IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POI.LETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919 — DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST.
DELO
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
V četertek bo ob 20. uri v
KINU OB MORJU
Proslava
6. obletnice AVNOJ-a
^novljena izdaja leto I. štev 52.
TRST SOBOTA, 19. NOVEMBRA 1949
Cena 15 lir - 5 din
soglasen sklep tržaškega občinskega sveta proti nedemokratičnemu ukrepu okupacijske oblasti
VU naj ukine ukaz 206
s katerim naj Trst postane kolonija
Poostrili moramo borbo
za enakopravnost slovenskega jezika
Titofašisti igrajo v miljskem občinskem svetu vlogo pro-vokatorskega steklega psa proti demokratični upravi
•i.
1 # 5 # a
«i
v
'■?
^ftiunistični svetovalci intervenirajo za slovenski vrtec v Rojanu, za upokojence in brezposelne se naši predstavniki bore za ukinitev uk^a 206, titovski demagog Dekleva ne odpre ust - Z jalovimi izgovori opravičujejo člani občinskega odbora svoje protiljudske ukrepe
He„ ®etkovi seji tržaškega občin-Itjjl Sveta je po čitanju zapisnika l«ya . prva na vrsto intervencija v>, d * Žbogarja s katero zahte-

^uPan posreduje pri VU za Pokojnin upokojencem.
‘ljj j *	P''*VV,J111U UpUAvlJCUCCUI.
»oril ‘itervencijo je župan odgo-- da bo ---------
•tak
vprašanje
upokojen-14. točki
'tiavii Zad°voljil z odgovorom ter iflt6rr^i da bo o tej zadevi vložil
razpravljano v
ie Hi6ga reda. Svetovalec Žbogar 'Vil,
i» j ^lacijo. Drugo vprašanje, ki Se tl|di zastavil tov. Žbogar, da le efuSpeši razširitev italianske-•ejo ^U1}a na STO, po katerem mo-
Hlijlj zastopani sindikati v ko-ig a Za zaposlitev brezposelnih IllD-a brez poselno podporo, ieifij je odgovoril,, da je od-‘‘ "C za delo obljubil preu-vPrašanje ter obvestiti
$« to
Sgje finski svet. Na tretje vpra-•feflui °v- Žbogarja, naj župan po-e Pri VU za zaposlitev od-iiÌKVj.111 čistilcev min, je župan ’ da je interveniral v ACE-pra Za njihovo nastavitev.
"a C tako je bila ugodno rešeti do^eneija tov. Malalana gle-4 oJve 400 šip za osnovno šolo
O* Ferlan je vložil inter-jki vf-akaj je bil slovenski otro-
V‘eC v Rojanu premeščen na “te;,’ ^ar je povzročilo znaten oij vPisanih otrok. Referent vHe,. j® odvrnil da je rojanski \ . P?stal premajhen in da je ,a letos otvoriti tretji od-
S ***“" '
li
A

-11 4
i i°
i 0‘
d«
4*
'talijanskega vrtca, za ka-jjjT 16 bila potrebna še tretja KoC' Iz tega razloga je bilo b ™o nrenesti slovenski vrtec Pripomnil je še, da je
h.„7 Prenesti . 5*o. Pripom....
V‘sanll, le 25 otrok v ta vrtec.
Si
^ hi
Ij)! egoVa izvajanja je tov. Fer-č%80t°vil, da je število otrok ”d lanskih 70 na letošnjih 35 I* cren Vprav zaradi tega, ker so 'i tj0 ' vPisom razširili to vest, 'ttH Vrtec Premeščen na Greto. ’ei«HS, U'trepom je mestna občina %re 0 Zatrla slovenski vrtec, v ‘o je 8a danes hodi le 14 otrok. razutnljivo, ker se je s pre-podaljšala pot mater do tfei(0 aibolj oddaljene imajo tudi
V|l, a-®0* ure hoda. Zato je izja-
‘
Na drugo njegovo vprašanje glede čiščenja hiš volivnih lepakov mu je referent odgovoril, da mestni uslužbenci čistijo le do višine štirih metrov.
Nato predloži župan resolucijo glede ukaza št. 206 ter poziva vse svetovalce, naj jo soglasno odobre. Svetovalec tov. Juraga zahteva, da mora priti najprej v diskusijo interpelacija komunističnih svetovalcev, s katero se zahteva priznanje enakopravnosti slovenskega uradnega jezika. To utemeljuje predvsem, da je bila ta interpelacija mnogo prej vložena, poleg tega pa se tiče prav tako kakor županov predlog kršenja osnovnih demokratičnih pravic s strani Vojaške uprave. Poleg tega je v imenu komunistične skupine dodal tudi zah-1 tevo, da se prekliče ukaz št. 206. Kljub temu pa ni hotel župan sprejeti na dnevni red te interpelacije.
K diskusiji se oglase številni svetovalci, ki protestirajo proti ukazu št. 206., katerega označujejo kot protizakonitega. Posebno teh je prispevek tov. Pogassija, ki ugotovi, da ni od danes, da komunisti in demokrati protestiramo proti nedemokratičnim ukrepom in ukazom VU. To smo pokazali tudi v dejanjih: ponovno smo poslali svoje proteste na Varnostni svet. Mi smo zahtevali in dosegli upravne volitve. Prav tako smo bili mi, ki smo odločno protestirali proti nedemokratičnim volivnim zakonom, proti nevrednemu postopanju z demokrati in partizani. Tudi proti ukazu št. 183, s katerim se prepoveduje slovenski jezik v tržaški in miljski občini, smo mi prvi dvignili svoj glas in obžalujemo, da je župan danes zavrni naž-o- icwy» ladjo glede tega ukaza. Po taki trdi borbi nas ni presenetilo, da je VU mogla izdati tudi ukaz 206, s katerim postajamo tržačani kolonialen narod brez pravice, zahtevati na sodišču pregon in povrnitev škode, ki bi jo povzročili funkcionarji VU. Nikakor nima Vojaška uprava, ki je samo zaupna upraviteljica, pravice nedotakljivosti pred sodišči, kajti nismo ceč v vojni, ko bi se mogli sklicevati na
predlog tov. Ferlana se resolucija dopolni z izrecno zahtevo, da občinski svet zahteva od VU ,da ukine ukaz št. 206. Resolucija je bila nato s tem in še z drugimi maj-hnjimi popravki soglasno sprejeta od vseh navzočih svetovalcev. Po sprejetju še nekaterih manjših sklepov je bila seja zaključena. Prinašamo celotno besedilo resolucije, sprejete na občinskem svetu.
predpostavljajoč, da je ukaz ZVU št. 206. od 1. 11. 1949 po pojasnilu informacijskega urada VU, objavljenem po radiu 14. 11. t. 1. in v krajevnem časopisu z današnjim dnem, zgolj deklaratornega in ne uzakonitvenega značaja;
upoštevajoč vendar, da se obvestilo sklicuje, da bi opravičilo izdajo ukaza, na dozdevno «plošno priznano načelo vladne nedotakljivosti», ki pa ne odgovarja splošnim načelom prava niti tu veljavnim zakonom;
upoštevajoč, da se je ZVU z izrecnim določilom 3. čl. proglasa št. 1 od 15. 9. 1945 in 4. čl. pr glasa št. 1 od 15. 9. 1947 zaveza da bo spoštovala pravno ureditev, veljavno na tem Ozemlju;
smatrajoč, da veljavna zakonodaja zadovoljivo in primerno urejuje vso snov, ki se nanaša na u-pravno zakonodajne garancije, določene bodisi za lastne olicirje, bodisi za one, ki so na določenih javnih položajih. Ker bi bilo zato neskladno z veljavnimi predpisi, če bi bila potrebna odobritev organa uprave same, za dopustitev sodnega pregona proti javni upravi in njenim uslužbencem, OBČINSKI SVET ZELI, da ZVU, izpolnjujoč prevzete obveze in spoštujoč dolžnosti, kt jih ima po mednarodnem pravu in po mirovni pogodbi in prilogah, uveljavi tu veljavna zakonska doio-I čila, ki so bila v veljavi 8. 9. 1943.,
Najkonkrelnejši dokaz povezave med titofašisti in italijanskimi nacionalisti v interesu anglo-ameri-škega imperializma in njegovih nesramnih kockanj s svobodo in pravicami tržaškega ljudstva je gonja proti našemu demokratičnemu županu v miljski občini.
Z e od začeka demokratične uprave je vsakdo mogel opaziti namere italijanskih šovinistov. Takoj je bilo razvidno, da je vsem reakcionarjem m imperialistom boleči trn v peti dejstvo obstoja komunističnega župana in občinskega odbora v miljski občini in da bodo na vsak način skušali poiskati vsakršno pretvezo, da bi razpustili to upravò, kateri je oddala svoj glas velika večina miljskega ljudstva.
V tej gonji pa je pridno začela
«Primorski dnevnik»'ni prkib- Prispevati titofašistična klika, ki je
1 prav v tej priliki ponovno pokazala, da je udarni bataljon impe-rialzma, leglo provokatorjev in protidemokratičnih zločincev.
Toda najboljše je, da nam govore dejstva. Na zadnji seji miljskega občinskega sveta je prišlo do znanih dogodkov, zaradi katerih je nacionalistična manjšina zapustila sejno dvorano. Vlogo provokatorja pa je igral titofašist, ki sedi v miljskem občinskem svetu. Provoka
1. J. italijanski zakon in zato prekliče ukaz št. 206.
Zanimivo pri vsem tem je pred-l dejstvo, da so v diskusiji naie proti ukazu št. 206. vse skupile v občinskem svetu razen italijanskega bloka (kvalunkvisti) in paAtitofašista dr. Dekleve, čeprav je [gospod zelo zgovoren ob vsaki iki, ki se mu ponudi, da raz-uje svojo demagogijo in Sovini. To seveda ni slučaj. Kajti i «Primorski dnevnik» ni priob- j besedila gornje resolucije. S so titofašisti ponovno dokaza-da so popolnoma opustili borbo proti nedemokratičnim odredbam VU in da za vsako ceno podpirajo jgnjitiko anglo - ameriškega imperializma pri nas. Dekleva se kot pravnik pač ne more izgovarjati, da hi razumel dalekosežnosti ukaza 206., ki pomenja formalno ustanovitev anglo - ameriške kolonije Trst.
Se ne zadovoljuje z odgo-, ,t®r da bodo komunistični tk a ci to zadevo obravnavali ; Driliki.
Vaasiednji interpelaciji je tov. NV1 z®hteval intervencijo pri
Halo EGAT-a> da se ne bi P°-»o u sraipotno preziranje žrtev,
N„ ^tiala.
^Ui jft°®r^vičev an j a referenta Boli* kohJ6 tOV' Ferlan odvrnil, da ,eZVes( nega opravičila za tako <lltleW° Postopanje, s katerim se 16 Padle borce za svobodo. i> N w,*epi občinskega odbora, Jlli odobri občinski svet, je ^aai„mno8° intervencij oni o M v . Jalnih učiteljic v otroka cih. Na vprašanje tov. Bi-I‘blatiJe moral referent Sciolis da za slovenske vrtce do
to ... hi
v rižarni, katero so V pravo skladišče raz-
, mesto. sklep, da
J Uči,., Predvideno niti eno stal-Xen ko mesto. N:
^Ze, 0 v Upravnem svetu uni
AoBn
Mil SUl®rahu in ugovorov je vz-
Nato je bil župan predstav-
IZPODLETELA TITOFAŠISTIČNA PROVOKACIJA proti teroriziranemu prebivalstvu cone B
Tito grozi Albaniji z napadom, ki je že enkrat propadel - V kratkem bo v Sofiji proces proti titofašistu Kostovu
V poslednjem času se je ponovno začela gonja proti albanski •ijtfcirifl republiki. Udarno vlogo v tej gonji igra titofašistična beograjska vlada. V nekem svojem obvestilu je Centralni komitet albanske komunistične partije javil, da sta Tito in Caldaris že preteklega avgusta nameravala izvesti napad na Albanijo in razdelitev njenega ozemlja. O Tito-Caldariso-vih načrtih je vedela tudi italijanska vlada, ki naj bi mirno gledala na dogodke, ki bi se odigravali onstran Otrantskega zaliva. Tito je
voj'no pravo, temveč v mirini dobi, j o nameravanem napadu obvestil ko je vsaka oblast odgovorna pred tudi ameriško in angleško obve-
sodišči za svoja dejanja. Zato zahtevamo, da se ta protidemokratičen ukaz ukine.
Slede še intervencije svetovalcev Agneletta in Stocca, ki odobravata predagano resolucijo. Od v. Forti v svojem govoru podpira resolucijo, katero naj bi nespremenjeno soglasno sprejeli vsi občinski svetovalci. Nato župan ponovno čita odstavek za odstavkom resolucijo. Na
ščevalno službo.
Zahvaliti se je treba samo odločnemu stališču male, a junaške ljudske republike, ako ni prišlo do vojnega izbruha, ki bi pomenil od imperialistov toliko zaželeni začetek tretjega konflikta.
Sedaj pa je sledila grozilna tito-vaska nota albanski vladi in odpoved vzajemne pogodbe. Zato je obvestilo CK KP Albanije velikega
pomena, ker nam pove, da se je Tito ponovno lotil priprav za napad na Albanijo, ki je tra-v-sc.U' imperialistom in njihovim osvajalnim načrtom.
Grožnje titofašistične na eni strani in monarhofašistične vlade na drugi strani, tope diverzantov na albanskem ozemlju, ki jih podpirajo in pošiljajo titovci in atenska vlada, nam potrjujejo, da bodo prav z Albanijo poskušali začeti novo svetovno vojno proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokra cije.
Vse to pa nam še enkrat dokazuje vojnohujskaško vlogo Tita in njegove zločinske tolpe. Toda tudi
nistične partije je objavil vest, da je bil poleg drugih izključen iz CK vnVfci generalni sekretar partije, Gomulka, ki so ga že pred enim leton kritizirali zaradi njegovih nacionalističnih odklonov.
Glasilo češkoslovaške Komunistične partije «Rude Pravo» je pred dnevi poročalo, da bo v kratkem v Sofiji proces proti Trajču Kostovu in njegovim sodelavcem, ki so skušali privesti Bolgarijo v tabor zakletega sovražnika socializma in Sovjetske zveze. Trajčo Kostov in njegovi sokrivci so obtoženi titofa-šističnega odklona.
Ta nov proces, ki bo v Sofiji, nam dokazuje, da je v vseh dr-
Tito, kakor njegovi imperialistični žavah ljudske demokracije popol-gospodarji bo moral računati na 800 milijonov prebivalcev siciali-stičnega sveta in na stotine milijonov poštenih demokratov v šr neosvobojenem zapadnem svetu. Site miru bodo premagale vsako provokacijo in vsakega podlega imperialističnega hlapca Titovega kova.
Centralni komitet poljske komu-
DA BI "PRIŠTEDILA, POL MILIJONA NA MESEC
VU ukinila 23 slovenskih razredov
Nad 20 učiteljev Tudi šolske oblasti
vrženih tik pred zimo na cesto delajo v duhu ukaza vu štev. 183
občinskega odbora, s
Vež- odpui>čenih zaradi sta-
V * število začasnih delav-,pririn, ..........

( -<rtj;,,,dar občinski odbor na in-4 n, i° k°munističnih svetoval-b*’ hi°te' odložiti odpusta, niti u*' t>a,1 občinski svet o tem skle-4 le s Pa je predložil v odobrili»	sklep ° dodelitvi izred-
«>enc0dnine- Kljub ponovnim j%, p l]am tovarišev Jurage, Ra-,jVn Šasija in Ferlana ni hotel _pa glasovanje ukrepa
stu D''~ glasovanje
iiuSogl»« ’ pa je bil na to sko-tjtti - Izglasovan sklep o iz-
bodpori
odpuščenim delav-
Cejj tako Ve**ko zanimanje je vla-
0 ebši med svetovalci kot tudi |j tre bstvom za torkovo sejo, k, i* o V,a tQčka je bilo razprav
št. 2u6 VU, po ka-
■ ,pted ttl08°če klicati na odge-V*Vilm	ne v kazenski ne
dušikov t0Žbi funkcionarjev in (ytstj Sci^_Vojaške uprave niti
Vojaške *6me. pbra
t) k» inte Vnavanjem tega ukaza 'le, Mfadi rvencijo svetovalca Stoc-tw.,ie _ .^manjkanja električne C' da lasnjeval referent Botisi »hJ* p°manjkanje pripisati l'trVUe r, z tudi dejstvu, da Ju-k t«Hi h 6 dobavljati struje po Megliva ^ dalija, zaradi česar te d ,ln druge ustanove uki-ts.^ljU ave- Odv. Stocca se iti Ibi*)' n,; z odgovorom ter je vZ' i», *• kUub višji ceni na-tudi Iz Jugoslavije.
En mesec po začetku šolskega leta se je Vojaška uprava — oddelek za šolstvo - zmislila, da je preveč razredov na slovenskih ljudskih šolah ter je zato odredila ukinitev 23 razredov. Kot posledica tega je bilo, ali še bo odpuščenih preko 20 učiteljev.
Šolske oblasti utemeljujejo ta svoj ukrep s potrebo štednje, kakor tudi, da so bili razredi premajhni. Tako so te «premajhne» razrede, od katerih pa so nekateri šteli 15 do 18 učencev, združili z ostalimi vzporednimi razredi. Na ta način se je število učencev v združenih razredih povečalo v več primerih na 25 do 30 in celo preko 30 učencev.
Značilno pri vsem tem pa je dejstvo, da se je ta potreba po združitvi pokazala predvsem v mestu samem in tržaški občini, dočim, za čudo, te potrebe na deželi ni bilo. Ze to samo dejstvo jasno kaže pravi namen ukinjenja slovenskih razredov. Kajti slovenske šole v mestu so trn v peti italijanskim šovinistom in zaradi tega jih je treba čim bolj omejiti, če že ni mogoče jih zatreti.	,
Tako politiko vodi tudi občinski referent Sciolis, ki je prenesel rojanski otroški vrtec na Greto in ga s tem dejansko zatrl. Ker otroci ne morejo v mestu posečati slovenskih otroških vrtcev, pada seveda tudi vpis v prvi razred ljudske šole. Poleg tega moramo vpo-števati, da je letošnje leto najbolj kritično tudi iz razloga, ker prihajajo v prvi razred vojni letniki 1942-1943. Zaradi tega se je letos vpisalo okrog tristo učencev (po
drugih podatkih celo preko 400) manj v slovenske ljudske šole kot lani. Vendar trenuten padec vpisa ne bi smel vplivati na število razredov, niti ne na število učnih moči.
Razlog štednje se nam zdi zelo naiven izgovor odgovornih oblasti, ko nam je istočasno znano, da je na italijanskih šolah preko 300 odvisnih učnih moči. Proti temu oblasti odgovarjajo, češ da so to stalno nastavljene učne moči, katere bi itak morali plačati. Toda pri tem pa ne povedo, da je bilo letos sprejetih na italijanske šole še poleg tega nad 50 začasnih učiteljev, lani pa celo preko 100. Ce bi šlo torej za štednjo, bi oblast morala štediti ravno tako pri italijanskih kot pri slovenskih šolah.
