Vseeno je pa slika lepo izpadla. Pot iz Johnstowna v Steelton sva napravila s šoferjem po železnici, ker sva se ustrašila snežnega viharja, ki je divjal med nedeljo in ponedeljkom, in nisva bila prepričana, da z avtom kje sredi pota ne obtiči-mo v snegu. Kako sva se pa začudila na vožnji proti Steel-tonu, ko sva skozi okno v vlaku opažala, da je vedno manj in manj snega. Ko sva dospela v Steelton, pa o snegu sploh ni bilo ne duha ne sluha. Kar verjeti nama niso mogli, ko sva rekla, da sva sredi velikega snega pustila avto na potu. V Steelton, v stari naselbini, je Vesti transatlantske službe (TRANSATLANTIC SHIPPING NEWS) Tekma za hitrost na Atlantiku i» Hitrost, večja hitrost in še! J večja hitrost! To je stremljenje današnjega sveta. Več hitrosti na železnicah, več hitrosti pri avtomobilih, več hitrosti pri zrakoplovih in tudi pri par-nikih se zahteva več in več hitrosti. Spomnimo se nazaj v prva leta našega priseljevanja, v leta okrog 1900. Tedaj so veljali za najhitrejše parnike oni, ki so rabili od 10 do 11 dni iz , Francije do New Yorka. Okoli , 1. 1905 so že vozili parniki na , teh črtah, ki so skrajšali vož-' njo na 7 do 8 dni, a leta 1910 je imela angleška Cunard lini-i ja v prometu svoj "flajer" Mauretania, ki je skrajšala vožnjo čez Atlantik na 5 do 6 dni. , ■ V desetih letih — od 1900 . do 1910 — se je zvišala hitrost i transatlantskih parnikov za , 100 odstotkov, od 10—11 dni na 5—6 dni. i I V prvi vrsti so tedaj tekmovali za hitrost Angleži in Nem-, ci in Nemci so hoteli ne samo doseči Angleže, temveč so imeli resen namen jih tudi prekositi. Vedeli so namreč, da . pomenja prvenstvo v hitrosti parnikov tudi prvenstvo v šte-. vilu potnikov, zlasti onih za , j prvi in drugi razred. | Nemci so hitro gradili osob-jne parnike. Ni skoro bilo leta, da bi ne spustili v morje nove-; ga orjaka. Eden je bil večji od drugega, eden hitrejši od drugega. Po velikosti parnikov ni-Iso samo dosegli Angležev, temveč so jih tudi prekosili. Šlo je samo še za hitrost, večjo kakor jo je imela Mauretania, in prvenstvo na Atlantiku bi prešlo od Angležev na Nemce. Razume se, da so Angleži, katerim je zavest o prvenstvu na morju že prešla v meso in , kri, gledali na svoje nevarne j nemške tekmece z jezo. Sledila je svetovna vojna, katera je . imela precej svojih korenin , ravno v angleško - nemški tekmi na Atlantiku. Zmagovalci so Nemčiji vzeli , vse parnike, ki so imeli kako , večjo vrednost in največ od teh je prišlo pod angleško zastavo. Toda, Nemci so sicer zgubili svoje parnike, toda zgubili niso svojega tekmovalnega duha niti v drugih stremljenjih, niti za tekmo za Atlan-. tik. t V prvih desetih letih po voj-i ni so zopet Angleži imeli ne- JUGOSLAVIJA PRIDE V MINNESOTO V dnevih" med 22. aprilom . • in 1. majem bo prišla Jugoslavija v Minnesoto na obisk . in sicer: 22 .in 23. v Ely, 24. in 25. v Eveleth, 26. in 27. na Chisholm, 28. na Gilbert, t 29. na Soudan in 1. maja pri . sv. Štefanu v Brock way u. t Ob tej priliki se bodo ka-. zale slike iz stare domovine Jugoslavije domačih rojstnih pokrajin. Čas in prostor kazanja slik naj vsak izve v svoji naselbini. Potom v Minnesoto se bodo kazale slike tudi v So. Chicagi za hrvatsko naselbino. — 19. aprila, nazaj grede iz Min-nesote, se bodo kazale slike tudi za naše Wisconsin farmarje na Willardu v sredo, 4. maja. Na veselo svidenje: A. Grdina, lastnik slik. VOZNI RED PARNIKOV: 4. majr.