38. Številka. V UuMjani, v petek 15. fehronio 1901. XL leto. Izhaja vsak da« zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za ZilhO ogillm dežele za vse leto 25 K, za'pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Lfnbliano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pot leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje delete toliko več, kolikor znaša poštnina. - Na naročbe orez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat.;— Dopisi naj se izvole fraekovatl Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo In upravnittvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari Uredništva telefon št 34. Jfesetna priloga: ,»Slovenski Tehnik Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št 85. Drug proti drugemu. Z Dunaja, dne 14. februarja. Poleglo se je gromovito triumfi-ranje, ki je orilo po državi, ko je Bevkovo ministrstvo dognalo volilno reformo. Z bogatimi subvencijami podkupljeno časopisje — v tem oziru niso razmere pri nas i'ič boljše kakor na Ogrskem — p°jo sicer Še vedno dolge slavospeve Beckovemu ministrstvu, toda medeni tedni tega ministrstva so menda že prikraju in začelo se je prav krepko medsebojno nasprotovanje. Ministri so si v laseh in se prekljajo, seveda pod krinko anoni-mitete, po časopisih. Ni še dolgo temu, kar je krožila ▼ est, da so trgovinskemu ministru dr. Foitu šteti dnovi njegovega vladanja. Kar po sili so ga hoteli izpodriniti in pisalo se je že na dolgo in na široko, kdo da postane njegov naslednik. Toda Fort se je moral krepko braniti, zakaj kmalu se je zaznalo, da nza sedaju še ostane na svojem mestu. Ob enem se je začelo z izpodrivanjem pravosodnega minist a dr. Kiema, ki je pa hitro stopil v dogovor s podpredsednikom najvišjega sodišča Ruberjem in se pretečega mu izkrcanja z ministrske ladje ubranil z znano razsc dbo o brezpravnosti slov. jezika ta Koroškem. Zdaj sta si v laseh ministrski predsednik Beck in nemški minister rojak Prade. Pred nekaj dnevi je imel minister Prade v Libercih shod, na katerem je zdelal volilno reformo, ki ponos Beckov, in se glede nagodbe z Ogrsko postavil na tako stališče, da je spravil celo ministrstvo v največjo stisko. Kar se tiče volilne reforme, je danes pač vseeno, kakega mnenja je Prade. ker je volilna reforma danes sankcijoniran in uveljavljen zakon, na katerem se ne da nič izpremeniti. Zanimivo je pa vendar, da je Prade danes tudi glede volilne reforme v direktnem nasprotjem z Bečkom in z drugimi ministri in da proglaša: volilna reforma nam ni prinesla ne enake, ne splošne volilne pravice; enake zato ne, ker ne temelji na številu prebivalstva. (Op. ured.: en Kočevec na Kranjskem ima štirikrat večjo pravico kakor en Slovenec) splošne pa ne, ker bo sedaj manj voliloev, kakor jih Je bilo prej ; v peti kuriji je prej imel volilno pravico, kdor je bival pol leta v kakem Kraju, zdaj pa bo imel volilno pravico, kdor je eno leto bival v do-tičnem kraju. Prade je a tem pobil najslovesnejše izjave ministrskega predsednika Becka in se končno povzpel do prorokovan ja, da doživi Be-ckova volilna reforma v doglednem času velikanski fiasko. To so pač dokazi, da je solidarnost: med ministri šla rakom žvižgat 14 dni potem, ko je Ml a volilna reforma sankcijonirana — pa nastopi minister proti ministrskemu predsedniku ! Se lepše pa je Prade napravil celemu ministrstvu s tem, da je zahteval glede nagodbe z Ogrsko dolgoletno pogodbo na podstavi carinskega edinstva ali pa popolno ločitev. Pomen te izjave tiči v tem, da je Prade minister. Prade je s to izjavo zmešal štrene celemu ministrstvu tako, da bolj ni bilo mogoče. To se najbolje vidi iz madjarskega časopisja. Vladni in opozicijonalni časopisi so kar iz sebe, da hoče dunajska vlada Ogrski diktirati pogoje nagodbi in vsa Ogrska je zdaj odločneje kot kdaj poprej za gospodarsko ločitev od Avstrije Prade je kakor je sploh nabada Nemcev, lahkomiselno govoril. Resnica je namreč, da mora velik del nemške industrije avstrijske žalostno poginiti, Če pride do gospodarske ločitve od Ogrske. S slovenskega stališča je le prav, če pride do ločitve, zakaj čim manjša bo gospodarska moč nemštva, toliko anjša bo tudi njegova politična veljava. Pri vseh teh nasprotjih, ki vladajo med ministri, je pa to ministrstvo v enem oziru vendar edino: v zatiranju Slovencev. Kar počenja Derschatta v resortu državnih železnic, kar počenja Klein v pravosodju, kar uganje Bienerth v področju notranjega ministrstva in kar dela Marchet na šolskem polju, to je hujše, kot vse, kar so kdaj počenjale nemške strankarske vlade. Nikdar ni bila nemška birokracija tako močna in tako brezobzirna kakor zdaj. Slovanski ministri so le za dekoracijo Beckovemu kabinetu — v resnici vlada državo fanatična, sicer nesposobna in korumpirana ali ošabna in drzna nemška birokracija. Prava sreča je, da so si že posamični ministri v laseh in da drug drugemu mečejo polena pod noge. Morda bo le prej konec! Deželni zbori. Solnograd, 14. februarja. Več poslancev je vložilo predlog, s katerim se deželni odbor poziva, naj zahteva z utemeljeno predlogo pri državni vladi in obeh zbornicah, d a s e zvišajo „plaČeu vojakom. Lvov, 14. februarja. Pri otvoritvi deželnega zbora je naznanil deželni maršal, da predloži deželni odbor že prihodnje dni reformo za de-želnozoorske volitve. Število mestnih mandatov se pomnoži za osem, obenem pa se ustanovi nova splošna kurija. Volilna obveznost za Nižjo Avstrijo. Dunaj, 14. februarja. Cesar je sankcioniral zakonski načrt nižjeav-strijskeg* deželnega zbora, s katerim se uvede za to deželo volilna obveznost za volitve v državni zbor. Najnovejši madžarski škandal. Budapešta, 14. februarja. Minister Kossuth je povedal, ko je predložil danes poslanski zbornici tiste tajne vladne akte, ki jih je ministrski uradnik Hajdu priskrbel v pogled poslancu Lengvelu, da je že desetletja običaj, pa plačuje vlada časo- pisom takozvani inseratni pavšal. S temi pavšalijami se sklene pogodba med vlado in časopisi, da morajo Časopisi priobČevati vse inserate, ki jim jih pošiljajo državne oblasti. Ako bi vlada morala vse te inserate po vrstah plačevati, šteti bi morala mnogo več kakor pa znašajo te enkratne pavša-lije. Svoja izvajanja je zaključil: „ Trdno sem prepričan, da to, da dobivajo časopisi velike pavšalije, ne meče nikake (?) sence na dotične liste.u — Iz aktov samih je razvidno, da zahteva časopis BEgyetertes" naj se mu pavšal letnih 10.000 K kar za šest let vnaprej izplača. Bivši trgovinski minister Voros pa je prošnjo rešil tako, da se je izplačalo listu razen rednega pavšala letnih 10.000 K še izrednega pavšala v znesku 25.000 K. Sploh so dobili vsi budape-štanski časopisi vladne pavšale za leto 1906., nekateri celo še za leto 1907. vnaprej. — Razkritje je nemilo dirnilo tiste poslance, ki so obenem glavni uredniki ali lastniki od vlade subvencioniranih časopisov. Iz teh aktov je namreč razvidno, da so poslanci, ki so sedaj najhujši prokli-njevaloi „nepostavne Fejer-varvjeve vlade", lani krotko še zobali iz jasli Fejervarv-jeve vlade. Tako je ravno tisti poslanec Leugjel, ki sedaj razkriva madžarsko korupcijo, dobival kot glavni urednik „FtigetlenMagyar Orszaga" od Fej er v aryj e ve vlade po 10.000 kron subvencije za svoj list. Isto tako sta poslanca S ii m e g h y za „Magyar Orszagu in Papp za „Egye-tertesa dobivala vladne subvencije. Posl. Legyel naznanja v „A Naputf, da je minister Kossuth izplačal „Fuge ti en Magyar Orszagu" velikansko subvencijo, ne da bi bil zato vedel on, Len g vel, ki je bil takrat pri listu glavni urednik. Ko je za to izvedel Lengvel, je takoj izstopil iz uredništva. Lengvel trdi, da se niso v take namene zadnja leta izplačevali le stotisocaki, temuč milijoni. Hajdu je obtožen uradne ta t v ine, za kar je določena kazen 6 let. Ravno taka kazen pa zadene radi sokrivca. Nemiri v Novem bazaru. Sarajevo, 14. februarja. V Novem bazaru so izbruhnili nemiri. On-ciozno se zatrjuje, da so povod diference pri pobiranju davkov, kakor se taki nemiri sploh ponavljajo zadnja leta. Z druge strani pa se poroča, da so nemire pripravile politične agitacije. Zopet normalne rarmere na Bolgarskem S O f i j a, 14. februarja. Včeraj jo bilo sobranje