Tudi drugi razlog, da so razredi premajhni ni preveč tehten, ker vemo, da so na nekaterih, zlasti okoliških, italijanskih šolah razredi še manjši. Vendar nam ne pride niti na kraj pameti, da bi zaradi tega zahtevali združitev teh italijanskih razredov. Zavedamo se namreč, da je to potrebno predvsem iz pedagoških razlogov.
Največje zlo pri tem je vsekakor, da šolska oblast odreja to v sredi šolskega leta, kar gotovo slabo vpliva na učence. Prav tako pa smatramo za skrajno krivično, da se vrže na cesto tik pred zimo preko 20 učiteljev, ki si v tem času pač ne bodo mogli pomagati.
Vsi ti in podobni ukrepi nas ne hote spominjajo na politiko Vojaške uprave, s katero skuša italijanskemu šovinizmu na ljubo priza deti slovenski živelj na tero Ozem
lju. Ukaz št. 183, s katerim se slovenščina prepoveduje kot uradni jezik, je bil torej samo uvod za nadaljnje kršitve naših narodnih pravic?
Čita|te. širite
« D E L O »
noma propadla titofašistična provokacija in da so ljudske sile razgalile svoje sovražnike in očuvale revoluciornarne pridobitve.
—o—
V svoji prejšnji številki smo poročali o terorju v coni B in o nečloveškem pretepanju, ki ga je bil deležen tov. Počkaj.
Toda titofašistom ni dovolj, da so uvedli vzdušje srednjeveškega pre ganjanja proti vsakemu ki se z nji- j hovimi «teorijami» ne strinja. Začeli so tudi z organizacijo provokacij, ki naj bi jim služile kot povod za nadaljne umožične aretacije proti teroriziranemu prebivalstvu cone B.
Pred meseci se je nek priznani član UDB italijanske narodnosti podal na dom nekaterih prebivalcev cone B, ki so jih titofašisti osumili «kominformistične» pripadnosti. Razgovarjal se je z njimi in povedal jim je, da je «križar», da ima mnogo denarja na razpolago in da se vsi morajo «združiti» za boj proti Titu. Agent UDB je tem osumljenim ljudem predlagal, naj bi organizirali akcije, ki naj bi «zaprepaščile» titofašiste. Dejal je, da morajo pognati v zrak koprsko radio postajo, nekaj ribiških čolnov v raznih pomorskih mestecih cone B in ubiti nekaj ubogih revč-
kov, ki so v službi Babičeve «ljudske» oblasti. Jasno je, da so to provokacij« UDB razkrinkali, ker je bila preočitna.
Toda titofašistimo, ki so tudi v tem pokazali svojo zvestobo imperialističnim in fašističnim načelom protikomunistične politike, povemo, da komunisti se individualnega terorja ne poslužujejo. In to bi morali prav dobro vedeti, ker so med njimi tudi nekateri, ki so nekdaj delali v vrstah Komunistične partije.
Na vsak način pa jim je provokacija proti prebivalstvu cone B izpodletela, ker so že tako daleč zašli, da so pozabili, da Komunistična partija vodi svojo borbo na podlagi množičnosti in ne atentatov.
Ta provokacija pa naj služi vsem kot nov dokaz proti komunističnega besa titofašistov.
cija je bila očitna, ker je titofašt-stični svetovalec venel, da je na dnevnem redu samo ena točka. Provokacija je bila še očitnejša, ker se ta gospod ni nikoli prej potrudil v svoji «prvoboriteljski vlogi» in ko bi bil mogel zastopati svoje stališče ga sploh, zraven ni bilo.
Dogodki so torej na oni seji potekali, kakor da bi bili italijanski šovinisti na eni strani, titofašist na drugi že vnaprej domenjeni. Morda pa je res bilo tako, saj se nam po zadnjih dogodkih zui vse mogoče, tudi dejstvo, da se čelo v takih slučajih domenjajo.
Na vsak način pa je titofašist igral vlogo udarnega provokatorja, a italijanski šovinisti so igrali cmeravo vlogo užaljenih ovčic.
Po tem dogodku je nadebudni conski predsednik demokristjan Pa-lutan, pisal «ogorčeno» pismo tov. Paccu — diplomatično grozil z nekakšnimi ukrepi in ga povabil na raport.
Tov. Pacco se je povabilu odzva. in je povedal da ne priznava protidemokratičnega ukaza št. 183, ki predstavlja naravnost žalitev slovenskega prebivalstva na STO. Prav tako mu je dejal, da bo ta ukaz smatral kot vsiljenega, kakor vse druge take protidemokratične ukaze, ki omejujejo ali celo negirajo demokratične svobode tržaškemu ljudstvu. Dejal je tudi, da ne bo na noben način dopustil, da b, se izpolnila želja nekaterih tržaških vodilnih krogov, ki bi z ve seljem uporabili vsako priliko za razpustitev demokratične uprave v miljski občini in za ponovno vzpostavitev one reakcionarne uprave, ki je štiri leta delila svoje «bla-godati» miljskemu ljudstvu in ki je s svojo protiljudsko politiko naveličala in ogorčila miljske prebivalce in prav posebno one slovenske narodnosti. Pripomnil je, da se bo zato borba za slovenske narodnostne pravice nadaljevala, se daj pa tudi v množičnem obsegu.
To se torej dejstva. Titofašisti pa vsega tega nočejo videti, ker skušajo izrabiti to priliko, da bi se pred ljudstvom prebarvali v «naj-doalednejše» borce za slovenske na rodnostne pravice, medtem ko do sedaj še niso napravili niti enega konkretnega koraka v tej smeri, marveč so se omejili na objavljanje kupa resolucij na straneh svojega že preveč nesramnega dnevnika. Vsa njihova konkretna borba za naše narodnostne pravice je torej pesek v oči. Dejansko pa pomagajo italijanskim nacionalistom in imperialistom pri zapostavljanju slovenskega naroda in s provokacijami i skušajo ne samo onemogočiti delo komunističnega občinskega sveta, marveč omogočiti njegovo oblastno razpustitev.
Njihova «dosledna» borba za slovenske narodnostne pravice je to
rej prepletena s provokacijami. Oni, prav tako kakor italijanski šovinisti in imperialisti, hočejo razpustitev demokratičnih občinskih u-prav. S tem dokazujejo svoj proti-ijudski in protislovenski bes, ker borba za narodnostne pravice ne pomenja samo spregovoritev dveh besed na neki seji, marveč tudi in predvsem konkretna, množična borba za enakopravnost slovenskega naroda, konkretna borba in delo za slovenske šole, slovensko kulturo, slovenske otroške vrtce, da bodo slovenske vasi imele električno razsvetljavo, vodo, plin, avtobuse, da se bo pomagalo slovenskemu kmetu, itd. To je borba za pravice Slovencev. Titofašisti se s svojimi sorazbojniki, italijanskimi šovinisti in s svojim gospodarjem, anglo-ameriškim imperializmom zavedajo, da bi demokratična občinska uprava delala prav na tem polju, da bi izboljšala življenje slovenskega piebivalca, da bi mu na konkretnem, materialnem polju da-
Danes, sobota 19 novembra bo ob 15. uri
v MILJAH (Ljudski dom) ob 20. uri pa
r Sv. KRIŽU (Prosv. dom)
predaval poslanec, član CK KPI in piof. univerze v Rimu
AMBROGIO DONINI
o temi :
„Čudež in vladajoči razredi"
Vstop z izkaznico SIAU. Jutri, v nedeljo bo ob 10. uri
v KINU OB MORJU
govoril isti predavatelj o
Življenju in delu
ANTONIA GRAMSCIJA
FEVDALIZEM V ITALIJI SE RAZKRAJA
Koloni so zmagali
Vlada dodelila delovnim kmetom 45.000 hektarjev veleposest- j niške zemlje - Kmečke množice zasedajo neobdelana posestva
la pravice, ki jih ima italijanski prebivalec. Tega pa se oni boje, kakor se boje vsi drugi sovražniki ljudstva. Evo zakaj skušajo izzivati incidente in tako nuditi «nadebudnim» anglo-ameriškim oblastem povod za nadaljne ukrepe.
Kljub lem provokacijam, kljub vsem poznejšim poskusom titofuši-ìtov, se borba za slovenske narodnostne pravice nadaljuje. Sedaj s še večjo ostrino, s še večjo vztrajnostjo, s še večjo odločnostjo. Borba za slovenske narodnostne pravice se bo danes bila ne samo na sejah občinskih svetov, marveč in predvsem zunaj, s pomočjo ljudstva, v mriožičem obsegu. Tc. borbo pa vodi Komunistična partija, dosledna provboriteljica za vse ljudske pravice in zato prvoborite-ijica tudi za to osnovno pravico ljudstva.
Pred priznanjem LR Kitajske
Čangkojšek beži iz zadnjega zatočišča
Kitajska nacionalistična vlada se ponovno pripravlja na izselitev iz poslednje prestolnice Cungkinga. Maocetungov e čete so se približale
Italijanska vlada je pod priti- | pri tem več ubila in mnogo ranila, sitom kolonov Južne Italije skle- I Tako so na Siciliji v zadnjih
™<MW — hEk“ri'V	JSlI STE n u;
v drugih pokrajinah srednje in južne Italije zasedajo in obdelujejo fevdalna posestva.
ije med revne kmete, brezposelne in poljske delavce. S tem bo tisoče revnih družin, ki so doslej proti sramotni plači obdelovale zemljo veleposestnikom, dobila svojo lastno zemljo. To je prvi uspeh, ki so ga dosegle množice delovnih kmetov v enotni akciji, kateri stoji na čelu Komunistična partija itali je.
Se pred kratkim je Scelbova policija streljala na kolone, ki so zasedli in začeli obdelovati zapuščeno zemljo veleposestnikov, ter jih
Na drugi strani te številke priobčujemo strahovita razkritja o zločinih Titovih agentov v Trstu za časa n. o. borbe.
«.. . Nimamo namena ustanoviti | tretjega sindikata . . . temveč obnoviti to, kar so drugi uničili . . •» To je v nedeljo dejal policijski agent Bortolo Petronio na «sindikalni» konferenci tržaških titofašističnih agentov.
Take argumente uporabljajo vsi razbijači sindikalnega in delavskega pokreta, da bi vsaj delno prikrili svoje podrepništvo do delodajalcev in imperialistov. V Italiji in Franciji, povsod kjer se iz dneva v dan zaostruje razredna borba in se enoten delavski razred bije za svoj življenjski obstoj, imamo take primere, v katerih se neki domnevni in lažni «prijatelji» delavskega razreda sklicujejo na dej stvo, da so komunisti spremenili sindikate v svoje politično orodje in da delajo svoje interese in ne interese delastva. Zato pa naj bi nastali «resnični» in «svobodni» sindikati, ki bi delali v interes de lavskega razreda in ki se ne b spuščali v «politično» borbo.
Takih argumentov se poslužuje vodstvo Delavske zbornice ko napad» reaničao v*»r«d»e sindikate.
rumanovi
“sindikati,
takimi argumenti so skušali tudi | akcijo v prid življenski ravni nu-belčki ustanoviti nek svoj sindi- I šega delovnega človeka in za od-kat, s takimi argumenti hočejo vrnitev vojne nevarnosti. Zato je «obnoviti» sindikate titofašisti.
Pravijo, da ne ustanavljajo drugih sindikatov, marveč da «obnavljajo» sindikate, ki so jih «izrodili» komunisti.
V tem oziru je torej kaj malo slepomišiti. Titofašisti so si zadali nalogo, da opravijo delo, ki ga niso moglj imperialisti opraviti preko italijanskih nacionalistov in ki so ga vsaj poskusili opraviti s svojimi belimi otročički.
Dejstvo je torej, da skušajo titovski prenapeteži razbiti resnično razredne sindikate, Kvariti ugled teh sindikatov pred delavskimi množicami, odvrniti delavski raz red od konkretne borbe za svoje življenjske pravice in ga pognati v borbo za novo cepitev.
Danes je enotnost delavskega recreda osnovni pogoj ze vsako
vsak nov poskus razbijanja sindikalnih vrst dokaz imperialistične akcije. Komu gre v klasje, da se ustanavljajo neštete sindikalne organizacije? Ali je to dokaz «revolucionarnosti» in «razredne» borbe? Ali to zboljšuje stanje delastva ali pa slabi protidelodajalski in proti-imperialistični odpor revnega ljudstva?
Vsekakor je vsaka cepitev v tem pogledu najočitngjši protidelavski manever. Toliko očitnejši je ta manever, ker titofašisti odkrito postavljajo, da oni nočejo enotnosti delavskega razreda, ker med drugim smatrajo, da so vsi delavci, člani Delavske zbornice «izvržki» delavskega razreda in . .. fašisti (ali si mislite, kako je to smešno da fašist imenuje nekoga drugega za fašist»?). To je bil» »jlhov» li-
I ni j a do resolucije I.U., to je njihova linija .še danes. Ta linija je kriva če vodij.» nacionalistični poglavarji Delavske zbornice neko množico ki je ne moremo in ne smemo pr.ezirati.
Oni so torej ne samo razbijači delavskega razreda, marveč najhujši provokatorji, kar so, žali bog, tolikokrat dokazali v treh letih njihove zločinske «revolucionarne» politike v Trstu prav na sindikalnem polju.
Za imperialiste so titofašisti najboljši hlapci in zato jih z vsemi sredstvi kotalijo naprej, da bi skušali dokončati svoje razdiralno delo, ki ga niso mogli zaključiti, ker je resolucija I.U. izšla . . . prezgodaj.
Naše delavstvo in naši kmetje ne bodo nasedli titovskim «sindikat nim» provokacijam. To so predvsem dokazali v nedeljo, ko so na «konferenci», kjer je igral glavno vlogo fašistični policijski agent Petronio, sedeli oni. ki jih «poznamo» že iz vseh takih konferenc in kongresov. Drugih ni bilo.
splošen napad na poslednje zatočišče Cangajškove vojske na kontinentu. Nacionalistične oblasti že pošiljajo v Hongkong svoje arhive, funkcionarji pa so si že nabavili potne liste za odhod.
Delovanje demokratične vojske se v zadnjem času omejuje predvsem na čiščenje ozemlja, ki so ga zasedli v zadnji ofenzivi ter na priprave nove ofenzive proti mestu Cungking in notranjosti Kitajske.
Zunanji minister Kanade je izjavil, da bo njegova država v kratkem priznala LR Kitajsko. Prav tako pričakujejo skorajšnje priznanje s strani Velike Britanije, dočim v vladnih krogih ZDA zaen-kat niso naklonjeni formalnemu priznanju Maocetungove vlade. Vendar vzdržujejo trgovske stike z novo republiko. Tako prihajajo v kitajske luke ameriški, angleški in drugi parniki, kar pa bi nacionalistična vojska hotela preprečiti. Ponovno je zato bombardirala angleške ladje in v zadnjem času celo ameriške. Več parnikov, med njimi dva angleška, so nacionalisti tudi začasno zadržali. Vendar pa so jih morali na ostre proteste prizadetih vlad ponovno izpustiti.
Usmrčena morilca Gandija
V torek zjutraj sta bila usmrčena Gandijeva morilca Naturasi Godze in Narajan Apte, ker je bila njuna prošnja za pomilostitev odbita. Kakor je znano, sta modica pripadala skrajni desničarski politični struji, ki se ni strinjala z Gandijevo politiko mirne borbe proti angleškemu imperializmu.

Strašno pričevanje, a kakšen spomenik našim padlim žrtvam!
Kako so izdali gestapovskim rabljem
« ■ I * v ■ * ■ ■ ■ m ■ w ■ ■ ■ ■ . — — J®	_ ^
najboljše, internacionalisticne slovenske in italijanske voditeljelantifašističnega pokriti
Tovariš Pero Popivoda, partizan od 1941. leta, je v nedavnem članku, objavljenem v Pravdi, razkril izdajstvo Titove klike za časa narodno osvobodilne vojne in njene stike z nacisti. Pero Popivoda navaja spomine in pričevanja iz vojnih časov, ki so dobili danes poseben pomen. «Mnoga dejstva, ki so jih jugoslovanski partizani že prej poznali, nam pomagajo, da gledamo v novi luci na oejstva iz na-rodno-osvobodnne borben, piše dobesedno Popivoda. On omenja, da ■so tekom vojne mnogi partizanski voditelji in med njimi tudi člani CK KPJ umrli v zeio sumljivih okoliščinah» m dodaja, da «danes ne more biti več dvoma in tajnosti o oejanskih razlogih smrti naših najboljših tovarišev».
Trditve generala Popi vode lahko uporabimo tudi pri nas v Trstu, kjer so izginili v kratkem časovnem razmahu tod junija do novembra 1944.1 in «pod zelo sumljivimi pogoji» najboljši slovanski in italijanski voditelji komunističnega in demokratičnega pokreta: Luigi Frau-sin, Giorgio h rausin, Natale Kolarič, Gigante, Alojzij Fakin, Valde-marin m drugi.
Spominjajoč se mnogih dogodkov ilegalne borbe v Trstu in okolici v luči razkrinkanja Titove klike kot skupine okorelih izdajalcev brez najmanjših predsodkov in v luči novega dokaznega materiala (ki ga objavljamo spodaj), lahko dobimo danes razlago, ki potrjuje pretekle sume in razjasnjuje mnoge dvome,
Babičeva sabotaža in vezi s špijoni
V razdobju od julija do septembra 1943. m prej, ko so bue v severni Italiji organizirane velike stavke, ki so bile težak udarec la-sizniu, ni bilo v Prstu nobenega sličnega organiziranega gibanja. Tudi pri nas je prišlo do manuesta-cij v razdobju, ko je vladal Badoglio, a bile so bolj spontanega značaja, nego koordinirane in organizirane. A vendar . .. Babič je bil ze tedaj v Trstu. Ljudsko antifašistično gibanje se razširi in organizira v ilegalno borbo šele ob povratku starih tovarišev iz fašističnih zaporov in nominacije. Okrog n j ili se zbirajo najnaprednejši elementi tržaškega deiavskega razreda.
Star antifašist se s tem v zvezi spominja: «Po 25. juliju sem bil osvobojen iz politične komutacije v Ponzi. Potoval sem skupno s tovariši Luigijem Frausinom, Kolaričem in drugimi. Prispel sem v Trst koncem avgusta, tteci moram, da smo našli zelo dvoumno situacijo Odgovorni voditelj je bil Markon (De Villa); da je provokator smo ugotovili pozneje». Markon je bil na seznamu provokatorjev ze 1. 1934. Živijo se tovariši, ki se spominjajo, da je bil Markon «v najzaupiJivej-sih odnosih» z Babičem.
Kakšni pa so bili odnosi med slovenskimi voditelji z ene strani in starimi slovenskimi m italijanskimi komunisti, ki so se vrnili iz zaporov, po urugi strani? Objavljamo pripombe nekoga, ki je videl na lastne oči: «Šovinistični izpadi tudi od stram vodilnih kadrov. Najve-cji prezir do italijanskih tovarišev, elanov italijanske Komunistične partije m menih voditeljtv. Ali ne moremo danes misliti, da je bilo slabljenje in uničevanje ugleoa italijanskih tovarišev koordinirana akcija z imperializmom? Danes lahko mislim, da je eden izmed dokazov za izdajanje in slabljenje italijanskih demokratičnih sil, enostranka odpoved aprilskih pogovorov. Ta enostranska odpoved je odstranila vsako kontrolo KP1 nad Trstom in pokrajino».
