168. številka.
Ljubljana, v sredo 27. julija.
XX. leto, 1887
•shaja Vbak dan xve«er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeraan za aVBtrij sko-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 Eld za |«den mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se' po
10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina zuaSa. Za oznanila plačuje se o<i četiristopne^ petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska.
iSka stolba".
Dopisi naj se izvole frankirstti. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravniSvo je v Rudolfa KirbiSa nisi, „Gledali* U p r a v h i S t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobo vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za, vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........ 6   „   50 „
„ četrt leta.   ♦ .....3  „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja I Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr,
„ pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
M" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upruvulštvo ,fii\ov. I\arOflrr;\
0 položaji v Srbiji
objavil je znamenit članek v Novem Sadu izhajajoči „Branik", kateri list prinaša jako zanesljiva izvestja iz Srbije, ki se dosedaj še nikdar neso preklicevnle. Omenjeni članek slove:
„Ko je bil kralj Milan prisiljen ozreti se po no vej vladi, bil je gotovo Ristić zadnji, na katerega je hotel apelovati. Bilo pa ni nobenega druzega. ki bi bil mogel prevzeti Herkulovo delo, ozdravljenje srbskih financ, ter bi se od njega moglo pričakovati, da bode imel kaj uspeha. Kazalo ni druzega, kakor gospodu Rističu dati pristop k dvoru ter mu potem izročiti sestavo nove vlade. Gospod Ristić ni imel pristopa k dvoru, od kar se mu je z oticijalno noto v vladnem organu dal ukor zaradi „indiskretnosti," katero je bil zakrivil, ker je o svojem času izročil javnosti spomenico, katero je bil izdelal on skupno s Piročaucem in Novakovićem ter predložil kralju.
Priložnost, vsprejeti llistića zopet pri dvoru in ga s tem rehabilitovati,  ponudila se je kmalu
Ta priložnost bila je službeni jubilej ruskega mini sterskega rezidenta Persijanija, h kateri slavnosti bil je vabljen tudi Ristić, ker je za časa uradnega delovanja Persijanija v Belemgradu  bil v odličnih državnih službah.
Pri tej slavnosti sta se čez dolgo zopet sešla kralj in Ristić in to je bil začetek Ristićevega mi-nisterstva. To je bilo dne 19. maja (po pravoslavnem koledarji) in dne 28. maja je že kralj poklical Ristića k sebi in mu naročil sestavo ministarstva iz samih liberalcev, kralj je hotel, da bi noben radi kaleč ne bil poklican v novo ministerstvo.
Ristić mu je odgovoril, da ničesar ne more obetati, dokler natančueje ne izve, kake so finance dežele. Kralj je bil takoj pripravljen osobno mu razložiti stanje financ in njegov podrobni ekspose bil je pač najavtentnejši in najboljši, katerega bi kdo dati mogel. Kralj je o vsaki malenkosti financ nega resortn dobro poučen, kar se je o njegovih naprednjaških svetovalcih ni moglo trditi, kajti ti gospodje pri nekej priložnosti neso mogli točno povedati, koliko ima Srbija državnega dolga — ali so pa hoteli svet varati in mu prikriti resnico. Naj bode kakor koli, njih izpovedbe so se razlikovale za malenkost kacih 20 do 30 milijonov dinarjev.
Možno nam je ta kraljevi ekspose v sledečem izročiti javnosti: Ves sioski državni aoig znaša uvu
milijonov dinarjev. Nikdo ni hotel tega verjeti, toda temu je res tako. Ves letni budget znaša 35 milijonov, toliko znaša maksimum državnih dohodkov, ki bo sedaj mogoči v Srbiji. Od teh 35 milijonov treba slednje leto 19 milijonov za plačilo obrestij in anuitet od raznih državnih dolgov. V tem oziru „ presega" Srbija najbrž vbo države, celo Ogeisko, katera porabi od 350 milijonov goldinarjev letnih dohodkov 130 milijouov za obresti in poplačilo državnih dolgov. Razmerje obresti od državnih dolgov k skupnim državnim dohodkom je torej na Oger skem 13:35, v Srbiji pa 19:35. Tako daleč so pripravliU Srbijo v poslednjih desetih ali dvanajstih letih.
Ta podoba se pa mora pojasniti, oziroma dopolniti z nekaterimi karakterističnimi podatki. Še pred poslednjo srbsko-turško vojno, 1874. 1., znašal je ves srbski letni budget 14 milijonov dinarjev, tedaj država za vse potrebe ni toliko izdala, kakor
sedaj za obresti in anuitete državnih dolgov. Dokler je Srbija Turčiji plačevala dunj, bila je srečnejša, nego je sedaj, ko je samostojno kraljestvo, kajti tedaj ni imela državnih dolgov in je mogla svoje potrebščine sama pokrivati, kar sedaj ne more vzlic velicemu budgetu in ogromnim davkom. Treba vedeli, da sedaj samo vojni budget znaša 16 milijonov dinarjev — in če še temu prištejemo vsoto, 19 milijonov, ki je potrebna za obresti in anuitete državnega dolga, dobimo ravno 35 milijonov, ravno toliko, kolikor znašajo državni dohodki. Za druge potrebščine ne ostane nobena para, vse so nepokrite in ravno to je — primankljaj. To je tudi pravi in jedini uzrok premembe vlade v Srbiji. Vse, kar so druzega o tem pisali Dunajski in Peštanski listi, je izmišljeno
Ko je Ristić spoznal pravi položaj, lotil se je sestave minister.stva iz obeh opozicijskih strank, kajti ni se mu zdelo umestno prezirati radikalcev, s katerimi je lani sklenil alijanco. Kralj se je tudi dal pregovoriti, kajti spoznal je, da ima Ristić prav, in sestavilo se je koalicijsko ministerstvo.
Izpregovoriti moramo še nekoliko o reformah, katere si prizadeva uvesti Ristić in je že pripravlja. Po svojem teoretičnem prepričanji je Ristič privrženec konservativnih načel državne uprave, vender
svojem bitstvu demokratična država, brez liberalnih, svobodnostnih institucij ne more vladati. Sedanje srbsko narodno sebranje pa ne ustreza vsem zahtevam demokracije. In kar je glavna stvar, sedanja skupščina po svoji sestavi in obliki ni pravo zastopstvo dežele. V skupščini ni zastopan oni del naroda, ki bi bil v njej najpotrebnejši, inteligencija namreč. Da ima Srbija dosti rnzumništva, temu se ne da oporekati. V skupščini je sicer tudi razum-ništvo, a ono i.e izraža svobodnega narodnega mišljenja in svobodne narodno volje — to je le nesvo-bodna, komandovana družina inteligentnih ljudij. Narodno sebranje mora se tako preustrojiti, da bode v njem zastopana svobodna, nezavisna inteligencija dežele.
