122. številka._Ljobijana, v torek 2. junija._XXIV. leto, 1891. SlOVISKl MOD. Izhaja vsak dan sveeer, izimli nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avitro-ose reke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt |leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Z* Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račana se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tule dežele toliko več, kolikor pofttnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvoje v Gospodskih ulicah St. 12. Upravni fit vu naj se blagovolijo poBiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Nlavno p. n. občinstvo uljudno vabimo im novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem (asa ponove, da pofti-ljan|e ne preneha ln da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja aa L|nbljanske naročnike brea poŠIIJa- n|a na dom t Vse leto . . . gld. 13*— I < etri leta . . gld. »-80 Pol leta ... ,, G-501 Jcileu mesec. ,, 1*10 Za pošiljanje na dom se računa lO kr. na mesec, 80 kr. m četrt leta. H pošiljanjem po posti veljat \me leto . . . gld.l&V— Uetrt leta . . . gld. -I*— Pol leta ... S*— I Jeden mesec . 1*4© W~ Karoeuje se laliko u vsakim dnevom, a b krutu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oiiramo na dotično naročilo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Quousque tandem? Naša klerikalna stranka je s svojim več nego drzovitim postopanjem v poslednjem času doživela celo vrsto jako čutnih korektur. Nezakonito ravnanje nekaterih njenih pristašev bilo je tako, da je klerikalna kosa morala zadeti ob kamen zakonov in čitali smo, kako je gospodu Andreju zaradi kupovanja glaBov bilo prisojenih štirinajst dnij, kako je podobna obsodba zadela njegovega prijatelja Jevca, kako je Žužemborški Ščinkovec bil obsojen v Trebnjem in se je njegova obsodba v Novem mestu še malce stopnjevala« kako je nadalje odurni agitator Jarc dobil petnajst goldinarjev globe, neprevidna M. Babnik iz Bizovika tri dni zapora in kako je klerikalni agitator Petrca pred sodiščem korenito pogorel. To je že lepa vrsta moralnih porazov, a ima še drugih. Mej njimi so „exempli gratia* mnogobrojni popravki, sami jasni dokazi, kako sta si klerikalna stranka in resnica uasprotni, dalje razna, deloma jako opoprana poslana, katera gospOdi na Valvazorjevem trgu neso baš v čast, saj so kar tiho utaknili „lažojivce in obrekovalce" v žep, na mnoga poslana pa so Še sedaj odgovor dolžni in so baš s LISTEK. Iz Bara v Podgorico. (Potopisna Črtica.) (Dalje.) Prevoz traja blizu uro in po izlivu rečico Plavni ce prispemo v selo jednakega imena. Tu Bi najmemo kola (voz) in v treh dobrih urah se pripeljemo po novi cesti do Podgorice. Ravnina na levi in na desni je dobro namočena, z drevjem in grmovjem gosto obrastena, vendor pa daje le slabo pridelke, ker je pogostnim povodujam podvržena. Kljubu temu srečujemo pogostoma Se precej velika sela, n. pr. Golubove i, ki ima baje do 200 „kuctt (hiš). Ob levi roki, na drugi strani Morače, katera se pa ne vidi, vzdigajo se vapnene kleči prave „Črnegore" (t. j. žalostne, nesrečne goro); na desni pa moli iz neprezorne ravnine osamljeni Hum do 254 m, a nad njih Strle severoalbanski velikani (n. pr. Dečnik 2643 m) do nehotične višine. Blizu na polovici pota moramo čez precej široko reko Cjevno, ki se nekoliko niže doli v Moračo izliva. Nekdaj je bil tukaj lep kamenit most tem molkom priznali, da je vse, kar so pisali, bilo neosnovano, izmišljeno. Po tacib porazih in neuspehih bi se smelo pričakovati, da bode klerikalna stranka, ako Že prenapetih strun neče nekoliko zaviti nazaj, postopala vsaj zmerneje, previdneje, da ne bode neprestano butala z glavo ob zid in dan za dnevom izzivala javno mnenje. A varal se je, kdor je kaj tacega mialil. S skrajno trdovratnostjo nadaljuje se dosedanja taktika sumničenja in obrekovanja z besedo in dejanjem. Tonzurirani dnevnik prekaša v tem že samega sebe, priobčil je mej drugim dne 26. m. m. dopis iz gorenje Vipave, v katerem pomilovanja vredni dopisnik božje rope in pregrehe nekako spravlja v sklad z našim listom in nam očita, da hočemo u pel jati „ verski indiferentizem" in da narod nravno uničujemo. Uzvišene se čutimo nad takim slepim klevetanjem in preveč časti bi izkazali perfidnemu dopisniku, ko bi nadrobno zavračali njegove podle duševne izrodke, tudi se nečemo baviti z neosnovanimi zlobnimi napadi, ki se tu pa tam z lece uprizarjajo proti nam, pač pa čutimo sveto dolžnost, da z vso odločnostjo protestujemo proti goriškemu dopisu v klerikalnega dnevnika sobotni številki. To smo dolžni spominu uzornega rodoljuba, ki že dolgo vrsto let počiva v hladnem grobu, spominu nekdanjega voditelja goriških Slovencev, pokojnemu dr. Lavriču. Ne držimo se slepo načela: „de mortuis nil nisi bene", delovanje vsacega pokojnega sme se polagati na kritično tehtnico. A kritika bodi dostojna, objektivna, groba svetost ne sme biti pristopna surovim psovkam, s podlostmi ni smeti rušiti grobnega miru. To pa se je zgodilo v sobotni številki klerikalnega dnevnika, kjer so o pokojnem dr. Lavriči mej drugimi klerikalnimi ljubeznivostmi piše, da je bil „v verskem in ne-verskem oziru prava obžalovalna ničla", „pomilovanja vreden vitez žalostne postave" i. t. d. Taki izrazi uporabljajo se nasproti možu, ki si je s svojim nesebičnim in nad vse poštenim delovanjem pridobil ugled in ljubezen vseh, ki so ga poznali. Dr. Lavrič jo kot odvetnik v svojo veliko gmotno škodo ulagal v Gorici izključno le sloveuske tožbe in uloge in v svoji baš zaradi