Stev. 20
TRST, petek 20 januvarja 1911
Tečaj XXXVI
- IZHAJA VSAK DAN
1«dl ob nedeljah in praznikih ob 5., «b ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.). OGL.A8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 mt. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka e»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
= Plačljivo In utoiljivo v Trstu. =====
ePINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč /
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Haroinlna na nedeljsko lzAanj« „EDINOSTI" atan«: M
e«le lato Kron 5-20, za pol lota Kron 3-60. Vsi dopisi naj se posipajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi to ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: u lic t Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajate^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
===== Giorgio Galatti štev. 18.	-
PoStno-branllnftnl račun $t 841*652. TELEFON It 11-57.
Škandali ljudskega štetja.
Revizije ob azistenci c. kr. redarjev* - Nezaslišana zloraba uradne
Res ne vemo več, kako naj bi dali duška ogorčenju in jezi, ki nam zbog dogodkov, ki se te dni odigravajo v naši občini pred našimi očmi in pred očmi c. kr. oblastnij v zasmeh naravni pravici, v zasmeh pisanemu zakonu, v zasmeh vsaki avtoriteti. Ljudje prihajajo v naše uredništvo, eni s solzami v očeh, drugi s stisnjenimi pestmi, tretji škripajoči z zobmi. In vsi ti nas vprašujejo v onemogli jezi: Kaj naj storimo ?
Kaj naj storimo? — to vprašanje smo stavili tudi mi že tisočkrat, a odgovora na ▼se to ne vemo, ne najdemo. Onemogli smo, brez sredstev, brez orožja, proti organiziranemu nasilju, ki ciniški tepta prava posameznikov, prava narodne celote, onemogli smo napram jati obupancev, ki pod krinko avtoritete gazijo zakon in uganjajo svoje bahanalije ob pasivni azistenci oblastnij.
Živimo v izjemnem stanju. V Trstu ne veljajo več ne pravica, ne zakon. Le tako si moremo tolmačiti dejstvo, da je c. kr. državna oblast, kateri je v neštevilnih slučajih dokazano, da so kršili zakon, dala na razpolago c. kr. redarje, da morejo pred očmi teh poslednjih nadaljevati nasilstva in nezakonitosti.
Pod pero nam sili strup... Ali, kaj hočemo ? Bilo jim! Ali, uverjeni naj bodo, da nas s tem ne uničijo. Morejo nas pač spraviti s papirja, ne spravijo nas pa z zemlje.
Zataje nam za tisoče in tisoče duš, a le — na papirju. Mi ostanemo klubu temu ♦o, kar smo bili. Borili se bomo, kakor do-sedaj, tudi v bodoče z zobmi in nobti pred nasilstvi, a na papirju ostanemo in ne le to, nas bo vedno več. Ko o sedanji združeni avstrijski in italijansko - irredentistični strahovladi v Trstu ne bo več ne duha ne sluha, bomo Slovenci še vedno živeli!
Nezaslišana zloraba uradne oblasti.
Doznali smo o slučaju (o katerem je že obveščena tudi oblast), ko je magistrat izročil polo s slovenskim jezikom navadnemu agitatorju, torej privatni osebi, da je le-ta mogel iti žnjo k dotičnemu delodajalcu, ki je seveda pritisnil na dotičnega uslužbenca z gožnjo, da ga nemudoma vrže na cesto z vso družino vred, ako ne napove italijanskega občevalnega jezika !!
To je naravnost nezaslišana zloraba uradne oblasti od strani našega magistrata, ki je tem huja, ker smemo smatrati kakor izključeno, da bi bil to osamljen slučaj. Torej važni uradni spisi se izročajo bogve kakim privatnim osebam v svrho ne le nezakonite, ampak tudi nemoralne agitacije in brutalnega nasilja. Razmere na upravi te •bčine so res že dozorele tako daleč, da je že skrajni čas, da pade nanje — sekira. To je že naravnost grozna dekadenca politične in javne morale. Država, v kateri državne oblasti ne morejo ali nočejo nastopiti proti takim zlorabam uradne oblasti, j e lehala biti pravna država. Zato pričakujemo z vso gotovostjo, da v gori označenem, prijavljenem jim slučaju nastopijo z neizprosno energijo.
Samovoljnosti gospodarjev stanovanj.
V	ulici Sapone štev. 5 [stanuje v IV. »adstropju družina Marusig. V tem družini stanujeta kakor posteljaša Alojzij Stolfa, pek rz Volčjegagrada, in Silvester Silič, sodar iz Bilj pri Gorici. Ta dva je gospodar samo-rlastno zapisal za Italijana. Ko pa sta rečena dva — opozorjena na to — interpeli-»ala gospodarja stanovanja, jima je leta odgovoril cinično, da saj je to vseeno in da mu tudi „Slavi" ne dajo nič.
Dalje sta služkinji Frančiška Peca iz Spodnjih Ležeč pri Divači, v službi pri Luigi Spigoleto, Stadion 22 I, in Ljudmila Drmota iz Ljubljane, v službi pri družini Peric, ulica sv. Nikolaja št. 7, ki sta ja njiju gospodarja vkljub njiju protestom zapisala za Italijanki.
V	družini Luigi Perili, ulica sv. Ivana št. 12, Regina Pegan iz Kobjeglave. Ob novem letu je bil gospodar nenavadno radodaren in prijazen: dal jej je nenavodno veliko darilo v denarju, češ, ker je tako pridna in poštena. — Ali prišlo je ljudsko Štetje in g. Perili je navil druge strune, veleč slovenski služkinji kategorično: Ker složiš pri meni, se moraš vpisati za Italijanko ! Ako ne, beži iz hile — se no ti
comoda! Toda mož ni poznal poštenja slovenskega dekleta in kruto se je varal, ako je menil, da je z onim denarjem kupil tudi dušo poštenega slovenskega dekleta. Dekle se je uprlo, kar je plemenito srce g. Perilija tako razljutilo, da je velel, da se „sramuje, ker ima tako žensko v hiši". No, pošteno jo je mož izkupil s tem žaljenjem, kajti dekle mu je podkurilo: „Tedaj pa, ko je bila vaša ranjka sestra težko bolna na umu in smo jej jaz in dve moji sestri z ljubeznijo in požrtvovalno stregli — o tedaj se niste „vergnnjirali" moje navzočnosti v hiši, in niste nič vpraševali, je-li Slovenka ali Italijanka, ki vam izkazuje toliko ljubav" !
O da — plemenitost takih laških gospodarjev je res velika, samo gorje mu, kdor jo mora okušati!
Sleparstva pred revizijo.
Kakor že objavljeno, so magistratni revizorji, še predno je začela revizija t. j. pred 17. t. m., klicali v urad na Prošeku razne stranke, zlasti take, ki so radi službenega razmerja kolikor toliko odvisne od magistrata. To so: razni cestni delavci, gasilci in drugi. Nekaj so jih seveda polovili, a mnogi njih se niso udali. Prigovarjali so jim pa, da ni lepo od njih, ker se ne nočejo proglasiti za Italijane, ker uživajo vse dobrote od italijanskega magistrata. Glede' teh poklicanih zahtevamo še drugo vladno revizijo! Vlada naj se prepriča, s kakimi sredstvi fabricirajo iz Slovencev Italijane! Naši zaupniki pa naj nam zanesljivo dopo-šljejo vsa imena teh še pred revizijo na Proseški obč. urad klicanih strank.
V senci c. kr. sabelj!
V Skednju hodijo revizorji po hišah v spremstvu c. kr. redarjev! Naznanjeno nam je bilo, da so tudi včeraj še klicali stranke na sekcijo, ter jim grozili z globami 20 K, ako ne podpišejo novih naznanilnic. Ne smemo pozabiti, da se vse to godi pod zaščito c. kr. avstrijskih sabelj.
Uboga Avstrija! Kam si prišla!
Ponesrečena ekspedicija.
Včeraj predpoludne je prišlo k gostilničarju Josipu Furlanu v ulici Ghega neko mlado fante, ki se je predstavilo kako magistratni revizor za ljudsko štetje. Odvzel je gostilničarju slovenski izpolnjeno naznanil-nico ter jo začel prepisovati italijanski, češ, da ni prav napravljena in da bo moral gostilničar plačati 50—100 K globe. A za za-trjano nepravilnost pole ni vedelo fante navesti druzega, nego to, da je bila neka opazka pisana preko črte zadnje rubrike, namenjene za eventuvelne opazke. To pa seveda ni nikaka nepravilnost. — V naglici pozvani upravitelj „Narodnega doma" je hitel nemudoma v gostilničar] evo stanovanje in je najenergičnije apostrofiral revizorja, s kako pravico da straši ljudi z globami in terorizira ljudi ?!
