Delo sindikata — tokrat nekoliko drugače__________ Zmešnjava in red Kako drugače? Ne s poročili in olepšanimi zapisniki, ne s političnimi frazami in besedovanjem, ki je postalo že posebna vrsta umetnosti in se, žal, tudi v našem časopisu otepamo z njo. Leta so bili delavci prepričani - in veliko jih je še dandanes - da je delo sindikalistov skrbeti za prikolice, šport, izlete in posredovati, če je v podjetju kak socialni problem. Sindikat je potemtakem neke vrste podaljšana roka socialnega skrbstva v podjetju, direktorji in šefi pa »črna magija«, proti kateri naj se sindikat bori! Večina članov izvršnih odborov sindikatov tako tudi zavzema svoje zadolžitve. Če ni izleta - sindikat ne dela dobro. Če pa v tozdu ni vseh najosnovnejših samoupravnih aktov ali pa niso več veljavni, to sindikata ne zadeva - zares niti na dnevni red sestanka ne pride, češ, samoupravne akte sestavljajo pravniki, direktorji in šefi jih preberejo in razumejo, mi pa tako ali tako ne moremo dati pripomb, ki bi jih kdo upošteval. Sindikata tako ali tako ne bodo za to kritizirali, saj pripravlamo krasen piknik ob Savi. Skratka »baza« ne sodeluje. Tale »baza« se mi zdi že popolnoma enak pojem kot »masa« ali celo »folk« oziroma »raja«. Kaj res delavci nimamo več nobenega ponosa ? Kaj je res sošolec iz osnovne šole, ki je sedaj šef pri sosednji firmi in je v osnovni šoli komaj »lezel skoz«, nenadoma postal toliko pametnejši, da odloča, jaz pa ne? Ali je mar znanka iz športnega kluba res toliko pametnejša, da je dokončala šole, medtem ko sem jaz trem otrokom zapovrstjo brisala ritke? Mar res kolega s faksa, ki nikdar ni niti muksnil, ker je bil preveč plašen, sedaj nenadoma toliko več ve o splošni gospodarski politiki, ali to samo zato, ker je zaposlen v upravi, pa laže teoretizira? V tem grmu tiči zajec - na hodniku po zboru delavcev ali sindkialnem sestanku, smo vsi sila pametni - odločajo pa »oni«. Prav nam je, kar naj odločajo, če je nam nerodno, če ne upamo jasno in glasno povedati svojega mnenja tedaj, ko je čas za to! In pravšnji čas je vedno, kadar se sestane sindikat. Naj navedem tipičen primer: TOZD »Bučko« dosega lepe uspehe pri organizirani rekreaciji delavcev. Zanjo skrbi tih, priden fant, ki je zasebno tudi dober kolega svojega predpostavljenega. Vendar se šef boji ostrih jezikov, zato samovoljno določi, da za rekreacijo ne bodo namenili nobenih sredstev; naj se kolega udeleži seminarja re-kreatorjev na svoj račun, naj porabi za to svoj dopust, za udeležbo na mercatoriadi ne dovoli nadomeščanja, skratka, kolega rekrea-tor ima povsem zvezane roke. In kaj pravi sindikat? - Oh, kaj pa naj?! Ali res mora biti tako? Sodelavec ne more na sejo v Ljubljano, ker ga »direktor ne pusti«, češ da bodo spet samo govoričili. In res bo vse skupaj samo govoričenje, tudi tisto, kar bo potem napisano v tem našem časopisu, če sindikat za tovrstne »posege v pravice in dolžnosti samoupravljalca«, kot se temu strokovno reče, sploh ne ve in ne posreduje. Zmešnjava, iz naslova, izvira torej iz nas samih, pa tudi red v odločitvah tozda, red v delovanju delavskega sveta tozd, red pri organiziranju dela, skratka »samoupravni« red, zavisi od nas. In to od vseh. In to vedno. Delavec soodloča 0 lepo načelo. Toda, ali se mu ljubi?! Sonja Dolinšek, M-Mednarodna trgovina zimska mercatoriada Matjaž Marinček Mnenje večine: prireditev je uspela! Sivo jutro prve sobote v mesecu marcu je sprožilo ^gibanje o tem, ali bo udeležba na letošnjih zimskih sPortnih igrah delavcev in kmetov sozda Mercator Množična ali ne. Ob tem, ko so bile veliko bolj znane Prireditve tega dne zaradi pomanjkanja snega odpo-^dane (tako na primer Trnovski maraton), je 5. zim-mercatoriada v Gozdu Martuljku, zaradi dobre ?rganizacije korša, predvsem pa zaradi vzorne ?Portno rekreativne zavesti vseh udeležencev, uspela! vk)rda tudi zato, ker je nekaj vrstic na zadnji strani ebruarske številke našega glasila vabilo tudi na » ... Prijateljski pomenek, ... poslovni dogovor ali inti-mrio zaroto.«?! bitnim godrnjačem seveda ni no l)rav’ da 3e bilo treba na kuha-nut ln° ab žganje čakati deset mi-v°žnjo z žičnico pa celo še in Ha pa da ne sije sonce ban3 mso osv°jili nobene od me-PriredVtS:: = =: = ““ — — = -= = =“ = :® = := = = a**3s = 'a®*s v 000 din CP=loo 1.934.220 6,o4 41.086 o,13 155.178 o,48 81.152 o,25 47.173 o,15 248.893 o,78 558 o,ol 5o.856 o,lo 17.615 0,06 lo.869.817 33,95 15.984.179 49.93 1.685.979 5,27 14.973 o,o5 28.665 o,o9 lo7.2o8 o,33 5.264 o,ol 151.724 0,47 30.577 o,o9 71.761 o,22 25.362 o,o7 487.770 1,52 52.ol5.797 loo,00 Vrednost Struktura v 000 din CP =* loo Zaloge proizvodnje gotovih proizvodov na zač.l. Porabljene surovine in materjal Porabljena energija Transportne storitve Stroški za investic. vzdrževanje del sredstev Druge proizvodnje storitve Druge neproizvodnje storitve Izdatki za prehrano delavcev Izdatki za začasna in občasna dela Izdatki za reklamo in propagando Izdatki za reprezentanco Določeni drugi izdatki Amortizacija po predpisanih minimalnih stopnjah Dnevnice za službena potovanja in povračila Prevoz na delo Prevzete vred. skupnih proizvodov od kmetov Ostali mat. stroški in drugo Nabavna vrednost prodanega blaga na debelo Nabavna vrednost prodanega blaga na drobno Drugi izredni stroški Zaloge proiz. gotove proiz. na koncu obdobja - SKUPAJ PORABLJENA SREDSTVA astssssssssscsssBSSBssaissaBsssBsssssBssisssssaessrssssssssssssssssssssssBSssctssssasc: DOHODEK aaasssasssssssssasassssBssssassasssssasssssssssassasssssssssatSBsSBSsrsssieta 74.578 o,25 1.655.2o9 5,17 155.425 o,42 85.629 o,27 95.595 o,29 154.68o o,42 1o2.o71 o,32 54.47o 0,11 28.568 o,o9 lo.591 0,05 6.571 o,o2 26.932 0,08 242.930 o,76 5o.585 o,16 29.412 o,o9 85.493 o,27 8o.573 o,25 11.811.49o 36,89 15.281.511 41,48 147.529 o,47 1o7.o52 - o,53 28.olo.4o6 87,49 ssasasaasaaa saaseasa asssssassasss ssstsssssssss 4.005.391 12,51 Vrednost Struktura v 000 din CP = loo DEL SKUPNEGA DOHODKA PRISPEVKI, DAVKI IN DRUGO a 4,o4 Prispevki iz dohodka SIS Davki DPS Del dohodka za delovne skupnosti Del dohodka za varstvo okolja Del dohodka za članarine Amortizacija nad predpisano stopnjo Del dohodka za zavarovalne premije Del dohodka za takse in bančne storitve in plač Del dohodka za SLO Del dohodka za obresti Del dohodka za druge določene namene ________ 357.210 45.092 25o.415 26.o45 9.132 53.191 49.68? c*. 59.o62 8.3o5 359.252 118.536 1,12 o,13 o,72 0,08 o,o5 o,17 o,15 o,12 o,o5 1,12 o,37 SKUPAJ PRISPEVKI IZ DOHODKA 1.293.723 4,o4 Del ČD Del CD Del CD za osebne dohodke za stanovanjsko gradnjo za skupno porabo za druge potrebe 1.967.9o9 95.885 151.492 6,15 o,3o o,47 Del ČD za poslovni sklad 389.798 1,22 Del CD za zboljšanje materialne osnove dela 5.7o7 0, o2 Del ČD za rezervni sklad 91.353 o,28 ČISTI DOHODEK = 8,46 Del ČD za druge potrebe 6.1o2 o,o2 SKUPAJ ČISTI DOHODEK 2.7o8.244 8,46 IZGUBA 1.77o o,ol - Pripravil K. HVASTIJA Ob zaključnem računu za leto 1981 Uspešnost poslovanja OZD, združenih v Mercator V prikazu doseženih rezultatov poslovanja SOZD Mercator za leto 1981 smo upoštevali rezultate: - 10 let delovnih organizacij z 51 tozdi in 10 delovnimi skupnostmi, - 13 enovitih delovnih organizacij, - Mercator-Interne banke, - Delovne skupnosti SOZD Mercator Pripomniti moramo, da sta se v tetu 1981 v SOZD Mercator vključili dve novi OZD in sicer: M-KGZ Sora, Žiri ter TOZD Mantova, Vr-hfiika, ki deluje v okviru delovne 0rganizacije M-Hoteli gostinstvo. Poleg omenjenih organizacij-skih sprememb v letu 1981 je v Primerjavi z letom 1980 prišlo tudi ?o sprememb predpisov, ki ureja-1° način in vsebino ugotavljanja potnega prihodka in dohodka ter knjiženja poslovnih dohodkov 0rganizacij združenega dela. Te spremembe so predvsem v Naslednjem: - razširjene so bile možnosti ^števanja prihodkov v celotni prihodek. Med prihodke so v letu 1981 všteti tudi zneski, ki so prišli Na žiro račun OZD po preteku °bračunske dobe; ~ podatki o porabljenih sred-stvih so podrobneje in drugače razčlenjeni. Med porabljena sred-flva so vključeni izdatki za prehrano delavcev, za nagrade vajen-Cem, stroški za začasna dela po Pogodbah in drugih, opravila po Pogodbah, poleg tega pa tudi del Namenjen za razširjeno reproduk-Clio elektrogospodarstva; - spremenjen je bil sistem fi-Nanciranja zdravstva in graditve stanovanj. Vir prispevkov je po Novem dohodek; - spremenjen je bil zakon o oavku iz dohodka TOZD in delov-Nrh skupnosti. Vse te spremembe so privedle oo tega, da vrsta podatkov ni po-vsem neposredno primerljiva s tistimi iz leta 1980. Pred pregledom poslovnih rezultatov SOZD Mercator za leto 1981 pa si na kratko oglejmo še kakšna so bila splošna gospodar-ska gibanja v lanskem letu. Velik vpliv na dosežene rezulta-lo v letu 1981 so imele prav gotovo Cene. Cene so se, po podatkih Za-v°da SRS za statistiko, v trgovini na drobno povečale za 45,1 % v primerjavi z letom 1980, v trgovini na Nebelo za 57,7%, v industriji pa za '*2,5%. Visoka rast cen ima tako zNaten vpliv na vrednostno rast Proizvodnje oziroma prodaje, medtem ko je nominalna rast pro-haje v notranji trgovini upadla. Do Padca prodaje je prišlo zaradi ^Nianjšane kupne moči prebivalca kot tudi zaradi pomanjkanja določenih vrst blaga in s tem slabše založenosti v trgovinah. Za leto 1981 so značilne tudi uvozne restrikcije ter usmerjanje prodaje predvsem na konvertibilna tržišča. Posledice take politike so se dostikrat drastično odrazile na domačem trgu, kjer je prišlo do pomanjkanja določenih vrst proizvodov. Rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo je bila v letu 1981 omejena z družbenim dogovorom, ki določa, da morajo ta sredstva naraščati počasneje od rasti dohodka. Zaradi visoke rasti cen in življenjskih stroškov pa ugotavljamo, da so se v letu 1981 realni osebni dohodki zmanjšali v letu 1981. Ob upoštevanju približno 50% rasti cen lahko zaključimo, da je celotni prihodek realno upadel za približno 10%. V primerjavi s planom za leto 1981 pa ugotavljamo, da smo presegli plan za 4 indeksne točke. Pri ustvarjanju celotnega prihodka je sodelovala z največjim deležem trgovina na drobno (51 %), za njo pa trgovina na debelo (25%) in zunanja trgovina (10%). V primerjavi z letom 1980, se je v celotnem prihodku SOZD največ povečal delež trgovine na debelo in industrije, zmanjšal pa delež trgovine na drobno. Porabljena sredstva V letu 1981 smo porabili za 28.010 milijonov dinarjev sredstev, kar je za 39% več kot v letu poprej. Istočasno ugotavljamo, da je rast porabljenih sredstev višja od rasti celotnega prihodka za 2 indeksni točki. Na višjo rast porabljenih sredstev je deloma vplivala sprememba predpisov, ki smo jo opisali na začetku, v večji Tabela 1: Razporeditev dohodka po namenu 1980 Indeks 1980 Struktura v % 1981 1 2 3 = 2:1 4 5 1. Razporejeni dohodek 3,179.087 4,001.968 126 100,0 100,0 2. Obveznosti za splošno porabo iz dohodka in oseb. dohodkov 64.086 86.611 135 2,0 2,2 3. Obveznosti za skupno porabo iz dohodka in oseb. dohodkov* 631.742 852.986 135 19,9 21,3 4. Druge obveznosti iz dohodka, od tega 602.417 840.047 139 18,9 21,0 - za delovne skup. 180.199 230.413 128 5,7 5,8 - za obresti za kredite 219.018 359.253 164 6,9 . 