Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOllEK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Oin 1*50. TRGOVSKI LIST Časopis asa trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XI. Telelos št. 2552 LJUBLJANA, v torek, tlne 27. novembra 1928. Telefon št. 2552. ŠTEV. 140. Na napačnem tiru. Naša industrija sc v polni meri zaveda gospodarske važnosti oblasli za Slovenijo. brez ovinkov priznava, da se obe slovenski oblasti veslno trudita za dobrobit prebivalstva. V tem smislu je v zadnjem času že ponovno precizirala svoje stališče. Edini smo v tem, da oblasti skušata v polni meri izpolnjevati svoje naloge. Nazori med oblastmi^ in podjetništvom se križajo šele v vprašanju, kako naj se pokrijejo oblastne potrebščine. Navskrižja so se pojavila v presoji gospodarske moči prebivalstva. V presoji gospodarske moči onih gospodarskih panog, ki naj v prvi vrsti nosijo oblastna bremena, je med obema slovenskima oblastima velika razlika. Dočim je ljubljanska oblast do gotove meje lepo pokazala umevanje za prizadevanja gospodarskih krogov, se je mariborska oblast postavila, žal, popolnoma na nasprotno stališče, ki, milo rečeno, ni v skladu z interesi gospodarstva na njenem področju. Ljubljanska oblast se je zadovoljila s 25% doklado na pridobnino in družbeni davek, znižala je davščino na premog za polovico in opustila je davek na zaslužek inozemskih nameščencev. Nasprotno pa je mariborska oblast sklenila pobirati na pridobnino in družbeni davek 50% doklado, povišala je davščino na elektriko na petkratno izmero in vstraja na pobiranju davščine na inozemske nameščence. Poleg tega hoče mariborska oblast pobirati še doklado na takse od reklame, od tek. računov itd., ki sicer ne pomenjajo po zneskih posebne obremenitve, pač pa pomno-žujejo število davščin in povečujejo potrebno pozornost podjetij. Tako neenakomerno postopanje v naši ožji domovini, kjer pridobitni in gospodarski krogi ne upravičujejo velikih razlik, je prisililo gospodarske kroge iz mariborske oblasti, da so se oglasili ter dostojno in točno povedali svoje mnenje. Naši gospodarski krogi, in osobito naša industrija je strpljiva. Iz rezerve stopa le redko na plan, da precizira svoje stališče. Praviloma se to dogaja v skrajni sili, kadar to zahtevajo nujni interesi njene samoobrambe. Gospodarski zbor v Mariboru je našel odmeva doma, pa tudi v Zagrebu, kjer »Morgenblatt« v nedeljskem članku popolnoma pravilno navaja: »Slovensko gospodarstvo se, kakor so njegovi zastopniki zadnjih dni naglašali, popolnoma zaveda svojih dolžnosti. Pripravljeno je sprispevati, veliko prispevati, hoče pa imeti jamstvo, da se ga ne uniči.« Odmev doma, pri nas v Sloveniji, se kaže v člankih, katere priobčuje te dni »Slovenec« o industrijski gospodi, članki gredo čez cilj in bi mogli tolmačiti sc, da se je zamerilo industriji., ker je v silobranu odkrito povedala svoje mnenje vsaj post festum, po sprejetem proračunu, ker ji pač prej ni bila dana prilika, da ga pove ob pravem času, ko iso pripravljali velikanska bremena. Vse kaže, da se oblast postavlja na slališče, da je vsaka kritika njenega proračuna nedopustna. Vsaj drugače ni mogoče tolmačiti groženj, da hočejo viditi tiste ljudi, tiste stranke in tisti liste, ki bodo branili tuje interese. Take metode se v gospodarstvu ne smejo uveljavljati. Gospodarski krogi se ne orijentirajo politično, ampak odobravajo ne glede na poliliko vsako dobro stvar, ne dajo si pa slepo komandirati kadar jih sila pritira, da branijo svoje interese. Kakor gospodarji brez ovinkov priznavajo dobre plati oblastnega poslovanja, tako si tudi ne dajo jemati pra- vice, da povedo svoje mnenje o dajatvah, katere naj pretežno nosijo za kritje oblastnih potrebščin. Govoriti pri vprašanju davščin o tujcih in domačinih je povsem depla'sirano. Davščine nosi vsak enake, pa naj bo tujec ali domačin. Drugače tudi biti ne more, ker bi bilo vsako drugačno postopanje v navskrižju s trgovskimi pogodbami in ponovno izraženimi intencijami vlade, ki išče v inozemstvu posojil in vabi tuj kapital, da pripomore h konsolidaciji naših gospodarskih razmer. Pomena naših podjetij za gospodarstvo in delavstvo se ne da tajiti. Tisočem in tisočem delavcev daje naša industrija zaslužek. Kaj bi bilo, če delo ustavi? Za dnine in plače plačuje ogromne zneske. Samo eno podjetje v mariborski oblasti, ki je z oblastnim proračunom najbolj prizadeto, plača na mezdah okoli 11,000.000 Din na leto in nosi v svoji občini pretežen del občinskih, šolskih in cerkvenih stroškov. Obrtniki in trgovci imajo v industrijskih krajih vse drug položaj. Piseč člankov je na napačnem tiru, ako misli, da bode s takimi metodami ubranil naši industriji borbo za svoje vitalne koristi. Breme, katero so naložili industriji, je pretežko, da bi ga ta mogla molče vzeti nase. Industrija mora govoriti in se ne da udušiti. Kakor so odvetniške zbornice za to tukaj, da branijo — capito — odvetniške interese, tako so gospodarske korporacije upravičene, da brajiijo interese gospodarjev. Vzemite stvar kakor je, pa vidimo, da se trgovci, obrtniki in industrialci brez politike branijo prevelikih in prehitro naraščajočih bremen stvarno, dostojno in na pravem mestu. Treba gledati