~Berengaria — na Cherbourg in Southampton 5. " -—Bremen — na Cherbourg in Bremen 5. " Deutschland — na Cherbourg in Hamburg 7. " —Mauretania — na Cherbourg in Southampton 6. " —Olympic — tiki Cherbourg in Southampton 12. " —New York — na Cherbourg in Hamburg 12. " Europa — na Cherbourg in Bremen 14. " Majestic — na Cherbourg in Southampton 14. " —Aquitania — na Cherbourg in Southampton 14. " —Paris — na Plymouth in Havre 17. " Columbus — na Cherbourg in Bremen 17. " Leviathan — na Cherbourg in Southampton 7. " —Vulcania — na Dubrovnik in Trst 21. " —Bremen — na Cherbourg in Bremen 25. " —Berengaria — na Cherbourg in Southampton 25. * Leviathan — na Cherbourg in Southampton 27. " —Olympic — na Cherbourg in Southampton 1. Jun.—Mauretania — na Cherbourg in Southampton 3. " —Ik de France — na Plymouth in Havre sporno prvenstvo na Atlantiku ; njihova Mauretania je bi la kraljica na njem celih 23 let, — dokler niso Nemci dogradili "Bremen" in "Europe". Česar Nemci niso mogli doseči pred vojno, so dosegli nekako 10 let po vojni. — iztrgali so Angležem prvenstvo hitrosti. To je bila zelo grenka pilula za Angleže, toda preostajalo jim ni drugega kakor iti na delo ter zgraditi parnik, ki bo ' , večji kakor vsak drug parnik. In kar si "John Buli" "naprej i vzame", to navadno tudi doseže. To velja tudi za ta slučaj, kajti že lansko leto so pričeli | graditi, to se pravi, Cunard li- 1 nija je pričela graditi parnik-, velikan, kojega tonaža ima znašati okrog 75,000 ton, kar je približno 20,000 več kakor sedanji največji osobni parnik. Ta parnik pa ne bo samo naj-{večji, temveč ima biti tudi ' znatno hitrejši kakor sta Europa in Bremen. Ta parnik ima priti v promet 1. 193 1. Ako se bo ta parnik obnesel tudi v praksi kakor pričakujejo nje- govi graditelji, se bo prvenstvo na Atlantiku vrnilo nazaj k Angležem. i — I Samo cent in pol stane "Ara. Slovenec" naročnike dnevno. in vendar koliko zanimivoiti in koristnega berila najdete * njem za ta cent m pol. drTallan^ Specialist za pljučne in srčne bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: S do *) zveč. razen sredi ob sredah 9 do 11 dop.; ob sobotah l do 4 pot>. bilo vse živahno, čeprav tudi tam kakor povsod vlada med ljudmi veliko brezdelje. Med tem ko v Johnstownu ni bilo pri kazanju slik posebne udeležbe, nekaj radi tega, ker so se iste razdelile v štirikratno kazanje, nekaj pa radi neznosnega vremena, je bilo pa v Steeltonu zelo živahno in polno živega zanimanja za slike. Med tem, ko je v Johnstownu vse novo, je tu v Steeltonu že stara in dobro organizirana župnija in naselbina. Ta kolonija ima tudi zelo navdušene ženske, ki veliko delujejo in se zavzemajo za vse dobre stvari. Sodelovanju žensk tudi 'pripisujem tako veliko udeležbo pri kazanju slik in za drugi napredek. Osobite članice podružnice št. 8 SŽZ.. Kdo ne pozna vrle žene Mrs. Dorothy Dernich. Poznam jo že dolgo vrsto let. Povst>d je na