Ob enem je zahteval od fanteta tisto polo, ki jo je napravil revizor. — V vidni zadregi je ta poslednji jecljal, da ni namerjal nič slabega, da ni hotel terorizirati in saj da je tudi njegova mati Slovenka. Ves prepaden je prosil oproščenja in je izročil tisto italijansko polo, ki jo je upravitelj prevzel, davši ob enem mladiču prav pošteno lekcijo o pravicah in dolžnosti ljudskega štetja. To je bila zopet ena tistih ponesrečenih ekspedicij, na katerih igrajo magistratni revizorji toli smešno vlogo in ki ilustrujejo, kako nezrele ljudi je magistrat določil za ta važni posel.
Sleparije na Scali santi.
Prejeli smo: Po Scali santi, v Rojanu strašijo komisarji za ljudsko štetje osobito žene, ki se nahajajo same doma, da podpišejo, da je njihov občevalni jezik tudi ita-janski. Več njih gre na limance, a vdobi se tudi zavedne in odločne žene, ki se posta-] vijo v bran tako, da revizorji tudi s stra-j Šilom, da privedejo s seboj policijo, ne od-, pravijo nič. Taka odločna žena je g.a Ren-' čelj-eva, stanujoča na Scali santi št. 222, ki se ni dala pregovoriti, ter rekla, naj pridejo opoludne, ko je njen soprog doma. Bilo jih je več z asistenco redarjev. Revizor Jakob Vittori govori tudi slovenski. S tem še bolje farba naše žene, ko pravi: „Kaj ne govorite tudi vi italijanski, ste tako izobraženi, da govorite več jezikov. Saj to ie lepo, le povejte mi samo, že zapišemo, da znate tudi italijanski." In s tem jih zmaml,i
da podpišejo, ali oni, ki slučajno ne znajo pisati, podkrižajo.
To nezakonito in Škandalozno postopanje presega vse meje in čas je, da se to Štetje takoj sistira, ker teh sleparij se ne more več prenašati.
Slovenke, ne podpisujte nič in nikomur, ter bodite odločne in ne udajte se!
V	stanovanja Andreja Marušiča na Scali Santi št. 266 Josipa Goslarja istotam 264 in Antona Sosiča tudi tam št. 243, so prišli v odsotnosti družinskih glavarjev revizorji ter so žene deloma z zvijačo, deloma z grožnjami, prisilili, da so podpisale nove naz-nanilnice.
V	Rojanu še vedno trgajo na-
znanilnice!
V	Rojanu, ulica Sv. Mohora štv. 1, je revizor raztrgal 4 slovenske naznanilnice! Prosimo: To se godi pod protektoratom c. kr. vlade!
Od druge strani iz Scaie Sante smo prejeli:
K družinam: Andrej Marušič št. 266, Goslar Josip št. 264 in SošiČ Anton št. 243 (vsi na Scali Santi) so prišli revizorji, ko so bili odsotni rodbinski glavarji, ter jih deloma z grožnjami, deloma z zvijačo pripravili do tega, da so podpisali nove naznanilnice.
Tudi otroci so dobri.
V	stanovanje Karola Aluške, stanujo-čega v ulici sv. Alojzija št. 5, je prišel revizor, kjer je našel doma samega 13-letnega sina. Revizor je polo raztrgal ter prisilil, da je podpisal italijansko nazna-nilnico !
Vsi svetniki pomagajte!
„Indipendente" pravi zopet, da je mestna norišnica postala filijalka „Narodnega doma". V dokaz za to navaja, da je neki uslužbenec v norišnici navedel — strašno ! — slovenščino kakor občevalni jezik 1 To je res prepotenca, kakoršne so zmožni le tržaški Slovani!
Zato kliče „Indipendente" na pomoč vse svetnike, — pa ne božje, ampak italijanske mestne —, naj za božjo voljo ne imenujejo v občinsko službo nikakih Slovanov več, ker sicer da postanejo občinski zavodi sedeži slovanske propagande ! Zadnji čas da je, da se temu odpomore temeljito...
Tako „Indipente", ki je (kakor navadno) tudi takrat pozabil, da v gotovih slučajih tudi svetniki ne morejo pomagati. Nad nebeškimi svetniki je, kakor znano, Bog; nad mestnimi svetniki je pa ljudstvo. To ljudstvo je pa v naši občini tudi slovensko.
S tem se bo moral sprijazniti tudi „Indipente" !
Kako si magistratovci znajo pomagati iz zadrege!
Okolnost, da smo si letos izposlovati za ljudsko štetje tudi slovenske naznanilnice v mestu in v okolici, je spravila naše magistratovce brezdvomno v veliko zadrego. Kajti, ako si je stranka nalašč pripravila slovensko tiskovino in jo slovenski izpolnila, je s tem že dovolj jasno pokazala, kakega narodnega mišljenja je. V takem slučaju tudi kako falzificiranje občevalnega jezika ne bi zamoglo odločilno izkrivljati števila slovenskega življa tržaškega. Radi tega so prišli — kakor dokazuje sedanje postopanje magistratovih revizorjev — magistratovci v veliko zadrego, ker v slovenski spisano polo ne spada italijanski občevalni jezik, izlasti ne, ako ima to slovensko polo dobiti Še državna oblast v končni pregled. Zato so si magistratovci izmislili poseben način, da ne bi bila njih izkrivljanja tako očitna. Prihajajo k ljudem — kakor se nam poroča — z najnedolžnejimi izgovori in prijazno besedo. Vse je prav narejeno, samo to ali ono ne razumemo prav, ker nismo popolnoma vešči slovenskemu jeziku — tako govorijo in se lotijo nekakega prevajanja s svinčnikom, ali tudi s črnilom na isto ali na drugo naznanilnico. Naši ljudje, ki so znano postrežljivi, jim včasih celo s podpisom potrjajo, da je nova pola prav prevedena. In magistratovec pobira šila in kopita in se veselo smeje v pest, ker je dosegel, kar je hotel. Rubrike občevalnega jezika niti omenil nI in — če je bOo sreče — je odnesel nov podpis. Ce pa ni dosegel podpisa, bržkone ne bodo v največi zadregi.
i.
Veliko ogorčenje.
Takih in enakih slučajev se je te dni več pripetilo in so jih prevarili na najljubez-njiveji način, ker na naše vprašanje : kam ste se podpisali ? — ljudje večkrat sami ne vedo odgovora in ne vedo, da-li ni bila mej tolikimi papirji — nova laška nazna-nilnica ? ! Radi tega opozarjamo vsakogar, naj bistrim očesom pazi na vsako kretnjo revizorjev, čim začenja kaj beležiti v naznanilnico, zakaj prevajanje slov. naznanilnice nikakor ni potrebno. Če gospodje na magistratu ne znajo dovolj slovenščine, naj si plačajo tolmače!
Sklepamo pa še vedno istim pozivom: ne podpisujte ničesar več; naj vam že grozijo in vas strašijo kakor hočejo !
Skandalozno ljudsko štetje u Konfonora,
V občini Kanlanar (politični okraj Pula) so našteli leta 1900 — 199 Italijanov. V resnici pa jih ni — naj se pa vpošteva občevalni jezik ali pa narodnost — niti 40. Letos pa jih naštejejo menda — več sto!
Kakor števni komisarji fungirajo dva fanatična Italijana in en zagrizen hrvatski renegat. Števne pole so samo nemško-italijanske. Izpolnjujejo jih samo v italijanskem jeziku. Komisarji govorijo s strankami samo italijanski. Po občevalnem jeziku ne vprašujejo nikogar! V navzočnosti strank vpisujejo samo imena družinskih članov in število živine, potem pa gredo naprej z izgovorom, da vse drugo
—	torej tudi občevalni jezik, pismenike in nepismenike itd. — bodo v p i s a v a I i doma! Torej na občini, ki je največja sovražnica našega naroda, se kujejo: občevalni jezik, analfabeti, postranski posli itd. To je pravcato „ljudsko in živinsko štetje"
—	ne pa popis ljudstva! Celo nevedni kmetje se splošno pritožujejo, da postopajo komisarji nezakonito, da jih nič ne izpra-šujejo in da vpisujejo cele vasi za italijanske, kljub temu, da večina prebivalcev niti ne pozna italijanskega jezika in da je med njimi mnogo zavednih, odločnih Hrvatov. Pa ne samo nevedno ljudstvo, ampak tudi neke odličnejše izobražene osebe je poskušal števni komisar za davčno občino Kanfanar varati s tem, da je vpisal samo imena ter hotel oditi, češ: drugo da že sam izpolni! Vendar tu mu je izpodletelo. Odločni protest in nastop teh oseb sta ga naučila, česar prej menda ni znal, ali ni hotel znati — namreč, kako ima po zakonu vršiti svojo dolžnost kakor števni komisar! ' Ta komisar je sploh jako predrzen in celo nesramen. Navesti hočemo sledeči slučaj: Prišel je v neko hišo v Kanfanaru, sel za mizo ter začel pisati, ne da bi koga kaj prašal. Na hrvatsko pra-šanje domaČe hčerke, kaj da piše, je odgovoril : „Mi serivo, cosa che voio mi" (pišem, kar hočem sam). In ko je prvoimenovana zahtevala v hrvatskem jeziku, da mora vso družino vpisati za Hrvate, ker oni da so Hrvati in govorijo vedno samo hrvatski — je odgovoril: „Va in remengo Ti e tutti croatti lu (Da bi poginila Ti in vsi Hrvati!). Enako je ponovil sestri, ki je med tem prišla v hišo in zahtevala, da vpiše vso družino za Hrvate. — Priče so na razpolago.