zaključeno s knezovim reskriptom, v katerem izreka knez sobranju priznanje za uspešno delovanje. Vseučilišču i profesorji so priobčili danes manifest na narod ter pravijo, da ne priznajo novega vseuči-liščnega zakona Nihče ne bo sodeloval, da bi ta zakon stopil v veljavo. Vsled vladne naredbe so bili včeraj vsi dijaki, ki so bili vsled zadnjih izgredov uvrščeni med vojake, zopet odpuščeni. S tem so nastopile zopet normalne razmere vsled složnega nastopa dijaštva in profesorjev. Volilna reforma na Rumun-skem. Bukarešt, 14. februarja. Zbornica je sklenila spremeniti volilno pravico, vsled katere se zagotovi večja volilna svoboda. — Obenem je zbornica sprejela zakonski načrt, s katerim se zviša število vojaštva tako, da se ustanovi pri vsakem peš-polku Četrti bataljon. Dogodki na Ruskem. P e t r o g r a d, 14. februarja. Do-sedaj je izvoljenih 5626 volilnih mož za volitve v državno dumo. Izmed teh je 1345 (24%) monarhistov, 832 (15y#) zmernih, 2830 (42%) levičarjev, 433 (8%) narodnjakov in 586 takih, o katerih se še ne ve, h kateri stranki se bodo pridružili. LISTEK. Dimitrij ivanovit Mende-Iojgu. (Ob prihki njegove smrti priobčil Pavel Grošelj.) Harmonija je torej edina objektivna resničnost, edina resnica, do katere moremo dospeti, in ako pripomnim, da je vse občna harmonija vesoljstva vrelec vse lepote, tedaj nam je jasno, kako veliko vrednost moramo pripisovati počasnemu, trudapolnemu napredku, ki nam jo odkriva korak za korakom vedno jasneje. Henri Poincare; der Wert der Wissenschaft. Slovani niso baš bogati na sintetičnih talentih, na možeh, ki iz tisoč in tisoč opazovanj in dejstev ustvarijo novo enoto, ki kakor arhitekt iz brezštevilnih opek zgradi ponosno stavbo novega spoznanja. V svojem intelektualnem razpoloženju so podobni primitivnemu človeku, ki razpolaga s tolikimi posameznimi, med seboj ne-zvezanimi spoznanji, kolikor posameznih prirodnih pojavov pozna. Iz mo- gočne stavbe iztrga posamezno opeko, ogleduje jo od vseh strani, filozofira o njej, pa je ne ve zopet položiti na mesto, kjer jo je bil vzel. Na svojem ^beneškem potovanju" leta 1790. se sprehaja Go-the ob morski obali otoka Lido. Na mehkem obrežnem pesku leži črepinja zdavnaj poginule živali, oglajena in obeljena od vplivov podnebja. Sluga jo pobere s tal in postrežljivo prinese svojemu gospodarju, o katerem je znal, da se živo zanima za ostrolo-gijo. Da bi bil na Gothejevem mestu Hamlet, bi jo vzel v roke, |pa bi začel filozofirati, da bi bil zakrknjen anatom, jel bi ji meriti kosti in jo analizirati v vse najpodrobnejše njene sestavine; v Got hej u pa se je tedaj izvršila velikanska s in teza. V tej črepinji je ozrlo njegovo duševno oko združene vse njemu dose-daj poznane živalske črepinje najrazličnejših oblik, da, še več — videl je pred seboj cela ogrodja živali, spoznal je, da je živalska črepinja le ode-belel konec iz kostenih vreten sestavljene hrbtenice, in tedaj se je v njem rodila sinteza : živalska črepinja ni ničesar drugega kakor tri v eno enoto skopljena pove- čana 7re te na hrbtenice. Pa naj ie to odurna črepinja gorile s pritlikavim Čelom, ali pa naj je ona groteska klada, ki jo nosorožec imenuje nositeljico svojega uma, ali pa naj je tudi kot gotski obok lahno in nežno sezidana glava ptiča-pevca, vse to so le različni toni ene in iste „harmonije4*, da se tako izrazim z o žiro m na gori citirane besede „fizika-filo-zofa Poincareja — vse to so le v najrazličnejše oblike zvarjena vretena hrbtenice. Charles D a r w i n , učeni starček iz D o w n a , je potoval kot mladenič na ladji „Beagleu okoli sveta. Na vrhove, pokrite z večnim ledom in snegom, ga je peljala pot, pravljična lepota tropičnih pragozdov je govorila k njegovemu razumu, ladjam nevarne koralne čeri in otoki so hiteli mimo njegovih oči, na trde skale je potrkal z geološkim kladivom in jih povprašal po življenju odbeglih milijonletij. Z neštevilnimi v tiski se vrne v domovino, pod najrazličnejšimi zunanjimi pogoji je videl kipeti življenje, tisoč in tisoč živalskih oblik je premotril s svojim opazovalnim talentom. Nekega dne pa jame v njegovi glavi nenadoma strašiti vsa ta znanstvena ropotija. Črvi in korale, prestare okamenine in opice, gigantska tropična drevesa in mikroskopsko majhne živalce se jamejo vrteti in pomešavati med seboj v divjem plesu, ginejo jim obrisi,! iz tisoč in tisoč posameznih življenskih oblik se je izkristaliziral višji pojem: „življenja" — in to življenjenje je stopilo pred Darwina in ga vprašalo: „Odkod sem?" In tedaj je rodila njegova duša veliko sintezo življenja, rekoč: „Vse življenjske vrste so se razvile iz najenostavnejših pra-bitij !M Vsaka življenjska vrsta torej ni bitje samo zase, ki ga ne veže z ostalim življenjem nikaka vez — ne ! — to so le potomci enih in istih prebitij, le razni toni ene in iste harmonije, ki je svoj najlepši akord zapela v telesu človeka. Vse življenje je torej enotno — in mrtva snov? — Dannadan uče učenjaki-ti lis tri, da sestoji vsa snov vesoljstva iz približno osemdesetih različnih elementov ali prvin, kot so na primer železo, živo srebro, žveplo itd. Kakor grade iz opeke razne hiše, tako sestavljajo te prvine najrazličnejša telesa na naši zemlji in po brezštevilnih zvezdah. Na tisoče raz- nih snovi poznamo, a vse so zgrajene iz teh temeljnih kamnov vesoljstva, pa bodisi to: jesih ali dijamant, košček možganov ali bela snežinka, na nebu goreč utrinek ali dim smodke. Bih pa so Časi, ko so priprosti m uČeni ljudje mislili, da se te prvine lahko pretvarjajo ena v drugo, da se na primer železo lahko spremeni V bakro, ali pa svinec v zlato. In tedaj so jeli z neumornim trudom iskati takozvani „iksiru, t. j. „kamen modrosti", s pomočjo katerega bi se jim posrečilo nedragocene kovine iz-preminjati v dragocene, v srebro in zlato. Veda, ki se je skoraj stoletja pečala z rešitvijo tega problema, se je zvala „alk i mij au. Toda vej trud je bil brezuspešen; dan za dnem je postajalo bolj očito spoznanje, da so prvine zadnji, neizpremenljivi in nepremostljivi temeljni kameni vesoljstva. In kakor so pred Darwinom za-gotovljali učenjaki: nVsaka življen-ska vrsta je neizpremenljiv organizem, ki ga nikaka vez ne veže z ostalimi bitjitf ; kuščar in ptič n. pr. sta dva taka življenska tipa prirode, ki sta od vsega začetka ločena eden od drugega* in ni je poti, ki bi vodila od prvega do slednjega: — in glejte! Moskva, 14. februarja. Za volitve v mestu in guberniji so volilni molje opozicije (kadeti, progres is ti in socialisti) sklenili volilni kartel, ki si razdeli Šest mandatov na enake dele za vsako stranko. Varšava, 14. februarja. V Ben-dzinu so ustrelili včeraj dve osebi, ki jih je obsodilo vojno sodišče na smrt. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Pariz, 14. februarja. Senat je sprejel zakonski načrt, s katerim se odpravi dolžnost, da je treba javna zborovanja prijaviti. Minister B r i a n d je zakon toplo priporočal, češ, da dokazuje o vladni spravljivosti in miro ljubnosti napram katoliški cerkvi. Obenem je minister Briand sestavil načrt za cerkvene pogodbe, ki se sklenejo med škofi in prefekti za vse cerkve. S to pogodbo bo vlada varovala škofijsko hierarhijo, a vsi duhovniki, ki jih bodo škofje prijavili, dobe popolno pravico, izvrševati nemoteno bogoslužje. Ameriško-japonska napetost poravnana. London, 14. februarja. Napetost med Zedinjenimi državami in Japonsko zaradi šolskega vprašanja v Kaliforniji se je poravnala na ta način, da se vsem Japoncem, ki prispejo v Ameriko brez potnih listov svoje vlade in takim, ki se hočejo naseliti v Ze-dinjenih državah z ameriških otokov, zabrani naselitev. Japonski poslanik je to rešitev sprejel s pogojem, da jo odobri njegova vlada. Dnevne vesti. V Ljubljani. 