malo dalje, pa ne bo takih neumestnih groženj po uvodnikih. Iskanje vsakih drugih razlogov je popolnoma neumestno in nepotrebno, pa tudi taktično krivo, ker s tem niti današnji, niti kaki drugi vladi ne gladite potov, ko pri inozemcih išče posojil in jih vabi v našo deželo. Naš kredit v inozemstvu ima itak že dovolj sovražnikov. Ne množite jih in ne dajte gospodarsko neizkušenemu piscu udarjati po inozemskih »industrijskih gospodih«, katerih v gospodarstvu našem pri plačilu ni mogoče ločiti od domačih. Gospodarji so se branili odkrito proti prevelikim državnim davkom in taksam brez zamere in brez terorja centralne vlade, pa tudi ne morejo molčati, če jim gredo oblastna bremena v mariborski oblasti preveč v živo. Kar smo povedali, razume vsak dobro misleč človek. Gospodarji si žele mirnega dela, ne pa boja in ž njimi ni težko sporazumeti se. Odklanjajo izraz industrijski gospodje, pa tudi nočejo postati industrijski helotje v nobeni oblasti. V vsaki kulturno upravljani javni upravi se upošteva in jemlje v preteht one, ki nosijo največja bremena. Le tako je mogoče gospodarsko uspevanie in je mogoča solidarnost interesov. Le tako postopanje more zagovarjati politik, ki hoče biti državnik in ne delati niti s terorjem niti z omalovaževanjem. MIRNI ŽITNI TRGI. Položaj 11:1 svetovnem žitnem trgu se v zadnjem času ni skoraj nič spremenil. Ponudbe kanadske pšenične zveze in laplatskih držav so bile nespremenjene, tendenca povsod mirna. V Kanadi so se zaloge pšenice pomnožile, v U. S. A. so nekoliko padle. Zaloge koruze v U. S. A. so narasle, pa so še zmeraj manjše kot pred letom dni. Veliko govorijo o ruskih nakupih žita; Rusija se hoče pravočasno založiti. Pospeševanje trgovine, obrti in industrije in oblastne samouprave. V toku proračunske debate ljubljanske obl. skupščine se je razpravljalo tudi o položaju trgovine, obrti in industrije. Poročilo obl. odbornika g. dr. A d 1 e š i č a nam kaže, da želi oblastna samouprava tudi v tej smeri razširiti svojo aktivnost. Program, ki ga je razvil ob tej priliki, dokazuje, da se skuša s skromnimi sredstvi, ki so bili za te svrhe na razpolago, zadovoljiti čimveč perečih potreb. Stališče ljubljanskega oblastnega odbora je po izvajanjih referenta g. dr. Adlešiča sledeče: Ako primerjate, gospodje poslanci, proračun lanskega leta za to poglavje s proračunom v tekočem letu, vidite, da je v tekočem letu to poglavje ojačeno in sicer z zneskom 1,163 468 Din. Ko je sestavljal oblastni odbor ta proračun za to poglavje, se je zavedal, kako velike važnosti je za naše narodno gospodarstvo razvoj obrti in trgovine ter tujskega prometa. Zavedal se je, da so vsi izdatki, ki jih napravimo za te panoge, in postavke, produktivnega značaja. Mi vidimo na eni strani, kako naš narod nima doma dovolj zaposlitve in kako ga to sili v tujino; odhaja v tujino preprost človek, brez izobrazbe in mora služiti tujemu kapitalu najhujša težaška dela za zelo nizko plačo. Zato je velike važnosti, da mi vsem tistim, ki nimajo doma zaslužka, damo priliko, da se obrtno ali trgovsko izobrazijo, da morejo najti zaposlitve doma; ako so pa prisiljeni, da gredo v tujino, pa da najdejo boljša in primernejše plačana mesta. Na drugi strani pa vidimo, da se pri nas zelo širijo tekstilna in druge industrije. V teh industrijah pa so na najboljše plačanih mestih zaposleni inozemski delavci. Morda je to danes potrebno, ker nimamo dovolj domačih iz-vežbanih moči. Tega se je zavedal oblastni odbor in zato hoče dati priliko domačemu naraščaju, da se izvežba v raznih strokah industrije in zavzame mesta, ki jih danes zavzemajo tuji delavci, da je možen raz.vitek industrije. Tega smo se zavedali in zato smo to postavko primerno ojačili in ako bodo in kolikor bodo dana oblasti sredstva, bomo tudi v bodoče tej panogi posvečali vedno večjo pažnjo. To poglavje sestoji iz treh partij. V prvi partiji vidimo izdatke za pouk in izobrazbo in kot prvo točko podpore za organizacijo in nadzorstvo obrtno- in trgovsko - nadaljalnih šol v znesku 275.000 Din. 7,e doslej se je v generalni debati po-vdarjalo, kako velike važnosti je obrt-no-nadaljevalno šolstvo v Sloveniji in se je zahtevalo zlasti od nasprotne strani iz vrst opozicije, da se ta znesek po 275.000 Din zviša. Navajalo se je to> samo splošno brez podrobne utemeljitve, kar mi daje znak, da si gospodje, ki so to predlagali, morda niso bili dovolj na jasnem glede stanja in organizacije tega šolstva. Zato naj mi bo dovoljeno to stvar nekoliko obširnejše pojasniti. Na teritoriju današnje Slovenije je bilo do prevrata 25 obrtno-nadaljevalnih in trgov-sko-nadaljevalnih šol in te so bile organizirane po avstrijskem vzorcu, ki je bil jako dober, lahko rečemo eden najboljših v Evropi, kakor se je izrazil najboljši strokovnjak na polju obrtno-na-daljevalnega šolstva Kotschetstein. Za nadzorstvo teh šol je bilo dobro preskrbljeno, kajti te šole so nadzorovali trije nadzorniki: Šubic, Vesel in Lang-mayer, ki so strokovno nadzorovali to šolstvo, da se je poduk vršil metodično in uspešno. Po prevratu pa je to nadzorstvo odpadlo. Nadzorstvo za vso Slovenijo je prevzela samo ena oseba, to je bil inž. prof. Foerster. Ko je pa ta bil leta 1912 imenovan za profesorja