delu, pri društvih, ko je v več dru štvih tajnica, dela pri igrah in se trudi za narodni in katoliški blagor. Z njo so na delu druge delavne žene, ki ji z veseljem pomagajo. — Dolgo let poznam tudi mojega prijatelja Mr. Marka Kofalt, ki je bil ta večer predstavnik. —Ne bom našteval daljna imena, da moj dopis ne pojde v uredniški koš. Povem pa še to, da sem bil in sem še sedaj prav lepo hvaležen družini Bernikovi za vso postrežbo, katere sem bil pri njih deležen, tako za vožnjo z avtomobilom, kakor tudi za vse drugo. Z veseljem bom zopet posetil vašo naselbino, ko bom imel spet kaj novih slik in ko se bodo razmere kaj izboljšale. Obiskal sem še nekaj družin, kjer so me zelo vljudno sprejeli, na kar sem se zopet vrnil v Johnstown. Sneg je med tem časom že skopnel in tako smo se z avtomobilom zopet peljali proti Pittsburghu v velikem dežju med naše stare znance in sosede na Butlerju. — Celi božji dan je močno padal dež in prav slabo je kazalo za popoldanske slikane predstave. Pa je bila udeležba vseeno popolnoma zadovoljiva, kakor tudi večerne prireditve. Otroci so se kazanja slik udeližili v o-bilnem številu in udeležba zvečer je bila veliko bolja, kakor smo jo mogli radi male reklame in kratkega časa pričakovati. — Vsem možem, posebno še Ivanu Varogu, ki je vse lepo poskrbel za to slikovno predstavo, se prav lepo zahvaljujemo. — O priliki se še vidimo. A. Grdina. Se še ni čisto umil. — Ma- tevžek, kako se ti je dopadla knjiga, ki sem ti jo poklonil za božič ? — Je še nisem pogledal. — Zakaj pa ne ? — Ker mi je mamica rekla, da ne smem, dokler si prav lepo ne umijem rok. STANOVANJE V NAJEM se odda. Štiri sobe, elektrika in plin. Najemnina nizka. — Vprašajte pri Ant. Kremesec, 2323 So. Winchester ave., Chicago, 111. j^yWWW w wwwwwwwwty1 NOTARSKA DELA j kot kupne pogodbe za tu in sta- J ri kraj, dolžna pisma, affidavite, « oporoke, posredovanje za dobavo J potnih listov in druga notarska < dela izdeluje točno in zanesljivo < < John Jerich SLOVENSKI NOTAR » 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. < Hlavatyjeva Lekarna 1858 W. 22nd St., Chicago Tel. Canal 0151—0164. SLOVENSKA LEKARNA Izvršuje zdravila točno in zanesljivo po zdravniških predpisih, Prodaja vse druga zdravila in toalete. A. GRDINA IN SINOVI Trgovina Pohištva in Pogrebni Zavod 6019 S. Clair Ave.—1053 E. 62nd St., Cleveland, O. Za vse naša podjetja odgovarja en telefon HENDERSON 2088 Furniture, Radio, Victrolas, Records, AMBULANCE. Residenčni telefon Euclid 8710 Druga knjiga Tarzanove povesti Tarzanov ovratek" je ravnokar izšla. Tiskali jo nismo nič več, kakor prve knjige, zato vsi tisti, ki ste kupili prvo knjigo, takoj se požurite in pišite po to drugo knjigo, ker drugače jo ne bote dobili. KNJIGA STANE 45 CENTOV S POŠTNINO. Naroča se od Knjigarna Amerikanski Slovenec 1819 West 22nd Street, Chicago, 111. OPOMBA: Nekateri imajo navado, da naročajo taka mala naročila po C.O.D. Vsem bodi povedano, da tako mala naročila po C.O.D. ne pošiljamo. Naročilom priložete za zgorajšno svo-to poštne znamke, ali pa poštni Money Order. 4» * * J SE LAHKO OBRNE VSAK CAS NA NAS «ft V SLEDEČIH ZADEVAH s ^ 1. Ako rabite kakoršnihkoli tiskovin. a ^ 2. Kadar si želite nabaviti kako slovensko knjigo. 