9,0 5. Čisti OD 1,102.353 1,428.618 129 34,7 35,7 6. Skup. poraba delavcev* 281.363 247.375 88 8,9 6,2 7. Akumulacija 497.126 546.151 110 15,6 13,6 * neprimerljiv podatek SR Sloveniji za 8,8%, kar je nekaj več kot v letu 1980, ko so se zmanjšali za 8,6%, v primerjavi z letom poprej. Rezultati poslovanja SOZD Mercator Celotni prihodek V letu 1981 smo v SOZD Mercator ustvarili 32.015 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je za 37% več, kot je bilo ugotovljenega v letu 1980. Na relativno visoko rast celotnega prihodka so bistveno vplivale cene, ki so, kot smo že omenili, visoko porasle v meri pa je rezultat višjih cen. To pa ne pomeni, da se z racionalnejšim poslovanjem ne bi dalo prihraniti nekaj omenjenih sredstev. Iz pregleda stroškov je razvidno, da so v porastu skoraj vsi stroški, nadpovprečno pa so porasli stroški porabljene energije (za 96%), investicijskega vzdrževanja (za 50%), uvajanja nove proizvodnje (za 428%), varstva pri delu (za 64%), strokovnega izobraževanja (za 51%). Izdatki, ki so omejepi z aneksom dogovora o skupnih osnovah povračilo stroškov, so v letu SC "c 'i ofoj *NNski januarski številki našega glasila smo v n Prevod članka iz glasila občine Čuprija, ki *Nestu z 20 tisoč prebivalci najavlja gradnjo NiCa aCrjeve blagovnice. Takšnale je bila blagov-Ifojo v*deti pred 14 dnevi, odgovorni pa zagotav-b° otvoritev konec aprila. Naj vam osve-*I)0lnin z nekaj podatki: investitor je M-Rožni-°2d Veleblagovnica Beograd; predvidena pre-hska vrednost investicije je znašala 153,72 milijonov dinarjev, vendar bo zagotovo dosegla (či ne celo presegla) 200 milijonov dinarjev; soinvesti tor za svoj del poslovnih prostorov je tudi Ljub Ijanska banka; skupnih bruto prodajnih površin bi za 6.200 m2, prišteti pa jim je treba še 2.000 m2 velil parkirni prostor za kakšnih 150 avtomobilov; bla govnica bo zaposlovala okrog 170 delavcev.Bese dilo in foto Matjaž Marinček 1981 naraščali počasneje od rasti celotnega prihodka oziroma dohodka, razen stroškov dnevnic in prevozov na službena potovanja v tujino. Razporeditev dohodka V letu 1981 smo v SOZD Mercator dosegli 4.000 milijonov dinarjev dohodka, kar je za 26% več kot v letu poprej, vendar je rast doh-doka pod planirano za 2 indeksni točki. Dohodek na delavca je rasel počasneje od rasti samega dohodka za 3 indeksne točke, kar pomeni, da je produktivnost dela upadla. Pri ugotavljanju dohodka naj omenimo, da je le-ta dokaj nerea- interne kompenzacije, katerega namen je pokrivanje razlik med proizvodno in prodajno ceno proizvodov, katerim so cene administrativno določene. Članice SOZD Mercator so v letu 1981 za namene pokrivanja izpadlega dohodka zbrale 8,1 milijona dinarjev. Upravičenkam je bilo izplačanih v letu 1981 5,569.631 dinarjev, 2,532.664 dinarjev pa so dobile upravičenke v letu 1982 za pokrivanje dela izpadlega dohodka, nastalega v IV. kvartalu 1981. Razlika v ceni Razliko v ceni smo izračunali tako, da smo od prihodkov ustvarjenih s prodajo blaga na debelo, Tabela 2: Akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi v SOZD Mercator Akumulacija v primerjavi s povpreč. uporabljenimi poslovnimi sredstvi Število TOZD oz. enovitih DO Struktura v % 1980 1981 1980 1981 Manjša od povpreč. SOZD Mercator 32 39 51,6 60,9 Večja od povprečja SOZD Mercator 30 25 48,4 39,1 Skupaj: 62 64 100,0 100,0 len, glede na nizke stopnje obvezne amortizacije in da bo zato v letu 1982, ko bodo te stopnje popravljene, dohodek manjši. V tabeli 1 prikazujemo razporeditev dohodka na akumulacijo, osebne dohodke, splošne ter skupne potrebe. Pri pregledu tabele moramo ponovno opozoriti na neprimerljivost določenih podatkov, kar je podrobneje omenjeno v uvodnem delu. Akumulacija v SOZD Mercator je sicer narasla za 10%, vendar je relativno precej nižja od dosežene v letu 1980. To vidimo iz strukture razporejenega dohodka, kjer akumulacija predstavlja le 13,6%, medtem ko je v letu 1980 predstavljala v strukturi dohodka 15,6% Povečale so se tudi obveznosti za splošno porabo in skupno porabo, čeprav obveznosti za skupno porabo niso povsem primerljive iz razlogov, ki smo jih že navedli. Enako je tudi s skupno porabo delavcev, ki se je zmanjšala v primerjavi z letom 1980 za 12 indeksnih točk. Akumulativna sposobnost, ki jo merimo z akumulacijo v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi, se je v SOZD Mercator zmanjšala s 5,2% v letu 1980 na 4,2% v letu 1981, kar je za 20% manj. Število OZD z nizko stopnjo akumulativnosti se je v letu 1981 povečalo, kar potrjuje ugotovitev, da se položaj trgovskih organizacij, katerih je v SOZD največ, vztrajno poslabšuje. Izguba Čeprav smo ugotovili, da akumulacija v SOZD Mercator upada, pa moramo na drugi strani ugotoviti, da se je izguba v enakem razdobju zmanjšala. V letu 1980 sta izgubo izkazovali dve temeljni organizaciji v višini 3,421.864 dinarjev, medtem ko letos izkazuje izgubo le TOZD TMI iz postojnskega Nanosa v višini 1,769.975 dinarjev. Izguba je v SOZD Mercator tako zmanjšana za 48%, v primerjavi z letom 1980. Izguba pa bi bila še nižja, kolikor bi bila sredstva internih kompenzacij za IV. kvartal izplačana TOZD TMI v višini 471.864 dinarjev še v letu 1981. Zaradi težav pri zbiranju dokumentacij so bila namreč izplačana šele v letu 19B2 in bodo tako namenjena za pokrivanje izgube v TOZD TMI v letu 1982. Osnovni vzrok za izgubo v TMI drobno in v okviru OZD, odšteli nabavno vrednost prodanega blaga. Trgovske OZD pa smo uvrstili v skupine: - trgovina na drobno, - trgovina na debelo in - trgovina na debelo in drobno. Kriterij, po katerem smo posamezne OZD uvrstili v eno od skupin, je pretežni odstotek prodaje blaga na debelo oziroma na drobno. Iz podatkov o doseženi razliki v ceni po posameznih OZD ugotavljamo, da razlika v ceni občutno upada v trgovini na drobno oziroma v trgovini na drobno z živili. Ta situacija pa ni značilna le za leto 1981, ampak se nadaljuje že od avgusta 1979, ko so bili zamrznjeni deleži za kritje stroškov trgovine. Ekonomski položaj trgovine se od tega časa dalje nenehno poslabšuje in zato se povečuje tudi število trgovskih organizacij, ki poslujejo na kritični meji. Sredstva za reprodukcijo Sredstva za reprodukcijo, ki zajemajo akumulacijo ter amortizacijo po predpisanih minimalnih stopnjah, so v SOZD Mercator ob koncu leta dosegle višino 789.081.000 dinarjev in so bila za 16% višja od sredstev v letu 1980. Rast je sicer višja od rasti ob devetih mesecih, vendar ob upoštevanju visoke rasti cen realno spolh ne moremo govoriti o povišanju. Poleg tega pa tudi sama struktura teh sredstev ni zadovoljiva, saj OZD manj kot polovico teh sredstev namenjajo v poslovni sklad. Čeprav predstavljajo tako oblikovana sredstva za reprodukcijo le 2,5% celotnega prihodka, pa ostane TOZD in DO na razpolago dejansko veliko manj sredstev. Od zbranih sredstev morajo odplačati namreč anuitete ter izročiti za namene združevanj oziroma posojil za razvoj dejavnosti posebnega pomena (železnica, ceste, energetika, luke,) ter za razvoj manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin. Ob upoštevanju navedenega je v SOZD Mercator preostalo 211.420.B02 dinarjev, kar je za 92% več kot v letu 1980. Osebni dohodki V letu 1981 je bil povprečni mesečni neto osebni dohodek na delavca v SOZD Mercator 10.308 dinarjev, kar je za 26% več kot v letu poprej. Po podatkih Zavoda SRS Tabela 3: Dinamika dosežene razlike v ceni Dinamika dosežene razi. v ceni v % od Indeks realizacije I-XII81 ' 1980 I-III 81 I-VI 81 ^ OD ►—l I-XII 81 I-XII 80 - trgov, na debelo 8,0 8,0 7,9 8,1 8,0 100 - trgov, na drobno 15,1 15,1 14,7 14,1 14,0 93 - trgov, na debelo in drobno 14,8 14,8 15,1 15,0 14,7 99 je razlika med dejansko ceno surovin (cene odkupljene živine) ter dogovorjeno odkupno ceno, ki je izhodišče za oblikovanje maloprodajnih cen mesa in mesnih izdelkov. Zaradi neurejenih razmer pri oblikovanju cen v klavno predelovalni industriji, se ta panoga v SRS, kakor tudi v SOZD Mercator srečuje že dalj časa z izgubami. V SOZD Mercator je bil v letu 1981 podpisan samoupravni sporazum o oblikovanju sredstev za za statistiko je bil v istem obdobju povprečni neto OD v gospodarstvu SR Slovenije 11.153 dinarjev, kar je za 31% več kot v letu 1980. Višina osebnih dohodkov v vseh dejavnostih SOZD Mercator, razen v dejavnosti gostinstva, je pod nominalno višino osebnih dohodkov v SR Sloveniji. Iz podatkov o rasti osebnih dohodkov pa lahko zaključimo, da so realni osebni dohodki v SOZD Mercator upadli za več kot v SRS. Avtomatska obdelava podatkov: osebni dohodki Alenka Srdič — Delovna skupnost SOZD Na svojih, računalnikih Najpomembnejši rezultat pri računalniški obdelavi osebnih dohodkov je »kuverta«, ki jo dobi delavec in na kateri je obračun osebnega dohodka ter morebitnih ostalih osebnih prejemkov, izplačanih ob osebnem dohodku (regres za letni dopust, regres za prehrano, vse vrste nadomestil ipd.). Obenem s prejemki vidimo evidenco o odbitkih in dodatkih, ki se ločijo na stalne - mednje štejemo minulo delo, stalnost kot najbolj tipična dodatka in administrativne prepovedi kot odbitki -ter enkratne, ki jih pri obračunu vnašajo takrat, ko nastanejo. Za vzorec prikazujemo plačilno ovojnico - »kuverto«, ki jo izdelamo v ljubljanskem Mercatorjevem centru za AOP, da bi lažje pojasni-' li način obdelave osebnih dohodkov. Za izhodišče dela priskrbimo najprej najnujnejše kadrovske podatke, ki jih potrebujemo za obračun osebnih dohodkov. Mednje spadajo osebni podatki delavca, njegova točkovna ocena oziroma izhodiščna vrednost delovnih opravil, številka hranilne knjižice ali tekočega računa ter oznaka delavske knjižice. S pripravo teh podatkov je na začetku več dela, kasneje pa vnašamo samo spremembe t.j. vstope in izstope. Drugo področje, ki zahteva na začetku malo več dela, so stalni odbitki in dodatki. Minulo delo in stalnost lahko obračunavamo v odstotkih ali v absolutnem znesku. Obračunavamo tudi otroški dodatek po cenzusih. Največ dela je z odbitki, t.j. z administrativnimi prepovedmi ter stanovanjskimi krediti. Tudi tu je pomembno, da v začetni fazi podatke sčistimo - predvsem zneske obrokov, število obrokov in višina dolga, ki ga moramo poravnati, je pomembna za natančen obračun. Omeniti moramo sindikalno članarino in članarino ZK, ki se obračunavata avtomatično vsem tistim delavcem, pri katerih označimo članstvo v eni ali obeh omenjenih organizacijah. Za stalne odbitke in dodatke je na razpolago več možnosti. Tretje pomembno področje je nastavitev podatkov o prispevkih, in sicer iz bruto osebnega dohodka ter prispevkov iz dohodka, ki so jim osnova bruto osebni dohodki, ter krajevnega samoprispevka. Za področje Slovenije vzdržuje ljubljanski Mercatorjev center za AOP vse prispevke za vse uporabnike preko organizatorja za osebne dohodke. Za ostale republike pa se glede prispevkov dogovori z delavci, ki obračunavajo osebne dohodke. Za ostale posebnosti obračuna, ki nastopajo pri posamezni organizaciji, se dogovorita organizator za osebne dohodke ter delavec, ki obračunava OD v tozdu, pred prvo poizkusno obdelavo. Da bi mogli izvesti obračun, je pomembna vrednost točke. To lahko spreminjamo iz meseca v mesec, in to ne samo za TOZD, ampak tudi za posamezne organizacijske enote ali stroškovna mesta znotraj temeljne organizacije. Zmanjkalo bi prostora v časopisu, če bi hoteli opisati vse podrobnosti pri obračunu. Od kod tolikšna pestrost? Z večanjem števila uporabnikov smo se srečali vsakokrat z novimi posebnostmi, ki so se nam zdele zanive za širši krog uporabnikov. Programe smo dopolnjevali in širili, da bi ustregli vsem željam oziroma zahtevam uporabnikov. Kot rezultat obdelave prejmejo uporabniki poleg ovojnice za posamezni obračun osebnega dohodka še vse listine, ki so potrebne za obračun osebnega dohodka v blagajni (plačilni seznam, virmani za nakazovanje prispevkov, odbitkov, članarin, seznami za vpis v hranilne knjižice ali tekoče račune ipd.), v računovodstvu za knjiženje (plačilna lista, rekapitulacije prispevkov), ter evidenco kadrovskih podatkov, trimesečnega povprečja osebnega dohodka za nado- mestila, podatke za RAD-obrazec ipd. Dvakrat letno - ob polletju in ob zaključku leta - izdelamo osebni karton, ob zadnjem izplačilu osebnih dohodkov za preteklo leto pa izpišemo podatke o osebnih dohodkih vsakemu delavcu, bodisi za davčno prijavo bodisi za vrtec, kot dokazilo o zaslužku. V ljubljanskem Mercatorjevem centru za AOP imamo na voljo tri roke za obdelavo osebnih dohodkov - glede na datum izplačila, in sicer 1; 12. in 20. v mesecu. Roki se postavljajo po dogovoru s tozdi za vse leto vnaprej. Dostikrat nas sprašujejo, zakaj ni mogoče obdelati osebnih dohodkov v katerem koli dnevu v mesecu. Dva glavna razloga sta nas pripeljala do tega, in sicer priprava podatkov ter zajem podatkov in poiskusna ovojnica. To smo uvedli zato, da bi delavcem, ki pripravljajo obračun, omogočili, da odpravijo sleherno napako pri obračunu osebnega dohodka delavca. Zajete podatke obdelamo in dostavimo uporabnikom poizkusno ovojnico. Vse prvine obračuna lahko pregledajo in javijo morebitne spremembe. Izkušnja je pokazala, da je poizkusna ovojnica mnogo bolj učinkovita kot pa nadziranje vhodnih podatkov, ker uporabniki dobro poznajo stvarnost posameznih podatkov, pa tudi pot v računski center jim je prihranjena. Ob uvajanju zagotovimo v ljubljanskem centru vsem uporabnikom dvomesečno poizkusno obdelavo, ki je prezplačna. Ta se izvaja po rednem obračunu v TOZD. Delavci, ki obračunavajo osebne dohodke, imajo tako možnost, da z organizatorjem pregledajo vzporedne rezultate ter pripravijo brez nervoze pravilne podatke za prvi redni obračun na računalniku. Tudi vsa priprava in uvajanje v obdelavo obračuna OD sta brezplačna. V ptujskem Mercatorjevem cen- -r ....................................... SSi :pii lli 11v" IVIercator ^ ' rrm rrr pavka j T — '""■km ii ' i!. : iysii:: »im - l?.:s?Arss V. 11 i ?*, m i IliBIlilvi:! m*« tru za AOP so osebni dohodki dopolnjeni s kadrovsko evidenco. V ljubljanskem centru bomo v letošnjem letu vpeljali izračun stimulacije za trgovsko dejavnost - v prvi fazi za Mercator-Rožnik, razmišljamo pa tudi o kadrovski evidenci ter izpisu listin v tej zvezi t.j. odločbi ali sklepu o nastavitvi, višini osebnega dohodka, višini letnega dopusta, izstopu in podobno. Na tem področju pa se srečujemo s tolikšno pestrostjo že v posameznih pravilnikih, da bomo morali poiskati rešitve, ki bodo omogočale vnos vseh posebnosti TOZD oziroma DO. Povsem razumljivo je, da se včasih pojavijo tudi težave, ki pa jih je mogoče odpraviti predvsem z obojestranskim razumevanjem in pravočasno obveščenostjo ene in druge strani. Ljubljanski računski center računalniško obračunava osebne dohodke za 20 organizacij iz sozda Mercator, ptujski računski center pa jih obračunava za MIP in Ormoško Zarjo. Obračun osebnih dohodkov smo predstavili z namenom, da bi se tudi ostale organiza- n«.,.