Aprila 1944. je bil sklenjen sporazum, ki bi naj uredil odnose mea slovensko in italijansko komunistično partijo jned UF in CLNom severne Italije. Ta sporazum je temeljit na medsebojni obvezi boriti se proti glavnemu sovražniku nacističnemu okupatorju in fašizmu, ja-čati siovensko-itaiijansko bratstvo in preložiti na poznejši čas vsako vprašanje, ki se tičeio državne pripadnosti teh krajev .Enostranska prekršitev tega «aprilskega sporazuma» s strani voditeljev slovenske KF je imela težke posledice. Kot bomo pozneje videli so v tem času aretirani in izginejo najboljši slovenski in italijanski interna-clonalistični voditelji.
Nadalje piše tovariš, ki je osebno doživel omenenjene dogodke: «Malo pred svojo aretacijo nas je Frau-sia obvestil na nekem sestanku o nekaterih vesteh, ki jih je prejel in ki so govorile prav o enostranski kršitvi aprilskih dogorov. izjavil je, da je po njegovem mnenju stvar zelo resna in bi bila na ta način preprečena SirSa udeležba Italijanov v borbi proti okupatorju in fašizmu», i...
Drugi tovariš se spominja, da se je nekaj časa pred aretacijo Luigija Frausina razširil glas — lahko si je predstavljati od koga — da se ga je treba izogibati, ker je italijanski nacionalistični element in trockist. Stoka in drugi voditelji Titove klike so se večkrat izrazili o Frausinu, da je kriv in odgovoren «za zgrešeno delo med Italijani in za druge napake na splošno». Pa osvoboditvi pa je Titova klika vedno preprečila, da bi Frausina in njegove tovariše dostojno počastili in se spomnili. Govoreč o Luigiju Frausinu in ostalih, ki so bili aretirani in ubiti, cinično piše pisec listine, ki jo spodaj objavljamo: a/aloetno je končala tudi ta klika,
ki Je dajala dolgo časa neštete nadloge». Nedvomno soglaša s tem mnenjem Babičeva banda, ki je nedvomno sodila vedno z isto mislijo in duhom te sposobne internacio-nalisle.
V drugem delu spominov beremo: «Na nekem sestanku koordinacijskega odbora je Luigi Frausin ostro kritiziral ta način dela (kršitev aprilskih dogorov) in rekel jasno slovenskim voditeljem, da ni slo v tem slučaju nikakor za vojaško dejanje, nego za izrecno politično dejanje, ki Je bistveno iz-premenilo odnose med OF in CLNom severne Italije — med obema Partijama — in je ustvarilo velike ovire organizacijam na našem področju. Ob tej priliki Je rekel, da bo naredil vse, da se bo Centralni komitet KP Italije upri tem dejanjem.
«Nekaj ant pozneje sta bila aretirana on in njegov nečak. Ali je kaka veza mea odločnim Stališčem Frausina proti politiki voditeljev slovenske KP v vprašanju Trsta in pokrajine in njegovo aretacijo?»
Mislilo se je, da je bila glavna krivda za aretacije Mariuccia — sestra Laurentija. V resnici Je bila ona vohunka v službi Gestapa. Ali se lahko danes postavi vprašanje, da je bila v stvari vmešana tudi OZNA? Naj omenimo na tem mestu, da tudi Eugenio Laurenti ni bil postavljen na vodilna partijska mesta da Junija 1948, prav zaradi suma, da je imel vezi s svojo sestro Mariuccio.
«Likvidacija vseh, ki so se upirali njihovi politiki Je moral biti njihov načrt, brez ozira na to ali so bili tl, ki so bili nasprotni njihovi politiki, najboljši voditelji demokratičnih sil Trsta».
Nekaj časa pozneje je prišel v Trst neki tovariš iz vodstva KP Italije z vsemi polnomočji. Sestanek Koordinacijskega komiteta se je vršil v ozračju razkola. Najbolj razvnel je bil Gigante, ki se je komaj brzdal na vseh sestankih in ki se je ob tej priliki zagnal na posebno oster način proti voditeljem slovenske KP. On jim je rekel v jezi, da je jpolitika, ki jo vodijo prokleto podobna nacionalizmu. Malo je manjkalo, da ni prišlo do razkola. Situacijo je rešil tovariš iz vodstva P Italije, ki je predlagal, da se prekine sestanek in ne sprejme nobenega sklepa».
«istega one, ko bi se bit moral vršiti novi sestanek koordinacijskega odbora, kot posledica novih uogodkov, je bil aretiran Gigante v neki hiši, ki mu jo je dal na razpolago nek predstavnik slovenskega nacionalizma. On je vedno govoril tovarišem, da je to zelo ne-sigurno in sumljivo stanovanje. An je danes mogoče povezati aretacijo Giganteja z ìzuajaisko politiko?»
«Dejstvo je, da je Mariuccia, špijonka Gestapa, poznala vse vezi. Na ta način so ob tej priliki padli skoraj vsi tovariši internacionali-sti».
Uničenje internacionalističnih voditeljev je bilo v interesu Titove politike v Trstu
in v skladu z Gestapom in imperialisti - Laurentijeva sestra, špijonka Gestapa
vari em, to je internacional istom ; to se je dogajalo tudi v zvezi z iz-premembo politične linije vsega gibanja v pokrajini.
Tukaj je primer kako govori slovenski tovariš o voditeljih: «Večinoma so bili patentirani nacionalisti in nič drugega. To so kazali tudi s svojim delom, s svojim prezirom napram Italijanom brez vsakih razlik in s svojim nezaupanjem napram nam Slovencem, ki smo bili po njihovem mnenju okuženi z «italijanstvom», ker se nismo znali izražati slovnično kot oni (!). Bili so pa nekateri tovariši, med njimi
nek Tomaž, ki so kazali jasno, da so komunisti. Ob prvem kontaktu z Nemci je bil poslan na izpostavljeno mesto ki mu ni bil dan ukaz, da se umakne. Tako se ni več vrnil».
Isti tovariš pripoveduje, kako je bil ubit Mario Blason «najboljši politični voditelj Tržaške brigade ki je v zadnjem času bil komisar divizije «Garibaldi». On se je moral podati na teren. Od četnikov je bil 18. marca 1945. zajet v nekem bunkerju v bližini Renč. Ko je poskušal zbežati, so ga četniki ustrelili. «Vedno sem sumil, da je
nekdo povedal kje se nahaja. Bil je eden najboljših voditeljev, kar sem jih kdaj poznal. Blason se mi je često tožil o stalnih sporih, ki so se porajali med komando IX. Korpusa in komando Tržaške brigade. Ne dvomim, da so ga hoteli likvidirati».
«V zadnjih dneh febrauarja 1944, sem se nahajal v Darkovi enoti, ko je poslal Maslo, komandat odreda, kurirja z ukazom bataljonu, naj se premesti pod njegovo komando. Ker smo se bali, da nam odnesejo orožje, kot se je že zgodilo, smo izjavili, da je nesmiselno
zapustiti ozemlje, kamor si niso več upali prihajati Nemci in fašisti, ker so stalno trpeli težke izgube. Bataljon je štel takrat približno 270 dobrih borcev in je bil izvrstno oborožen.
«Istega mišljenja kot mi je bila tudi federacija KPI. Ce smo vojaško bili odvisni od odreda, smo bili politično odvisni od Federacije preko Alojzija Fakina in Kolariča. Nekega večer» v brvi h dneh marca je prispel NaSlQ s svojim oboroženim spremstvom, prispela je tudi VOS (Varnostna obveščevalna služba). Ozračje je bilo vroče in
razburljivo. Za zvezo z miljskim okrajem sta bila odrejena Mario Frausin in njegov sin Gigi, ki je bil takoj pozvan, da opozori Federacijo. Po nekaj urah sta prispela Fakin in Kolarič, ki sta vso noč diskutirala z Maslom in dosegla sporazum. A proti jutru je na intervencijo nekega komisarja bil sporazum prekinjen in VOS je nenadoma aretirala Darka (ki je bil pozneje ustreljen) in Kolariča ter Fakina».
Nek tovariš, ki je prešel v partizanske formacije, ko je 9. septembra 1943 (Giacomo Silvestri) ubežal iz Koronea, je zaprosil, da bi bil premeščen v brigado Natisene. 7. novembra so ga videli v Tribuši z rokami, zvezanimi za hrb-
ižji®1'
tom z železno žico. Nato je - - . Govorilo se je, da je «izdajal641’^ je bil «vohun Anglo-američ811” ^ Danes je jasno, da so bile te 0 be neosnovane in tudi to je ® zločin izdajalske politike
klike.
Dejstva, ki smo jih našti
eli 50 f
cel»"
mebna in dajejo dober okvir V to sredino besnega naciooa in sodelovanja z nacističnim ^ torjem, v to sredino in ozracJ® dajstva je treba uvrstiti H* . cijo najboljših voditeljev, ,*°v.
,cio»*
skih in italijanskih internat
stov, do katere je prišlo po 1,4
ki je cinično razložen v spod*!
vedenem dokumentu.
ŠPIJON PRIPOVEDUJE. KAKO SO IZVEDLI ARETACIJE IN LIKVIDACIJ]
Čudne aretacije.
«V koordinacijskem komitetu, med obemaPartijama so bili Babič, Segulin, Stoka, a sodelovali so tudi Matevž in često Umberto. Poslednji je imel nalogo vzdrževati zveze med OF in CLN severne Italije. Iz omenjenega odbora sta bila aretirana in ubita Segulin in Matevž. Stoka je krožil neovirano do osvoboditve, čeprav je nek aretirani tovariš izdal njegovo ime, a Umberto je izginil. Izgleda, da je postal «velika žival» v Beogradu. V onem času je prišlo do najtežjih aretaciji in federacija KPI je pretrpela strahotne izgube: Frausin stric in vnuk, Gigante, Angiolino, Alfredo,
To obširno citiranje sjpominov tovariša, ki je bil aktiven v butičnem razdobju daje splošno sliko situacije.
V zvezi z zgoraj navedenimi aretacijami se spominja nek tovariš, kako je bil nečak Frausina aretiran, da je bil aretiran Alt redo na neki mestni ulici, a drugi so bili aretirani doma. «Razen tega je ugotovljeno dejstvo, da je jpolicija imela ime in priimek tistih, ki so delali v ilegali in tudi točne naslove. Iz teh dejstev sem zaključil, da dela nekdo v naših vrstah in celo v vodstvu kot provokator».
Danes dobivajo te ixidrobnosti drug pomen, če pomislimo, da so bili v naši coni neposredne vezi med Titovo kliko in Gestapom. Pero Popivcda govori v članku, ki smo ga že spočetka navedli, o «vezah CK KP Slovenije in piše dobesedno: «Kako tesno so bili voditelja CK Slovenije Kidrič in Kardelj povezana z okupatorjem, kažejo tudi vsem znani podatki o «pomoči» partizanom s strani načelnika Gestapa za Slovensko Primorje (Globočnik), znanega pod psevdonimom «Jožica», ki je imel svoj glavni stan na Bledu. S svojim avtomobilom je prepeljeval Kardeljeve kurirje iz Dolenjske na Gorenjsko, Štajersko, Koroško, ter Primorsko in obratno».
Jasno je, da so te vezi na vrhovih imele kot posledico slične vezi tudi bolj doli, v Trstu. Tudi to je mogoče spraviti v zvezo z aretacijami mnogih tovarišev, Slovencev in Italijanov.
Pred in posebno po prekinitvi «aprilskih dogovorov» s strani voditeljev slovenske KP in OF, se je vodila politika sovraštva, nezaupanja in prezira ne samo napram italijanskim tovarišem, nego tudi proti «nezanesljivim» slovenskim to-
V podrtem stanovanju v Barko v. jan so našli zapiasen zaboj, »i so ga pielozm na avarisi e. Otroci so ga v igri ou-prn m so zaceli uporabljati papir, ki je bu v njin za svo,e igre. Ne* tovariš je iz rauo-veunosti vzei mapo z listinami, ki jin pa m razumel, ker so bile pisane v slovenščini. Listine so potovale iz roke v roko, dokler ni nekdo razumel, da gre za iniotmauje tajnega agenta o likvidaciji siovenskin in italijanskih miernacionaiisticn.il voditeljev Partije v irstu.
Dokument objavljamo brez vsak ib jezikovnih sprememb, da ne bi izgubil na vreunosti.
Od julija naprej, to je v dobi ko je slov. kom. partija ponehala z delom, ker je bila precej oslabljena, je začela nekoliko ziveje migati ital j. partija (PCI). Zivahneje, pravim, ati vendar večjih uspehov, ki bi jih zunanji svet mogel videti in oceniti, se vedno m bilo. Toliko v ec pa se je poznalo to v njihovem notranjem podtalnem delu ali, da se bolje izrazim, v njihovi podtalni organizaciji. Delo je bilo dokaj previdno, skoro bi mogel trditi aa je doseglo maksimum, seje, ki so jih miete posamezne grupe, so se otva-rjale običajno s pozdravom: tovariši — konspiracija! Mi nismo V Ob in ne smemo biti taki!! (op. To opozarjanje je bilo radi prejšnje temeljite racije VOS). Arhiv FUI, ki je bil zelo dobro skrit je bil ves šifriran ali pa so bila vsaj vsa imena izrezana prav tako vsi datumi in vsa mesta, bestanki posameznikov so trajali največ do 15 minut in sicer vsi na cesti, tako da se je zdelo, da sta se dva elementa, ki sta se razgovarjala, resnično le slučajno dobila m da med njima ni nlkakih tesnejših zvez. Tako je na pr. vodja v toku ene ure in pol odpravil kar po šest lantov m vsakega na drugem mestu.
Prava imena so bila celo medsebojno najbližjim članom neznana. Glavni vodja tako imenovanega pokrajinskega Centra komunistične lederacije, katere središče je bilo v Trstu (medtem ko je glavni Center PCI v Milanu, od koder tudi prihajajo vse smernice), je kaj rad razgovarjal s svojimi člani in svojimi podrejenimi (drugače kot pri nas tu!), vendar ga razen onih, ki so pripadali naravnost Centru, ni' so poznali in niso ničesar vedeli o njegovi lunkciji: obratno, mislili so, da imajo posla s kakim od nižjih vodij ,tuko da se je dostikrat zgO' diio, da so celo oui dajali njemu navodila in pouk ter sem ter tja tudi naloge.
Zanimivo je dejstvo da vodje PCI v glavnem niso intelektualci, to je doktorji ecc. ampak večinoma ljudje samouki, ki so svoje visoke šo-le in univerze končali v raznih zaporih in konfinacijah. Priznati pa je treba da imajo ti ljudje kljub vsemu pomanjkanju šolanja dosti veliko izobrazbo in pa, kar je še bolj važno, velikansko razgledanost.
Velikanski pritisk, ki ga je nad vsemi političnimi strankami izvajal fašistični režim, ki je še posebej pazil na vsak ilegalen podtalen po-kret, je članom italj. kom. partije po letu 1922, to je po umoru komunističnega veljaka Matteotti-ja prizadel mnogo žrtev pa tudi mnogo koristi, saj je to zanje bila najboljša šola konspiracije. Na temelju bridkih izkušenj so dognali, da je konspiracija glavna in edina baza in zato so se te ideje tako krčevito oprijeli in se je ves čas tako vztrajno držali.
Slovenski partiji niso nič kaj zaupali, zaradi večnega strahu, da bi jih ti izdali mimogrede, češ da oni, to je KPS, počenja tak halo, da ni nič čudnega da jih vedno dobijo po grbi. Tako so pred člani KPS v do-sti primerih celo skrivali svojo jpri-padnost in toliko bolje še svoje funkcije in zgodilo se je celo da v tako zvanera pantetičnem odboru za Trst niti ni bii soudeležen pravi član PCI amj>ak samo delegat (ki pa se je seveda moral izdajati za člana Centra). Skoro nethogoče je bilo celo slovenskim višjim in najvišjim funkcionarjem, da bi mogli imeti razgovor s kakim članom Centra pač pa so jim skoraj vedno podvrgli koga drugega, samo da nihče ne bi vedel kdo je v Centru in kdo ni.
seveda ti spori ponehali, vsaj pripadniki NOV niso imeli več toliko objestnosti in korajže, kajti Italijani so v več slučaji že začeli groziti. To se je poznalo najprej na terenu; malo pozneje pa tudi v mestih ko se je partizanstvo začelo počasi pri Italijanih istovetiti z italijanstvom (tako na pr. v Poli Italijani nimajo nikakega sramu izraziti se da so partizani pa če tudi bi ti bil kak fašisti!) in borbo proti okupatorju, katero pa ,vsaj po mnenju italijančkov vodijo vsi Italijani — četudi se še danes nahajajo v fašistični organizaciji!!) to je seveda nas dovelo do spoznaj« da je fašist in partizan dejstveno eno in isto in da moramo pod besedo Italijan razumeti tudi partizanstvo!!!).
Protiitolij anski šovinizem
Priznanje špijona internacionalistom
Res pravi primer konspiracije, ki kakor se dozdeva skoraj nima primera, saj nekateri, ki so svojo pol. stroku vršili po raznih krajih po svetu, trdijo, da take konspiracije se niso videli in prav tako trde za to organizacije. Poudarjam organizacijo, kajti deia prav za prav do sedaj ni bilo videti, saj v toliki men ne. PCi se namreč drži principia, da je ljudi treba štediti (obratno od KPS), češ da bo že prišel čas, ko se bo javno pokazalo vse velikansko deio, ki ga je iede-racija v toku tega casa napravila, kajti tedaj, tako so računali, se bodo dvignile mase in zahtevale svoje pravice, katere so jim jih pokazali in prikazali partijci. Računali so, da se bo tedaj narod kompakten kakor Se nikoli dvignil enodu-šno in ne bodo obstojale različne stranke, ker bodo vsi jpo dolgotrajnem in uspešnem pariranju s strani partije, razumeli da obstoja ena edina rešitev in sicer v kom. partiji (Toda zdi se, da bi se ti ljudje, tudi če bi bili ostali na svobodi, vendar le prevarali, ker ne poznajo dobro tržaškega življa, ki bi za dobro večerjo in dobro kosilo kričal tudi kaj drugega).
V zvezi s svojim ciljem je bilo nujno potrebno da imajo člani par lije svoje prste vmes povsod in pn vsakemu in so to tudi poskušali. Priznati moram, da se jim je to v veliki meri posrečilo saj so spravili po več svojih članov v vsako še tako nevažno organizacije; in toliko bolj pa še v organizacijo ki bi v ugodnem momentu mogle igrati važno vlogo kot na pr. Guardia civica, gasilci, protiletalska zaščita, policija, Rdeči križ, še celo pri pocestnih pometačih so imeli svoje ljudi.