15. februarja. — Škof — krivoverec. škof Anton Bonaventura je izdal za post nov pastirski list. Čitali smo ta list in se zabavali in smejali, kakor bi brali kak izboren humorističen Časopis. In nehote smo se vpraševali, ako je mogoče, da se izdajajo tako plitve klobasarije za pastirsko pismo katoliškega škofa, namestnika apostolov, iz čigar ust baje govori sam sv. Duh?! če bi iz škofa Bona-venture res govoril sv. Duh, potem bi pač škof v svojam pastirskem pismu ne kvasil takih budalosti in neslanosti, kakršne je nagromadil v najnovejšem svojem postnem listu. Kar za glavo smo se prijemali, ko smo čitali Škofova docela nelogična izvajanja o veri, ki izpričujejo ali njegovo gorostasno omejenost in za-bitost, ali pa neskončno njegovo naivnost, v kateri si misli, da lahko natvezi svojim vernikom največje neumnosti in budalosti, ne da bi se mu bilo bati, da bi se kdo drznil njegove otrobe podvreči kritičnemu razmotrivanju. Da se vidi, kakšne duhovitosti raso na gredici škofovega, po sv. Duhu razsvetljenega uma, navajamo tu eno izmed mnogih cvetk Bonaventurove ^bistroumnosti" in „učenosti". V postnem listu čitamo đBff^^^^■**»»»^»™»»——^»»»»E — ravno tako so sedaj docirali kemiki : ,.Vse prvine so zadnji, neizpre-menljivi in nepremostljivi gradilni kameni vesoljstva. Železo in žveplo n. pr. ste dve druga od druge popolnoma različni prvini in ni je sorodstvene vezi med njima.u In kakor so Darwin in njegovi učenci dokazali, da so si vsa živa bitja v najtesnejšem sorodstvu, da so se n. pr. ptice razvile iz kuščarja, saj so dognali, da je potekala na zemlji doba, ko so kuščarji kot ptice letali po zraku (p t ero za vrij i) in ko so ptice nosile na sebi še vse znake ku-ičaric in imele kljun Še oborožen z zobovjem (A r c h a e o p t e r y x), — tako je največji sintetični talent naše dobe, v preteklem tednu umrli ruski kemik Dimitrij IvanoviČ Men-delejev*), strmečemu svetu odkril sorodstveno vez, ki veže vse zadnje gradilne kamene mrtve snovi, vse elemente. Kot sestoji roj komarjev, ki pleš« v poletnem večeru nad travniki, iz posameznih mušic, tako je sestavljen •) Grundlagen der Chemie, aus dem Russ ubersetzt von I. Iswein und A. Thillot, SL Petersburg 1890. Prvič je začrtal svoje ideje L 1869. v zumalu ruskega kemiškega društva pod za-fcUvjem „Sistem pravice". med drugim tudi to-le: „ Nazadnje se ne more tajiti in je zgodovinska resnica, da je narod judovski zavržen in tava po svetu, ker nima svoje zemlje, nima svojega kralja, nima svojega duhovništva, nima svojega tempeljna in da je Kristus med poganskimi narodi utemeljil svoje kralj est ve, svojo cerkev, ki je katoliška cerkev. Saj mi to s svojimi lastnimi očmi gledamo. In tako je on storiti moral, ako je hotel, da njegovo delo odrešenja ne propade". Poslu-šajte ljudje božji! Skof pravi: zgodovinska resnica je, da je narod judovski zavržen in da je Kristus med poganskimi narodi utemeljil svojo cerkev, ki je katoliška. In kako dokaže Bonaventura to „zgodovinsko resnico" ? S stavkom: nSaj mi to s svojimi lastnimi očmi gledamo!" To je gotovo argumentacija, ki drži, kakor bi bila pribita! Sedaj pa prosimo, da pozorno preciLate ta-le stavek: „ln tako je on storiti moral, ako je hotel, da njegovo delo odrešenja ne propade". Ali ni vsebina tega stavka najhujša blas-femija? Saj odreka škof s tem stavkom Kristusu naravnost božanstvo in je podeljuje tistim farjem, ki so sedaj vzeli vero v zakup! Ako je bil Kristus primoran kaj storiti, kakor zatrjuje Škotov list, potem je pač jasno, da ne more biti bog, saj je vendar bog najvišje bitje, nad katerim ni nobene sile, ki bi ga mogla v kaj primorati! Skof Bonaventura torej uči v svojem postnem listu naravnost, da Kristus ni bog! Nismo sicer učeni bogoslovci, a to vemo, da je tak nauk v nasprotju z nauki katoliške vere, da je kriva vera, ki se je svoje dni za časa presvete inkvizicije kaznovala s smrtjo na gro-madi! Škof Tone je nas že tolikrat dolžil brezverstva in krivoverstva, a vendar se mi še nismo nikdar osme-lili, da bi odrekali Kristu božanstvo, kakor je to storil sedaj škof Anton Bonaventura v svojem postnem listu! Kdo je zdaj večji brezbožnik in krivoverec — mi ali škof Bonaventura? Naj nam le pride še v bodoče Bonaventura z očitanjem brezverstva! človek in naj si je tudi škof, ki taji Kristusovo božanstvo, nam ne bo več očital krivoverstva! Zapomnite si to škof Anton Bonaventura! — Volitve se bližalo — smo Že V ognju. Piše se nam z Notranjskega: Ko so se začeli na Notranjskem dvigati zavedni kmetje, kateri se hočejo otresti klerikalnega jarma ter postati neodvisni, vladal je v klerikalnem taboru popolen mir, vojni svet je ugibal ali naj stopi na njihovo stran ali naj udari po „krivih prerokih" in „starih liberalcih". Na uka/. vrhovnega poveljnika Malaventure in generalismusa Šuštersiča odprli so se umazani predali „Slovenčevi" in „Do- sleduji najmanjši košček vsake prvine iz milijard neskončno majhnih gibajočih se delcev, ki jih zovemo atome. Kolikor raznih vrst prvin je, toliko različnih atomskih mušic je v prirodi — in kakor so muhe večje od komarjev in čmrlji zopet večji od prvih, tako n. pr. so atomi železa večji in težji od žveplenih in atomi živega srebra zopet težji od železnih. Da pa se tak roj atomov ne razprši, kakor se pod noč raziđe roj komarjev, zato skrbe med njimi posebne privlačne sile, ki ne puste, da bi se najmanjši delci ločili drug od drugega. Učenjakom se sicer Še ni posrečilo pretehtati te pritlikavČke, tako da bi n. pr. mogli reči: „Zelezni ali živosrebrni pritlikavček tehta toliko in toliko stotisoČin enega miligrama," pač pa so znali preračunati, katere prvine imajo lažje, katere zopet težje atome in tedaj so zaznali, da ima najlažje atome neka plinasta prvina, ki se imenuje „vodik", ker je ona bistveni gradilni kamen vode. Atomi vseh ostalih prvin so težji od tega pritlikavčka med pritlikavčki, železni n. pr. je 55krat težji od njega, svinčeni 205krat itd. Toda pustimo dolgočasne atome in sedimo h klavirju, da se v ve- moljubovi", iz propovednio in spo-vednio pa se klice ogenj in žveplo na „preroke", kateri hočejo uvesti tudi pri nas francoske razmere, vreči Boga is cerkve in iole ter reformirati zakon. Roti se pokorne baoke, naj ne verjamejo tim možem, kateri so sami liberalci, ter se jih vabi k izpraševanju, kjer se jih že sedaj preparira za prih. volitve. Klerikalni agitatorji so že na delu in kmalu bode trpel ngolaž in ajmoht" za judeževe groze, katere bo S. 1. s. sipala med svoje zaupnike. Ne — izgube ne bode — v vsaki cerkvi bode par „ofrov" več kakor navadno in primanjkljaj bode sijajno pokrit. Po volitvah se pa „vse dobro plačuje in vse hudo kaznuje", kaplanČki agitatorji, katerih uspeh bode pri Štetju glasov povoljen, dobe mastne fare — drugi pa ukor od po-veljništva, potem se pa zopet prestopi na dnevni red, ter prične agitirati za deželnozborske volitve. Njihovo geslo bode seveda kakor do sedaj: „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe — Če pa noče klerikalno voliti, pa le po njem!" Eden izmed „starih liberalce v". — Ii izvrševalnega odbora narodno - napredno stranko na Soriškem. V okviru izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke na Goriškem so se osnovali trije odseki: politični in organizacijski odsek, Čigar načelnik je A. Gabr-šček; gospodarski odsek, čigar načelnik je dr. Dragotin Treo in finančni odsek, kateremu nače-luje R. Konjedic. Blagajnik izvrševalnega odbora je prof. Ferdo Seidl. Stranka razvija živahno delovanje in je osnovala že več krajnik odborov. Pisarna stranke je v Gosposkih ulicah št. 7, I nadstropje. — Za stvar se gre, ne za ime. Naše razkritje o pikantnostih pri Ur-šulinkah je „Slovenca" hudo speklo. O stvari sami se ne upa nič reči. Iz tega, kar smo zapisali, sklepa po vsi pravici, da vemo še kaj več in zato sa nas ne upa izzivati. Obesil se je na lapsus penae. Toda če je komu ime Stroj ali Jane, je pač vse eno, ker se ne gre za ime, nego za stvar. Sicer bomo pa v kratkem presenetili „Slovenca" z novimi jako zanimivimi razkritji iz uršulinskega samostana. — Imenovanje. Pristav v tobačni tovarni v Ljubljani, g. Josip Kunz, je postal tajnik. — Iz Učiteljske Službe. Učiteljica gospa Marija Pšeničnik v Radečah je dobila radi bolezni šestmesečni dopust. — Iz pisarne slovenskega gledališča. Nocoj (par) se poje prvič na slovenskem odru Kienzlova opera „Evangeljnik". Naslovno vlogo poje gosp. pi. Rezunov, Ivana g. O u f e d n i k, Marto ga. Prochaz-kova, Magdaleno gca. Reissova, justiciarja g. Betetto, krojača Ko-zobrada g. Povhe, puškarja g. Rane k. Med prvim in drugim dejanjem je daljši premor. — V nedeljo bo deta dve predstavi. seli godbi nekoliko