Na podlagi teh resničnih dejstev poživljamo c. k. vlado, da to ljudsko štetje uniči in obnovi po svojih zanesljivih organih, ali pa da vsaj dovoli zaupnikom hrvatske stranke, da vse števne pole natanko pregledajo in vse netočnost! popravijo tako, da bo to štetje odgovarjalo dejanskim razmeram!
[MUMlHBBBlL^JLaJ
Ne podpisujte nikomur in ničesar več! Ne strašite se groženj z globami! Vi ste s tem, da ste oddali izpolnjeno naznanilnico, storili ono dolžnost, katero Vam
nalaga zakon o ljudskem štetju!
Stran S
»EDINOST« it. 20
V Trstu, dne 20. januvarja 1911
Kriza na Hrvatskem.
Akcija za deUzmožnost sabora.
Zagreb, 18. I.
Člen „ slavonske grupe", pristaš Toma-sićfcv, neverificirani poslanec, a vendar predsednik sabora dr. Neumann, je sklical voditelje političnih strank na dogovore. Na-temu dogovoru je, da bi dosegli
len
„sporazumljenje", ki na} bi zagotovilo, da bo hrvatski sabor v predstojećem zasedanju sposoben za delo. Dr. Neumann nadaljuje torej delo banovo. Ker Tomašič ni vspel, je prepustil nadaljno akcijo saborskemu predsedniku in neverificiranemu poslancu dru. Neumannu.
Parlamentarni običaj je, da je predsednik zbornice iz najmočneje skupine. A ne le, da pri Neumannu ni izpolnjen ta pogoj, marveč je še — kakor že omenjeno — njegova izvolitev proglašena za prepornol Vmes je torej vprašanje, da-li bo verificiran ? In takov predsednik naj bi ob takih težkih okolnostih sestavljal večino?!
V nedeljo je bila v Oseku velika skupščina povodom ustanovitve lokalne organizacije hrvatske samostalne stranke. Dogodki na tej znameniti skupščini ravno v centrumu „slavonske grupe" govore jasno, da koalicija ne bo poslušala sirenskih glasov — banovega instrumenta, dra. Neumanna! — Tenor na tej ogromno obiskani skupščini je bil proti režimu bana TomaŠića, a značil je ob enem nezaupnico „slavonski grupi" in posebno še dru. Neumannu, ker se je skupščina vršila v njegovem volilnem okraju in ker so na shodu aplavdirali koaliciji tudi — Neumannovi volilci!!
Koalicija torej ne bo hotela na noben način pomagati na ustvarjanju „delazmožne večine". Tudi „državnopravna opozicija" — če bi bila v resnici radikalna, kakor zna biti na volitvah — bi morala jednostavno odbiti poziv dra. Neumanna, a to z motivacijo, da se ne spušča v pogajanja s saborskim predsednikom, ki kakor poslanec niti verificiran ni!
Med tem pa se je baje — kakor čujemo — že našla formula, po kateri bodo frankofurtimaši votirali vladi indemniteto. Vlada da poda izjavo, da votiranje indem-tete ne pomenja izraza zaupanja vladi, marveč da je to „potreba", ki jo zahtevajo gospodarski interesi dežele. In frankofurtimaši, ki se toliko interesirajo za „gospodarske potrebe hrvatskega naroda", bodo pod to pretvezo votirali vladi indemniteto.
V ta namen se vrše tajni dogovori med Tomašičem in frankofurtimaši. Nagrado, ki jo dobe za to frankofurtimaši, izvemo že čez par tednov iz uradnih „Narodnih aovin", kjer se razglašajo dobrote, ki jih deli vlada v tej ali oni obliki! — Vendar pa čujemo, da je ban silno ozlovoljen, ker se mu manever s koalicijo za zagotovljenje delazmožne večine ni posrečil, radi česar se bližnja okolica banova boji, da prevzvišeni zopet dobi kako — politično influenco ! 1
Politični dogodki v Avstriji.
„Slovanska enota".
Med parlamentaričnimi komisijami češkega kluba in obeh jugoslovanskih klubov se vrše pogajanja glede nove organizacije „Slovanske enote", ki je vsled zjedinjenja čeških poslancev v enotni klub prenehala obstajati v dosedanji obliki.
Italijani in novopečeni Bienerth.
Posl. Bugatto je izjavil napram nekemu uredniku lista „Zeit", da kaže izjava mini-sterskega predsednika Bienertha glede italijanske pravne fakultete, da računa vlada še vedno na to, da Italijani ostanejo del vladne večine.
Vprašanje italijanske pravne fakultete.
Posl. Bugatto je izjavil napram dopis-■ iku milanskega „Secola" bojazen, da bodo Slovenci glasovali za Trst kakor sedež italijanske pravne fakultete, da bi s tem vrgli vlado, ali pa preprečili rešitev tega vprašanja.
Beležimo to čudno vest le po dolžnosti kronistov... ___
Bienerth III.
Baron Bienerth je čutil pri otvoritveni seji potrebo, razviti vladni program.
Baron Bienerth je tudi obečal, da bo vlada z vsemi silami delala na to, da se ublaži draginjo, obenem pa je apeliral na patriotična čutstva prebivalstva in opozarjal na nova bremena za nikdar siti militarizem. Res lepa tolažba! Pesek v oči. Na eni strani ublaženje draginje, na drugi pa —
novi davki!
Seveda Bienerth na koncu ni pozabil, popihati poslancem malo na srce, da naj bi ne delali ovir predlogi za italijansko pravno fakulteto. No, tukaj bomo govorih mi Jugoslovani, in sicer tako, kakor bo nam prav.	*
Sicer ni Bienerth povedal nič posebnega. Pojde naprej, kakor doslej, strogo „objektivno" in „nepristransko"! Prakticiralo se bo tisto objektivnost, ki ni nič druzega, nego zaščita sitim in nadaljevanje z zanemarje-vanjem lačnih. Bienerth hoče biti objektiven v smislu, da ne bo vlada ničesar dovoljevala v narodnih stvareh enemu plemenu, če ni v to privolilo drugo pleme, s katerim je prvo v sporu. To zveni celo lepo na prvi hip in bi bilo tudi pravično, ako
bi
se v naši državi bili boji med narodi, ki so že jednakopravni in jednakoveljavni in ki že uživajo jednako politično svobodo in so jednako deležni dobrot ustavnega življenja. Označeni princip Bienerthov bi bil opravičen in hvalevreden, ako bi v narodnih bojih na obeh stvareh Šlo le za pomnožitev politične moči preke mere enakosti, ki jo uživajo eni in drugi. AU pri nas temu ni tako. Avstrijski problem je marveč v znamenju bojev — da se izrazimo po domače — med nasičenimi v vsakem pogledu in lačnimi. Če bi si stali nasproti enako siti, potem bi imela vlada prav, ako bi jim govorila: sporazumite se najprej med seboj, potem dobite Še kaj! Če pa govoriš — kakor to dela Bienerth — lačnemu, ki vstrepeče po spremembi svojega položaja, naj počaka, dokler mu siti, ki nima povoda želeti si kake spremembe, privoli v spremembo, potem je to krivično, brezčutno, brutalno. A Bienerth se faktično postavlja na stališče, da zanemarjeni Slovani smejo dobiti, pa bilo tudi le najmanjo mrvico, še le tedaj, ko se saturiranim Nemcem izljubi kaj privoliti. Nemcem, ki že vse imajo, je lahko prenašati tak zistem čakanja, saj se ob njem le — dalje debele. Drugače je ž njimi, ki nimajo še ničesar. Ti ne morejo čakati na čudež, ko bodo Nemci iz lastnega nagiba hoteli priznati obsovraženim Slovanom narodno in politično jedna kopra vnost!!
Taka objektivnost, ki mero pravic za doslej brezpravne dela odvisno od volje nasičenih, nas narodno ubija in smemo s Dolno pravico smatrati tudi zistem Bienertha III. za nemŠko-nacijonalnega vzlic vsem lepim frazam o objektivnosti.
Dnevne novice.
Nova tajna svetnika. Cesar je podelil admiralu Leodegardu Kneisler pl. Maixdorfu, namestniku načelnika mornariškega oddelka in podadmiralu Juliju Ripperju, pristaniškemu poveljniku v Puli, dostojanstvo tajnih svetnikov.