tega ne ravno ali seduj stoji melanholično le še jeden obok nad vodo. Tam zraven je tudi razdrt mlin in Biromašen „han" (krčma). Na severni m rani Cjevne se začenja zgodovinsko slavnoznana Zeta. Tamkajšnja ravnina ni zadosti namočena in zato je večinoma z ostrim kamenjem posuta stepa brez drevja. Nikjer ne zapazi utrujeno oko obdelane zemljo, da niti prati ne, ampak golo, kamenito ravan. Le tu pa tam opaziš kakega razcapanega dečka, ki pase mršave in kuštraBte ovce. Ob levi strani ceste se vleče nizko, skalnato gričevje in na njem stoji osamljena cerkvica, ki ve marsikaj povedati o ljutih bojih med kovoločnimi Turki in junaškimi Črnogorci. Turki so jo bili večkrat razdrli, ali kristjani so jo vselej zopet pozidali. Izprosili so si od turškega paše dovoljenje, da jo smo priti posvetiti črnogorski vladika Danilo (I. 1692). Ko je pa prišel na mesto, zgrabili so ga Turki in odpeljali ga v Podgorico ter ga ob mestnih vratih obesili pod pazuliama, da je trpel Btrašanske muke. Po noči pa pride zvest pop, postavi se s plečami pod vladikine noge, ga malo prizdigne, da mu olajša trpljenje, in ga okrepča s prineseno hrano. Kmalu potem se je posrečilo premilim prošnjam kristjanske cveteči pisarni storil za narodno ravnopravnost vse, kar je v tedanji dobi sploh bilo mogoče. Dr. Lavrič bil je ustanovitelj mnogih narodnih društev in imenovali so ga v obče .očeta goriških čitalnic*, dijake poučeval je v govorništvu, odušev-Ijeval za idejale, mnoge tudi gmotno podpiral, kar treba tembolj naglašati, ker njegovi dohodki neso bili sijajni in sam sebi ni niti primerne hrane privoščil. On Živel je uzorno kot človek, kot rodoljub in voditelj naroda in kot tak užival brezmejno zaupanje. In tacemu možu mečejo se sedaj psovke na grob! Da, pisec rečenoga dopisa, kateremu ni jed-nacega v dnevni literaturi druzih narodov, sme se ponašati, da je pokazal toliko razdivjanost srca, kakeršna se le nahaja mej ljudstvom najnižje vrste, pokazal, da on niti groba ne spoštuje. Čitajoč take izbruhe strasti in razdivjanosti bi se človek skoro uprašal: Ali pojde še dolgo tako dalje? Kdaj bode konec tecemu početju? Ali res ne bode ljubega miru, niti v hladnem grobu ne ? Toda taka uprašanja so nepotrebna, ker mora tako politiško bezljanje prej ali slej nehati. Kdaj, to je le uprašanje časa. S splošnega človeškega in z narodnega stališča so taki nečuveni izrodki globoko obžalovati, na drugi strani pa smo prepričani, da gospodje baš a tako nekvalitikovano pisavo sami sebi jamo kopljejo, v katero jih bode javno mnenje strmoglavilo. Ne samo rodoljubi goriški so zaradi odurnega napada na svoje vrlo glasilo in na pokojnega svojega voditelja, ki se sam več braniti ne more, dolžni, da take napade z vso odločnostjo odbijejo, dolžnost je tudi vseh ostalih Blovenskih rodoljubov, da se z gnevom odvrnejo od stranke, ki kakor hijena ruši grobni mir. »Dramatičnega društva" občni zbor. (Konec.) Poročilo tajnikovo vzelo se je z odobravanjem na znanje in tajniku izrekla občnega zbora zahvala na marljivem delovanji njegovem. Potem je poročal blagajnik g. dr. Vošnjak o računu za gledališko dobo 1890/91 od 27. maja 1890 do 23. maja 1891. Dohodki: V blagajnici 27. maja 1890 gld., 10 57 podpora dež. zbora 2ti00, podpora Ljubljanskega mesta 100, predstave 2302 47, udnina 333 45, prodane knjige 23 41, kuponi 107'10, občine sprositi slobodo mučenemu vladiki, ki se je potem krvavo maščeval nad Turki. Podgorica leži na obširni ravnini, katero od zadej zapira neizmerna množina vzhodnočrno-gorskih velikanov (Prekornica, Magovnik, Vjeternik, OrahovBki Hum), pred vsemi pa Kučki I lom ali Kom, 2448 m). To jo pa tudi jedina slikovitist, katero nam podaja lega Podgorice. Njene hiše se skoro popolnoma izgube v obširni, jednoličui rav-uini. Ob desni straui se vidijo na vsakem griču kule in drugo utrdbe, iz katerih so strahovali prebivalce nižjo ležečega polja. Od zadej se dobro razločuje na griču stoječa pravoslavna cerkev, bolj na levo (na desni strani Morače), pa močna kula, do katero vodijo cikcakasto rede gori. Bolj blizu mesta postajajo tudi tla prijaznejša in živejša. Nad pe-ščeuo podlago nanosil je človek prst in oranico, ki rodi smokvo, vrtnice in izvrsten duhan (tabak). Skozi temna vrata pride se mimo stolpa z uro („sabat kula") na glavni trg ali pazar, katerega obdajajo od vseh strauij odprte kolibe s znanimi orijentalnim! predmeti. 1 Posebno pa vidimo po teh prodajalnicah nenavadno veliko množino svetlega in bleskečega orodja razstavljenega. Prava mešanica volilo 43, izposojila 354, razno 24, skupaj 6200 gld. Stroški: Plača režiserju G20 gld., stanovanje, dvorana, razsvetljava,kurjava665 64, predstave 126429, plače igralnemu osobju 1471 91, pevovodja 200, služabnik 33, nagrade pisateljem 304 35, prepisovanje, knjige, muzikalije 13456, garderob« 21262, fisk Talije, gledal, listov itd. 302 82, vrnena posojila 351. Kazno: koleki, poštnina, zavarovalnina itd. 68-29, saldo 23. maja 1891. 