Konspiracija in nacin deia,
Ko jih je slov. KPS povabila naj aktivno sooeiujejo pri sabotatimi delih m raznih akcijah so to zavrgli z motivacijo da so taka dejanja škodljiva, češ da prinašajo uosti nevarnosti in pa malo koristi in oa bi s tem vse njihovo podtalno oeio postalo preveč javno in s tem seveda tudi preveč izpostavljeno oblastem.
Vendar pa so z ozirom nato da je KPS imela v POJ mnogo svojih predstavnikov ki so preslan ze mnoge hajke tali kakor jih oni imenujejo «preizkušnje» in razne akcije in ki so zaradi tega bili na terenu sposobnejši in bolj verzirani od Italijanov, navezali stike s KPS in pisan ter sestavljali cele kupe raznih komitejev in odborov. Dejstveno je postojal samo eden m sicer takuzvan paritetični komite tu v Trstu, kjer so s« reševala vsa različna vprašanja tičoča se obeh partij.
Na terenu so v obeh komandah biti tudi razni predstavniki oda. mstruktoriji ki so se zanimali za vojaško — organizacijsko vprašanje. Ko so spočetka bile sne is U v in POJ jačje od Italijanov, so se Italijani seveda slepo morali pokoravati našim kom. poglavarjem, ki pa so jih v dosti slučajih izkoristili m so zaradi tega prihajale seveda stalne pritožbe na stov. partijo ces da se člani iste ne drže pogodb sklenjenih med najvisjimi predstavniki italj. in slov. partije.
Pozneje so vse take in podobne pritožbe reševali tako imenovani koordinacijski odbori, ki pa so imeli svoje sedeže večinoma zunaj na terenu. (Sj^orov na terenu ne moremo smatrati kot nasprotstva in sovraštvom obeh strank pač pa samo kot dejstvo da je med partizani na terenu še vedno nekaj poštenih ljudi ki ne morejo trjieti sodelovanja z Italijani). Seveda pa je razumljivo da vse tc pritožbe niso kaj dosti zalegle in se to vidi zgolj iz dejstva da so se skoraj vedno ponavljale ene in iste pritožbe od katerih so bile najpogostejše one ki so pripadnike NOV obtoževale da odvzemajo zaplenjeno orožje, ki sicer pripada Italijanom, glasom dogovora da se zaplenjeno orožje enkrat porazdeli med pripadnike NOV enkrat pa med pripadanike italijanskih Brigate d'Assalto Garibaldi (slov. part. so namreč jemali orožje tudi onikrat kadar je bilo namenjeno orožje Italijanom in tako so ti, ki že itak trpijo dosti veliko pomanjkanje orožja vedne ostali na suhem). Pozneje pa so se po razgovorih med Titom in Badoglijem pojavile močnejše italj. čete na •lov. teritoriju in so razumljivo začeli Italijani vzdigovati glave lp so
Med tem ko so se «hrabre» edi-nice Garibaldinov borile za osvo-bojenje slovenskega naroda izjpod Nemcev in istočasno tudi za osvojitev istega ozemlja pa je partija lepo pripravljala teren po mestih, moremo skoro brez skrbi reči da se je borila za iste cilje kot njena vojska na terenu.
Toda vsako podtalno delo mora nekdaj postati vidno, pokazati se morajo vsaj neki uspehi, ker bi v obratnem slučaju mogli upravičeno KiOdumiijerti v obstoj te organizacije. Tega se je dobro zavedala tudiPCI, vendar se je nekoliko prevarila zaradi vojaškega in političnega položaja, ki je nastal po invaziji v Franciji in po napredovanju v Italiji. Zdelo se je PCI da je sedaj primeren čas da naturavi nekaj akcij in so zato njeni člani j?oložili bomb po mestu, vendar pa te niso povzročile kdo ve kake škode ali panike. Pač pa je s tem padla kocka za PCI kajti z ozirom na to da baš v oni dobi ni bilo skoro nobenega predstavnika KPS (ki je prav ono dobo doživela eno svojih hajk) je bilo jasno da je to bilo delo PCI. (Naravno je namreč da je PCI skušala prikriti okupatorju da je to njeno delo, medtem ko je na drugi strani skrbno shranila vse podatke ki bi mogli izpričati kasneje pred Angleži da so ta sabotažna dejanja izključno njena dela). Tako je bil seveda dan povod za natančnejše preiskovanje delovanja PCI in vsak se tako majhen migljaj je bil dober. Po začetnem brezuspešnem trudu so se vendar počasi začeli kazati tudi uspehi.
Prve indicije je dal v Tržiču Seliškar, pripadnik BBO in dober poznavalec razmer v KPS in deloma tudi PCI. Ta človek, ki je bil na bolniškem dopustu v Tržiču se je namreč sestajal z raznimi sumljivimi ljudmi, med katerimi je bil tudi pok. Kolarič, star pripadnik partije. Po raziskovanju pa je prišlo na dan najprej cel kup manjših funkcionarjev nato pa sam komandant li. cone (tržiške) tov. Marino, ki se je malo pozneje izkazal kot Serio Giovanni. Razvidno, je bilo da je ta gospod nič manj kot član Centra PCI in eden vplivnih funkcionarjev. Mudil pa se je skoro ves čas v Trstu, ker je jpoleg funkcije v Tržiču imel še nekaj orugih dolžnosti, kakor na primer «soccorso rosso» po raznih institucijah.
Provokator na delu.
Nadaijna raziskavanja so privedla na svetlo velik del arhiva z njegovim čuvarjem, tov. Linom-De Marchi Uiovanni-jem. Kot sem že omenil je iz arhiva bilo možno dobiti le malenkostne podatke, ker so bili vsi važnejši podatki ali predhodno uničeni ali pa šifrirani, tako da je od zaplembe arhiva bilo kaj malo koristi.
Po izpovedanjih nekaterih manjših funkcionarjev (ki še niso bili tako strašno trdne volje) je bilo možno delati naprej in tako mi je bilo možno spoznati tudi nekaj drugih višjih funkcionarjev pač pod raznimi pretvezami. Treba je bilo namreč stvar kaj kmalu zaključiti, ker je začela že postojati nevarnost, da se gospodje iz Centra zavejo cele igre ,kar bi seveda povzročilo polom cele akcije. Tudi to se je kmalu posrečilo in sicer na podlagi dognanja, da redno dvakrat tedensko partizani vozijo potrebščine svojim drugom v hribih. S približanjem šoferja in raznovrstnim izvabljanjem novic od njega se je vendar le posrečilo dobiti ne samo točen umik voženj, ampak tudi imena is opli nekaterih oseb.
Tako je bilo možno zapleniti cel kamion, ki je bii poln najraznovr-stnejšega materiala,, s šolerjem vred v bližini Trsta na j?oti za Prosek, čez katerega so partizani dovažali material. Osebe ki jih je šofer, neki Toni (pravega imena še ne vem), že predhodno povedal so se prvotno zdele zgolj malenkostne osebice, pozneje pa se je izkazalo, da je med njimi kar glavni intendant IX. Korpusa, tov. Aliredo, kasneje indentificiran kot Cossi Bruno, sta prišla na dan dva kamiona, dva luksuzna avta, municija, čevlji, orožje in precejšnje količine hrane.
Skupno z zaplenjenimi avtomobili pa je padel tudi predstavnik GAP (Gruppo d'Azione Patriottico italijanska VDV) tov. Pino - Coc-con Giovanni, ki je med drugim držal vezo tudi s predstavniki Guardie civiche. Jasne je, da je na podlagi tega prišlo do aretacije nekaterih članov imenovane guardie in je bil najden tudi tu raznovrsten material, od katerega bi bilo treba omeniti dva zaboja skritega avtomatskega orožja in pa precejšnje količine municije (najdeno pri Sv. Roku). Seveda je ta zadevica j?ovz-ročila precej strahu pri Civikih, a •o se s pomočjo svojih diplomatov in svojih raznih stricev vendarle nekako rešili, ne sicer zaprtih elementov pač pa Guardio civico pred skorajšnjim polomom, odnosno de-soviranjem.
Nekoliko pozneje je med prej poznanimi elementi iz italj. partije vzbudil sumnjo neki tov. Glavko zaradi neprestanega tekanja sem in tja, kakor tudi zaradi občevenja z nekaterimi ljudmi, ki so meni bili poznani še iz časov bivanja na ta-kozvani univerzi (zaporu). Ob ;pred-stavljanju in tudi nekaj časa pozneje so mi resno vzbujali videz da so to zgolj nejximembne osebice, ki kaj resnega niso zmožne napraviti, ali podrobno proučevanje njihovega življenja je pokazalo druge stvari, kar bo takoj razumljivo, če povem, da je med temi bil tudi komandant VII. cone (Muja - ki je prav za prav gnezdo vsega kom.
gibanja, saj so od tam izšli vsi glavni Kolovodje Kom. partije) tov. Ezio v osebi i rausin Giorgia, ki se je pod imenom tizio izdajal za neke vrste kurirja; pod imenom Romeu pa je bn poznan kot Komandant Vil. cone. Opazovanje njegovega življenja pred prijemom je pokazalo oa se je neštetokrat shajal z nekim malo starejšim človekom, ki je bil meni poznan še iz Gorice kot komunist (saj me je nekoč prišel obiskati ceio na dom skupno s poznejšim kolovodjem italijanskih partizanov tov. Davilo), vendar ne kot funkcionar. Bil je to človek cca 40 let star, vedno silno elegantno oblečen in v splošnem je dajal videz dobro stoječega gospoda, ki sicer nima mkake službe pač se živi od samih rent. Točnejša preiskovanja pa so privedla do dognanja, da ta gospod ni nihče drugi ko tov. Franz ali Franeeletto, glavni predstavnik lederacije PCI za celo Primorsko.
Škoda je pri lem j* človeku samo ena,, in sicer: da ni naš UL
Po nekaj dnevih se je posrečilo ujeti ga prav na poslu, to je v razgovoru. Bil je to Frausin Luigi (sorodnik a ne brat Eztaj. Vkljub vsemu temu, da Je ta gospod stalno elegantno oblečen in obut, vedno obrit in strižen še vedno trdi, da nima n.kakega stanovanja in da je vedno prenočeval v gozdu II Kljub temu, da je bil spoznan kot glava vsega pokreta in spiritus mo-vens, vendar je Franz še vedno negiral vse in trdovratno trdil, da nima nič pri stvari. V resnici bi mogel biti svetal primer dela in požrtvovalnosti in pa tudi zvijačnosti, kajti doslej ni niti izpovedal niti priznal ničesar (po vsej verjetnosti bodo pri njem uporabili takozva-ni scopalomin, sredstvo, ki človeka napravi dokaj mehkejšega in do-vzetnejšega in ki Je poznano že iz ager kom. v Rusiji in Franciji), četudi bi po njegovem priznanju prišlo na dan marsikaj in bi bilo od tega sila dosti koristi, saj bi na
ta način prišle na dan stvari, ^ uo v obratnem siucaju 1 1 osta,c v temi. SKODA JE P1** ^ CCOVEKU samo cnA iN 51 DA NI NASH!
Poslednje aretacij6 in preiskave
Bilo je sicer s tem opravi)41^
*
precej uelu vendar se uuieko a4
saj je se vetrno izhajal KoO1, pis Lavorature in se je p°Ka se veuuo postoji nekaj eie«1«1 y Centra, roda v dokaj kratke0' ^
je končalo tudi io, ko je prej prejet tov. Luigi -m, giaviu propagandist m k»J' f lu za n jim tov. vito, Gigi, lino ivse ena sama useoah ^ vršil siuzbo blagajnika projJ"* pi sta in seta koiponaze in *' L kut Facchini h ,N
ideiituiciran njim vred je biia ustavi)®08 kom. tiskarna in zapìemeeu ter nekaj ciklostilov.
Tako sta sedaj manjkala 58 ^ji dva eiementa iz celotnega v, ) m sicer Ugo - vojaški id61 j? -vzdrževalec vez z milanski1" troni in pa silvestri alias Prvi je bil prejet baš v trenut* je dobil iz glavnega Centra j Olla za novo sestavo Centi* ^ stu, skupno z vsemi ten" 8, menti ki potrjujejo točnost ' ^ da je tukajšnji Center poP0*^!1 uničen. Silvestrija pa za sed pi ni bito mogoče dobiti, ker s<^ nahaja na Reki (je pa v oi f to moj poznanec iz tržaške* ,, pora - univerze!). Edini, ki ^^ zaprav odnesel pete, je t°v\ “ man uslužbenec bivši na leznicah, ki pa je odsoten PrlD |fl: 4 mesece. Vendar jpa je iška") ^ privedlo do tega da se ie kom. italj. element, ki sicer ((p) bil v centru pač pa je bil °*ail da vstopi v istega kot za5* y GAP, v osebi pol. agenta ti8 i s part. imenom Branko in
Žalostno je torej končala p klika, ki je dovolj časa daj8 ^ štete neprilike. Nisem ome"1 i nižjih elementov, ki spričo te* likih glav niso omembe vr*0
ZAKLJUČEK
Tako govori strahotna lis trna, ki je bau ciato slučajno odkrita, ona je nek arhiv, ki se je izguoii v igran otrok in ki je nedvomno skrival iiauajjiie grozote m junaštva, ki uuuu ostata za nas — naj Drže za vedno-skrivnosti
Naredimo najprej političen okvir kratkemu ruzuuuju lizicue likvidacije skupine najboljših in najbolj preizkušenih voditeljev tržaškega jjuusiva, oiuveiicev m italijauov, ki so skupno poginili, kot so skupno m bratsko živeli.
oilo je nezaupanja, ovir in nepoštenja proti sporazumu. Nekdo, zeio mogočen n» zahrbten, je ueiai v ozadju ati pa tuui ou zgoraj, oa Dl zmagala določena teza. koo je bil zainteresiran na sovraštvu meu narodi, na oslabitvi in razbitju ijuu-skih i u? Nekdo je nasnno usmeril tek dogodov. Nacisti? Anglu-američani Curchillovega tipa?
Danes se ne bomo dotaknili vprašanja «aprilskih dogovorov» 1944. leta. Da je bila v obeh skupinah želja po sporazumu, kaze dejstvo, da je bila skupno sestavljena omenjena listina, ki vsebuje «aprilski sporazum». Kdo je vsuu prekinitev sjporazuma? Kardelj mora to nedvomno vedeti. Morda je to tudi vedel pozneje Regent, ki je 5. junija 1945 izrekel v tem .pogledu nese dvome.
Nedvomno pa politična linija naših ubitih tovarišev, Slovencev in Italijanov ni mogla biti tako obsodbe vredna, ako je bila v glavnih j^otezah sprejeta od nasprotne skupine, razen tega je ta linija postala na kongresu KP Trsta avgusta 1945. (za malo časa) tudi uradna linija Partije, ki so jo takrat sprejeli tudi ljudje Kraigherjevega in Babičevega tipa. Utrditi in razširiti slovansko-italijansko bratstvo in fronto demokracije, ne da bi zato postavljali vprašanja meja.
Padli so naši junaški tovariši, Slovenci in Italijani, Frausin, Kolarič in Fakin v sumljivih tednih: po enostranski kršitvi «aprilskih dogovorov». Kdo je imel interes, da paši tovariši izginejo? Tisti, ki je imel Iptefei, 4* izgine tudi njiho-
va teza. Ko so jih ubili, se nenadoma politična linija Partije spremeni. «Aprilski pakt» je padci v rune nacistu;..'. -_~iju v Bizarni, ki naj bi ga uničil.
Kuo je bil avtor onih tipkanih listov v slovenščini?
Znano je, aa piše vohun na tak način, da bi se ga ne odkrilo. Toda v svojem poročilu daje mnoge podatke o svoji osebi.
Uoezi mu beseda «naši», čeprav v stavku «nosi komunistični poglavarji».	%
človekoljubnost., in bratstvo odnosov med tržaškimi komunisti, Slovenci m uaiijuiii, ga spravi k opombi, da se lam ooguja «urugace kol tu pri nas», kuo so oin med Katerimi živi in ki jih na ta način nekako kritizna?
V svojem strahotno ciničnem poročilu se cesto ponavlja beseda «tovariš» in izgieua, da ne zveni hi-ronicno nego, da mu je običajna. V resnici se on druži z osebami, ki so bile politično aktivne v ruznin denh sveta in ki mu izražajo mnenje o antilašistiem konspiraciji, kot kompetentne osebe. Ta mnenja so častne za KPI.
Nato je zločinec sam imel na svojem stanovanju v Gorici obisk našega Luigija Frausina in k njemu ga je pripeljal Davila-Marcuei. Da-vila-Marcon pa je že leta 1934. bil osumljen kot lašistični špijon, n 1943. je bil v Trstu v «zeio tesiun stikih» z Babičem.
Vohun zločinec, je bil tudi v zaporu in je tam spoznal nekatere tovariše, med njimi Silvestrija. Ko on piše ali narekuje svoje i>oro-čilo, pripoveduje, da lovi in išče Silvestrija, nedvomno zato, da bi ga jposlal na morišče. Nek Silvestri je bil ubit nekaj mesecev pozneje na partizanskem j?odročju od ljudi Kraigherjevega in Babičevega tipa, Za večje podrobnosti bi morda vedel Laurenti, osumljeni brat gestapovske špijonke Mariucce, ki je tudi «delala» okrog naših vodilnih krogov.
Izključiti moramo napačne po
ki je za njega komunist, ® 1
*tu je >viatuiat m ki
tega sjj.youa ubil iUzz. iete> n> i'

ko so ga v le.iiiua uoiii -- ^ pa izvzamemo tc »tvari, ve y
kator mmogo stvari tudi o '
^icU’ *
■o f"1,
komitetu. V njegovem p°rl>c‘' / se mu ne pripeti uikon, d» 0 no val caolca au koga urug*:*8^ V je kot, aa ne Oi spioli oDS1^ / se origa samo za komun151 ’ vence in Italijane brez r*'

Za koga «dela»? Za koS*^ Kateri poulični stranki P1
cm aiuti nacistom, a na 18 V uporablja «voj položaj ,ntli m njinovinn raoiji, uu yi svojo uoiuceuii pomiku.
Kuho puntute? rrotikoinu1"^« brez vsakiti priurzkov: **uj|ir sta Slovenec nolane i° _ jV Frausin ista stvar. N;eguVa /
ka je pouliku imyeriatist°v' / atov "in ijuai cnurenntovč* y’
tu<" 4 „ lX)1»a
protiitalijanska, ker
Njegova politika pa je
____________ jtiH
o Italijanih, ki Jih f>oStaVijJ8jti)l,)i
mje proti Garibaiuincem - - ^r, uu Pulja). Z zaničevanj«1^ v i’
vrsto s rasisti. Njegova P° ;
j?ontika Churchillovih asc“" A našem ozemlju in poseb1"8
chitiovih agentov med si° ^
ljudstvom, to titovcev.
je politiku
On m proti partizanom
kih razlik, ker smatra z" ygtfi med slovenskimi parti z»138 t ' «ne morejo trpeti sodelovat" lijani».
On ima torej svojo d°10T„ litiko, politiko, ki je pristaše
in nadaljevalce ^ 1945, letu v krogih, ki 50 f lizično zelo blizu.
