GLASILO DELAVCEV PODJETIJ IMF / >i^J ■■■■■■MnBaMHHaMHMBHHMMaHHi T II 79423 i m imun i niMiirearm MAJ 1991, ŠTEVILKA 5, LETO XXV IMP Glasnik so ustanovila podjetja v sestavljeni obliki 1MP r.o. IMF Glasnik izdaja Prelest, d.o.o. v nakladi 3000 izvodov. Uredništvo: Ljubljana, Likozarjeva 6, telefon (061) 314-562. Glavni in odgovorni urednik je Janez Volek. Člar časopisnega sveta so: Bojan Germovšek. Mojca Ipavec, Dragica Janežič, Dušan Jovanovič, Nevenka Kavkler, Lidija Kokotec, Biserka Lazar, Marija Leskovar, Anton Maček, Lidija Močilnikar, Iztok Munih (predsednik), Marija Servatzj Štefan Šeruga. Ladislav Abraham, Primož Zupančič, Matjan Žnidaršič, Silva Škoda. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-7 z dne 16. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. MMMHBSMMHNHnnHMHMHMI JUTEKS DELEŽ IMP PRI GRADNJI PREDORA NI BIL ZANEMARLJIV Čistejše okolje -prihranek energije Razveseljivo je, da se ljudje počasi zavedamo nujnosti čistega okolja. Umiranje gozdov, rek in pojav vse več novih bolezni bega, ; zlasti nas, ki se zavedamo množičnih hujših posledic. V svetu se Pojavljajo velike ekološke katastrofe, namerne ali ne (izpusti nafte v moije in sežiganje naftnih vrelcev v Kuvajtu, Černobil ipd.), na katere mi majhni ljudje ne moramo kaj dosti vplivati. Če hočemo in \ 'mamo dovolj trdne volje, vztrajnosti in zavesti, pa lahko vplivamo na j manjše izvore onesnaženja, katerih seštevek ima sorazmerno močan Vpliv na okolje. Poleg tega še vedno preveč razmetavamo z energijo, ki bi jo lahko sicer koristno uporabili. Odprava škodljivih plinov | V tovarni Juteks EMTEKS | y Žalcu (Ložnica), kjer izdelujejo notranje avtomobilske obloge z osnovo juta (stiren), se |je v postopku stiskanja in ogre-| Vanja sproščal nereagiran stiren v delovno območje in okolico objekta. Stiren (feniletilen) je lahko vnetljiva tekočina s plame- nih hlapov od izvora onesnaženja s posebnimi odvodnimi napami in radialnimi ventilatorji, ki so prirejeni za obratovanje v ozračju eksplozivnih snovi ter dovod svežega zraka v delovno območje. S tem se je občutno zmanjšala koncentracija stirena glede na MDK 100 ppm ali 420 mb/m3 (MDK - max. dovoljena koncentracija). Dejanske kon- n'ščem pri 32°C in vžigno temperaturo 490°C. Eksplozijsko območje je od 1.1 do 8,0 vol.%. Nevaren je za zdravje. Hlapi dražijo oči in dihalne poti, pov-Zr°ča glavobol, slabost, bruha-nje. Delovno vzdušje ni bilo zadovoljivo. Vzpostavitev zdravega okolja ^ bila zaupana IMP Montaži Maribor, ki je v sodelovanju nemško firmo izdelala celotno 'Projektno dokumentacijo ter vKradila ustrezno opremo. Prva faza projekta je bilo od-vajanje škodljivih in eksploziv- centracije bodo znane po opravljenih dolgoročnih meritvah. Izkoristek toplote V drugi fazi projekta se ves odpadni (odvodni) zrak z vsebnostjo stirena zbran v posebnem zbiralniku vodi v sežigalno peč, kjer zgori. Dimni plini so ekološko neoporečni, so brez barve in vonja. V zgorevalnem delu peči znaša temperatura Ca 750°C, na izstopnem delu (dimni plini) pa 200°C, kar je ugodno 'za rekupe-racijo toplote. Vgrajen je lamelni toplotni menjalnik, ki ohladi dimne pline na 90°C, hladilna voda pa se ogreje od 70 do 110° C. Pridobljena toplotna moč znaša 250 kW. Hladilna voda je povratna voda obstoječega ogrevnega toplovodnega sistema 110°-70°C, ki se vrača nazaj v kotlarno. Bolj se ogreje povratna voda z odpadno toploto, manj toplotne energije plačuje potrošnik oziroma toplotno energijo, ki jo dobiva potrošnik iz kotlarne, jo mora namreč plačevati lastniku kotlarne. Kalorimeter, vgrajen v cevni razvod, ki povezuje kotlovnico, s pomočjo temperaturnega tipala registrira manjšo temperaturno razliko med pretočno in povratno vodo in s tem beleži manjšo porabo toplotne energije, ki prihaja iz kotlovnice. Prihranek toplotne energije posredno pomeni tudi zmanjšanje emisije škodljivih snovi v ozračje (žveplo, dušikovi oksidi) in prihranek deviz za nakup kurilnega olja (nafte) ter zmanjšanje porabe energije na enoto proizvoda in drugo. Regulacija temperature pred-točne vode rekuperatorja je urejena s pomočjo avtomatike, ki preko regulatorja deluje na loputo dimovodnega kanala. Šele ob naraščanju temperature ogrevne vode nad najvišjo dovoljeno (110°C) se prične odvajati del vročih dimnih plinov mimo rekuperatorja. V opisnem sestavku je prikazan primer, kako lahko projektant ob dobrem sodelovanju z investitorjem varuje okolje in istočasno prihrani toplotno energijo. Investicijski stroški za napravo, ki iz-' korišča odpadno toploto so relativno visoki, vendar se že v dveh kurilnih sezonah pričnejo vložena sredstva vračati kot dobiček. Energija se danes in v bodoče mora racionalno koristiti in varčevati, pričenši od široke potrošnje pa do industrije kot največjega potrošnika, ker so rezerve v izvorih energije vse manjše. Glavna dolžnost in naloga vsakega projektanta energetskih instalacij je prepričati investitorja, da je naložba v naprave za varčevanje z energijo koristna, pritekanje dobička pa dolgoročno. L. Joška inž. Pot pod Karavankami odprta V nedeljo, 2. junija ob 6. uri zjutraj, je stekel promet skozi dar, generalni direktor SCT, k karavanški cestni predor dolg 7864 metrov, ki ga uvrščajo med je povedal, da bi si pri njih ši gradbeno najzahtevnejše tovrstne objekte v Alpah in enega najso- želeli takšnih del, saj so delavc dobneje opremljenih cestnih mejnih prehodov v Evropi. Slovesna SCT sposobni zgraditi najzahtev otvoritev je bila dan prej, udeležili pa so seje ugledni gostje z obeh nejše projekte, precejšnje težavi strani meje. Pomembno vlogo pri gradnji predora je imel tudi IMP, pa imajo zaradi pomanjkanja de ki je bil dobavitelj opreme in podizvajalec del pri prezračevanju narja, ki ogroža gradnjo že zače predora in pri elektroinstalacijah. tih avtocestnih odsekov. Veličastna portalna zgradba, za katero je njen projektant Savin Sevi letos prejel Plečnikovo nagrado, nas popelje v 7864 metrov dol predor pod Karavankami. V Sloveniji smo s karavanškim predorom dobili novo prometnico, kakršne doslej še nismo imeli, je dejal v uvodnem nagovoru Boris Mikoš, donedavni vodja projekta predora Karavanke in eden najzaslužnejih mož pri tej zahtevni gradnji. Spopad z goro je bil trd in neizprosen. Glede na strukturo hribine pa je bil rok za gradnjo kratek, pot do meje je bila dolga, bila je hladna, mokra, nevarna in polna pasti. Vsak dan znova se je bilo treba vračati v goro, polnih 1021 dni, brez premora, vedno znova. Gradnja predora je bila zahtevna naloga, o čemer govore tudi nekateri podatki: vgraditi je bilo treba 326 kilometrov sider, kar je skoraj sto metrov sider na tekoči meter predora, prebiti se je bilo treba skozi najzahtevnejšo hribino V. in VI. kategorije in kar na treh četrtinah predora vgraditi talni obok, iz pre- ljala trdo preizkušnjo, ki so jo dobro prestale. Graditelji predora so bili delavci SCT skupaj z avstrijsko firmo Polensky-Zoll- Predor je blagoslovil lj ubijat ski nadškof in metropolit di Alojzij Šuštar in med drugim de jal, da je predor skozi Kara vanke znamenje nove medse bojne povezave, odprtosti in po vabilo k boljšim odnosom mei seboj. V tem pogledu je predo znamenje novih časov v nov Evropi, in upajmo, tudi noveg mišljenja in novih ljudi. Slavnostni govornik je b predsednik slovenske vlad Lojze Peterle, ki je povedal, d si je z veseljem ogledal, sicer nt napovedano, tudi avstrijski d< predora in ploščadi pred njim i da tam ni srečal nobenega sc vražnika, avstrijskim prijateljer pa je povedal, da tudi na nal strani ne bodo srečali nikoga s slabimi nameni. Predor je od prt za vse, ki bodo želeli potovat po tem delu sveta. Predor je blagoslovil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. dora je v času gradnje izteklo 20 milijonov prostorskih metrov vode in izhlapelo preko 600 tisoč prostorskih metrov nevarnega metana. Predor Karavanke je sodobno opremljen in vožnja je varna. Zavarovanje proti požaru, je ves pod TV kontrolo, ima možnost radijskega sprejema Radio Slovenija, ima odstavne in obračalne niše, telefonske kabine, je varčno, a dobro osvetljen in odlično prezračevan za kar gre zasluga tudi IMP. Za njim je govoril Matjan Krajnc, republiški sekretar za promet in zveze. Dejal je, da Slovenija skoraj sto let ni dobila nobene zares kvalitetne cestne povezave proti Avstriji in srednji Evropi. Predor bo dobil še večji pomen, ko bo prihodnje leto končana gradnja avtoceste od Beljaka do severnega vhoda v predor in bo z izgradnjo 19 kilometrov avtoceste od državne meje do Vrbe zmanjšan tudi odsek nezgrajene avtoceste proti Ljubljani. Gradnja predora je za naše izvajalske organizacije predstav- ner, mejno ploščad na površini 11 hektarjev, kjer so jugoslovanski in avstrijski mejno-kontrolni objekti, free shop, Kompasov motel, tehtnica za tovorna in osebna vozila, nadstreški za avstrijska in jugoslovanska službena vozila, kontrolna hala, kompleks vzdrževalne baze in cestninska postaja za plačilo tu-nelnine (200 din z naše, 90 šilingov z avstrijske strani), je zgradil Gradis. Udeležencem slavnostne otvoritve je spregovoril tudi Ivan Zi- Trak sta skupno prerezal v sredini predora Andrej Levič nik, direktor Republiške uprav za ceste in Karl Just, generalr direktor družbe Tauernauto bahn AG. Udeleženci slovesno sti iz naše strani so se poten z avtobusi odpeljali na avstrijski stran, kjer so si ogledali avstrij ski del predora in njihovo mejni ploščad v Podrožci, avstrijsk udeleženci pa so se prav taki z avtobusi podali na ogled na šega dela predora in objektov n naši strani. r 5. SEJA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV GRADBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE Gradbeniški sindikat čaka še veliko dela V okvir praznovanja Dneva gradbincev Slovenije 91, kije potekalo 11. maja v Slovenskih Konjicah, je sodila tudi 5. seja republiškega >dbora Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, na kateri io ocenili opravljeno delo, sprejeli program dela za drugo polletje etošnjega leta, potrdili predlog kolektivne pogodbe za gradbene dejavnosti, potem pa so v svečanem delu seje kolektivno pogodbo tudi podpisali ter podelili priznanja in plakete najzaslužnejšim sindikalnim delavcem. Uvodno poročilo o opravljenem delu je podal predsednik Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti R Slovenije Franc Berginc. Poudaril je, da so bile razmere in pogoji za delo gradbeniškemu sindikatu v celoti nenaklonjeni, še več, nihče ni pričakoval, da se lx>do pogoji tako spremenili, da bo sindikalno delovanje tako otežko-‘eno, vse težave pa so se še posebej potencirale v panogah gradbeništva. Več kot prepolovljena investicijska dejavnost na vseh sektorjih, slasti na stanovanjski