oddahnemo. Le hitro po tipkah dalje c-d-e-f-g-h.... G! — glej ga spaka, zopet imamo isti ton, samo za oktavo je višji, — da, moje uho zaznava popolnoma natanko, to je isti ton, dasi je mnogo, mnogo višji od prvega c. In glej! — kakor ti sedaj igraš na klavirju skale, tako je zaigral Mendelejev skale na mogočnih tipkah prirode, in te tipke so kemični elementi. Uredil je namreč vse prvine po teži njihovih atomov, od one prvine z najlažjimi atomi, to je od vodika, vedno dalje do one z najtežjimi; in ko jih je tako napisal osmero eno za drugo, torej celo oktavo, je videl, da ima deveta prvina skoro iste lastnosti kot prva, deveta je zopet slična drugi itd. Vsa mr tva snov, vseprvine so torej urejene kakor posamezni toni navadne skale, oktavjo za oktavo postajajo atomi težji, oktavo za oktavo se ponavljajo las tnos ti prvin, kakor se oktavo za oktavopo-navljajo toni v glasovni skali! In kakor postaje ton, dasi je v bistvu vedno isti, oktavo za oktavo vedno višji, tako stopnjuje tudi prvina svojo kemično moč in lastnosti od — Obini zbor „Drefttva slov. književnikov In časnikarjev ima jutri, v soboto 16. t. m. ob osmih zvečer v restavraciji „Narodnoga doma" v Ljubljani svoj občni zbor, na kar vnovič opozarjamo gg. člane s prošnjo, da se občnega zbora udeleže v Čim največjem Številu Želeti bi zlasti bilo, da bi se zborovanja udeležili tudi izven-ljubljanski člani, da bi se tako nekoliko pobližje poučili o stremljenju in delovanju tega za vse književnike in Časnikarje toli važnega društva. — Akademija. V nedeljo, dne 17. t. m. predava, kakor smo že javili, ob 5. uri popoldne v „Mest-nem domu" prof. dr. Gorja no vi #-Krambergeriz Zagreba o predmetu: Diluvialni Človek — Homo pri-migenius — in njegovo razmer je nasproti modernemu človeku (z demonstracijami). Prof. dr. Gorjanovie-Kramberger, geolog in paleontolog, je Član raznih učenih društev v Zagrebu, Berolinu, Frankfurtu, na Dunaju in v Lipskem. Razkril je takozvanega „Krapinskoga človeka" in poročal o tem na geološkem kongresu v Solnogradu. — Roditeljski večer bo v ponedeljek, dne 18. t. m. ob osmih zvečer na mestni slovenski dekliški osem-razrednici. Na dnevnem redu je poročilo učiteljice ge. Olge Kobauove „0 dekliški vzgoji". K obilni udeležbi vabi starše in prijatelje mladine šolsko vodstvo. — Javna prošnja. „Kranjska podružnica avstr. pomožnega društva za bolne na pljučih" je te dni pričela z domovnim odvračanjem jetike. Kolikokrat se bode pri tem blagotvornem delovanju pokazala potreba preskrbeti jetičnikom, oziroma njih otrokom lastne postelje! Kdor nima prilike, obiskala ti stanovaliŠča ubožcev, ta žalibog ne ve, kako mnogo rodbin je, v katerih se po več rodbinskih Članov poslužuje ene postelje, v katerih leže otroci pri bolni materi ali pri bolnem očetu. Še-le pred kratkim je Mar-kuse na podlagi stanovanjske enkete v zanimivi razpravi dokazal, da je ozka dotika, v kateri so stanovalci preobljudenih stanovanj, neprestan vir jetike, to tem bolj, ker mnogi je-tiČniki nimajo lastnih postelj. Ta velika socijalna neprilika je eden glavnih vzrokov jetike in pomiranja dojencev in otrok, radi česar jo je treba odvračati z vsemi pripomočki, ki nam jih nudi socijalno blagotvorno delovanje. — Podružnica se obrača torej do vseh onih, ki imajo na razpolago stare otroške ali druge postelje, s prošnjo, da jih blagovolijo prepustiti v označeni namen. Tudi perilo in obleka bode dobro došla, da se pomore otrokom jetičnikov. Podružnica rada prevzame tudi opravo, ki se jo namerava odstraniti radi kake bolezni, ker ima sredstva, da jo razkuži in zopet vporablja. Kdor misli v označene namene kaj podariti, naj to s dopisnico naznani „oskrbovalnici z a j e tičnike", na kar se bode takoj poslalo po dotične stvari. Koliko otrok lahko rešimo jetike, če jih varujemo ozke dotike z obolelimi sostanovalci! — Gospod Oiulio Morterra je včeraj odpotoval v Trst, a se vrne koncem tega meseca, da pripravi in aranžira otroške igre za veliko dobrodelno predstavo na korist „Kranjski podružnici avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih", ki se bode, kakor smo že poročali, vršila dne 2. marca v veliki dvorani hotela „Union". — Podčastniki tukajšnje gar- nlzije prirede v nedeljo, dne 17. t. m. V restavraciji „N ar o d n e g a doma" oktave do oktave, dasi ostanejo te lastnosti v svojem bistvu od oktave do oktave iste. Pričnimo n. pr. z neko trdo siv-kastočrno prvino, ki se imenuje jod (J) in ki služi zdravilstvu v mnoge in važne namene, in povzpnimo se ne lestvici prvin za dve oktavi više. Dospeli smo do temno - rdečerjave tekočine, do brona (Br), ki odkriva kemiku vse lastnosti joda, samo v višji in močnejši meri; — še dve oktavi, še za šestnajst tipk dalje! — zopet imamo isti ton, namreč rumeno -rjavkasti plin klor (Cl), ki deli vse svoje lastnosti z J in Br, toda stopnjeval jih je do zopet večje moči in izrazitosti; — še oktavo dalje srečamo rumeno zelenkasti plin rluor (F)., ki stoji na tej lestvici naj višje inje izmed neštetih elementov kemično najbolj močna prvina. Od trdega telesa (J) do tekočine (Br), od tekočine do precej gostega plina (Gl) in odtod do še finejšega plinastega telesa (F), ki se izpremeni v tekočino šele pri — 186* C; od črne barve (J) do temno-rdečerjave (Br), od nje zopet do rumenorjave (Gl) in odtod slednjič do rumenozelenkaste (F) — to je pač neutajljiva, nad vse izrazita skala prirode! obiteljski večer, združen z vojaškim koncertom. Začetek ob 8. mri. — Pristojbina sa izredno Izpito na srednjih šolah se zviša na 36 K, ako se dela izpit za več kot dva tečaja, sicer ostane dosedanja pristojbina 24 K. — Novi predpisi za častniško kavcije Novi ženitni predpisi za častnike zahtevajo sledeče kavcije: za poročnike 60 000 K, za nadporoč-nike 50 000 K, za stotnike 40 000 K in za majorje 30.000 K. Pri generalnem štabu in pri vojni mornarici se zahteva za 50% višja kavcija. Kakor dosedaj bo tudi v bodoče smela biti le četrtina častnikov oženjenib. Ako žena umrje, ima soprog z otroci pravico do uživanja obresti kavoije, ako jo je tudi založila tretja oseba, dokler niso vsi otroci preskrbljeni. — Za zboljšanje napredovanja V armadi se namerava razuu 110 novih mest za štabne častnike ustanoviti tudi 230 novih služb za stotnike, in sicer b.» pri vsakem polku po en novi stotnik polkorni adjutant in poveljnik strelišča V vojno šolo se ne bo več sprejemalo 100, ternuč le 50 frekventantov, a učna doba bo trajala tri leta, mesto dosedanjih dveh. — Umrl je včeraj, 14. t. m. gospod Josip Vilfan, c. kr. višji stavbni svetnik pri pomorski oblasti v Trstu in načelnik tega stavbnega urada. Dosegel je lepo starost G8 leta je bil po zunanjosti še mlad in čil. Pokojnik je bil rodom iz Škofje Loke ; umrla gospa 'Sušnikova na Štemarjih je bila njegova sestra. Vilfan je bil prvotno mornarski oficir, a je opustil to službo in se nastanil v Trstu kot civilni inžener. Pozneje je prestopil k pomorski oblasti in nadzoroval preuredbo in zgradbo tržaškega pristanišča. Ker je bil na glasu kot dober veščak in tehnik, pošiljala ga je vlada skoro vsako leto na daljša potovanja, da se pouči o obrežnih zgradbah na severnih nemških obalih, v Hamburgu in drugod. Zanimivo je to, daje bil naš rojak proti zgradbi novega pomola v Trstu, namreč onega, ki se je lansko leto udri. Čakal je nestrpno rešitve tega vprašanja, a ni je uČakal, ker gaje prej dohitela smrt. Vilfan je bil z vso dušo Slovenec in Slovan. Obiskoval je rad svojo ožjo domovino in bival zaduja leta cele tedne v Ljubljani, za katere razvoj se je zelo zanimal. Zapustil je četvero Čvrstih sinov: dva sta pri mornarici, eden nadporoČnik pri 17. pespolku, najmlajši pa je doktor prava v Trstu Da bo pokojnik počivaj v domači zemlji, ga prepeljejo v Šmartno pri Kranju. Blag mu spomin! — Ž. — Novo društvo. Vlada je potrdila pravila „Godbeuega društva" v Postojni. — Vest o smrti celjskega vi nOtrŽCa PallOSa ni resnična. Pal-los se še vedoo zdravi v Malem Lošinju — Umrl je na Slatini vsem obiskovalcem dobro znani restavratar J. Leitner 82 let star. — Pasji davek uvedejo na Štajerskem tudi po deželi. Davek bo znašal 1 K, a vsak pes bo moral imeti znamko ter biti vpisan v zaznamek občine, v kateri živi gospodar. — Laški