568 52, skupaj 6200 gld. Tudi to poročilo vzelo se je pohvalno na znanje, izrekla deželnemu zboru kranjskemu in mestni občini Ljubljanski občnega zbora zahvala na dovoljenih podporah, sklenilo pa ob jednem, da se mestna občina Ljubljanska naprosi, naj z ozirom na to, da bode mesto od gledališča imelo dokaj koristi in u važu je važnost domače Talije letno podporo s 500 gld. zviša na 3000 gld. (Dobro! dobro!) V nastopni točki volila sta ee pregledovalcema računov gg. dr. Fran S tor in P. Kaj zel. Potom bila jo na vrsti prememba društvenih pravil. Po kratki debati, v kateri je g. dr. Te kavči č nasvetoval par sprememb, ki so se tudi vspre-jele, odobrila so bo preinenjeoa pravila po predloženem načrtu. Znamenita je prememba glede od* bora, ki bode odslej namesto dosedanjih 12 sestavljen samo iz devetih odbornikov, ki pa imajo vsi bivati v Ljubljaui. Važuo je tudi, da po novih pravilih voli odbor vsako leto intendnucijo, obstoječo iz treh odbornikov. Intendancija oskrbuje celo tekočo upravo, ima v rokah vodstvo predstav, v obče gledališče in je odgovorna odboru. Pravila predrugačila so se tudi v tem, da se bode društveuo leto odslej završilo z vsakim rednim občnim zborom, ker je to z ozirom na društveno upravo potrebno in prikladno. O volitvah smo že poročali, isto tako ob imenovanji g. dr. Josipa Stareta častnim članom, po katerem imenovanji se jo občni zbor zaključil. Okončujo to izvestje preostajo nam še par besed. Povedati treba, zakaj smo priobčili vse izvestje „per extensuma in celo z imenikom članov. Temu bili so nastopni nagibi. Hoteli smo, da se vsakdo, ki bo zanima za mlado slovensko Talijo, pouči o dramatičnega društva delovanji in smotrih za bodočnost, ko bode nastopati v novem gledališči. Hoteli smo vzbujati zanimanje za domačo gledališko umetnost, vzbujati pa tudi darežljivost, požrtoval-nost. Marsikdo, ki jo sicer odličen rodoljub, se ni videl tiskanega mej člani, in morda bode skromni ta opomin pripomogel, da stopi v kolo članov in upliva na prijatelje in znauce, katerih tudi ni čital v imeniku. Dramatično društvo ima veliko nalogo, boriti se ima z mnogimi ovirami, da more dostojno nastopati in tekmovati s sosedi, ki imajo v mnogem, da, skoro v vsacem oziru ugodneji položaj. 'Rodoljubi naj to uvažajo in zato podpirajo domočo umetnost. Dramatično društvo si je že doslej Bteklo celo v politiških nasprotnikih prizuauje iu pohvalo. Iz-veatno bode v novem gledališči še več storilo, zlasti ako bode gmotna podpora primerna. Da pa bode, v to pomozi Bog in slovensko rodoljubje! vseh mogočih ver in naroduostij Balkanskega pol otoka se nam predstavlja v javnem življenji na pazaru. Tu vidiš poleg lepo oblečenih (na civilni, črnogorski, albanski in turški način) tudi razcapane berače in cigane, zagrneue in nezagrnene ženske. Na glavah zapaziš fese, kape, turbane in slamnike. Z jedno besedo: vse ti pravi, da se nahajaš v pravem orijentalskeni mestu, čeravno te čedne sve-tiljke na ziden opominjajo, da jo tudi že v Podgorico začela prodirati evropska kultura. Podgorica stoji tik levega obrežja Morače, tam, kjer se Ribnica v njo izliva, 43 m nad morjem. Glavna ulica drži ob Ribnici in ob vrtih, ki se nahajajo pri eovoduji skoro naravnost od zahoda proti vzhodu ter je tesna in večkrat zakrivljena. Tlak je kamnit, uli zelo neroden. Od te ulice vodijo štiri druge kot zvezdni žarki k vzhodu, jugovzhodu, jugu in jugozahodu. Med temi ulicami bo štiri veče in štiri manjše skupine ter uekuj posameznih hiš. Tudi na desni strani Ribnice jo še nekaj hiš tik moba-medanskega pokopulišča, ki leži ua spodnjem obronku okroglega griča, na katerem stoji prostorna in lepa pravoslavna cerkev. Ceste vode iz mesta na vse strani, med drugim tudi na severno in severovzhodno ob Morači in Ribnici, čez katero drže trije leseni mostovi. S. R. (Dalje pdbO Politični razgled. Kot* ran J c dežele. V Ljubljani, 2. junija. 1» državnega zbora. V zadnji seji predložila je vlada važno predlogo glede prenehanja proste luke v Trstu. Z dnem 1. julija prenehali bosta prosti luki v Trstu in na Reki in se bode pričela prosta trgovina mej tema dvema mestoma in ostalo državo z dnem 1. avgusta. Prvotno bil je določen termin za 31.decembra 1889. leta, pa se ]e podaljšal, da prestop ni tako nepripravljen. Tako bodo odpravljene sadnje carinske izjeme, ki so do zdaj bile v teh dveh mestih, ki se bodeta tem tesneje priklopila na državo. Ttžave, ki se kažejo pri vsakem takem prestopu, olajšale bo bodo z mnogimi priboljški, katere ima Trst že zdaj glede diferencijalnih carin pri kavi, čaji in mnogih drugih rečeh, tako da prestopa ne bode težko čutiti. Izjava grofa Taaffea, Vsi češki listi brez razločka obsojajo zadnjo izjavo grofa Taaffea. Mladočeški „Moravske listyw pravijo, da ni mogoče govoriti o kompromisu mej Čehi in avstrijsko vlado, dokler se zatrjuje, da se boče vzdržati nemški notranji uradni jezik. Vprašanje je le, kaj nameravajo storiti moravski Cehi po izjavi grofa Taaffea. Njih mesto ne more biti poleg grofa Taaftea, kakor tudi v kabinetu nemškega uradnega jezika ni mesta za češkega ministra-rojaka. Cehi so pripravljeni začeti nov boj na življenje in smrt; nemškega uradnega jezika pa ne bodo trpeli. Tudi klerikalni „Hlas" pravi, da je položaj zdaj jasen in da bodo moravsko-Češkl poslanci zvesto bo držali programa vaega češkega naroda. Iz tnladoveških krogov. Govorilo se je in raznašala se je vest, da rala-dočeški poslanci hote začeti pasivno politiko. Mlado-češki poslanec prof. Masarvk pa se je v tem oziru izrazil proti nekemu Češkemu žurnalistu, ter prav odločno obsodil pasivno politiko, ki je bila glavni uzrok staročeškega neuspeha. Pasivni odpor bilo bi le znamenje lastne slabosti, ni se bati, da bi mla-dočeška stranka zdaj bila za to, kar je odločno pobijala in obsojevala. Pasivni odpor bi morda ugajal kakemu žurnalistu, politikom v sedanjem položaji gotovo ne ugaja, zatorej ga tudi nikdo ne more nasvetovati. Na uprašanje, je li sta res dve frakciji v klubu, odgovoril je, da bo pač glede taktike, kakor v vsaki večji stranki, dvojna mnenja, glede na program pa je klub zložen. 