Velike kavalerijske vaje se bodo vršile letos v velikem stilu v Galiciji okolu Grodeka.	x
Nova „Slovanska enota". Z Dunaja poročajo, da so se včeraj vsled sklepa enotnega češkega % kluba začela pogajanja med udeleženimi slovanskimi strankami t. j. med Čehi in Jugoslovani radi preosnove „Slovanska enote" na podlagi predloženega Štatuta, ki je tak kakršen je bil statut pred Božičem in katerega so Čehi pripravljeni vsprejeti. Včeraj popoludne se je vršila tozadevna seja in je upati, da se to vpiašanje najkrajšem času najbrže ugodno reši. Razpoloženje med Jugoslovani, izlasti pa med „Zvezo južnih Slovena" je jako ugodno za to preosnovo, v klerikalnem „Slovenskem klubu" pa so sedaj mnenja še deljena.
402.167 duš šteje Koroška po šema-tizmu celovške škofije, ki je pravkar izšel.
Prevrat v državi Paraguay. Iz Bue-nos Airesa javljajo: Vojni minister v Para-guayu je šiloma odstavil predsednika in podpredsednika in proglasil samega sebe predsednikom.
Nova zveza London-Trst. Kakor se z merodajne strani doznaje, se vrše pogajanja, da se uredi nova Iuksuriozna železniška zveza London-Trst kakor priključek na vozni red novih brzih parnikov avstrijskega Lloyda v Aleksandrijo. Ta zveza bi vodila preko Calaisa, Pariza, Južne Nemčije in Solnograda in bi trajala vožnja 38 ur. Trst bi s to zvezo mnogo pridobil z ozirom na tujski promet.
Cesarjev dar Coudenhovu. Z Dunaja poročajo, da je bivši češki namestnik grof Coudenhove dobil od cesarja njegov portret. Poleg daru mu je došlo pismo od cesarjevega generalnega adjutanta, ki mu v cesarjevem imenu izraža posebno zahvalo.
Apostolska nuncijatura na Dunaju. Glasom nekega poročila iz Rima sodijo vatikanski krogi, da bo novi nuncij za Dunaj imenovan v 14 dneh. Kakor kandidate za to mesto imenujejo nuncija v Bruselju mons. Tacci, nuncija v Braziliji mons. Ba-vona, nadškofa v Spoietu mons. Serafini in še dva druga italijanska škofa.
Domače vesti.
Petdesetletnica „Slovanske Čitalnice*1. „Slovanska Čitalnica" v Trstu praznuje letos 50-letnico svojega obstanka. To je redek in važen dogodek in sicer ne samo za društvo, ki je bilo pri nas prvo te vrste, ampak važen tudi za razvoj slovenskega gibanja in preporoda v Trstu, kakor tudi na Slovenskem. Čitalnica je med tržaškimi društvi najstarejše društvo; prva je začela zbirati razkropljene tržaške Slovane, ona je bila prvi pojav slovanskega družabnega življenja v Trstu; 50 let njenega življenja je obenem petdeset let slovanskega življenja v Trstu.
Zato je sklenil čitalniški odbor, ta dogodek primerno proslaviti in sicer ne samo v svojem ožjem krogu, ampak pristopno vsem slojem slovanskega težaškega občinstva. V ta namen priredi »Čitalnica" dne 1. febr. t 1. v veliki dvorani .Narod, doma" jubilejni ples, pozneje pa kot glavno prireditev slavnostno akademijo in komers. Osnoval se je v ta namen poseben, mnogoštevilen častni odbor gospodov ia dam iz odlične tržaške slovanske družbe.
Vabita za ples so se pričela ravnokar razpošiljati in prosi odbor vse one, ki bi slučajno ne prejeli vabil, da izvolijo prijaviti svoje naslove v „Slovanski Čitalnici", (Nar. dom).
C. k. poštnemu ravnateljstvu na znanje. Prejeli smo: Jaz pišem pogostoma svojim starišem v Komen. Ali često se dogaja, da naslovljenci ne dobivajo pisem. — Nikogar nočem označati kakor krivca. Kon-statujem le fakt, a poštno upravo prosim, da izsledi vzrok, oziroma, da poskrbi, da se take nepriličnosti ne bodo več dogajale.
Odbor »Prve primorske gostilničar-ske zadruge" opozarja in vabi vse slovenske gostitničaije v Trstu in okolici, posebno pa svoje zadružnike, na sestanek, ki se bo vršil danes ob 2. uri popoludne v prostorih „Tržaškega podpornega in bralnega društva" v ulici Stadion 19, I. nadstropje.
Za CM obramben! sklad so se zavezali plačevati sledeči p. n. gg.: 867. in
868.	Dvanajst rodoljubov pri omizju kon-sumnega društva v Rojanu (plačali 200 K ;)
869.	Pazinski Slovenci (plačali na račun 15 K); 870 -J- 871. Dunajski Slovenci.
Državni In železniški uradniki imajo v nedeljo 22. t. m. v gledališču „Eden javen shod, da še enkrat in posled-njikrat zahtevajo draginjsko (pristaniško) doklado.	_
Tržaška mala kronika.
Poskns samomora. Valerija Klamer, stara 20 let, stanujoča v ulici Geisi 6, usluž-bena v kavarni „Oriente" je sinoči izpila precejšnjo dozo karbolne kisline. Pozvana zdravniška postaja jo je prepeljala v bolnišnico. Njeno stanje je opasno. Vzroki: neznani.
O utopljencu na Greti. Zadnje dni minolega leta so našli v nekem vodnjaku na Greti truplo Josipa Bana, hišnega posestnika na Trsteniku. Ker je oblastnija sumila, da je morda smrt provzročila zločiu-ska roka, zato je aretirala štiri osebe, proti katerimi se je vodila kazenska preiskava. Kakor smo doznali, je bil.pa eden aretirancev že izpuščen na svobodo.
Čudna vožnja! Nemški konzulat v Solunu je dal tam vkrcati na Lloydov par-nik „Karlsbad" 43-letnega kurjača Adolfa Ulmanna iz Lengenfelda na Saksonskem, ker je bil brez sredstev. Voziti bi se bil moral do Sauti Quaranta. Čim pa se je parnik približal temu pristanišču, se je Ulman skril v skladišče za premog in pokazal se je zopet na krovu še le tedaj, ko je bil parnik zopet na visokem morju. Ko je parnik pri-plul v Trst, je kapitan naznanil stvar pri-staniščni oblasti in vodja pomorske policije je kurjača aretiral, ker je ogoljufal „Lloyd" za voznino 25 60 frankov v zlatu. Aretiranec. je rekel, da res ni vedel, kako bi se bil mogel preživljati v Santi Quaranta, do kamor ga je poslal nemški konzulat.
Brž še eno tatvino! Aleksander Del-fabbro, star 40 let, rojen v Trstu in pristojen v Pavijo, je bil radi raznih kazni izgnan iz Trsta. Ali policija mu je dovolila, da ostane še v Trstu do konca prihodnjega leta. To dobrohotnost oblasti je možakar porabil v to, da je brž še enkrat vkradel, in sicer je olajšal nekega žganjarja v ulici Pondares za par kronic. Spravili so ga v zapor.
Koledar in vreme. — Danes: Fabi-jan in Sebastijan, mučenika. — Jutri: Neža dev. muč.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -f- 8*5° Cels. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Temperatura narašča. — V začetku lepo, potem motno.	_
Izpred sodiš*«.
Znamenit prispevek k „kulturnemu" postopanju mestnih tržnih redarjev napram Slovenkam prodajalkam.
Predvčeraj, 18. t. m. se je vršila pri tukajšnji c. kr. okrajni sodniji za kazenske stvari zazimiva kazenska obravnava. Razpravo je vodil sodnik g. Comel. Kot zasebna tožiteljica je nastopila Josipina Glavina iz Lonjerja, zastopana po odv. pisarni dr. Rybara, katera je podala proti mestnemu redarju g. Wilf!ingu (Italiano puro sangue!) kazensko tožbo radi prestopka proti varnosti časti. —
Dne 7. oktobra minulega leta prinesla je namreč Josipina Glavina s svojo prijateljico Alojzijo Čač iz Lonjera na trg Barriera vecchia jerbas hrušek- v svrho prodaje. Postavila je svoj jerbas na trg ter čakala na kupca. Na enkrat pa pride mestni redar Wilfling k njima in ju zapodi proč od onega mesta, češ, da tam ne smeta prodajati. Na vljudno vprašanje Josipine Glavina, kam torej morata iti, zadri se je mestni redar v prisostvu velikobrojne možice ljudi na Josipino Glavina z besedami: La vadi vender i sui peri su in sua schia-veria (idite prodajati Vaše hruške v svojo Ščavarijo). Na te besede je Josipina mirno vzela svoje hrulke ter s svojo družico šla na drugo mesto. Toda ni tam jo ni pustil mestni redar na miru ter je pregnal Josipino Glavino tudi na tretje mesto, katero ji je pokazal redar WilfUng. Toda niti tu-
kaj našim prodajalkam Wilfling ni daf miru, temveč mu ni bilo prav, da Glavina ni postavila jerbas na klop, pač pa aa zemljo iz jednostavnega razloga, ker ri imela nikake klopi na razpolaganje. Tu se je vnovič razjezil mestni redar Wilfling ter začel kričati na Glavino. Glavina ga je mira« prosita, naj jo vendar pusti že enkrat na miru, toda Wilfling je zopet začel na uja kričati: Cosa non la sa, che la že schiava ?, na kar mu je ona odgovorila: ne, tega ae vem. Na to ji je Wilfling odvrnil: Adesse Ia sa che ze schiava 1!