tehniške fakultete v Ljubljani, so prešli njegovi posli na sedanjega nadzornika KAM GRE NAŠ IZVOZ? V prvih letošnjih devetih mesecih smo prodali za 4567 milijonov dinarjev blaga. Največ ga je šlo v Italijo, z.a 1213 mil. dinarjev ali 26*58% vsega izvoza. Avstrija je kupila 18*57% ali z.a 848 milijonov dinarjev, Nemčija za 564 oziroma 11*03%, Češkoslovaška z.a 420 ali 9*19%, Ogrska za 408 ali 8*94%, Grška za 364 ali 7*56%, Švica za 158 ali 3*47%, Francija za 150 milijonov ali 3*28%. fe osmere države so prevzele 85) odstotkov vsega eksporta, med njimi Italija in Avstrija nad 45%, z Nemčijo vred pa skoraj tri petine. Italija je bila že leta 1924 prva odjemalka jugoslovanskega blaga, a se je import od takrat relativno znižal. Glavni eksport v Ttalijo je obstojal iz stavbnega lesa in iz jajec, 508 in 111 milijonov. Eksport v Nemčijo se je proti lanskemu letu dvignil za 106 milijonov dinarjev. Ljubljanska borza. Tečaj 20. novembra 1928. Povpre ševante r>iv Ponudi Hir onvne Amsterdam 1 h. gold. . Berlin 1 M 13*55 22*845 13*58 7*911 Budimpe&ta 1 pengfl • . Curih 100 fr Dunaj 1 Šiling 9 90 1094*10 7 985 275*53 9*93 1097*10 «•015 270 33 Yewyork 1 dolar ..... Paril 100 fr ... 50 79 2*21*35 50*99 293 35 “raga 100 kron .... Trat 190 Liar . ...... . 108 25 297*02 109 05 299*03 PLENARNA SEJA NAČELSTVA ZVEZE TRGOVSKIH < J REMIJEV ZA SLOVENIJO. Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani ima VI. plenarno sejo načelstva v torek, dne 4. decembra 1928 ob 10. uri dopoldne v Celju v kavarniški sobi hotela »Union« z naslednjim dnevnim redom: 1. Poslovno poročilo. 2. Naša trgovina in oblastni proračuni. 3. Osnutka novega kon-kurznega in izvršilnega zakona. 4. Naše pokojninsko zavarovanji« (ponovna razprava na nujen predlog celjskega gremija). 5. Odmera zvezne doklade. 6. Raznotrosti: Predloga zveznega načelstva glede vršitve občnih zborov posameznih gremijev in prireditve strokovnih predavanj v gremijalnih okoliših; samostojni predlogi gremija Maribor glede ukinitve finančnega ravnateljstva v Mariboru, radi pre-stanka nudenja daril v trgovinah in prodaje slabih knjig po ulicah in toba-karnah i. dr. _ OGRSKI MLINI. Dobra konjunktura ogrskih mlinov je trajala samo prav kratko dobo; 2 do 3 mesece so mogli delati mlini s polno kapacileto, nato so pa že povsod morali pričeti z redukcijami. Tudi mlinske listine so zgubile na tečajni vrednosti; razen enega samega mlina vse za 6 do 12%, mlin Viktoria celo za 50%; pa so zmeraj zatrjevali, da bodo plačali isto dividendo kot lani. Zaloge moke so velike, eksport zastaja, zato si manjšo zaposlitev lahko razlagamo. r ■'•tattuummaBVv prolesorja Prešla. Toda prispevki države za to šolstvo so bili iako malenkostni, da se nadzorstvo ni moglo dejansko izvajati. Radi lega le šole po prevratu niso bile niti enkrat nadzorovane, lo pa je imelo za posledico, da sc je lo šolstvo razširilo na nekaterih krajiti dostikrat brez potrebe. Na teritoriju cele Slovenije imamo danes nekaj nad 100 obrtno-nadalje-valnih šol, v naši oblasti sami pa jih imamo 54 in sicer 9 trgovskih s 44!i učenci in 45 obrtnih s 3677 učenci. Da so se te šole ustanavljale brez sistema in dostikrat tudi brez spoznavanja razmer in dejanskih potreb, pravi poročilo, iz katerega je razvidno nadalje, da so se te šole ustanavljale dostikrat ludi iz osebnih ozirov in iz stremljenja po postranskem zaslužku, kar zlasti kažejo mnogoštevilni medsebojni prepiri glede nastavljanja učnih moči na teti šolah. Pri pouku na leh šolah tudi ni enotne metode. Zalo se je pokazala potreba, da se le šole enotno organizirajo, da se uvede posebna metoda za pouk na teh šolah, ki bo odgovarjala stvarnim potrebam. Potrebno je uvesti ludi strokovno nadzorstvo na teh šolah in nad izvrševanjem pouka na njih. Da se postavijo te šole na dobro, solidno bazo, da se poskrbi za njihov obstoj in da se uvede enotna in dobra metoda za poučevanje, so se vršile ope-tovano ankete vseh prizadetih korporacij in na teh anketah pri trgovski zbornici sc je stabiliziral tudi proračun, izkaz potrebščin za to šolstvo v naši oblasli na okoli 390.000 Din. Povdarjaio se je, da bodo krajevni interesenti s trgovsko zbornico prispevali -’/a in izrazila se ie želja, da bi oblast prispevala okroglo 300.000 Din. j Povdarjaio se je, da bo ta postavka v ■ tekočem letu zadostovala. Ker imomo j še nekoliko ostankov nakazanih za | prejšnje šolsko leio, bo nastavka po 275.000 Din zadostovala. Napram lani smo zvišali postavko zaradi tega, ker se bo moralo to šolstvo to leto reorganizirali in postavili nu lrajno bazo. le ankete, katere sem omenil, se bodo nadaljevale, dokler ne dozore do posebne uredbe, ki jo bomo prihodnje leto predložili, in bomo skušali to šolstvo vsled njegove velike važnosti za izobrazbo našega trgovskega in obrtnega naraščaja postaviti tako glede vzdrževanja, kakor tudi glede metodičnega poučevanja za trajno podlago. Danes je lo šolstvo podrejeno ministrstvu za trgovino in industrijo. Državni prispevki pa so tako malenkostni, znašajo komaj ubogih 30.000 Din, da bomo morali priskočiti na pomoč, da postavimo to šolstvo na trajno bazo. Upoštevajoč vse te momente, je postavka po našem proračunu dovolj visoka za organizacijo in nadzorstvo teti obrtno-nadaljevalnih in trgovskih šot. Potem imamo drugo postavko: Podpore in ustanove za učence na strokovnih šolah. 