1% levičarskega kluba. Nemško-liberalna stranka kože vedno jasneje, da se bode približala vladi. Odkar se je grof Taaffe tako odločno izrekel proti avtonoraističnemu razvijanju ustave in za nemški držani jezik v notranjem uradnem poslovanji, je baje večina nemško-liberalne stranke prišla do prepričanja, da nje naloga ne more biti druga, nego da podpira grofa Taaffea politiko. To prepričanje nemško-liberal ne stranke se bode morda že pokazalo pri budgetni debati na viden način. Vnauje države. 1» Srbije. Vojaške vaje, ki bi imele biti še ta mesec, se bodo bržkone preložile, ker 8e vladi ne zdi varno, da bi pri razburjenosti, ki vlada Še vedno mpj narodom, dala morda priliko novim neredom če skliče vojaške vaje. Centralni odsek radikalne stranke sklenil je po dvadnevnih razpravah resolucijo, ki odobruje postopanje kabineta proti kraljici Nataliji. ('ar v Moskvi. Na pozdrav mestnega glavarja odgovoril je car, da se srčno zahvaljuje za vsprejem ter se veseli, da ga nadomeščuje v Moskvi brat. Preverjen je, da bode bratu so priljubila Moskva. On sam ljubi Moskvo že od svoje mladosti. V francoski razstavi pozdravilo je carja vse osobje francoskega veleposlaništva, ruski dostojanstveniki in načelniki mestnih oblastev ter mnogobrojna naudušena množica ljudstva. Preložitev prestolnice p Moskvo. Nemška „Kreuzzeitungu prijavlja senzacionalno vest, da hoče ruski car preložiti svojo prestolnico iz Peterburga v Moskvo. To bi se najprej zgodilo za poskušnjo za jedno leto, mej katerim časom bi vlada ostala še v Peterburgu. Car sam je baje to misel sprožil, katero Pobiedonošev seveda podpira in odobruje. Jeli na tem res kaj resnice, ni znano, neverjetno pa bi iz raznih uzrokov ne bilo in bi ustrezalo velikemu delu ruskega naroda, ki v Moskvi vidi še vedno svoje pravo in naravno središče. V slučaji vojske bi to utegnilo biti velicega pomena. It uski židi in francoski listi. Nemški listi se hudujejo nad francoskim listom „Pai.\tt, ker je v uvodnem Članku imel predrznost, da zagovarja Rusijo, katera izvršuje obstoječe zakone proti Židom. Ako Rusija iztirava Žide, je to opravičeno v obstoječih zakonih in nema nikdo pravice mešati bo v notranje zadeve ruske države. Seveda za židovsko nemško časopisje to ne velja nič in naj bi židje v Rusiji še tudi nadalje smeli zasmehovati zakone, ter se naseljevati kjer koli bi jim bilo drago. Kdor pa poza ruske razmere, ne bode se čudil, ako Ruska gleda na to, da se izvršujejo obstoječe postave. Znižanje carine na žito. Na Nemškem se zdaj živahno prepirajo, bode li vlada se izjavila za znižanje carin na žito, ter tako ustregla pereči želji velicega dela prebivalstva. Pričakuje se dotična izjava. Če se sme verovati kar poroča „Kblnisehe Ztg.", se v merodajnih, dobro poučenih krogih ne dvomi o tem, da se carina na Žito ne bode znižala ali odpravila, na vsak način ne prej, da stopi v veljavo trgovinska zveza z Avstro-Ogersko državo. Po izjavah Caprivijevih je to tudi verojetno. llepubličauska agitacija. Francoski tajni fond povišal se je od 700.000 frankov na 1 milijon. To povišanje ima baje namen, da se še bolj nego se je zgodilo dozdaj podpira republičittisko gibanje mej romanskimi narodi v Španiji, Portugalu in v Italiji. JVemirl v liilbavu. Zaradi razpuščenja nečega shoda strajkujočih delavcev prišlo je do izgredov in velicega hrupa. Policijski komisar je bil ranjen s kamenjem in tudi obstreljen. Jeden delavcev je bil mej nemiri ubit. Proklamovan je obsedni stan in so bili zaprti vsi glavni voditelji socijalistov. Občne volitve v Jlolandu. Dne 9. junija vršile se bodo v Holandu občne volitve za zbornico. Po reviziji ustave 1. 1888 bodo to druge volitve. Pri prvi podlegli so liberalci, akopram se je volilna pravica razširila. Od takrat pa se je stališče v mnogočem zboljšalo za liberalno stranko. Za reorganizacijo davčnega sistema, ki je bila glavna točka protiliberalnega programa, so v treh letih obstanka protiliberalnega kabineta ni storilo ničesar. Tudi v kolonijalni politiki ni bil ta kabinet posebno srečen. Samo zakon o občni vojni dolžnosti spada mej važneje reforme. A baš zaradi tega pokazalo se je različno mnenje v krogu združenih nasprotnikov liberalne stranke. Dopisi, Iz polili«-tiru;" okraju logiiskegu, meseca maja. (Naše ž i v i u o z d r a v n i š k o razmere.) Na deželi se je človeku mnogokrat in o raznoterih neprilikah pritoževati, katerih ne bi bilo potreba, da so oni, ki jih zakrivijo, na svojem mestu; zlasti ne tacih, ki požro obilo stroškov in časa, a prouzroče poleg tega še skrbi in strah! . . Jedna podobnih zadev je ŽiviuozdravniŠka stroka v našem okraji, o kateri spregovoriti danes mi blagovolite dovoliti. Pred dobrim tednom dni zbolel mi je jeden mojih konj na jeziku. Poslal sem svojo deklo po okr. živinozdravnika g. F. Ta res pride, pogleda konja in ga preišče, ter vidi, da ima jezik zatekel. Povedal sem mu, da je konj že blizu dva dni doma, in, ker ne more sena uživati, sploh jesti, — ga tudi v gozd ne pošljem več. — Živinozdravnik g. F., komaj da je konja dobro pregledal, mi že reče: „Ta konj vam bo v 24 urah poginil ali „kr ... 1", in zanjga ni nobene pomoči več, raakari če pride deset živinozdravnikov, ga ne rešijo! Konj ima .crnico", in te bolezni no ozdravi nihče in zato stavim z vami tisoč goldinarjev na 10 kraje., da vam bo konj poginili Kar brž pošljite ali pa brzojavite po koujača, da konja ubije in odpelje, ker konj bo v 24 urah proč, on bo „kr . . . 