4* 3. Kadar rabite kake notarske ali druge legalne listine. 4* ^ 4, Ako rabite pomoči pri nabavi potnega lista za ▼ ^ stari kraj. 4* 5. Potom nas si lahko preskrbite vozni listek (šif-karto) za katerokoli linijo za v stari kraj. 4* ^ 6. V našem uradu lahko vsak eaa plačate račune «$* za plin »elektriko in vodo. ^ 7. Imamo zastopstvo od American Express Co. in ^ izdajamo njene Money ordre in čeke. I AMERIKANSKI SLOVENEC f 1849 W 22nd STREET, CHICAGO, ILL. 4* VSAKDO +! % S I t % t i i * Iz mojega potovanja po Jugoslaviji A. Grdina ill dr. Fr. Trdan KIPI Za mesec maj in junij je-navada, da verne družine postavijo male altarčke doma. Kipe Jezusove, Marijine in Male Cvetke sv. Terezije, lahko naročite od nas po sledečih cenah: *Kip Presv. Srca Jezusovega Male Cvetke sv. Terezije "Mož v sivi suknji" ROMAN IZ NAPOLEONOVE DOBE Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus ..................... ' 1'TTT-——""——-' Prefekt si je moral oddahniti. Nepretrgano, gostobesedno je govoril. In ni se mu bilo treba pritoževati, da ga nihče ne posluša. Tajni detektiv gospoda ministra je sedel nepremično in njegove globoke oči so bile vprte v prefekta. Le gospod cesarski prokurator je kazal še vedno svojo hladno brezbrižnost in se očividno zanimal samo za svoje nohte. "Izpočetka," je nadaljeval prefekt po kratkem osvežujočem molku, "izpočetka se je zdelo, da zločina nista v nobeni medsebojni zvezi in jaz za svojo osebo niti danes nisem prepričan, "da bi bila. Eno pa je obema zločinoma skupno in prav v tem tiči neka nerazumljiva tajin-stvenost, — namreč da ne vemo, zakaj so pravzaprav vlomili v knjižnico in zakaj so umorili tistega človeka. Sicer je tatove služinčad splačala, bežati so morali. Pa je bilo v knjižnici vrednosti, tudi denarja, dovolj, ki bi ga bili lahko odnesli, čeprav se jim je mudilo — če bi jim bilo mar za denar. Umorjeni nesrečnež pa je bil revež, uro so mu sicer vzeli in žepe obrnili, pa ubiti ga res ni bilo vredno." "Ali je policija dognala osebnost umorjen-čevo?" je vprašal mož v sivi obleki s svojim brezbarvnim glasom. "Seveda! Mož je bil znan po vsem mestu. — Sluga je bil pri gospe markizi Plelan." Gospod prokurator je iznenaden dvignil oči 3d svojih nežnih prstov. «Res _» se je začudil. "Tega nisem vedel. Lefevre mi ni povedal, da pozna umorjenca." Vzdihnil je in se spet poglobil v lepoto svojih nohtov. "Hm —!" je pravil. "Ubogi Maxence! Videl sem ga pri gospe Plelan. Miren, nedolžen človek je bil, da je malo takih. Nikomur ni nič ža-lega storil. Kak namen so neki utegnili imeti zlikovci, da so ga umorili?" Prefekt je skomignil z ramen.. "Prepir morebiti, mislim," je dejal. "Fantovska ljubosumnost?" je vprašal mož v sivi suknji. "Oh ne, gospod! Maxence je imel že precej črez petdeset. Prestar je bil za take neumnosti." "Je bil čeden človek?" "Kaj še! Vse drugo ko čeden! Mahedrav, razkuštran človek je bil in lase je imel rdeče ko lisica kožuh." Samo za drobec ene same sekunde so se možu v sivi suknji zableščale oči v čudnem sijaju, zdelo se je kot da mu je hotel uiti črez blede, tenke ustnice vzklik, ki ga