napadi na Slovence V Gorici* Na pustni torek popoldne so priredili Lahi v Gorici takozvani „korsou. Ker jim je pa menda stvar sama nudila premalo zabave, so se jeli zabavati s tem, da so jeli napadati na ulici se nahajajoče Slovence. Na Travniku so napadli dva Slovenca iz okolice, kričali y.f^ra i šcavi, ab- -—i----- • ----- Sedaj si pa misli, da bi neke lepe noči „neznani zlikovci" vlomili v tvoje stanovanje in bi ti iz klavirja iztrgali par tipk; potem pa ti gredo in ti zožijo celo klavijaturo, tako da na prvi pogled niti ne zapaziš, da je iz nje izlomljenih nekoliko tipk. Kakor hitro pa zaigra tvoja roka na tem defektueoi klavirju skale, zapazi tvoje uho, da manjkajo gotovi toni. In ker ti pove posluh, med katerima dvema tipkama leži ton, ki manjka v nepopolni klavijaturi, tedaj popolnoma precizno lahko porečeš, katerih tipk je bil oropan tvoj klavir. Tak nepopolen klavir je priroda okrog nas, daleke — daleko ni Človek našel vseh prvin, ki se nahajajo v nji, in leto za letom obdarujejo kemiki znanstveni svet z odkritjem novih elementov. In ko je zapisal Mendelejev mogočno klavijaturo kemičnih prvin, je dobro Čutil, da tu in tam še manjkajo gotove tipke, da, še več; popolnoma natanko je prorokova 1, kakšne so one tipke, oni prvine, ki so nam se nepoznane. Naštel je čisto podrobno lastnosti elementov, ki jih dotedaj še ni videlo nobeno človeško oko — in basso" ter se jih dejansko lotili. Slovencema bi ee bilo slabo godilo, da jih ni resila iz rok podivjane laške drukali policija. Nato so napadli večjo slovensko družbo in jeli metati vanjo kamenje; pri tem je bila ranjena na Čelu neka ženska. Zvečer si je laška sodrga kratila čas s tem, da je prežala na Sokole, jih insultirala in napadala. Takšna je proslavljena dvatisočletna laška kultura, na katero so Lahi tako zelo ponosni. Te izbruhe laškega fanatizma podžigata lista .Gorriere" in „L, Ecou, ki neprestano ščuvata proti Slovencem. „Oorriere* je glasilo magistrata in deželna hipntečne banke, nL' Ecou je pa organ laške duhovščine. „ Slovenec" zatrjuje, da so nam Slovencem naklonjeni tako nemški kakor laski klerikalci. Kdor se hoče temeljito poučiti o proslavljeni ti „naklonjenosti*, naj čita „L1 Ecou, glasilo goriških laških farjev, ki koraka na čelu gonje proti Slovencem, ki jih je pred kratkim psoval celo s — Huni. Će je že laško časopisje tako podivjano, potem se pač ni čuditi, ako je poulična sodrga fanatizirana do skrajnosti. — Nesreča na železnici. V četrtek zjutraj ob štirih je v PrvaČini vlak povozil železniškega uslužbenca Dij ako no vica. Odtrgalo mu je obe nogi in ga tudi drugodi po telesu močno poškodovalo. Nesrečnik je kmalu umrl. Mrtvo truplo so prepeljali v Gorico. Dijakonović, ki je bil doma nekje ob ruski meji, je bil sprevodnik dri tovornih vlakih in se je oženil šele preteklo soboto. — Nov Odvetnik. Odvetniška zbornica v Trstu je vpisala Henrika Orusiza kot odvetnika z bivališčem v Trstu v advokatsko listo. — V kolodvorski restavraciji je bila na pepelnično sredo slanikova pojedina z vojaškim koncertom. Priredba se je v vsakem oziru imenitno obnesla in občinstva se je kar trlo. Restavrater g. S c h r ey, čigar kuhinja je tako renomirana, kakor je izborna njegova pijača, je napravil tak buffet postnih delikates, da ga občinstvo ni moglo prehvaliti. Vojaška godba je marljivo svirala, in sicer do ranega jutra, ker se občinstvo kar ni moglo razi ti. — Sreč olovci, pozor! Iz zanesljivega vira smo poizvedeli, da ni nemška banka F. Haven & Comp. v Arnheimu ob Reni, ki razpošilja srečke na mesečne obroke, nič drugega, kakor nlijalka „Holandske kreditne banke" v Amsterdamu, o katere nereelnem postopanju smo že poročali. Ravno tako podjetje je pred kratkim ustanovil v Hagu avstrijski podanik Simon Halamek pod imenom »Haagische Handels-Bank". Tudi ta se bode pečal z ravno istim sleparstvom, kakor zgoraj navedeni banki. O očinstvo naj bode previdno in naj se nikari ne peča s tujimi baukami, in sicer prvič že vsled tega ne, ker ne more proti njihovim nereeln08tim nastopiti niti civilne, niti kazensko pravne poti, drugič pa zato, ker je to igranje po avstrijskem zakonu prepovedano, in je igralec vedno v nevarnosti, da, ako se izve, da je s temi podjetji v zvezi, zapade strogi kazni, vrhu tega mu pa finančna oblast zapleni še vse srečke. — „Okraden" gost. Snoči je prišel v gostilno k „Lahu" na Rimski cesti št. 11 delavec Ivan Pristopnik in tam spil liter vina. Ko je pa bilo čas plačati, se je hotel natihoma zrnu-sati iz gostilne, kar je pa natakarica pravočasno opazila in ker Pristopnik ni imel v žepu nič cvenka, mu je vzela predpasnik. Ko je pa prišel na- ~azvoj znanosti je sijajno dokazal resničnost njegovih prorokovanj ! Leta 1872. je M en dele j ev na podlagi svojega „prirodnega sistema kemičnih elementov" zaznal, da med elementoma galijem Ga) in arzenom (As) manjka ena ^ipka, da se mora med njima nahajati neka nam še nepoznana prvina, ki jo je nazval ekakremik in ji že naprej določil, njene lastnosti — 1. 1886. se je Nemcu Winklerjn posrečilo najti dotično prorokovano snov, ki jo je kot njen najditelj prekrstil v germanij (Ge). Toda tudi oni galij 'Ga), o katerem smo ravnokar govorili, je bil 1. 1869. vsemu svetu še nepoznana tipka kemične klavijature; tudi to je pogrešil Mendelejev, ko je gradil svoj sistem, prorokoval je njeno eksistenco, določil njene lastnosti že v naprej in jo nazval ek a al um i ni j. Francoz Lečo«] de Boisbaudran jo je nato odkril 1. 1875., jo v svojem patrijotizmu prekrstil v galij in pred strmečimi znanstveniki natanko potrdil vse Mendelejeva prorokovanja o njenih lastnostih. Tako je s pomočjo Mendelejevega 1prirodnega sistema prvin" stopala znanost od triumfa do triumfa, vedeuec na Valvasorjev trg, je zadel upiti: „ Policaj, policaj, jaz sem okra-desU" Stražnik je res na vpitje prišel ia sta šla potem s Priatopnikom nasaj v gostilno iskat tatu, kjer so mu zadevo pojasnili. p Ukradeniu gost je potem stražnika, ko mu je ta napovedal zaradi goljufije ar eto vanje, kaj Čudno pogledal, a se je moral iti vzlio temu, da je bil on prvi tožnik, pre-spat v zapor. — Ogenj. Snoči okoli 8. ure je opazil posestnik Fran Novak, da se iz kleti na Krakovskem nasipr* št. 24, kjer ima g. Makso Zalokar delavnico za drože, močno kadi, nakar je poklical Zalokarja in so ogenj v pol ure pogasili domači tako, da na lice mesta došli oddelek gasilnega in reševalnega društva ni stopil v akcijo. Ogenj je zanetila iz neprevidnosti najbrže Zalokar jeva služkinja, ki je šla nekoliko preje v klet in si svetila z vžigalicami. Zalokar ni bil zavarovan in ima škode 400 do 500 K. — Nasilen tat Dne 8. t. m. je hotel dosedaj še neznan individij vlomiti pri oknu mizarske delavnice „ Kranjske stav bi uske družbe" na Vrtači, katerega je pa prepodil nočni čuvaj Mihael Kampel. V torek pa je ob polu 2. ponoči zoper hotel pri istem oknu vlomiti in ko se mu je Kampel približal, je lopov skočil vanj, ga zgrabil za vrat, vrgel na tla, potem pa zbežal. — Pozabljen je bil še poleti v trgovini g. Ivana Kostevca na Sv. Petra cesti Še dober solnČnik, za kojega naj se lastnik oglasi tam ali pa pri policiji. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo v Nemčijo 43 Hrvatov, 17 kočevskih krošnjarjev je pa prišlo z Dunaja. — Izuri bij ene in najdene reći, Služkinja Alojzija Zadnikarjeva je izgubila rmeno usnjato denarnico, v kateri je imela 7 K denarja. — Šolska učenka Valburga Heisova je našla denarnico z manjšo vsoto denarja in jo oddala na magistratu. — Gospa Ivana Gabričeva je izgubila zlat šči-palnik. — „Ljubljanska društvena godba" priredi jutri zvečer v hotelu „Ilirija" (Kolodvorske ulice) društveni koncert za člane. Začetek ob 9. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. Izpred sodišča. Afera dr. Robida - dr. Diujak. Danes dopoldne se je nadaljevala pred okrajnim sodiščem razprava o tožbi dr. Robide proti dr. Divjaku zaradi razžaljen j a časti. Vodil razpravo sodni tajnik Z o t m a n n. Tožitelja je zastopal dr. R a v-n i h a r, toženca pa dr. B o ž i d a r V o d u š e k. Prebrale so se najprej izpovedbe prič in sicer dr. Š laj mer j a, dr. Jenka, ki je dal v zapisnik, da se mu je čudno zdelo, da je ranjeni TVisjan iz blaznice v tako težkem stanju prišel v bolnico k operaciji. Bili so mu celo možgani zmečkani. Dalje so se pročitale izpovedbe dr. Zupane a, dr. Stoje a, Veter-n i h a, sluge v dež. blaznici, sestre Otilije A m a n, strežaja Ignacija Furmana, ces. svetnika Ivana Fran-k e t a, gostilničarja Leopolda Kuharja, sluge Blaža Lav t ar j a, sluge G i un t a r n a kije nekega bolnika zvil mrtvega iz rjuhe, Ž i r o v c a, sestre Erzilije ReberŠek, ki ni nikakršnega še ni žela od tedaj, ko je Leverrier na podlagi računov prorokoval eksistenco novega planeta našega osolnčja in mu tudi določil mesto na nebu, kjer je astronom G al le takoj nato odkril novega podanika našega solnca i planeta Neptuna (I. 1846). Neptun — Archaeopteryx Gallicum — trije najnovejši akordi svetovne harmonije! Alle Gestalten sind ahnlich, doch gleichet keine der andern, Und so deutet der Chor auf ein geheimes Gesetz. Tako poje G 6 t h e o živih bitjih. Iz istih prabitjih so se razvili organizmi, odtod nosijo seboj skupne znake; najrazličnejšim zunanjim razmeram so se prilagodili, odtod njihova bujnopestra različnost; iz obeh teh njihovih lastnosti pa se nam odkriva Gothejev „tajni zakon": Zakon življenskega razvoja iz enostavnih prakali. In isto velja tudj za mrtvo snov! Mendelejev sistem nam je odkril sorodstvene vezi med mrtvimi prvinami; vkijub vsej njihovi različnosti nam kažejo posamezne skupine toliko skupnih znakov, da že povprašujejo kemiki po onem „t a j n e m z a- koli slišala ali videla, da bi bil dr. Robida kdaj ščuval streamiitvo, zdravnika P i n t a r j a, zdravnika dr. D e- r e a n i j a, Frančiške P o v i r b, ki je povedala, da je dr. Robida ia kuhinje na blaznici dobil vse, slasti meso, surovo maslo itd. Hodil je v kuhinjo, kjer je pil vino in pivo, včasih s 2 strežajema po 12 steklenic. Priča Amanda Medved je dala na zapisnik, da je dr. Robida pogosto pil pozno v noč s strežaji. Med Čitanjem iapovedb teh prič naznani dr. R a v n i h a r, da umika svojo tožbo v dveh točkah proti tožencu in sicer, da so se strežaji bali tožitelja in da so prisostvovali streljanju, ker v trditvi tega ni nič kaz-njivega. Dr. V o d u Š e k vzame na znanje to umikanje in se čudi, da tožitelj ne umakne reči, ki so v tožbi še mnogo hujše. Glede na disciplinarna akta dež. odbora o izstopu krojača Mihe v ca in dr. Robide sta predlagala oba zastopnika, naj se prebereta, a se je predlog zavrnil, ker je dež. odbor del akta le v interno uradno uporabo. Poslala se je prošnja na dež. odbor, naj dovoli prebranje teh aktov. Nato so se poklicale vse navzoče priče v dvorano in se zaprisegle, med njimi tudi priči Valand in Janka r, čemur se je proti vil dr. R a v-n i h a r, češ da sta sovražni tožitelju. Prvi je bil zaslišan nato župnik Kolar od Dev. Mar. v Polju. Mož je bil hud, da je bil v „Slov. Narodu" priščipnjen radi tega, kjer je v svojem poročilu glede razmer v svoji fari povedal, da so njegovi farani hudi pijanci. Dotični dopis je prinesel seboj in ga dal spraviti med akte. O portirju Jožefu R i e g e 1 u je povedal, da je naredil nanj vtis jako izobra ženega človeka, ki je vse delal in imel opraviti z vsemi pisarniškimi posli. Kadar je priča prišel v blaz-nico, je dobival vedno pri njem vsakovrstnih pojasnil. Sicer je precej nemoralen a spreten delavec. Glede johimbina je bil zaslišan dr. S t erge r, ki se je Čudil, zakaj se ga toliko porabi v dež. blaznici, dočim preje ni bil tako v navadi. Riegele mu je pravil, da dr. Robida vpije nad ljudmi in da se ga on (Riegeie) bo i zato. Tudi na to pričo je napravil Riegele vtis intelegent-nega človeka, samo alkoholik je bil. Tehnične izraze je kaj dobro vedel. Oficijal Karel Schweiger od deželnega odbora je povedal, da so bili računi, ki jih je Riegele delal in pošiljal na deželni odbor, jako neredni, izplačilo denarja za deželno blaznico je bilo pa vedno v redu. Bolnikom, ki so zapuščali ta zavod, se ni vedno vse izplačalo, kar so imeli zasluženega ampak le pavšalno. Iz pravil za ordinarija blaznice se je konstatiralo, da mora ordinarij skrbeti za redno in popolno izplačilo bolnikom, ki zapuste zavod. Lekarnar Josip Maver ni vedel ničesar povedati, koliko johimbina se je pod Robido jemalo za deželno blaznico tudi glede „Wassergasa", ki ga je bilo na Robidovo povelje na-ročenga pri njem 1500 metrov, ni vedel ničesar povedati. Josip Man h ar t, restavrater v Vevčah, pove, da je bil dr. Robida pogosto pri njem v gostilni, vendar ne more potrditi da bi bil kedaj pijan. Nadupravitelj Andrej K r e m ž a r pove, da mu dr. Robida ni hotel dati delavcev na polje, češ da nima za to sposobnih moči, dasi jih je bilo preje vedno dobiti. Dr. Robida je zahteval k o n u"*) ki bi nam hotel odkriti razvoj vseh najrazličnejših prvin iz iste prasnovi. In že nam priroda pritajeno odgovarja. V telescih, ki jih meče od sebe tajinstvena prvina radij (Ra), so odkrili fiziki snovne delce, ki so 2000 krat manjši od najmanjšega, t j. od vodikovega atoma, in so jih nazvali elektrone. Atomi torej niso zadnji, najmanjši gradilni kameni vesolj stva, temveč so sestavljeni iz še manjših delcev, elektronov. In kaj, ko bi ti elektroni bili enotna prasnov, iz katere so se razvile vse prvine. Da, — toda potem bi bil upravičen nauk alkimije, ki trdi, da se ena prvina lahko pretvarja v drugo. In tako se je tudi zgodilo! — Pred nsšimi očmi razpada namreč dannadan prvina radij (Ra) v drugo prvino helij (He)! . . . Zopet se nahajamo na sveti sledi nove harmonije, torej na potu k novemu spoznanju! *) Ramsay, Einige Betrachtungen uber das periodisehe Gesetz der Elemente, Leipzig 1903. Soddy, Die Entwickelung der Materie enthiillt durch die Radioaktivitat, Leipzig 1904. mnogo denarja za to in ono, a dr. Bleiweis mu je večkrat mnogo ali vse črtal. Glede porabe jedi je deželni odbor pogosto opazoval, da seje pre-več porabi in se je priči zdelo čudno, da se je toliko porabilo v moškem oddelku. Deželni odbor je končno zaukazal, da se določeni znesek ne sme prekoračiti. Sestra Klotilda je potrdila, da je dr. Robida in njegova družina dobila ia kuhinje na blaznici vse, kar je zahtevala. Priča je dala nalog, naj se zaklepajo shrambe jedil, ker je sestra Lucija, velika prijateljica Ro-bidovih, vedno nosila iz teh shramb. Robidove živali so jedlekruh, ki je bil Še dober za ljudiinje imel dr. Robida golobe, jerebice, srne in pse. Kijub veliki rodbini dr. Divjak ni dosti dobil iz kuhinje. Dr. Robida ni nikoli ničesar plačal za prejete reči, ampak je dal nekoč ribe in dve vidri. Ako bi bil plačal, bi moral priti denar v pričine roke, ker ga noben drug ne sme pobirati. Ker dr. Robida trdi, da je dobival iz kuhinje za trud sestram, odvrne priča, da je menda pogosto dobival zato denar, enkrat da je dobil 400 K skupaj. Ko je bil dr. Robida o d.sl ovij en, poslal je priči za kruh denar v kuverti, a ga ta ni hotela sprejeti. Priča izpove nadalje, da je dr. Robida mnogo popival s strežajema Piskom in Furmanom v kuhinji in pred njo. Robida je vpil nad strežaji, ki so se nad njegovo strogostjo pogosto pritoževali in da pojdejo proč, ker jim ni več prestajati. Celo sestra Lucija se je pritoževala. Robida je obljubil nekoč, da bo dal sestro Sil-vano z žandarji odpeljati, ker je prišlo nekaj navskriž med njima. Delavcev ni hotel dajati za košnjo, dočim jih je za veselice vedno imel. Strežaj Miha je šel proč, ker ga Robida ni pustil pri maši ministrirati. Sestra Otilija je povedala, da je nekoč pil dr. Robida pred kuhinjo do dveh popolnoči s strežajema Piskom in Furmanom! Pili so po dva do trikrat na teden, zlasti ob sobotah. Dr. Ravnihar: Dr. Robida je demonstrativno to storil da je pokazal svoje demokratično mišljenje, ker gaje dež. odbor prijel, da se preveč pajdaši s strežaji! Strežnica Ana Gradišak je povedala, da dr. Robida, koje imel dr. Divjak dopust, ni vršil vsak dan vizit pri bolni -cah II. razreda, dasi bi jih m oral. Strežnica Marija Šinkovic je povedala, da je vratar Jože dobil v kuhinji za dr. Robido vse, kar je zahteval in da mu je sestra prednica dala, „ker se ga (dr. Robide) bojimo." (Sestra Klotilda potrdi to, ker je bil dr. Robida včasih srdit). Tožitelj je zlasti zadnje leto pijanČeval v kuhinji. Lepo