gradnji, neplačevanje že opravljenega dela, tudi istega, za katerega naj bi bil denar (cestna gradnja) in nasploh prekinjeni plačilni tokovi, so osnovni vzrok za težko gospodarsko stanje večine podjetij gradbenih strok. Za takšno stanje je več vzrokov, vendar se jih da opredeliti v dve skupini: sistemski pogoji in pogoji gospodarjenja na ravni podjetij. Peticija brez učinka Sistemskih pogojev za prehod ali prilagajanje na tržne pogoje poslovanja gradbeništva, katere bi morala pripraviti vlada, ni. Poleg projekta prestruktuiranja gradbeništva, ki je naklonjen uspešnemu poslovanju, organizacijskemu in kadrovskemu prestruktuiranju po-Ijetij in ki je imel tudi program razreševanja odvečnih delavcev, pogrešamo od vladnih organov še več drugih akcij. Nič se ni zgodilo ta področju sistemskih odločitev za oživljanje investicijske aktivnosti n za olajšanje reševanja stanja v podjetjih. Tudi peticija - Gradbeništvo 91, na žalost ni spodbudila nobenih tovrstnih akcij. Z opravljenim nismo zadovoljni, ker vidnih učinkov ni. Zagotovo ;mo pred nalogo, da bomo morali s pritiskom, takšne ali drugačne pblike, opozarjati na razmere v gradbeništvu. Vsiljuje se ugotovitev, la sindikat največ izgublja zaradi tega, ker ni več vključen v fazi priprave in sooblikovanja zakonskih predlogov tistih področij, katera icposredno vplivajo na delo in življenje zaposlenih. Politika je prisi-ila sindikat samo na vlogo oportunista - opozicije, organizatorja trajkov, kar je neproduktivno za razvoj družbe in za hiter in uspešen zhod iz krize. Kam s presežnimi delavci? Drugi sklop problemov je v podjetjih. Ekonomske razmere v panogi so povzročile, pospešile ali prisilile podjetja v aktivnosti, ki jih lahko zvrstimo v štiri skupine, večina aktivnosti pa je naravnanih proti ciljem kolektivnih pogodb oziroma proti delovni in pravni zaščiti delavcev. Prvo skupino tvorijo podjetja, ki so šla v stečaj. V teh podjetjih so delavci najbolj občutili izgubo dela, saj ponekod po več mesecev niso dobili nobenih prejemkov. V drugo skupino uvrščamo podjetja, ki so se zatekla k usmerjene-mu-načrtovanemu stečaju s cilji, da bi se tako rešili predvsem presežnih delavcev. Takih stečajev bi bilo še več, če ne bi SDK na zahtevo vlade zaviral in preprečeval take procese. V podjetjih, kjer so šli v usmerjen stečaj, so večino odvečnih delavcev usmerili na zavod za zaposlovanje. Tretjo skupino tvorijo nnri;»tja, katera so se z ustanavljanjem novih podjetij iz prejšnjih enovitih delovnih organizacij, reorganizirala po holding sistemu. Pri tem so zasledovala naslednje cilje: prenesla so poslovni rizik na več manjših podjetij brez obremenjujočih obveznosti iz prejšnjega poslovanja in z očiščenim številom delavcev. Matici podjetja pa so ostale finančne in druge obveznosti in večina odvečnih delavcev brez produktivnih delovnih mest. Za taka podjetja se predvideva, da bodo prej ali slej zrela za stečaj - skupaj z delavci. Praksa v nekaterih drugih panogah kaže, da tudi hčere niso vedno zrele za samostojno življenje in socialna nesigumost se ponovno pokaže v vseh svojih razsežnostih. Četrto skupino pa tvorijo podjetja, katera so z izračunom kadrovskih presežkov pričela ali pa bodo to v kratkem storila ter bodo presežke delavcev reševala po lastnem programu oziroma po zakonskih možnostih. Na žalost je malo takšnih podjetij, ki so probleme reševala z dokupom let, prekvalifikacijami, nudenjem pogojev za odpiranje lastnih poslovalnic, izplačevanjem ustrezne odpravnine in z drugimi podobnimi rešitvami. V takšni paleti problemov so se tako rekoč čez noč našle sindikalne organizacija v podjetjih, območni sidnikalni odbori in seveda tudi republiški odbor Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije. Program dela Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije bo v drugem polletju nedvomno zaznamovan s problemi gospodarske krize, ki bo s prihodom jeseni in zime stanje v gradbeništvu še poslabšalo. Zato bodo vsebino delu dajale tudi zahteve, ki so bile sprejete na konferenci Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije: - da vlada pripravi celovit pristop k prehodu na strukturne spremembe in da dosledno izvaja zakon o delovnih razmerjih, - da se sprejme zakon o stečajih, ki bo drugače opredelil položaj delavcev zaradi stečaja in vlogo sindikata, - da se ob procesu ukinjanja delovnih mest ustvarijo pogoji za-j., odpiranje novih delovnih mest. To je zlasti zagotovitev ustreznih sredstev in ekonomskih spodbud, s katerimi se bo odprl nov razvojni ciklus in nova delovna mesta. Za sindikat ni sprejemljivo, da vlada ponuja 5 do 10 tisoč delovnih mest ob 100 in več tisoč nezaposlenih. Pošiljanje delavcev na zavod za zaposlovanje namreč ni rešitev, - da parlament in vlada ustvarita pogoje za uresničevanje kolektivnih pogodb in da sprejme zakon o kolektivnih pogodbah, - da se takoj preneha z administrativnim omejevanjem plač, da vlada zagotovi poroštvo za izplačevanje zajamčenih osebnih dohod-. kov in nadomestil osebnih dohodkov določenih z zakonom za pri-j® mere, ko podjetja nimajo sredstev, najkasneje do 18. v mesecu. Aktualni ostajajo še naprej tudi cilji in naloge iz peticije - Gradbe-^.1 ništvo 91. V jesenskih mesecih bo nastopilo obdobje, ko bodo poslaniK*J na zavode za zaposlovanje prvi delavci, ki so opredeljeni kot trajni?® viški. Ocene o teh številkah so različne, vendar gredo v desettisoče. Takrat bodo socialne razmere še posebej zaostrene in sidnikat se bo moral pripraviti na akcije, s katerimi bi ustrezno podprli zahteve dcJu organov oblasti. ko Pobuda izvršnega odbora Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti , Slovenije, da se sindikati podjetij izjasnijo za organizacijo protest-., nega shoda, ni naletela v tem trenutku na plodna tla, saj so z organi-^ zacijo protestnega shoda soglašali samo v treh podjetjih. Pomembno vsebino delu gradbeniškega sindikata bo dala priprava^ in sprejem nove zakonodaje: - sprejem zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, > - sprejem zakona o soupravljanju, ta - nova verzija zakona o privatizaciji, $tr - razprava o zakonu o sindikatih, he - sprejem paketa zakonov o odcepitvi R Slovenije, nje - zakon o državljanstvu. 0 Vroča sindikalna jesen Predsednik Franc Berginc je še poudaril, da politična situacija*rg v Jugoslaviji in z njo v zvezi v Sloveniji postavlja velik del delavcev iz3el drugih republik, ki so na začasnem delu v Sloveniji, v negotov ic0cl] nejasen položaj. Ni še povsem znano, kakšne možnosti jim bodo dantSttl za reševanje svojega delovnega in osebnega statusa. Zaradi tega jast.° nemogoče predvideti oblike reagiranja, zadnji štrajki pa vse boljta kažejo na nacionalno noto, ko delavci poudaijajo, da ne pristajajo 50 da bodo zaradi svojega nacionalnega in republiškega porekla delavciv$a drugega razreda. Vsekakor je pred nami vroča sindikalna jesen, je natrg koncu dodal Franc Berginc. *)a< V razpravi so se delegati pozitivno opredelili tako do poročila, ko1®3) tudi do programa dela, nekaj več polemik in razprav pa je bilo v zvezj°°* z organizacijo protestnega shoda, saj so nekateri razpravljale! menil?13 (Gradbeno podjetje Grosuplje, Pionir Novo mesto) da ni razlogov zfaru prelaganje shoda na jesen, temveč ga je treba organizirati še pre^Pc poletjem, saj je položaj v gradbeništvu izredno kritičen. S predlogom so se strinjali tudi ostali, tako da je bilo dogovorjenoles da se bo do 10. junija sestal odbor za pripravo protestnega shoda, k ,e bo razširjen tudi s predstavniki drugih sindikatov. Na skupneffj'1?' sestanku bodo sprejeli odločitev, ali bodo protestni shod organiziral1®1'1 še pred poletjem ali pa jeseni. C. P>?n Še : Ven 3ODPISANA KOLEKTIVNA POGODBA ZA GRADBENE DEJAVNOSTI R SLOVENIJE Uvajalni rok eno leto, izhodiščni OD višji za 12 odstotkov Gradbeniški sindikat, v katerega sodijo tudi montažerska in zak-jučna dela v gradbeništvu, je bil tisti, ki je med prvimi pripravil isnutek panožne kolektivne pogodbe, vendar se je njeno sprejema-ije zavleklo tako, da so jo gradbeniki sprejeli skoraj med zadnjimi. Kolektivna pogodba za gradbene dejavnosti R Slovenije je bila »odpisana 31. maja letos, rok za njeno uvajanje pa je kar dolg, eno leto. Kolektivno pogodbo za gradbene dejavnosti sta podpisala Franc Berginc, predsednik Sin-iikata delavcev gradbenih dejav-losti pri Zvezi Svobodnih Sindi-catov Slovenije in Bogdan Koro-•ec, predsednik Sekcije za grad-»eništvo in industrijo gradbe- nega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije, sopodpisniki pa so bili tudi predstavniki Neodvisnih sindikatov iz Ptuja, Neodvisnosti - Konfederacije novih sindikatov Slovenije iz Ljubljane in Obalnega sindikata iz Kopra. Končno verzijo panožne ko- ® Na seji republiškega odbora Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije je bilo sprejeto sporočilo - komunike, v katerem so jasno opredeljene naloge sindikata pri procesih preurejanja podjetij in uvajanja tržnega gospodarstva ob spoštovanju določil kolektivne pogodbe. V sporočilu je Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije zapisal, da bo na vseh svojih nivojih organiziranosti deloval: v naslednjih smereh: - v času uvajanja in po sprejemu panožne kolektivne pogodbe bo z metodami pogajanj in spoštovanjem socialnega miru tam, kjer se bo pogodba izpolnjevala, bedel nad izvajanjem sprejetih ciljev po kolektivni pogodbi, - pri razreševanju presežnih delavcev bo vztraja! na doslednem spoštovanju zakonskih določil za zaščito delavcev na eni strani in na drugi zahteval programe za ohranjanje in ustanavljanje novih produktivnih delovnih mest, - za preprečevanje nelojalne konkurence bo ustvarjal v podjetjih motivacijo za produktivno delo ob spoštovanju izplačil po panožni kolektivni pogodbi, - utemeljeno bo pričakoval in zahteval, da vodstva podjetij ne bodo oddajala tistih del, za katera imajo v podjetjih ustrezen strokovni kader. lektivne pogodbe so pred podpisom potrdili člani republiškega odbora Sindikata gradbenih dejavnosti Slovenije, ki so se zbrali na 5. redni seji. Gradbeniška kolektivna pogodba nosi v sebi poleg socialnih pravic tudi že elemente višje cene dela gradbenih delavcev predvsem zaradi težjih pogojev dela v gradbeništvu. Za ZAKLJUČENA DOLGOTRAJNA IN TRDA POGAJANJA Podpisana gradbeniška kolektivna pogodba Sindikatu delavcev gradbenih lejavnosti Slovenije je uspelo »ripraviti panožno kolektivno »ogodbo in v trdih in dolgotraj-lih pogajanjih z Gospodarsko tbomico Slovenije - Sekcija za gradbeništvo in IGM doseči soglasje za podpis, ki je bil oprav-jen 31. maja v Slovenskih Konji-ah, kjer je pred tem potekala edna seja republiškega gradbe- niškega sindikata, potem pa tudi 13. kulturno srečanje slovenskih gradbenikov. O teh dogodkih obširneje