-- cije vključile v to obdelavo. To je občasno delo, ki zahteva od obra-čunovalcev veliko dela v razmeroma kratkem času, kar je predvsem hud psihični napor zaradi pomanjkanja časa, pa tudi težko delo je to, saj se zavleče velikokrat pozno v noč. Obračun osebnih dohodkov je zaradi uvedbe najrazličnejših prispevkov postal prav zapletena zadeva. Kljub zagotovilom, da bomo sistem poenostavili, pa uvajamo vedno nove in nove obremenitve od najrazličnejših osnov. Ob koncu pa še tole. Organizacija iz Mercatorja - ena izmed redkih, ki se je za obdelavo osebnih dohodkov zanimala sama - je ob reorganizaciji začela računalniško obdelovati osebne dohodke izven SOZD. Po nekaj mesecih se je vrnila v naš center. S tem so nam izkazali zaupanje, ki ga zelo cenimo, obenem pa naj bo to zgled nekaterim drugim organizacijam, ki iščejo te vrste storitev drugje, pri tem pa pozabljajo, da so računalniki v SOZD tudi njihova last, saj so za to združili sredstva. 1. zbor III. sklica Mercator-Interne banke S koncentracijo sredstev do manjše skupne potrebe po žiralnem denarju Dnevni red 1. seje III. sklica zbora Mercator-Interne banke, ki je bila 1. marca v sejni sobi M-Embe, je obsegal kar 17 točk. Po uvodni ugotovitvi, da je bilo v zbor Mercator-Interne banke (M-IB) za mandatno obdobje 1982/83 izvoljenih 69 delegatov članic banke, je bil zbor konstituiran. Za predsednika je bil izvoljen Stanislav Pupis iz tozda Trgovina (M-Nanos). Poročilo o poslovanju M-IB v letu 1981 Zelo obširno, vendar tudi zelo zanimivo poročilo o poslovanju je podala Draga Vaupotič, direktorica M-IB. Na osnovi z letnim planskim aktom sozda sprejete stopnje za združevanje sredstev za investicije za realizacijo srednjeročnega programa razvoja sozda (50% amortizacije in 15% davčne osnove) so članice lani združile 212.235.948,00 dinarjev. Planirana predračunska vrednost investicij, ki naj bi jih v lanskem letu realizirali, je bila 1.286.780.000,00 dinarjev. Pregled finančnih konstrukcij, ki jih je v letu 1981 obravnaval poslovni odbor M-IB kaže, da se investicije ne realizirajo po planu, saj so bila lani odobrena združena sredstva le za pet novih investicij iz srednjeročnega plana, v skupni predračunski vrednosti okoli 210 milijonov dinarjev, vse ostale odobritve združenih sredstev pa so predstavljale ali zamenjavo virov ali pa pokrivanje prekoračitev zaradi več in dodatnih del, pa tudi zaradi izjemnih podražitev glede na visoko rast cen na področju gradbeništva in opreme. Za nove investicije je bilo v lanskem letu odobrenih 54 milijonov, za prekoračitve investicij v teku pa 82 milijonov dinarjev. Razlog za to, da investicije ne bodo realizirane v načrtovanem obsegu, so predvsem znane zakonske omejitve na področju investiranja. Za posamezne investicije, ki so v pripravi ali v teku (prekoračitve), je M-IB izdajala garancije za zagotovitev sredstev in s tem omogočila, da ob pričetku teh investicij oziroma ob prijavi prekoračitev ni bilo treba izločati sredstev. V lanskem letu je bilo izdanih 33 garancij za zagotovitev sredstev v skupnem znesku 166.931.644,85 dinarjev. Glede na možnosti, ki jih ima M-IB zaradi likvidnostnega investicijskega potenciala (LIP - ugotavlja ga na osnovi združevanja za investicije), je M-IB lahko izdajala tudi garancije za zavarovanje plačil za investicije. Tako je bila investitorjem omogočena odložitev plačila za posamezne investicije oziroma jim je bil prihranjen strošek provizije za temeljno banko, ki bi v nasprotnem primeru izdala garancijo namesto M-IB. V obravnavanem obdobju je bilo izdanih 39 garancij za zavarovanje plačil za investicije v skupnem znesku 147.994.621,85 dinarjev. Investicijsko kreditna služba M-In-teme banke je pripravila tudi osem pogodb o sovlaganju sredstev v skupnem znesku 70.846.668,78 dinarjev: M-Univerzalu 2,85 milijona iz sredstev Mure, tozdu Jelka (M-Rožnik) 12,8 milijona za izgradnjo blagovnice v Ribnici, M-Preskrbi 28,2 milijona za izgradnjo blagovnice v Krškem, M-Potrošni-ku 8 milijonov za izgradnjo blagovnice v Lenartu, tozdu Trgovina (M-Nanos) 5,6 milijona za izgradnjo blagovnice v Cerknici, tozdu Indus (M-Nanos) 6 milijonov za odkup poslovnega prostora Železnina, tozdu Gradišče (M-Rožnik) 3 milijone za odkup in adaptacijo prodajalne s tehničnim blagom v Mirni ter tozdu Kavarna Evropa (M-Hoteli gostinstvo) 4 milijone dinarjev za adaptacijo kavarne Evropa. Uporabniki združenih sredstev pričeli vlagateljem vračati prve zneske V mesecu decembru so uporabniki združenih sredstev pričeli vlagateljem vračati prve zneske. Tudi vse obveznosti do vlagateljev za leto 1981 so bile poravnane in to v revaloriziranih zneskih. Skupaj je bilo vrnjenih 13.124.917,10 dinarjev, od tega 6.642.437,22 dinarjev iz učinka revalorizacije in 6.482.479,88 dinarjev kot vračilo združenih sredstev. Skupni dohodek, ustvarjen iz skupnih investicij, je bil realiziran le v takšnem znesku, da je pokril ustrezni del osebnih dohodkov splošne in skupne porabe in ni v celoti zadostoval za vračilo letne obveznosti združenih sredstev. Nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi torej ni bilo moč obračunati, ker je bil ustvarjeni skupni dohodek prenizek in so uporabniki družbenih sredstev vračila realizirali iz drugih virov. 31. 12. 1981 je pri M-IB združevalo sredstva za tekoče poslovanje 54 organizacij združenega dela in dve delovni skupnosti. Promet, opravljen preko M-IB v lanskem letu, je bil takšenle: plačilnega prometa preko SDK je bilo za 15.704.848.000,00 dinarjev (indeks 1980/81 je 182), internega plačilnega prometa pa za 15.217.656.000,00 dinarjev (indeks 229). Glede na to, da je bil najvišji dnevni plačilni promet 308 milijonov dinarjev in da za ta promet ni bilo treba angažirati žiralnega denarja, pomeni to enak znesek manj potrebnih sredstev zaradi opravljanja internega plačilnega prometa na osnovi združevanja sredstev za tekoče poslovanje in prihranek pri obrestih za najmanj 35 milijonov dinarjev. Zaradi takšnega združevanja (zaradi koncentracije sredstev) je tudi skupna potreba po žiralnem denarju nižja za 260 milijonov dinarjev, to je za stanje pozitivnih saldov na internih računih, iz katerih se likvidnostno kreditirajo negativni interni računi. Zato je v skupnem potreba po žiralnem denarju toliko manjša, kar predstavlja prihranek pri obrestih v višini 28 milijonov dinarjev, ker se obresti za likvidnostne kredite prelivajo med članicami po dogovorjenih stopnjah, v končni fazi pa ostanejo v sozdu in torej ne predstavljajo odliva dohodka v temeljne banke. Takšno združevanje je ena najracionalnejših oblik gospodarjenja z denarjem. Z nadaljnjim vključevanjem še ostalih 16 članic M-IB obstajajo potencialne možnosti za skupno reševanje problema likvidnosti vseh članic M-IB. Učinki se odražajo v prejetih obrestih za sredstva, ki jih ima članica združena v obliki sredstev na vpogled ali v obliki depozita. Pozitivni učinki so tudi v tem, da članica uporabi likvidnostni kredit le do zneska dnevnega primanjkljaja sredstev za poravnavo svojih obveznosti preko M-IB. Za posamezno članico so takšni učinki pozitivni le, če redno (vsak dan) prazni svoj žiro račun na račun M-IB in to s telefonskim nalogom. V lanskem letu je najvišji dnevni saldo žiro računa M-IB znašal 177, najniž-ji 3, povprečni pa 60 milijonov dinarjev. Najvišji dnevni priliv na žiro račun M-IB je znašal 210, najnižji 18, povprečni pa 62 milijonov dinarjev. Najvišji dnevni odliv iz žiro računa M-IB je znašal 150, najnižji 18, povprečni pa 62 milijonov dinarjev. Najvišji dnevni interni plačilni promet preko M-I8 je znašal 308, najnižji 11, povprečni pa 61 milijonov dinarjev. Za članice, za katere je M-IB opravljala plačilni promet, je bilo v letu 1981 izdanih 39.246 menic, v skupnem znesku 4.187 milijonov dinarjev, kar je 2,2-krat več kot leto pred tem. Menice so si članice avalirale med seboj. M-IB je avalirala le menice, pri katerih ni trasant M-IB, v okviru svojega kratkoročnega kreditnega potenciala, v skupnem znesku 1.409 milijonov dinarjev. V nadaljevanju poročila je tovarišica Vaupotičeva spregovorila o združevanju sredstev za interne kompenzacije (podpisnice so lani zbrale 8,1 milijona dinarjev, sredstva pa so bila uporabljena v novembru in letos v februarju), o združevanju sredstev za vlaganje v razširitev prašičerejske farme v Novi Topoli (vloženih od 205 milijonov dinarjev, vlagateljema - postojnskemu in ljubljanskemu tozdu TMI - pa bo zagotovljenih 20 tisoč pitancev na leto), o združevanju sredstev za pokrivanje izgube (kredit 3 milijone dinarjev za postojnski tozd TMI), o združevanju sredstev sklada skupne porabe (5 upravičenih do kreditov v višini 2 milijona dinarjev), o finančnem planiranju in analizah, o knjigovodstvu, o izpolnjevanju plana zaposlovanja v M-IB v letu 1981, o realizaciji plana nabave osnovnih sredstev ter o načinu ohranjanja likvidnosti M-IB in njenih članic v letu 1981 in s tem v zvezi o ne preveč rožnatem likvidnostnem položaju. M-Interna banka je v letu 1981 dosegla za 56.253.315,95 dinarjev prihodkov, ki so za 68% višji od prihodkov v letu 1980, načrt za leto 1981 pa je bil za 21% presežen. Na višino prihodkov so v največji meri vplivale obresti od za uporabo v banki združenih in zbranih sredstev. Delež obresti znaša 80% vseh prihodkov M-IB. Prihodki od obresti so se povečali za 62%, letni načrt prejetih obresti pa je bil za 24% presežen. Odhodki M-IB so v lanskem leti) znašali 46.207.287,10 dinarjev in so bil* za 83% višji od odhodkov v letu poprej. Bili so tudi za 15 indeksnih točk večji od prihodkov; vzrok za to je vet danih obresti članicam ter visok saldo računa M-IB v januarju, juliju in avgustu. Pretežni del odhodkov tvorijo da ne obresti (80%), med temi pa največj1 delež obresti članicam za združen^ sredstva. Skupnega dohodka je bilo v lanskem letu za 10.046.029,00 dinarjev, kar je za 23% več kot v letu 1980, planirani pa je bil dosežen 21-odstotno Znesek bo M-IB po določilih samoupravnega sporazuma o oblikovanju in uporabi prihodkov in razporejanju skupnega dohodka razdelila članicarn in jim ga najkasneje do 14. aprila tud1 nakazala. LIP za 1981 ter od 1982 do 1990 Za leto 1981 je bilo ugotovljenega likvidnostnega investicijskega potenciala za 220 milijonov dinarjev, realiziranega za 218 milijonov, izkoriščenega za 74,604 milijonov, prostega dela P*1 za 143,396 milijonov dinarjev. Za č®5 od 1982 do 1990 so’bili ugotovljeni zneski, do katerih sme M-IB dajati garancije in avalirati menice za zavarovanj6 plačil za investicije. Poročili dveh odborov Poročilu odbora samoupravne delavske kontrole M-IB, ki ga je P°daJ; njegova predsednica, Milena Oražein iz M-Nanosa, je sledilo poročilo slovnega odbora M-IB za mandatu ^ obdobje dveh let, v katerem je ta ime 40 sej in sprejel 368 sklepov. Med drU gim je obravnaval 38 zahtevkov za k® riščenje združenih sredstev za invesu cije ter odobril 53 garancij za zagotoV tev sredstev ter 61 garancij za zavat vanje plačil. Za delegata M-IB v organe upravi] nja Ljubljanske banke - GospodarS banke (LB-GB) je bil za nasled« mandatno obdobje izvoljen Samo D stal. Višje obrestne mere LB-GB je 1. marca sprejela nm ’ višje obrestne mere, ki zdaj znas.^g 16% za likvidnostne in kratkonog.^ kredite. O predlogu enakega p°vlša je obrestnih mer pri M-IB je kasu sklepal poslovni odbor M-IB in to ^ potrdil, saj bi v nasprotnem Prl utegnilo priti do težkega likvidno® ga položaja. 0% Na koncu je bila za predsedn1/.