sveže kuhano meso so dobivali Robidovi psi, za lisice dr. Robide se je rabilo sveže meso. Kak značaj je dr. Robida, je bil zaslišan dr. Tavčar, o katerem se je razneslo pred dvemi leti, da stoji pred konkurzom in da ima na Visokem na graščini vse polno dolga. To izmišljeno vest je raznesel dr. Robida, ki jo je zvedel kot privatno osebno mnenje dr. Demetra Bleiweisa kot mogočo reč. Priča Jakob Dimnik župan in gostilničar je povedal, da je bil dr. Robida večkrat pri njem s strežajema in pil ž njima do 2 ali 3 po polnoči. Pijani so bili seveda vsi. Robida mu je dejal nekoč: Če bi jaz imel moč, bi te preganjal do skrajnosti, kot vsakega klerikalca. Robido vka je rekla nekoč, da Če ne bo Dimnik, ki je tudi mesar, postregel, mu „nuš gospod" t. j. dr. Robida lahko škodu;e. Priča Ćebular Franc, straž-mešter v Vevčah je izpovedal glede strežaja MajerČiča, ki je bil kaznovan zaradi lahke telesne poškodbe, a je to utajil. Pravili so strežaji o njem, da se včasih napije. Priča Anton Kamenšek, strežaj v blaznici. pove, da so pravile sestre, daje dr. Robida obljubil, da bo s strežaji tako grdo ravnal, da bo vsak teden drugi. Priča Anton Valand, bivši strežaj, pove, da je bil dr. Robida precej siten. Bolniki so so pritoževali, da ne dobe nobenega zaslužka. Ne ve, kam so dali od bolnikov zasluženi denar. Kruh je preostajal, ker ga je bilo preveč ordiniranega; tega so dobile Robidove živali. Dr. Robida njemu ni hotel dati delavcev, dasi jih je drugod dajal. Priča Ivan Po dpečan, strežaj, pove, da je Robida dobil v kuhinji in na vrtu vse, kar je rabil in zahteval. Na vrtujegospa sama vzela brez dovoljenja. Ko je dr. Robida rabil zaboje za odpošiljate v srn in jerebic, jih je moral priča narediti. Obljubljeno plačilo je izostalo. Priča Franc Majeršič, strežaj v blaznici, pove, da mu je tožila Robidovka, zakaj ji ne prinašata dve sestri ničesar, dočim da je sestra Lucija lahko vse ukradla. Bolnike so pustili zaviti v mokre rjuhe nad 4 ure. Bilo je več takih slučajev. Eni so bili zaviti, ker so bili hudo razburjeni, drugi pa za kazen. Dr. Robida ni bil vedno zraven pri navijanju. Ako je bil kdo nemiren, je ukazal dr. Robida pri viziti, da naj se zavije v rjuhe. Če je kdo pel, je bil zavit v rjuhe. Strežaj Furman je rekel, da je to za kazen. Bolnika Garbajsa in Hutnerja je dal prenesti v barako za tuberkulozne. Bolnika Zupančiča so zavili v mokre rjuhe. Ponoči je vpil, in ko so šli zjutraj ob en četrt na sedem k njemu, je bil že mrtev. Dejali so ga na mrvo in dr. Robida ga ni prišel pogledat. Potem so ga ajali v mrtvaščnico. Priča predloži spričevalo, v katerem mu dr. Robida priznava, kako izboren strežaj da je bil, dasi ga hoče zdaj predstavljati kot jako slabega uslužbenca. Priča Martin Žirovec pove, da so se bolniki pritoževali, da se za njihov denar kupuje smodnik itd. Riegele je rad pil. PriČaje na deželne stroške obdelaval Ro-bidov vrt z deželnimi delavci. PriČa Anton Poglajnar, bivši strežaj, pove, da so bili bolniki zaviti v mokre rjuhe nad 4 ure. Pri viziti zvečer je dr. Robida ukazal jih zaviti. Rekel je: Kdor bo nemiren, ga zavijte! Bili so zaviti po deset do dvanajst ur. Nekega bolnika je ukazal Pišek počesati, in ker se ni pustil, go je ukazal zaviti v rjuhe. Pove, kako so se hranile vse Robidove živali z deželnim kruhom, kakršnega so jedli strežaji. Robida je popival predlanskim v kuhinji do polnoči ali do dveh. Kruha pred Robi-dom ni toliko ostajalo kot pod njim. Strežaj Murnje bil kaznovan od Robidezapet goldinarjev, ker se je nekaj stepel z nekim bolnikom. Pišek je povedal Murnu, da so za tisti de-n ar potem pili. Zagovornik predloži konec me-tlišča, ki je docela koničasto in ki je bilo v bolnici v navadi, dokler se ni Wisjan ponesrečil. Priča Ignacij Jamnik, delavec pri prof. Franketu, pove, da je bilo v blaznici 1905 in 1906 toliko kruha, da so ga vedno jedle kokoši. Po cele košare so ga" jim nosili. Priča Franc P e z d i r , zidar, pove, da dr. Robida ni dal nobenega delavca nikomur razen vrtnarju. Priča meni, da njemu zato ne, da bi ga proč spravil. Priča Florjan Plan k o pove, da je bil dr. Robida nekoč v enem tednu trikrat ponoči v gostilni do polnoči in do treh. Priča Franc C erar se ne zasliši, ker je bil kot bolnik na blaznici. Priča Avgust Kuhar, gostilničar, pove, da je bil dr. Robida dvakrat pri njem na veselici. Pijan ni bil videti. Priče Anton Kalinšek, Jože Babnik in Franc Pregelj ne povedo ničesar novega. Pričo Katarino Lenarčič je tožil dr. Robida radi razžaljenja časti, a je moral odstopiti od tožbe, ker je bila tožba neopravičena. Priča Franc Jan k ar, kurjač v blaznici, pove, da je bil zraven, ko so streljali iz kanona. Bolniki so se pritoževali, da ne dobe izplačanega vsega denarja, ki je šel za „muziko". Po pričinem mnenju je boljša „prata in vino" kot muzika. Kruha je bilo zadnji dve leti vedno preveč. Po dve košari so ga dali vsak dan živalim. Koj po kosilu ga je pobral strežaj, bolniki bi ga bili pa radi jedli popoldne. Hud je bil dr. Robida nanj enkrat čisto po krivici in mu dejal, če bi ga mogel spoditi proč, da bi ga dal takoj. Dr. Robida, Pišek in sestra Lucija so držali skupaj kot „štrik". Na oddelku je dr. Robida jedel piske, ki so prišle iz kuhinje, a ne njegove. Na Sveti večer so peli v kuhinji skoraj celo noč in bili vsi ,,kavke". Nekoč je nekega bolnika dr. Robida obigral za en goldinar, ki ga je nato s Piskom zapil. Obravnava se je prekinila ob { 4 na 1. in se je nadaljevala ob 4. popoldne. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 15 februarja. Uradno se razglaša, da so poročila listov o novih predpisih za ženitve oficirjev netočna. Vojna uprava hoče ostati pri sedanji določbi, da morajo ne čez 30 let stari oficirji izkazati zvišan postranski dohodek. Tudi še ni določeno, k d a j stopijo novi predpisi v veljavo. Dunaj 16. februarja. Danes je bil c grabi minister grof A p ponj i ▼ posebni avdijenci pri cesarju Ta avdijenca je v zvezi z velekritičnim stanjem na Ogr skesa. Dunaj 15. februarja Lueger je tudi danea enako slab kot včeraj. Budimpešta 15 februarja. Lengvel je danes presenetil jav nost z novim razkritjem. V svo jem listu „A Nap" je prijavil fct< -grifle Cfle vrste takjh aktov o subvencijah listom, ki jih Kossuth včerc j n i predložil parlamentu. Lerjgyel je s tem Kcssutha strahovito blamiral Budimpešta 15. februarja Med klerikalci io K« ssuthovci je zavladalo siloo nasprotje. Ker se vladi boji, da bi klerikalci raz-gnali koalicijo, je poklicala na pcnooc ministra Z:cbyja z Dunaja. Zicbj je predsednik kleri kalne stranke. Budimpešta 15. februarja. „Magyar Orszag" trdi, da je posl. Lengyel sam dobil od Fejerva-ryjevega ministrstva 10 000 kron subvencije za svoj list, a ko se mu je reklo, da je to korupcija, je svojemu uredniku rexel, da ga to Dič ne brga. Pariz 15 februarja Vzlic vsemu demcnstrir&nju je ves parlament prepričan, da pade ministrstvo Clemenceau že prihodnji teden, a Ee zaradi vcjne s cerkvijo, marveč zaradi novega zakona ordohc darin i. Borzna poročila Ljubljanska „Kreditna banks v LJubljani" '.Jradnl kuizi dun. borze 15. februari* Meteorolo^lčno porodila ▼»•!»» umd morjem 0*1 8r«dnji zračni Umk. 7N0 J -1 opaio vaiya i Stanje barometra ▼ m tu ti si Vetrovi Nebo 14 9. 1 1*5 6 -18 »1 svih oblačno 15 7. *j. i ?s*s —2 5 al. jTih. oblačno & pop. *^8 8 08 al. »vzhod oblačno Srednja včerajšnja temperatura : — 1*7* nor male: — 0 3*. Padavina v mm 0 3. Svarilo vsakemu, kdor bi denar ali druge denarne vrednosti brez moje vednosti in brez mojega dovoljenja na kakršenkoli načiu izročil komurkoli na moje ime, ker v tem slučaju nikakor nisem plačnik; tudi za druge dolgove, kakorkoli si bodi napravljene na moje ime, ne prevzemam v prej omenjenem slučaju prav nobene odgovornosti. 559 , V Ljubljani, 15. febr. 1907. Avgust Tomažič imetnik tvrdke = lv- A. Hartmann.= lite alužbe ▼ kaki grajičioi ali Udi kot hiaiiit kje w mesto, kjer te nahaja vrtnarija. 628—S Naslov p& Posojilaice v* Trebnjem ~^kij>«.de °~___ u nedeljo, 24/ februarja t. I. c b;'4. uri; popoldne— i »zadružni pisarni. Dnevni red: 1 Poročilo naČelstva in potrjen je letnega računa. 2. Izvolite? enega odbornika v načelstvo. 3. Izvolitev dveh računskih pregledu valeev. 