1"! Če pa nečefre poslati po koujača, pa pustite, konj vam bode k večjemu še 36 ur živ, dalje pa ne." — Pri tem mi je bilo tudi zaukazano, bolnega konja od zdravih ločiti, ker je živinozdravnik g. F. trdil, da je ta bolezeu tudi nalezljiva (kužna), da morajo torej biti drugi konji v kontumaci. Jaz sem moral zar trd i tega poslati druge tri konjo k sosedu v bližnjo vas v hlev in krmljenje. Ko Bem bil pri tej priliki res že pripravljen poslati koujaču telegram, da bi prišel konja ubit ter odpeljat, mi je Bog dal še o pravem času to dobro misel, da bi telegrafovat poprej po živinozdravnika v Ljubljano. In tako sem storil ter brzoj uvi 1 gosp. E. Schleglu, kateri je še tisti večer prišel. Peljal sem ga v hlev k bolnemu konju ter mu zadržuj razložil. Ou konja pregleda in preišče. Ko vidi, kaj konju manjka, mi precej pove, da se je moral ali v jezik ugrizniti, ali je kaj bodečega v senu grizel, ali pa si je na kak drug podoben način jezik poškodoval, da se je jezik začel gnojiti. Pristavil je seveda takoj, da ni ta bolezen nič nevarna za konja in torej ni treba nič skrbeti ali bati se zanj. Konj bo v 5 dneh ozdravljen ter toliko okreva!, da bo lahko kakor poprej jedel in tudi kmalu vozil. Da bi bila pa ta bolezen „crnica11 pa Se misliti ni, kajti konj take bolezni nikdar nema I Povedal sem snu potem, kaj vse je rekel logaški živinozdravnik, da bodem mej drugim v 36 urah ob konja, da naj kar po konja&a pošljem itd. Ko bi bil jaz logaškega živinozdravnika poslušal, imeti bi bil moral drugo živino v kontumaei, pri trgovini in svojem gospodarstvu pa bi imel škode v obilici brez potrebe. Poleg bi bi moral kaj pak tudi za živali v tujem hlevu krmo plačevati in ljudi sem ter tja pošiljati. In zakaj vse to? Kakor se je dopričalo pozneje po hlapcih, bil je konj v gozdu hudo pal, da ga je „camu (železni del oprave) — na jezik prijel, vsled česar je prišla ta bolečina, vsled tega Že čez jedno uro ni konj jesti in gristi mogel. Gosp. Sch. prišel mi je še o pravem času na pomoč in mi tako konja rešil, da je v treh dneh Že čisto lahko jel in hodil kakor poprej, iuačo bil bi ga moral po ukazu živinozdravnika logaškega kar pobiti!! Iz tega sem sprevidel, da se Človek baš v nesreči marsičesa prepriča in nauči; in jaz za svojo osebo moram reči, da sem bad pri tej priliki spoznal, da vsak živinozdravnik ni vešč v toliki meri svojega posla, kakor bi ga vešč moral biti. In to je slabo za nas na deželi. ------- Še zdaj bi mi bila tudi živina v kentumaci,; ko bi ue bil storil potrebnih korakov pri okr. glavarstvu, kateremu sem vse to natanko narisal. Tu sem imel tudi takoj zaželjcni uspeh; kajti že Čez komaj pol ure zaukazalo je okr. glavarstvo (na mojo pritožbo), da se ima moja živina domov spustiti. Vsaj to prišel je naznanit mi g. F., okr. živinozdravnik, sam, dasi tudi je nekako čudno priitavil, Še ukljub uradni odredbi: „če hočete živino domu vzeti, jo le, pa nevarno je vender!" Javno moram priznati in dostaviti tu: G. Sch., živinozdravnik Ljubljanski, bil je tisti, ki me je obvaroval marsikaterih stroSkov in zgube. Zato mu izrekam tukaj svojo odkritosrčno zahvalo! Oa se je pokazal zanesljivega veščaka, kar pa o logaškem živinozdravniku trditi ne morem. Le ta še tega ne ve, s kakšno boleznijo ima opraviti ko jo vender vidi, kako nuj konstatuje potem notranjo bolezen?! Hudo je res, kjer so tako slabo podkovani Živino-zdravniki! Pr. G-ša. Domače stvari. — ( V Ua r k o v 1 j a h) pri Trstu umrl je dne 29. m. m. gosp. Andrej Martelanc, predsednik tamošnjega „Obrtnega društva", »Katoliškega podpornega društva", bivši odbornik političuega društva ^Edinost" in član množim narodnim društvom v 6G. letu svoje dobe. Blag mu spomin ! — („11 Diritto Croato") preselil se bode v Trst in izhajal vsak dan. — (Odbor Viško-Glinške čitalnice) uljudno prosi vsa slavna društva, katera se bodo korporativno nedeljske slavuosti udeležila, da bi se dne 7. t. m. ob 2. uri popoludne v Ljubljanski čitalnici zbirala in ob 21/*, ur> skupno z Domžalsko godbo na čelu odkorakala na slavnostni prostor na Glince. — (Kegljanje „Slavčevo") moralo se je radi neprijetnih ovir usto viti in se bode pričelo Šele 10. t. m., ko prevzame gostilnico na Koslcrjevem vrtu znani gostilničar g. Francot. Keglja so lahko vsak dan od 10. do 14. t. ni. od devetih dopoludne do desetih zvečer. — (Dijaška in ljudska kuhinja) jo imela včeraj v društvenih prostorih svoj XIV. občni zbor. Predsednik pozdravi navzočue zbornike, se zahvali rodoljubnim damam, ki tako vstrajuo sodelujejo pri društvu, spominja se hvaležno korporacij (kranjska branilo n, Ljubljansko mesto in deželni odbor) in privatnih oseb, ki društvo gmotno podpirajo ter izraža končno uado, da bo društvo z združenimi močmi tudi v prihodnje uspevalo. Blagajniškemu poročilu povzamemo, Ua jo imelo društvo v zadnji dobi 5507 gld. 85 kr. dohodkov in 4495 gld. 42 kr. stroškov. Društveno premoženje znaša v hra-niluiških uloguh, papirjih, inventarji in gotovini vsega skupaj 31C6 gld. 60 kr. Razdeljenih je bilo C8.748 porcij jedil in 50.905 kruhov. 22 marljivih srednješolcev je dobivalo brezplačno hrano, vsega skupaj G788 porcij v vrednosti 703 gld. 3 kr. Društvo šteje 3 častne Člane, 17 sodelujočih dam in 188 podpornih članov, kar je z ozirom na blagi namen veliko premalo. Dosedanjemu večletnemu, marljivemu blagajniku, ki z drugim poslom preob- ložen blagajništva ne more več opravljati, gospodu Alf. Maverju, izreče odbor po predloga g. dr. Josipa Stareta za njegov trud soglasno svojo zahvalo. — (Vabilo) k izleta, katerega napravi akad. društvo »Triglav" dne 7. in 8. junija 1891 v Ljutomer. Vspored: V nedelje dne 7. junija: Odhod iz Gradca ob 5. uri 50 minut zjutraj. Prihod v Ljutomer ob 11. uri 16 minut. Banket ob 1. uri. Koncert ob 7. uri zvečer. V ponedeljek dne 8. juuija: Izlet v okolico. Vspored kocertu: A. Pozdrav. 