^)] seje zbora M-IB izvoljena Gab br Habjanič iz M-Izbire Panonije, fino namestnico pa Magda Frlan 1 KZ Cerknica. Povzel M. M. Pregled dela M-KGZ Sora Žiri v letu 1981 Miran Naglič — dipl. ing. agr. Pospeševanje kmetijstva in proizvodno sodelovanje s kmeti Mercator-Kmetijsko gozdarska zadruga Sora Žiri, ki pokriva področje KS Žiri v občini Škofja Loka in Področje KS Rovte ter KS Vrh nad Rovtami v občini Logatec, je zadolžena za vodenje in organiziranje kmetijske proizvodnje na tem področju. Da bi zadruga lahko izpolnila Vse zahtevane naloge, mora biti tudi primerno organizirana in kadrovsko zasedena. Ker je samo krneti]stvo slabo akumulativno, je uilo potrebno vključiti v poslovanje zadruge tudi druge, dopolnil-Pe dejavnosti, s katerimi delavci ln kmetje-člani zadruge opleme-niujejo svoje delo ter si tako zago-tavljajo ugoden finančni rezultat. Razvijanje samoupravnih odnosov na področju proizvodnega in dohodkovnega povezovanja ter ^elje pridelati čim več tržnih viškov hrane, je narekovalo potrebo P° povezovanju naših zmogljivo-sti (proizvodne zmogljivosti članov zadruge) v produkcijsko veri-S°- Člani in delavci zadruge so se ^nto z letom 1981 vključili v sozd ktercator, kamor je vključenih po-drugih OZD tudi pet kmetijskih organizacij in kombinatov. Samoupravna organiziranost lh dohodkovna povezanost . Temeljna ugotovitev, ki so jo 'zrazili člani in delavci zadruge na zborih, ki so jih imeli ob sprejemanju zaključnega računa, je bila, da Je edina takšna organiziranost pra-vuna in kakor so pokazale izkušnje, tudi uspešna, pa čeprav neka-J-eri tega nočejo ali ne morejo razu-meti. Naj navedem nekaj konkretnih Rezultatov takega povezovanja. vsi v sozdu še zavedamo stare resnice, da brez setve ni žetve, zato smo se odločili za vlaganje združenih sredstev sozda tudi za razvijanje kmetijske proizvodnje. V letu 1981 so kmetje, člani naše zadruge, prejeli poleg kredita za investi-Cljska vlaganja v kmetijsko proiz-v°dnjo po določilih Samouprav-£ega sporazuma o ustanovitvi konzorcija za zagotavljanje sred-‘lev za proizvodnjo in preskrbo brane za potrebe SR Slovenije in izvoz, še 25% predračunske vrednosti kredita iz združenih sred-stev sozda. Tržna proizvodnja Glavna tržna viška kmetov tega področja sta mlado pitano govedo in mleko. Ostalih tržnih viškov, kot so krompir, sveže kože, zelišča, gozdni sadeži, je zelo malo. Nekatere kmetije imajo tudi več prašičev, kot je potrebno za oskrbo družine s svinjskim mesom, zato imajo občasno tudi nekaj tržnih viškov mesa, toda tega je zelo malo, zato zadruga ne organizira tovrstne prodaje. Tabela 1. Tržni viški kooperacijske proizvodnje v letu 1980 in 1981, po zadružnih enotah popisom je bilo ugotovljeno, da je 59,9% kmetij takih, ki imajo 0,1 do 10 ha skupne površine zemljišč. Razumljivo je, da v takih razmerah, kjer je tudi zelo ostra klima, ni možna intenzivna poljedeljska proizvodnja. Kljub temu pa smo se tudi mi vključili v vseslovensko akcijo tržnega pridelovanja pšenice in jo posejali na površini 6,95 ha. Povprečna površina zemlje pod pšenico znaša 0,43 ha na pogodbo, vedeti pa moramo, da ima vsak kmet posejano pšenico na 2 do 3 njivicah. Sprašujemo se kako naj na tako majhnih njivicah dosežemo intenzivno proizvodnjo. Pospeševalna služba Naloga, ki jo izvaja pospeševalna služba je kompleksna, kar pomeni, da je sestavljena iz del in nalog, ki so si med sabo zelo malo podobna, vsa pa prispevajo k bolj- Tržni viški Odkup 1980 Odkup 1981 Index ZE Žiri goveda 314 kom 159.835 kg 368 kom 189.765 kg 119 kože vseh vrst 1319 kom 19.233 kg 1227 kom 19.190 kg 99 zelišča 3.856 kg 12.229 kg 317 ZE Rovte goveda 193 kom 96.715 kg 216 kom 109.124 kg 113 teleta 13 kom 1.094 kg 1 kom 105 kg 9 kože vseh vrst 486 kom 7.362 kg 541 kom 8.541 kg 116 zelišča 537 kg 8.737 kg 1627 krompir 1.200 kg 21.950 kg 1829 Mleko ZE Žiri 746.254 litrov 136.654 litr. 102 Z E Rovte 623.994 litr. Intenzivna proizvodnja na njivicah? Področje, ki ga pokriva zadruga je v glavnem hribovit teren z nadmorsko višino 480 do 1100 m in s slabo posestno strukturo (majhne kmetije z razdrobljeno posestjo). S kratkotrajne oziroma so končane, ko je določeno delo opravljeno, pri tem pa bi težko ločili, katere so pomembnejše. Zaključek Tudi pri nas postaja predelovanje hrane prednostna naloga celotne družbe. V ta namen se iz različnih virov združujejo precejšnja sredstva za pokrivanje neskladij v proizvodni verigi. Zavedati se moramo, da s temi sredstvi, čeprav v skupnem predstavljajo precejšen znesek, le zadržujemo obstoječe stanje in dosežen nivo proizvodnje. Za ilustracijo navajamo: Tabela 2. Primerjava rasti cen re-promateriala in MPG od 1. 1. 1980 do 21. 12. 1981 cena 1. 1. 80 31. 12. 81 index Mlado pitano govedo ZT I. 35,30 57,00 162 Koruza 5,00 14,00 280 Gnojilo 4,30 8,75 203 Če podrobneje pogledamo delo pospeševalne službe, lahko ugotovimo, da je veliko dela, ki je strokovno zahtevno, veliko pa je tudi takega, ki s stroko nima nikakršne zveze, v končni fazi pa tudi pripomore k boljšemu končnemu uspehu. Smatramo, da je politika regresiranja kratkoročnega značaja in le gašenje požara, zato predlagamo, da se tudi v kmetijstvu preide na priznavanje povprečne lastne cene za enoto proizvoda, posebno še v hribovskem svetu, kjer so stroški proizvodnje za 30 do 40 odstotkov višji kot v ravnini. šemu končnemu rezultatu - pridelati čim več hrane in izboljšati življenjske razmere na kmetijah. Nekatere naloge, ki jih izvaja pospeševalna služba se ponavljajo preko celega leta, druge pa so Marsikje v kmetijskih zadrugah dopolnilne dejavnosti izboljšajo finančne rezultate. Na sliki: razrez lesa v M-KGZ Sora v zireh. Foto: Jože Rozman Smisel združevanja v sozd tudi v internih kompenzacijah Marko Bokal — Delovna skupnost sozda Rešiti, kar se rešiti da! Sozd Mercator si zato prizadeva, da se ohrani oziroma se poveča stalež živine v kmetijskih organizacijah sozda. Zato je bil narejen predlog, da se kompenzira vzrejeno živino v kmetijski kooperaciji, vendar le živino, ki je bila dobavljena sozdovskim organizacijam v 3. četrtletju 1981, ko so se razmere pri reji poslabšale, pa tudi zato, da ostane nekaj sredstev še za zadnje četrtletje. Živinorejska proizvodnja se je aradi nesorazmerja cen reproma-eriala in tržnih viškov znašla v ©zavidljivem položaju. Zaradi kupnega interesa kmetijstva, Predelave, trgovine in gostinstva, Pridelati dovolj hrane, smo v okvi-Ru sozda sklenili Samoupravni ^Porazum o oblikovanju sredstev k interne kompenzacije. Na osno-i tega sporazuma so kmetje vseh ^rnetijskih OZD prejeli kompen-a©ijo za kritje negativne razlike jR' Pitanju mlade živine v znesku odstotkov od tržne cene za kilo-®rarn žive teže goveda. li 0^viru sozda smo se dogovori-udi za skupno zagotavljanje re-t^roKteriala in deviz pri uvozu le rir, . če se ne bi zagotavljale iz do v*rov. V letu 1981 je bil ta skf°VOr v izvajanju, saj smo rez Pn° nabavljali gnojila, pesne ki ari0hodek V letUJ981 dinarjev, kar je 18,3 ^m .v lanskem primerjal- udobju, letni plan pa je do-97-odstotno. Zaradi hitrejše rasti porabljenih sredstev od celotnega prihodka po tozdih je pri vseh tozdih rast dohodka, v primerjavi z doseženim v letu 1981, precej počasnejša od rasti celotnega prihodka. Realni dohodek v masi in na zaposlenega se je v primerjavi z lanskim primerjalnim obdobjem zmanjšal v vseh tozdih. Deleži dohodka tozdov v dohodku celotne DO so se povečali v vseh tozdih, razen v tozdu Izbira, pri katerem vpliva na zmanjšanje deleža dohodka v dohodku DO v letu 1981, v primerjavi s preteklim primerjalnim obdobjem, pripojitev grosistične prodaje prehrambenega blaga k tozdu Grosist. DO je v letu 1980 namenila za pokrivanje vseh obveznosti iz dohodka 30,3 %, preostali delež 69,7 % pa je prikazan kot čisti dohodek DO; v letu 1981 se je delež obveznosti iz dohodka povečal za 21,1 % in znaša 36,7 %, to pa na račun zmanjšanja deleža čistega dohodka na 63,3 %. jalnem obdobju in 25,2% nad povprečnimi planiranimi. Obračanje zalog trgovskega blaga se je v letu 1981, v primerjavi z enakim obdobjem 1980, le znatno izboljšalo in sicer so se zaloge v letu 1980 obrnile 6,35 krat, v lanskem letu pa 6,56 krat. Na 3,3-odstotno povečanje na ravni DO je vplivalo hitrejše obračanje zalog v tozdih Sadje Koper in Grosist (pri slednjem vpliva na hitrejše obračanje spremenjena struktura prodanega trgovskega blaga), pri vseh ostalih tozdih pa je bilo obračanje v letu 1981 počasnejše kot v preteklem letu. Struktura delitve dohodka v letu 1981 v primerjavi z letom 1980 in planom 1981 elementi leto 1980 plan 1981 leto 1981 4:2 indeks 1 2 3 4 5 6 - dohodek: 100,0 100,0 100,0 — - - del za obresti 11,1 8,8 11,2 100,9 127,3 - del za prisp. in davke 10,9 13,1 16,6 152,3 126,7 - del za prisp. DO 6,0 6,2 6,9 115,0 111,3 - del za prisp. SOZD 1,3 1,0 1,0 76,9 100,0 - pospešena AM 1,0 1,1 1,0 100,0 90,9 - čisti dohodek 69,7 69,7 63,3 90,8 90,8 Obveznosti za finansiranje skupne in splošne porabe ter delovne skupnosti DO so v letu 1981 naraščale hitreje od dohodka, delež skupne in splošne porabe ter drugih obveznosti pa se je povečal z 10,9 na 16,6 % (tu ima močan vpliv spremenjeno finansiranje SIS za zdravstvo). Delež za finansiranje delovne skupnosti DO se je povečal s 6 na 6,9 %, delež obresti za kredite je ostal na ravni iz leta 1980, prav tako tudi pospešena amortizacija, delež za prispevek sozdu pa se je zmanjšal z 1,3 na 1 %. Povprečni nominalni čisti OD na zaposlenega v letu 1981 je v DO Ostanek čistega dohodka so tozdi M-Nanosa razporedili na: - poslovni sklad 3.496.456 dinarjev - rezervni sklad 10.452.223 dinarjev - sklad skupne porabe 25.277.910 dinarjev Zaloge trgovskega blaga (trgovski tozdi brez TMI) Stanje skupnih zalog trgovskega blaga se je v letu 1981, v primerjavi s stanjem 1. 1. 1981, povečalo za 12,3%. V tretjem trimesečju 1981 so se zaloge trgovskega blaga znižale za 7,5%, v zadnjih treh mesecih pa še za 0,6%. Kazalci uspešnosti poslovanja Produktivnost gledana skozi prodajo na zaposlenega, se je v letu 1981, v primerjavi s preteklim primerjalnim obdobjem, povečala za 33%. Ob upoštevanju porasta cen v trgovini na debelo in drobno ugotavljamo, da se je fizični obseg prodaje na zaposlenega znižal za približno 12%. Dohodek na zaposlenega se je v primerjavi s preteklim letom nominalno povečal za 15,4%. Dohodek podskupine dejavnosti SRS, dosežen v letu 1981, presegamo v M-Nanosu za približno 5%. Ce primerjamo porast dohodka na zaposlenega po tozdih, v obdobjih, ki ju primerjamo, ugotovimo, da se je realni dohodek na zaposlenega v letu 1981, v primerjavi z letom 1980, zmanjšal v vseh tozdih, najmočneje pa v tozdih Grosist, Izbira in Trgovina. Pri tozdu Grosist smo opazili tudi padec dohodka na zaposlenega v 4. trimesečju, v primerjavi z doseženim v devet-mesečju 1981. Letni obračun dela, razčlenitev uspešnosti poslovanja in pregled učinkovitosti sindikalne dejavnosti so nedvomno najpomembnejši dogodki, v katere so bili vključeni celotni kolektivi. Na sliki je zbor kolektiva tozda Indus v trenutku sprejemanja načrta dela in izvolitve sindikalnega vodstva. Na zboru se je pokazala visoka stopnja enotnosti tega kolektiva ter velika m®ra razumevanja in pripravljenosti za sodelovanje, kar je pogoj za učinkovito gospodarjenje v sedanjem gospodarskem zapletenem obdobju. znašal 9.716 dinarjev, kar je 3,1 % več kot v devetmesečju 1981 ter 22,5 % več kot v letu 1980. Ob upoštevanju porasta življenjskih stroškov ugotavljamo, da so se realni čisti OD na zaposlenega v letu dni v tozdih znižali za 16 do 20 %. Povprečni izplačani čisti OD na zaposlenega, dosežen v M-Na-nosu v letu 1981, zaostaja za doseženim v trgovini in gospodarstvu SRS (prav tako v letu 1981) za približno 12 %. Ostanek čistega dohodka Nominalni ostanek čistega dohodka, dosežen v lanskem letu je za 33,5 % nižji kot v predlanskem. Znaša 39.226.589 dinarjev, brez odbitka izgube TMI pa 40.996.564 dinarjev. Izguba tozda TMI zna -1.298.111 dinarjev, v primerjavi z letom 1980 pa se je zmanjšala za 56 %. Povprečne dosežene zaloge trgovskega blaga so v letu 1981 znašale 704.964.101 dinarjev, "kar je 19,8% več kot v preteklem primer- Skupaj 7.933 Izbira 8.355 Preskrba 7.945 Indus 7.573 Opskrba Sadje 7.783 Koper 8.029 Trgovina 7.405 Grosist 8.519 TMI 6.502 DS DO 8.900 Ekonomičnost: celotni dohodek je v letu 1981, v primerjavi z letom 1980, v vseh temeljnih organizacijah naraščal počasneje od 9.716 122,5 9.661 115,6 9.996 125,8 9.114 120,3 10.203 132,1 10.311 128,4 8.661 117,0 10.496 123,2 8.431 129,7 11.009 123,7 Povprečni mesečni čisti osebni dohodki na zaposlenega, doseženi v letu 1981, v primerjavi s preteklim primerjalnim obdobjem in letnim planom 1981 tozd doseženi v 1980 doseženi v 1981 indeks 1 2 3 3:2 porabljenih sredstev, iz česar izhaja, da se je doseženi celotni prihodek na 100 dinarjev porabljenih sredstev v vseh tozdih znižal. Na ravni DO smo v letu 1980 dosegli na 100 dinarjev porabljenih sredstev 115 dinarjev celotnega prihodka, v letu 1981 pa 112,3 dinarjev, kar je 2,4% manj kot v preteklem letu. Rentabilnost: zaradi povečanja zalog trgovskega blaga in aktiviranja novih naložb so se v letošnjem devetmesečju, v primerjavi z enakim obdobjem lani, povprečno uporabljena osnovna in obratna sredstva na ravni DO povečala za 33,6%, dohodek pa le za 15,4%. V letu 1980 je znašal dohodek 29,19 dinarjev na 100 dinarjev povprečno uporabljenih poslovnih sredstev, v letu 1981 pa 25,84 dinarjev. Letni plan je dosežen 84-odstotno. Zakaj smo tam, kjer smo? Iz ugotovitev, ki se prepletajo skozi analiziranje doseženih rezultatov poslovanja tozdov in DO kot celote v letu 1981, v primerjavi s preteklim primerjalnim obdobjem ter planom, ki smo si ga zastavili za leto 1981, lahko povzame- Nanosove vesti mo, da se položaj trgovine na debelo in drobno slabša. Že ob analiziranju devetmesečnih rezultatov smo ugotavljali isto in navedli tudi vzroke za takšno stanje (padanje fizičnega obsega prodaje zaradi zmanjševanja realnih OD in s tem kupne moči ter ustalitvenih ukrepov, ki vplivajo na pomanjkanje posameznih proizvodov na tržišču, zmanjševanje povprečnega odstotka neto razlike v ceni (zamrznjene marže) in podobno). Naše poslovanje je izredno nizko donosno. V primerjavi s sorodnimi tozdi in DO dosegamo nizko rentabilnost oziroma precej manj dohodka v primerjavi s povprečno angažiranimi poslovnimi sredstvi kot primerljive DO in tozdi ali kot v podskupinah dejavnosti. Vzrok temu so zelo nizki količniki obračanja zalog trgovskega blaga in s tem visoka povprečno angažirana predvsem obratna sredstva. Visoke zaloge v primerjavi z doseženo prodajo vplivajo na pomanjkanje obratnih sredstev ter s tem na stalno najemanje kratkoročnih premostitvenih kreditov za pokrivanje zalog. Slednji vplivajo na zelo visok delež obresti za kredite za obratna sredstva v primerjavi z doseženo prodajo trgovskega blaga ter v primerjavi s sorodnimi tozdi in DO. Ob ugotovitvi, da je bil dohodek na zaposlenega v letu 1981 v M-Nanosu enak tistemu v podskupini dejavnosti SRS v istem obdobju, da pa so akumulacija in vsi pokazatelji donosnosti močno pod doseženimi po podskupinah dejavnosti ter v sorodnih DO in tozdih, lahko sklepamo, da padanje fizičnega obsega prodaje in povprečnega odstotka neto razlike v ceni enako vpliva negativno na naše rezultate kot na rezultate primerljivih trgovskih DO in tozdov, da pa imajo precej manjše deleže obresti za kredite v primerjavi z doseženo prodajo ter da precej hitreje obračajo zaloge trgovskega blaga, oziroma da imajo zaradi tega precej manjša povprečno angažirana obratna sredstva, s tem pa več dohodka v primerjavi s povprečno angažiranimi poslovnimi sredstvi in daleč boljšo akumula-tivnost oziroma reproduktivno sposobnost. Nanosove vesti Športniki M-Nanosa se bodo organizirali Franc Glažar - DSSS O pomenu in vlogi športne dejavnosti je bilo v tem glasilu že mnogo napisanega. Vsi vemo, kako velikega pomena je rek »Zdrav duh v zdravem telesu!