poročamo na notranjih straneh Glasnika. Gradbeniško kolektivno pogodbo sta podpisala Bogdan Korošec, predsednik Sekcije za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije in Franc Berginc, predsednik Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti pri Zvezi Svobodnih Sindikatov Slovenije. Pogodbo so podpisali tudi predsedniki odborov dejavnosti znotraj gradbeniškega sindikata in predstavniki drugih sindikatov. vrednotenje tipičnih del, le-teh je v pogodbi 181, so uporabili znano, PMS metodo, ki je bila za vrednotenje gradbenih del najbolj primerna. Kot je dejal v uvodni razlagi tarifnega dela kolektivne pogodbe Egon Koštomaj iz Gradisa, ima ta pogodba tri specifike. Prva je v tem, da je mini-' malni bruto osebni dohodek v gradbeniški kolektivni pogodbi za 12 odstotkov višji kot v splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Izračunan za mesec maj znaša izhodiščni bruto osebni dohodek 8.561 din, po splošni kolektivni pogodbi pa 7.600 dinarjev. Druga specifika je v tem, da so' se gradbeniki odločili za 12 tarifnih razredov, splošna kolektivna pogodba pa jih ima, kot je znano, osem, tretjo specifiko pa predstavlja terenski dodatek, ki je bil vsa leta nazaj sporen in nedorečen, v bistvu pa je omogočal, da so z njim delavcem popravljali nizke osebne dohodke, sicer v njihovo škodo, saj se ni štel v pokojninsko osnovo. V kolektivni pogodbi je terenski dodatek opredeljen kot dodatek za pokrivanje več stroškov, ki jih delavec ima z nastanitvijo in prehrano na terenu, ki pa mora biti več kot 25 kilometrov oddaljen od sedeža podjetja ali delavčevega začasnega ali stalnega prebivališča. S podpisom gradbeniške kolektivne pogodbe je bil narejen kolektiva^ prvi korak za oodoče pogodbe po evropskem vzorcu kjer je delo gradbenikov cenjen1' ponekod tudi do 50 odstotkClskj več od enostavnega industrij skega dela. Podrobneje bom1, " vsebino gradbeniške kolektivi^®0 pogodbe predstavili v naslednf »] številki Glasnika. C. Pavli*asn Pogovor s stečajnim upraviteljem Tenova proizvodnja se bo pobrala Potem ko je žalostno propadlo nešteto sanacijskih programov in j1' so zamenjali lepo število direktorjev, se je v Tenu začel stečaj^ ( postopek in 1. aprila je prevzel krmilo stečajni upravitelj Jafl‘Lv° Žnidaršič. Ali to pomeni, da bodo Ten pokopali? Stečajni upravitfL e trdi, da ne. Prepričan je, da bo po koncu stečajnega postopka v P proizvodni program nadaljevala nova firma, ki bo sicer manjša, bo P zdrava. „ Takole pravi Janez Žnidaršič: »Mislim, da slovensko gospodarstvo takšno proizvodnjo potrebuje. Mislim tudi, da imamo ust-srezne delovne pogoje in zmogljivosti, da to proizvodnjo razvijamo. Zlasti je pomembno, da tovarna ni obremenjena s kreditnimi obveznostmi in drugimi dvomljivimi dolgovi iz preteklosti. Predvsem pa je v hiši veliko strokovnega znanja.« partnerji in tudi njihovo zaupajQ^ nje- itevi »To daje pogoje za ohranila firme. Osebno sem prepričan, %'re' Ob agoniji, ki jo je Ten preživljal lepo vrsto let, je kar malce presenetljiva ugotovitev stečajnega upravitelja, da je Ten tudi po začetku stečajnega postopka ohranil vezi s svojimi poslovnimi nikakršna ukinitev ne pride v P^lcig, štev,« pravi Janez Žnidaršič, dela In zakaj je potemtakem T^ptir imel tako velike težave, namestiost. da bi cvetel? Seveda, ob vst1 naštetih spodbudnih podatkih» Tu obetih je še nek pomemben pta z; goj - to pa je zagotoviti konk"°ho renčnost ali preprosto rečefltaai bistveno znižati proizvodne stt-ek, ške. 3 de fbc, Za znižanje proizvodnih str< ajQ škov so v Tenu po uvedbi steča egg nega postopka sprejeli že nek‘em: drastičnih ukrepov. Število z^ Preživetje edino na tujih trgih ja Nedvomno je, da je Tiu uspelo konsolidirati svoje vrste, saj od l(j. ukrepa družbenega varstva ni doživel hujših stresov. V lanskem letu rj.je bilo sicer nekaj navzkrižij med poslovodstvom in sindikatom, toda konflikt je bil razrešen. Nenazadnje Tiu, kljub zaostrenim gospodarskim razmeram, še zmeraj uspeva polno zaposlovati svoje delavce in mjkljub velikim težavam na trgu svoje izdelke tudi prodajati. O trenut-jni5em položaju Tia sem se pogovaijal z direktoijem podjetja Milošem ie Sturmom. bo do Jugoslovanski trg pred kolapsom st,i V tem trenutku je nedvomno nj.Uajbolj aktualno vprašanje, kakšen je položaj proizvajalcev investicijske opreme na jugoslovanskem in slovenskem tržišču? »Kakorkoli obračamo, z eno besedo rečemo slab. Na eni strani se zdaj že drugo oziroma tretje leto srečujemo z zapiranjem jugoslovanskega trga. 0 enotnem trgu že nekaj časa ni ■Hoč govoriti. Na eni strani je tu administrativna zapora srbskega :ijatrga, kjer smo prodali precejšen r iz del proizvodnje. Ta se je močno i«odrazila že v lanskem letu, ko m« Stno na trg plasirali le okoli 4 od-jeStotke vrednosti naše proizvod-loljfje. Kot nadomestilo za ta izpad jo s° se kazali izredno dobri obeti vrivaj na začetku leta na hrvaškem natrgu, kjer je že kazalo, da bomo nadomestili vsaj delen izpad pro-to^je na srbskem trgu. Toda eziočitno je bil to račun brez krč-oiftOaija. Naleteli smo namreč na zjdrug problem, in to na plačilno -eiPPosobnost. Nič nam ne pomaga Povečano povpraševanje in inte-oo^os kupcev in če hočete kon-, kletna naročila, če ta finančno eiiiniso pokrita. No, ostale repu-raPlike že prej niso bile plačilno p Zanesljive. In če k temu dodam ^ zmanjšan obseg naložb v Sloveniji, potem je slika jasna.« •A to pomeni, da vam ponovno |grozi nevarnost potopa? »Ne, to pa ne. V tem trenutku ^hko povem, da imamo proizvodnjo skorajda popolnoma zameno. Priznati je potrebno, da 'e pri tem precej mrtvega teka, 5ar je povsem normalno za Zdajšnje razmere. Glede na to, t*a večjih naložbenih objektov ' Sloveniji ni, glede drugih repu-'lik pa sem že prej povedal, so eniu primerne tudi serije proizvodov, ki so male, v primerjavi ! izdelovanjem opreme za velike abjekte. Skratka vse je podobno bolj obrtni kot industrijski proizvodnji.« ■ff’ tkanje novih trgov [Tli, Kje je potem rešitev iz tega ZIr8osa na jugoslovanskem trgu? Ifl); »Naša poslovna strategija je /lilasna. Že po konsolidaciji po- djetja po ukrepu družbenega varstva smo si kot enega od naših poslovnih ciljev zadali, da bomo najpozneje leta 1995 izvozili polovico proizvodnje. Temu ustrezna je bila dinamika rasti izvoza. Leta 1989 je delež našega izvoza znašal 15 odstotkov ustvarjenega dohodka, leto pozneje 25 in v letošnjem letu znaša že 35 odstotkov. Razmere nas silijo, da predvideni načrt dosežemo bistveno prej.« Kako vam bo to uspelo glede na kaotične razmere v državi in izredno nestabilnost? Kako se odraža ta nestabilnost na odnose s tujimi partneiji? »Saj ravno v tem je problem. Zdi se mi, da se ta politična nestabilnost najbolj negativno odraža ravno pri tistih podjetjih, ki so usmerjena v izvoz, še posebej pa pri tistih, ki si utirajo pot na tuje trge. Poudariti moram, da nekih večjih stresov ali nezaupanja ni čutiti pri poslovnih partnerjih, s katerimi imamo vzpostavljeno nekaj letno sodelovanje. Ti nas poznajo, vedo za naše sposobnosti in tudi našo zanesljivost. Bistveno slabše pa se vse to odraža pri partnerjih, s katerimi vzpostavljamo stike, ali pa smo komaj vzpostavili sodelovanje.« ISH odraz realne moči na zahodnih trgih Ste lahko bolj konkretni. »Ne gre za nezaupanje partnerjev do naše kvalitete ali bojazen, da se ne bi držali rokov. Partnerji, s katerimi smo začeli sodelovati pred kratkim, se predvsem bojijo, da ne bi prišlo v teh kaotičnih razmerah do kakšnih blokad na državni ravni, npr. blokade carine, zastoj transporta, ipd. Zato se pogosto, kljub temu, da smo mi cenovno ugodnejši in smo sposobni zagotoviti zahtevano kakovost, obračajo na partnerje. kjer imajo zagotovljeno zanesljivost dobave.« No kljub vsemu vam ostaja tuji trg glavna usmeritev. »Da, kajti če hočemo zagotoviti dolgoročno perspektivo podjetja, potem je izvoz edina rešitev. Povrh vsega pa se lahko tako znebimo cele vrste problemov, s katerimi se srečujemo na domačem trgu. Pri izvozu so pla- P°slenih so zmanjšali kar za 42 Odstotkov - pred stečajem je bilo plačilnem seznamu 165 ljudi, l° opravljenem kadrovskem čiš-^enju jih bo okrog 90. Ob tem so Pfejeli še ukrepe, s katerimi so ^anjšali fiksne stroške na minimum. »Pri vsem tem pa smo brez Pretresov ohranili vse proizvodne programe in po sedanjih Podatkih kaže, da bomo vse obrcali tudi v prihodnje.« W ijš. renova proizvodna paleta naj D tot0re) ostala neokrnjena - če se terVeda ne bo izkazalo, da kateri . Programov ne more poslovati lPNtabilno. pa, poslovanje pa zaenkrat kaže °bro. Ob močno zmanjšanem tev ev'lu zaposlenih so v dveh ste-/a)nih mesecih (aprilu in maju) poredili toliko kot v prvih treh. kepajo tudi pogodbe za nova reh • 'n vse to daje podlago za .^mističen pogled v prihod- sd 'Ji Tudi to, da so odpravili prejš-PjJ. 2aniude pri izplačilih osebnih K hodkov, poudarja stečajni J u V'telj kot pomemben dose-1 i > saj je človeško razumljivo, 3 delavec ne more dati vsega od Jbe- če ne ve, kdaj bo dobil Jpčo in ali jo bo sploh dobil. Za ■ki ain' postopek pa je poje rnbno, da imajo načrt, kako bdo izplačali upnike. »Izpraznili smo del proizvodnih prostorov in jih pripravili za prodajo,« pojasnjuje Janez Žnidaršič. »Na ta način bomo dobili realen denarni vir za izplačilo upnikov, hkrati pa tudi zmanjšujemo fiksne stroške, saj bomo zmanjšali površino proizvodnih prostorov, ki jih je potrebno vzdrževati.« Medtem vodje posameznih programov pripravljajo razvojne vizije svojih sektorjev. Iz tega naj bi po besedah stečajnega upravitelja pripravili organizacijsko shemo bodočega podjetja, kajti Janez Žnidaršič hoče, da bi takoj po koncu stečajnega postopka zaživela nova firma, ki bo dobro delala in uspešno poslovala. »V kolektivu je vzpostavljeno zaupanje in sodelovanje, tako da gledam na prihodnost z optimizmom,« je stečajni upravitelj končal svoj kratki prikaz stanja v Tenu, jaz pa sem ga še vprašal: Občutek imam, da delate z veseljem in s prepričanjem, da bo vaš program uspel. Imam prav? »Da, res . Če ne bi vetje!, da bom to delo lahko speljal, ga ne bi prevzel, i umembno je tudi, da firma nima dubioz iz preteklosti, in dejstvo je, da ima ugled. Zdaj je treba razširiti trg in potem za prihodnost ne bo skrbi.« L. J. čila zanesljiva. Poleg tega smo ugotovili, da smo kljub večji obremenitvi gospodarstva pri nas napram tujini konkurenčni in se nam izvoz izplača.