je le težko zadržal, vsa njegova suhljata postava je za trenutek vztrepetala pod hipnim navalom nepremagljive podjetnosti. Pa ta sprememba njegove sicer mirne in brezpomembne zunanjosti je minila prav tako hipno kakor je prišla, policijski prefekt je niti opazil ni, gospod prokurator pa se itak ni zanimal za drugo ko za svoje lepe, skrbno negovane nohte. "Ubogi Maxence!" je vzdihnil gospod Vi-mars čez nekaj časa. "Miren človek je bil! Nobenega sovražnika ni imel, kolikor vem. Zelo vdan je bil gospe markizi, zvesto ji je služil, popolnoma mu je zaupala. Prepirljiv ni bil, tudi prihrankov ni imel. Več ko par frankov niso našli v njegovih žepih, davi, ko so ga umorili. In prav zato, ker za umor ni najti nobenega pravega povoda, prav zato, pravim, je policija že koj izpočetka zavrgla misel, da bi bili utegnili imeti vmes svoje prste roparji, ki so napadli poštno kočijo." "Ali je pot, ki so ob njej našli truplo, pono- či zelo samotna:" je vprašal mož v sivi suknji. "Zelo samotna" je pritrdil prefekt. "In ljudje pravijo, da po noči ni varna. Roparjem je posebno priljubljena. Pa najkrajša pot je iz Alencona v Mayenne. In obenem pelje skozi Lonrai in Plelan." "Ali je znano, kaj je iskal sluga gospe markize Plelan na tej samotni poti o polnoči." "Ni gotovo," je posegel tedaj v pogovor gospod prokurator, "da bi se bil umor zgodil ravno o polnoči!" "Mislil sem —." "Truplo so naši; v ranih urah," je nadaljeval prokurator s hladno prizanesljivostjo. "Mož je bil mrtev že par ur. Koliko ur, o tem se zdravnik ni izjavil. Maxence je imel brez dvoma prijatelje in sorodnike v Alenconu. Misli se, da jih je včeraj popoldne obiskal in se po noči vračal v Plelan." "Ta podmena je napačna!" je mirno povedal mož v sivi suknji. "Napačna —. Kako mislite to?" je vprašal gospod prokurator z ledeno mrzlim, oholim glasom. "Davi sem se vračal iz Plelana v Alencon, pa ni/em nobenega trupla videl ob poti." "Truplo je ležalo v cestnem jarku!" je dejal prokurator suho. "Zgrešili ste ga!" "Mogoče," je odgovoril mož v sivi suknji enako suho, "pa ni verjetno." "Torej ste ga iskali — ?" Pa komaj da so gospodu prokurator ju ušle te besede, že je obžaloval svojo prenagljenost. Veliko neumnost in neprevidnost je zagrešil.— Ugriznil se je v ustnice, jezen je bil nad samim seboj, da se je tako nerodno zaletel in spozabil. Mož v sivi suknji ni odgovoril ničesar. Nepremično je sedel, čisto v se je zlezel, zdelo se je kot da se je obdal z nevidnim plaščem, skozi katerega ni moglo prodreti niti najbistrejše oko in nobeno še tako zvito vprašanje. Gospod prefekt, ki mu je bilo vsakikrat skrajno neprijetno, če sta gospoda umolknila, je bil koj pripravljen, da junaško prekine grozeči molk z daljšim govorom. "Prepričan sem," je začel zgovorno, "da čisto po nepotrebnem trativa dragoceni čas gospodu prokuratorju! Zagotavljam vas, gospod — eh — Fernand, da lahko dobite pri policijskem komisarijatu podatke o vseh podrobnostih zločina, če — če vas res zanimajo. Zato mislim, da bi se sedalje poslovila, — hočem reči," je negotovo in obotavljaje se pridjal, ko se je srečal z mirnim, vprašujočim pogledom tajnega detektiva —- "hočem reči, razen