« in kolikšen je vpliv razmer na tem področju na medsebojne odnose, na čvrstost kolektiva, na delovno pripravljenost, pa tudi na dolgoletno vitalnost in delovno sposobnost človeka. Le zavedanje o teh vplivih pa je očitno premalo, saj nam dejavnost zamira, namesto da bi rasla in ugotavljamo, da se, še posebno mladi, premalo in preozko vključujejo v športno rekreativno aktivnost. In kaj storiti? Najbolj zagnani športni delavci v Mercator-Nanosu so pripravili vse, da se bomo na novo organizirali. Pripravljen je sklic ustanovne skupščine s predlogom za ustanovitev Športnega kluba Nanos. Na ustanovni skupščini bodo izvoljeni organi Jduba: upravni in nadzorni odbor, predsednik in njegov namestnik ter tajnik in blagajnik kluba. Pripravljen je tudi predlog Pravil za delovanje kluba. V pripravah na ustanovno skup- ščino je bil sprejet predlog, da se v načrt dejavnosti vključijo: panoga nosilec nalog smučanje košarka streljanje namizni tenis balinanje Dušan Arko (DSSS) Štefan Klemenc (tozd Grosist) Alojz Bajc (tozd Grosist) Cveto Kravanja (tozd Grosist) Jože Požar (tozd Grosist) kegljanje Peter Smrdelj (tozd Grosist) plavanje Zinka Gospodarič (DSSS) šah Ivo Šavor (DSSS) atletika Peter Urbančič (tozd Grosist) planinarjenje Josip Pum (DSSS) Inciativni odbor predlaga, da so nosilci nalog po panogah kar najbliže, da bi bilo omogočeno usklajevanje, medtem ko naj se vsi tozdi vključijo v upravni odbor prek svojih sekcij in vodij, ki jih bodo imenovali. Vsak tozd bo organiziral svojo sekcijo športnega kluba z odgovornim vodenjem in z določenimi nosilci nalog po posameznih športnih panogah. Iniciativni odbor je pripravil tudi predlog za vodstvo športnega kluba Nanos, in sicer: - predsednik Mato Šoljič (tozd TMI) - namestnik Cveto Kravanja (tozd Grosist) - tajnik Sergej Paternost (DSSS) - blagajnik Julka Vidmar (DSSS) Iniciativni odbor predlaga, da se kot osnova za financiranje določi članarina. Članstvo v klubu naj bi bilo množično, ker bo tudi program dela kluba temeljil na množičnosti. Predlagano je, naj bi za člane kluba pridobili vse zaposlene v M-Nanosu. Pravnik svetuje Ali more delavki prenehati delovno razmerje, če ob sklenitvi delovnega razmerja ni povedala, da je noseča? To vprašanje obravnava 168. člen Zakona o delovnih razmerjih, in sicer v 1. točki, kjer pravi, da delavcu preneha delovno razmerje, če je pri stopanju v delovno razmerje zamolčal ali dal neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji, ti podatki pa so bistveni za opravljanje del, za katere je sklenil delovno razmerje. Ob tem problemu je razpravljalo Sodišče združenega dela SRS in izdalo ustrezno odločbo. Po mnenju sodišča v primeru nosečnosti delavke ni mogoče uporabiti določila 1. točke 168. člena Zakona o delovnih razmerjih. Ta določila se lahko uporabijo v primeru, če zamolči okoliščine v zvezi z delovnimi pogoji, to pa so podatki o splošni zdravstveni sposobnosti delavke za opravljanje del, za katere je sklenila delovno razmerje, in podatki, ki so pogoj za sklenitev delovnega razmerja po 18. členu ZKR - kot so dopolnitev 15 let starosti, splošne in posebne zahteve itd. S tem, da delavka ob sklenitvi delovnega razmerja ni povedala, da je noseča, je povzročila delodajalcu probleme, ker zaradi nosečnosti ni mogla biti razporejena na dela, za katera je bila sprejeta. Zaradi tega pa po zakonskih predpisih ni izpolnjen pogoj za prenehanje dlovnega razmerja, saj ni spora o tem, da je delavka izpolnjevala splošne zdravstvene pogoje za opravljanje del, za katere je bila sprejeta, nosečnost sama po sebi pa je fiziološki pojav in ne bolezen. Zamolčanje dejstva nosečnosti pri sklenitvi delovnega razmerja ni pogoj za prenehanje delovnega razmerja. Sergej Peternost Ob 8. marcu smo v M-Nanosu spregovorili o pomenu, vrednotenju in upoštevanju dela in prizadevanj žena, praznični dan pa smo tudi počastili z lepo besedo, pesmijo in mladostnim plesom. Na posnetku je Irena Gnezdova, ki je pripravila lepoto besede Ele Peroci-jeve. Kori: Ne vem, kako bo šlo naprej? Življenjski stroški so vse večji, cene se vzpenjajo kot raketa, plače pa bolj po polževo... Venci: Prav praviš. Še malo, pa si ne bomo mogli privoščiti niti enega litra - ne belega ne črnega. Kori: Veš kaj? Treba bi bilo urediti vinograd! Kakšna sorta trte pa bi najbolj uspevala? Venci: Na postojnskem raste samo Izabela, pa še ta je bolj neučinkovite narave. Kori: Ali ne moreš iz nje delati vina? Venci: Precej kislo bi bilo, ne vem pa, kako se jesih spreminja v vino? Kori: Jo že imam! V naši polnilnici za sodavico bi z nekaj iznajdljivosti lahko izdeloval dobro peneče vino, saj pravijo, da tudi ba-karska vodica ni nikdar videla trte! Na športnem in kulturnem področju naši mladinci že nekaj časa gojijo prijateljske vezi in sodelovanje z vojaki postojnske garnizije. Tudi letos se je ob dnevu žena izkazalo, da je takšno sodelovanje plodno in vsebinsko bogato, zato ga je treba še razvijati in popestriti. Dekleta in fantje M-Nanosa pred zimsko mercatoriado niso mogli trenirati, saj na postojnskem že celo zimo ni snega. Pravijo, da bo smučarski center Kalič bel takrat, ko bodo zrasli zvončki. Dekleta so za poledenelo progo, žal imela premehke noge, na sliki pa vidimo našega znanega asa Dušana Arka, za katerega je zlata medalja vsako leto že vnaprej rezervirana. Prireditelji mercatoriade pravijo, da mu jo bodo drugo leto že prej poslali po pošti. Očitno je naš Dušan »premlad« za svoja leta. Druga zlata medalja je bila priborjena z znojem in težkim garanjem. V tekih je bila konkurenca še posebno močna in naš tekač Emil Vuga nas je prijetno presenetil. Res je bil v »formi«, saj se na cilju sploh ni mogel ustaviti. Vedeli smo sicer, da na suhem trenira, da opravi »tritavžent« počepov na teden, vendar na zlato vseeno nismo računali. Naš Emil pa je za las zgrešil še eno medaljo in sicer v kombinaciji, vendar sam pravi, da je obilje škodljivo. Obraz našega znanega tekača Franca Rožiča kar žari od zadovoljstva. Tudi njegova zlata medalja je prigarana, toda osvojil jo je s tolikšno prednostjo, da je njen lesk še posebno bleščeč. Tudi Rožič je vsakoletni nosilec medalj, vendar smo ga doslej poznali bolj kot nepremagljivega v letnih tekih. Očitno mu gre od rok vse, kar je vezano na hitrost in kondicijo. Če bi bilo na mercatoriadi tudi hitrostno drsanje, bi imeli gotovo še eno zlato. Zinka Gospodarič je imela pred tekmovanjem medaljo že v žeph .g podrobno smo se tudi zmenili, kako jo bomo »zalili«. Na slik* vidimo na startu, kjer je bilo še vse v redu. Navzdol pa - pri tre^ vratih je izgubila zlato medaljo, pri petih srebrno, pri sedmih br°L, sto in tako pristala na sicer še vedno odličnem četrtem mestu, upr vičeno pa se je jezila, ker za četrto mesto ni medalje - vsaj lesei>e' Mercator v SV Sloveniji Uspešno zaključili poslovno leto 1981 Marjana Olstrak — Delovna skupnost MIP Nizka akumulativnost zavira združevanje V delovni organizaciji Mercator Izbira-Panonija z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo, kljub večjim težavam, ki so spremljale poslova-uje, uspešno zaključili preteklo Poslovno leto. Preko 1300 zaposle- organizaciji v višini 9.914 dinarjev. Pri tem pa nas seveda moti, da vse delovne organizacije v občini niso spoštovale teh usmeritev ter so nekatere izplačevale več, kot jim je dopuščal ustvarjeni dohodek. LEGENDA MALOPRODAJA VELEPRODAJA Jih je ustvarilo realizacijo v višini h6 milijarde dinarjev, delež posa-Uiezne temeljne organizacije pa je grafično prikazan v strukturnem krogu. . Planirana realizacija za leto 1981 le bila nekoliko presežena, glede leto 1980 pa smo dosegli nomi-Ualno rast z indeksom 138. Ob Upoštevanju rasti cen ugotavljajmo, da je realna stopnja rasti prodaje pod doseženo v letu 1980, vendar je stanje v celotni trgovin-ski dejavnosti podobno. Realni Padec osebnih dohodkov v zad-Ujih dveh letih ter slaba oskrbljenost zaradi pomanjkanja večjega stevila proizvodov na tržišču sta Yzrok, da količinski obseg prodaje 2e dve leti nazaduje. Ekonomski položaj trgovine je oslabljen, odkar poslujemo v po-Spjih zamrznjenih marž. Zaradi •uzke akumulativnosti trgovina ne more zagotavljati sredstev za uruževanje v obsegu, kot to za-teva proizvodnja in kar je pogoj redno oskrbo trgovske mreže s Posameznimi artikli, saj jih bomo ®tos komaj zagotovili za normal-0 Poslovanje. Osebni dohodki zaostajajo za . oprečjem gospodarstva v občini tr rePubliki kot tudi za poprečjem Jf°vine v SRS. V obdobju deve-p mesecev lanskega leta (novejši Spojki za področje trgovine v de k še niso znani) je osebni doho-še f.Y.mal0Pr°dajni dejavnosti na-O zaostajal zad2% za republi-im poprečjem trgovine na drob-p. ’ J^dtem ko je bila stopnja aku-za 1 ^ivnosti v tozdu Maloprodaja jav ^ ^ višja od dosežene v tej de-Ua r.°j* na ravn' republike. Stanje P°d °b'r0^U trg°vine na debelo je OseV,r°ue za takšno zaostajanje or„ P^h dohodkov v naši delovni sti J11230!)! kaže iskati v preteklo-stanri° Smo se odrekali osebnemu teri^i ardu na račun razširitve ma-ne osnove dela. na m^fkoni dogovor nas je zatekel bi v ^J^h izhodiščnih osnovah ter *ehee °StrP meri upošteval dose-Poslen osehnega dohodka po za-oziro Pm v preteklem obdobju P°dsk 3 zaostajanja za poprečjem g0sPodamte dejavnostl v SRS in ^Poštr! V, .letu 1981 smo dosledno Utesni” i določila dogovora o tVg rH,Cevanju družbene usmeri-Uih c]ny?oreianja dohodka in osebji betn 0dkov ter dosegli popreč-^ osebni dohodek v delovni TOZD Maloprodaja je dosegla realizacijo v višini 1,9 milijarde dinarjev ter tako realizirala letni gospodarski načrt prodaje. Dohodek se je povečal glede na doseženega v letu 1980 za 23%, pri tem pa je potrebno upoštevati, da lanski dohodek ni povsem primerljiv z ustvarjenim v letu 1980. Prehrana delavcev ter nagrade učencev v gospodarstvu so vsebovani v materialnih stroških, to pa znižuje dohodek. Oskrba prodajaln ni bila zadovoljiva, saj je na tržišču vse leto primanjkovalo več vrst artiklov prehrambenega in tehničnega blaga ter drugih vrst blaga za široko potrošnjo. Tudi v letu 1982 ni pričakovati, da bi se položaj bistveno izboljšal. Ekonomski položaj trgovine na drobno je zaradi postopnega upadanja razlik v ceni še posebno kritičen. Okoli 30% poslovnih enot, predvsem prodajaln s prehrambenim blagom, je poslovno leto zaključilo z izgubo. Glede na to, da je oskrba prebivalstva primarna naloga trgovine na drobno, moramo poslovati tudi v enotah, ki zaradi izbora blaga z nizkimi stopnjami razlike v ceni prinašajo izgube. Večina teh enot je na manj razvitih območjih občine, nekaj pa tudi v mestnem središču. Če se politika oblikovanja cen v trgovini na drobno ne bo kmalu uredila v korist trgovine, bo potrebno podrobneje proučiti odpiralni čas prodajaln ter ga prilagoditi. Od skupno 724 zaposlenih v tozdu Maloprodaja je 79% kvalificiranih delavcev, prevladujejo pa predvsem delavke, saj zaposlujemo kar 73% žensk. Obstoječi sestav zaposlenih povzroča večje izpade na račun boleznin, predvsem na račun porodnih dopustov, in zahteva večje število zaposlenih, saj ima skoraj vsaka enota po eno ali dve delavki v bolniškem stale-žu. Zaradi deljenega delovnega časa je