Konec konca je bilo, da je Wilfling, ki je znal, da zasebna tožiteljica trpi na srčai bolezni, odvedel isto z brutalno silo na ko-misarijat. Ker je morala Josipina Glavina dolgo čakati komisarja, se je mej tem časom obrnila na nekega tam službujočega državnega javnega redarja, ki jo je spremil na policijo, kjer je povedala ves dogodek. Na policiji so ji rekli, naj gre naslednji dan po hruške k tržnemu komisarju in da, če jo ta kaznuje z globo, sme plačati, sicer pa da naj pride na policijo.
Ko je Josipina Glavina prišla nasledki dan k tržnemu komisarju, je stal pred „ka-žotom" redar Wilfling in se ji poredno smi-jal, a ona je morala plačati 3 krone globe f!
Na včerajšnji razpravi je gospod WI-fling tajil, da bi bil izrekel žalitve, radi katerih je bil tožen. Rekel je, da je oddalji tožiteljico s prostora, ker ni imela pravice tam prodajati, in da jo je odvedel h komisarju, ki jo je kaznoval z globo v zneska treh kron. Rekel da je tožiteljici le; „Cossa ja čredi de comandar nel suo paese ?" (Kaf mislite, da ukazujete (kakor) v svoji vasi?), in sicer zato, ker tožitetjica ni hotela z onega mesta.
Priča Alojzija Čač je potrdila, da je bila istega dne s tožiteljico, da ju je toženec Wilfling pregnal s prvega in pote« še z drugega mesta. Pri tem da je rekel : Mostri de ščavi!" Drugih besed da ni razumela.
Priča Katarina Čač je potrdifa, da je obtoženec rekel: „La vadi, la vadi venderghe i peri ai ščavi!" Druzega ni slišala.
Zastopnik toiiteljice (dr. Stare za pisarno d.ra Rybara) predlaga, da se zasliši kaker priča tudi zasebna tožiteljica, a toženec se temu ne protivi.
Zaslišana kak3r priča, pove Josipina Glavina, kakor je navedeno v ovadbi..
Na to pa skuša sodnik g. Comel prepričati stranki, naj bi se poravnali. Tožeacc se takoj pokaže razpoloženega za poravnavo. Zastopnik tožiteljice, dr. Stare, pa k-javi, da pod nikakim pogojem ne vmakae kazenske tožbe, če toženec ne poda izjave da obžaluje izražene žalitve.
Na to pa toženec, gospod občimstt redar W;lfling (seveda: italiano puro sangue) izjavi:
da iskreno obžaluje žaljive izi-aze, ki so mu ušli in da ni imd namena žaliti ni osebe zasebne tožiteljice, ni njene narodnosti. Obenem se obveže plačati stroške v znesku K 35.
Ko je šel, mrkega obraza po stopnicah, je gosp. Wilfling mrmral: „Mai pi* no ghe digo ščavi! Trentacinqu^ co-rone ! Ai
Naše gledališče.
V nedeljo ob 4. uri popoludne si«-vsča delavska drama
„JERNEJ TUEAZER",
ali
štrajk barvarjev.
Prvikrat ta lepa igra ni imela z&aoe* poslušalcev, menda vsled hudega vreaeaa, Zdaj bi tega izgovora torej ne bilo. Zato pač lahko pričakujemo, da bo v nedelj« 4. uri popoludne obisk povoljen.
*
* *
V nedeljo ob 8. zvečer nad vse lepa burka
„HOTEL BRABAtfT'-.
Ta burka zasluži največje pozoraasti vseh, ki bi se radi prav pošteno nasmejal! in pozabavili. Prelepa igra nam odkriva pestro življenje Čudne rodbine, živahno pikantnost, odeto v prijazno satiro, in vrvemje vse križem zaljubljenih hotelskih gostov.
Mislimo, da se to nedeljo snidemo v velikem številu v našem gledališču.
Vrata rica vstopnice.
.Narodnega doma* prodaja
* * *
japonska družba
—. — — HANAKO —---
gostuje v soboto dne 28. in v nedeljo iae 29; januvarja. _
Društvene vesti*
• Pevska društvo „Kolo". Pevske vaje so zaključene do občnega zbora, ki bo dne 28. t. m. ob 2. uri popoludne v društvenih prostorih.
Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer tečno ob 8. uri vaja za moški zbor. Prosim polnoštevilne udeležbe — tenori in basi.
Pevovodja.
Učiteljsko društvo za Trsi in okolica vabi svoje pevke in pevce k pevski
V Trstu, dne 20. januvarja 1911
»EDINOST« gt. 20
Stran JU
vati, ki bo v „Slovanski čitalnici8 (Narodni dom) v nedeljo 22. t. m. ob 10. uri pred-poludne.
V zavodu sv. Nikolaja bo v nedeljo popoludne ob 4. uri predavanje. Govorila bo gdč. Pavla Hočevar o „ženski nravnosti". Vabi se zlasti naše služkinje, da se udeleže tega predavanja.
Društvo „Ljudski Oder" naznanja, da bosta v četrtek dne 26. in petek 27. janu-arija t. 1. v „Delavskem domu" ulica Bo-schetto 5, predavala dr. Jos. A. Tomšič in dr. Celestin Jelene. In sicer: v četrtek dne 26. dr. A. Tomšič o predmetu: razvoj in ustroj družabnega življenja, v petek 27. dr. Cel. Jelene: O demokratizmu v austnjskem
življenju.	r , 0
Začetek predavanja točno ob 8. uri m
pol zvečer. ___
DAROVL
—	Družbi CM je plačal dr. F. Kovačič 2 K za Trnovčevo knjižico „Venec povestic", 5 K pa za stavbo slovenske šole pri sv. Jakobu.
—	Za „Božićnico" so nadalje darovali gg.: Anton Šorli 5 K, Fran Fonda 2 kroni, Miloš Pahor in Rafael Kosovel po 1 K.
Lepa hvala !
—	Za „Božićnico" je nabrala rodoljubna gospica Gilda Luxa s Prošeka 22 K. Nadalje daroval g. Kobjeglavski 5 K.
Srčna hvala!
Nar. del. organizacija.
Godbeni odsek NDO pri sv. Jakobu Maznanja vsem svojim izvršujočim članom, da so dospela društvena godala v ponedeljek dne 16. t. m. Godala se nahajajo v društvenih prostorih pevskega društva „Ilirije", ulica Montecchi št. 15, pritličje. Redne godbene vaje se bodo vršile ob torkih in četrtkih točno ob 8. uri zvečer.
Opozarjamo vse one člane, ki so se vpisali, naj prihajajo ob označenih dneh redno k godbenim vajam, kajti v nasprot-«em slučaju bi jih smatrali izključenimi.
Odbor godbenega odseka. Podpisani »aznanja odbornikom in namestnikom, da bo v soboto dne 21. t. m. točno ob 7. uri zvečer izredna odborova seja v društvenih prostorih ulica Montecchi 15, pritličje. Radi jako važnega dnevnega reda te seje pričakujem obilne vdeležbe. Naprošeni so tudi lov. pregledovala računov radi sklepanja računov.	Predsednik.
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
VERDI. Danes odmor. Premijera opere ruskega skladatelja Musorgsky „Boris Go-danov" je določena za 28. t. m.
POL. ROSSETTl. Cirkus.
EDEN. Zanimiv varijetetni program.
Vesti iz Goriške.
Iz Ajdovščine. Veselični odsek „Društva za podporo rokodelcev" priredi skupno s podružnico NDO. v Ajdovščini v nedeljo, dne 22. t. m. plesno veselico v dvorani g. Prana Bratine v Ajdovščini. Sviral bo oddelek vojaške godbe iz Gerice. Začetek ob 4. uri popoludne.
Iz Nabrežine. Dne 22. t. m. ob 7. uri zvečer se bo vršil zabaven večer v gostilni g. Ignacija Tanceta. Pri zabavi bo sodeloval izborni narodni tamburaški zbor. Ljubitelji zabave dobro došli!