4. Slučajnosti. Trebnje, 13 februarja 1907. 535 Načelstvo. O—, kr. avatrU»k» f^jf triavno železnic*. Izvod iz voznega reda. 9 4-T9 Majska renta. 4t/c srebrni renta 4«/# avstr. kronska renta . «•/, , zlata . . . ••/• agrsk* kronska renta 4*/," , zlata 4*/, posojilo dei. Kranjske 4*/»% posojilo mesta Spljšt 4,/«#/* •, Za<*f' **/»•/• bos.-herc. železniške posojilo 1902 . . - 4*, češka dež. banka k • «% - » - , ž: J' 4»,% zast. pisma gat de* hipotečne banke . . pešt. kom. k. o. z 10' pr...... zast pisma Innersl hranilnice..... *%•/, zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . z. pis. ogr. hip. bar. 41/,0/, cbl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . -4* 0 obl. češke ind. banke 4*f5 prior. lok. želez. Trst- Poreč ...... 4% prior, dolenjskih že!. 1»/, prior. juž. žel. kup. '/.Vi 4*/,°/, avstr. p os. za žel. p. • Srečke- ■Vtčke od L 18t?0' , . . . , od L 1864 . . . . s tizske...... _ eem. kred. 1. emisije a ogrske hip. banke . , srbske a fre. KX>-9 turške...... BaiiHka srečk« . . . Kreditne » ... leomoške a ... Krakovske 9 ... Ljubljanske 9 • • . Avstr. rd»ič. krila m ... Ogr. . . 0 . • . Rudolfov* m . . . Salcburškc , • • < Dunajske kom. m ... Delate«. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne dela. Avstr. kreditne banke . . Ogrske , m Zivnostenske . Premogokop v Mostu (Brn*i Alpinske montan .... Praške žel. ind. «c. . . . fima-Muraavl..... rbovelj£kfe*»3f^». ^uSfe. ivstr. orožne tevr. -•rute*, sladkoren (Sn***« j) Driu.- 99 20 lCo-20: tf9 20 117 25; 95 60 114 10; 99 ln 104-ou 99H5 1907. Blago 99 40 100 40 £9 40 117 45 95 80 114-30 100 .0 101 60 100 86 9970 100 70 99 75 10075 99 40! itib-ab 10*- 100 — I0D-— 100--100-- 39 9C ^8 75 470 — 100 65 15 > 25 266-161 50 273 2t 283 bO 8f0 -100 -170 75 /2 50 445 — 77 93 ^6 46 50 28-58 82 497 164 40 688 — 1766 — 688-5 o 83b ?0 244-26 763 I 624-•-264.V 671 26 285-565 -149 i?-36 19-09 S8-60 ty-11752 3640 2 63 4-4 9960 j ^01-26 101 - m- - 13R 60 100 20 lOT- 20 99 76 476*-101-66 157 26 2^8 — 163 50 28325 293-6(J 2*0 50 108-171 75 24 60 4*5 — 90 *9 -RS-~ 48 bO 30 60-93 607 — 166 40 689 — 776 -68960 836 60 246- b 767 62b — 2666 — 672 25 290 — 150 60 i 1-40 1912 23-68 14*06 .37 72 SQ6tt i"64 \ Veljaven od 4nm 1 *d*od la L|abljane Jat. leLi r*K> zjutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice. Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7'i7 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. S-30 »reip"dn<*. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. t'05 popoldne Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. ♦ OO pop .d i6. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žeL Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. v-C8 zveder. Osebni vlak v smeri: Nove mesto, Kočevje. 7 30 zveder. Osebni vlak v smeri: Trbiž. K>-23 ponoAi Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. tat, Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v Ljnblfano |ni. tel.: 7-09 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. oktobra 1906. leta. n »e predooldne. Osebni vlak la Osete* c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Unca Prage, Dunaja zahodni kolodvor. »32 popoldne Osebni vlak iz Stmže-Toplice, Novega mesta, Kočevja. «>30 popoldne. Osebni vlak iz Selctala Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljake Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trata c. kr. dri. i •■36 z«e6er. Osebni vlak iz Straže-TepUa Novega mesta, Kočevja. 8-45 z«eoer. Osebni vlak iz Prage, Unca Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel U-34- ponooi. Osebni vlak iz Pontabija Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. t Odhod la LJubljane dri, kolodvori 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2*oe popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zveder. Mešani vlak v Kamnik. IO 45 ponodi Mešani vlak v Kamnik. (S v oktobru in le ob nedeljah ia Bohoti ▼ Ljubljano dri. kolodvor. 6*4© zjutraj. Mešani vlak is Kamnika. IO-0O p edpoldne. Mešani vlak iz o-io zveder. Mešani vlak is Kamnika. 8 66 ponodi. Mešani vlak iz Kamnika. (! v oktobra in le ob nedeljah in _ (Odhodi in dohodi so naznačeni v evropejskem času.) C. kr. ravaateljstvo državnih zelenile v Trsta. Št. 4 449 _ &:4 1 Razglas o glavnem naboru leta 1907. Podpisani mentol magistrat naznanja : 1. Glavni nabor za deželno atolno meato Lfnbljano se vri! letos S., 8. In 9. aprila ¥ »Mestnem doma" na Cesarja Jožefa trgu, in sicer 6. aprila za I in II. razred domačih, v Ljubljano prHtojmb, 8. aprila za III. razred domačih in I razred ta jih, 9. aprila za II. in III. tujih nabornikov, katerim ae je dovolilo priti k uaborn v Ljubljani. Začetek vselej ob 8. dopoldne. 2. Nabornikom, odnosno tudi njihovim moškim svojcem, ki »e pozove jo k DHDf.ru, je priti v pravem času treznim In snažnim na nabirališče, ter naj vlože v pravem času potrebue dokaze, če ne ogla»e za ugodnost: a) kot kandidatje duhovakega stanu, kot posvečeni duhovuiki io kot nameščeni dušni pastirji (§ 31. voj. zak.); b) kot poduč'telii, nčitelji in učiteljski kandidatje (§ 32 voj. zak); c) kot posestniki podedovsnih kmetij (§ 33 voj. zak ) ; d) iz rodbiankili razmer (§ 34 voj. zak.); e) enoletnega prostovoljstva (g§ 25—'29 voj zak.). 3. Naborniki, kateri že'e ugodnosti po §§31 do 34 voj. zak. in imajo tudi pravico do ngodnosti enoletnega prostovoljstva, morejo se zglasiti, ako bi se jim odklonila prošnia za kako prej omenjenih ugodnosti za ugodnost enoletnega prostovoljstva pri glavnem naboru. 4. Kdor zanemari naborno dolžnost, ali v obče katero iz vojnega zakona izvirajoČih dolžnosti, t»e ne more izgovarjati, da mu ni bil znan ta razglas. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, degorora. Več pove Alojzij Pavlin, mesar v Trebnjem, Dolenjsko. sm i Lepo slanoTanJe z dvema sobami in pritiklinanii se za maj poceni odda. Ramotam »e ludi odda lepa, svetla delavnica in lepo prostorno skladišče. »09— 3 Več v upravnihtvu _Slov. Naroda". kurjač ki je ob enem tndi ključavničar se sprejme za parno opekam O. Pred n«-st trnaj'« oni, ki ho te tilnžbevali ori enakih opekarnah. Nastop slazbe h L aprilom 1907. Plaća po dogovora Poii ud ne pod izprašan hurjač1 na upravnistv/o nSlo^. Narotla". 4144— 7 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 5*50 K odda zh tu tuzku cein«: par ososkib id ^ar ženskih čevljev, črnih ali r-avih oa trakove z močno zbitiroi podplati, n jnovejSe ob:.ke, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev. el>-.anTn!ij in lahkih S »t -t puri nanio a-.>4> 14. Z.a naročitev zadostuje dolgi-st 64* Razpošiljanje |.« povzetju Izvoz čevljev KOHANE, KraKdv št. 31. Nengaiajo«"-** rvid zam<-n;am P Proa ljubljanska velika žgalnica kaoe Karel Planlnsek LJubljana, Dunolslia cesta. ooooooO oooooo Električni obrat, tedaj večkrat na dan sveže žgana kava ; u\rstna kakovost, najboljši aroma, krepkega okusa. Najnižje cene za posamezne vrste in za najpri-znanej&e zmesL ........ Prodaja iz higijeniških posod za kavo. 3936 16 Tmreboue borooco sadllie v visokib le^ab araotlo, 3letne, 5 K za tisoč kosov; dalje preiolane močne smrekove sadike po 10 — 25 K za tisoč kosov se razpošiljajo, dokler bo kaj zaloge. — Za parke M oddajo večkrat preSolana smrekova in meresnuva drevesca po 1 — L»5 m visoka a pratio pri koreninak vred kos po 2 — 3 S. Vsa uaročila se izvršuiejo z zavojem vred loko Trbovlje, ielezniftka postaja. 456-1 WW Naročila na M. KIRCBSCHLAGER v Ljubljani. j^V^ljl^^^^ ^^v^^^^^^v^v^vjl^^^^^v^v^v^^^ip Žitne oene v Budimpešti, Dne 15. februarja 1907. ličnica sa april . . n 60 kg K 750 „ r oktober BO „ . 7-86 Hi .april . . ■ 50 . 9 6 82 Sornaa .maj n 60 , „ 620 m BO , , 636 3 ves april M) 7 49 Zmerno. ff Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v SPUSTU, losa 12-19 Stritarjeve ulice it 2. priporoča k žrebanju dne 15. februarja 1907 Podružnica v CELOVCU. it rkmi Promese k,.nda.,2;-.nr,.li?.mpo K 5*50; glavni dobitek K 90*000. »enim mu mm m samo. Vlogo na knjižice in tekoči račun obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po 41/* % o* Izdajatelj inj odgovorni urednik: Bas t o PustoslemSek. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne" C7^B