prisoten problem-varstva otrok, saj noben vzgojno varstveni zavod v Ptuju ne dela popoldne, čeprav je večje število zaposlenih, ki bi potrebovali tudi popoldansko varstvo. Na področju investicij smo v skladu s planom za leto 1981 ob 29. novembru odprli novo samopostrežno prodajalno v Cirkulanah. Zaradi zaostrene politike na področju investiranja nismo uspeli pričeti z gradnjo Centra osnovne preskrbe prebivalstva na Ziherlovi ploščadi v Ptuju. Predračunska vrednost objekta je zahtevala presojo republiške komisije za pregled investicijskih programov, zato bo treba skrčiti prvotno predvideno površino objekta ter temu prirejen elaborat posredovati regionalni komisiji. Če bo tako skrčen program prepotrebne trgovine dobil »zeleno luč«, bomo z gradnjo lahko pričeli v letu 1982. TOZD Veleprodaja se je, še bolj kot v preteklih letih, soočala s pomanjkanjem posameznih vrst blaga na nabavnem trgu. Kljub večjemu številu sporazumov s pomembnejšimi dobavitelji, sklenjenim na ravni sozda ali neposredno s proizvajalci, redna oskrba ni zagotovljena. Poleg maloprodajne mreže znotraj DO MIP je TOZD Veleprodaja zadolžena še za preskrbo ostalih Mercatorjevih delovnih organizacij v podravski in pomurski regiji, dobra polovica celotne realizacije pa odpade na kupce zunaj sozda Mercator. Podobno kot v maloprodaji, ugotavljamo tudi v veleprodajni dejavnosti postopno upadanje razlik v ceni. Vendar je tukaj prisoten še drug problem in sicer združevanje sredstev s proizvodnjo za sporazumno dogovorjene količine ter vnaprejšnja vplačila dogovorjenih dobav pri proizvajalcih sladkorja, železa, cementa ter še nekaterih drugih artiklov, dobesedno duši trgovino na veliko. Nekateri proizvojalci zahtevajo celo devizno udeležbo, ki je mi seveda ne moremo zagotoviti, saj ne ustvarjamo lastnih deviznih sredstev. Kot sovlagatelji pri gradnji Cementarne Anhovo imamo sicer zagotovljene določene količine dobav cementa, vendar bomo morali ponovno pokrivati izgubo in sanirati proizvodnjo, če bomo hoteli tudi v bodoče zagotoviti vsaj takšno oskrbo, kot je bila doslej. Podobni problemi so prisotni pri oskrbi vseh pomembnejših proizvodov, predvsem pa pri preskrbi tehničnega blaga (bela tehnika, kotli, toplovodni material, akustika). Ko analiziramo poslovanje tozda Veleprodaje v letu 1981 ter pri tem upoštevamo vso problematiko, ki spremlja poslovanje, smo lahko z doseženimi finančnimi rezultati zadovoljni. Realizacija v višini 2,4 milijarde dinarjev je za 38% višja od dosežene v letu 1980 ter za 1% višja od načrtovane. Dohodek se je povečal ter je presegel načrtovanega. Sredstva poslovnega sklada so višja od ustvarjenih v letu 1980, vendar imamo precejšnje obveznosti, ki jih moramo pokriti iz tega vira, od združevanja sredstev v tozdu in proizvodnji do odplačila anuitet za kredite, tako da ostane malo lastnih sredstev za naložbe. V letu 1981 ni bilo v tozdu Veleprodaje investicijskih vlaganj v objekte, pač pa smo nadomestili dotrajana prevozna sredstva in delovne naprave. Skladišče tekstila in galanterije je že dalj časa ozko grlo v poslovanju, zato se bo treba letos, v skladu z načrtovanimi nalogami za tekoče srednjeročno obdobje, lotili pripravljalnih de! za začetek gradnje tega prepotrebnega objekta v sklopu skladiščnega kompleksa na Rogozniški cesti v Ptuju, vzporedno pa bodo morale potekati aktivnosti za gradnjo garaž in akumulacijske postaje, kar je neraalizirana naloga iz preteklega planskega obdobja. Koncem lanskega leta smo organizirali tudi materialno poslovanje prehrambenega skladišča prek računalniške obdelave, zajemanje podatkov materialnega poslovanja v skladišču tehničnega blaga pa je že utečeno. Začetne težave, ki so se pojavile v decembru in januarju in jih je bilo čutiti tudi v oskrbljenosti maloprodajnih enot, smo v glavnem preobrodih. Z zadovoljstvom ugotavljamo prednosti tovrstne modernizacije poslovanja, ki ima sicer visoko ceno, a tudi velike prednosti. Poleg vskladiščenja blaga in prodaje na veliko razvija tozd Veleprodaja tudi kooperacijsko dejavnost. V lanskem letu je bilo v okviru te dejavnosti ustvarjeno 13% celotne realizacije tozda. Bodoča razvojna usmeritev te dejavnosti pomeni naš prispevek k oživljanju malega gospodarstva. Preko kooperantov želimo razvijati predvse tiste maloserijske in ve-likoserijske proizvode, ki jih naše gospodarstvo uvaža, načrtujemo pa tudi postopno vključitev nekaterih izdelkov v izvoz. Za TOZD Zaščita je bilo leto 1981 pomemben mejnik v njihovem razvoju. Dokončana je bila nova proizvodnja hala, s tem pa je bila omogočena razširitev proizvodnje ter preselitev obrata tekstilne zaščite konfekcije iz Ptuja na novo lokacijo v Kidričevem. Z boljšo organizacijo dela ter moderniziranim notranjim transportom, ki vključuje tekoči transportni trak, so izboljšani delovni pogoji zaposlenih, ki so žg doslej dosegli jugoslovansko produktivnost. Ugoden razmah je v letu 1981 doživela proizvodnja modne konfekcije, ki je z majnimi serijami modnih artiklov prodrla na tržišče. Proizvodna temeljna organizacija je ustvarila poslovne rezultate z najvišjim indeksom. Celotni prihodek je višji za 63%, dohodek pa se je povečal za polovico. Ekonomičnost je padla, saj so stroški poslovanja naraščali hitreje kot celotni prihodek. Problematika, ki je bila v Zaščiti še posebno prisotna, je razkorak med cenami surovin in reprodukcijskim materialom ter med cenami gotovih izdelkov. Cene surovinam so se lani med letom nekajkrat povišale in to za višji odstotek, kot nam je republiška skupnost za cene odobrila povišanje cen za naše proizvode. Poleg že omenjenih Škarij cen pa je oskrba s surovinami, predvsem s kakovostnim usnjem ter potrebnimi vrstami tekstila, dokaj negotova, kar povzroča večje zaloge, kot bi bile nujne ob redni preskrbi. Proizvajalci tekstilnih surovin zahtevajo celo devizno udeležbo. V letu 1982 ni pričakovati, da bi se stanje na tem področju izboljšalo - položaj se bo še zaostril. Visoki stroški, ki bodo spremljali poslovanje v novih proizvodnih prostorih (samo stroški amortizacije bodo za okoli 6-krat višji kot v letu 1981), bodo po vsej verjetnosti znižali ekonomičnost poslovanja. Poslovni rezultati, doseženi v naši delovni organizaciji v lanskem letu oziroma v vseh treh letih po združitvi, kot tudi vse ostale aktivnosti, ki smo jih v tem času izvedli, opravičujejo odločitev o skupnem poslovanju. Škoda pa je, da se proces združevanja trgovine v občini ne nadaljuje, saj bi nadaljnje povezovanje omogočilo večjo koncentracijo sredstev za skupne razvojne programe ter večjo specializacijo posameznih trgovskih strok. Letos in v prihodnjih letih moramo delavci Mercator - Izbire Panonije uresničiti še celo vrsto nalog, ki smo si jih zadali v naših srednjeročnih planih. Eden naših osnovnih ciljev pa je, da zagotovimo čim boljšo oskrbo potrošnikov in drugih kupcev, še bolj približamo izbor blaga potrebam potrošnikov ter ustvarimo materialne pogoje za sodobne oblike prodaje. To pa bo možno le ob drugačni politiki in spremenjenih odnosih družbenih dejavnikov do trgovine ter njene vloge. Novice iz tozda Maloprodaja Kristina Antolič - MIP Ptuj Preureditve, posodobitve, otvoritve... V želji, da popestrijo izbiro prehrambenega blaga, so se v tozdu Maloprodaja odločili, da nekdanjo prodajalno kruha v Ptuju preuredijo v ribarnico, kjer bomo prodajali sladkovodne in morske ribe, vino in drugo, kar tekne ob tej kulinarični ponudbi. Otvoritev - še v tem mesecu. Preureditvena dela, ki jih opravlja servisna skupina tozda, bodo znašala okrog 300 tisoč dinarjev. Toliko naj bi znašal tudi mesečni promet ribarnice. Oddelek bo del poslovne enote Jelen, v katerem bo v začetku zaposlen le en delavec. S tem s preureditvenimi deli v posameznih enotah še niso končali. Tako nameravajo v letošnjem letu urediti prodajalno s prehrambenim blagom na Bregu, oddelke v Blagovnici, samopostrežbo CMD in drugo. Na oddelku Šport poslovne enote Blagovnica so predmet poslovanja razširili še na komisijsko prodajo lovskega orožja in strelivo. Če ne bo novih omejitev za investicije, bodo že v mesecu maju pričeli z gradnjo oskrbovalnega centra na Ziherlovi ploščadi v Ptuju. Delovna praksa učencev usmer j enega izobraževanja Kristina Antolič — MIP Ptuj 51 učencev v naših prodajalnah Še nekaj mesecev nas loči od konca prvega leta usmerjenega izobraževanja pri nas. Uvedba novega načina izobraževanja pomeni večjo povezanost izobraževanja z delom v praksi. Delovna praksa pomeni aktivno vključevanje v neposredni delovni proces, v katerem bodo učenci spoznali delovni proces, organizacijo dela in samoupravne odnose - vse to bo pripomoglo k učenčevi opredelitvi za smer strokovnega izobraževanja v okviru njegove že izbrane usmeritve. Eden od bistvenih pogojev za takšno izobraževanje učencev v organizaciji združenega dela so: zagotovljeni materialni pogoji za organizacijo in izvajanje delovnega procesa ter z zakonom določene minimalne pravice udeleženca izobraževanja - varstvo pri delu, zavarovanje v primeru nesreče in nagrade v skladu z učenčevim prispevkom k dohodku. V naši delovni organizaciji bo delovno prakso opravljalo 51 učencev, ki bodo razporejeni v posamezne poslovne enote tozdov Veleprodaja in Maloprodaja. Prvi sestanek z učenci usmerjenega izobraževanja je bil določen za 22. tega meseca. Poslovodje oziroma vodje delovnih enot, ki bodo inštruktorji učencev na delovni praksi v trgovinski delovni organizaciji, so seminar o delu z učenci opravili že v mesecu decembru. Med prakso bodo učenci spoznali organizacijo in tehnološki proces dela, pa tudi samoupravno življenje, saj se bodo udeležili sestankov samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji. 5. zimska mercatoriada Matjaž Marinček Mnenje večine: prireditev je uspela! Nadaljevanje s 1. strani Rezultati veleslaloma Ženske - skupina C (nad 40 let): 1. Stanka Pečarič (M-Mednarodna (obe M-KZ Cerknica) 29:28,5. Ksenija Herič (M-Mednarodna trgovina) 31:97, 6. Maruša Škerl (DS SOZD & M-IB) 32:97, 7. Majda Lešnik (M-Mednarodna trgovina) govina) 32:66, 3. Rajko Igličar (M-Velepreskrba, tozd Grosist) 32:78, 4. Sergej Paternost (M-Nanos) 32:82, 5. Rajko Repič (M-Izbira Panonija) 36:70, 6. Franc Sedej (M- Metanje valjarja na treningu pred hotelom Špik je pritegnilo ogromno število tekmovalk, predvsem pa navijačev. Zmagovalca v obeh skupinah moške kombinacije (veleslalom in teki), Tugo Marinček in Jože Rozman, pri pripravljanju smuči za tek. trgovina) 34:08, 2. Draga Vaupotič (DS SOZD & M-IB) 36:20, 3. Marija Grosman (M-Mednarodna trgovina) 41:37, 4. Milena Likar (M-Ru-dar) 44:18, 5. Zinka Gospodarič (M-Nanos) 47:72, 6. Vika Praprotnik (M-Sadje zelenjava) 1.02:38 in 7. Darinka Strašek (M-Emba) 1.03:36. Ženske - skupina B (od 31 do 40 let): 1. Marina Cemažar (M-Rož-nik) 31:47, 2. Majda Kokalj (M-Mednarodna trgovina) 31:60, 3. Katarina Poljanšek (M-KGZ Sora) 36:86, 4. Tanja Habjan (DS SOZD & M-IB) 37:31,5. Ivanka Leskovec (M-Rudar) 37:33, 6. Mirjam Mrak (M-Tehna) 40:69, 7. Sonja Dolinšek (M-Mednarodna trgovina) 41:11, 8. Sonja Arbeiter (M-Kondi-tor) 41:33, 9. Majda Hladnik (M-Rudar) 41:46, 10. Vida Otoničar (M-Nanos) 42:29, 11. Anica Kapun (M-Emba) 42:43, 12. Renata Snoj 43:67, 13. Tončka Gruber 43:80,15. Lidija Bremec (M-Nanos, tozd Preskrba) 48:17, 16. Mojca Komočar (48:49, 17. Fani Žgajnar (obe M-Rožnik) 1.00:14, 18. Marija Grubar (M-Velepreskrba), tozd Standard) 1.00:24, 19. Marjana Oltra (M-Velepreskrba, tozd Grosist) 1.01:03, 20. Sonja Abram (M-Na-nos, tozd Preskrba) 1.02:20,21. Nada Štalcar (M-Izbira Panonija) 1.03:21, 22. Katarina Mikec (M-Sa-dje zelenjava) 1.03:47, 23. Dragica Mrzel (M-Velepreskrba, tozd Grosist) 1.04:70 in 24. Julijana Alessio (M-Nanos, tozd Preskrba) 1.29:17. Ženske - skupina A (do 30 let): 1. Suzana Ruparčič 26:38, 2. Anka Košir (obe M-Rožnik) 27:34, 3. Ne-na Smrdu 27:61, 4. Mojca Šega Križajev slog, a vseeno le 6. mesto v svoji skupini - Mitja Ponikvar, svetovalec generalnega direktorja za kmetijstvo in živilsko industrijo. 