Druga jako važna stvar je reforma vojaškega budgeta, za kateri sedaj treba Ki milijonov dinarjev, torej skoro polovica državnih dohodkov. Ta budžet se nikakor ne more 8e nadalje obdržati v
LISTEK.
Mabel Vaughan.
Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins poslovenil J. P—ski.) X>x*U|fi ilol.
Sedmo poglavje. (Dalje.)
Podoba je bila v resnici, da je oče za ranjko Ludviko manj žaloval, nego je skrbel za Mabel; videlo se je tudi, da je izpozabil vse druge skrbi, ko je premišljeval hude izkušnje in ponižbe, katerim je bil najbolj ljubljen otrok njegov nenadoma nastavljen. Ko je sledkar vzel svetilnico, da bi šel spat, položil je roko Mabeli na glavo ter jej s to lažljivim glasom rekel: „Draga! ne bodi v skrbeh! Trpelo bode le malo časa; v tem bode Henrik malo hodil na lov, jaz pa bodem uravnal svoje zadeve; potem se vsi zopet povrnemo domov."
„Bojim se, očetu je neljubo, da sem došla," rekla je Mabel, ko sta se brat in sestra tudi spat odpravljala.
„0 ne, gotovo ne!u odvrnil je Henrik. „Oče
samo čuti, kar mora vsak čutiti, da se to življenje toli razlikuje od življenja, kateremu se ti privajena. — Res je le prenočišče pod milim nebom (bivonac) sredi samote, — le lovska koča v neizmernih poljanah — • in to je vse."
„Če ga skrbi le zaradi mene, Henrik, če ti to dobro veš, potem sem zadovoljena," rekla je Mabel. „Videl bode, kako srečna sem lahko tukaj."
„Draga Mabel!"  rekel je Henrik ljube/njivo jo pogledavši, „koliko si pač morala pretrpeti, ko liko si izkusila, kar sva se ločila."
„Na to sedaj ne misliva," rekla je smehljaje se s solznimi očmi, jaz sem pri očetu in pri tebi, dragi Henrik. In ničesa več ne želim."
Osmo poglavje.
Pa nikdar, v različno m krogu, nI ženska hicu bolj ljuba kot kadar domača dela opravlja z veselo dolžnostjo v njenih oieh; In vsaka skromnu steza dobro prehojena, Zre milo kvišku k Bo&U.
O času naše povesti so bile drŽave, ki vzhodne in zahodne meje Misisipija delajo, glavne zaželjene pokrajine mnogobrojnim izselnikom.   Drzni lovci in
kočarji (trapper und baekvvoodsinan) so z velikim številom novih naselnikov čutili bolj težko sapo ter so hrepeneli v večjo samoto.
Pred jednim letom je bil gospod Leroy našel pokrajino, ki se mu je zdela za kupčijo z zemljišči posebno ugodna. Združil se je s tastom ter jo kupil v skupno vlast. Obsegala je velik ravan pas, ki se je več kilometrov daleč ob bregu znamenite reke stegoval ter se videl posebno ugoden za pot nekej novo načitani železnici. Po površini so se vrstili obširni gozdovi z obširnimi travniki. Sprva sta kupila pokrajino, da bi jo na kose razdelila in z velikim dobičkom razprodala. Goreča za početnika sta se vanjo kar za verovala ter neprestano večje načrte napravljala. Naposled sta izpo-zabila vsa druga podjetja in večino premoženja utaknila v to pokrajino, od katere bodočnosti je njiju obstanek zavisal.
Na nesrečo se njiju nade niso uresničile; gola zmišljonien je ostala ona podolska železnica z vsemi nadurni, katere sta na njo stavila. Kes so nanjo mnogo mislili, o njej mnogo govorili in načrte, izdelovali, a izvršitev vsega podjetja se je še odložila. Nekateri so menili, da mesto, katera je železnica
tej visokosti. Ristić je že lani, ko je bil povabljen, da sestavi novo miniaterstvo, stavil predlog, da se znatno pomanjša vojni budget. Takrat kralj ni hotel v to privoliti, od tistega času so se pa razmere precej premenile, in letos kralj ni več ugovarjal, ko je RiBtie zahteval pomanjkanje, vojnega nudgeta kot „conditio sine qua nontt. Koliko se bode dal pomanjšati vojni budget, se še danes ne da določiti; to je pred vsem stvar vojnega ministra, da v praktiki upelje take naredbe, da se bode kaj privarovalo.
Tretja točka načrta reform tiče se cerkvenih zadev. Ristić je zahteval, da te zopet nastavijo odstavljeni vladike in nazaj pokliče metropolit Mihajl, kralj se pa ni mogel v tej zadevi takoj odločiti in Bi je pridržal dva meseca ćasa (do avgusta) za definitivno urejenje te stvari.
V nekaterih zadevah javnega življenja se je že reorganizacija začela. Skupščina se je razpustila in razpisane dopolnilne volitve so se ustavile. Jeseni skliče se velika skupšiina, da premeni ustavo. Za to reformo sploh ni nobenih ovir več, ko se je navadno narodno sebranje že dvakrat izjavilo za tako premeno. Velika skupščina sešla se bode v Niši ali pa v Kragujevci. Mnogo kompromitovanih uradnikov se je odpustilo in predlagalo pomiloščenje vseh političnih zločincev. Zaradi nekaterih nered-noetij na južnej meji, poslala se je nota Porti. V vnanjem zastopstvu Srbije izvršile se bodo tudi nekatere premembe. Dve škandalui sferi, ki sta sicer le lokalueg t pomena, sta se poravnali.
Naprednjaški odbor za izdajo del Vuka Šte ianovića-Karadžića, ki je baš pri začetku tega podjetja se jako neslavno obnašal, se je razpustil in končala se je disciplinarna preiskava proti rektorju Belgrajske visoke šole, Jovanu Boškoviču. — O bolezni, zaradi katere je bil "kralj šel na Dunaj, kjer se je seveda tudi pečal s politiko, je avtentično omeniti, da kralj že dalj časa boleha za naduho."