7.c pri lanski debati v tej skupščini se je povdarjala velika važnost ustanovitve posebnih strokovnih šot. Ravno iz tega vidika, da daje našim ljudem priliko zaslužka pri nastavitvah pri novi industriji in da se omeji izseljevanje neizobraženega dela naše-' ga naroda. Ko smo proučevali tekom leta možnost ustanovitve leh raznih specijalnih strokovnih šol, so sc pokazale težkoče zlasti v tem, da nimajo dovolj izobraženega učiteljstva, katero bi moglo vodili te strokovne šole. In zato se je pokazala v prvi vrsli potreba, da vzgojimo naraščaj učnih moči zanje. Tako smo se odločili v tekočem letu in to se bo nadaljevalo tudi v prihodnjem lelu, da poskrbimo za ta učni naraščaj. V ta namen imamo v proračunu postavko pod pozicijo 2. »Podpore in ustanove za učence na strokovnih šolah.« le doslej smo pošiljali učence na strokovne šote v inozemstvo, da si pridobe v raznih obrtnih panogah višjo izobrazbo v raznih obrtniških panogah, ki bodo potem v naših šotah delovali, kot nove učne moči. In sicer sta šla dva na hotelsko šolo na Dunaju. Potem smo že in bomo vzdrževali na tukajšnji Tehnični srednji šoli učence za lončarsko obrt, potem smo nekaj izdelali za podpore učencem v mizarstvu in potem tudi vzdržujemo učenca na tekstilni šoli v Brnu. V tekočem letu bomo ko- likor mogoče se pomnožili te podpore, da dobimo čim več strokovnih moči, ki bodo lahko doma v naših šolah poučevale v raznih, predmetih, ki so važni za različne pridobitvene panoge in da si pridobimo strokovno delavstvo, ki je zaposleno po raznih naših industrijah. Dalje imamo pozicijo 3. »Prispevek gradbenemu londu za zgradbo Trgovske akademije« v znesku 70.000 Din. To postavko, smo dali v proračun na željo trgovske in obrtne zbornice in drugih na ustanovitvi Trgovske akademije in-teresiranih faktorjev, kajti nas vseh želja je, da se čimpreje postavi Trgovska akademija, ki mora danes uživati gostoljubnost drugih zavodov.. Potem imamo v poziciji 4. »Prispevek za izdajanje strokovnih knjig 35.000 Din. Tudi ta postavka je nujno potrebna, ker nimamo pri nas na razpolago dovolj strokovnih knjig, spisanih v domačem jeziku, imamo deloma strokovnih moči. ki bi bile pripravljene jih izdati, ki pa nimajo sredstev za publiciranje leh knjig in zalo smo smatrali kot potrebno, da-pomoremo doličnikom k publikaciji takih knjig, da bo naše strokovno šolstvo imelo na razpolago tudi dovolj domačih učnih strokovnih knjig. (Dalje prihodnjič.) Ali se li? ere samostojnemu cariniku prepovedati delo? Oblastna inšpekcija dela v Ljubljani je šla v svojem rigoroznem tolmačenju zakona o zaščiti delavcev tako daleč, da je obsodila in kaznovala nekega samostojnega pekovskega mojstra iz S. radi prestopka člena 40. min. uredbe z dne 3. maja 1928, odnosno člena 7. moje naredbe z dne 8. julija 1928, ker je večkrat v nočeh od sobote na nedeljo izdeloval kruh. Proti razsodbi se je kaznovani pekovski mojster, ki ni pri svojem delu uporabljal nobenega pomočnika, pritožil in je veViki župan pritožbi ugodil in razsodbo radi nepravilnega postopanja razveljavil iz nastopnih razlogov: Uredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic z dne 8. maja 1928, »Uradni list« 167/51 je izdana na podstavi pooblastil § 6. in § 13. zakona o zaščiti dclavcev, odnosno na podstavi člena 319. finančnega zakona za leto 1928/29, s kate-i rim je bila izpremenjena določba § 13. j zakona o zaščiti delavcev. Ta uredba ureja torej delavni čas za podjetja, označena v § 6. zakona o zaščiti delavcev, ako je v njih zaposleno pomožno osebje, in čas kdaj je odpirati in zapirati in sicer neglede na to, ali je v njih zaposleno pomožno osebje, ali ne. j Za preiskovanje in kaznovanje pre- , stopkov omenjene ministrske uredbe, . v kolikor se ta nanaša na delovni čas : pomožnega osebja, so pristojne oblast- ; ne inšpekcije dela po zakonu o zaščiti delavcev. Upravna oblastva I. stopnje so po zadnjem odstavku člena 319. finančnega .zakona za leto 1928/29 pristojna za poslovanje radi vseh prekrškov predpisov omenjene uredbe, ki so izdani na podstavi člena 319. finančnega zakona (preje § 13. zakona o zaščiti delavcev), torej predpisov, ki se tičejo zgolj odpiranja in zapiranja trgovinskih in obrtnih obratovalnic. Ker urejuje člen 40. ministrske uredbe nedeljsko delo v pekarnah in je bil torej ta člen izdan na podstavi § 6. zakona o zaščiti delavcev, niso upravna oblastva pristojna za preiskovanje in kaznovanje eventuelnih prekrškov tega člena uredbe, temveč je oblastna inšpekcija dela in še ta le tedaj, ako se je ob prepovedanem času delalo s pomožnim osebjem. (Sicer nimata niti člen 40. niti člen 27. ministrske uredbe potrebno sankcijo.) Iz navedenih razlogov sem moral vašo razsodbo razveljaviti, ker niste bili pristojni za postopanje v pričujočem primeru.