« Ali imate oprijemljive argumente za to trditev? »Kot veste je bil pred kratkim sejem ISH v Frankfurtu, kjer smo se predstavili. Ugotovili smo, da tehnološko in funkcionalno naši izdelki in oprema bistveno ne zaostajata za podobno opremo v razvitem svetu. Pokazalo se je tudi, da smo s cenami konkurenčni. Na tej osnovi smo doživeli tudi temu ustrezen odziv in se dogovorili za konkretno sodelovanje oziroma posle. Sedaj je potrebna le še operacionalizacija teh dogovorov. Tu pa se žal pojavljajo prej omenjeni problemi. Preprosto se tujcem zaradi naših razmer nikamor ne mudi. Nam pa se, kot sem že povedal. Za nas je toliko hujše, ker moramo skrajšati normalno pot in čas, ki sta potrebna za osvajanje novih trgov. Ta čas je približno dve leti.« Izvoz protihrupne kabine Kljub vsemu, ali imate kak konkreten nov posel v tujini? »V juniju bomo izvozili prvo kabino za največjega proizvajalca stikalnic v Evropi Schuber-ja. Če bomo s prvo kabino uspeli, imamo velike možnosti, kajti omenjeni partner potrebuje letno 300 kabin, kar daleč presega naše zmogljivosti. K temu naj dodam, da je kabina izdelana na osnovi naše dokumentacije in razvojnih rešitev, prav tako bomo kabino montirali v Švici pri kupcu stiskalnice.« Denar in zaposlenost Kako je s poslovanjem in zaposlenostjo delavcev? »Trenutno je zaposlenost polna. Res je sicer, da se občasno srečujemo s pomanjkanjem dela in ljudi pošiljamo na čakanje, vendar je to prej izjema kot pravilo. Glede poslovanja sem že veliko povedal prej. Pogoji gospodarjenja so hudi, temu ustrezni so tudi finančni rezultati. Poleg tega so znane obremenitve gospodarstva, kot tudi obrestne mere za kredite. Zato j ekstra finančnih rezultatih ni moč govoriti. Skratka bolj je vse podobno boju za preživetje. Ne glede na to pa finančni kazalci niso neugodni. Z izgubo nismo poslovali in zaenkrat nam je uspelo zagotavljati likvidnost. Poleg tega, če sem malo ironičen, tudi plače izplačujemo na plačilni dan, torej 15. v mesecu.« Ali ste ostali pri istem obsegu zaposlenih? »Ne, ta se je v lanskem letu po poti naravne fluktuacije zmanjšal za 10 odstotkov, v letošnjem letu pa naj bi se po naših predvidevanjih za 15 odstotkov, vendar spet ne na silo. Eden od dosežkov je tudi to, da nam je uspelo ustaviti osip strokovnega kadra, celo izpolnili smo ga.« Plače in kolektivna pogodba Omenili ste strokovni kader. V lanskem letu ste imeli štrajk, ko se delavci niso strinjali z razdelitvijo osebnih dohodkov in stimulacijo strokovnega kadra. Kako je s plačami sedaj in ali vam uspeva slediti pogoje zapisane v branžni kolektivni pogodbi za kovinarje? »Naj še enkrat pojasnim konflikt, ki je nastal med vodstvom podjetja in sindikatom v lanskem letu. Takratna izhodišča so bila v bistvu nastavljena tako, kot je to danes moč zaslediti v kolektivni pogodbi. Glede na to, da tega takrat nismo uspeli razrešiti, se s tem soočamo še enkrat, vendar mislim, da so sedaj s kolektivno pogodbo ta razmerja definirana. Kar se kolektivne pogodbe tiče, jo jemljemo pri plačah kot izhodišče in jo poskušamo tudi realizirati. Toda glede na finančne možnosti nam to stoodstotno ne uspeva, vendar smo se približali vsaj 90 odstotkov zahtevane vrednosti plače. Vsem zahtevam iz pogodbe je v teh razmerah težko ugoditi.« Reorganizacija in tuja vlaganja Ob koncu ukrepa družbenega varstva ste vzpostavili novo programsko organiziranost in že takrat ste povedali, da je to izhodišče za nadaljno reorganizacijo podjetja. Kako daleč ste sedaj in ali sploh razmišljate o kaki novi obliki organiziranosti? »Resnici na ljubo vse energije nismo usmerili v reorganizacijo in iskanje novih oblik organiziranosti. Na nek način so bili organizacijski temelji zastavljeni že takrat, sedaj se pripravljamo le na zaključni korak. Skratka na tem področju se ne lotevamo revolucionarnih prijemov. Čeprav smo predvideli reorganizacijo v dve samostojni podjetji v Godoviču in Idriji in krovno podjetje že prej, se za ta korak nismo odločli, ker smo v konkretnih razgovorih s tujimi partnerji za sovlaganje pri ustanavljanju novih podjetij. Do tega bi tudi prišlo, če ne bi prišlo do zaostritve politične krize v Jugoslaviji. Zato smo se odločili, da v tem trenutku kljub vsemu v reorganizacijo gremo, s tem, da v obeh podjetjih pustimo odprte možnosti sovlaganja tujih partnerjev in bomo to izvedli, ko bodo pač razmere zrele za to.« Kakšen bo medsebojni odnos novih podjetij? »V Idriji bo ostalo podjetje s programom vrat, medtem ko v Godoviču za preostala dva programa ustanovimo samostojno podjetje. S tem, da bi naj naprej delovali kot programsko samostojni enoti. Ob tem kaže povedati , da posode predstavljajo sorazmerno majhen odstotek celotne realizacije. Medtem ko je program kabin bil prenešen k posodam zgolj zaradi povsem drugačne in specifične marketinške obdelave, kot to zahteva klima. Zaradi še zmeraj velike prepletenosti proizvodnje na obeh lokacijah, se bodo novi odnosi med podjetjema vzpostavili na tržni osnovi, kajti le na ta način bo možno vzpostaviti kontrolo nad proizvodnjo. Krovno podjetje pa bo opravljalo za ob podjetji še naprej nekatere vitalne funkcije - finance, marketing in določalo bo poslovno politiko.« Kaj pa povezava z IMP-jem? »O neki trdnejši povezavi več ni moč govoriti. Ta je odvisna od medsebojnega sodelovanja, ki temelji na tržnih osnovah, predvsem z montažerji. Nenazadnje to kaže podatek o naši odvisnosti od IMP-ja kot kupca naše opreme. Pred ukrepom družbenega varstva smo mi znotraj IMP-ja ustvarili polovico naše realizacije, danes ta znaša le 20 odstotkov. To pa ne pomeni, da smo se z IMP-jevci razšli, saj je z vsemi sodelovanje korektno. Kaže pa na padec investicijske dejavnosti na eni strani, na drugi pa verjetno na padec tržnega deleža IMP-ja v investicijski dejavnosti. Lahko je tudi obratno, da smo se mi toliko bolj usmerili na iskanje možnosti plasmaja naše opreme izven IMP-ja, to je težko komentirati.« Montaža Maribor je razvila tehnologijo za navijanje satovja za rototerme in takrat je bilo govora o tesnejšem tehnološkem sodelovanju z vami. »To že, toda ravno rototerm je pokazatelj, da so nove naložbe povsem usahnile, kajti to je izdelek, ki se ga vgrajuje v nove objekte. Naročila so se napram prejšnjim letom zmanjšala za več kot polovico.« Prej sva bila pri izvozu in verjetno ste aktivni izvoznik. Kako ocenjujete, oziroma kako se odraža sedanji način odstopanja deviznih pravic na rentabilnost izvoza? »Naš izvoz je rentabilen že na samem izhodišču, kajti mi ne izvažamo pod ceno. Smo aktivni izvozniki in nas sedanji način odkupa deviznih pravic približuje realni vrednosti našega izvoza, čeprav še zmeraj kljub »šticungi« ni moč govoriti o realnem tečaju, ampak le približku. Je pa res, da se pozitivno odraža na poslovanje.« Družbeni standard Ste eno od podjetij, ki se zav zema za neke vrste pobot met podjetji IMP pri skladu skupni porabe in ste predlagali zame njavo deležev in odkup preo Stanka vrednosti doma na Voj skem, kje se je zataknilo? »Najprej naj povem, da sm< mi kot IMP v povsem drugač nem položaju, vsaj kar se dom; na Vojskem tiče, kot ostala po djetja IMP-ja, ker krajani gle dajo na ta dom in na lastnika re kot IMP, vendar pod tem razi mejo idrijski IMP in jih preosta IMP kaj malo briga. Na drug strani je ta dom za krajane Voj skega neke vrste infrastrukturn objekt, če ne zaradi drugega, za radi telefona. Hkrati s tem, dt dom ni odprt, nastaja določeni škoda. Ravno zaradi tega sme predlagali, da ta dom odkupim« po knjigovodski vrednosti, sku paj z Mariborčani pa smo se stri njali za ene vrste pobot - preno; deležev iz tistega dela premože nja, ki za nas ni zanimiv drugin podjetjem, ostali pa bi nam od stopili svoje deleže na Vojskem Žal s tem predlogom nismi uspeli, ker očitno nekatera po djetja računajo na težke »solde« ki naj bi jih pokasirala z odpro dajo. No sedaj se cela zadevi prodaja, pa bomo videli. Sice: naša ponudba še zmeraj velja Dejstvo je tudi to, da se mi zt Vojsko ne potegujemo zarad nekega profita, ki bi ga kovali n; ta račun, ampak zgolj zato, da m bi propadel. Po moji oceni j edina rešitev za dom, da ga prev zame neka družina, ki bo skrbel zanj in se z njim tudi preživ ljala.« Lastninjenje Kaj pa lastninjenje? »Razen prej omenjenih tujil sovlaganj o tem še nismo razmi šljali in čakamo, kako se bode zadeve zakonsko razpletle, take bomo pač lastninili podjetje. Po vedati moram, da s strani vod stva okrog tega tudi ni nobeni1 špekulacij. Mislim, daje prej pc trebno usmeriti energijo v dobr poslovanje.« J. Votel SEJEM ISH 91/FRANKFURT Enakovredni z vodilnimi iz Evrope Za Evropo je sejem v marcu v Frankfurtu to, kar je za prvošolčka abecednik. Področje klimatizacije, ogrevanja in hlajenja je na prelomu oziroma na robu načina izvajanja in priprave zraka. Energija je vedno dražja, zato so vsi sistemi in elementi; od distribucije do regulacije prirejeni varčevanju z energijo. najcenejši in je njegov izkoristek največji. Regulacija takih sistemov je enostavna in sledi le osnovne parametre. Drugi sistemi so z vgrajenimi rotacijskimi re-kuperatoiji To je dražja izvedba, vendar uporabna za reševanje dosti več problemov in lažje sledi zahtevnim regulacijam od tlaka, temperature do energije. Kombinacijo sistemov oziroma sistem z dvojnim ploščnim rekuperatorjem (MINERGA) je sicer zelo zanimiv, vendar v primerjavi z znanimi sistemi tudi do 30% dražji. O ekonomski opravičenosti težje presojamo, saj se šele uvaja na trg, vendar ima nekaj posrečenih rešitev in izkorišča dosedaj neizzvane fizikalne pojave. ARIS d. d. eden izmed štirih Zadnji nastop na sejmu ISH 91, kjer so se zbrali vsi, ki v Evropi želijo tržiti na področju klimatizacije, ogrevanja in hlajenja, nam je potrdil pravilno usmerjenost za trženje na evropskem trgu. Bili smo eni izmed štirih podjetij iz Jugoslavije. Na področju pogonov in ventilov smo se enakovredno vključili med vodilne v Evropi, zato lahko računamo na boljši plasma naše proizvodnje. Področje sejma Alternativni viri Z razliko prejšnjih let je področje izkoriščanja alternativnih virov potisnjeno na obrobje. Ostale so toplotne črpalke, predvsem večje, ki dopolnjujejo sisteme ogrevanja ali hlajenja. Sončna energija je skorajda izginila iz resnih projektov in je le dodatek (vendar mora biti cenen) k individualni gradnji. Naprave za klimatizacijo Vse naprave in vsi proizvajalci naprav imajo svoje ideje za izkoriščanje odpadne energije ali pa koristijo splošno veljavne principe. Največ sistemov ima vgrajen ploščat rekuperator, ki je tudi Elementi distribucije Njihov desigen je neverjetno visok; v primerjavi s prejšnjimi leti pa ni vidnega napredka. Skoraj vsi izkoriščajo sistem zavrti n-čenega zraka (DRALL efekt), ki poveča indukcijo in poda boljšo kvaliteto zraka v prostoru. Novost so stropovi, imenovani Ku-hel - Decken, ki varčujejo z energijo v prostoru, saj dovedeni zrak pripravijo odvisno od toplotnih virov prostora. Čisti prostori Posebna veja v klimatizaciji so čisti prostori, ki so interesantni zato, ker je vedno več tehnolo ških postopkov, ki zahtevaj« take