če — če morebiti mislite še kaj posebnega govoriti z gospodom prokuratorjem." "Rad bi vedel," je dejal mož v sivi suknji mirno, "kaj je povzročilo nesrečneževo smrt." "Strel iz pištole," je odgovoril gospod St. Tropeze hladno. "Naravnost med lopatice, po-merjen čisto od blizu. To dokazuje od strela osmojena suknja umorjenčeva. Zdravnik pravi, da je bil koj mrtev." ,'Torej strel med lopatice —. In našli so ga na hrbtu ležečega?" je pravi mož v sivi suknji bolj sam zase ko za svoja poslušalca, "In ničesar niso našli pri njem, kar, bi utegnilo pojasniti vzrok umora?" "Ničesar, gospod!" je posegel vmes prefekt. "Cisto nič! V hlačnem žepu je tičal zmečkan, zamazan list papirja, popisan vse vprek z različnimi številkami. Prav tak je kot da ga je iztrgal iz računskega zvezka kakega šolarja." (Dalje prih.) im i^iifTi Kipe pošiljamo po expresu in po-IWBSwisSSSf šiljatvene stroške plača vsak sam, ko mHHj^EmŠi^ prejme kip. Gori navedene cene so samo za kipe in pošiljatveni stroški niso všteti. . Naročilom je pridjati potrebno svoto ter isto po slati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 West 8th Street. Sheboygan, Wit. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 377-J — 4080-W. KADAR POTREBUJETE BANČNO POSTREŽBO Vam je nala na razpolago. Kadar želite vložiti denar, kupiti denarno nakaznico, preskrbeti si Travelers' check, najeti varnostno shrambo, ali potrebujete nasvetov v finančnih zadevah, Vam bodo naši uradniki in uslužbenci nudili vljudno postrežbo. Merchants & Miners Bank Calumet, Michigan DVE PRIROČNI PODRUŽNICI S>xth Street, Calumet Hecla Street, Laurium ZA MESEC MAJNIK priporočamo čč. gg. duhovnikom, družinam in posa meznikom našo zalogo SMARNIC 1) Evharistične Šmarnice, Franc Bernik, rude- ča obreza .............r...................................... 95c 2) Lavretanske Šmarnice, Dr. J. Jerše, rudeča obreza ............................................................ 95c 8) Marija v predpodobah hi podobah, Jožef Vole, zlata obreza ........................................$1.00 4) Marija vzor krščanskega življenja, Dr. Fr. Kruljc, rud. obreza ........................................ 95c 5) Marija vrtnarica našega srca, J. M. Seiger-schmid, rud. obreza ...................................... 95c 6) Na sv. Goro, Dr. Mir. Brumat, rud. obreza.. . 95c 7) Šmarnice Arskega župnika, rud. obreza........ 95c 8) Znamenje na nebu, Dr. J. Jerše, rud. obr..... 95c ZA MARIJIN MESEC še posebej priporočamo sledeče knjige: Spolnuj zapovedi, pouk.za življenje...................... 50c Srečni bodimo, nauki, kako že na zemlji lahko dosežemo pravo srečo.................................... 50c Krščansko-katoliško nravoslovje. Poučna knjiga in zraven tudi zanimiva, da jo vžak z zanimanjem čita .................................................. 75c Lrirški čudeži. Popis posameznih slučajev in zanimivih okoliščin, v katerih so se čudeži dogajali ................................................................ 75c Naročilom pridenite potrebni znesek in istega pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd StREET CHICAGO, ILL. -"-—---1 .........