« _________ BORBA ZA CENE V UMETNI SVILI. Britanska družba Celanese, ki proizvaja samo azetatno svilo, je znižala cene na novo, za 1 do 1-9 šilinga. Nemška industrija umetne svile, ki proizvaja relativno malo azetatne svile, s tem znižanjem ni bila posebno prizadeta. Angleške bojne cene se obračajo v prvi vrsti proti deželam, ki proizvajajo azetatno svilo, zlasti še proti Tubizi. Morale bodo iti s cenami dol. K proračunu mariborske oblasti za I. 1929. (Poročal ing. M. Šuklje na zborovanju Zveze industrijcev v Mariboru, dne 22. novembra 1928.) Govorniki industrije se ne smejo vmešavati v nasprotja političnih struj in morajo biti posebno previdni, kadar branijo svoje interese proti volji močne politične stranke, ki ima večino v slovenskih oblasteh in zavzema odličnb mesto v kraljevi vladi. Pripravljeni moramo biti na to, da se naši stvarni argumenti politično izra-bijo in da se nam z druge strani očitajo nameni, ki so nam povsem tuji. Tako daleč pa ne smeta iti miroljubnost in oportunizem, da bi molčali, ko } gre za bitne interese gospodarstva in j zlasti industrijske delavnosti. Dobra uprava države mora teme- j Ijiti na pravilno urejeni samoupravi.. Posebno važnost ima oblastna avtonomija, ki more vse bolje poznati potrebe dežele in skrbeti za pravilno izvedbo skupnega programa gospodarskega in kulturnega napredka, ludi smo uverjeni, da ima mariborska oblast dobre namene in da hoče splošne koristi. Mi ne moremo presoditi, v koliko da so preračunani iz:-datki nujni in neodložljivi, na prvi pogled pa vidimo, da je prispevek države nezadosten. Navzlic; temu je vsota proračuna narastla proti lanskemu letu za 48l/2 odstotkov, še večji pa je porast oblastnih davščin, ki znaša proti lani celih 70 odstotkov! Žal pa smo morali ugotoviti* da se breme oblastnih davščin ni enakomerno porazdelilo na davkoplačevalce, da marveč uživa industrija neljubo prednost in da je oblastni, proračun nam očitno* neprijazen. Na izredni glavni skupščini Zveze industrijcev z dne- 2. februarja 1928 smo se pritoževali, ker so se lanski proračuni pripravili na skrivnem in ker nismo imeli možnosti izjaviti se k tako važnemu elaboratu. Takrat je ravno zastopnik mariborskega oblastnega odbora napovedal, da se bo v bodoče postopalo drugače in obzir-nejše. Navedel je, da so bile oblasti primorane v 14 dneh izdelati proračun za 1928, da tedaj z ozirom na kratek čas ni bilo mogoče podvzeti vseh korakov, ki bi bili potrebni in koristni ter iskati sporazum s prizadetimi interesenti. In vendar se je letos postopalo še skrivnostnejše. Niti Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, niti Zveza industrijcev, niti Kmetijska družba niso bile obveščene ali vprašane glede oblastnih davščin. Šele dne 5. novembra 1928 smo zvedeli za vsebino novega proračuna, nakar je prišel proračun v finančni odsek. Dne 9. novembra t. 1. pa se je v oblastni skupščini v eni sami seji izvršila generalna in specijalna razprava in v isti seji je bil oblastni proračun sprejet z vsemi napakami in ne- \ skladnostmi. Ker lani nismo mogli doma doseči korekture onih postavk, ki so bile vidno pogrešene, smo se trudili, da v Beogradu dosežemo upoštevanje naših argumentov. Na žalost so bili politični oziri močnejši nego gospodarske težnje in naš uspel) je bil nezadosten. Letos moramo zopet z našimi pritožbami v Beograd in tam izposlovati, da se iz oblastnega proračuna odpravijo vsaj najhujše pogreške. V poročilu oblastnega odbora k novemu proračunu se naglasuje, da se je gledalo na previdno izbiro dohod-’ kovnih virov in na največjo zmernost pri njih izrabljanju. Oblastni odbor meni, da se mu je posrečilo najti zlato sredino! Tako mnenje je vseskozi pogrešno. Mi smo skušali upo-gledati proračune drugih oblasti in smo ugotovili, da nikjer ne najdemo oblastnih davščin v taki višini, ka-koršna odlikuje mariborski proračun. Zagrebški oblastni proračun nalaga 25% doklado na vseh šest vrst neposrednih davkov, enako znaša doklada beograjske oblasti na glavne vrste neposrednih davkov 25 odstotkov. Oblastni odbor v Splitu je pripravil proračun posebne vrste, ki sicer ne dokazuje zakonodajne zrelosti, ker v;;ebuje kompletno oblastno carinsko tarifo; vendar znaša tudi tukaj oblastna doklada na G vrst neposrednih davkov le 25 %. Ljubljanski oblastni proračun, ki je prvotno predvidel 30% doklado na štiri vrste neposrednega davka, je tekom razprave znižal te doklade na 25%, pri čemur je zmanjšal število prizadetih davčnih vrst na te tri: občna in posebna pridobnina ter uslužbenski davek. In samo mariborski proračun se je povzpel do ogromne višine 50-odstotne oblastne doklade na one štiri neposredne davke, ki zadevajo industrijo in poleg nje trgovino! Pri tem je še prezrl, da veljavno zakonito določilo maksimira avtonomno doklado vsaj za nekatere teh neposrednih davkov na največ 25%. Očitno pa je tudi, da se uikakor ni dosegel oni sporazum med sosednimi oblastmi, o katerem govori poročilo mariborske oblasti. In vendar je enakomernost obdačbe v vseh oblasteh eden glavnih in najpravič-nejših postulatov. Mariborski oblastni proračun vsebuje še druge neskladnosti. Tako uvaja oblastno davščino na zaposlitev inozemskih uslužbencev, katera spričo naših mednarodnih odnošajev in obveznosti ne more obveljali. Ljubljanska oblastna skupščina- je spontano iz svojega proračuna črtala analogno postavko, v Mariboru pa se je potrdila navzlic našemu opozorilu. Nadalje smo protestirali proti 200% dokladi k državni taksi na tekoče račune, potem proti dokladi k državni taksi na reklame in