Vendar niso slični stvor' ^ predstavljajo nase ljudstvo» r, ce in Italijane našega oze»".,i ,
še ljudstvo spoštuje
0Zč>/
m L V
detke, kot »» primer • Mgtttottiju,tovarišem!
svoje najboljše sinove, * ^1 voditelje in učitelje l)ud‘ f bila Frausin in Kolarič-
Strašna listina so oni M •tiči a kak spomenik »aH*
V
T«
Si
K
‘lij
%
s.
\
Si
Sl
Si
o*
S,
S
s
\
S
k
S
S
S
s
bl
Si
s
li
ATOMSKA ENERGIJA v službi človeštva
SZ uporablja atomsko energijo pri gradnji umetnega Sibirskega toorja - Sibirske stepe bodo spremenjene v cvetoče pokrajine
Sovjetski
Hord;
človek je edinstven pri-zgodovini človeštva. V vsem obstoja človeštva je sedaj la Prvič ustvarjen tak pleme-
lu 'n svoboden tip človeka. Osebne 6ov r^avne koristi so tako tesno lti0^e, da med državo in osebno-i« d ra2*ike. V Sovjetski zvezi Hv,ejansk° ustvarjeno načelo brat-l,e med ljudmi v polnem smislu ,*■ Tam se človek ne ceni po Ha ' Vu ln Poreklu. Delo in talent n^mo.merUo v..družbi, ln takih uij,1 skoro 200 milijonov, kajti Mudi ima SZ.
Oktobrsko revolucijo je bila y. 1)a Prva med evropskimi drža-^ 1 Po številu rojstev; istočasno |H* bila med prvimi gleae umr-ijK,081'1 Prebivalci velike Kusije so rali zaradi slabih življenskih 5, lev- Po Oktobrski revoluciji “‘ebivalstvo stalno narašča, u-^'jWost pa se niža. Od leta 192(5 nar clu 1939 je število prebivalcev id *8l° za 24.000.0000, kar pomeni il dst Prirastka. To je najmočnej-llrastek prebivalstva na svetu, j. v*5°k prirastek nam dokazuje, t(yJC S0Clahstična družbena uredi-Prlnesla ljudstvu blagostanje V dturo in novo nezlomljivo vero
j. ‘-«mesla v uduro in
H^šiuejSo bodočnost. Sovjetskih l danes nič ne skrbi kaj bo ,etskr Vimi otr°ki- Vsakemu sov-
tTlU d*oveku je danes zajam-del" zajamčen mu je kruh in »aiU'7“ ie za starost. Da je tako
>ljen
c/ Udi1
. &
si *
< ‘e t #
>
ni«,
e/ ^ 1t
$
A
n»,r
v*
<
it/
y
%
'3>.
H
%
3“ J
itov
abf
iflO!
tudi,
al,j
jn(i
pU
pl*
A
cils*
čl»*,
<
1“',
te.
|lKč'
/
■k
v
y,
A
v- 5
S*
J %/G
. Ó
a v /
vei
A
/
A*
ja'
i», t .u* f
i
2
n
zìi'; l
■?/,
//
f0ist ludi jasno dokazuje statistika V6u v' 54 odst. sovjetskih prebi-$ki !v ie bilo rojenih po Oktobr-^ revoluciji,
h flUtl ,v‘s°kemu številu sovjetske-lfca živalstva, so vendar sovjet-k|j6 ežele še razmeroma redko nato ^ ®- Na vsak kvadratni km pride Vet Prebivalcev, kar je v pri-2 našimi deželami izredno 2iij.n Dežele evropskega dela •- , ' industrijski predeli Kavka-” Dralov, pokrajine ob Sibir-llejj e eznlci 80 sicer gosteje nase-'	’ su pa predeli v Srednji Azi-
rai Popolnoma neobljudeni, »iaicidHVno se bavijo številni očedili 7Z vPrašanjem kako bi oblju-tije ^Puščene predele Srednje A-teikQ ®veda je to vprašanje zelo tivaj’ kaiU obtsojata dve veliki na-blnj, 0viri, namreč: v severni Situ e str»šen mraz a v Kazakista-ill^Jo^njka-nje padavin in vode na 0- In vendar so bile Kaza-
kistanske stepe nekoč obljudene. Tudi civilizacija je tam bila nekoč na visoki stopnji. To dokazujejo iz-Kopamne. ir-oa suho zemljo Kazaki-stanske stepe so namreč zasuta cela mesta. Domneva se, da so se obširne dežele Kazakistana spremenile v pusto stepo potem, ko so velike siuirske reke Ob, irtis in je-
nisej spremenile svoj tok. Nekoč so omenjene reke namakale te ue-zeie m se zlivale v Araisko jezero in Kaspisko morje. Pred vec tisoč Jeti, pa je nastalo višavje ob lu-ranskih vratih, ki je povzročilo, aa se je vodovje veakih rek preusmerilo proti se\eru in se se danes Zliva v severno Ledeno morje.
Velikopotezni sovjetski učenjaki pod vodstvom inz. Uavyoova pa so temu višavju napovedali ooiocno borbo, izdelali so načrt po katerem bodo v nekaj letih dogradili venk prekop, ki bo omogočil sibirskim vodam, da se bodo ponovno stekale proti jugu m se ziivaie v Arai-sko jezero in v Kaspisko morje, iz tega prekopa bouo zgraum tudi mnogo manjših namakalnih prekopov. Toda vse to bi v glavnem spremenilo le ozek pas ob prekopih, dočim bi notranjost ostala še vedno pusta in suha. Tega pa ne dopušča mogočna ustvarjalna sila in je napovedala še drugo večjo borbo proti naravi. V Sibiriji bodo zgradili veliko Sibirsko morje, ki bo poleg drugih koristi, ki jih bo nudilo, lahko rečemo vsej Sibiriji, ustvarilo mnogo več padavin ra za ubodno življenje 200 milijo-v pustih stepah. Tako bodo te v nekaj letih popolnoma spremenjene. V nje se bo po več tisočletjih povrnilo življenje. Ker je Kazakistan razmeroma topla dežela, bo možno pridelovati najrazličnejše dragocene južne rastline, ln v samem Kazakistanu bo dovolj prosto-nov ljudi! (Glej «Delo» št. 49 z dne 29. 10. 1949).
Kavno te dni so številni listi po vsem svetu prinašali v raznih oblikah najrazličnejša poročila o za-početih delih. Sovjetska zveza je namreč za preusmeritev toka velikih rek Obe in Irtiša uporabila najnovejšo silo, namreč:	atomsko
energijo. Ta novica je reakcionarne kroge izredno zaskrbela. Medtem ko so ameriški imperialisti do nedavnega strašili ves svet «kot e-
dini lastniki atomske energije» jo je Sovjetska zveza že začela uporabljati, toda ne na isti način, kot bi jo želeli vojni hujskači, marveč v korist človeštva .Z atomsko energijo so začeli v Sibiriji podirati Turansko višavje ki je bilo do sedaj razvodje med Severnim-Lede-nim morjem in Kaspiškim morjem. Prav s tem je Sovjetska zveza dokazala celemu svetu, da hoče resno izrabljati atomsko energijo v splošno korist, da hoče s pomočjo te, spremeniti puste stepske pokrajine v cvetoča polja in nasade; da hoče pripraviti novim milijonom sovjetskih ljudi lepo in srečno bodočnost. V nekaj letih bo zraslo v obširnih pokrajinah Kazakistana in ostale srednje Azije na stotine in tisoče mest, zrasle bodo nove velike industrije in novi kolhozi.

Hjer Soča, Sava, Drava lek imajo svoj
KMEČKI UPORI
NABREŽINSKIM KAMNOLOMCEM
O kamnolomci iz Nabrežine, kraški ruvarji vi iz Sempolaja prašni kamnarji iz Svetega Križa, vsi iz Slivnega, Mavhenj, Sesljana -kdaj bom spet videl vas, kdaj bom spet slišal vas?
V dolgih predpasnikih od žaklje-
vine,
kape papirnate in mrke oči, trše od kamna so vaše pesti, mišice vaše pod soncem so pele, čez ves Kras, šel je vaš glas.
I O kamnolomci iz Nabrežine. Silen, ogromen iz vaših rok rasel čez Sočo solkanski obok; vaše so delo do Trsta vozili kmetje z volmi; čez morje nosili v Kajro, Ameriko ga parobrodi; banke, palače oholi gospodi v Pešti, na Dunaju vi ste gradili, mesta ki .sili za slavo tujine — divje vam glas šel je čez Kras, o kamnolomci iz Nabrežine.
IGO GRUDEN
V zadnjem sestavku na tem mestu smo skušali prikazati splošen položaj v srednjem veku v Nemčiji s posebnim poudarkom na položaj kmeta. S tem smo si olajšali presojevnje položaja slovenskega kmeta in dogodkov, ki jih je ta doživljal. Kljub temu, da «edini stan, ki je bil na Slovenskem ob koncu srednjega veka zares slovenski, je bil kmetski stan» (Melik), se je bistvo slovenskega naroda ne le ohranilo, temveč se ob raznih prilikah tudi jasno izražalo.
V splošnem so bili vzroki kmečkim gibanjem med Slovenci isti, kakor pri Nemcih; kljub temu so slovenski kmetje nastopali samostojno, oziroma skupaj s hrvaškimi, ne pa tudi skupno z nemškimi ali ogrskimi.
Oglejmo si kratko neposredne vzroke kmečkim gibanjem pri nas! Usodne posledice za našega kmeta je imel prehod iz naturalnega go-
Kamnarska Nabrežina
Kamnolomi nekoč in danes - njih razmah in zaton - borba kamnolomcev in kamnosekov za zboljšanje delovnih pogojev - Nekaj iz zapiskov Ivana Furlana
faktorji in plugi so napovedali borbo pusti sibirski stepi.
. l*to
29 letom j« Meta vlivala otiokom vero vase in jih učila
/jl Xl, Vati ‘n zaničevati krivico in greh; ta vera se je v njih utrjevala,
la S° j° s seboj. t>odju
ll<li« ‘“kem produ, po gorskih koritih, ta vera se je zraščala s VCtrov po slemeniI1> 2 bučenjem globač, s sanjami polj, V610v Se j® s šepetom jezerskih gladiti, z neskončnim šumom dravskih
Nabrežina je znana daleč po svetu po svojih velikih, kamnolomih ki so obstojali že v starem veku. Ze za časa rimskega cesarstva je v teh kamnolomih delalo na stotine ali morda celo tisoče sužnjev. Lomili so kamen na uajuolj primitiven način in ga nato spuscali po neica-icemu lesenem koritu uo morja, Kjer so ga natovarjali na tanje, ki so ga prevazaie v razna obmorska mesta takratnega mogočnega cesarstva, preuvsem pa seveda v Uglej. Ugiej je bil v tisti dobi veliko mesto, saj je imel nad pol milijona prebivalcev. Po veliki večini je nu pozidan z nabrez.iiskim kamenjem.
Uglejmo si malo podrobneje “kako so taktratm sužnji lomni kamen.
Uinenii sem, da so nekoč sužnji lomih Kamenje na najbolj primitiven način. V zimskem času so vlivali vodo v razpoke skal. Voda je nato zmrznila, se razširila ter tako povzročila nove razpoke. Poleti pa je bil način luščenja drugačen. V razpoke so zabijali uebeie zagojzde iz suhe hrastovine ter jih nato obuvali z vodo ,da so se razširile in odluščile velike kamne. To delo je bilo brez dvoma zelo počasno in tudi naporno. Lahko si predstavljamo koliko nesrečnih sužnjev se je v kamnolomih tudi ponesrečilo.
V srednjem veku je delo v kamnolomih deloma ohromelo. Mesto Uglej-Aquiieja, ki je bilo popolnoma porušeno, se ni moglo vec opomoči. (Danes je Uglej ie mala vasica sredi iurlanske nižine.) bele z gradnjo «južne železnice» se je deio v kamnolomih znova jpoživilo l in nato bujno razcvetelo. Do še ] večjega razmaha kamnoloma je pripomogla nato se gradnja «bohinjske železnice». Z dograditvijo obeh železnic pa so bila nabrežinskemu kamnu vrata na široko odprta po srednji Evropi. Tedaj je zaslovel v Huuimpešli na Dunaju, v Nemčiji, na Nizozemskem, v Belgiji in celo v Svici. Tudi po morju so mu bila odprta vrata. Izvažali so ga predvsem v Egipt, a tudi na Angleško in celo v Ameriko. Po vseh omenjenih mestih in deželah je mnogo razkošnih palač in vil zgrajenih iz kamenja ki ga je narava podarila Nabrežini.
Ne bilo bi prav; če bi sploh ne omenil dejstva, da je bil tudi Trst odjemalec precejšnje količine kamna.
Nabrežinska kamenarska Industrija je cvetela nekako do izbruha prve svetovne vojne. Za časa ome-
njene vojne je bilo precej kame- ; ljšanje svojega položaja. Znano je narskih naprav jpoškodovanih ali uničenih. Nabrežina je bila namreč tik za italijansko fronto.
Po koncu prve svetovne "vojne se industrija, kljub velikemu obnavljanju porušenih mest in vasi, ni mogla več dvigniti na svojo predvojno višino. Temu je bila kriva
da to takrat ni bilo organiziranega delavskega gibanja in so delodajalci izkoriščali delavce po svoji volji. Svetokriški rojak in dolgoletni vodja svetokriške godbe Ivan Furlan ki je bil tudi klesar v kamnoseških delavnicah nam to dobo opisuje takole:
«Nabrežinski in svetokriški kam-
prevelika konkurenca italijanskih
kamnolomov, ki so bili nepoško- , nolomd.!n..kamn^ekl ™,b‘U dovani od vojne in verjetno tehnično bolje opremljeni. Ne smemo prezreti tudi dejstva, da se je že tedaj začel uveljavljati nov način gradnje, ki se poslužuje predvsem cementa in opeke.
IVAN FURLAN
dolgoletni vodja svetokriške^godbe s svojim zvestim,. «Pazijem»,
Enako životarjenje kot po prvi svetovni vojni preživljajo nabrežinski in sploh kraški kamnolomi tudi danes. Nova gradbena tehnika jih vedno bolj potiska ob stran. Nabrežina pa še vedno sanja o svojih nekoč cvetočih letih, a sanja zaman ...
Leta 1912 je obratovalo v Nabrežini 4o kamnolomov iz katerih so izvozili ti.500 kubičnih metrov kamenja ter izvršili za 6 milijonov kron dela. V kamnolomih je bilo takrat 55 dvigalnikov, 210 vinčev, 55 žag, 27 obličev. za profile, 36 stružnikov in 33 strojev za likanje. Kamnolomi so imeli tudi 7 km železniške proge ter 2 lokomitivi. Kar pa je najvažnejše je to, da je bilo takrat zaposlenih v nabrežinski industriji okrog 3500 delavcev. Ce prištejemo še razne druge obrtnike n. pr.; kolarje, flouače, voznike in celo trgovce in gostilničarje, lahko sklepamo, da je živelo od kamnolomov nič manj kot 15.000 ljudi. Seveda niso bili to le Nabrežinci, marveč ljudje iz bližnje in daljne okolice, Furlani in celo južni Italijani.
Proti koncu preteklega in začetkom sedanjega stoletja so se začele borbe nabrežinskih delavcev za zbo-
lela pravcati sužnji. Delali so za borne denarce v zimskem času po 10 ur, a v letnem celo po 15 ur dnevno. In delali so še na primitiven način. Lahko si predstavljamo kaj se pravi nabijati po 10-15 ur s petnajst kilogramov težkim kladivom po železnih zagojzdah!
Proti koncu preteklega stoletja pa so se delavci začeli boriti za 8 urni delavnik ter za zvišanje plače. Seveda so se «gospodarji» takim zahtevam upirali. Zaradi trmaste vztrajnosti delodajalcev so delavci pozneje začeli stavkati. Neka stav ka je trajala štiri mesece. Nekateri podjetniki so jo sicer skušali zadušiti s tem, da so poklicali de lavce iz Italije. Toda ko so italijanski delavci uvideli, da so stavkokazi, so zapustili Nabrežino. Končno so delodajalci le morali ukloniti in zadovoljiti delavce. Tako je bil upeljan osemurni delavnik in tudi plače so bile zvišane. Seveda so delodajalci poskušali terorizirati delavce na nov način. V delavnicah so poskušali uvesti najstrožjo disciplino . Delavci bi ne smeli med delom pokaditi niti ene cigarete, niti bi; se ne smeli za trenutek oddahniti pri naj^ornem delu. Toda
kamnolome ter je nanje resnično ponosen. Zato mu je hudo pri srcu, ko gleda v nejasno bodočnost svojih kamnolomov ...
Milivoj Dolanc
Valentin Katajev sovjetski pisatelj
V prihodnji številki našega lista bomo zaceli objavljati ilustrirano povest a Jaz, sin delovnega ljudstva», ki jo je spisal sodobni sovjetski pisatelj Valentin Katajev.
Primerno se nam zdi, da vsaj v kratkih obrisih seznanimo naše či-tatelje z življenjem in celovanjem pisatelja omenjene povesti.
vaientin Katajev se je rodil v Udest leta ltislv. Njegov oče je bil učitelj. Ze pred prvo svetovno vojno je začel pisati razne Humoristične črtice in komedije. Leta Um je odšel ko prostovoljec na avstru-ogrsko bojišče. Bil je dvakrat ranjen in zastrupljen s plinom. Cim je ozoravil se je vrnil na bojišče v Dobrudzo, kjer se je boru skupno z jugoslovanskimi prostovoljci.
Po veliki oktobrski revoluciji je znova pisal razne hudomušne črtice m jih objavljal v raznili časopisih in revijah.
Njegovo prvo veliko delo je roman «uas naprej!»
Zadnja leta pred drugo svetovno vojno je spisal roman «Beli sc samotno jadro» in pa naso povest «uaz, sin delovnega ljudstva».
v Domovinski vojni je bil pisatelj Katajev vojni dopisnik venkih
m
r “Sir :	nrrjzrz.
Od takrat so delavci delali na «akord» ...».
Zgodovina Nazrežine in* Nabre-žincev je neločljiva od kamnolomov. Tudi nabrežinski človek je z dušo in telesom navezan na svoje
spodarstva v denarno: dotlej so kmečki pridelki imeli za levdalca le toliko vrednosti, v kolikor je iste potreboval za svoje življenje. Z .vedbo denarnega gospodarstva jt pa stremel za tem, da je mogei vnovčiti čim največ kmečkih pridei-cov in si nakupiti za iztrženi denar razne življensko manj potrebne predmete. Posledica temu so bile vedno nove dajatve, ki jih je fevdalec terjal od kmeta.
Slovenskega kmeta so trle še posebne težave: boji celjskih grofov s cesarjem in slične gosposke ho-matije so povzročile slovenskemu kmetu toliko gorja, da piše o njih koroški župnik Unsrest iz 15. stoletja: «Tolika škoda se je godila na deželi, da je ni mogoče popisati».