34:66, 8. Dragica Kovač 36:11, 9. Mary Rogi (obe DS SOZD & M-IB) 36:26, 10. Ivanka Brenčič (M-Rožnik) 36:68, 11. Irena Ohnjec (M-Velepreskrba, tozd Grosist) 37:06, 12. Laura Eržen 37:39, 13. Anica Žonta 38:68, 14. Irena Mohorič (vse M-Rudar) 39:46, 15. Ivanka Kuhar (M-Velepreskrba, tozd Grosist) 40:36,16. Renata Gri-šar (M-Agrokombinat) 41:00, 17. Vojka Černologar 41:20, 18. Anka Kavčič (obe M-Rudar) 42:60, 19. Vera Nemec (M-Konditor) 43:04, 20. Stanka Ocepek (M-Tehna) 43:32, 21. Dragica Žlender (M-KK Sevnica) 43:89, 22. Metka Valant (M-Rudar) 44:16, 23. Marija Erman (M-KK Sevnica) 47:61, 24. Slavka Jurovič 48:61, 25. Mija Koncilija (obe M-Rožnik) 1.03:18, 26. Marija Šegota 1.03:80, 27. Emilijana Lipovšek (obe M-Konditor) 1.04:28, 28. Jana Mlinar (M-KGZ Sora) 1.04:91, 29. Kristina Šinkovec (M-Rožnik) 1.09:61, 30. Dragica Tič (M-Izbira Panonija) 1.10:82 in 31. Marija Mramor (M-Rožnik 1.28:11. Ženske ekipe: 1. M-Rožnik (Suzana Ruparčič in Marina Cemažar) 2 (negativni točki), 2. M-Mednarodna trgovina 3, 3. DS SOZD & M-IB 6, 4. M-KZ Cerknica 7, 5. M-Rudar 9, 6. M-Nanos 15,7. M-Velepreskrba, tozd Grosist 23, 8. M-Tehna 26, 9. M-Konditor 27, 10. M-Emba in M-Sadje zelenjava 28,12. M-KGZ Sora 31,13. M-Nanos, tozd Preskrba 35, 14. M-KK Sevnica 44 in 15. M-Izbira Panonija 51. Moški - skupina D (nad 50 let): 1. Dušan Arko (M-Nanos) 27:93, 2. Ivan Jakopec (M-Mednarodna tr- Rudar) 38:11, 7. Jože Škulj (M-Mednarodna trgovina) 41:27 in 8. Franc Češarek (M-Rožnik) 46:09. Moški - skupina C (od 41 do 50 let): 1. Anton Košir (M-Rožnik) 38:01, 2. Dušan Bohinc (M-Tehna) 40:25, 3. Franc Rot (M-KZ Cerknica) 42:16, 4. Alojz Rupnik (M-Mednarodna trgovina) 42:90, 5. Jože Mihelič (M-Emba) 45:62, 6. Franc Jevnikar 45:90, 7. Kamilo Kolarič (oba M-Tehna) 49:02, 8. Dane Remškar (M-Rožnik) 49:13, 9. Tomaž Škufca (M-Mednarodna trgovina) 49:19, 10. Branko Bajc (M-Agrokombinat) 51:75, 11. Dušan Dvoršek (M-Mednarodna trgovina) 54:20, 12. Franc Prvinšek (DS SOZD & M-IB) 54:49, 13. Alojz Bajc (M-Nanos) 55:94,14. Jože Nagode (M-Rudar) 56:29, 15. Milan Modic (M-KZ Cerknica) 56:99, 16. Franc Tomanič (M-Izbira Panonija) 1.00:00, 17. Ivan Rožman (M-Agrokombinat) 1.00:01, 18. Bogo Okršlar (DS SOZD & M-IB) 1.01:14,19. Boris Vaupotič (M-Em-ba) 1.01:59, 20. Ludvik Hren (M-Rožnik) 1.01:67, 21. Anton Lampe (M-Nanos) 1.04:17, 22. Dušan Flajs (DS SOZD & M-IB) 1.08:06, 23. Rajko Vaupotič (M-Velepreskrba, tozd Grosist) 1.10:52,24. Samo Do-stal (DS SOZD & M-IB) 1.14:02 in 25. Ivan Planinc (M-Agrokombinat) 1.24:11. Odstopila: Janez Kušlan (M-Emba) in Rudi Bizaj (M-Nanos). Moški - skupina B (od 31 do 40 let): 1. Peter Skerlavaj (M-Tehna) 40:20, 2. Jože Rozman (DS SOZD & M-IB) 41:91, 3. Matjaž Tomori (M-Tehna) 42:32,4. Tugo Marinček (DS SOZD & M-IB) 43:03, 5. Franc Štular (M-Rožnik) 43:49, 6. Mitja Ponikvar (DS SOZD & M-IB) 43:53, 7. Rafko Kranjc (M-Agro-kombinat) 43:54,8. Miloš Klemenc 44:60, 9. Mitja Šipek (oba DS SOZD & M-IB) 46:43, 10. Emil Jošt (M-Tehna) 46:58, 11. Marjan Poreber (M-Konditor) 46:76, 12. Gabrijel Dečman (M-Emba) 47:18, 13. Andrej Vratič (M-Izbira Panonija) 47:54, 14. Drago Pok (M-Rož-nik) 47:79, 15. Alojz Cepec (M-Ve-lepreskrba, tozd Grosist) 47:98,16. Ivan Kozole (M-Agrokombinat) 48:57, 17. Slavko Randelovič (M-Velepreskrba, tozd Grosist) 49:21, 18. Anton Lavtar (M-Nanos, tozd Opskrba) 49:25, 19. Zdravko Bremec (M-Nanos, tozd Preskrba) 49:40, 20. Franc Štebih (M-Izbira Panonija) 49:60, 21. Ivan Pukl (M-Mednarodna trgovina) 49:61, 22. Miro Hvala (M-Velepreskrba, tozd Grosist) 50:30, 23. Jože Debeljak (M-Sadje zelenjava) 50:79, 24. Peter Menard (M-Mednarodna trgovina) 50:90, 25. Jože Zadnik (M-Sadje zelenjava) 51:63, 26. Emil Vuga (M-Nanos) 52:07, 27. Janez Radovan (M-Tehna) 52:23, 28. Mirko Centrih (M-Izbira Panonija) 52:46, 29. Darko Debeljak 52:50, 30. Marjan Šafar (oba M-Velepreskrba, TOZD Grosist) 52:55, 31. Stane Acceto (M-Mednarodna trgovina) 52:80, 32. Stane Slavec 52:90, 33. Marjan Klemenčič (M-Mednarodna trgovina) 53:26, 34. Herman Kiissel (M-Nanos, tozd Preskrba) 53:46, 35. Uroš Gros (M-Konditor) 53:51, 36. Stane Trdič (DS SOZD & M-IB) 54:57, 37. Ivan Šmid (M-Velepreskrba, tozd Grosist) 54:58, 38. Igor Kapun (M-Me-dnarodna trgovina) 56:50, 39. Franc Gorenc (M-Agrokombinat) 57:00, 40. Mitja Zega (DS SOZD & M-IB) 47:09, 41. Peter Benedeti (M-Nanos, tozd Preskrba) 57:12, 42. Branko Fink (M-Mednarodna trgovina) 58:19, 43. Metod Logar (M-Konditor) 59:02, 44. Janez Knep (M-Pekarna Grosuplje) 59:08, 45. Dušan Klemen (M-Mednarodna trgovina) 59:43, 46. Anton Vencelj (M-Pekarna Grosuplje) 1.01:60, 47. Dušan Kokalj (M-Rudar) 1.02:02, 48. Peter Marinšek (M-Nanos) 1.02:22, 49. Ernest Planinc (M-Mednarodna trgovina) 1.03:29, 50. Miro Kunčič (M-Emba) 1.03:96, 51. Bojan Mrežar (M-Velepreskrba, tozd Grosist) 1.04:81, 52. Alojz Androjna (M-KK Sevnica) 1.07:25, 53. Branko Lahajner 1.08:30, 54. Lojze Papič (oba M-Mednarodna trgovina) 1.08:44, 55-Janez Vrtačnik (M-Izbira Panonija) 1.09:50, 56. Maks Ukovič (M-Nanos) 1.09:62, 57. Avgust Rejc (M-Tehna) 1.15:63 in 58. Franc Go-tvanj (M-Izbira Panonija) 1.30:73. Diskvalificirani: Bojan Merzdov-nik (M-Sadje zelenjava), Rudi Com (DS SOZD & M-IB), Ivo Ju-dnič (M-Mednarodna trgovinah Rudi Čmak (M-Velepreskrba, tozd Trgopromet) in Vlado HerakoviČ (M-Agrokombinat). Odstopil*1 Dušan Šešek (M-Tehna), Mitja Garbajs in Božo Bajec (oba DS SOZD & M-IB). Moški - skupina A (do 30 let): T Marko Bokal (DS SOZD & M-IB) 36:42, 2. Anton Tratar (M-Medna' rodna trgovina) 38:38, 3. Marjan Rudolf (M-KZ'Cerknica) 38:59, 4-Miro Šemrov (M-KZ Logatec) 38:91, 5. Srečko Bratož (M-Rudar) 39:19, 6. Brane Milenkovič (M-Tr- Čudovita okolica Gozda Martuljka - te in vzorne športne rekreativne zavesti vseh udeležencev 5. zimske mercatoriade vreme ni moglo pokvariti. Na startu: Vida Pivk (št. 8) iz idrijskega M-Rudarja je bila v končni razvrstitvi 7., Cilka Avanzo iz M-Sadja zelenjave (št. 11) je bila 5., njena sodelavka Vika Praprotnik (št. 13) pa 6. Večerna podelitev priznanj se je odvijala v eni od (premajhnih) dvoran hotela Špik. Na posnetku Sonja Dolinšek, članica kor-ša, podeljuje zlato medaljo Marku Bokalu, tekmovalcu ekipe DS SOZD & M-IB. Foto Kancijan Hvastija Čakajoč na rezultatne listke: veterani iz skupine C... ... in vedno mlade iz skupine B. goavto) 39:51, 7. Albin Jesenko (M-Rudar) 39:73, 8. Tone Lukan (M-KGZ Sora) 39:88, 9. Marko Kristan (M-Trgoavto) 39:92, 10. Branko Lombar (M-Rožnik) 40:41, 11. Janez Loštrk 40:80, 12. Matjaž Trpin 40:81, 13. Marko Lukan 40:83, 14. Srečko Nartnik (vsi M-KGZ Sora) 41:15, 15. Maks Juvan (M-Rožnik) in Emil Šabič (M-Vele-Preskrba, tozd Grosist) 41:21, 17. Dušan Rabuza (M-Izbira Panonija) 41:45, 18. Božo Coh (M-Jelša) 41:67, 19. Janko Prevejšek (M-Agrokombinat) 42:00, 20. Vjeko-slav Volf (M-Nanos, tozd Opskrba) 42:29, 21. Milan Modic (M-KZ Cerknica) 42:67, 22. Henrik Šinkovec (M-Rudar) 42:82, 23. Dušan Košir (M-Rožnik) 43:30, 24. Cveto Kravanja (M-Nanos) 43:61, 25. Janko But (M-Jelša) 43:63, 26. Stane Kuntarič (M-Agrokombinat) 43:84, 27. Janez Kraševec (M-KZ Cerknica) 44:03, 28. Miran Tratnik (M-Tr-goavto) 44:82, 29. Anton Bešter (M-Rožnik) 44:85, 30. Edo Detiček (M-Konditor) 44:90, 31. Peter Bukovnik (M-Rožnik) 45:24, 32. Rajko Kerin (M-Preskrba) 45:32, 33. Marjan Ramoš (M-Trgoavto) 46:10, J4. Roman Čuš (M-Potrošnik) 46:13, 35. Mihael Guzič (M-Nanos) 46:5,3, 36. Bojan Konda (M-Medna-rodna trgovina) 46:70, 37. Rajko Rus (M-Velepreskrba, tozd Trgo-Promet) 46:82, 38. Franc Ravnikar (M-Mednarodna trgovina) 46:85, 39- Vinko Kozole (M-Preskrba) 47:51, 40. Marjan Lampret (M-Ve-tepreskrba, tozd Grosist) 47:67,41. Rojan Kristan (M-KGZ Sora) 47:69, 42. Franc Kozar (M-Potroš-nik) 48:30, 43. Jože Rozman (M-Nanos) 48:42, 44. Gojko Medved (M-Velepreskrba, tozd Grosist) 48:50, 45. Vlatko Šoštarič (M-Na-£°s, tozd Opskrba) in Srečko Tro-oec (M-Velepreskrba, tozd Gro-!ist) 48:70, 47. Boris Alegro (M-Rreskrba) 48:74, 48. Dušan Pajk (M-Tehna) 49:40, 49. Peter Pungartnik (DS SOZD & M-IB) 49:49, jk*. Franc Meden (M-Velepreskr-!?a> tozd Grosist) 49:53, 51. Zlatko Lorenčič (M-Potrošnik) 49:65, 52. Ione Plešič (M-Rožnik) 49:85, 53. ^ o rut Anžur (M-Velepreskrba, tozd Grosist) 50:29, 54. Mirko Še-^ga (M-Izbira Panonija) 50:32, 55. ^•vonko Peterko (M-Jelša) 50:45, 6- Darko Sirk (M-Trogoavto) in anez Žugič (M-Preskrba) 50:51, "6- Vinko Jagodič (M-Jelša) 50:69, 9- Jože Lovrenčič (M-Izbira Panonija) 50:73, 60. Zvonko Fale (M-nožnik) 51:01, 61. Marjan Zemljane (M-KGZ Sora) 51:23, 62. Bran-o Kotnjek (M-Velepreskrba, tozd ^gopromet) 51:32, 63. Jože Bom-Dek (M-Rožnik) 51:54, 64. Miha ■.'n tn.n?1?rav> s katerimi so člani SK v^Pine a I>r<'.malo: v veleslalomu moških *kev dn Je imelo kar pet parov tekmo-stotinke sekunde enake čase. Medved (M-Velepreskrba, tozd Grosist) 51:92, 65. Janez Lovšin (M-Rožnik) in Ludvik Vizovišek (M-Hoteli gostinstvo, tozd Jelka) 51:94, 67. Pavle Maček (M-Vele-preskrba, tozd Grosist) 52:38, 68. Valdi Markežič (M-Nanos, tozd Preskrba) 52:43, 69. Srečko Cvel-ber (M-KK Sevnica) 52:48, 70. Bojan Černilogar (M-Rudar) 52:53, 71. Janez Bizjak 52:58, 72. Vane Francelj (oba M-Rožnik) 53:04, 73. Franc Stare (M-Izbira Panonija) 53:31, 74. Stane Jerkovič (M-Agro-kombinat) 53:59, 75. Bojan Zupan (M-KK Sevnica) 53:62, 76. Ivan Še-balj (M-Nanos, tozd Opskrba) 53:69, 77. Miran Šinkovec (M-KGZ Sora) in Miloš Hvala (M-Rudar) 53:91, 79. Lojze Poreber (M-Kondi-tor) 54:23, 80. Elvino Sabadin (M-Nanos) 54:42, 81. Franc Malnar (M-Nanos, tozd Opskrba) 54:62, 82. Srečko Trope (M-Velepreskrba, tozd Trgopromet) 55:13, 83. Jože Čuden (M-Velepreskrba, tozd Grosist) 55:37, 84. Davorin Lamovšek (M-Mednarodna trgovina) 55:66, 85. Luciano Okretič (M-Na-nos, tozd Preskrba) 56:16, 86. Igor Irt (M-Velepreskrba, tozd Trgopromet) 56:61, 87. Igor Antončič (M-Nanos) 57:22, 88. Borut Lah (M-Jelša) 57:36, 89. Anton Šalamun (M-Izbira Panonija) 57:81, 90. Jadran Čok (M-Nanos, tozd Opskrba) 59:70, 91. Tone Rotar (M-Tehna) 1:00,46, 92. Jože Jagodic (M-Preskrba) 1:01,92, 93. Gabrijel Zupančič (M-Tehna) 1:01,96, 94. Bogdan Podobnik (M-KGZ Šora) 1:05,70, 95. Franc Kotar (M-Agrokombinat) 1:06,12, 96. Božo Vižintin (M-Preskrba) 1:10,08 in 97. Dušan Šetina (M-Velepreskrba, tozd Grosist) 1:19,77. Diskvalificirani: Matjaž Zima (M-Mednarodna trgovina), Miro Seničar (M-Hoteli gostinstvo, tozd Jelka), Stane Erman (M-KK Sevnica), Janez Lovriša (M-Velepreskrba, tozd Grosist) in Zdravko Jurkič (M-Konditor). Odstopili: Drago Martinjak (M-Em-ba), Dani Sedej (M-Rudar), Drago Goršič (M-Pekarna Grosuplje), Aleš Frank (M-Sadje zelenjava), Franc Črnko (M-Rožnik), Zvone Kovačič (M-Preskrba), Ivan Gračner (M-KK Sevnica), Jože Krajčič (M-Agrokombinat), Benjamin Jernejčič (M-Velepreskrba, tozd Grosist) in Jože Arhar (M-KGZ Sora). Moške ekipe: 1. M-Tehna 5 (negativnih točk), 2. DS SOZD & M-IB 7, 3. M-Mednarodna trgovina 8, 4. M-Rožnik 14, 5. M-Rudar in M-Nanos 18, 7. M-KZ Cerknica 21, 8. M-KGZ Sora 31, 9. M-Agrokombinat 33, 10. M-Izbira Panonija in M-Velepreskrba, tozd Grosist 34, 12. M-Emba 36, 13. M-Trgoavto 48,14. Tisti, ki jih je hladno sobotno vreme pre-mrazilo, so si dušo in ude greli s kuhanim vinom ali žganjem, nekateri (beri: zagnani športniki) pa celo s čajem! M-Nanos, tozd Preskrba 64, 15. M-Konditor 89,16. M-Preskrba 118 in 17. M-Potrošnik 127. Mešane ekipe: 1. M-Mednarodna trgovina - zmaga po pravilu starejšega tekmovalca (Anton Tratar, Ivan Jakopec in Stanka Pečarič) 5 (negativnih točk), 2. DS SOZD & M-IB (Marko Bokal, Jože Rozman in Draga Vaupotič) 5, 3. M-Rožnik (Anton Košir, Fanc Štu-lar in Marina Čemažar) 7, 4. M-Tehna 9 (starejši), 5. M-KZ Cerknica 9, 6. M-Nanos 10, 7. M-Rudar 16, 8. M-KGZ Sora 22, 9. M-Emba 24, 10. M-Velepreskrba, tozd Grosist 29, 11. M-Agrokombinat 33, 12. M-Izbira Panonija 39, 13. M-Sadje zelenjava 54 (starejši), 14. M-Konditor 54, 15. M-Nanos, tozd Preskrba 55 in 16. M-KK Sevnica 42. Predtekmovalci (otroci): 1. Igor Rupnik 45:60, 2. Luka Tomori 46:28, 3. Tomaž Lahajner 46:60, 4. Matjaž Peternel 48:17, 5. Mojca Košir 50:82 in 6. Mitja Breznik 1.01:42. Rezultati tekov Ženske - skupina B (nad 30 let): 1. Marija Grosman (M-Mednarodna trgovina) 10:01,85, 2. Ivanka Slak (M-Emba) 10:02,05, 3. Draga Vaupotič (DS SOZD & M-IB) 12:04,04, 4. Katarina Poljanšek (M-KGZ Sora) 12:12,65, 5. Cilka Avan-zo 12:13,43, 6. Vika Praprotnik (obe M-Šadje zelenjava) 12:57,41 in 7. Vida Pivk (M-Rudar) 13:01,60. Ženske - skupina A (do 30 let): 1. Marija Kavčič (DS SOZD & M-IB) 8:13,55, 2. Ivanka Brečič (M-Rožnik) 8:34,18, 3. Silva Rudolf (M-Rudar) 10:17,52, 4. Dušanka Kozina (M-Rožnik) 10:27,85, 5. Majda Lešnik (M-Mednarodna trgovina) 11:19,07, 6. Majda Kavčič (M-KGZ Sora) 11:24,36 in 7. Milica Švab (M-Mednarodna trgovina) 13:00,24. Moški - skupina B (nad 35 let): 1. Emil Vuga (M-Nanos) 11:48,50, 2. Tugo Marinček (DS SOZD & M- IB) 14:48,56, 3. Franc Štular (M-Rožnik) 14:56,91, 4. Alojz Rupnik (M-Mednarodna trgovina) 15:34,95, 5. Dušan Bohinc (M-Te-hna) 15:55,07, 6. Dušan Dvoršek 16:23,52, 7. Peter Menard 18:06,49, 8. Stane Acceto (vsi M-Mednarodna trgovina) 18:10,98, 9. Franc Češarek (M-Rožnik) 18:21,02, 10. Milan Modic (M-KZ Cerknica) 18:42,20, 11. Metod Logar (M-Kon-ditor) 19:03,67,12. Jože Zadnik (M-Sadje zelenjava) 19:09,62, 13. Jože Mihelič (M-Emba) 19:17,83, 14. Ernest Planinc 19:23,61, 15. Tomaž Škufca (oba M-Mednarodna trgovina) 19:40,96, 16. Borut Čibej (M- Okrepčilo se je še posebej prileglo po končani tekmovalni vožnji, ko je bilo treba s sodelavci razčleniti vse spodrsljaje med veleslalomskimi vratci. Pekarna Grosuplje) 19:41,32, 17. Lojze Kotar (DS SOZD & M-IB) 20:03,98, 18. Boris Vaupotič (M-Emba) 21:43,65, 19. Rudi Corn (DS SOZD & M-IB) 21:59,14, 20. Stane Šega 22:51,35 in 21. Martin Selan (oba M-Velepreskrba, tozd Trgopromet) 23:00,26. Moški - skupina A (do 35 let): 1. Franc Rožič (M-Nanos) 13:28,94, 2. Vane