pogoje. Zanimivi so pred vsem z vidika regulacije in sig nalne tehnike, kajti priprava ir razporeditev je identična z be limi prostori v bolnišnicah. Split - sistemi Skoraj vsi proizvajalci klimi naprav oziroma elementov z< klimatizacijo izdelujejo SPLIT Sisteme, enostavne in male za ei prostor ali v kombinaciji do lt prostorov. Tu igra vodilno vlogi regulacija in avtomatizacija Upravljanje s sistemom mor; biti enostavno in lično izvedeno Sistemi morajo vsebovati čimvet možnosti varčevanja z energijo saj so zelo prilagodljivi. Vodilni na tem področju so podjetja is Japonske. Plinska tehnika Gledano z ekološkega vidik; in vidika varčevanja z energijo ji to prednostna panoga. Ža nas Slovence ozirom ARIS d.d., kot vodilno firmo n področju avtomatike v Sloveniji ki ima 10-letni plan plinifikacije je verjetno to velik in pomemben izziv. Zaključek Sejem ISH 91 je nakazal nekatere izmed smeri, ki so v F.vrop vodilne, zato menim, da jih pr razvoju in osvajanju tržišča mo ramo upoštevati in to s hitrim koraki, kajti čas oropa vse. N. Antičevi , OBISK V PROMONTU C Izkoristiti hočejo svoje znanje in zmogljivosti Janeza Šosteriča, vodjo proizvodnje v IMP Promontu smo obiskali, da bi nam nekoliko podrobneje opisal, kako delajo v Promon-tovi delavnici, kakšne nove izdelke uvajajo in kaj snujejo za prihodnost. Prepričali smo se, da se v Črnučah dogaja marsikaj zanimivega. »Promont je montažna firma in delavnico, ki so jo zgradili in opremili in so si jo zamislili kot servis za montažo,« je začel svojo pripoved Janez Šosterič. »V njej so pripravljali različne elemente in sklope, ki so jih nato monteiji vgrajevali na objektih. Tradicija se nadaljuje in delavnica še danes pretežno dela za montažo. Če smo konkretni, je "o 70 do 80 odstotkov vsega dela v delavnici.« »Toda zaradi zmanjševanja naložb je začelo montaži zmanjkovati dela in zato ga ni bilo dovolj tudi za delavce v delavnici,« je nadaljeval Janez Šoste-rič. »Da bi rešili ta problem, smo začeli iskati nove trge.« Kaj so naredili? En ukrep je bil, da so svoje itoritve oziroma izdelke ponudili udi drugim montažnim podjet-em. Kljub očitnim pojavom za-niranja trgov v Jugoslaviji, pro- Promontov plinski program zaključujejo reducirke in valdo-leti (odcepi za priključek manjših cevi). Vodni program Tu je ponudba največja. Tudi v tej skupini najdemo izolacijske kose za preprečevanje elektro-korozije na vodovodih iz jeklenih cevi. Standardne dimenzije obsegajo paleto od 200 do 1600 milimetrov premera, po dogovoru pa se lahko prilagodijo tudi nestandardnim željam kupca. Za vodovode nadalje ponujajo celo paleto fazonskih kosov (segmentnih lokov s prirobnicami ali brez njih, T-kosov, reducimih in vmesnih kosov). Promontova novost pa je montažni kos. To je poseben element, ki ga vgrajujejo v cevovode, da omogoča demontažo armatur v primeru morebitne okvare. Če bi vgradili armaturo brez takšnega vmesnega kosa, bi daja Promont danes po vsej državi. Tako na primer kar precej .odelujejo s hrvaškimi podjetji, Da tudi z vojvodinskimi in srb-;kimi. Težko je reči, kako bo ! prihodnosti, toda danes je dejstvo, da Promont montažna podjetja v drugih republikah poznajo in da se nanj obračajo z naročili. Druga smer, v kateri so začeli delati, je odpravljanje uvozne advisnosti. To velja predvsem za demente za gradnjo plinovodov, cjer so bili prej povsem odvisni 3d uvoza. Zato so razvili neka-ere elemente, pridobili ateste in ih začeli izdelovati sami. S tem ,0 ubili dve muhi na en mah: majo dodatno delo za delav-lico, hkrati pa odpade potreba 30 uvozu. Tako so v Promontu razvili že tar široko paleto standardizirali izdelkov, ki jih razvrščajo v štiri programe: - plinski program, - vodni program, - ekološki program, - dimniki. Poglejmo nekatere značilne iz-lelke posameznih programov! finski program Pomembna skupina izdelkov tem programu so izolacijske irirobnice, ki jih vgrajujejo, v jelene cevovode, da z njimi preprečujejo poškodbe zaradi elek-ro korozije. Promont ponuja tandardizirane elemente s pre-neri od 50 do 500 milimetrov in a tlake od 16 do 100 barov, po logovoru pa lahko naredijo tudi rirobnice drugačnih dimenzij in akov, pač v skladu s potrebami aročnikov. Novejši izdelek so prehodni osi plastika - jeklo. Potreba po ikem montažnem elementu se e pokazala v zadnjem času, ko ačenjajo v plinovodih vse bolj porabljati plastične (poliure-inske) cevi. Prehodni kos je po-reben pri priključevanju takš-iega plastičnega cevovoda na išno plinsko napeljavo, ki mora iti po predpisih jeklena. V Pro-lontu izdelujejo ustrezne pre-odne kose za vse vrste plastič-h cevi, ki se uporabljajo pri is. se lahko zgodilo, da je zaradi velikega pritiska kasneje sploh ne bi več mogli odstraniti. Montažni kos s svojo možnostjo spreminjanja dolžine ta problem učinkovito reši. Ekološki program V tem programu se ukvarjajo predvsem z napravami za čiščenje odplak. Tukaj seveda o popolni standardizaciji ne more biti govora, saj je vsaka naprava namenjena povsem določenim odplakam in je zato narejena po posebnem projektu, da bi najučinkoviteje odpravila problem - to je odstranila umazanijo. Velik objekt, s katerim so Pro-montovci dokazali svoje znanje na tem področju, je flotacijska čistilna naprava Perutnine Ptuj. Uspešno deluje tudi njihova paketna čistilna naprava, ki je zelo primerna na primer za manjše proizvodne obrate. V Promontu so naredili tudi pilotno čistilno napravo, ki so jo uporabili v obratu Koto v Zalogu. S tako napravo poskusno obdelujejo del odplak, pri čemer dobijo zelo natančne podatke, da potem lahko naredijo projekt za pravo čistilno napravo. Drugo pilotno čistilno napravo so naredili za Rižanski vodovod. Seveda pa so tudi v tem programu določeni izdelki standardni. Tak izdelek je ozrače-valna blazina, ki je sestavni element biološkega čiščenja odpadnih voda in mulja. Ta naprava v odplake ali mulj dodaja kisik, ki pospešuje biološko razgrajevanje in na ta način odplake čisti. Osemdeset takšnih odzrače-valnih blazin so vgradili v mestno čistilno napravo na Jesenicah, kjer brezhibno delujejo že dve leti. Toda v Promontu že razmišljajo tudi o novih možnostih za uporabo teh naprav. Ena od njih je projekt, da bi zračne blazine uporabili za izločanje škodljivih snovi iz pitne vode, uporabljali pa bi jih lahko tudi za bogatenje vode v ribogojnicah. Dimniki Dimnik je navsezadnje lahko jeklena cev. Seveda pa je zadeva videti preprosta le na prvi pogled, saj mora dimnik prenašati hude obremenitve - tako zaradi vremena od zunaj in še bolj zaradi dimnih plinov. Nova Promontova generacija jeklenih prostostoječih dimnikov je odporna proti koroziji, zato je možno temperaturo dimnih plinov znižati, kar pomeni boljši izkoristek kurilnih naprav in prihranek pri gorivu. Tuljave klasičnih Samotnih ali betonskih dimnikov postanejo zelo hitro prepojene z žveplom. Če v kurilnih napravah kurimo plin, se tuljava prepoji še s kon-denzatom vodnih par, kar klasični Samotni ali betonski dimnik dokaj hitro uniči. Klasične jeklene dimnike pa ogroža korozija in jim podaljšujejo življenjsko dobo z nekoliko višjo temperaturo, kar pa seveda ni energetsko varčno. Zato so v Promontu razvili je klene trislojne dimnike, ki so posebej primerni za objekte, kjer uporabljajo zemeljski plin, kjer imajo naprave za povečan toplotni izkoristek ali pa kurijo odpadke. Notranja cev takega dimnika je iz nerjaveče jeklene pločevine, katere kvaliteto določijo na podlagi lastnosti dimnih plinov v konkretnem kurišču. Izvedbe teh dimnikov so zelo različne, pač prilagojene različnim potrebam. Promontovci so jih postavili že kar precej na različnih koncih Slovenije, eden največjih (njegov zunanji premer je 1100 milimetrov, notranji pa 900) pa stoji v Elanu., Vse te izkušnje pa so uporabne tudi pri sanaciji starih dimnikov. V takem primeru potisnejo v dimnik novo tuljavo iz nerjaveče pločevine, ki jo zaščitijo s toplotno izolacijo in dimnik je kot nov. (Lahko bi celo rekli: boljši kot takrat, ko je bil nov). Zadeva je preizkušena v praksi: na primer v Kemijskem inštitutu Boris Kidrič ali stanovanjskem bloku na Tržaški cesti v Ljubljani. Na tem stanovanjskem bloku so namestili tri tuljave, visoke 30 metrov, kar je bil dokaj zahteven podvig, ki so ga opravili na veliko zadovoljstvo investitorja. Dela po projektih Toliko o bolj ali manj standardiziranih izdelkih iz Promonto-vega programa. Toda, kot pravi Janez Šosterič: »Poleg tipskih izdelkov delamo po posebnih projektih tudi vse drugo, kar je povezano s pločevino in cevmi.« Samo primer: za hidroelektrarno Mavčiče so naredili posebne dr-volovce, ki varujejo turbine pred najrazličnejšimi predmeti, ki jih prinaša s seboj Sava. In kakšni so načrti za prihodnost? »Načrti?« se je nasmehnil Janez Šosterič. »Raje bom rekel želje. Želimo si, da bi v delavnici dosegli razmerje 50 proti 50 ali še rajši 60 proti 40 v korist dela za zunanje kupce oziroma naročnike.« To ne bo lahka naloga. Kot ocenjujejo v Promontu, ni nobene možnosti za občutno povečanje proizvodnje v delavnici, če ne bodo začeli tudi izvažati. »Začeli smo intenzivno obdelovati italijanski in avstrijski trg,« pravi Janez Šosterič. »Tu pa so seveda težave. Poleg političnih tudi tehnološke - pridobiti je treba ateste.« Te naloge so se že lotili. Postopek pa ni kratek in predvsem ni poceni. Toda to je pač cena, ki jo je treba plačati za vstop na tuje trge. Po lastnih ocenah imajo v okviru njihovega programa najboljše izvozne možnosti prehodni kosi za plinovode in izolacijske prirobnice tako za plin kot vodo. Razmeroma dobre so tudi možnosti pri dimnikih, kjer morajo še nekoliko znižati proizvodne stroške. Vendar tu ne gre za pretirano razliko in v Promontu so prepričani, da se jim bo to posrečilo. Težko je po dobro uro trajajočem pogovoru izrekati dokončne ocene, toda v Promontu sem imel prijeten občutek, da se trudijo čim bolje izkoristiti svoje znanje in zmogljivosti. Resnično imajo v ognju več želez. »Moja deviza je, da se je treba prilagoditi stranki,« pravi Janez Šosterič. »Narediti je treba vse, da kupcu ustrežemo tako glede roka, kvalitete in morebitnih posebnih želja. To se mora začeti že pri ponudbi, ki jo skušamo poslati v najkrajšem možnem roku in konča pri izvedbi s tem, da naredimo izdelek pravočasno in v obljubljeni kvaliteti.« Mimogrede: med najinim pogovorom sta vodjo Promontove zmotila dva telefonska klica. Obakrat je šlo za poslovne partnerje, ki so želeli določene iz- delke dobesedno čez noč. Url pa je bila pol dvanajstih. Neka. pogovorov s sodelavci, nekaj us klajevanj in sporočilo: »Ja, lahki pridete jutri po deseti uri.