Zaradi lursKill vpadov so uat uveuene nove dajatve: urzavm n» uezeini davki; graditev trdnih gradov irt utrjevanje mest z močnimi obzidji; «v oorainbo uezeie je mu ral vsaki dvajseti, deseti, peti an „elo iz vsake mse po en moz na vojsko» (Urudenl; kmetu je ono prepovedano trgovati ceio na ue zeli itd. itd. Pri vsem tem je pa o,, kmet pri obrambi svojega življenja in imetja pred Turki prepuščen izključno samemu sebi; poleg požganih domov in uničenih polj je moral utrpeti še nešteto živine in stotisoče ljudi, ki so jih Turki odvedli s seboj.
Ko pa je trpljenje doseglo vrhunec ko je krnet nastopu v obramuo svojega golega življenja, mu je gospoda «zamerila» in pohitela, da ga «pravično kaznuje» . . .
Prvi kmeški upor v naših krajih, o katerem nam pripoveduje zgodovina, je bil leta 13ah. leuaj so se Kmetje podložni stiskemu samostanu uprli zaradi zvišanja dajatev, ta zadeva je pa bua poravnana mirnim potom.
Pod pritiskom razmer, ki so se mu pridružile se razne uruge katastrofe (kuga, kobilice, siaoe letine itd), se je pa začela med kmeti vz-oujati razredna zavest, ki je povzročila gibanje za odpravo prekomernih ut protizakonitih dolžnosti in za uveljaVijenje njihovih razrednih pravic: Združeni na raznih shodili so postavljali svoje težnje in pritožbe ter jih pošiljali gosposki; ker niso pri tej ničesar opravili, so se obrnili do cesarja. A ko tudi to n, pomoglo, so posegli po »krajnem sredstvu po uporu. z. geslom «za staro pravdo» so se jeli zuruzevati v zveze. Prvič se je to zgodilo na Štajerskem, ko so na shodu pri Knittelfeldu leta 14ti9 zahtevali kmetje od deželnih stanov obrambo proti Turkom.
Kakor v zasmeh je pa naslednje leto uvedel cesar nov davek «zi-votno štibro», kateri je bil podvržen prav vsakdo: od fevdalca do berača in od starca do novorojenčka. Zojpet se je kmet shajal na skupnih shodih in iskal izhoda. Cesar pa je kmečke shode prepovedal, češ, «da vzbujajo le nered in škodo v deželi». Iskre razredne zavesti, vzbujene v kmetu, pa prepoved ni mogla zadeti: siedil je nov dogodek.
Ortenburški oskrbnik je samo-lastno podvojil pristojbine ob pre-
ske ječe z upornimi kmeti, mnoge pa tudi obsodile na smrt.
Predaleč bi zašli s podrobnim opisovanjem neštetih sledečih ujxv-rov dokler ni «uboga gmajna» ustanovila leta 1514 splošno «slovensko zvezo», obsegajočo Štajersko. Kranjsko in Koroško; zveza je zahtevala «staro pravdo», t. j. obnovo stanja po zapiskih v starih urbarjih. Nastopala je najprej legalnim potom: raznim gosposkam je pošiljala nešteta poslanstva s pritožbami in prošnjami. Ker to ni imelo uspeha, so zaupniki zvezarjev» hodili do cesarja, ki jih je «prijazno sprejel in jim svetoval da naj se mirno razidejo, češ, da se hoče sam zavzeti za njihove zahteve» (Gruden).
Gospoda se pa le ni dala ugnati; nasprotno, posamzeni graščaki so hoteli s silo zatreti kmečko gibanje v svojih okoliših. Jurij pl. Thurn, gospodar Kočevja in Krškega, je dal nekaj kmečkih voditeljev vreči v ječo in celo usmrtiti. Med kmeti je vzkipelo: napadli in zavzeli so kočevski grad ter ubili Thurna in njegovega zlogasnega valpta.
« ... Silen ogromen iz vaših rok ra sel čez Sočo solkanski obok ...»
(Igo Gruden)
«Krasnaja zvezna». Buieg ieune8unosu posestev. Nekaj kmetov, ki se dopisovanja je tedaj pisal tudi črti- n^so hoteli pokoriti, so zaprli, kar ce in povesti. Tedaj je nastal tudi roman «Mah», ki ga je jposvetil spominu padlega brata letalca Alekse-
ja Vetrova, ki je padel v vojm.
Leta 1U45 je dovršil mladinsko povest «Sin polka», ki je vzbudila veliko zanimanja in je bila tudi nagrajena s Stalinovo nagrado.
V povesti, ki jo bomo objavljali opisuje pisatelj Katajev dogodke iz dobe po Veliki oktobrski revoluciji, ko so nemški cesarski inaperialisti vdrli v Ukrajino. V njej opisuje tudi spomine na boje, ki jih je bojeval v Dobrudži skupno z jugoslovanskimi dobrovoljci. V iwvesti razodeva pisatelj svojo veliko ljubezen do svoje domovine ,do delovnega ljudstva ter voljo do zmage naprednih sil nad tujo in domačo reakcijo.
D.
je dalo ixivod velikemu kmečkemu shodu leta 1478 v Ziljski dolini,
kjer so kmetje ustanovili svoj «punt» (iz nemške besede «Bund» zveza). Ta «kmečka zveza je narasla kakor potočič ob hudi uri (Unrest) in se razširila po vsej Koroški. «Puntarji» so se organizirali, plačevali pristopnino in začeli javno nastopati. Cesar je ukazal strogo nastopiti proti upornikom, a tudi ti so se pripravili. Spor so pa rešili — Turki, ki so prihrumeli cez Predil v Kanalsko dolino; 3000 kmetov, ki so se jim jpostavili po robu, se zaradi svoje maloštevilno sti, neizkušenosti in slabe oborožitve ni moglo ustavljati 30.000 dobro oboroženim in izvežbanim turskim konjenikom — «punt» je bil v krvi uničen, a po odhodu Turkov so domače oblasti napolnile graj-
Oboro/eni puntarji
Ta dogodek je pomenil plat zvona vsem «puntarjem» na Kranjskem! Se so povabili meščane ut duhovnike, naj se pridružijo kmečkemu gibanju; oboji so pa ostali ob strani. Usoda kočevskega gradu je Kmalu zadela še mnoge dru^e kranjske gradove. V Mehovu pri Novem mestu so kmetje pobili 21) pie-mičev, grajske gospe so pa, preoblečene v kmetice, morale okusiti kmečko življenje z delom na polju.
Znak za upor na Štajerskem so dali kmetje iz okolice Konjic. Tudi na Štajerskem so kmalu zagoreli osovraženi gradovi. Največji napad je bil oni na Brežice, kjer je baje «0.000 kmetov obračunalo s tam zbranim plemstvom.
Središče vstaje na Koroškem je bilo v Rojah pri St. Andražu; deželni stanovi so pa kaj hitro opravili svoj krvniški posel.
Med tem so štajerski deželni sta novi zbrali vojsko in jo pod poveljstvom Jurija pl. Herbersteina poslali proti kmetom. Herberstein je kmalu strahovito obračunal s kmeti, posebno pri Brežicah, kjer je še bila zbrana glavna kmečka vojska. Ta poraz je preplašil kranjske kmete, ki so se razbežali; kljub temu je Herbestein prešel vso Kranjsko in deželni glavar se mu je mogel zahvaliti, «ker ste nas rešili iz pekla».
BREJSKI7
(Nadaljevanje sledi.)
V prihodnji številki bomo pričeli objavljati ilustrirano povest
VALENTIN KATAJEV:
Jaz, sin delovne era ljudstva.
PREŽIHOV V O R A N C
SAMORASTNIKI
»tari	‘
tVarničnik je nekega dne nenadoma umrl. Ze dolgo preti l»lj va je nekaj tlačilo; bil je molčeč, taloven. I ,judje so si razla-Xte*. da ga grizejo Hudabivniki. Kar se o njegovem umiranju ltdli| adu^e' ni vse potrjeno. Toda ljudje pravijo, in Užbej je sam ùIbéj 8 88 je oče dal poklicati k sebi, ko je piadel. Ko pa je toiiel, je bil Karničnik že napol nezavesten. Cisto rahlo je Obetal;
«0žbej.
^ten
vzemi jo ... »
«n m je umiral P°1 ure. nat0 je baje S1>el zašepetal:
• • • Male Karnic« so tvoj užitek do tvoje in
Metine

JU,
° hi več zavedel in pio dveumem težkem umiranju je umrl. $e je hit zadnjo uro res tako rei;el, je res težko dognati, toda r®kla, je sam Ožbej tako trdil, ki je bii z ostalimi otroki bi °Vl smrti. Mogoče pa je, da je Ožbej le zato tako govoril, \je 6red Meto in pred nami opral neusmiljenost in trdovratnost °^eta. Resnica je da iz tega ni bilo nikoli nič; Ožbejev ^ ddt>iilbenlC ie dobil vse Posestvo z Malimi Karnicami vred. Ožbej N n Sryhotno majhno doto, od katere pa so odbili to, kar je %llt 6rnlčhik položil za prve tri Metine otroke; za ostale se Kar-^ K J11 Več zmenil. Ožbej je dobil tudi pravico dosmrtnega bivanja %, ^lcah- Pravico do hrane pri mizi, kap- pa vse zapade, če se Ve-?rei 3e bil še po očetovi smrti privezan na Karnice.
ar 80 ljudje mislili, da se bosta Meta in Ožbej le vzela. Ožbej %gi ^ 8 Preostalo doto kupil majhno kajžo. Tako je mislil* tudi N|i,h, * ludi Iz tega ni bilo nič; Ožbej je po stari navadi odlagal, 16 Pil. Mogoče bi naposled le prišlo do tega, 4e bi ne bilo
druge nesreče. Ožbej je nekoč spet nekaj dni pil in ko je ponoči hodil proti hudabivški kajži, je štrbungnil v Zablatniško jezero, odkoder so ga drugi dan mrtvega potegnili.
Na pogreb je šla Meta s sedmimi pankerti, Gal in Gaber sta bila pri Soldatih. Na pogreb so prišle tudi vse Karnice, — prvič in zadnjič sta bili obe veji te družine skupaj. Vsa soseka je pridregnila, da bi bila priča temu prizoru. Zato je bil pogreb tak, kakršnih je malo v našem kraju. Ožbejeva smrt ni zravnala prepada med Karničniki in med Hudabivniki; to se je j?okazalo že na pogrebu. Obe družini sta bili vsaka zase, nepristojpni, hladni; Karničniki so bili svesti svoje moči in ugleda — Hudabivniki pa svojih pravic. Sedmero huda-bivških samorastnikov je obdalo svojo mater, kot bi jo očitno branili pred ostalim svetom.
«Sto rajniš je ostalo za Ožbeja in pa nekaj obleke. Jaz pridenem še sam en stotak za otroke in s tem mislim, da so Karnice svojo dolžnost izpolnile. Tukaj so, po ostale stvari pa zaženite koga na Karnice, ker vam bo gotovo vse prav prišlo. Na sedmino pa pridete, če hočete.»
Samorastniki so ogledali Meto, ta je pogledala njih, nato je mirno rekla:
«Karnice naj obdržijo svoj denar, mi ne potrebujemo ničesar od njih!»
Vsi j?ogrebci so videli ta prizor. Mnogi so menili, da imajo Hudabivniki prav, ker so odbili tako ponižujočo ponudbo. Hudabivniki s* tudi sed mine niso udeležili. Dva rodova sta se ločila za zmeraj ...
Pobarali boste, kaj je bilo s Karnicami?
Odgovorite si lahko kar sami, če pogledate okrog sebeTTaz vam lahko povem samo ole; Mlada Karničnica je prišla sem nekje od Tinj. Bila je vajena ravnine in se na obirskih bregovih ni mogla privaditi. Slednjič je le pregovorila moža, da je Karnice prodal in kupil velik gosposki grunt v ravnimi blizu celovške ceste. Kerntce je kupila giralčMiike gospode 117$. leta.
Karnice so prve v tem kraju prišle v gosposke roke, potem pa je šlo, ko da bi se plaz udrl; v teku treh desetletij so i>okupili grofovska in razna druga gospoda veliko posestev, predvsem gorskih, lesnih posestev in ako greste danes od štajerske meje po planinah proti sončnemu zahodu do Borovelj, se vam ni treba bati, da bi morali s gosposkega stopiti na kmečko lastnino.
Karničniki, ki so stoletja obstajali na pobočjih Obirja, so doli na ravnini dogospodarili v najkrajšem času. Mlada se je rada vozila v Celovec, pravijo, da je imela znanje z razno celovško 'gospodo. Doma pa je šlo vse narobe in preden je minilo petnajst let, je gospodarstvo prišlo na nič. Ostalo je dvoje otrok, ki sta se izgubila nekje v Celovcu; pravijo da se tam še zasledi karniško ime, toda ti potomci se pišejo zdaj Karnitschnigg.
In Hudabivniki?
Hudabeli so ostali Hudabeli. Meta sama ni učakala posebne starosti. Umrla je pri Galu na neki žagi v globoki belanski globači. Otroci pa so se razsuli ko mravlje po lesovih, po žagah, po jamah in po hubah. Po vse koritih in bregovih so posejani, odkoder tečejo bistre vode proti Dravi. Najprej jih je bilo devet, danes pa raste že četrti rod, kmalu bo peti na vrsti, cela vojska, ki oblega, izpodjeda, zasega Karnice...»
Starkin glas je pogoltnil globok, zamišljen molk. S Košatom sva obnemela pred veliko silo življenske moči, ki je vrela iz teh posušenih prsi. Bilo je, kakor bi bila čula globoko molitev in težko kletev, ki ni prihajala iz teh votlih brezzobih ust pred nama, temveč iz osrčja visoke in široke obirske gore ...
Košat se je prvi opogumil in pobaral:
«Mati ali ste tudi vi Hudabivnikova? ...»
«Jaz sem hudablvška Nana ...»
Ko sva zapuščala majhno gorico karniške kajže, tege čitanka nekdanje karniške mogote, se je skozi lese usula trope otvek, ki j|
prignala majhno čredico s paše. To je bil tretji hudabivški rod po Nuni, otroci grofovskega najemnika, napol drvarja .živečega na Karticah, piri katerem preživlja najmiajša hči Mete in Ožbeja svoje zuanje ure življenja, titaiejši samorastniki pa imajo že četrte, morda ze pete potomce. Ta rod se mi je zdel tak, kakor ga je opisovala malo poprej; zdrav, lep, samosvoj. Cesar san Karničnik v avoji zagrizenosti ni dovolil, to se je zgodilo čez skoraj šestdeset let; hudabivški roa živi na Karnicah, ne kot lastnik, pač pa kot najemnik zemlje, kot drvar teh črnih lesov. Kot tak pa je edini pravi lastnik . ..
O tem sva razmišljala s Košatom, ko sva ležala na robo slemena, odkoder se je videlo na Podjuno pod nama. Mračno obzorje poletne noči je ta pogled zmeraj bolj krčilo in kmalu je bila vsa ravnina polna edinstvene, krasne, prelepe koroške niči. . . Počasi se je mrak začel obešati tudi tu zgoraj po lesnatih bregovih. Najprej je napolnil gozdove same, potem je počasi zalival poseke in odrival dnevno luč vedno više proti skalam. Tam se je najprej potuhnjeno stiskal med čeri in prepade, odkoder se je že mnogo bolj črn razbohotil na vse strani in srebal sončne žarke, ki so sc krčevito oprijemale sinjih vrhov, dokler jih ni vseh popil ... Le Dobrač se je še dalje živordeče žarel...
Mrak pa ni predolgo kraljeval. Kmalu je izšla na vzhodu bleda lunina zarja in prečudna tančica je pokrila deželo. Iz te prelesti so se dvigale podobe Dobrača, Pece, Svinje, Golce, ko da bi vstajale iz hladne kopeli neizmernega srebrnega tolmuna ... Nebo te noči se je sklanjalo brez utripanja nad vso to prelest, kakor se more sklanjati le nebo poletne koroške noči ...
Nama s Košatom se je najprej zdelo, da je noč skrivnostno tiha. Toda to je bila zmota. Kmalu sva razločila, kako so šumeli gozdovi okoli Karnic, kako je dihal Obir z enakomernim odmevom svojih večnih vetrov, kako so pljuskali odmevi dravskih valov, tolmunov, kolovratov ter gor do tega slemena, kako so pod to prečudno tančico živela in dihala polja in vasi obdravskih logov in dobrav. Nekaj je zazvonila, kot bi se slišali glasovi potopljenih zvonov iz spečih jezer. .. Glasovi, ki so jih čez dan sprejela vase polja, glasovi žag in tovarn, ki so se čez dan nakopičili v globačah in koritih, so zdaj vriskali in zdihovali lz stisnjene, z nižin pregnane sopare.
Ali ni to dih in stok stoterih, tisočerih Hudabivnikov, molitev in kletev, prisega ln bojna napoved vseh tistih, ki iščejo vsak svoje lastne Karnice? ... Da, to je bojni klič črnih kovačnic, prečrnlh jam, ožganih razgonov, stisnjenih zar, zapuščenih globač In koP|ie • • • to je bojni klic zavržnega, prekletega rodu...
KONEC.
SAMI PRIZNAVAJO — Razna «sita ia rešeta» slovenskega «Piccola» so začela v zadnjem času precej «puščati». To so brez dvoma neizbežne posledice kroničnega pešanja možganskih sestavin «piccolovih» mastno plačanih mazačev papirja. Tako jim je 10. t. m. «ušlo» skozi njihovo preluknjano «sito» dragoceno priznanje. Ti «velikani» nam vedo povedati «da so si kominformisti privoščili izključitev SHPZ iz SHPZ in tako prevzeli SHPZ v svoje roke .. . Zlata vredno priznanje: sami priznavajo, da so ko-minfermisti prevzeli SHPZ ter da predstavljajo Pahor, Joco, Majni-kova, Dekleva in ostali družabniki dejansko njihovo SHPZ. To je tudi res. Vsa njihova SHPZ se «blešči» okrog teh «kulturnikov» brez prosvetnih društev, kot skupina dobro plačanih Titlerjevih hlapcev, ki si po potrebi menjajo funkcije. V tem so tudi zelo dinamični. Pomislite, da je celo Babičev «finančni minister» Žarko postal kar čez noč .. . predsednik SHPZ. Res lepo napredovanje, kajne? Očividno si je «o-polnomočeni minister» za časa svojega «požrtvovalnega» ministrovanja zagotovil diskretno «penzijo» za dobo ... sedmih suhih let in gre lahko mirne vesti v «težko» zasluženi kulturni pokoj. Nova funkcija mu prav gotovo ne bo delala večjih skrbi in preglavic.