Brje pri Rihenbergu. Odsek črniš-kega „Sokola" na Brjah, je imel svoj letni občni zbor dne 8. t. m. v društveni sobi pri Martinih. Udeležba je bila polnošte-vilna narodnih mladeničev. Zborovalce je z iskrenimi besedami pozdravil brat predsednik, ki je tudi vodil in otvoril zborovanje z „Nekaj misli o delu sokolskem". Na to je brat tajnik prečital in pojasniK pravila. Za društveno leto 1911 je ostal isti odbor v minulem letu in sicer: preds. br. Milan Trpin, podpr. Franc Stegovec, nač. br. Iva« Ličen, t. in župni delegat br. Josip Pečenko, bi. br. Leopold Vidmar, ar. br. Ivan Colja, odb. br. Ivan Čebron in br. Aaton Makovec, odb. nam. Franc Mihelj, pr. r. br. Anton Možina in brat Fran Ličea. —
Upanje je, da društvo v kratkem še toliko naraste. Obžalovati pa je, da je naša „starina" še sedaj zanikerna. Dal Bog, da bi še oni pristopili k društvu. Potem bi lahko rekli, da je v Brjah največje društvo v vipavski dolini. Žal le, da ni še zadostne telovadnice.
Prosimo vseh, da bi pridno pristopali in podpirali društvo, kakor do sedaj, da bi si čimprej nabavili potrebno sokolsko opravo. Ob enem moramo zahvaliti dosedanje odbornike za marljivo delovanje ter prositi vseh, da ostanejo zvesti društvu. Zaključil je zborovanje br. predsednik Milan Trpin z zahvalo za mnogoštevilno udeležbo vrlim brejskim Sokolom. Društvo ima namen ustonoviti tudi ženski Sokolski oddelek.
Vesti iz Istre.
Iz Pule: Prestolonaslednik Fran Ferdinand bo tudi letos bival nekoliko tednov na Brionskem otoku, kamor pride sredi meseca marca; tamkaj ostane približno dva
I meseca.
i Skupina Slovencev v Puli prirejuje v soboto, dne 21.januarija 1911 v veliki dvorani „Narodnega doma" veliko predpustno zabavo s plesom. Začetek točno ob 8. in pol uri zvečer. Sodeluje godba c. in k. peš-polka štev. 87. Preplačila se hvaležno sprejmejo. Vstop imajo samo povabljeni.
Čisti dobiček je za družbo sv. Cirila in Metoda za Istro in Kranjsko.
Druge slovenske defele
Peerz pojde v Maribor ? „SI. Narod" poroča: „Kranjski dež. Šolski svet je dovolil g. dr. Potočniku, profesorju na učiteljišču v Mariboru, da menja z enim profesorjem na ljubljanskem učiteljišču. Manjka še dovoljenje štajerskega dež. Šolskega sveta".	•
Pa ne da bi bil ta „en" profesor oni glasoviti — Peerz ? Ako je temu tako, potem mislimo, da se ga bodo znali naši štajerski rojaki ubraniti!
I	-
Razne vesti.
Židovska politehnika v Vilni. Varšavski židovski listi so priobčili vest, da se v kratkem ustanovi v Vilni židovska politehnika. Že meseca septembra tega leta bodo baje otvoijene štiri fakultete te politehnike za 200 do 300 židovskih dijakov.
Ruska vlada kupila Jasno Poljano. Rimski listi poročajo, da sta sina Tolstega Ilija in Lev prišla v Petrograd, da se pogajata z rusko vlado o prodaji Jasne Poljane. Brata sta pripravljena prodati svoj del za milijon rubljev. Govori se tudi, da bi bila tudi vdova pokojnega Tolstega pripravljena prodati svoj del.
En časnikar — 24 tožeb. V Kečke-metu na Ogrskem je neki časnikar napal mestne mesarje, češ, da prudavajo slabo in pokvarjeno meso in zastrupljajo ljudi. Radi tega ga je tožilo 24 mesarjev radi obrekovanja. V sredo je bila razprava. Sodišče je časnikarja oprostilo v vseh 24 slučajih. To je vzbudilo v mestu veliko senzacijo, a mesarji se silno hudujejo.
Gospodarstvo.
Mednarodni kmetijski kongres. Pri seji takozvane „Commission internationale d' agriculture", kateri so prisostvovali tudi zastopniki dunajskega c. k. kmetijskega društva, se je sklenilo prirediti IX. mednarodni kmetijski kongres leta 1911 v Madridu in sicer v maju. Na tem kongresu se bodo razmotri vala razna gospodarska vprašanja.
Poskušnja vin. Tržaški „Trgovski muzej" je sklenil prirediti letos pokušnjo primorskih vin, da dožene, kakšna vina se pridelujejo v eni ali drugi primorski pokrajini, oziroma če so ta vina pripravna za svetovno kupčijo. Vina, ki se pošljejo na to poskušnjo, se torej ne bodo premirala.
Telefonska zveza med Budimpešto in Sofijo je bila te dni izročena prometu. Navadni pogovor na tej progi stane za tri minute K 4, nujni K 12.
Beda v Turkestanu. Iz Petrograda poročajo: Vsled potresa je zavladala v Turkestanu med tamošnjim prebivalstvom velika beda. Da se pomaga stradajočemu prebivalstvu, se je osnoval pod protektoratom carice odbor, ki se obrne na vso Evropo za zbiranje prinosov. Car Nikolaj je že daroval 50.000 rubljev. Tudi carica is društvo rdečega križa sta darovala znatne svote.
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
M* PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
TR8T - VIA MALCANTON - TR8T
Mnenje gosp. dra. G. Brezovsky
: primanja v Ujvideku. ==
G. /. SBRRAVALLO
Trst.
2 Vašim izdelkom SERRAVALLOVO K1NA-VINO Z ŽELEZOM (Vino di China Ferruginoso Serravallo) napravil sem razne poskuse, posebno z otroci, in vspehi so me popolnoma zadovoljili. Radi izvrstnega okusa jako ugaja otrokom, ki je kaj radi jemljejo. UJVIDEK, 23. novembra 1908.
Dr. G. BREZO VSK Y.
Novo hišo z vrfom
Bta;e sv. Lucija-Tolmin za-se, prodam radi družinskih sprememb Cena 8000 kron. Hiš* s 5 sobami, kuhinjo, kletjo in drugimi prostori nudi udobno letovišče, ali gosposko stanovanje, primerno za duhovnika ali uradnika v pokoju. — Ignacij Bajt, c. kr. učit lj, Grad fiče ob Soči. Pojasnila daje tudi g. Fran Bajt, nadučitelj v Solkanu pri Gorici.	52
Inein Taufar Trat, ulica Carpiso n Bt. 16. JUbl|l I dlWl Pekarna in Blagčičarna spo-družnico v ulici Molin grande št. 9. Popolnoma na novo urejena. Svež kruh večkrat na dan. Postrežba točna na dom.	677
ZALOGU VIN
nlica Fieta štev. 13
Točijo se pristna m za flroMo
istrska in dalmatinska
iz najboljSih kleti. Istrsko po stot. 72. Dalmatinsko Crno Opollo po 80 stotink.
Udani Adolf Haiper
i GOSTILNA i
Filiale del Plecolo PiMallo
.. ulica Ghega 13 ..
Točijo se najfinejša Istrska in dalmatinska vina: Črno po 96 stot, Belo prastaro po Kron 1*12. Za .... družine 8 stotink manj.....
Domača kuhinja prirejena z na-;::: ravnimi sredstvi. :::
0
Izključena margarina.
LJ:
:UI
9. De Vccchi 8 £. Skerl
nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, Trst
zaloga * ovsa
klaje in otrobov.
BENO prve vrate po 7 K. Oves Ben po 17 K. Detelja po 7 50. Ogrski oyea po 19 K. Otrobi „V*' po 15-60 K. — Po 100 kilogramav
na malo za razprodajo
Uradnik :
oženjen, 34 let star, izvežban v vseh pisarniških pe-slih, samostojen korespondent, bilancir itd. vešč ve* jezikov s 14-letno prakso
išče službe
pri posojilnici ali občini, kot solicitator, koreapoa-dent, knjigovodja. Položi kavcijo. — Ponudbe pet „URADNIK" na „Inseratnl oddelek Edinosti**.
Hov hiffet pri so. Ivana
Luigi BRAIDOTTI
Via S. Cillino it. 1157 (Sv Ivanu) Trat
Izbor rasne svinjine
in sira, kakor tudi piva, vina in likerjev s postrežbe
k"*-	Se priporoča LASTNIK.
Odprto do ene popolnoči. *
Svarilo ! Pri nakupovanju kavine primesi občinstvo vse premalo pazi. Marsikdo zahteva kar kratkomalo t trgovini „cikorijo" in vzame, kar mu prodajalec da v roko. To ni prav. Treba je izrecno zahtevati „Kolinsko cikorijo" ali „Kolinsko kavno primes", potem Se-le bo dobil v resnici izvrstno kavno primes. Vsakdo naj smatra za svojo dolžnost, da zahteva vedno in povsod edino le to kavno primes, ki jo izdeluje ..Kolinska tovarna t Ljubljani", edino slovansko podjetje te vrste na vsem slovanskem jueu. Opozarjamo, da dobiva od prodane „Kolmske kavne primeri" „Družba sv. Cirila in Metoda" lep letni prispevek. iJm več se bo te kavne primesi prod^alo, tem večji bo ta letni prispevek. Zato še enkrat: Zahtevajte povsod edino-le: „Kolinsko kavno primes".