1. D. Jenko: „Slovenska himna", poje moški zbor. 2. Bibiča: „Karašik hrv. pjesama", udarja tamburaški zbor akad. društva »Hrvatska". 3. Dr. G. Ipa-vec: »Lastovki v slovo", poje mešani zbor. 4. Slavnostni govor, govori gosp. cand. prof. F. Gestrin. 5. KomoČar: „V tvojem naročji", udarjajo „C7enski tamburaši". 6. Dr. G. Ipavec: »Oblaku", čvetero-spev. 7. Meverbeer: Cavatina iz opero »Robert d javo", udarja tamburaški zbor akad. društva „Hrvatska". 8. Dr. G. Ipavec: „Savska", poje moški zbor. 9. F. S. Vilhar: „Domovini", poje mešani zbor. 19. K. Mašek: „Pri zibeli", udarjajo »Cvenski tamburaši". 11. H. Sattner: „Za dom", poje moški zbor. B. Prosta zabava in ples. Ustopnina h koncertu 20 kr. za osebo. Pri koncertu sodelujejo iz prijaznosti akad- društvo „Hrvatska", »Ljutomerska čitalnica" in „('venski tamburaši". — (V Trst) priplulo bodo dne 9. t. m. angleško vojno brodovje ter v luki zasidrano ostalo do 16. t. m. Od 17. do 20. t. m. bode v Pulji, od 21. do 23. t. m. na Reki. — (Hrvatska književnost.) »Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti" izdala je te dni 104. knjigo svojega „Rada", ki obsega matematično - prirodoslovno tvarino. Dalje je izdala hrvaški pisane zakonike pod naslovom „Statuta lingua croatica conseripta" in sicer te zakonike: vinodolski, vrbanski (na Krškem otoku), kastavski, veprinski, trsatski in *poljički (pri Omiši v Dalmaciji). Zakoniki so tiskani deloma z latinico, deloma s cirilico (gradjansko). Poslednja se je zato izbrala mesto prvotne glagolice, ker je pretežka in le malo komu umevna. Izdanje so uredili: Dr. Fr. Rački, dr. V. Jagie in dr. J. Crnčić ter je oskrbeli s potrebnim tolmačem deloma v predgovorih, deloma v opazkah koncem knjige. — Profesor Franjo Marn je izdal „Prijegled grčke i rimske literature s iz-vadkom iz starina", t. j. izpisi primernega berila iz Homera, Ksenofonta, tragikov, pesnikov, Cezara in Cicerona. — (Obrtno gibanje meseca maja v Ljubljani.) Izvrševanje proBtih obrtov so zglasili: Marija Debeljak na sv. Petra nasipu št. G5, branjevski obrt; Jauez Michler v Hrenovih ulicah št. 16, kramarija z drobnim blagom; Lucija Goršič v Kravji dolini št. 1, prodaja piva v steklenicah ; Avgust Iv i i 11 v Šelenburgovih ulicah št. 7, fotografski obrt; Janez Kordiš na Poljanski cesti št. 55, braujarija; Ivana ŠušterSic na sv. Petra cesti št. 52, mala trgovina z delikatesami in pivom v steklenicah. — Izvrševanje rokodelskih obrtov se je pripustilo: Ernestu Kodru na Franovem nabrežji št. 27, črevljarski obrt; Franu Nekovafu na Karlovski cesti št. 22, kleparski obit. — Koncesijonirani obrti so se podelili: Franu Krapežu na Kongresnem trgu št. 13, kavar-narski obrt; Tereziji Jenko v Florijanskih ulicah št. 44, gostilničarski obrt. — Obrte so dali v zakup z dovoljenjem obrtuega oblastva: Blaž Hal' ner gostilničarski obrt Franu Poku na Starem trgu št. 7; Marija Potočnik gostilničarski obrt Jakobu Milavcu na sv. Petra cesti št. 5; Karol Goršič sku-barski obrt Luciji Goršič v Kravji dolini Št. 1; Anton Svetek gostilničarski obrt Ignaciju Mlakarju v Slonovih ulicah št. 5; Marija Borštnar gostilničarski obrt Antonu Bizjaku v Slonovih ulicah št. 52; Ml. Ernestina Urbas gostilničarski obrt Ivani Kovačevi na Krakovskem nasipu št. 4. — Zbrisali so se obrti: Janeza Kleinensa knjigoveški obrt v Florijanskih ulicah št. 38; Neže Ravnikarjeve branjarija v Vegovih ulicah; Marije Černetove branjarija v Gradišči Št. 12; Lorenca Vagaje prodaja moke na sv. Petra cesti št. 15; Janeza Jenko gostilničarski obrt v Florijanskih ulicah št. 44. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 1. junija. Trgovinski minister vsprejel deputacijo poslancev iz Istre, Trsta, Kranjske, Koroške, Gorenje-Avstrijske in Češke zaradi železnice Divače-Loka in njenega po- daljšanja čez Karavanke. Minister rekel, da si bode vlada prizadevala, še letos proučiti jedno ali drugo omenjenih prog. Beligrad 1. junija. Na mesto Pasiča bil je županom Beligrajskim izvoljen radikalni kandidat, gimnazijski profesor Milovan Marin-kovie s 785 proti 71 glasom, katere je dobil Dragotin Uič, predsednik „Velike Srbije". VladiVOStok 1. junija. Carjevič otvo-ril včeraj prvi del usurijske proge sibirske železnice. Navdušeno pozdravljen je v temeljna kamna za železnico in postajo uložil srebrni spominski plošči in se potem v vagonu vozil po progi, na poltrctji kilometer že gotovi. Carigrad 1. junija. Preteklo noč so roparji prouzročili, da je orijentski bliskovni vlak pri (Jerkeskivi skočil s tiru. Roparji so potovalce, Nemce in Angleže, oropali in seboj odpeljali in zahtevajo 200.000 frankov odkupnine. Veleposlanik Radowitz dobil od vnanjega ministerstva naročilo,, da to vsoto izplača, a si pridrži pravico, da bode od turške vlade zahteval povrnitev. Carigrad 1. junija. Vlak skočil je s tiru pri kilometru 116. Stroj, tender, voz s prtljago in več vagonov se prevrnilo. Roparska tolpa, obstoječa iz 30 mož, razdrla je tir, čuvaje in mimoidoče pa prijela, da se je tako preprečilo vsako svarilo. Potniki večinoma le lahko poškodovani, jeden s puško težko ob-streljen. Dunaj 2. junija. Nadvojvodi Franu Sal-vatorju se je zdravje zboljšalo. Kašelj motil je spanje, groznice ni več. Dunaj 2. junija. Vrhovni zdravstveni svet izjavil, da za energično in korenito odstranitev plučne kuge v vseh avstrijskih deželah, nujno