POSLANSTVO «8ELCKOV* — V zadnji številki «Demokracije» so «liparji» servirali slovenskemu narodu «zgodovinsko poslanico», ki pa je vsekakor bolj podobna obupnemu S.O.S. kljub temu, da sc smatrajo za «prvobo-ritelje za naše narodne pravice in za naš obstoj». Pomislite dragi bralci, «belčki» so postali kar čez noč «prvoboritelji», toda od kdaj to? Tega njihova «slavna zgodovina» seveda ne ve povedati. Ali so morda «prvoboritelji» iz partizanske borbe? Kaj še, niti glave niso dvignili izpod postelje ti «odrešeniki» slovenskega naroda, o partizanstvu pa sploh ni govora. Skoda bi bilo njihovih odvetniških in bankirskih dobro rejenih trebuščkov. Sele ko se je «zapadna demokracija» trdno usidrala pri nas, šele takrat so prišli na dan kot ščurki. Toda njihova «zgodovinska poslanica» ni namenjena edino, da bi prikazala njihovo «slavo, trud, požrtvovalnost» itd. Ko pravijo, da so si «zaslužili ne samo moralno, ampak tudi «materialno» podporo», so s to značilno besedico «materialno» — dejansko povedali kje jih čevelj žulji. Cvenka potrebujejo! Evo jedro njihovega oreha. Očividno se «belčkom» cedijo sline ko vidijo svoje pobratime ti-tovce v razkošnih ameriških avtomobilih. Čakaj spaka — so si mislili «nadebudni liparji. Zakaj se ne bi tudi mi vozili," ali nismo tudi mi zvesti hlapci ameriških bankirjev, ali ne poveličujemo tudi mi «iskreno in širokogrudno» pomoč Wall-Streetskih bankirjev. Le tako se da razumeti njihova «poslanica», ki je očividno namenjena «iskreni ameriški široko-grudnosti», ki bo brez dvoma utešila njihove želje in potrebe, da bo njihov «program zmagal».
NAJBOLJŠE DELAVSTVU — Ali veste morda kdo predstavlja danes na našem ozemlju najbolj borbeni del delavstva? Odgovor dobimo v Titlerjevemu «Piccolu» od 15. t. m., kjer so se na dolgo in široko razpisali o «sindikalni konferenci», ki jo je vodil «sindikalist» OVRE Bortolo Petronio, Tokrat je Bortolo menjal svojo vlogo, slekel je plašč «predstavnika italijanske kulture» in si oblekel haljo «doslednega sindikalista». Kaj pa je to človeče vsega čvekalo o tem sploh ni vredno izgubljati besed in časa. Nekaj pa je vendar omembe vredno in to presega že vsako mero humorja. Torej Bortolo je izjavil, da je najboljše delavstvo prisotno na njihovi «konferenci». «To ste vi» — je še povdaril poklicni špijon pokojne OVRE. Poglejmo si nekoliko teh «najboljših delavcev». Evo jih: Petronio, Lu-xa, Reschitz, Drassich, Kavs in Belizar Sancin. Tem je bila torej poverjena zgodovinska naloga, da «rešijo» delavski razred. Na čelu teh «sindikalistov» se seveda «blešči» dosledno «zvesti delavec» Petronio, ki je svojo borbenost in zvestobo delavskemu razredu dokazal še pred fašističnim sodiščem, kjer je visoko donoče zapel slavospev duceju in pomagal s svojo «borbenostjo», da so prišli številni komunisti v fašistične ječe. Res pravega možakarja so izbrali. Sedaj sicer ni fašističnih ječ, pač pa so udbovske in Petronio se bo zopet znašel v svojem elementu špijonaže in slavospevov drugemu duceju — Title-rju. V lejpem vrstnem redu mu sledijo še drugi res «pravi delavci» kot so Luxa, Reschitz, Drassich & Co. V potu svojega obraza si služijo svoj kruh. Od zore do mraka trdo delajo in njihove roke so jxilne žuljev. Ali ni tako? Zlata vredni so taki «sindikalisti» in res jih Babič drago plačuje, o tem ni nikake-ga dvoma. Sicer pa svetujemo Babiču, da se po potrebi posluži brezjjoselnih «sindikalistov»» Demokracije. Tudi «belčki» so svo-ječasno z dolgo muko in težavami «rodili» neke svobodne sindikate o katerih pa ni ne duha ne sluha. Tako so «beli sindikalisti» na «razpoloženju». To je bil prvi «mrtvi porod», kateremu se je v nedeljo pridružil še drugi, ki mu je kumoval boter Petronio. Stroške ponesrečenega «sindikalnega poroda» bo seveda plačalo jugoslovansko ljudstvo. Izterjala pa Jih bo, kot običajno UDB-a.
wnmemiinmnm...
roiTninni»innmi»mamtm»nMiiimMiiiiiiiiniHiniHfffii««BB

11*1;

Na občinskih sejah v Nabrežini in Zgoniku
SVETOVALCI SIAU ZA SLOVENSKEGA JEZIKA
ENAKOPRAVNOST V VSEH OBČINAH
Italijanski svetovalec SIAU predložil resolucijo proti ukazu št. 183 VU - Proračun občine Devin-Nabrežina - Svetovalci SIAU zahtevajo preiskavo proti bivšemu fašističnemu županu Brovedaniju - V Zgoniku je občinski svet odobril številne sklepe in resolucijo za enakopravnost našega jezika - Propadle so klevete proti županu tov. Pircu
V ponedeljek 14. t. m. se je vršila druga redna seja občinskega sveta občine Devin-Nabrežina. prisotnih je bilo 19 svetovalcev, tov. Marizza (SIAU) je upravičeno odsoten Zaradi bolezni. Po precitanju zapisnika zadnje seje je vprašal za besedo italijanski svetovalec SIAU tov. Gratton Ferruccio, ki je pre-čital naslednjo resolucijo: «Občinski svet občine Uevin-Na-brežina, zbran na rednem zasedanju dne 14. novembra 1949 — upoz-navši odlok ZVU št. 183 z dne 2. 9. 1949. ZVU Je s tem odlokom postavila Slovence tega ozemlja na stališče drugovrstnega tu živečega slovenskega naroda. S tem odlokom je našemu ljudstvu odvzeta pravica posluževati se materinskega jezika v občevanju z občinsko upravo in dopušča edino izrednim potom, da se slovenski občinski svetovalci štirih podeželskih občin poslužujejo svojega materinskega jezika «če to želijo» ter edino le iz praktičnih razlogov. Navedeni odlok ZVU je za Slovence žaljiv. ZVU je na ta način kršila dolžnosti članic OZN ki temelijo na spoštovanju demokratičnih pravic vseh narodov. Zaradi tega poziva občinski svet ZVU, da spremeni odlok št. 183 v smislu, da se prizna slovenskemu narodu tega ozemlja pravico do uporabe svojega materinskega jezika v občevanju z vsemi občinskimi sveti tega ozemlja».
Resolucijo, ki jo je predložil tov. Gratton bo obravnaval občinski svet na prihodnjem zasedanju. Občinski svetovalci so nato odobrili prodajo nekaterih občinskih parcel, ki jih je občina odstopila privatnikom za gradnjo.
Razni privatniki, ki so že več let v dejanski posesti občinskih parcel trdijo, da so kupno ceno ze plačali bivšemu fašističnemu po-de.štatu Brovedaniju. Da se zadeva končno razčisti je tov. Ado Sla-cev predlagal naj bi se v tem smislu pozanimal občinski svet ali občinski odbor. Ker so ostali občinski svetovalci glede tega predloga precej kolebali je tov Slavec ponovno predlagal, da bodo svetovalci SIAU uvedli točno preiskavo o eventuelnih odgovornostih bivšega podeštata. Dokazni material bodo predložili občinskemu odboru, ki bo odločil o nadaljnem postopku.
V	naslednji točki dnevnega reda je prečital svetovalec Terčon občinski proračun za leto 1950. Predvideni dohodki znašajo 20,362.537, predvideni izdatki pa 32,583.870. Občinski primanjkljaj bi znašal za leto 1950 12,221.333 lir. Po zakonskih predpisih mora proračun pregledati in odobriti tudi consko predsedstvo in nato finančni oddelek VU.
V	teku diskusije o povračilu bolniških stroškov je svetovalec Bandini predlagal naj se sestavi
TITQVCI SABOTIRAJO OBČNI ZBOR
Tudi grožnje s policijo jim ne bodo pomagale
Vasi Prosek in Kontovel sta poz- so kljub mobiliziranju po cestah, kot zelo aktivni na prosvet- nabrali celih ... 6 (reci in piši
nani
nem polju. Kulturni razvoj, ki je množično zajel skoro vse vaščane, pa očividno ni po volji tamkajšnjim Titovim agentom, od katerih so nekateri celo odborniki P. D. «Iva» Vojko». Ti, od Babiča dobro plačani elementi poskušajo na vse načine ovirati redno delovanje prosvetnega društva. Tako so že lansko leto sabotirali proslavo Oktobrske revolucije s tem, da so preprečili ijevskemu zboru nastop in prepričali pevovodjo, da se je v zadnjem trenutku odtegnil. Tako so postopali pri vseh ljudskih manifestacijah. Povsem drugačen odnos pa so pokazali do «belčkov». Ob priliki poroke hčere kandidatke «lipe» je tajnik društva, znani Babičev agent, organiziral del rev-skega zbora, ki je pred jporoko «počastil» novoporočenca.
Tudi preteklo nedeljo so skušali sabotirati predstavo Ljudskega odra na Kontovelu. Da bi odtegnili ljudstvo so v naglici organizirali na Proseku lutkovno predstavo. Manever pa je bil docela očividen in ljudstvo ni nasedlo. Lutkovna predstava je šla «rakom žvižgat», ker
šest) ljudi.
V zadnjem času pa so še posebno napeli vse svoje sile, da bi onemogočili občni zbor. P. D. «Ivan Vojko». Čeprav so ha seji odbora soglasno sklenili ,da bo občni zbor 19. t. m., so se naknadno premislili in nočejo več občnega zbora. Njihova sabotaža je očividna: nočejo izročiti društvenih izkaznic za vpis novih članov kot je bilo prvotno dogovorjeno. Spoznali so pač, da jim ljudstvo noce slediti na njihovi poti izdajstva in proti-sovjetizma. V svojem onemoglem sovraštvu so celo zagrozili da bode preprečili občni zbor potom i>oli-cije. Toda vse zaman!
Delovno ljudstvo z Proseka in Kontovela se bo kljub vsem njihovim podlim nakanam množično udeležilo občnega zbora, kjer bodo prejeli titofašisti sličen odgovor kot so ga prejeli pri upravnih volitvah, ko so neslavno «pogoreli».
Ljudstvo bo izvolilo take prosvetne delavce, ki bodo jamčili za nadaljnji razvoj napredne in ljudske kulture.
posebna komisija v kateri morajo biti zastopane vse stranke. Tov. Ado Slavec je povdaril, da se strinja s predlogom, ki pa mora imeti predpogoj da se ostale stranke tega pošteno in lojalno držijo. Pri tem je tov. Slavec jasno razkrinkal zakulisne manevre ostalih strank ki so v očividnem medsebojnem sporazumu onemogočile predstavnikom SIAU dostop v upravni svet občinske podporne ustanove. S to svojo izjavo je spravil v očividno zadrego vse ostale svetovalce kakor tudi župana, ki je skušal dokazovati, da ta izjava ne spada v dnevni red.
Pred zaključkom seje je svetovalec Bandini predložil občinskemu svetu načrt za gradnjo stanovanjske hiše, ki naj bi jo občina sezidala na občinskem zemljišču in sicer v Nabrežini-Bivio. Predvideni stroški gradnje bi znašali 73 milijonov lir. Svetovalci so sprejeli jpostavljeni predlog, ki ga bo preučil občinski odbor in naknadno poskrbel po danih možnostih za izvedbo.
Prihodnja občinska seja bo v ponedeljek 21. t. m. ob 14. uri.
Seja v .Zgoniku
Po otvoritvi seje občinskega sveta predloži župan tov. Pirc resolucijo proti ukazu 183. ZVU, kjer zahteva od anglo-ameriške VU, da postavi slovenščino v enakopraven položaj z italijanščino ter uvede sploh vse ostale ukrepe za enakopravnost obeh narodov, Z omenjeno resolucijo pa ni bil v skladu Grilanc Ivan ( Agnelettovec), ki je pripomnil da je resolucija preveč ostra, da ne smemo «zahtevati», nego «prositi». «Za danes bodimo prosjaki», je rekel nacionalistični hlapec, jutri bomo po njegovih besedah junaki. Kakšno junaštvo se more roditi iz njegovega hlapčevstva, brez dvoma ni povedal.
O jasni in ijošteni resoluciji proti krivični uredbi št. 183, ki jo je predložil toz. župan je poskušal spočetkoma navajati neke pridržke tudi babičevec Obad, češ da tli v njej govora o enakopravnosti slovenskega jezika. Vendar je bila resolucija končno enoglasno odobrena in podpisana.
S strani babičevca Obada je prišel tudi predlog, da se sklepa o enakopravnosti slovenščine kot u-radtiega jezika v poslovanju občine. Zupan Pirc je izrazil svoje dvome, da bi s tem ne prišli v nasprotje z zakoni, kar bi poskušal lahko kdo izkoristiti kot kaže to najboljše primer v Milijah. Tak predlog je tam služil reakciji za pretvezo, da poskuša razpustiti napredno občinsko upravo.
Občinski tajnik pa oijozori svetnike, da je bila dvojezičnost že pod prejšnjo upravo v rabi in da ne bo nič izvanrednega. Tako je spre-jefpredlog o uvedbi enakopravnosti slovenščine kot enokapravni uradni jezik.
Nadalje sprejme občinski svet sklep, da zahteva od ZVU ustanovitev dvoletne kmetijske šole za Slovence, kar predstavlja korak v dejansko uvedbo enakopravnosti slovenskega naroda.
V komisijo za revizijo volivnih imenikov so izvoljeni:	Cernjava,
Furlan Ivan, Kante Ivan (SIAU) in Grilanc Ivan (DZ). Namestniki: Milič Anton iti Herman (SIAU), Gruden Ivan (DZ), Budin.
Odbor za pomoč potrebnim je sestavljen: Cernjava, Milič Herman, Kante, Pegan, in Milič Josip,
| V OZRAČJU UKAZA ŠT. 206 VU 1
Policijska preiskava na sedežu P.D. ..Rinaldi"
V našem mestu se ustvarja pravo ozračje kolonialnega režima, kjer se dan za dnem vrstijo preiskave in aretacije antifašistov in demokratov. To ozračje se je po objavi ukaza št. 206 še posebno poostrilo.
Najnovejši primer tega je preiskava v prostorih P. D. «Rinaldi» in na sedežu Zveze komunistične mladine pri Sv. Jakobu, ki jo je policija izvršila v četrtek ob 7.40 uri zjutraj. Policija je prišla na lice mesta kar s tremi avtomobili. Skupina 5 policistov pa je pazljivo preiskala vse prostore v IV. nadstropju Ljudskega doma ul. Mon-tecchi 6, kjer ima sedež prosvetno društvo «Rinaldi» in komunistična mladina. Po izvršeni preiskavi so odšli ne da bi dali nikakega pojasnila.
Toda ta preiskava ni edini primer. Pretekli teden je policija aretirala in deloma pridržala večje
Zupanu se prizna položajna na- I število mladih komunistov in biv-
grada (7500 lir) kot jo je imel prejšnji župan. Nagrada mu služi za izgubo časa v katerem bi lahko drugje zaslužil, in delal. V slučaju, da bo pri zimskih delih dobil zaposlitev kot župan, bo odstopil omenjeno nagrado podpornim ustanovam.
Kot predstavnika občine v konzorcij treh združenih občin sta bila izvoljena; Grilanc Jpsip in Milič Anton.
Babičeve Obad poskuša na koncu pripisati krivdo za odpust 13 delavcev na župana, kar pa se izjalovi ob jasnih odgovorih tov. Pirca. Pregleda nad razmestitvijo na Jelo nima občinska uprava in tudi ne župan, nego urad za delo. Občinski upravi je uspelo dobiti približno 2.400.000 lir za dela na pro-seški postali, kier bodo nameščeni brezposelni delavci iz občine.
MLADINA KORAKA PO POTI napredne ljudske kulture
Z mnogih strani prihajajo vedno nove smernice in nova navodila za gojenje slovenske kulture na STO. Kot vedno v zgodovini našega naroda skušajo razne politične skupine izrabljati kulturno polje, ali boljše rečeno besedo kultura v svoje politične, ali skrajno strankarske namene in jo tudi stvarno izrabljajo.
Najbolj zainteresirane so pri tem tiste sile, ki se zaradi svojih ozko-vidnih sebičnih interesov nahajajo — po njihovem mnenju — «eno stopnico višje» od preprostih ljudskih množic. Kultura bi po njihovem mnenju morala služiti kot člo-vekolovska mreža, ali orožje, preko katerega naj bi si podvrgli množice malomeščanskemu strankarskemu vplivu.
To je z ene strani. Z druge pa prepričano in zavestno izrabljajo kulturno naklonjenost naših ljudi in kulturo samo za razbijanje enotnosti ljudskih množic in demokratičnega ijokreta.
Na žalost ima tako v prvem kot v drugem primeru slovenska «inteligenca» glavno vlogo. Tako postaja kulturno prosvetno polje profesionalni predmet skupine «vzvišenih in izbranih» ljudi. Zato ni dvoma, da predstavljajo ti poskusi nevarnost pri razvoju masovnega ljudskega kulturnega udejstvovanja.
Zaradi tega bi bilo nevarno in nepravilno prezreti ta dejstva in podcenjevati važnost borbe, ki se vodi tudi na tem polju.
Naši preposti ljudje - v prvi vrsti mladina - in del ljudske inteligence so to vprašanje v dobri meri razumela in odločno ter jasno odgovarjajo. Zadnji občni zbor,
sklican na zahtevo društev, je to 'dejstvo potrdil.
Toda dejstva ostanejo le dejstva, ki jih nihče ne more spremeniti pred očmi ljudskih množic. To nam dokazuje predvsem velik polet in razveseljiva udeležba slovenske mladine v kulturni aktivnosti. Hočemo za enkrat omeniti le ' nekatere od najbolj vidnih dokazov in primerov. V zadnjem času so se vršile okrajne mladinnske konference, ali prazniki mladine. Ob tej priliki smo prisostvovali raznim kulturnim izvajanjem dramskih skupin, pevskih zborov, harmoni-kašev itd., pri katerih je sodelovala samo mladina. Omeniti je treba openski okraj, kjer je mladina skoraj iz vsake vasi nekaj priredila. Na čelu stoje mladinci z Opčin, ki jih je preko dvajset v jpev-skem zboru in vprizarjajo po naših vaseh Finžgarjevo igro «Naša kri». Tako je treba omeniti mladino iz Doline, ki z dramsko skupino 21 mladincev in mladink odlično izvaja Jurčičevo igro «Domen».
Ne zaostaja niti mladina Sv. Križa: okrog 30 jih je v novo ustanovljenem pevskem zboru, nad petnajst v dramskem odseku, 11 pri orkestru. V Lonjerju je 18 mladincev in mladink v pevskem zboru pod vodstvom zavednega 18-letnega Čoka Karla, ter 20 v dramski skupini, ki bo v kratkem uprizorila svojo prvo igro. V Boljun-cu imamo 30 mladincev v pevskem zboru, pri Ljudskem odru 36 mladincev in mladink. Te podatke bi mogli nadaljevati in zajeti še mnogo vasi in sektorjev, kot so Trebče, Ricmanje, Skedenj, Sv. Ivan, Kon-konel itd. Skoro povsod, je naša mladina razumela važnost razvoja kulture in s» vedno bolj mnpžično
ter s čutom odgovornosti približuje temu delu.