SCHICHT - STEARIN SVEČE
LEDA
NAJBOLJŠA VSEH ZNAMK! APARTEN ELEGANTEN ZAVOJ.
NE CEDIJO SE XE DIŠIJO
NE DAJEJO SAJ NE KAD£
«0 It SVITU« IN NIKHIN PUIMEHOM H
Cesta vzajemna zavarov. na življenje
ZADRUŽNI ZAVOD €. k. priv. Prve češke vzaj«me zavarovalnice, ustacov-tjeae L 1827 v PRA6I (Lastna palača).
Najugodnejše življensko in rentno mmmm zavarovanje, mmmm
Moderni zararoTalni pogoji in Speci], tarifi za leiste
Predao se odločite zavarovati se na življenje, zalite* vsjte v lastne« Interssu pros ekt potoai 6 LAVNEGA ZASTOPSTVA Češke vzajemne zavaroval, oa življenje
v Trstu, ul. Squero Nuovo 13
(nasproti glavne nošte).
Kron 6200!
AUTOMOBILI FORD 1911
Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 vaz edinega tipa CHASSIS 20 HP šest raznih tipov kočij.
Kočija „FORD" je najpopolnejša, najhitrejša io nai^konomičnofC* kar jih obstoji. - GENERALNI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Pfazza Goldoni 10—11, Tel. 1734
Velika oanlralna garage, ulica dal Baohi 16, vogal nlloa BoMtott« TELEFOi 2247. STOCK PNEUM GOODRICH (amerikanaka).
Automobili na posodo po smerni oenL
Varstvo in vzdrževanj« avtomobilov.--Solidna portreta
Rrolnfnlca za civiliste In vojake Franjo Polanec
v Trsta, vi« S. Gfacomo (Corso) 6, D. n.
Priporoča se slavnem občinstvu in vojaštvu za vsakovrstna dela. Blaf« prve vrata, del« solidno, cene zmerne.
144444 TRVDKA
Adolf Kostoris
skhditte oblek za moJke In dedke
Trst, Via S. Giovanni 16, 1.
TELEFON 251 Kom. O. (zraven restavracije „Cooperativa" ex Haeker)
frudaja na mesečne ali teden, obroke obleke in površnike za moške
perilo itd po dogovornih cenah. POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v I. aad.
Krojaćnica TRST, CORSO 21, II. nad.
Izdeluje po najve86em kroju In po zmernih oenah. Bogata Izbera
tu- In Inozemskega blaga.
Priporočamo našim KOUfllSKO CIKORIJO!
-- posnodinjarn -—iz EDINE Slovenske Tovarne v Ljubljani. --
Rt: an IV
Velika indijska železnica. Iz Petro-gradu javljajo: V ruskem ministerstvu za trgovino in obrt se je vršila konferenca, na kateri so razpravljali o tako zvani „veliki indijski železnici". Konferenci je predsedoval minister S. T. Timašev, a prisostvovali so zastopniki ministerstva za trgovino in obrt, ministerstva za unanje stvari in moskovskega borznega odbora. Bivši minister Ti-mirjašev, kakor zastopnik onih, ki zahtevajo koncesijo, je živahno zagovarjal izvedbo nameravane železnice, dočim je zastopnik moskovskega borznega odbora Krestnikov naglašal, da gradnja te železnice naravnost uniči interese ruske trgovine in industrije. Rusija izgubi povsem perzijski trg, ki ga pridobita Anglija in Nemčija. Na omenjeni konferenci ni došlo do nikakega sklepa. Druga konferenca se bo vršila čez nekoliko tednov.
BRZOJAVNE VESTI.
Bančno vprašanje v finančnem odseku.
DUNAJ 19. V današnji seji finančnega odseka je začela razprava o bančni predlogi. Govoril je najprvo finančni minister dr. Meyer, ki je povdarjal nujno potrebo rešitve bančnega vprašanja.
Posl. dr. K r a m a r je zahteval, da morajo dobiti v generalnem svetu banke tudi Čehi svoja zastopstva.
Posl. C h o c se je pritoževal proti protislovanskemu duhu, ki vlada v avstro-ogrski banki.
Posl. dr. EI 1 e n b o g e n je rekel, da so socijalni demokratje za narodna zastopstva v banki, ako se v isto ne vnaša politiko.
Češki namestnik zaprisežen.
DUNAJ 19. Cesar je danes predpol. zaprisegel grofa Thuna kakor namestnika Češke. Pri tem sta posredovala viši komor-nik grof Gudenus in minister za notranje stvari grof Wickenburg.
Kralj Peter obišče papeža.
DUNAJ 19. „Allg. Corr." poroča iz Rima, da obišče srbski kralj povodom svojega poseta v Rimu tudi papeža.
Otvoritev nove grške Skupščine.
DUNAJ 19. „Fremdenblatt" poroča iz Aten, da bo nova grška skupščina vsled sklepa ministerstva otvorjena v nedeljo brez prestolnega govora.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 19. Zbornica je nadaljevala razpravo o bančni predlogi. — Posl. Kovacs je govoril proti predlogi in za samostojno banko. Razprava je bila potem prekinjena in odgodjena na jutri.
Ogrska ministra na Dunaju.
BUDIMPEŠTA 19. Ministerski predsednik grof Khuen Hedervary in pravosodni minister dr. Szekely se podasta jutri na Dunaj, da se skupno z avstrijskim minister-skim predsednikom baronom Bienerthom, ministroma Hochenburgerjem in Georgijem vdeležita konference, ki se bo vršila v soboto. Na tej konferenci se bodo ministri posvetovali o sklepni redakciji vojaškega pravdnega reda.
Položaj v Makedoniji.
CARIGRAD 18. Mahmud Ševket paša je izjavil nekemu politiku, da je položaj v Makedoniji zelo kritičen, ker postopajo Bolgari in Grki složno. Ali Turčija ne opusti svojih pravic in jih bo v Makadoniji branila z vsemi silami.
Aviatfka.
SAN FRANCISCO 19. Aviatik Ely je Mapravil danes s Curtissovem biplanom letalni poskus z nekega prostora oddaljenega 12 milj južno od San Frančiška na križar „Pensylvania", ki je usidran pred mestom. — Posrečilo se mu je dospeti na križar.
Deputacija dunajskega mestnega sveta odpotovala iz Pariza.
PARIZ 19. Deputacija dunajskega mest-■ega sveta z dr. Neumayerjem na čelu je ob 9*10 predpoludne odpotovala na Dunaj. Na kolodvoru so se od dunajskih gostov poslovili predsednik, podpredsedniki in tajniki municipalnega sveta. — Župan dr. Neumayer je izročil predsedniku pariškega municipalnega sveta svoto 1500 frankov za pariške siromake.
Turčija.
CARIGRAD 19. Listi poročajo, da bo prihodnji teden sklicano na šesttedenske vojaške vaje 60.000 redifov 1. 2. 3. in 5. armadnega zbora. Ko bodo ti odpuščeni, bo sklicanih 60.000 drugih redifov.
Novi avstroogrski poslanik pri Vatikanu.
RIM 19. „Corriere d' Italia" piše, da je sv. Stolica privolila v imenovanje kneza SchOnburg-Hartensteina avstroogrskim poslanikom pri sv. Stolici. Ker popravljajo palačo Venezia, zato se novi poslanik defi-■itivno preseli v Rim Še le pozneje. Tjakaj pride nekoliko dni po odhodu grofa Szecsena, da izroči papežu svoje poverilno pismo. Grof
Szecsen ostane v Rimu do konca febr. ali začelka marca.
Štrajk v Barceloni.
BARCELONA 18. Okolu 2000 delavcev vodnih naprav in raznih tovarn v predmestju Sv. Martina je pričelo štrajkati.
BARCELONA 19. Štrajkujoči vozniki, okolu 3000, so sklenili, da prično v ponedeljek zopet delati.
Vinogradniki proti izdelovalcem šampanjca.
EPERNAY 19. Tu so bili veliki izgredi vinogradnikov proti izdelovalcem šampanjca. Izgredniki so naskočili neki transportni voz, jna katerem je bilo 2500 steklenic šampanjca in vse pometali v reko.
EPERNAY 19. V minoli noči so de-monstrujoči vinogradniki šli v Hautillers, so šiloma udrli v klet tovarnarja Šampanjca, kjer so razbili sode, v katerih je bilo 400 hI vina.
Prof. Jos. Apih.