treba zakona, po katerem bi bilo določeno, da se ima obligatornim pobiti vsa na plučah obolela in okuženja sumiia živina, posestniki živine pa se imajo odškodovati iz državnega zaklada. Dunaj 2. junija. Cesar vsprejel opoludne na zapadnem kolodvoru novi cesarski vlak, ki so ga omislile vse avstrijske železnice vkupe. Trgovinski minister in predsedniki posamičnih železnic vsprejeli cesarja, ki se je o vlaku najpohvalnoje izrekel. Razne vesti. * (Največji časnikarski tiskovni stroj sveta.) Ameriški časnik „Now-Jork Herald" nastavil na šest strani delujoč brzotiskovni stroj, ki tiska v jedni uri 90.000 iztisov v obliki 80 — 85 centimetrov, to je 1500 v minuti ali 25 v sekundi. V času torej ko človek komaj do ;> more šteti, zgotovi stroj 2.r> iztisov, katero tiska, obreze, spogne in šteje. Trije papirnati valjci, dajo na uro 84.000 metrov papirja po 80 centimetrov širocega. Gotovi časopisi prihajajo na dveh straneh iz stroja in jih stroj sam tudi šteje ter razvrščajo v kupce po 50 istisov. * (Požar v corkvi.) V veliki cerkvi v Luksemburgu nastal je na rešnjega telesa dan mej božjo službo požar v zvoniku. Nastal jo velik strah mej ljudmi v cerkvi in je bilo več oseb v zmešnjavi zmečkanih in ranjenih. Notranji dol cerkve je popolnoma pogorel in je vničenih mnogo dragocenosti. Skoda baje znaša več milijonov. * (Hrošči.) Tudi v Švici je silno veliko hroščev. Samo v kantonu Genevskem nabrali in pokončali so jih okolu 75.000 kilogramov. Niti dolga, huda zima, niti silna slana o binkonštih ni pokončala te zalege, ki dela veliko škodo posebno po hrastovih gozdih. * (Od nesreče na železnici,) ki jo zadela vlak, kateri je vozil cirkus Carre-jev, nahaja se 18 oseb v bolnici v Hanoveru, namreč 4 moški, 1 1 žensk in 3 otroci, nekateri težko poškodovani. * (Balon ušel.) V električni razstavi v Frankobrodu odtrgal se je privezani balon, ko je za poskušnjo se par dni dobro obnašal, pretekli torek popoludne ter je odplul svobodno po zraku. V čol-niču balona bil je jeden pasažir in dva uradnika razstave. Cez pol ure prišel je blizu mesta srečno in nepoškodovan zopet navzdol. * (Štrajk k roj a če v v Londonu.) Nad 0000 krojačov v Londonu ustavilo je delo. Preteklo soboto imeli so shod v Hyde-Parku, kjor je bilo čuti mnogo govorov, s katerimi so strajknjoči hladili svojo jezo. Pri sprevodu prepevali so marseillaiso, pred hišami krojačev pa, ki neso vsprejeli pogojev unije, zame-nili so to pesem z mrtvaško koračnico iz oratorija Saul. Red se ni motil. * (Oče in hči ponesrečila po petrolejski s v c t i 1 n i c i.) Nekaterniki imajo navado, da ugašajo petrolejske svetilnice s tem, da od zgoraj pihajo vanjo. Na ta način delal je tudi neki branjevec na Dunaji. Svetilka se je razpočiia in mož je bil po gorečem petroleji hudo opečen po vsem životu. Štirinajstletna hčerka njegova pritekla je na pomoč in se tudi opekla po roki. Očeta morali so prenesti v bolnico, ker so njegove opekline težke, hčerka zdravi se doma. * (Velik požar.) Vsled eksplozije petrolej-skega reservoirja vnele so se fužine v Coudeker-queu in sedem sosednih hiš. Deset oseb, mej njimi dva otroka, poginili ao v plamenu. Prebivalci beže. Po zadnjih poročilih požar še ni bil pogašen. Mmogo oseb bilo je ranjenih. Skoda znaša nad 400.000 frankov. l.JiMlMko sredstvo. Moli-ovo .Francosko žganje" dajo ravno tako uspc&no kakor conot srodstvo pri p rutinski h in revmatifinih boleznih, ranah in ulesih. — Cona steklenici DO kr. — Vsak dan razpošilja po post-nem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tnchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 3 (4—7) s Anatnerinova nstna vođa in zobni prašek 3 ohrani usta, krepča čeljustno meso ter odpravlja slabo sapo iz ust. Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.; jodna ftkatlja zobnega praska 20 kr.; 1'2 steklenic 4 gld.; 12 Skatelj samo 2 gld. (61—69) Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila se izvršujejo z obratno poŠto proti povzetju zneska. Spominjajte se dijaške in ljudske knhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. (161-4) „LJUBLJANSKI ZVON" (BtOJS. za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tujci 1. junija. Pri Hf allei : Iliedl, Seidonberger, Schubort, Hal ler, Ueuhenhergcr, Guttinann z Dunaja. — Jordan Camillo iz Pariza. — lirandstiidter iz Grade i. — Pl. Emberger, Perk ii6 Kočevja. — Ahaćic Is Trtica. — Fenič iz Zagreba. Pri Sin mi: Vitez pl. Plazor iz Opatije. — Mosettig iz Trsta. — Botte iz PražiUn. — VVeimorl, Fischor z Dunaja. — Spitz iz Pecuha. — Langor iz Gradca. — Hieng iz Kakeka. — Taschnur iz Idrije. — Dr. Porgelio iz Istre. — Lahroise iz Monakoveg*. — Ferenchich iz Bukarešta. Umrli so v Ejultljanl: 29. maja: Uozalija Mohorić, gostija, 48 let, Flori-i oi-k ulico Št. 42, Caric«. 30. maja : Ford nsiid VVi^sraaver, kreni arjev sin, 19 mesecev, sv. Petra cesta fit. 19, Conviilsiones. — Karo) Lsip, črovljarjev sin, 6 mesecev, Slonove ulice 5t. 52, božjast. —Ferdinand Maček, branjevcev sin, 1 dan, Mestni trg st. 6, slabost. — Cecilija Malinovski, pogrebnega ar frizerja iona, 38 let, Gospodske ulico št. 4, Uterus careinouia. 1. junija: Marija Pogačnik, pusestnikova žena, 51'/? let, FrančiJkauske ulice st. •"», za vodenica. V v n j a 3 k i bolnici: 29. maja: Ivan HabSok, nadporočnik, 39 let, jetika. V deželni bulnici: 29. maja: Valentin Rode, gostač, 87 let, marastnua. — Fran (lerui, dninar, 17 let, plučua tuberkuloza. Meteorologično poročilo. | Dan j čas opazovanja Stanje barometra v nun. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 1. junija 7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer 7337 m. 732 7 ■■. 733'5 min. 16 0° C 28-60 c 17 0« C si. zah. si. zah. si. zah. jasno jasno d. jas. 0*00 BH. Srednja temperatura 1S-91, ca 1-8° pod normalom. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 31. maja 1891. Prejšnji teden 400,517.000 gld. (+ 2,993.000 gld.) 243,553.000 „ (— 404.000 n ) 148,75^.000 , (+ 3,658.000 m ) 19,848.000 „ (-f- 438.000 m ) Bankovcev v prometa Zaklad v gotovini Portfelj..... Lotnbard..... Davka prosta ban-kovčna reserva . . 46,408000 (— 4,223.000 , ) IDunaosl^a borza dne* 2. junija t. 1. (Izvirno tel.grafično poročilo.) včeraj — danoa Papirna renta.....gld. 92 40 — gld. 92 60 Srebrna renta....., 92 40 — , 92 45 Zlata renta......, 110 90 — „ 111 20 r>°/0 marčna renta .... „ 10245 — „ 102 45 Akoijo narodne banke . . „ 998-— — „ 998*— Kreditne ahoije.....„ 299 50 — „ 299 — London........U8 06 — , 11815 Srebro......... —•— — „ —•— Napol.......... 9 34V, — . 9 34'/. C. kr. o-jkini......, 5-56 — , 5 66 Nemške marke....., 67-75 — , 57 771/, 4°/ državne srečke iz I. 1854 250 gld. 133 gld. 25 kr. Državne srečke iz I. 1861 100 , 177 „ — , 8gerska zlata renta 4%....... 104 „ 75 „ gerska papirna renta o" ,...... 101 , f><) „ Dunava reg. srečko 5°/0 ... 100 gld. 120 „ 50 „ Zemlj. obč. avstr. 4'/t°/9 zlati zast. listi . . 115 „ 75 a Kroditne srečke......100 gld. 180 , 25 , Kudoltbve srečke..... 10 „ 20 „ — „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 . 155 . 75 , Tramway-drult. velj. 170 gld. a. v. . . . 239 „ 50 „ Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega soćustva povodom smrti nepozabne soproge, oziroma hčere in sestre, gospe Marija Grašek roj. Dekleva za mnoge krasno vence in za obilno častno spremstvo k zadnjemu počitku izrekajo najsrčnejšo zahvalo žalujoči ostali. P nje, dno 2. junija 1891. (459) Učenec ic dobre hiše, kateri ima veselje in talent nciti se Jerme-narstv* In preprogmi-stva, vsprejtae se takoj v večjem mestu na ('orenjftkem. — Pismene ponudbe pošljejo naj se upravniStvu „Slovenskoga Naroda" pod „neenee «0«. (462-1) puškar -v Borovljah (Ferlacli) na Koroškem izdeluje in prodaja vsakovrstne nove puške in revolverje ter vse lovske prlprttve« patrone ter drago streljivo po najnižjih cenah. — Pušku so vse pre-■knftene na ces. kr. izkuiavaliloi ter zaznamenovane a znamko tega zavoda. (175—26) Za iibornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno. INuJboIjMO aredstvo Prebavno vino (Vinuni digestivum Brevmesser) iz knezofikofijske dvorne lekarne v Briksenu Mr. F. C. Breymesserja je najbolji« in najslgurneji« sredstvo, da se hitro leči j o vsakovrstne motltve pre-bavljanja ali zapeka. Cena velike steklenice z navodilom za porabo 1 ffld. Dobiva se v lekarni gosp. J, Svoboda V LJubljani. (198—24) asu. bolni želodec! Ljubljana, Špitalske ulice 10. Poslovne knjige, kopirna knjige, knjige beležnice. Izboren vez, najbolji! papir, čedno In ukusno z natančnimi linijatu-rami, ceneno. Biblorhaptes (priprava za seiivanje pisem). Zapisne ln skrilne knjige, beležnice, folijo knjige, ozke priročne knjige, glavne knjige, knjige v četrtinki, knjige kazalnice. (456—i) VIZ1TN1CE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. Naznanilo. Podpisani naznanja v imenu cestnega odbora, da bode mast »a Fužina!* (Kaltcnbruiiii) zaradi popravljanja ©d 8L đ© SI®«, junij« t, i« za vožnjo in hojo zaprt« Okrajni cestni odbor Ljubljanske okolice. Vič (•IGO—2) dne 1. junija 1891. Ad št. 977 9. (455—2) And. 14 114'/. načelni! L. Luser-jev obliž za turiste. Veliko priznalnih pisem ju na na ogled v razprl iljaliiici: L. Schwenk-a lekarna (471) Moidllug-DunoJ. Pristen HUtno, fo imata navod in obli/, varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; torej naj ho psi/.i zavrno vso manj vredno ponareo.be. Pristnega imajo v IJuh- i|mui j. Svobode, u. pl. 'l'rnkoczy, (i. Piccoli, L. Grcčel; v IKudol fovetu S. pl. Sladovič, F. Haika; v Kauiniku J. Močnik ; v < Vlo« <•! A. Kggor, W. Thtirniwnld, J. Hirnba-cher; v HrezHli A. Aich-inger; v Trgu (na Koroškem) C. Monner; v Iti Ijulni F. Si-lu.l/., Dr. E. Kumpfj v Gorlel (i. B. Pontoni: v Wolfs-bergn A. lliitb; v Kranj! K. Savnik; v Radgoni C. K Andncn; v Idrl|i Josip Warto; v KuUovliict A. Koblok; > C'olJI J. Kuplerechmid. Zaradi oddaje zidarskega, kamnoseškega in tesarskega dela pri razširjenji klavnice za drobnico in nadzidanji upravnega poslopja v mestni klavnici, vršila se bode cliio W. junij«, loto« ob lO. iii-i dopoludne pri mestnem magistratu Ljubljanskem javna pismena ofertna razprava. Načrti, proračuni in pogoji so v pisarni mestnega stavbinskega urada (Špitalske ulice št. 12) ob navadnih uradnih urah vsakemu na upogled razgrneni. Ponudbe je do določenega časa izročiti zapečatene in priložiti jim vadijum, znašajoč 5°/o skupnega po jednotnih cenah preračunje-nega zneska. Na ponudbe, izročene prekasno ali celo po končani obravnavi, se ne bode oziralo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 27. maja 1891. Župan: Grasselli. Štajerska deželna Tem 13 o I j »si in rijska slati posebno močnih steklenicah. Napolnjeno v novic zgrajenem natakalnem preduhu, kamor se slatina naravnost izliva. Dobi vit set Pri slatinnrBtvu v Rogatcu in na Slatini in pri glavnih založnikih v Ljubljani: 9ltUaelo KMStiierjii in Sforio» WMs;iier|i» v«lovl, kskor tudi v vseh produjalnionb mineralnih vAd, v špecerijskih prodajalnicah in dro giierijali, ki so na dobrem glasu. (387—4) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".