oglase; a zopetu brez uspeha. Navedli smo, da kažejo* te davščine izrazito neprijaznost napram modernim formam obratnega; poslovanja, da tedaj nasprotuje napredku in racionalizaciji trgovskega, prometa, pa naši razlogi niso obveljali. V spomenici od 7. novembra 1928^ ki jo je Zveza industrijcev naslovila na mariborsko oblastno skupščino, smo se s posebnim povdarkom izjavili proti oblastni davščini na električen tok, ki je bila že lani dala povod k soglasnemu protestu vse slovenske industrije. Takrat se je naglašalo, da se v nobenem primeru ne sinejo ob-dačiti viri energije, niti surovin ni poglavitne potrebščine industrijske produkcije. Onemu našemu protestu se je solidarno pridružila industrija vse kraljevine. Navzlic temu je v letošnjem proračunu mariborske oblasti zopet predvidena ta davščina in to še v petkratni povišani izmeri! Kako da izgleda v praksi obdačba industrije z novimi oblastnimi davščinami, naj prikažem s konkretnim primerom, ki se nanaša na veliko podjetje kemične stroke na štajerskem. Dotično podjetje je izkazalo v letih 1923 do 1927 bilančne dobičke, ki naraščajo od Din 1,037.928-— v letu 1923 na Din 2,319.218-— v letu 1926, nakar pade dobiček v letu 1927 na Din 2,089.306-—. Temu podjetju nalaga novi oblastni proračun takso na elektriko v iznosu Din 1,800.000-—, druge oblastne davščine pa znašajo Din 272.500-—, tako da absorbirajo oblastne dajatve ves bilančni dobiček! Morda' je ta primer posebno eklatanten, čisto gotovo pa je, da bodo v zelo občutni meri prizadeta vsa industrijska podjetja. Naj na tem mestu, ko govorim o obdačbi električnega toka, citiram besede, ki jih je dne 17. novembra 1928 v ljubljanski oblastni skupščini govoril odbornik g. dr. J. Adlešič in to k poglavju Pospeševanje obrti«: Važnost elektrike v vsem gospodarskem in javnem življenju ni potrebno posebej naglašati. Treba je le, da se obrnemo na sosedne države. Videli bomo, koliko izdajo za elektrifikacijo. Rekli bi lahko, da se po dolžini električnega omrežja sodi kulturni in gospodarski napredek zemlje. Pri nas je elektrifikacija zemlje še v začetnih pogojih. Skrbeti moramo za njihovo gospodarsko okrepi; tev. Korist od tega bodo imeli vsi sloji. Dosedanja izkušnja uči, da so poleg obrtnikov ravno kmetje tisti, ki se kaj radi poslužujejo električnega toka za razsvetljavo prostorov, zlasti pa za pogon kmetijskih strojev. Naša oblast ima vse predpogoje, da nuNmefir. txmn 'i%mnaaMArfinmiuuv av« floro« niiiiamb ., Vi zaslužite. Razpečuje v kraljevini 1HS Fran Ksav. Lešnik, Maribor, Cankarjeva 2S že imate MAGGI'"”8 izdelke za Juhe stalno v zalogi I se bo v njej razvila industrija. Industrija pa se naseli tam, kjer ima na razpolago gonilno silo. Pričeti moramo sistematski z elektrifikacijo oblasti, da bomo privabili industrijo, kar bo zopet najuspešnejši korak za odpravo brezposelnosti.« Mariborska oblastna skupščina je navzlic našemu pravočasnemu protestu odobrila proračun za 1929 takega, kakor ga je bi lpredlagal Oblastni odbor. Tudi dobrohoten kritik mora ugotovili, da je ta proračun po-grešen, da ne kaže potrebne stvarnosti in nepristranosti. One davčne doklade, ki zadenejo industrijo, so več nego dvakrat tolike kot v ljubljanski oblasti! Tako dokazuje mariborski proračun pravilnost naše zahteve, da se mora finansiranje oblastne samouprave najpreje urediti za vso državo enotno s posebnim zakonom, in ena prvih naših zahtev je, da mora biti celotna obdačba industrijske produkcije enaka v vsej državi. Predlog novega državnega proračuna.* Minister za finance g. dr. Niko Subotič je v smislu veljavnih zakonskih odredb predložil Narodni skupščini predlog državnega proračuna za proračunsko dobo 1929/30. Na podlagi izjave ministra za finance je javnost to dni zaznala za detajle tega predloga. Iznenadenje je bilo res jako veliko. Po novem predlogu proračuna bodo znašali državni proračunski izdatki skupaj Din 7.829,839.786’—, dohodki pa skupaj Din 7.829,838.071-—. Naša blagoslovljena država je doživela, reklo bi se, da je tekom enega leta padel proračun od 11 milijard na 8 milijard s prebitkom 48.285 Din. Dejansko ji> to fatamorgana, katero se je ustvarilo, da bi dobilo ljudstvo vsaj iluzijo, da se je naš proračun končno izdatno zmanjšal. Z uporabo člena 1. Uredbe o tehnični sestavi proračuna državnih izdatkov in dohodkov je minister za finance sprejel v proračun samo izdatke splošne državne uprave brez izdatkov državnih podjetij, med dohodke pa je sprejel samo splošne državne dohodke in dodal dohodke državnih podjetij po odbitku njihovih izdatkov. Ta postopek je do cela zakonit. Ali prejšnji minister za finance, ki je navedeno uredbo izdal, ni imel poguma, da jo dostavno porabi, ker je smatral, da ima za sestavo državnega proračuna mnogo večjo vrednost člen 1. zakona o državnem računovodstvu, ki zahteva, da se vnesejo v državni proračun vsi dohodki in vsi izdatki. Današnji minister za finance se je po-služil prijetne možnosti, da izkaže v predlogu novega proračuna nekaj milijard manj, čeprav omenjena uredba ni imela tega namena, ampak je hotela samo napraviti razliko med državnimi podjetji, da bi bilo mogoče preizkusiti njihovo rentabilnost in olajšana izvedba komercijalizacije, ki je bilo nekaj