« Kot torej pravi Janez Šosterič »Organizirani smo tako, da smi čim bolj mobilni in vedno sku šamo ustreči vsakemu naroč niku,« mu seveda verjamem, (li pt "j sa sk P se in st fa re ča fa in ki gi at v sa tii sr vc iz su si’ so iz' nc te ot Pt ut nc Pc nc ol sti V tu da te: mi dr Pc ■S 5Ž COLOR Sinteza zaključena V Colorju, ki ga je lansko leto doletela katastrofa, saj je pred /' približno letom požar skoraj v celoti uničil energetski del proizvod-d nje, so sedaj pred uspešnim zaključkom sanacije. Levji delež pri sanaciji oziroma obnovi in novogradnji so opravili monterji mariborske Montaže. ' Požarno ogrožene cone ;it Dela na energetskem delu so )i se začela že konec lanskega leta 'lil in smo jih podrobneje že predstavili. Hkrati z zaključkom prve faze, je Energoinženiring, katerega podizvajalci so bili Mariborčani, pridobil dela na naslednji fazi, t. i. sintezi. Tudi za ta del instalacij so bili roki izredno kratki, saj je bil rok za zaključek grobih instalacijskih del prvi april. Tako kot v prvi fazi so tudi v tej bila dela izredno zahtevna, saj so se po besedah vodje operativne izvedbe Rudija Uranjeka srečali s tremi povsem različnimi vodi, ki so odvisni od zahtev proizvodnega procesa. V sintezi so surovinski, produktni in agresivni vodi. Najbolj zahtevna dela so bila na agresivnih vodih, ki so izvedeni iz visoko kakovostnih nerjavečih materialov. Tako materiali kot sama izvedba so bili opravljeni po DIN predpisih. Poleg tega so bile pri izvedbi upoštevane še dodatne varnostne zahteve. Vse to je bilo potrebno, da bi se izognili nevarnosti požara, ki je pri termičnih oljih, ki dosegajo nekaj čez 300 stopinj temperature, velika. V posebni kakovostni izvedbi so tudi vse črne cevi. Rudi Uranjek nam je povedal, da s samo izvedbo ni bilo večjih težav, saj je bila projektna dokumentacija tako za prvo kot za drugo fazo dobro pripravljena. Poleg sinteze so Mariborčani iz- vedli montažo za posamezne spremljajoče objekte, med njimi šaržirnico, vgradili pa so tudi sistem za čiščenje zraka. Dosežek evropskega pomena V Colorju so uspeli z obnovo objekta, ki ga je uničil požar v manj kot enem letu. Po strokovnih ocenah je to dosežek na evropski ravni. Rudi Uranjek nam je povedal, da strokovnjaki v Colorju pravijo, da v razvitem svetu sanacija tako zahtevnih objektov poteka dve leti. To podkrepljuje z izkušnjo švicarskega Basfa, ki ga je doletela podobna usoda in je šele na polovici poti do popolne sanacije. Ravno zaradi tega kaže poudariti, da je bila naložba dobro pripravljena. Kot smo že zapisali, to dokazuje projektna dokumentacija, poleg tega pa tudi specifikacija materialov, ki ni bistveno odstopala od predvidenih zahtev v projektih. Ravno takšna priprava je zahtevala od vseh izvajalcev visoki profesionalni pristop, da so lahko sledili zahtevam investitorja tako s kakovostjo izvedbe kot tudi s samimi roki, ki so bili določeni za izvedbo. In tu Mariborčani niso zatajili, saj so dela uspeli zaključiti v predvidenih rokih. Do prvega aprila, ko je bil rok za dokončanje druge faze naložbe, so s tem tudi uspeli. Rudi Uranjek je poudaril, da so sledili zahtevam investitorja. Ob tem je poudaril, da to, da se konec maja še zmeraj nahajamo na gradbišču, ne pomeni, da se niso uspeli držati dogovoijenih rokov, kajti s prvim aprilom je bil mišljen zaključek grobih instalacijskih del. prečju delalo do petdeset monterjev. Na to, da so lahko dela uspešno zaključili, so v veliki meri vplivali dobavitelji opreme, ki so jo sami morali dobaviti. Kljub velikim naporom, ki jih je potrebno vložiti za opremo in materiale iz uvoza, so vse uspeli zagotoviti pravočasno. Po besedah Rudija Uranjeka je opazen tudi nov veter pri domačih proiz-opreme, še posebej znotraj IMP-ja. Prej so se proizvajalci obnašali precej monopolistično, sedaj pa so se kolikor se je le dalo prilagajali zahtevam monterjev in so opremo dobavljali pravočasno. Pri tem poslu so Mariborčani zlasti veliko sodelovali s Klimatom, ki jim je dobival klimate in Itakom, ki je izdelal 11 različnih posod in to pretežno tlačnih iz nerjavečih materialov. No, poleg pravočasnosti izdelave je Rudi Uranjek pohvalil tudi kakovost izdelave. ITjClH gareto v potoček za tovarniško ograjo. Pomislite, celo cigareto, le dva dima mi je uspelo »izsesati« iz nje. Investitor in vodja projekta Naj zaključim. Mariborčani so se na Colorju izkazali in nedvomno so si s tem objektom dobili izredno referenco, s katero lahko nastopijo brez sramu v razvitem svetu. Poleg tega pa so pokazali izredno prilagodlji- vost in profesionalnost, kajti na tem objektu se niso srečali s pomilovanjem. Zahteve s strani investitorja in vodje projekta, ki ga je s strani Energoinženiringa vodil g. Mrhar, so bile izredno visoko zastavljene, kar je tudi razumljivo glede na jasno definiran cilj, zato tudi niso izbirali sredstev, da so cilj dosegli. Vse to pa je Mariborčanom očitno uspelo uresničiti na zavidanju vredni kakovostni ravni. J. Votek V začetku maja je bil opravljen tehnični pregled, kjer je bilo ugotovljeno, da so vsa dela solidno zaključena. Opravljene so tudi meritve in prvi tlačni preizkusi, ki prav tako dokazujejo, da so vse instalacije v skladu z zahtevami. Resje sicer, da na razvodih za termično olje še niso opravili t. i. vročih preizkusov, ampak samo hladne, to pa zaradi tega, ker tuji partner še ni dobavil vse opreme, ki pa bo prišh v teh dneh. Požrtvovalnost delavcev Tempo dela, ki so ga narekovali izredno kratki roki, je bil izredno hud, pravi Rudi Uranjek. Ob tem mimogrede pomeni, da je bila pripravljenost delavcev za delo ne glede na pogoje in tudi glede delovnega časa izredna, saj ni bil problem delavcev pridobiti za delo v nadurah, kot tudi ne ob sobotah ali nedeljah. Kot pravi, je vprašanje, če bi se tako dalo delati še pred nekaj leti, ko je kljub vsemu vladala določena gotovost, vsaj kar se zagotovljenega dela tiče. Zato, kot pravi, del zaslug za tako dobro delo, lahko pripišemo trenutnim gospodarskim okoliščinam, da so delavci še bolj pripravljeni delati, kot je to bilo v preteklosti. Na sintezi, kjer je bil obseg del vsaj enkrat večji kot na kotlarni, je v pov- Kajenje Nekaj obrobnih težav na gradbišču so povzročale cigarete. V Colorju, že ob vstopu na tovarniško dvorišče naletite na velike izredno dobro vidne zapise KADITI PREPOVEDANO in tega se v tej tovarni tudi držijo. Poleg napisov, nad tem bedijo še gasilci, ki ob čikih ne poznajo milosti. No, predstavljajte si vsaj večino monterjev brez čika. Redki so, boste rekli. No vodja mariborske operative Rudi Uranjek je eden od tistih, ki mu ni bilo ravno prijetno krotiti raz-, vade monterjev. Zaradi tega se je pogosto znašel v navzkrižnem ognju, med zahtevami in predpisi, ki veljajo na tovarniškem dvorišču in v sami tovarni ter razvado monterjev. To je bilo v začetku toliko hujše, pravi, ker monterjem preprosto ni šlo v račun, da je varjenje možno, kajenje pa ne. No, pa so se kljub vsemu vsi prilagodili. Monterji so dobili svoj prostor s peska-stimi pepelniki in vodi, kjer so se lahko naužili »opojnosti tobaka«. Postopoma se je vključil tudi kontrolni mehanizem, ki je zaviral »podzavestni avtomatizem« prižiganja cigaret. Tega morda niti ne bi verjel, če sam ne bi bil podvržen tej razvadi in sem po opozorilu Rudija Uranjka moral z veliko žalostjo in malo togote odvreči skorajda celo ci- c n—ii ^. BLISK Kako doseči polno zaposlenost? V zadnjem obdobju ga ni podjetja, ki se ne bi »preštevalo«, kot je popularen termin za določanje presežne delovne sile. V nekaterih podjetjih so tovrstni ukrepi dosegli že drastične dimenzije. Blisk klub zaostrenim razmeram na trgu zaenkrat še ni zapadel v pretirano rezposelnost. Po besedah vodje kadrovske službe Andreja Zadravca, je v podjetju že čutiti probleme podzaposlenosti določenega števila delavcev. Po svoje dosedanja visoka zaposlenonost delavcev v Blisku preseneča, saj je Blisk v veliki meri odvisen od naložb v pomurski regiji. V tej so poleg tega, daje manj razvita, povsem usahnile naložbe in je ioleg tega šlo v stečaj gradbeno podjetje Pomuije. Ob vsem tem seje ločno razmahnil še zasebni sektor. Ne glede na vse te okoliščine se Blisku pojavlja problem brezposelnosti predvsem zaradi kvalifikacijske strukture zaposlenih in le delno zaradi pomanjkanja programov ali dela. Pomanjkanje kleparjev Na področju strojnih instalacij se v Blisku srečujejo z že sko-: ajda kroničnim pomanjkanjem ela, ki pa je veliko predvsem ri ogrevanju in vodovodu. Povem drugačen položaj pa je klimo in krovsko kleparskimi !eli. Na tem področju so že ne-' aj let nazaj prezasedeni in se že nekaj časa ne glede na letni čas srečujejo s pomanjkanjem delavcev, medtem ko na elektro oddelku zasedenost niha. V proizvodnji se srečujejo z za ta čas kroničnim problemom, namreč pomanjkanjem lastnih programov. Glede na velikost in število zaposlenih v proizvodnji, je nekaj povsem normalnega, da se Blisk ni usmerjal na pretirano razvijanje lastnih programov, ampak je predvsem zaposloval svoje zmogljivosti s kooperacijskimi posli. Zal je kriza ravno pri tovrstnih proizvajalcih najbolj drastično pokazala zobe. Na eni strani zmanjšan obseg proizvodnje, na drugi strani pa težave podjetij, s katerimi je Blisk sodeloval kot kooperacijski partner, so potegnile za sabo zmanjšanje naročil ali celo prekinitev sodelovanja. Ob tem se sicer zastavlja vprašanje ekonomičnosti tovrstnih potez partnerjev. To pa iz enega samega razloga, kakorkoli obračamo, podjetje, ki se je odreklo kooperacijski proizvodnji, s tem ni prišlo do nobenega prihranka, kvečjemu rešuje socialne napetosti v lastnem podjetju. Kljub vsemu ne kaže zaobiti lastnega Bliskovega proizvod- nega programa. Tudi na tem področju se je v lanskem letu njihov tržni delež nekoliko zmanjšal, in sicer predvsem pri oljnih garniturah in to na račun lanskoletnega sproščenega uvoza, letos pa se odraža v manjši kupni moči prebivalstva. Režija: proizvodnja Andrej Zadravec je ob vsem tem opozoril na problem strukturnega neskladja med zaposlenimi. Pred dobrimi 15 leti, ko je Blisk štel 360 zaposlenih, je bilo v takrat še »zlatih časih« zaposlenih v režiji 117 delavcev ali dobrih 32 odstotkov. Danes, ko je v Blisku zaposlenih 240 delavcev, jih je od tega v režiji 87 ali dobrih 36 odstotkov. Skratka obseg režijskih stroškov se je povečal. Definiranje viškov in priprava programov »Na račun omenjenih neskladij in zaostrenih gospodarskih razmer smo prišli do zaključka, da poslovanje v podjetju racionaliziramo. Kot je rečeno, srečujemo se z dvema problemoma, na eni strani s pomanjkanjem, na drugi pa s presežki delavcev. Po grobih ocenah, ki smo jih opravili v vodstvu podjetja, imamo v tem trenutku okrog 50 delavcev presežka,« pravi Andrej Zadravec. Malo čudna matematika, pripomnim, na eni strani pomanjkanje, na drugi presežki. »V kolikor ne bomo zarezali v obstoječo