Družbe sv. Cirila in Metoda
II. velika skupščina v Trstu dne 19. julija 1887. leta.
(Dalje)
3. Nadzornik Ivan Zagorjan obžaluje, daje glavni blagajnik vsled bolehnosti izostal, ter pravi, da sta on in nadzornik Fran Ravnikar dne 4. jauu-varja 1887. pregledala blagajnične račune in knjige
„„     J»L -
.. t.i lQQr,
.Uv...iiiUl Ck
188G. 1. ter  našla vse v  lepem redu ter to po §. 22 s posebnim zapisnikom potrdila. Tiskani ra čun naj si blagovole častiti skupščinarji sami pre gledati.*)
*> Račun o dohodkih in stroških  družbe  „sv. Cirila in Metoda" za čas od 1. septembra 1-85. do 31 dec. 1886 Dob od k i:  Doneski podni/.nic 5454 «1*1. 3'2 kr., doneski raznih durovatoljov 1055 gld, obresti 4 gld. 29 kr , skupaj G518 gld- 61 kr. Po odbitib stroških 892 gld. 91 kr., ostane v blagajnici 5620 gld. 70 kr. Stroški: Tiskovino 70 gld 90 kr„ marke in  poštnina 45 gld   14 kr.,  papir, kuverti, knjige,   kolki,   ataiupil.je, punice,  spisovanjo itd. 05 gld 87 kr., blagajnica 109 gld. 2Q kr., za dijaške kuhinje 112 gld. za ptrblka  zabaviSča  275 gld.,   z* ljudske šole 214 gld. 80 kr., skupaj 892 gld. (.)1 kr
Toma Zupan, prodseduik. Dr. J. Vošnj ak, blagajnik. Kiičtni so  pregledali,  primerjali s knjigami  in našli ga poimlnem v redu.
Za uadzorništvo: Fr. Ravnikar   Ivan Zagorjau
Ker se blagajnične knjige sklepajo ob konci leta, z^tq je izkaz pridejan le za leto 1886.
A blagajnik še dostavlja, da se je v I. polovici tekočega leta nabralo že 7356 gld. 55 kr. tako da je družba dozdaj prejela z vsem 12.977 gld. 35 kr.
Izdala pa je letos že 3445 gld. 50 kr. v podporo raznim šolam.
Za otroški zabavišči v Cel j i in Trstu se je izdalo 1580 gld.
Toda nasproti se je za družbo nabralo v Trstu od moške podružnice 1200 gld. 92 kr., od ženske 399 gld. '2 kr., skupaj 1599 gld. 94 kr; od Celjske pa 732 gld. 49 kr.
Poslalo je dozdaj 61 podružnic svoje doneske družbi za dve leti, ostale pa za jedno leto. Koliko so uplačale, razvidno je iz imenika v tajnikovem poročilu.
Nadzornik I. Zagorjan nadalje omenja, da sta z nadzornikom dr. Fr. Papež-em tudi za I. semester 1887. dne 11. julija pregledala račune in blagajno ter našla v redu.
Ker se nihče ne oglasi k besedi, omeni prvo-mestnik, da je naslednja točka:
4. Nadzorništva poročilo. Ker je pa slučajno blagajnikov namestnik, sedanji izvestitelj, sam ud družbinega nadzorništva, upletel je svoje opazke itak v prejšnje poročilo, s čimer bo skupščina zado volji. —Račun in oprostil o nadzorništvono se tiskano razdeli mej skupščinarje, kakor tudi nekaj družbinih knjižic in pravil.
5. K tej točki omeni  prvomestnik,  da se po 16. družbino vodstvo voli za 3 leta,  vender pa
vsako leto izstopi jedna tretjina.  Ker so bili letos izžrebani odborniki: Ivan Hribar, Luka Svetec, dr Ivan Tavčar, Toma Zupan;  treba je 4 odbornike vnovič voliti.  Da se skupščina o kandidatih prosto pomeni, prvomeBtnik prekine sejo.
Po kratkem prestanku oglasi se k besedi deželni poslanec J. Krsni k ter pravi: Ker smo se iz poročila prepričali, da je dosedanje vodstvo iz vrstno izvrševalo svoj nalog, izrecimu mu svojo zahvalo s tem, da je zopet izvolimo. Predlagam torej da se dosedanji 4 odborniki volijo z vsklikom. (Občno odobravanje „živio!") Imena vodstvenih udov gl. zgoraj v začetku tajnikovega poročila.
Prvomestnik konstatuje soglasni izbor ter nadaljuje : Ker je bil mej izžrebanimi tudi družbin prvomestnik, torej nam je voliti še načelnika.
Janko Krsni k: Sklicujem se na svoj prejšnji predlog ter nasvetujem, naj se dosedanji premarljivi, prezaslužni naš prvomestnik v znak naše zahvalnosti in v spodbudo za bodoče delovanje izvoli z vsklikom. (Burno odobravanje, ploskanje, „živio!4)
Prvomestnik se zahvali na tej časti, na občnem priznavanji, ter v svojem in v imenu vsega vodstva obljubi neumorno delovati na prospeh te vseslovenske družbe. (Živio !")
G. V nadzorništvo so bili soglasno izvoljeni: I. Gogo 1 a, c. kr. notar, mestni odbornik; A. Knez, veletržec; dr. Fran Papež, odvetnik, deželni poslanec; Fran Ravnikar, deželni knjigovodja; Ivan Zagorjan, mestni kapelam
7. V razsodništvo pa: Dr. Alfonz Moše, odvetnik; dr. I. Munda, odvetnik; Ljud. Ravni-
kar, c. kr. deželne sodni je svetnik; Andrej Zamejec, stolni kanonik; dr. Jarnej Zupanec, predsednik notarske zbornice (Dalje prib.l
Politični razgled.
Notranje <ležele.
V L j ub lj a n i 27. julija.
Češki listi se poslednji čas mnogo bavijo z moravNkiml zadevami. Posebno je veselo, da vsi češki listi poudarjajo vzajemnost interesov češkega naroda na Češkem in Moravskem. Pa tudi nemški liberalni listi se bolj bavijo z moravskimi zadevami. Liberalni listi trdijo, da se Nemci ne bodo dosti upirali premembi državnozborskega volilnega reda za Moravsko, ker ni od tega zavisna večina v državnem zboru, uprli se bodo pa na vso moč, ko bi se jim skušalo izviti gospodstvo v moravski deželi sami iz rok.
Vnaiij<k države.
V Bolgariji se začenjajo zopet agitacije za Battenberžana, o katerem se govori, da se hoče spraviti z Rusijo. Od vladne strani se pa vsaj navidezno dela proti Battenbergu. Ofi>ijozna „Nezavišima Bolgarija" piše o njem, če Battenberžan ni bil vlastim po volji kot samostojen knez, tem manj bode kot ruski kandidat. Kakor so vse vlasti razen Rusije za Koburžana, tako bodo vse vlasti in narod, proti Battenberžanu. Narod si ne bode dal usiliti druzega Mingrelca. — Kako nestalne so razmere v Bolgariji, kaže tudi to, da so vsi listi, razen „Ne-zavisime Bolgarije", v Sofiji nehali izhajati, ko se je premenilo mjnisterstvo. Sedaj se snujejo novi časopisi Prvi številki novih listov „Glas" in „Bol-garska nauka" sta že izšli. Oba omenjena lista sta opozicijonalna, vender nemata nobenega določenega programa.
Kristijanski poslanci ltreeaii»kcga narodnega sebranja izročili so cesarskemu komisarju maršalu Mahmudu paši spomenico, v katerej izrekajo obžalovanje, da se neso vse njih zahteve izpolnile.