* ■ ■ ■ ^IS A BEAUTY CONTEST! POTNIKI! Izredno nizke cene za vse pomike. Pišite za pojasnila in vreditev potnih listin. DENARNE POŠILJATVE: 500 Din ........$ 9.45 1000 Din ........$18.40 500 Lir ..........$26.50 1000 Lir; ..........$52.50 Vlado Premru, 27 So. Main Street, SOUTH NORWALK, CONN. "Gorenjska" ST".. ..... —:——:—^—.:: ^ .....\ ■ ........ ^ ^ " To je knjiga, ki jo bo z velikim užitkom bral v ak Slovenec, kaj šele sinovi in hčere prekrasne romantične Gorenjske, ki tvori najlepši del slo enske, kakor tudi jugoslovanske zemlje. Sinovi in hčere prelepe romantične Gorenjske, bodo v tej knjigi našli v besedi in sliki svoje mile rodne vasice, trga In mesta, svoja pestra gorenjska polja in livade in svoje divne lepe gorenjske gore in planine. V knjigi je opisana zgodovina in sedanjost skoro vseh gorenjskih mest, trgov In vasi. KNJIGA "GORENJSKA" I ima nad 250 pokrajinskih slik, ki predstavljajo gorenjska mesta, trge in vasi, pestra polja in I livade in divne gorenjske gore in planine. AKO SO BILI GORENJCI PONOSNI na svojo lepo Gorenjsko dosedaj, bodo odsedaj ie bolj, ko jim bo ta lepa knjiga oživela sladke spomine na svoje prelepe domovinsko kraje. Knjiga je krasno delo in vsebuje skupno nad 350 strani, krasno fifjitl A 6*9. A A ilustriran« • pokrajinskimi slikami prelepe Gorenjske. — 9«*VV NAROČA SE OD: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Naročite jo, dokler je v zalogi! All your life you are in one Beauty Contest after another! People look at you — and jud^e you. Use Camay, the Soap of Beautiful Women —and your skin will be so radiantly fresh and lovely that the whole world will find you attractive! Your powders and crcams will look far better. You'll win each little Beauty Contest. CAMAY Th* Soap of Beautiful Womtn rBtran 1 " AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 21. aprila 1932 Od Bojčeve mame smo od- i šli h Krenčku, ponosnemu in : zavednemu lončarju. V Do- j lenji vasi so namreč doma ko- ; ze in kožice, lonci in piskrci, konjički in piščavke. Pred 50 leti so delali lonce tudi v Bu-! kovici, Nemški vasi in Rakit-nici, zato poje narodna pesem: Tam doli v Rakitnici tam delajo se piskrci obštantek in lepi... danes jim nudi samo še Dolenja vas borno zavetje; ko-kurenca z železnimi, bakrenimi in kositarjevimi posodami jih čimdalje bolj izpodjeda. Koliko veselja je pred leti starim in mladim povzročal lončar, ki je skozi vas peljal lonce. Vsa vaška razposajenost je skupaj drla in dražila potrpežljivega starca: "Stric, stric?" "Kaj pa je?" "Glejte, pri vašem vozu se pa kolo vrti." "Ti nepridiprav, tebi se pa . jezik!" Seveda ni bilo nobene zamere. Staremu lončarju se je to še dobro zdelo, ker so nagajivi otroci s tem po celi vasi zanj reklamo delali. Ko smo stopili v hišo, je bil j Krenček ravno pri delu. V enem kotu je bil visok kup steptane gline, v drugem so stali že izgotovljeni lonci in sklede, sam je pa sedel sredi sobe in z boso nogo poganjal svoj stroj. "Janez, danes bo pa dobra kupčija, glej, kakšno gospodo sem ti pripeljal," nagovori Krenčka njegov sosed Skon-čar—naš kažipot po Dolenji vasi. "Gospoda pa lonec—kakor koza pa zvonec," se odreže hudomušni Krenček. ki naj-raji v