sestavo zaposlenih po oddelkih ali programih je temu zares tako. Kot sem prej omenil krovsko kleparska dela in klimatizacijo, sem poudaril, da je že nekaj časa opažamo po- Meritve in kontrola kakovosti Merilna in kontrolna tehnika dobivata vedno večji pomen, ker -------- ajeta potrebno osnovo za pridobitev informacij na ravni določenih procesov. Kot enakopravna komponenta se merilna tehnika vključuje v celoten proizvodni proces. Parameter merjenja položaj valovltoet oblika hrapavost Naprave običajne merilne tehnike Mer.naprave za obliko Mer.naprave'\^ za merjenje obliki Merilne naprave Mer.napr.za merjenje hrapavosti Koordinatne merilne naprave merilni roboti Večmestne mer. naprave merilni avtomati Delitev merilne tehr, .e glede na parameter merjenja Pomen merjenja in kontrole na obdelovalcih v industrijski proizvodnji se neprestano povečuje. V času uvajanja parnega stroja je imela kontrola mer v takratni ročni proizvodnji samo pomen zagotavljanja pravilne iunkcije izdelka. Takrat je bila merska točnost okoli 1 mm popolnoma zadostna. Ob uvajanju obdelovalnih rojev za serijsko izdelavo posameznih delov, ki so se vgrajevali sklope, pa je prišlo do potrebe po zamenljivosti delov. V tem času se je že zahtevala natančnost 0.1 mm. Z uvajanjem mo-ernejših obdelovalnih strojev, b zoženju toleranc in ob povečanju vseh drugih zahtev, pa se pokaže tudi potreba po točnih meritvah, kot nepogrešljivi osnovi krmiljenja proizvodnih procesov. Naloge in učinek merilne tehnike Število nalog, ki jih mora merilna tehnika izpolniti v različnih vrstah izdelovalnih procesov, bi lahko razdelili po mestu uporabe in glede na strategijo, pri čemer pa je prednostna naloga zagotavljanje rezultata izdelave. Zahtevnost in obseg merilne tehnike narašča s številom obdelovalnih strojev in naprav ter s stopnjo avtomatiziranosti, kakor tudi s prilagodljivostjo celotnega .sistema. Učinek merilne tehnike v proizvodnem procesu naj bi se odražal na naslednjih področjih: • • zgodnje odkrivanje napak, • avtomatizacija nadzora nad procesom. • povečanje prilagodljivosti vplivnih faktorjev, • zvišanje kakovosti, • zmanjšanje obremenitve okolja • povečanje gospodarnosti, • povečanje produktivnosti, • varčevanje energije in materiala. Tem učinkom naj bi bila ustrezna tudi višina sredstev investiranih v merilno tehniko. V normalnih razmerah naj bi bilo to od 12 do 20% vlaganj pri procesih z integriranimi sistemi zagotavljanja kakovosti. Delitev merilne tehnike V tehnološki merilni tehniki je na razpolago vrsta merilnih naprav, meril kalibrov in podobnih priprav za enostavne in tudi zahtevnejše meritve, ločeno za posebne merilne naloge in univerzalne ter z ročnim in samodejnim pogonom. Tehnološko merilno tehniko bi po namembnosti lahko razdelili takole: • merila in naprave za posebne meritve (zagotoviti funkcijo, toleranco, krožni tek...) • kalibri, normali, etaloni (zagotoviti zamenljivost, natančnost serija oz. natančnost pri masovni izdelavi, zagotavljanje toleranc. ..), • univerzalne merilne naprave (korektura izdelave, krmiljenje proizvodnih procesov, podpora računalniško podprtemu sistemu zagotavljanja kakovosti CAQ). Celotno področje merilne in kontrolne tehnike bi glede na možnost uporabe lahko razvrstili v naslednja področja: • merjenje v merilnicah v normalnih pogojih uporabljamo predvsem za posebne meritve, ob ustrezni stopnji univerzalnosti in prilagodljivosti ter vsemi časovnimi možnostmi za temeljito raziskovalno in razvojno delo, časovno pa ta varianta ne ustreza predstavam pri sprotni kontroli obdelovancev v proizvodnem procesu, • meritve in kontrola, ki spremlja proizvodni proces; naprave so nameščene ob pretoku obdelovancev; kontroliramo lahko le, če obdelovanec izločimo iz procesa, ga izmerimo in vrnemo; povratne korekturne informacije so možne le ročno oz. posredno od merilnih na izdelovalne naprave, • meritve v proizvodnem procesu iz integriranimi merilnimi sistemi, ki so dejanski cilj zaokroženega izdelovalno kontrolnega sistema; težki pogoji proizvodnega procesa in vplivi okolja pa zahtevajo od merilnih naprav določene specifične lastnosti. Stanje v naši merilnici V naši merilnici imamo pokrite vse na sliki omenjene parametre merjenja: • mera, položaj, oblika (Koordinatni merilnik DEA Omi-cron 001), • oblika, valovitost (Mahr Formtester MMQ 3), S valovitost, hrapavost (Honimel T1000). Posamezni parametri pomenijo naslednje: • mera: različni premeri, koti, globine__ S položaj: lega določenega elementa v kordinatnem sistemu, ki se lahko vzpostavi na merjencu, • oblika: geometrijska odstopanja, • valovitost: mikrogeome- trijska odstopanja, • hrapavost: mikrogeotne- trijska odstopanja. Poleg teh pa imamo pokrito tudi področje meijenja sile od 0 do 500 N na merilniku Reicherter elasticometer RE 1 in merjenje zobnikov po radialni metodi za razmik osi do 80 mm na merilniku Carl Mahr. Zaključek Meijenje in kontrola kakovosti nam seveda sama zase ne moreta prinesti ustrezne kakovosti izdelkov, kot si mnogi narobe razlagajo. To je le člen ugotavljanja stanja izdelka na njegovi poti snovanja in izdelave. Bistvena za sistem zagotavljanja kakovosti je primerjava med že-ljenim in dejanskim stanjem in hitro javljanje napak oz. odstopanje izvršnim organom (konstrukcija, tehnologija, proizvodnja) ki lahko na ta način napake hitro in učinkovito korigirajo. S tem se bistveno znižajo stroški zaradi slabe kakovosti (izmet, dodatna obdelava, mrtvi časi, servis, garancije...). Nemajhen vpliv pa ima to seveda tudi na ugled podjetja. Koordinatni merilnik, DEA Omicron 00 f manjkanje delavcev v tej dejavnosti. Ne glede na trenutne razmere je ta dejavnost še zmeraj polno zasedena in tako rekoč razprodana. To pa je že dovolj zanesljiv podatek za neko normalno načrtovanje potreb po delavcih in nam odpira možnost prekvalifikacije določenega števila monterjev ali drugih delavcev za ta program. Na ta način se izognemo prijavljanju dejanskih viškov na skupnosti za zaposlovanje in materialnih obveznosti, ki izhajajo iz tega naslova. Poleg tega računamo, da bomo del presežnih delavcev lahko zaposlili v novem programu. Preostali presežek pa bi po načrtih poskušali rešiti z dokupom let, in to za delavce, ki imajo pogoje za predčasno upokojitev ali z ostalimi možnostmi redne upokojitve. Nedvomno bo najbolj radikalno nujno zarezati v režijo, toda ne v smislu odpuščanja, ampak iskanja produktivne zaposlenosti,« je nadaljeval Andrej Zadravec. Res je sicer, da število predvidenih ali ocenjenih viškov presega zakonsko določilo 10 odstotkov - gre za dvajset odstotkov delavcev, zato podjetje pač mora prevzeti del odgovornosti za predvidene presežke. Plače in kolektivna pogodba V Blisku se ne morejo pohvaliti z nadpovprečnimi plačami. V tem trenutku celo zaostajajo za določili splošne kolektivne pogodbe. Gledano skozi optiko finančnega položaja podjetja, bi po besedah Andreja Zadravca lahko sledili omenjenim zahtevam, vendar se ob tem odpirata dve dilemi. Na eni strani se zastavlja vprašanje, ali je na račun plač smiselno povzročiti likvidnostne probleme. Blisk ima v tem trenutku velike probleme z neplačevanjem, kot vsi ostali, poleg tega ima še veliko odprtih terjatev do propadlega Pomurja. Na drugi strani pa jih tepe omejitev mase za osebne dohodke. Andrej Zadravec pravi, da se ves čas vrtijo na meji z določeno maso za osebne dohodke. Po njegovi oceni bi v tem trenutku morali povečati maso denarja za , osebne dohodke skoraj za polovico, da bi zadovoljili zahteve iz kolektivne pogodbe. Tega pa le niso v stranju pokriti. Edina možnost, ki jo v tem trenutku vidi, je izplačilo dela plač v vrednostnih papirjih. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je v tem trenutku vredno tvegati finančno stabilnost podjetja, in zaiti v negotove kreditne odnose, kajti to bi lahko hitro pomenilo načenjanje lastne substance. »Pri nas prevladuje prepričanje, da je bolje ostati na obstoječi ravni plač, kot pa se na osnovi realizacije, ki je, ni pa plačana, zadolževati. Na eni strani so tu nesprejemljive obresti, na drugi pa bi nas takšen način gospodarjenja ob teh negotovih razmerah verjetno hitro pripeljal do stečaja. Zato se mi zdi pot reševanja tehnoloških presežkov po predvidenih načrtih racionalna in za podjetje koristna,« zaključuje svoje razmišljanje Andrej Zadravec. J. Votek Imate idejo? Napišite članek in ga pošljite v Glasnik! s v k č ; S P ti U P Č i U E ( h M. Pirc o d 13. KULTURNO SREČANJE GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE Kriza oklestila kulturno srečanje Letošnje, že 13. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije sta s skupnimi močmi organizirala Gradbeno podjetje Kongrad iz Slovenskih Konjic, ki letos slavi 30-letnico ustanovitve in komisija za kulturo pri Sindikatu delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije. Večina prireditev je bila 31. maja v Slovenskih Konjicah, povezanih s proslavo Dneva gradbincev Slovenije. Kulturni ustvarjalci so se predstavili z deli v poeziji in prozi, z likovnimi in fotografskimi izdelki ter v petju in glasbi. Nastopil je tudi ženski pevski zbor IMI* Ljubljana. Kriza, ki je v gradbeništvu še posebej izrazita, je letošnje srečanje dodobra oklestila. Vseh udeležencev je bilo manj. tako na literarnem, kot tudi na likovnem in glasbenem področju. Kulturno srečanje omogoča, razen pregleda umetniške dejavno- sti. za mnoge ustvarjalce edino ali redko možnost, da predstavijo ali primerjajo svoja dela. Zato so taka srečanja koristna tudi kot vzpodbuda za umetniško dejavnost in škoda bi bila. če bi zaradi težav gradbeništva, postal vprašljiv njihov nadaljnji obstoj. Tako kot pri mnogih samorastniških skupinah je tudi amaterska likovna dejavnost slovenskih gradbenikov v veliki meri Ženski pevski zbor IM P med nastopom na 13. kulturnem srečanju gradbenih delavcev Slovenije v Slovenskih Konjicah. Obvestila PD IMF 15. junija 1991 (sobota) bomo osvajali Kamniški vrh (1261 m). Odhod avtobusa i/ Ljubljane ob 7. uri do Stahovice. Zbirališče 15 min. pred odhodom avtobusa pod uro pred železniško postajo. Tri osvajanju sodelujeta PY IMP Ljubljana Rihard Hribar in Marjan Požar. Dereze in cepine lahko pustite doma. vzemite samo dobro voljo. Zdravko Nastran s o o u a >- z e a u i- v 5- :o a- a- D' a- ni 13 o- ih al ot dv ;i- n- ek SESTAVIL IWko SokAliČ 6mWni ELEMENT NAb 0&PRTIN0 CfiflEC CENTRAL. KURJAVE GesVi BASNO- PISEC bflAvsiri SVtr ■ -i SLOV flSATtij ! (JOSlP) , ženo ZGRAb&E C.RČK! Potujoči PEVEC vtoe V ZAPRT Prostor VIŠINA PovRŽinE (Tu A Pevka KRAŠEVK VELIK ANbSKl prič ŽASTOPtilt J.,...., eksploziv l OBUVA IMENA EbVARb sr iv EL K02M0S VRSTA bETELlt 1 , ... . L . Močnata JEb ti TA ROV XXI enota rtv programa iantan "nEM?K| izumitelj hKtnont.EC V MOŠEJI — bonski UČENEC CUKAM 1 not Svetovno Morje Kotor spokoj, TIŠINA —. Grški Polotok avtohtoni fREBt- valci - — ORGANSKI RAIPA- bANjE irJOVl IMP Glasnik STARO- GRŠKI PESNIK 'oblSEJEV OČE SPLET LAS . Romulov brat - SREkOttM. grmi- čevjč. 