Kuiuiinski ministerski predsednik Bratiano se je nekda v poslednjem ministerskem sovetu izjavil, da dogodki na jugu Dunava postajajo nevarni za Rumunijo. V Rumuniji se že boje\ da bode Ru-I sija prej ali slej prisiljena zaradi Bolgarije začeti vojno, v katerej bi trpela tudi Rumunija. Rusija bi se v vojni na interese Rumunije dosti ne ozirala, ker je Rumunija podpirala ruske nasprotnike v Bolgariji, ruskim privržencem pa delala vsakovrstne ovire.
Če tudi je Wolff ostavil Carigrad, se vender Anglija in Turčija baje nadalje pogajata o ratifikaciji egiptMKe pogodbe. Sultan sedaj nekda želi, da se pogodba, ki se ima skleniti, formuluje v jed-nem samem pismu, da se jej torej ne dodajo nikaki dostavki in popravki. Se li bode doseglo kako spo« razumljenje, so sedaj še ne ve\ Mogoče je, ker sedaj v Carigradu ne bode morda več Rusija t«ko nasprotovala Angliji, ko se je afgansko vprašanje rešilo in so se zategadelj tudi odnošaji mej Anglijo in Rusijo zboljšali.
Bivši francoski ministerski predsednik Ferrv je imel v Epinalu govor v katerem je proslavljal praktični delavni mirni patrijotizem strelskih društev, ki se razlikuje od razgrajajočega, neplodnega patrijotizma, katerega tirajo nekateri krogi. Hvalil je napredke vojske pod raznimi ministri. Ministri neso delali za izpite, ampak za domovino. Grajal je idejo, da se okrajša vojna služba, kajti Francija ne potrebuje narodne garde, ampak močne defenzivne vojske, ki se bode mogla meriti z ofenzivnimi silami, ki jo okrožujejo. Hvalil je vojsko, da se ne bavi s politiko in grajal je stranko, ki se domiš-I ljuje, da ima sama monopol za patrijotizem in rekel
imela sklepati, niso znamenita dovelj, da bi ee pod- I jerje izplačalo in obranilo;  vsi so se pa ujemali v tem, da so hoteli pričakati izvršitvi ugodnišega časa, — vsi razen prevaranih zemljiških vlasteljev, katerih premoženje in nepotrpuost nista lebko prenašali tega nepričakovanega in nesrečnega odloga. V tem so se gospoda Letova zadeve zmeraj bolj za-motavale. Velik del njegove glavnice bil je naložen v sku8enem podjetji, ki mu ni prav nič obrestij nosil.   Moral je pomoči prositi gospoda Vaughana in polagama bil je skoro ves njegov delež zahodne pokrajine v vlast prišel njegovemu tastu, kateri mu je bil veliko  denarjev nanj posodil    Tudi gospod Vaugban ni mogel dolgo nositi dvojnega bremena ter za se  in za zeta plačevati.   Njegovi izvori so polagoma  usahnili, vrstile so se razne denarne zadrege, ki so ga poleg  Henrikovih  dolgov močno vznemirjale ter hude sitnosti pripravljale. V tej zadregi in nevarnosti hitel je v pokrajino, kjer so se vse njegove nade za boljšo bodočnost shajale. Nje gova prisotnost in njegov upliv, nadejal se je za trdno, znova oživita in okrepita podjetje, ki bi imelo njegovo   premoženje zopet  uravnati   in podvojiti. Sklenil je bil, vsekakor in tudi z največjimi žrtvami poganjati se in iti za smotrom svojih nad.   Kar je
sledila gospoda Lerova nenadna smrt, tej pa očitno napovedana nezmožnost plačanja.   Vse to in razne druge zadrege zahtevale so veliko glavnico, s katero bi ranjkega zeta zadnji delež pokrajine odkupil in omajani lastni kredit znova utrdil.   Zato se ni dolgo  pomišljeval ter je porabil  zadnji pomoček, namreč prodal je rajše krasno hišo v Novem Yorku, nego bi bil svoje podjetje in svoje obširne denar-stvene načrte opustil ali novega družnika svojim načrtom in nadam iskal.   Sledkar se je s tem obupnim sredstvom res zavaroval ter ubranil vsakte-rega tujega utikanja.  Na to je nekoliko odnehal s svojim gorečim teženjem ter je, od dela, skrbij in udarcev hude usode ugnan, nekaj časa v miru in odločnosti na zahodnem zemljišči živel.   S tem pa je nameraval le svoje onemogle sile zbirati in okrep čati ter se pripraviti za nadaljni boj z vsemi težavami in ovirami.
Delavni in pretegneni možgani starega moža bi se nikdar ne bili zmislili, da bi se tu dalje časa mudili, da bi Mabol kedaj k njemu v samoto prišla ter ž njim vse pomanjkanje trpela, še manj pa, da bi unuka sem došla iskat zavetja in varstva. In vender so razne okolščine, nekaj prav prirodne, nekaj kaj čudovite zbrale  zmanjšano  rodovino pod
skromno streho, kjer bode, kot je bila podoba, nedoločen Čas prebivala. f
Mabel Vaughanova ni bila v tej deželi prva mej ženskami, ki so se iz pisanih sanj uajvetjega razkošja prebudile v prozaično istino resnega življenja. Veliko je število hčerti, mater in žena, ki so bile v bogatstvu rojene in odgojene ter so se v samote in pustine preselile; bile so dovolj pogumnega srca, da so nezgodam kljubovale, in krepostne dovolj, da so je premagale. S srčnostjo, same sebe zatajujočo, so dokazale, da v življenji ni toli obširnega okrožja, v katerem bi se najskromniše kreposti lehko ne vadile, a ni tudi toli ozkega, ki bi lehko ne bilo prizorišče najpopolnišim in najstano-vitnišim zmagam. Ne da se tajiti, da sta moška podimljivost in moška sila z neprimerno pogum-nostjo stvarili in delali, vender ni preveč trditi, da so tudi ženske z radostno požrtvovalnostjo in potrpežljivostjo enako pripomogle k uspehu, ki je goljave obdelal in pustine v cvetoče vrte premenil.
V novem okrožji, v katero je bila Mabel toli hipoma ustopila, razvijala se je lehko vsaka nje zmožnost in nje sile morale so se skrajema napenjati. Ni bilo le veliko storiti, ampak precej mnogo odpraviti in z nova začeti; kajti Henrikovo gospodinjstvo kazalo
je: Nikdar ne bomo pozabili, da bo se vojaki Gha-retta prostovoljno podčinili Gambetti. Govornik je hudo obsojevai vse, kateri predbacivajo vladi, da ni narodna, ker ne dopušča, da mi vladala neodgovorna tolpa, ampak vedno previdno rabi svojo oblast. Rekel je, da ae ne sme republika nekaterim zapirati, ampak se mora odpreti za vse možje, ki imajo dobro voljo delati v njeno korist. Priporočal je jedinost vseh republikancev.