Naše zadovoljstvo nad tem dejstvom ne sme pomeniti, da smo dosegli višek možnosti in da se zato lahko ustavimo. Obratno, po vzgledu najboliših vasi kot so Dolina, Opčine, Sv. Križ moramo izboljšati to delo povsod. Mladina mora z veseljem in ponosom biti prisotna pri razvoju naše ljudske kulture in se tako istočasno tudi vzgajati.
Ni nobenega dvoma, da so že gornji podatki najbolj jasen odgovor sovražnikom zdrave ljudske kulture in našega demokratičnega gibanja.
Mladina ima možnost to delo še izboljšati in tako našim sovražnikom še jasneje odgovoriti. Prepričani smo, da bo to tudi storila, kajti zaveda se, da je njena pri-sostnost v kulturnem življenju našega naroda na STO tesno povezana z razvojem napredne ljudske kulture, ki naj v vedno večji meri postane last vsega našega ljudstva in tako služi naši skupni borbi za mir in napredek.
Zato, mladina, vedno bolj odločno naprej po tej poti!
A. BLAZINA
POPRAVEK
Pod sliko partizanskega sijome-nika, ki smo jo objavili v zadnji številki «Dela» na 4. strani, se nam je v besedilu vrinila neljuba pomota. Besedilo se glasi pravilno: «Tudi v Borštu imajo partizanski spomenik». Prebivalci Boršta naj nam to pomoto oprostijo.
ših partizanov. Tako so bili aretirani 15-tetni tov. Rabar Paolo, 18-letni Goruppi Silvio, Gino Fon in Kneipp Egidio. Po dajšem policijskem zasliševanju so bili izpuščeni. Se vedno pa se nahajajo v zaporu tov. Zacchigna Giordano, Černetič Dino in Stojnič Mario. Razen tega je bila na stanovanju tovarišev Goruppija, Zacchi-gne in Stojniča izvršena tudi natančna policijska preiskava. Našli seveda niso nič. Ko so družine zahtevale pojasnila glede takega nasilnega postopanja so prejeli odgovor, da se išče orožje, municija in baje neke rokavice in površnik. Vse to je le pretveza s katero skušajo tukajšnje oblasti ustrahovati demokratično ljudstvo posebno pa mlade komuniste in partizane. Stalno jačanje komunistične mladine jim očividno ni po godu in
zato se poslužujejo teh policijskih ustrahovalnih sistemov.
V teh svojih protiljudskih naklepih pa so našli pri titofašistih zveste in predane zaveznike, ki jim na vse načine pomagajo. Tako vrši prav dobro svojo špijonsko delo «Primorski dnevnik», ki je v nekem članku javno in poimensko napadel tovariše, ki jih je policija tudi aretirala; Titofašisti, zvesti hlapci imperializma se ne omejujejo na sovražno protisovjetsko propagando in provokacije marveč so se izpopolnili tudi v vlogi policijskih denunciantov in Spij ono v.
LJUDSKI ODER - TRST
Ruža L. Petelinova
ŽAROMIL
pravljica o Krasu v 4 dejanjih Predstava : v BOLJUNCU
v dvorani Prosvetnega doma nedelja, 20. novembra ob 16. uri
v Skednju
(kino dvorana)
petek, 25. novembra ob 20. uri
VSTOPNINA,
Sedeži.................150 lir
Stojišče, odrasli . . . 100 lir otroci .... 50 lir
P.S., Na sedež ima vsakdo pravico vzeti po enega otroka.
Sodelujoči pri predstavi «Zaro-mil» se odpeljejo z avtobusom (avtobusna postaja) točno ob 14.30 uri.
TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED
ZAHTEVE ES ZA KOVINARSKO STROKO
Ponovna stavka nameščencev Bolniške blagajne - ES zahtevajo povišanje draginjske doklade za kovinarje - Protestna stavka nameščencev tovarn testenin - Tudi delavci podjetja Marzoli v tivanu stavkajo
Celici «Sverdlov» in «Passionano» izražata sožalje tov. bratoma Kranjc ob izgubi njunega očeta
Preteklo soboto so ponovno stopili v stavko vsi nameščenci tukajšnje Bolniške blagajne. Kljub prvi 48-urni protestni stavki ni hotelo ravnateljstvo zavoda sprejeti delavskih zahtev. Stavko vodi stavkovni odbor v katerem so za-' stopani predstavniki obeh sindikatov. Nameščenci so prvotno sklenili, da se stavka razširi tudi na osobje ambulant in lekarn Bolniške blagajne. Ker pa je ravnateljstvo pristalo na pogajanja se je stavka omejila le na administrativno osebje. V sporu bo interveniralo tudi consko predsedstvo.
Enotni sindikati so poslali Zvezi industrijcev uradno zahtevo za povišanje draginjske doklade kovinarjem. Obenem zahtevajo naj se nadaljujejo pogajanja glede povišanja plač delavcem te stroke. Iste korake bo morala povzeti tudi DZ, ki je že pred časom podpisala obojestranski sporazum z ES za skupno akcijo v korist kovinarjev.
V	torek zjutraj je bila 1-urna protestna stavka nameščencev tovarn testenin, ki je popolnoma uspela. Delodajalci namreč že več mesecev zavlačujejo izvedbo določb delovne pogodbe, ki predvideva, da mora vsak nameščenec prejeti dnevno 450 gramov testenin brezplačno. Vsa pogajanja, ki so se vršila svoječasno so ostala, zaradi trdovratnega stališča delodajalcev brezuspešna.
V	torek so pričeli stavkati delavci nameščenci pri gradbenemu podjetju Marzoli v Stivanu. Do tega sklepa so prišli, ker noče podjetje pristati na njihove povsem utemeljene zahteve. Podružnica ES v Nabrežini je še 5. oktobra t. 1. zahtevala, da se prizna delavcem, ki so stalno izpostavljeni nevarnosti eksplozije vojnega materiala, ki se nahaja v bližini, posebna dnevna doklada v znesku 500 lir. Na vse nadaljne intervencije ES so se delodajalci izgovarjali, da rešitev tega vprašanja ni od njih odvisna, temveč da mora o tem odločati tehnični oddelek. Zaradi tega bodo delavci stavkali vse dokler ne prejmejo od podjetja u-godne rešitve.
Dne 16. t. m. je poslala Zveza enotnih sindikatov protestno pismo gen. Eddlemanu, ravnatelju za civilne zadeve VU z zahtevo, da se ukine odlok VU št. 206.
Sv. Alojz - Redivo, na igrišču v ranti - Vesna, na igrišču v Boljun-cu ob 10.30, Vivoda-Primorje PK-B, istotam ob 8.30; Partizani-Treb-če, istotam ob 12.30; Magdalena B - Nabrežina B, igrišče v Trebčah ob 12.30; Primorje DZ - Skoljet, igrišče v Zavljah ob 10.30; Kolonja-Greta, istotam ob 8.30. Počiva četa Rozandre.
Košarka
Jutri se bodo srečale na igrišču DSZ (ul. Conti 11) tri moške čete za dosego drugega mesta v lestvici Turnirja otvoritve v katerem je zmagala moška ekipa Tovarne strojev. Cete Sv. Alojzija, Magdalene, in Arzenala se vrstilo z istim številom točk.
Nadalje bodo igrale ženske ekipe B'ient, Magdalena, Barkovlje in Skorklja.
Moški: Sv. Alojz - Magdalena
ob 8. uri; ob 10.30 Arzenal proti zmagovalki prejšnje tekme; ob 14. uri Arzenal proti zmagovalki prve tekme.
Zenske: ob 9.30 Flent - Magdalena, ob 12 Barkovlje - Skorklja; ob
15.15 linalna tekma med obema zmagovalkoma prejšnjih srečanj.
Odbojka:
Sekcija odbojke ZDTV poziva vsa včlanjena društva, da pošljejo svoje igralce na trening tekme, ki bodo jutri ob 9. uri na igrišču Tomasi.
Organizacijska konferenca
komunistične mladine
Jutri, 20. t. m. ob 8.30 se bo vršila v dvorani D. S. Z., ul. Conti 11 organizacijska komerenca komunistične mladine s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev; 2. Organizacijsko poročilo; 3. Diskusija; 4. Zaključek.
ZGODOVINSKI
DNčVI
19. 11.	— dan sovjetskega top*
štva. Tega dne praznuje obletnico pričetka zgodovin* . ofenzive Rdeče armade ™ Stalingradu.	jg
19.	11. 1808 se je rodil v Kranl
Janez Bleiweis, profesor P nozdravstva in urednik ‘j , ljanskega lista «Novice» b je leta 1881.	. ..
20.	11. 1875 se je rodil Mihail 1* novič Kalinin predsednik hovnega sovjeta ZSSR.
20. 11. 1813 se je rodil Franc " klošič. Po rodu je bil lZ „ domerščaka pri	L j uto®16
Študiral je v Gradcu I® , Dunaju. Bil je med največ!1 jezikoslovci 19. stoletja. .
20.	11. 1920 je umrl Lev Nik0}8',
vič Tolstoj, znameniti ruski satelj (roj. 9. sept. 1828). ,f sai je mnogo romanov. B' oznanjevalec nove sociali5*1 dobe.	v
21.	11. 1694 se je rodil Fr. A- v taire, francoski filozof. ,s
23. 11. 1747 se je rodil Žiga ff' podpornik slovenske kfl)1 nosti.	,,|j
23.	11. 1835 se je rodil sklad«1^
Davorin Jenko; umrl je “ 1914.	. v.
24.	11. 1906 je umrl «goriški 5 ček» Simon Gregorčič.
Danes, 19. t. m. ob 20. uri bo v dvorani P. D. «Kralich» (Dom pristaniških delavcev) družabni večer. Izkupiček je namenjen «Demokratični solidarnosti».
RAZVESELIMO REVNE OTROKE
W
ASIZZ za dober uspeh «Otroške božičnice»
Spori
Spored Jutrajšnjih tekem: Nogomet: tekme za prvenstvo Tržaškega ozemlja; Pristanišcniki ■ Sv. Marko OM-MSA, na igrišču v Nabrežini ob 8.45 uri; Arzenal - Rojan, istotam ob 14.30; Costalunga - Sv. Ana, istotam ob 10.45; Skedenj - Frau-sin, na igrišču v Boljuncu ob 14.30; Dreher - Primorje PK, na igrišču v Trebčah ob 14.30; Magdalena -Tovarna strojev, istotam ob 10.30. Počiva četa Nabrežine.
Tekme za prvenstvo cone: Nabrežini ob 12.46; Ponzianinl er-
Tudi letos bodo naši malčki prejeli svoje božično darilce. Kakor vsako leto, je dala ASIZZ pobudo za otroško božičnico 1949. Pred dnevi se je sestal Glavni odbor skujpno s sektorskimi odbornimi. Članice so že pripravile točen načrt dela za čim boljšo izvedbo te človekoljubne pobude. Obdarovani bodo vsi revni otroci od 2 do 12 let starosti. Vsi krožki in sekcijski odbori bodo poskrbeli za vpisovanje dbdarovancev. Posamezni odbori si bodo porazdelili podrobne naloge v zbiranju prispevkov, izdelovanju igrač in drugih, za otroke primernih daril. Žene bodo organizirale razne prireditve, veselice ali kino-predstave in z izkupičkom nabavile darila za božičnico.
Clovekoljabna in nesebična pobuda požrtvovalnih žen zasluži brez dvoma popolno priznanje in pohvalo. Toda naše žene ne bodo pri tem delu same, akcija za otroško božičnico bo zajela vse demokratično ljudstvo, ki mu je pri srcu dobrobit revnih in potrebnih otrok. —o—
V P. D. «Škamperle» pri Sv. Iva-
našo pozornost. A. Černigoj se nam predstavlja s to razstavo ne samo kot slikar v olju, akvarelu in risbi kot sijajen marinist in rafiniran mojster barve, temveč je reprezentativen tudi v kiparstvu. Nedvomno je A. Černigoj naš naj-pomemmnejši tržaški upodabljajoči umetnik.
LJUDSKA
PROSVETA
V nedeljo 6. t. m. je gostovala v Nabrežini dramska skupina z Doline. Društvena dvorana je bila nabito polna. Gledalci so z velikim zanimanjem pazljivo sledili. predstavi «Domna». Marsikomu se je ob ganljivih prizorih v posameznih dejanjih orosilo oko. Delinei so po-povedali, da niso imeli še nekjer tako lepega moralnega zadoščenja.
Preteklo nedeljo je gostoval na Kontovelu Ljudski oder, ki je uprizoril štiridejanko «Zaromil». Dvorana je bila zasedena do zadnjega
|	| RADIO |
TRST II.	,
Sobota: 13.40 Slovenski narod motivi; 18.30 Oddaja za naj«®1«
- Člani radijskega odra bodo grali pravljico; 20 Koncert f' stke Mirce Sancinove; 20.30	^
gramski periskop; 21 Sobotni čer; 22 Plesna glasba; 23 Sere® in romance.
Nedelja: 8.10 Dobro jutro - 8*‘s. veš?; 8.45 Slovenske narodne F mi, igra na harmoniki Marij ®U, cin; 9 Kmetijska oddaja; U;3® jo tualnosti; 12.15 Od melodij®^ melodije, pojeta sopranistka ,. Ondina in tenorist Dušan ^M 13 Glasba po željah; 15 B8* ^ oder: L. A. Martin - «Verige* ^ mantična igra v 3 dejani)*1- j. Pogovor z ženo; 20 Z narodno P, mijo širom Slovenije; 21 Z d° če knjižne police.
Ponedeljek: 7.40 Dobro julrL-ali že veš7; 13 Iz ruskega 6|a P nega sveta; 19 Evropski obn°VLjč ni načrt; 20 Športna kronika: ^ Okno v svet; 20.45 Ponchi®**1 Gioconda» opera v 4 dej. .j.
Torek: 13 Iz čeških glaslS)i del; 18 Nekaj Vivaldijevih S** ^ 19 Filmski trak; 20 Vokalni ^ cert tenorista Dušana Perto*8' Vzori mladini:	«Vajevc**'
terarni krožek slovenskih teljev leta 1854;	21.30 Dv°v 6
Koncert za čelo in orkester molu.	j|
Sreda: 13 Glasba po željfjjj, i Mamica pripoveduje; 18.45 * > Johannom Straussom; 19 Zdra (; ški vedež; 20 Iz slovanskih , j) 21 Razgovori pred mikrofon0®1' Serenade in nokturni.	,v|:
Četrtek:	13 Slovenski
Vokalni duo ob spremljavi h* |>s. nikarja Marija Sancina; *« l|r)g|i beno predavanje; 19 Slovenš«1- ^ Slovence; 20 Vokalni koncer (jjj. pranislke Otte Ondine; 21 %ri ski oder: Anton Leskovec ^ in nevera», drama v treh de)8 ji
Petek; 7.40 Dobro jutro, a')(|) veste?; 13 Glasba po željah- g, Šramel kvintet pod vodstvo®1 jr Sonca; 19 Tržaški kulturni r“ )1 di; 20 Operne arije in due* ' c: Mojstri besede; 21.30 Beet® Simfonija št. 2 v D duru-

MOSKVA	<(J
(V srbohrvaščini) čas: 6'®® jol dol. 19,72; 25.08; čas 16.00 val* ,j) 19.78; 25.08; 25.28; 30.90; 30.9«- ^ val. dol. 25.08; 19.78; 30.96;	^
val. dol. 25,08; 30,80; 30,901 ^ 280,9; čas 21.30 val. dol. 25,08, y 30,96; 280,9; 377,4; čas 22.30 v®» č,i 25.08; 30,80; 30,96; 280,9; 37?,«,«;
23.30	val. dol. 25.08; 30,80; y
280,9; 377,4; čas 01, val. dol. 30.96; 280,9; 377,4.	. o*
Razen tega vsako nedelj0
11.30	val. dol. 19.78; 26.08. y)l (V slovenščini) čas: l8,1L V*1,
dol. 19.78; 25.08; 30.98; čas: dol. 25.08; 30.80; 30.96; 280^1 J,fi čas: 24.00 val. dol. 30.80; 30.®«' 377.4; čas: 01,30 val. dol. 30,«®; 280.0; 377.4.
SOFIJA	5 v»1;
(V srbohrvaščini) čas: *«jnl ((*"
dol. 39,11; čas: 2,45 val. dol
3®*
zen ob sredah in nedeljah*'
PRAGA (V srbohrvaščini) čas
v»
e-7,
dol. 31,4; čas 16,30-17 val dolv<|,{ V slovenščini) čas 17-17-*,
dol- jo,«
(V srbohrvaščini) čas ®®'_i.
nu se je pričelo vpisovanje otrok | kotička. Gledalci so sledili igri s
polnim razumevanjem in pazljivostjo in ob koncu nagradili marljive igralce z 'navdušenim ploskanjem.
od 2 do 12 let. Vpisovanje za otro. ško božičnico sprejema tajništvo ASIZZ dnevno od 19. do 21. ure (izven sobote in nedelje).
Za Podlonjer se vrši vpisovanje otrok za otroško božičnico v P. D. «Zvezda» in sicer vsaki dan od 18. do 19. ure.
Slikarska razstava umetnika remigo j a
Od 5. novembra razstavlja v Scorpione akad. slikar prof. A. Černigoj svoje slikarske in kiparske umetnine, Vsekakor zasluži ta nettava
Jutri 20. t. m. ob 16. uri bo v Trebčah ponovitev Finžgarjeve drame v 3. dejanjih «Naša kri».
Jl-O'
V soboto 26. t. m. ob 20, uri v Podlonjerju (Prosvetni dom) se bo-vršila Gregorčičeva proslava.
P. D. «Škamperle» priredi danes, 19. t. m. s prečetkom ob 21. url veliki ples, ki bo trajal do 5. ure zjutraj. Igral bo izbran plesni orkester.	______
v siovenscinu cua 49,92; čas 17,15-17,45 val. d ’ ^ (V srbohrvaščini) čas val. dol. 49,92; čas 0,30-0,45 v 31,41.
BUKAREŠTA	/
V srbohrvaščini čas: 3®' dol. 48,30.
BUDIMPEŠTA	j,J
(V	srbohrvaščini) čas:	7’	v*|
val. do. 288,5; čas: 17 do , < dol. 549,5; čas: 17,45 do 1*» , J 288,5; čas:	19,40 do 20 val-	d®	’
J*

(V slovenščini) čas: 20,4J val. dol. 288,5.	t
(V srbohrvaščini) čas: 22 val. dol. 288,5.	.. dc
(V slovenščini) čas: 22,4® val. dol. 288,5.	. go 1
(V srbohrvaščini) čas: * val. dol. 549,5.
VARŠAVA jo V sibohrvaščini) čas: 1 ' dol. 48,25.	J
TIRANA	,<fi
(V srbohrvaščini) čas: *	.
dol. 38,22.
.. ,r .......
Odgov. urednik DUŠAN	4
Založništvo «DBL* pd» Tiska Tip. Adriatica - B**®? Dovoljenje A. *• 9'