'M _.. . ENAKI ČRKI KbOl IGRA ROG — AZILSKA fORoČEV. AGENCIJA b£L RtV NAPELJAVE SCOTTOV' ROMAN i tElOVNA kolA ! — Očka visoka STAVkA L Sušena KR\ NA RANI r T " 1 1 F\m VRH 6 LAVE trak za OBLI- KOVANJA ^ poLEta N1IVA uOtA^ . ZUPAN Pob FRANCOZI VlAkNA ‘A VRt-iENlitO -Tgkmca ■ 1 Prestol -i KllCA - .... VRSTA HRASTA ČRiro-hočev. u Tehtanje ‘ hiov. ~ ‘SUKAC. i ČASOVNI fAISLOV .... . PhiRtšvo 1’V IME fwi KOUS i IIElfcA j 'Sana 'VRAT fRl KOfRti IčATRAtl Del razstave likovnih del uglašena na realizem. Krajina je ena najbolj pogostih oblik realističnega izražanja. Literarna dela so bila zastopana s pesmimi, črticami in aforizmi. Vsebinsko so naravnana v naš vsakdan, od razmišljajočega preživetja, zasmehovanja družbenih vprašanj današnjega časa. do fantastične zgodbe. V delih prevladuje temna stran človekovega uporništva, trpka povezanost človeka z družbo v sozvočju ponižanih in osamljenih. Razdvojenost človeka, ki bi rad ustavil čas za ceno minljivosti, se kaže v iskanju topline in upajoče ljubezni. Nekatere pesmi. ki opisujejo delovno okolje, bi lahko imenovali tudi delavske pesmi z navdihom preroškega zaključka. Pesmi v srbohrvaškem jeziku opisujejo tragično doživljanje novega okolja, hre- penenje po drobnih doživetjih iz otroštva in iskanje ljubezni. Letošnje kulturno srečanje je bilo po številu nastopajočih eno izmed skromnejših, kar se je seveda poznalo tudi na kakovosti. Upamo lahko le, da je skromnejša udeležba le prehoden pojav in da bo prihodnje leto na kulturnem srečanju nastopilo več amaterskih kulturnih ustvarjalcev. C. P. 14. pohod na Ključ! Pohod na Ključ ju postal tradicionalen, zato se ga planinci PI) IMP Ljubljana radi udeležujejo, prav tako pa tudi krajani Dragomcrja in okolice. Če je vreme sončno, je na pohodu živahno in vse skupaj izgleda kot mravljišče. Letošnji pohod je bil kot mravljišče, saj so planinci prihajali iz vseh smeri. Največ jih je prišlo iz Dragomerja. Prišli so tudi iz Polhovega gradca, Babne gore in iz Korena. Do prihoda na Ključ so napravili kar lepo planinsko turo. Pohod na Ključ je za PD IMP Ljubljana postal obvezen, zato se je za pohod potrebno pripraviti veliko prej. Organizacija, nabava dobitkov, ureditev in označen je poti. za vse to so potrebna finančna sredstva. Prvi stroški, ki nastanejo, so nabava barve za označevanje poti in smernih tabel. Vsako leto sc poseka kakšno drevo, na katerem je bila oznaka poti ali sc pod težo snega ali močne burje samo zruši in se mora obnoviti. Smerne table največ poškoduje zima, zato je potrebno vsako pomlad pot in oznake pregledati in uničeno nadomestiti. Markacijska skupina PD IMP Ljubljana se zaveda svoje odgovornosti, zato so pota. katera mora oskrbovati PD IMP Ljubljana vzorno vzdrževana in hvala markaci-stom. Včasih pravimo: »Še slep bi našel pravo pot. tako skrbno je označena.« Planinske poti. ki jih vzdržujejo markacisti PD IMP Ljubljana, se uporabljajo v vseh letnih časih, zato so vrisane v zemljevidih in so evidentirane pri PZS. Drugi strošek, ki nastane, so oznake pohoda in kontrolni lističi. Znak pohoda je iz zelenega povstena (filca) izrezan hrastov list in na njem prilepljen trak slovenske trobojnice. Takšen znak prejmejo vsi udeleženci pohoda na začetku pohoda na Ključ. Na samem pohodu pa prejmejo kontrolni list. ki lahko prinese srečo pri žrebanju. Če je žrebanje, so potrebni dobitki, zato je tudi tukaj potrebno kar nekaj primakniti iz blagajne, da je volk sit in koza cela. Na pohodu so tudi cicibani in pionirji. Njih obdarijo s sladkimi stvarmi. Za ostale so nagrade planinski pripomočki, kot so: zemljevidi, dnevniki poti. planinski vodniki, knjige s planinsko tematiko, sanitetne potrebščine itd.: za vsakega nekaj, kot temu pravimo. Vsi ti stroški niso proč vržen denar. Na ta način se marsikateri planinec prv ič sreča s planinsko literaturo, ki jo kasneje osvoji. Ko se podaja na nove planinske poti varuje sebe in okolico. Pohod se začenja v Drago-merju izpred gasilskega doma. Lepo sončno jutro je privabilo številne pohodnike. Pripeli smo si pohodne znake in čakali na začetek pohoda. Zaplapolala je zastava PZS in kolona je začela pohod ob bučni glasbi. Tam. kjer je pot najožja in je potrebno preiti čez ozko brv - mostiček, pohodniki prejmejo kontrolni listič zaradi štetja in žrebanja na Ključu. Ni ga bilo med nami. da bi listič odvrgel, saj se vsakdo zaveda, da mu listič lahko prinese lepo nagrado. Pot pelje mimo Ferjanke in prvi večji vzpon je že za nami. Tu j c mogoče že dobiti prvo okrepčilo, za nadaljnjo pot. Od Ferjanke naprej in vse do Brezij ni večjih vzponov, j c le mehka gozdna pot. ki ni utrudljiva. Skozi gozd je dišalo po novem zelenju, saj so se drevesa že odevala v novo obleko. V sproščenem pogovoru nam je pot hitro minevala. Prišli smo že skoraj v dolino, ko je predsednik PD IMP Ljubljana, tov. Lojze Kosi stopil v jamo z redkim blatom. Sreča v nesreči je ta. da je predsednik še dokaj športnika in je izskočil prej. predno se je do dna pogreznil. Vseeno pa je moral v bližnjem , potoku oprati blato, ki mu je segalo preko gležnjev. Po očiščenju smo nadaljevali pot skozi vas ' Brezje in čakal nas je ponovni vzpon na 636 m visoki Ključ. Le . malo jih je bilo. da niso bili*« potni, saj je sonce močno sedalo., na krošnje dreves. Dom na Ključu je premajhen, da bi lahko sprejel vse udeležence. zato so pred domom sredi gozda postavljene mize in klopi. Kdo bi sedel ob tako lepem vremenu med štirimi stenami. Lepše je v naravi. Tudi postrežba j c bila organizirana zunaj na stojnicah. Hrano smo večinoma imeli iz nahrbtnikov, dalo pa se j c kupiti kuhane klobase in enolončnico, tako da lačni nismo bili. Tudi za žejo je bilo poskrbljeno z vsemi vrstami pijače. Kot rezerva pa je pred domom korito napolnjeno z vodo. da se tudi tu lahko odžeja. Žal se te pijače ni nihče posluževal, čeprav je bila brezplačna in še glava ne boli po njej. Po krajšem počitku se je začel zaključni del pohoda. Začel se je s kratkim nagovorom pohodnikom. pozdravom gostom iz PD Križe pri Tržiču, kulturnim programom in žrebanjem. Vlogo povezovalca programa iz izklice-valca izžrebanih številk je prevzel Tone Lah. Gostje iz PD Križe pri Tržiču so se predstavili z nabiralno akcijo za obnovo koče na Kriški gori. Prodajali so bone po 150.0(1 din. s katerim je možno do leta 2000 enkrat brezplačno prenočiti v njihovi koči na Kriški gori Bon za 150.00 din je prenosljiv tudi na drugo osebo, čeprav m član PD. Nad uspehom pri prodaji bonov so bili člani PD Križe pri Tržiču zelo zadovoljni. Izjavili so. da še v nobeni akciji niso imeli toliko uspeha kot na pohodu PD IMP Ljubljana na Ključu. Planinci PD IMP Ljubljana so se poleg nakupa bonov še obvezali, da bodo v mesecu septembru 1991 naredili udarniško akcijo na Kriški gori. Mešani pevski zbor Dragomer. katerega vodi zborovodja Jesenovec, se je predstavil s planinskimi in domovinskimi pesmimi. kar je zelo popestrilo program, zato jim iz srca hvala. Kot zadnja točka je bilo žrebanje. Najprej so prišli na vrsto cicibani in pionirji. Za njih so bile posebej nabavljene slaščice, da se bodo pohoda dalj časa spominjali. Za ostale dobitke, je Tone Lah prav tako poskrbel, da so se pravilno razdelili. Pritožb ni bilo. samo dobitkov je bilo premalo ali pa je bilo preveč udeležencev, to pa ocenite sami. Po končanem programu se je začelo pravo planinsko rajanje. Glasba iz zvočnikov je dajala ritem vzdušju, ki je trajalo do poznih popoldanskih ur. 14. pohod na Ključ je bil zaključen v novem pomladnem zelenju, sončnem in toplem dnevu ter planinskem vzdušju. Na svidenje drugo leto. na 15. pohodu na Ključ. Zdravko Nastran Zahvala Oh smrti mojega očeta se zaln aljiijem sodelavcem i/ : Prclcsta /a i/raženo sožalje in j darovano cvetje. Bahra Hotič Že danes za jutri! Kaj varčna raba energije Kdaj stalno in nepreklicno Kje pri vsakem porabniku Kako z regulacijskimi sistemi ARIS Zakaj več kot 500.000 regulacijskih sistemov ARIS v rabi jamči: optimalno porabo energije kakovost vgrajenih enot dolgo brezhibno delovanje možnost dogradnje sistema možnost sprotnega obnavljanja in - tehničnih izboljšav zadovoljne kupce tudi v prihodnje tVT I H 1 VAŠ PARTNER ARIS d.d. 61210 Ljubljana - Šentvid, Jožeta Jame 16, p.p. 20 Telex 39500 YU SL, Telefax 061 555 787 Telefon (061) 557-141 _ |/| Želite Nasvet, projekt, izvedbo, zagon, vzdrževanje za novi sistem, ali servis obnovo, posodobitev za obstoječega, kličite 061557141 Opremo in naprave regulacijskih sistemov za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo; opremo in naprave za varnostne in nadzorne sisteme objektov; opremo in naprave za druge procese, kličite 061557143 Pogone za regulacijo in procesno tehniko, armature za industrijo in široko potrošnjo, kličite 061557145 Izdelavo orodij, zahtevno mehansko obdelavo, izdelavo po vaših načrtih, kličite 061557166 Reprodikcijski material, opremo in naprave za industrijo, obrt, gradbeništvo, montažo in izdelke široke potrošnje, kličite 061557169 y zr J l/l i—ii Jr Pl i/f 'e':.. ■ 5 mmmšM ~~4 I m Industrijsko montažno podjetje BLISK Murska Sobota Bjedičeva 3, 69000 Murska Sobota telefon 069 31-715, fax. 069 25-310 UGODEN NAKUP Filter za kurilno olje 0-7 (garnitura) 1.588,60 din 0-6 (garnitura) 1.308,30 din Filter za kurilno olje R 3/8" 560,70 din Sesalni ventil R 3/8" 113,40 din Merilec nivoja kurilnega olja 280,30 din Oljni filter 1/2" 854,40 din Pretočna črpalka HOBY1000 (iz medenine) 433,90 din BOJLER RACIONAL (kombinirani) 801 6.007,50 din Vinogradniški napenjalec žice 20,00 din V cene je vračunan prometni davek. Vse artikle, ki jih je možno poslati po pošti, je možno kupiti po povzetju. Kupec plača razen cene artikla še poštne stroške. CENE LETOVANJA ZA LETO 1991 POČITNIŠKI DOM VELI LOŠINJ Cene: polni penzion pred in posezona odrasli otroci do 7. leta 1. 6.-1. 7. 240 din 170 din in 31. 8. dalje sezona 320 din 260 din ležišče brez hrane 120 din cena za tuje goste 360 din Način plačila: 30% ob prijavi, ostalo na 2 obroka Pri plačilu celotnega zneska letovanja do 15. 6. 1991 je cena letovanja 270 din. > _ -H Cene letovanja v počitniškem domu Fiesa polpenzion pred in posezona glavna sezona 15. 5.-6.7. in 25.8. dalje 6. 7.-25. 8.1991 1/2 soba 230 din 370 din 1/3 soba 220 din 350 din 1/4 soba 210 din 330 din Otroci do sedmega leta starosti imajo 30 odstotkov popusta. 10 odstotkov popusta pri celotnem plačilu 15. 6. 1991. Vse nadaljne informacije in prijave sprejemajo na telefonski številki (066) 313-765.