Ker je angleška vlada proglasila obsedno stanje skoro za vso Irsko, dočim je v zbornici obetala, da se bode te pravice le malo posluževala, so> unijoaistični liberalci jako razdraženi. Chamberlain je nekda ne bode več podpiral, če bode tako postopala. Če jej pa unijonistični liberalci odreko podporo, pa mora odstopiti.
Dopisi.
1» Ormoža 26. julija. [Izv. dop.j Ormoška čitalnici priredi dne 7 avgusta t. 1. na vrtu gosp. Sinka veliko veselico, koje čisti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Pri tej priliki ustanovila se bo tudi slovesno Ormoška podružnica.
Zanimanje, da, naudušenje za to slavnost je velikansko, udeležba obeta biti ogromna. Sodelovali bodo: Varaždinska mestna godba in pevsko društvo „VilaM, Ptujski in Ormoški mešani zbor in Ljutomerski pevci. Natančnejši vspored sledi.
Posojilnica Ormoška sklenila je pri zadnjem občnem zboru, da pristopi društvu kot pokroviteljica z doneskom 100 gld.   Vivat seuuens!
Wt Dunaju 24. jul. (Kako v el j a v o i m a j o nemške novine.) Kakor na vse, kar je slovanskega, gledajo Nemci, ali bolje, nemške novine, za ničljivo na slovanske novine. Uredniki nemških no-vin se vedejo tako, kakor bi znali oni sami ustvarjati časnike in različne njih predale polniti prav „strokovnjaški." Slovanskim novinam celo odrekajo sposobnost, da bi znale snovati prave članke.
Prava izvornost in veljavnost se kaže jedino po nemških novinah.
No, pa poslušajte, kako se polnijo ti nemški listi.
Neki Hans N. Krau 8s je izročil 62. št. Bero-linskemu časopisu „Deutsche Schriftsteller-Zeitung" članek z napisom: „Die Presskanzleien in Oesterrei ch.u On pravi mej drugim: , Vsaka obeh velikih nemških strank v Avstriji ima svojo novinsko pisarnico. Namen, ki ga dosezajo s tema podjetjema,je: „Omišljevati malim pokrajinskim novinam članke in poročila, ki razpravljajo strankarske zadeve. — — —
Uredniki teh strankarskih korespondencij pa ne razgovorjajo samo strankarskih zadev, ampak tudi vsakatere politiške in gospodarske dogodke. In tako se dogodi, da je jeden in isti članek v 3, 4, in še več novinah brati.
Iz tega sklepa Krauss, da pokrajinske novine ne množe svoje veljave, če je brati ob jednem in istem času isti članek po več časnikih.
Pa to, pravi dalje, ni še najhujše za nemške pisatelje. Hudo je to, da je vsak časnik zasobno podjetje, katero gleda, da bi pridobilo kar možno veliko dobička. Podjetniki zatorej ne izbirajo urednikov. Vsak odsluženi podčastnik jim je dober. Saj osobe z večjo zmožnostjo tudi treba ni
za taka podjetja. Kajti, saj urednikom ni treba misliti, ker dobe članke in poročila naravnost iz novinske pisarne.u In Če ne daje jedna ali lastna strankarska novinska pisarna dovolj snovi, gredo na posodo isti listi pa v liste druge stranke. Tu se Bpremeni kak „demu v „den," „ihr v „siett itd. pa je, in delo uredniško je dovršeno. Škarjice so vedno dobro nabrušene.
„Izdajatelj ima urednika po ceni," ta pa mesto, ki ne potrebuje posebnih možganov in ki ne prouzročuje potu, občinstvo pa ima sicer hrano dober kup, pa brez soka in moči ....
Podlistke pa kradejo kjer morejo. Tako delo in veljavo ima urednik, ki mora še pisma razodevati in kazati — lastniku. Lastnik pa nosi glavo po konci, ker meni, da ima cela mesta, celo kraje v svojem znožji
Novinske pisarne so krive, da uredniki pokrajinskih listov vedno bolj izgubljajo na veljavi, pisatelji imajo in dobivajo vedno manj dela, in s tem se množi tudi revščina pisateljev.
Hans sklepa: Danes imamo novinske pisarne, za nekaj let bodo sledile novine „brez glave." Začetek je bil že storjen na Nemškem.....*
Taka je torej z duhovitostjo in duševno hrano pokrajinskih nemških novin; pa poglejte jih, kako se šopirijo in svojeoblastno presojajo izdelke — največjih in darovitnišib duhov. In nemSki doslu-ženi uredniki — podčastniki sodijo o politiki in avstrijskih narodih!
Hans je pozabil — gotovo iz bojazni — da v Avstriji delajo pri novinah tudi židovski pobalini, ki nemajo niti sposobnosti najnavadnišega podčastnika ! Vsekakor je pa dobro znati, na kaki stopinji je nemško pokraj nsko novirstvo. Da je nizkega duha, ie razvidno iz vsakega lista, iz vsakega predala. Novo je za nas to, da Nemci sami razkri vajo, da imajo nemški liberalci dve veliki novinski pisarni, iz katerih trosijo pleve in se izliva žolč v pokrajinske nemške liste.
Domače stvari.
— (Nadvojvoda   Albrecht) praznoval bode dne 3. avgusta svoj 70. rojstni dan.   Ker je nadvojvoda Albrecht še le pred kratkim praznoval vojaški svoj jubilej, bode se sedemdesetletnica pra znovala le v obiteljskem krogu.
— (Na vseučilišči Dunajskem) stalno narašča število juristov. Letos se je za prvi državni izpit oglasilo 200 kandidatov in so se zaradi tega moraie sestaviti tri izpraševalne komisije. Preteklo soboto je bilo promoviranih 22 doktorjev juris.
— (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 6. snopič, v katerem se nadaljujejo Stritarjeve poezije.
— („Popotnik.) List za šolo in dom" ima v 14. številki naslednjo vsebino: O šolskih knjižni cah. (Piše H. Podkrajšek.) — O gluhonemih. — Uvod učencev v troje kraljestev prirode. Metodično obravnaval F. R. — Dopisi. — Novice in razne stvari. — Spremembe pri učiteljstvu. — Natečaji.
— (Matica Hrvatska) poslala je 26. julija Ljubljanskemu poverjeništvu svoje že zadnjič naznanjene krasne knjige. Zunanji čč. udje naj blagovoli poslati po nje.  Ljubljanskim jih donese po-
8trežček, kateremu naj blagovoljno izroče za troske, oziroma letno udnino.
Pov erj eni št vo Matiee Hrvatske.
— (Iz Dalmacije:) Pri državnozborski dopolnilni volitvi dne 25. t. m. bil je namesto VOatr šega Pavlinovića jednoglasno poslancem izvoljen duhovnik g. Fran Bulic, ravnatelj v Spletu in vrl rodoljub hrvatski.