časa jako v modi pri merodajnih faktorjih. Ako ostane pri tem ; sistemu sestavljanja proračuna, mo- j remo pričakovati, da bo naša država v najkrajšem času izkazovala minimalen proračun ene milijarde, ali da v ■obče ostane brez proračuna, ker je mogoče, da se bo nekega dne začelo odbijati splošne državne dohodke in začelo izkazovati brezpomembne razlike. Potemtakem se prijetno iznenadje-nje tako izgubi in nastopi neprijeten * Trudili smo se, da dobimo na razpolago predlog državnega proračuna, a žal brezuspešno. Ker pa naše gospodarje vprašanje državnega prora- ( čuna živo zanima, smo primorani v nastopnem ponastiniti o novem proračunu članek, katerega je te dni priobčil ugledni beograjski list »Politika«. Uredništvo. utis in razočaranje, ako pričnemo analizirati skupne državne izdatke in dohodke, ki jih izkazuje predlog proračuna. Pri analizi naletimo na gotove težave, ker je celoten proračun dosti nejasen in predstavlja neko vrsto rebusov, katere je minister za finance naložil javnosti in Narodni skupščini. Ako se splošnim izdatkom državne administracije (7.829,839.876 dinarjev) prištejejo izdatki državnih podjetij (4.328,832.996 Din), se pokaže proračun izdatkov v znesku Din 12.158,672.782-—. To je v povojni dobi četrti proračun, ki presega 12 milijard dinarjev. Mislili smo, da je z letošnjim proračunom odstranjena nevarnost pretiranih proračunov, a ta predlog dokazuje, da je ponovno na vidiku nova doba naraščanja državnih dohodkov, ker je ta proračun občutno večji nego je bil lanski. Kar se tiče državnih dohodkov, so ti v predlogu in sicer v splošni rekapitulaciji, ki tvori prilogo finančnega zakona, izkazani sledeče: neposredni davki 1 milijarda 684,000.000 Din, posredni davki Din 3.406,110.000-—, prejem vojne odškodnine po Davvesovem načrtu iz Nemčije Din 274,000.000-—, dohodki državnih podjetij Din 6.631.478.385-— in razni dohodki Din 88,501.377-—. Skupni dohodki znašajo 12 milijard 158,721.067 Din. Razlika 76 milijonov 631.305 Din naj znači neke gospodarske dohodke, katerih se ne more dovolj jasno določiti ne po splošni rekapitulaciji, ne po predlogu proračuna državnih dohodkov. To daje tudi povod, da smo naznačili predlog za rebus vsled svoje nezadostne jasnosti. V predlogu novega proračuna so izdatki izkazani za Din 578,553.700 višji nego v letošnjem proračunu. Potemtakem o kaki efektivni slednji, izvedeni v tem predlogu, ni' more biti niti govora. Tam kjer je la štednja še najbolj izvedena, pri ministrstvu zgradb, se more še najmanj opravičiti, tudi če je prešlo v kompetenco samouprav po lanski uredbi o prenosu državnih poslov na samoupravna obla-stva. To ministrstvo je bilo vsako leto prizadeto s tako »politično štednjo , vrhu tega se mu pa niti tekom proračunske dobe ni posrečilo vedno dobiti onih kreditov, kateri so bili zanj v proračunu izkazani. O današnjem stanju državnih cest v posameznih pokrajinah in neizogibni potrebi, da ge popravijo in nove gradijo, ni treba še posebej razpravljati, ker je že preveč znano s kakimi slabimi cestami se bori naš gospodarski svet. Tu so v pr- vi vrsti mišljeni naši poljedelci. Ta pojav štednje v gospodarskih resorih in povišanje neproduktivnih izdatkov je najopasnejši pojav v našem javnem finančnem življenju zadnjih let. Dočim na eni strani čujemo plejadi' v korist domačega gospodarstva Veletrgovina c c5?. bara v JCjubljani y c J priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. JŽasina pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. Vele/on št. 2666. od strani merodajnih faktorjev, se na drugi strani v praksi izvaja nerazumna politika po svoji vsebini in fatalna po svojih posledicah. Pozdraviti moramo povišanje proračuna ministrstva poljedelstva in vod, vendar pa je to povečanje na-pram življenjskim potrebam današnjega položaja domačega poljedelstva tako neznatno, da se od njega ne j more pričakovati kakih posebno zado-j voljivih posledic. Samo predlog za pospeševanje živinoreje zahteva najmanj 40—50 milijonov dinarjev, da bi se domača živinoreja rešila propasti, katera ji preti kvalitativno in za najvažnejše vrste živine tudi kvantitativno. Dočim je naša celotna zunanja trgovina v nevarnosti vsled padanja izvoza poljedelskih pridelkov in politike agrarnega protekcionizma v posameznih sosednih državah, so v proračunu naše države, ki je eminentno poljedelska, izdatki v korist domačega poljedelstva malenkostno zastopani. Ako se na eni strani ne bo preprečilo povečanje neproduktivnih izdatkov in tudi v naprej preprečevalo povečanje in racijonelno izkoriščanje izdatkov gospodarskih ministrstev, v prvi vrsti ministrstva poljedelstva in vod, moremo z gotovostjo v najbližji bodočnosti pričakovati mnogo slraš-nejšo gospodarsko krizo nego je bila ona iz zadnjih let, ki še vedno obstoja. Carina. Odločba, s katero se podaljšuje rok za uporabljanje ugodnosti iz občih opazk k XV. delu uvozne carinske tarife. Na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi je minister financ odredil: Rok, določen z razpisom C. br. 14.230 z dne 12. aprila 1928 in podaljšan z razpisom C. br. 34.065 z dne 7. septembra .1928, po katerem so imeli uvozniki pravico, obvestiti do dne 30. septembra 1928 generalno direkcijo carin o