rimah odgovarja. Ko pa je za mojim hrbtom zagledal našega Mentorja duhovnika, je hipoma nekoliko zardel, pa si je prav tako hitro tudi iz za-" drege pomagal: "O gospod doktor, ne zamerite, saj midva sva še nekoliko v žlahti." "V katerem kolenu?" "Naša nevesta je iz vaše vasi." "G. Krenček, ta je pa taka kakor ciganova, ki je kavo hvali. Ko so ga vprašali, če jo je že jedel, se je odrezal: Jaz je še nisem jedel, pripovedoval pa mi je, da je dobra, stric, ki je videl starega očeta kavo • jesti." | In potem je šaljivi Krenček ,vstal prijel Svoj stroj—on sam j mu pravi klepetec in ga odnesel na solnce na dvorišče, da sem ves loncev proces lože fil-,mal. I Kako mu je šlo delo od rok! Kepo gline, ki jo je z roko ne-Ikoliko stlačil in zaokrožil, je .vrgel na stroj in v par min-Jutah se je srečno porodila skleda. | "Pa za spomin boste tudi i kaj s seboj vzeli " "Saj nič nimate!" "Samo trenotek prosim-" Na široki javorjevi mizi so skoro istočasno trčili skupaj Grdinov "Štefan" in zastolniki Krenčkove ločene umetnosti: konjički, petelinčki, kožice in piščalke, "šparovček" in lev. Mr. Grdina je neustrašeno segel po levu, Grdinova gospa si je nabrala kožic za potice, jaz pa sem kupil piščalko, češ: če nam odpove med potjo avtomobilova hupa, nam bo mala lončena sirena nudila prvo pomoč. Gospodarsko se je začela Dolenja vas prav letos pomla-jati. Živinorejska zadruga, ki jo je ustanovil ondotni g. župnik večkratni državni poslanec Karel Škulj, si je osnovala v Kočevju svojo mlekarno in delavsko kuhinjo, katero zalaga z živili in mlekom v prvi vrsti dolenjevaška fara. S prvim avgustom so otvorili tudi tržni promet z obmorskim mestom Sušakom. Nabavili so si tovorni avto, s. katerim prevažajo vsaki dan mleko in živila na 50 km oddaljeni Sušak. To hvalevredno podjetje obeta nov gospodarski razmah cele ribniške doline. Tako se bo namreč našel na eni strani dober trg za poljedeljske proizvode, na drugi strani pa se bo s tem prebivalstvo navajalo k čim intenzivnejši živinoreji. Zadrugarji upajo, da bodo že po preteku enega leta odpošiljali iz ribniške, dobrepoljske in hinjske kotline do 2000 litrov mleka dnevno na Sušak. , Avtomobili, ki bodo vozili tja živila, mleko in živino, se bodo nazaj grede vračali natovor-jeni s kolonijalnim blagom. Načrt je idealno lep. Doslej so bili prav kraji okrog Ribnice, Dobrepolja pa doli do Kočevja in Kolpe radi občutne lesne krize zelo prizadeti in osiromašeni. Sedaj bo zadruga nudila možnost, da se gospodarsko restavrirajo in še bolj dvignejo. Na ozkem mostu, ki loči Dolenjo vas od Prigorice bi se bila kmalu zgodila velika nesreča, preprečilo jo je le paz-,ljivo šoferjevo oko. Izza malega ovinka je nam nasproti priložil kmetski voz, naložen s ' senom. Voznik pa ni gledal pred seboj, ampak je bil ves jzaverovan v vodo in z vidnim jzadovljstvom opazoval stare-jga racmana, ki se je na vodni jgladini igral s svojimi otročiči. |Le za las je manjkalo, da ni-Ista odletela v vodo voz in voz-jnik. Seveda je voznik vso krivdo zvračal na nas: "Bedak! Ali ne znaš voziti," se je zadri na nas, čeprav je samo naša pazljivost rešila njega in njegov voz časne pogube. (Dalje prih.) LIFE