— (Iz Istre) piše nam odličen rodoljub: Pa-zinski župan neče z dobra odstopiti,  akoravno mu je mestni zastop izrekel jednoglasno nezaupnico in mu je plača ustavljena. To obotavljanje je vsekakor čudno, kajti prej se je branil županstvo prevzeti za 550 gld. na leto, sedaj pa bi rad brezplačno opravljal delo župana. — Zdaj so vse oči obrnjene v Ma-tavun, jedno  glavnih gnezd   irredente. Zadolžene kmete že zdaj pozivljejo na  račun,  posebno Mon triljce. Grozijo se jim: „Ako bodeš k popu hodil in ne bodeš glasoval  za Italijane,  prodal ti bodem vse!a   Pretijo jim nadalje,  da bodo slovanske vo-lilce pričakali s kropom in drugimi  takimi izrodki italijanske omike.  Da se je kaj tacega nadejati od irredentovcev, pokazali so dne 19. maja 1885. prt državno-zbor8ki volitvi, ko so župnika Montiiljskega, gosp. I. Lileka, z živim  apnom vsega polili, dne 1. julija 1887. istega župnika s peskom posuli, mu žvižgali itd.   Ker se boje poraza, Krade sedaj jako brzo cesto na Brkač,  katera bode samo trojici koristila, mestu pa in okolici prizadela veliko troškov. Občinske ceste, započete  pred tremi leti, pa stoje zapuščene.  No, naši kmetje so se vzdramili, dubro že poznajo italijanske in karnjelske pijavke in otresli se jih bodo.  Zadnje volilne zmago so izredno upli-vale na narodno zavest in kmete čul sem že govo riti: Buzet je naš, Pazin je naš in tako mora dalje, dokler ne bode vse naše.
— (Suša.) Vsled silne vročine so v Tre-biči in v Gropadi na Krasu vsi vodnjaki usahnili. Magistrat Tržaški je odredil, da se vsak dan voda vozi v te dve vasi.
— (Po Hrvatskem) razsajal je preteklo soboto grozen vihar. Toča je pobila okolu Oseka, Kalnika, Lepoglave, Hraščine, sv. Petra. V Veroczi podrl se je del zvonika. Najhujše pa je bilo v Be-lovaru, kjer je veliko hiš poškodovanih, kjev je je vihar odnesel streho pravoslavne cerkve in je tudi več ljudi j poginilo. V Trojstvu je 11 poslopij popolnem razrušenih. Strah mej prebivalstvom bil je nepopisen.
— (Kmetijsko predavanje v Rovtah) nad Logatcem imel bode tajnik ces. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v nedeljo 31. t m. popolu-dne po cerkvenem opravilu.
— (Cveterorazredna deška šola v Kamniku) je imela v preteklem šolskem letu 193 učencev, izmej katerih jih je bilo 125 za višji razred sposobnih. S to šolo združena je obrtno-nadaljovalna šola, katero je obiskavalo v pripravljalnem tečaji, v prvem in drugem razredu 55 učencev, mej njimi bilo je 15 odličnjakov. Učenci bili so iz raznih krajev Kranjske, po obrtu pa so bili: 2 trgovska učenca, 10 kovačev, 8 ključavničarjev, 6 mizarjev, 6 čevljarjev, 6 krojačev, 3 po-dobarji, 3 usnjarji, 2 peka, 2 klobučarja, 2 limarja, 1 urar, 1 kolar, 1 sedlar, 1 vrvar, 1 pivar. Pouče-
je neko čudovito mešanico uspehov in ponesrečenih poskusov. Razumna ženska je precej spregledala, da je treba polagoma, a temeljito vse prevrniti in preurediti, da se bi na novem domu vsi dobro in prijetno počutili.
Urejavanje gospodinjstva in vsega doma pa je bil le mali del njene naloge. Imela je še streči po-starnemu očetu in za brata in dve siroti skrbeti. Bratu sta nje sočutje in nje družba bili jedino tolažilo; mladi siroti pa je morala tudi odgojevati. Premišljevanje težav in skušenj, ki so bile s temi dolžnostmi neogibno sklenene, je pač sred lebko z žalostjo napolnovalo ter roke navajalo, da bi nenavadnemu delu se uprle. A Mabel se ni mudila s tem, da bi premišljevala, ampak delala je, in to jo je najbolj in najgotovejše varovalo otožnosti in brezčutnosti. Bila je mlada in zdrava, prožnost njenega duha se je bila ukljubu hudim izkušnjam ohranila, nje srce pa je bilo gorečega upanja in krščanske ljubezni in požrtvovalnosti toli polno, da jej za one, katere je ljubila, ni bil nobeden napor brezupen in nobena težava sitna in huda. Nikdar ni poštevala svojih del in opravil, nikdar ni globala o težavah, ampak vedno je radostnega srca popri jela se naj prvega in najuujnišega dela ter je z ve-
selostno pridnostjo izvršila; tako so se razna opravila, da si je sama komaj zavedala, druga za drugim nekako uredila ter svojo imenitnost zadobila. Nje vsakdanje življenje je bilo izvrševanje lepe in svete naloge.
„Henrik, ali kotliček za čaj še ne vre?" vskliknila je z živahnim glasom, ko je v jutro po svojem dohodu k bratu v kuhinjo prišla ter ga našla, da je za j utr ek pripravljal.
„Alik," zaklicala je majhnemu sestricu, tik ognja čepečemu, „ali vidiš oni kup iverij in trsek pri skladovnici? Teci brzo po malo jih! Murrav lehko gre s teboj ter košaro nese. Murrav, no bodi dober dečko in ponagli se! Oh, Henrik!" nadalje vala je privzdignivši pokrovko, „kako lepo si to pišče skuhal! Lehko se meriš z vsakim francoskim kuharjem. A izpozabil si na kavo!" in pogledala je v prazni lonček za kavo.
„Vse to mi je prav primemo," rekel je Henrik blagosrčno, „res lep dokaz mojih zmožnostij. Skoro mi je tudi ogenj ugasni1."
„Nič ne de. Alik že prihaja s trskami. Kolikokrat sem nedeljo zvečer pomagala gospe Herbertovi kuhati čaj, ko Brigite ni bilo doma."
Malo trenutkov pozneje je bila poravnana vsa
zamuda. Kava se je kadila in vrela, da jo je bilo veselje gledati. Mabel je na mizo napravila belega kruha in surovega masla, Alik pa je prinesel nekaj ravno iznesenih jnjee iz gnjezd. Vse je obetalo obilen in kaj ukusen zajutrek.
„Tu prihaja Murrav; kaj pa nese?" vskliknil je Alik, ko je majhni deček razunetosti ves zarudel ustopil in v naročji malo kosmato žival prinesel.