izvršenih naročilih, ki ne prispejo neposredno na njih ime, se podaljšuje do vštetega dne 31. decembra 1928. Denarstvo. Pojasnilo k odločbi o prodajanju inozemskih plačilnih sredstev. Minister za finance je izdal pod I. br. 22.592 z dne 7. novembra 1928 tole pojasnilo k svoji odločbi 1. br. 2437 z dne 24. septembra 1928: »Z odločbo T. br. 2437 z dne 24. septembra 1928, ki je natisnjena v izredni izdaji »Službenih Novin« z dne 4. t. m., se je nadomestila odločba I. br. 35.610 z dne 13. decembra 1924 s tem, da smejo prodajati pooblaščene banke in pooblaščene menjalnice našim državljanom in inozemskim državljanom, ki žive stalno v naši državi, za njih osebne potrebe inozemska plačilna sredstva do največ 500 dinarjev enkrat na mesec brez specialne odobritve generalnega inšpektorata, zgolj na njih osebne legitimacije. Za zneske inozemskih plačilnih sredstev, večje od 500 do največ 3000 dinarjev enkrat na mesec, morajo imeti osebe, ki so v upravljanju svojih osebnih potreb samostalne, legitimacije, ki jih dobivajo pri pristojnih finančnih ob-lastvih in ki veljajo za leto dni. Pooblaščene banke in pooblaščene menjalnice morajo vpisati vsako tako prodajo v register kakor ostale prodaje ter postopati po členu 4. pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami; prodaje na legitimacije pa morajo vpisovati tudi v legitimacije.« Hranilne vloge na Ogrskem. Stanje hranilnih vlog pri 13 največjih budimpeških denarnih zavodih in pri Poštni hranilnici je znašalo na koncu oktobra 469'5 mil. pengii ter je doseglo s tem že 46-8% predvojnega stanja. Vloge na tekoči račun so znašale 8658 mil. pengo in so prvič prekoračile predvojno stanje; tvorile so namreč 101 d % predvojnih ylog. Velika večina vlog se glasi na pengb in le malo na valute. Iz naših organizacij. Grernij trgovcev za politični okraj Kamnik vabi na shod, kateri se bode vršil dne 1. decembra 1928 ob 1. uri popoldne v dvorani godbenega doma v Domžalah. — Dnevni red: 1. Pozdrav načelnika in otvoritev shoda. 2. Organizacija trgovine in splošno vodstvo. 3. Davki in trgovec. 4. Stališče trgovstva napram na novo vpeljanim davkom za leto 1929. 5. Raznotera vprašanja, debate in sploh razgovori trgovcev za izboljšanje položaja v trgovini. — Vsled važnosti shoda je vstop dovoljen le proti vabilu. Pričakuje se obilno udeležbo. — Načelstvo. Slovensko obrtno društvo v Mariboru priredi 7. decembra t. 1. v veliki dvorani Narodnega doma »Miklavžev večer« za mojstre, mojstrine, pomočnike, pomočnice ter za vajence in vajenke in prosi mojstre in mojstrine, da ob tej priliki obdarijo svojce. Darila naj se oddajo v društveni pisarni v Narodnem domu, ker bodo tu razstavljena in na Miklavžev večer razdeljena. Po razdelitvi daril se bo vršila prosta zabava, pri kateri bo sodeloval salonski orkester g. Bureša ml., pevski zbor in dramatski odsek tega društva bo razveselil posetnike z igro »Ljubosumnost«, tako da bo ta večer pravi kulturni večer. Prijatelji obrtnega društva so dobrodošli. Trgovina. Billon Reail and Co. kupčuje v Rusiji. Pogajanja med General Electric Co. in ; Dillon Read and Co. o ruskih kreditih | so se ugodno zaključila. Sovjetska vlada, i ki. ni imela doslej nobene redne zveze s j kakšiio ameriško banko, je dosegla se-i daj potom General Electric Co. sklep za financiranje ruskih naročil v Ameriki (Zedinjenih državah). Po sedanjih poro-, čilih znaša vsota za financiranje zaenkrat osem milijonov dolarjev. Industrija. Grška tovarna avtomobilov. V Atenah so osnovali z glavnico 100 milijonov drahem finančno skupino, ki hoče napraviti lastno grško tovarno avtomobilov v Atenah oziroma v Pireju. Novo podjetje bo zaposlovalo 2500 delavcev. Z gradbo nove tovarne pa ne marajo prej pričeti, dokler ne bo razjasnjeno vprašanje zaščitne carine za inozemske avtomobile, koje vprašanje študirajo sedaj merodajni vladni krogi. Naročajte »Trgovski list!« DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Saobračajno - kornercijelno odelenje Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 9. decembra t. I. ponudbe glede dobave raznih voznored-nih pripomočkov. — Gradbeno odelenje Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 30. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg bukovega oglja, 10.000 kg kovaškega koksa, 2000 komadov držajev za lopaie in krampe ter glede dobave raznega lesa; do 4. decembra t. 1. glede dobave lesa, 2000 kilogramov železne pocinkane žice, 30 tisoč komadov razne opeke, 2000 komadov hrastovih železniških pragov in raznega borovega mostovnega lesa; do 7. decembra 1. I. glede dobave 500 komadov odstrižnikov. — Predmetni pogoji so na vpogled pri posameznih odelcnjih. — Direkcija drž. rudnika v Velenju sprejema do 28. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 40 kg suhe barve in 300 ikomadov grafitnih klincev (Grafitstifte); do 5. decembra t. I. glede dobave tiskovin; do 10. decembra t. I. pa glede dobave električnega materijala. Direkcija drž. rudnika Bu~ kinje, p. Kreka sprejema do 30. novembra t. I. ponudbe glede dobave 40.000 kilogr. portland-cementa. — Direkcija Stran 4. ... «4*m «»«»«*•!• ^nw«*i*vwa«t«m)nww w TRGOVSKI LIST, 27. novembra 1928. jr l>\>nMKX/vm»jarcnainrain»i»■ i *inxkMH———wwn■»■