CELOVEC 19. Danes je nagloma umrl vpok. prof. Josip Apih, pisatelj znane knjige „Slovenci in leto 1848".
Dunaj 19. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Sigetvar" dospela v Mikoni. Jutri odpluje v Tinos. Na ladiji vse zdravo.
Dunaj 19. Cesar je posetil danes kneza in kneginjo Windischgratz in je tamkaj obedoval.
Bukarešt 19. Vlada je sklenila razpustiti parlament dne 23. t. m. Nove volitve bodo koncem februarja.
Benetke 19. Grofico Tarnovsko so prepeljali v milansko ječo, kjer jo bodo operirali — Potem jo odvedejo v kako kaznilnico.
Tokio 18. V anarhističnem procesu proti 26 osebam, ki so bile obdolžene, da so stregle po življenju cesarju in drugim členom cesarske rodbine, je bilo danes 24 obtožencev obsojenih na smrt; dva sta bila obsojena na 8 oziroma na 11 let eče.
Petrograd 19. Car Nikolaj je danes prisostvoval ceremoniji blagoslovljenja vode pred zimsko palačo.
Posoj. In hranil, društvo v Rlcmanjlh
vabi na
občni zbor
ki se bo vriil
dne 29. januvarja 1911
ob 3. uri popoludne v prostorih »Narodnega doma" - ........... v Ricmanjih.
DNEVNI RED:
1)	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru;
2)	revizijsko poročilo;
3)	poročilo načelstva ;
4)	poročilo nadzorstva;
5)	odobrenje računskega 2aključka za leto 1910;
6)	volitev načelstva;
7)	volitev nadzorstva in
8)	slučajnosti.
Radi važnosti zbora, aaj nobeden član ne izeotene.
ODBOR.
Dpnrloin cO opeke za streho in planete^— rrUUdjU OO (tavele). Ulica del Bosco štev. 25 ob 8. uri zjutraj in ob 1. popoludne.	9-4
Prodajalna jestvin in koloni-jalnega blaga
ind@rico Bass©
Crst, ulica Jarneto 14
Blago vedno sveže
in cene zmerne.
Simić S Co. - Crst
ul. S. Anastasio 8-I0
= OBAVLjA ==
Agenturske in komisijn. posle
Bavi se s prodajo kolonialnega blaga In nakupom dež. pridelkov.
Ia
nis
3
Zaloga tu- in inozem. vin, špirita likerjev in razprodaja na debelo in drobno
JAKOB PERHAUC
Trst, Via delle Acque št. 8, Trst
(Nasproti Cafife Centrale)
Velik izbor /rancoskega Šampanjca, penečih dezert-nih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeauz Burgnnder, renskih vin, Mcsella in Chianti. Ram, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in brinjevec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetja. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od pol litra nsprej.
af ■*=-«
Y immi in mm vogal ul. Ghega
in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabris.
Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice.
CENE ZMERNE.
Aatl Spnmante, Befoik, zagrebški Pelinkovac in Sokol. Posebne vrste: Ruse
po najzmernejših cenah.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje iobov
Izdiranje žobov brez S vsake bolečine
Dr.J.Cermak V. Tuscher
zobozdravnik : koncesij, zobni tehntt
- TRST -
ulio* delU O&aerma It. 13, II, n.
m ■■■■	HALI OSLA;]	
	MALI OGLASI se računajo po 4 stot besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 stoti nk. Plača ce takoj Ins. oddelku.	
Antonio Alberti iJS-
Trst, ulica Ponziana 665, Telefon 23— 56. Zalogm ia in bogata iz bera vsakovrstnih kožuhovi n. Prevzetna naročbe in vsako popravljanje. Čista in pere vsako vrst kožuhovine. _
RrSnifiVDP P° K 360 liter> P0^1]*111 pw>ti Dl IIIJvVOU povzetju; večje množine po dogovoru. Za priatnosi jamčim. — JLeonhard Del — Lin z Razdrto.	80
Odda se gostilna
potrebidlno m prodajo. — Isslov prt Edinosti.	66
Silvio Dorbes
Trst, ulica Caserma štev. 6, Trst
ima na prodaj
vsakovrstne konfekcije
kakor na primer: srajce, ovratnike, nogo vi ce, spodnje hlače, platno, bombaževino in raeličae droge drobnarije. Vse to po najnižjih oenah.
Trst, ulica Caserma štev. 6, Trst
RIHARD NOVAK & C.
Cluvlf inaft z~ lepim obnašanjem, katera zna OHIZKIIIJU tudi kuhsti, išče nemška družina. Naslov: Via Armeni 15, II. nad.	105
ggggžgggI BlggSSSSHSg
Česky hostinec v Terstu
fllla Meridionale
Via Belvedere
Češka gostilna v Trstu
1
m mm
Pekarna in slaščičarna s prodajo moke
- TJIIOA FAMETO ŽT. 13
Postrežba: točna. CEHE ZMERNE.
ALEKS. FRANC MATER - TRST
žgalmca kave
TELEFON 1743.
HaJboUM vir n SoMnsje počs&ok&va.
livarna cementnih in glinastih izdelkov
v Ilirski Bistrici
priporoča svoje izdelke, kakor: raznovrstne cevic tlakovne plošče v vseh barvah, vse vrste okraskov, podboje vrat in oken, nagrobne spomenike, altarje, cementno opeko, marmorirane in navadne stopnjice, kipe in sploh vse v to stroko spadajoče predmete.
Naročila izvrše se točno in po najnižjih cenah, kakovost izdelkov je izborna.
5 Umetni: fotograf«
Išr-T^; BtBljj
pri sv. Jako- v* bu - TRST. fcj
ulica Sivo štev, 42 (pritlidje)
Izvrinje t-»io fotografidno del«, kakor tudi razglede, pesnetka, notranjost lokalov, porcelanaste ploifre ca TeakoTTBine spomenike itd. itd. Itd.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
Radi udobnosti P. N. naročnikov ■prejema naročbe in jih izrrtnje na doma, erentut-lno tudi zanaj mesta.
SC ODLIKOVANA
ttitika prodajaln. oM
ULICA GIOSUČ CARDUCCI ŠT. 21
Kazan različnih izberov najfinejših moških ia ženskih obuval po najnižih cenah se prodajajo tudi po izrednih cenah :
Usnje Boxcaif s trakovi . . . . po	K	10*—
Usnje Bozcalf z elastiko .... po	K	10'—
Usnje Boxcalf oblika Derby .. po	K	10 50
Usnje Boscalfz zaponami Triumpb po	K	10 50
Enaki za dečke 1 K manj. - Vaakov. blago L vr3te
Oblike moderne. — Delo zelo trpežno.
Josip Semulid
TRST, ulica deli' Istituto St. 5
Priporoča slav. občinstvu STOJO PEKABKtf in SLADCIČARNO, v kateri ne dobi cel dan svež kruh in raznovrstne sladčice. Mok* I. mlinov ter ma «lo Likeri, vino in pivo v »teki.
Postrežba tadt na dom.
Gostilna „Pri fldriji"
Trattoria „ALL' ADRLA".
Podpisani naznanjam aln uemu občinstvu, d- sem
odprl gori imenovano-oaf ! .o v BARKOVLJAH
na obrežju štev. 132. Točim aamo pristna domača vina In prodajam : Belo po 96 atot liter Črno po 96, Drebeijevo pivo v stekL po st.
Pobi se tudi vino spumanii po 2*40 steklenica.
Maršala in vsakovrstni likeri. £ub.laj& Je vedno preakrbljena z gorkiml in mrzlimi Jedili.
Za obilen obisk se toplo priporoča z geslom :
svoji k svojim! V^koslav Kocijančič.
|jp= =' n TEODOR KORN
Trst, ul. Miramar štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. -Pokrivač streh vsake vrste.
SPREJEMAJO SE TSAKOVR STSA : DELA IX POPRAVE = PO NIZKIH CENAH, v
Delo dobro in zajamčeno. 56lEl. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko.
i °
I TBlBl. 2
SDK
Novo pogrebno podjetje v Trstu
Corso št 49 (vogal Plazza C. Goldonl) Telefon 1402
Popolnoma preskrbljeno z vso potrebno opravo za izvršitev pogrebov vsakterega razreda. Ima na izbero monomentalne voze s steklom in električno razsvetljavo, črno-zlate črno-srebrne, belo-zlate itd. Prevaža mrliče na vse dele sveta. — Umetna oprava za postavljanje mrtvaških SOB in ODROV. Prodaja razne krste, sveče, vence iz umetni, svežih cvetlic, porcelane, perle, metala
— Cene ugodne.
Ii evliarnica „Alla SartorelIaM.
I	- viA umili fiooiii It. tt (mifim ir.infafliiii oattd
rB^mm^a^- Velika izbera vsakovrstnih čevljev za .M. JI. 91) moške, ženske in otroke. — Blago iz-_vrstno in mM" cene zmerne. ^M