„Oposum," odgovoril je otrok, „živ oposum (Didelphvs elegans). Kmet Jakob mi ga je dal."
Alik teče k njemu ogledati sito novo igračo; Henrik se je smijal, Mabel pa je rekla: „No, Murrav, kaj bi porekli Novojorški dečki, ko bi vedeli, da imaš oposum ? Prosi Jakoba, naj ti naredi hišico, v katerej ga bodeš lehko imel. Alik, idi, primi starega očeta za roko", šepetala je, „ter ga prosi, naj pojde zajutrekovat."
„Crevlje na sodu za moko in smodnik in svinec na istej polici s škatljo za slador," mislila si je Mabel, ko je par ur pozneje nekatere shrambe natanko pregledala. „To nikakor ne gre. Alik, kaj pa je tam v omari pod stopnicami?" vprašala je glasno delavnega in kaj pripravnega malega pomočnika.
NiĆ.« (Daljo prib.)
vali so na tej šoli gg. : Valentin B urnik (vodja) Ignacij Trarate, o. Romuald Jereb, Avguštin StefančiČ in Ljudevit Stiasnv.
— (Za mladino) založil in izdal je zopet J. Giontini 4 zvezke zabavnega beiila. To so: 1. Naselnikova hči, cvetlica pustinje. Iz nemškega prosto poslovenil Do in i niču s. 74 str Cena 20 kr. 2. Sita, mala Hindostanka Spisala Elizabeta Ber-thet, prevel Anton Sušnik. (Francoska akademija odlikovala je to delo z nagrado „Monthvon" v znesku 10.000 frankov.) 75 str. Cena 24 kr. 3. S prestola na morišče ali nesrečna kraljeva rodbina. Zgodovinska povest. Iz nemškega prosto poslovenil Do m in i cu s. 59 str. Cena 20 kr. 4. Narodne pripovedke za mladino. II. zvezek. Spisal D o m i n i c u s. 86 str. Cena 24 kr. Vse navedeno berilo je za mladino jako prikladno, „Narodne pri povedke" pa bodo ugajale tudi odraslim, ker je v njih precej narodnega blaga, 19 pripovedk in pravljic, katere bi se sicer utegnile pogubiti. Gospod I) o m i d i c u s obeta nam v kratkem tudi III. zvezek, ki bode jednako dobro došel. — Vse rečene knjižice tiskala sta Kleinmavr in Bamberg v Ljubljani.
— (Razpisano) je mesto okrajnega sodnika v Hm rtbergu, eventuvalno pri kaki drugi sodniji. Prošnje do 10. avgusta.
Telegrami „Slovenskomu Narodu";
Pariz 26. julija. Na željo ruskega veleposlanika barona Mohrenheima odpotoval je dr. Potain v Moskvo k obolelemu Katkovu.
Peterburgf 26. julija. Danes opoludne spustili so v prisotnosti carja in carice oklop-nico „ Aleksander II.8 v morje. Oklopnica drži 8440 ton in bode oborožena s 14 teškimi in s 10 Hotchkisovimi kanoni.
Razne vesti.
3Di0kXMriMKtii borza
*(0 Katkova bolezni) dohajajo iz Moskve jako neugodne vesti in zdravniki imajo malo upanja, da bi plavni ruski politik ozdravel. Kat kov ima raka v želodci, trpi grozne bolečine in je močno oslabel. Vsako uro utegne umreti; a ko bi se tudi njegova krepka narava še kaj časa upirala bolezni, utegne to trajati le par mesecev.
„LJUBLJANSKI ZVON"
tttojt (192—90)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
26. julija
Pri n Conti •/. Rima. — Kuni. Burešek z Dunaj'. — llorvvat iz Oseka. — (Jrnoggrovia iz Tuzle — Lc ;iyel iz Veliko Kani/.e. — Bniuer, (Jarmau iz Samobora.
— liirmaiii' iz Gradca. — M.yer iz Maribora. — Thaler iz Celovca. — Pitronio iz Trsta. — Čopkovič z Reko. — Legat iz Lipice.
Pri • »: Blamfeld, llirach or, Fischer, Sinek z
Dunaju. —i Dr. Auascrer \l Gradca. —  Neumnim iz Siska.
— lSauzingcr iz Kočevja. — vitez Vornodan iz Trata. — Bolofno iz Gorice.
Pri nvHtrljaliein <<-*i»«-ji: Pleš iz Budimpešte-Pri južnem kolodvoru:  Guscliit/. z  Dunaja. — i7 Gradca   — Sajovic  s  Koroškega.  —  Pozny iz
t.oul
Tista.
ler i -t Lailc
Pri Viruntu: Poruvka iz Prage. — Sehober, Stud-Trita — Nemanifi z Bluda. — Zalokar iz Veličin
Meteorologično poročilo.
-------------— i , £   Caa opazovanja	Stanjo T barometra__, .,.„ v min. PeMta"1*	VY- Mo trovi   "•"O   ki'ina V mm,	
7, vjutraj .=    2. pop. .j   9. Kvećor	7.'i;$-23nim.    18 \ C 73-J-tii* mm i 2(17 G 733-86mm.:  19 2 C	si. 8VZ. Z. 8VZ. si. svz.	d. j as. ' ja«    ; 0 00 mm. d. jas.
dne 27. julija t. 1. Izvirno telegrafiju«» pmuftilo.)
vioraj -
Papirna renta.....fthl. 81*35
Srebrna renta    ..... ,    82"50 —
Zlata renta...... „112 80 —
5°/0 marčna rtmra .... „    96 f>5 —
Akcij« narodne banke        . ,   "■S2)*— —
Kreditne akcije..... ,   281 »J« ► —
London........ ,   12"> 70
Srebro........ ,    —'— —
Napol........ „      9-967, —
C kr. cekini ...... ,      5 98
Nemsku marke ..... , 61*70
4'7o državne srečke iz 1. 1SM   88$ |?ld.
Državne urefke iz L 1864 1 00 .
gM
129
163
Sld.
ilanea
H1-40
82-«0 112 "60
*>h-50 883 — 2*1 60 12575
9 9 7, 593 rti • 70
Ogersk* zlat;, renta 47(1...... 100
Ogerakn papirna renta fV...... 87
5°/0 Staji-rske zemlji5c.  odvez,  oblij-, .   . 105
Dunava reg. »reeke fi0/«, .   .     ttlfl t?ld. 119
/.'iiilj ubć. avstr. 4,/tl,/0 z'«lti zj«3t- listi . 125
Prior, oblig. Elizabetin« xap»<l. leleSBiofl —
Prior. oblitf. Ferdinandove ncv. železnice 100
Kreditne srećke.....1O0 #ld. 178
Rudolfove srečke.....                        10 20
Akcije anfdo-avstr. banke .   .   120    ( 106
Trainujway-druSt. velj. 170 ((ld. a. v.     . 227
75
50 HO 40 50
25 50
50
kr
Og'las.
Odbor skladovnih cest za sodni okraj Neno-ieče javlja:  Dne 2. nvgiittta t. 1. ob  9. uri
zjutraj bo zidanje 175 m. odpornega zidu, proti 10% porokfičini, na lici Rezke ceste poleg Fužinarja pri Vremeh, po javnej manišalnej dražbi v delo dano. Načrt, preudarek troškov in dražbeni pogoji leže pri načelniku v Senožečah razpoloženi.
Cestni odbor v Senožečah,
dne 21- julija 1887.
Kisla voda, kopališče Radence
Valed obilnega ogljenokislika, nutrona, lithtoua je radvanjaka kisla
voda kot specifikum pri: ,>l*r*■-' *
Irotinu, karanji v želodci, me nrji. ledvicah, zlati žili, bramo- ^ rici, brahora, zlatenici, želodmiib boleznih, kataru. Kopelji, staiiimiij a, restauracija
s svojo jako obilo ..natro-lithion-lislino". Garodovi poskusi so dokazali, dajo ogljeno-kisli KLitlnonu pri protinu nnjboljie in najgoloicjie zdravi-
lo.
Glavna zaloga pri Ferd. Plautz-u v Ljubljani.
_ (349-8)
L. Luserjev obliž(flaster) za turiste, j
i     ^ Gotovo in hitro uplivajcče sredstvo ■
Srednja temperatura 2P1°, za PO0 nad DOĐnalomi
Gotovo in hitro uplivajcče sredstvo proti kurjim of'OHom, žuljem, tako imenovani Irdoj koži na podplatih in petah i roti bradovicam in vsem dragim trdim izmakom kože. — Uspeli zujunnen. — r €ena škatljiei 00 kr. a. v.
Glavna razpošiljalnica:
L. Schwen.k-ova lekima
v Meidliugu pri Dunaji.
imajo v 1. |ut»li»ul J. Swoboda, TJ. pl. v Ku<lolf'<uv«UL D. Rizolli; v Celor«* Thnrunvald, P. Himbauhor; v Ilrezuli v Ucljakti l'\ Scholz^ v Wolfs-l»ei*Ku A 11 • i tli. I»ris*on Mamo, ('•e imata tutvod in obliž varstveno znamko in podpis, ki ju tu zraven; tedaj naj se pazi in odloČim zahtova : ,9Bi. I,um'.-jcv ol»U/.
If» luriisli"'-. 411—6)
Pristnega Tnikoozv; A. BggeiS W
A. Aicbiu^er
<     Zobozdravnika Paichel-a
ustni in zobni preparati.
(Ustnovodna esenca in zobni prašek«)
Izvrstna aredst' a za či^čenjo in ohranenje zob, zabrantjo, da so u« dela zobni kamen, osvežijo usta in odpravijo smrdečo sapo
Posebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krvavenje dlesna, zabranjujejo trohnenjo wb in če se .stalim rabijo, odpravijo vsake zobno bolečine. Cen« steklenici lobovodne esence 1 gl., sknteljcf sobnega prasku OO kr. (238—32) Dobiva se v ordinucljskem prostoru pri Hradeckega mostu v KOhlerjevi hiSi I. nadstropje, pri le U ar J i Svobodi in trgovei Knringer-Ji.
► ►
► ►
►
V „NARODNI TISKARNI"
v I ^jn 1>1 j.'i tii
so izšlo in se dobivajo po snižani ceni sledeče knjige:
Ivan /liopir.
Zgodovinski roman. Spisal CharUa Nodier, poslovenil J. Kr-K&nik. — Ml. 8°, 198 stranij. Cena 25 kr., po poŠti 30 kr*
Knez Serenrjaiii.
Komau. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8% 609 stranij. Cena 70 kr., po poŠti 80 kr.
Selski župnik*
Roman. Spisal L. Halh>y, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Za dragocenim korenom.
Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov.   Spisal A. J. Maksimov.   Poslovenil ./. P.   Ml. 8°,   141  stranij. Stane 20 kr., po pošti 25 kr.
Pariz t Ameriki.
Roman.   Francoski spisal Reni Lefebvre.   Poslovenil . Stat nominut umbra.   Ml. 8', 535 stranij.   Stane 50 kr., po pošti 55 kr.
Junak našega časa.
Roman.   Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°] 264 stranij.   Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Diihrovslii.
Povest.   Spisal A. S. Puškin,  poslovenil  J. P. — Ml. 8\ 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
M o v.
Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. itdlovrh. — Ml. 8°, 32 p61.  Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Časnikarstvo  In naši časniki.
Spisal * * *   Stat uominis umbra.   Ml. 8°, 19 p61. Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Trije javni govori.
Tri «lni v »tareiu Kimu. Govoril prof. Fr. Wiesthaler.
— Ženstvo v alovenski narodni pesni, (tovoriI drd. Ivan Tavčar. — Jeanne d" Are, devica orleanska.
Govoril prof. Fr. Šuklje.   Ml. 8", 134 stranij.   Cena 20 kr., po pošti 25 kr.
Za znižano cono
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega : Stenografija, spisal dr. Ribič.
— Žlvotopisje, spisal Rajč Rož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Maehiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Ćegava bode, novelira, spisal .7. Ogrinec.   Volja ....   15 kr.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roui.in, frau -coski spisal   Viktor Clterbuliez, poslovenil Davorin llotttnik.
Velja.................25 kr.
Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnino, za posamezne zvezke pa 6 kr.
Den
—ki so more vr-1 dl ■ niti v majhnih
k hi  reeluo, diskretno in poj coni, toda le 800 grla. in veo I doltč t i: l pbsddo kavalir ji, I čaatniki, imlustnjoi. ppfBfltV niki graščin, hiš in /i-mljišč, j profesorji, zdravniki, uradniki,   u itelji,   trgovpi iul osobo, ki imajo pravieo do| pokojnine i   de .še i ne, duhovniki  n dame tu mnui
«lo>,i'H. Našlo  : l\<:tni-«J
kreditni zavod, <ir»(ie>c.
BRATA EBBRL
prodajata najboljšo in najoenojšo lastnega izdelka, na debelo in drobno, nadalje
lene in komične barve in čo|>iče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (W—J*M
j LJUBLJANA Kospodtt. .1. Villiar-jn lilš. štev. 4. LJUBLJANA. <
'\r Zvezdi, v hiši „3Iutice Slovenske".
MARIJA DR EN I K.
V Zvezdi,
v hiši „3Iatice Slovenske".
('29 • 30)
Predtiskarija.
Bogata zaloga ženskih ročnih, del, začetih in izvršenih.
Snovi za vezanje.      Harlandska preja.
LsdateJj in odgovorni urednik: Iva ti Železnikar.
Lastnina in tisk ...Narodne Tiskarne".