Francelj (M-Rožnik) 14:27,69, 3. Marko Pajntar (M-Ru-dar) 14:29,42, 4. Slavko Randelo-vič (M-Velepreskrba, tozd Grosist) 14:32,56, 5. Marjan Zemljarič (M-KGZ Sora) 14:56,27, 6. Janez Lovšin (M-Rožnik) 15:10,29, 7. Drago Trpin (M-KZ Logatec) 15:26,75, 8. Jože Rozman (DS SOZD & M-IB) 16:12,74, 9. Bogdan Podobnik (M-KGZ Sora) 16:44,58,10. Marko Bokal (DS SOZD & M-IB) 16:50,61, 11. Šavo Mutič (M-Velepreskrba, tozd Trgopromet) 17:17,51, 12. Milan Škof (M-Tehna) 17:26,63, 13. Albin Jesenko (M-Rudar) 17:27,32, 14. Franc Kotar 17:41,71,15. Stanislav Mohorič (oba M-Agrokombinat) 17:44,90, 16. Drago Martinjak (M-Emba) 18:25,25, 17. Franc Kozar (M-Potrošnik) 18:46,78, 18. Ivan Šmid (M-Velepreskrba, tozd Grosist) 18:48,92, 19. Mile Dolenc (DS SOZD & M-IB) 20:11,46, 20. Zlatko Lorenčič 21:25,78, 21. Roman Čuš (oba M-Potrošnik) 20:39,75, 22. Miro Jarc (M-Velepre-skrba, tozd' Grosist) 22:23,77, 23. Janez Kraševec (M-KZ Cerknica) 25:14,81 in 24. Franci Ravnikar (M-Mednarodna trgovina) 28:02,06. Mešane ekipe: 1. M-Rožnik 7 (negativnih točk), 2. DS SOZD & M-IB 11, 3. M-KGZ Sora 18, 4. M-Rudar 19 in 5. E-Emba 31. Kombinacija Ženske - skupina B:l. Marija Grosman (M-Mednarodna trgovina) 4 (negativne točke), 2. Draga Vaupotič (DS SOZD & M-IB) 5,3. Katarina Poljanšek (M-KGZ Sora) 7 in 4. Vika Praprotnik (M-Sadje zelenjava)^. Ženske - skupina A: 1. Majda Lešnik (M-Mednarodna trgovina) 12 (negativnih točk - starejša) in 2. Ivanka Brenčič (M-Rožnik) 12. Moški - skupina B: 1. Tugo Marinček (DS SOZD & M-IB) 6 (negativnih točk), 2. Dušan Bohinc (M-Tehna) 7, 3. Alojz Rupnik (M-Mednarodna trgovina) 8 - starejši, 4. Franc Štular 8, 5. Franc Češarek (oba M-Rožnik) 17 - starejši, 6. Dušan Dvoršek (M-Mednarodna trgovina) 17, 7. Jože Mihelič (M-Emba) 18, 8. Tomaž Škufca (M-Mednarodna trgovina) 24, 9. Emil Vuga (M-Nanos) 27, 10. Peter Menard (M- Med udeleženci mercatoriade smo bili še posebej veseli sodelavcev iz novo pripojenih organizacij: nekaj tekmovalcev je prišlo iz koprskekga M-Trgoavta, najbolj opa-ni pa so bili lastniki širokokrajnih klobukov iz delovne organizacije M-KZ Logatec. Foto Kancijan Hvastija Mednarodna trgovina) 31, 11. Boris Vaupotič (M-Emba) 36, 12. Stane Acceto (M-Mednarodna trgovina) 39, 13. Metod Logar (M-Kondi-tor) 54 in 14. Ernest Planinc (M-Mednarodna trgovina) 63. Moški - skupina A: 1. Jože Rozman 10 (negativni točk), 2. Marko Bokal (oba DS SOZD & M-IB) 11, 3. Albin Jesenko (M-Rudar) 20, 4. Slavko Randelovič (M-Velepreskrba, tozd Grosist) 21, 5. Janez Kraševec (M-KZ Cerknica) 51, 6. Ivan Šmid (M-Velepreskrba, tozd Grosist) 55, 7. Roman Čuš (M-Potrošnik) 56, 8. Marjan Zemljarič (M-KGZ Sora) 66, 9. Janez Lovšin (M-Rožnik) 71,10. Zlatko Lorenčič (M-Potrošnik) 72, 11. Vane Francelj (M-Rožnik) 74, 12. Bogdan Podobnik (M-KGZ Šora) 103 in 13. Franc Kotar (M-Agrokombinat) 109. Metanje valjarja Disciplina, ki je na letošnji mer-catoriadi požela največ smeha in (pasivnega) sodelovanja gledalcev, je bilo metanje valjarja (imenovanega tudi nudlvaTr, nudlbol-g’r in nudlpret) v daljino, v počastitev 8. marca. Na travniku pred hotelom Špik je 58 predstavnic tokrat niti ne tako nežnega spola poskušalo dokazati, da je prav valjar priprava, ki so jo vešče. Nekatere so prireditelje narobe razumele in v prepričanju, da morajo valjar zalučati čim višje, z njim klestile vrhove bližnjih stoletnih smrek, druge pa so spet izkoristile priložnost in poskušale »zgladiti« nasprotja z nekaterimi sodelavci v vrstah gledalcev. Prihodnje leto bo moral prireditelj to panogo ponovno uvrstiti na spored, saj je iz zanesljivih (moških) virov slišati, da boljše polovice že pridno vadijo. Rezultati: 1. Tanja Habjan (DS SOZD & M-IB) 22,5 metra (tudi tukaj je obveljalo pravilo starejše tekmovalke), 2. Suzana Ruparčič (M-Rožnik) 22,5 m, 3. Majda Hladnik (M-Rudar) 22 m. Zadnje, 58. mesto je zasedla Irena Janič iz M-Embe z dolžino 1,8 metra, ki je po končanem tekmovanju metalni rekvizit lahko obdržala za spomin. Zime je konec... Če boste natančno prelistali tokratno številko našega glasila boste opazili, da v njej že objavljamo razpis za letno Mercatoriado, zato lahko potrdimo ugotovitev enega od udeležencev zimskih iger: zime je konec, rekreacija pa se nadaljuje! Zgornji del posnetka: vrsta čakajočih na žičnico; spodnji del posnetka: vrsta čakajočih na okrepčilo. Vse foto Matjaž Marinček Mercator na Dolenjskem MERCATOR Letni obračun v tozdu Jelka-Hibnica Z malo denarja, zato pa z več volje V spomin Cvetka Debelak - Tozd Jelka Ribnica Visoki stroški, slabši rezultati Mesec februar je bil v našem tozdu v znamenju razprav o letnih rezultatih poslovanja. Tako kot v trgovini nasploh tudi pri nas ugotavljamo, da finančni rezultati niso najbolj razveseljivi in zato je maloprodajna trgovina prišla že na mejo donosnosti. Mesec februar je bil v našem tozdu v znamenju razprav o letnih rezultatih poslovanja. Tako kot v trgovini nasploh tudi pri nas ugotavljamo, da finančni rezultati niso najbolj razveseljivi in zato je maloprodajna trgovina prišla že na mejo donosnosti. Na to je vplivalo več stvari: pomanjkanje blaga, slabi kreditni pogoji, stalno padanje kupne moči prebivalstva, kar je posledica visokih cen in nizke rasti osebnih dohodkov. V tozdu Jelka je bil v letu 1981 celotni prihodek za 57,3 odstotka večji kot leto poprej, v primerjavi z letnim planom pa povečan za 32 odstotkov. Zaradi visoke inflacije pa je primerjanje tako z lanskimi rezultati kot s planiranimi težko in nehvaležno. Ob sprejemanju gospodarskih načrtov za preteklo leto smo načrtovali dvig cen za 20 odstotkov, sedaj pa vemo, da se ta številka dejansko giblje med 40 in 50 odstotki. Zaradi visokih stroškov se je znižala ekonomičnost. Porabljena sredstva so naraščala hitreje kot celotni prihodek in sicer za 3,3 indeksne točke. Dohodek se je povečal za 39,8 odstotka v primerjavi z letom 1980. Zaradi padanja razlike v ceni in visokih poslovnih stroškov pa nam dohodek precej pada. Ko smo na zborih delavcev razpravljali o poslovanju, smo veliko pozornosti posvetili materialnim stroškom, predvsem tistim, na katerih znižanje lahko vplivamo v svojih delovnih sredinah. Ugotovili smo tudi, da so zaloge v nekaterih enotah-oddelkih naraščale hitreje kot dosežen promet. Težak likvidnostni položaj zahteva vrsto ukrepov pri zmanjševanju zalog ter tako nabavno in prodajno politiko, ki bo kljub neurejenim razmeram na tržišču zagotavljala optimalne zaloge tako po obsegu kot po izbiri. Pozornost do naših sodelavk Ljuba Sukovič — Tozd Standard Novo mesto Osmi marec ni podaljšano pustovanje Kot v mnogih drugih delovnih organizacijah smo tudi v našem tozdu praznovali dan žena. V petek, 5. marca, je osnovna organizacija sindikata po končanem popoldanskem delu priredila srečanje naših delavk. Kulturni program so izvajali dijaki Doma za učence Majde Šilc iz Novega mesta, s katerimi že vrsto let uspešno sodelujemo. Delavci in učenci doma so nas tudi tokrat presenetili kot odlični gostitelji, tako s kulturnim programom kot z organizacijo prireditve. V uvodnem nagovoru je direktor tozda Ciril Jarnovič dejal, da 8. marec ni podaljašano pustovanje, ampak pomemben mejnik v naši zgodovini, ko so si ženske izborile enakopraven družbeni in politični položaj z moškimi, saj so enakovredne soustvarjalke naše sedanjosti. Zato naj bo 8. marec dan, ko jim izrazimo spoštovanje in priznanje za trud kot delavkam.sa-moupravljalkam, materam oziroma vzgojiteljicam novih rodov. Učenci doma Majde Šilc so nadaljevali spored z belokranjskimi narodnimi plesi. Potem so ob spremljavi klavirja, recitirali pesmi in s pomočjo barvnih fotografskih posnetkov cvetja pričarali pravo spomladansko vzdušje, ki se je prevesilo v družabni večer. Za še boljše razpoloženje oziroma lačne želodce so poskrbele domske kuharice, mladi muzikantje pa so odlično opravili tudi svojo nalogo, plesišče je bilo namreč vseskozi polno. Od 312 zaposlenih v našem tozdu se je proslave udeležilo kar 120 žensk, kar pomeni, da se zelo rade vsaj enkrat na leto srečajo, si povedo novice, izmenjajo izkušnje, se skupaj poveselijo. Precej delavk je prišlo tudi iz oddaljenejših poslovalnic, čeprav so še zvečer delale v trgovinah. Pa se bo kdo vprašal, zakaj pišem vse to? Zato, da bi tudi na ta način opozorila, koliko pomeni našim sodelavkam majhna in skromna pozornost do njih. Prav je, da jim damo priznanje za njihovo delo, ki naj bo spodbuda tudi za vnaprej; da jim pokažemo, da niso pozabljene, le številke na seznamih, temveč da nam nekaj pomenijo. V imenu vseh delavk, ki so se udeležile srečanja, se zahvaljujem delavcem in učencem doma Majde Šilc za prijetno gostoljubnost, osnovni organizaciji sindikata pa želimo še uspešno delo. Naše delavke na družabnem srečanju. Foto: Ljuba Sukovič. Cvetka Debelak — Tozd Jelka Ribnica Srebrni znak osnovni organizaciji sindikata Letos se je iztekel mandat izvršnemu odboru in predsednici osnovne organizacije sindikata v tozdu Jelka. Za vzorno in učinkovito delo pri uresničevanju skupnih zadev delavcev je naša osnovna organizacija lani dobila priznanje, na katerega smo lajiko vsi ponosni. »Kljub uspehom, ki so nedvomno posledica prizadevanj vodstva in članov osnovne organizacije sindikata, da se vsebina dela sindikata vrase v našo zavest, da nam vse to postane vsakdanja skrb in potreba, menim, da so pridobljene izkušnje le temelj za hitrejšo pot k našemu cilju,« je dejala Pavla Pajnič, dosedanja predsednica sindikata, ko je predala svoje mesto novemu predsedniku. »Menim, da je družbeno priznanje srebrni znak zveze sindikatov tudi porok, da smo na pravi poti in da je bilo naše delo pravilno. Največ pozornosti smo posvečali socialni problematiki, potem racionalizaciji dela, da bi vsakdo bolje delal z manjšimi stroški. To seveda lahko mnogo vpliva na dohodek tozda, kar je tudi ena od pomembnih nalog sindikata, je še dodala Pavla Pajnič. Prav v zadnjih letih je imel sindikat veliko dela, bilo je veliko sprememb in novosti, pa tudi mnoge skrbi združenega dela so se prenesle na delo sindikata. Poglavitna naloga je bila zboljšanje družbenega standarda delavcev, skrb za športno rekreativno dejavnost. Naš sindikat je bil pobudnik in soorganizator letnih športnih iger sozda Mercator. Zanemarjal ni tudi kulturnega področja, sodeloval je pri političnih akcija v kolektivu. Sodelovanje pri planiranju za srednjeročno obdobje 1981-1985, tako pri sprejemanju planov tozda, delovne organizacije kot občine Ribnica pomeni, da smo bili prisotni pri sprejemanju vseh pomembnejših dokumentov. Osnovna organizacija je imela na skrbi obveščanje, organizirala je razprave o periodičnih in zaključnih računih in na ta nači dala možnost delavcem, da vplivajo na delitev in usmerjanje dohodka, ki so ga ustvarili. Osnovna organizacija sindikata je bila tudi pobudnik za podelitev priznanj krvodajalcem v soglasju z RKS. Tako je letos dobil priznanje 20-kratni darovalec krvi Jože Mohar, direktor tozda Jelke. Naj nam bo za vzgled; ne le priznanje, tudi krvodajalec. Sindikat je skrbel tudi za invalide, ostarele delavce, duševno pri- zadete otroke, reševal je stanovanjske in zaposlitvene probleme mladih, skrbel je za varstvo pri delu, pa še kup drugih nalog in zadolžitev je bilo. Pavla Pajnič Marsikje smo zorali šele ledino, ki pa bo še z večjo prizadevnostjo vseh nas gotovo rodila bogat sad. Naši dosežki se nam zdijo pomembni tudi zato, ker smo jih dosegli z malo denarja in veliko volje. Te bo treba gotovo še več, če želimo, da bodo sklepi mnogih zapisnikov postali dejanskost. V tem smislu se glasi tudi sporočilo dosedanje predsednice sindikata njenemu nasledniku Stanetu Merharju in članom izvršnega odbora. Veliko potrpljenja, vztrajnosti, sodelovanja in razumevanja bo potrebno, pravi, in zaključuje z željo, da bi se delavci več zanimali za kulturne, športne in druge prireditve ter da bi delo delegacij bolj zaživelo. Morda je ob koncu primerno, da se kolektiv zahvali prejšnji predsednici za njeno prizadevnost, novemu sindikalnemu vodstvu pa želimo uspešno nadaljevanje začete poti. Mercator na Dolenjskem Jožici Judež Težko je izraziti občutke ob smrti naše sodelavke, prijateljice, težko je razumeti, da je bila smrt neizprosna med najmlajšimi v naših vrstah. Ko se je narava že začela pripravljati na prihod pomladi, smo se 7. marca v zasneženi in mrzli nedelji poslovili od komaj 17-letne Jožice Judež. Kot da bi zima terjala še zadnji davek, je potegnila v svoje mrzlo naročje mlado in moči polno življenje. 18 let. V vrste delavcev Mercatorja je stopila pred tremi leti, ko se je po končani osnovni šoli odločila za poklic prodajalke. Bila je pridna učenka ter dobra delavka. Po opravljeni maturi je v lanskem letu začela delati v trgovini v Stopičah pod Gorjanci, kjer je bila vedno pripravljena priskočiti na pomoč. Kljub mladosti je bila vedno vestna in natančna, do tistega usodnega jutra, ko so sodelavke zaman pogledovale k vratom, kdaj bo prišla. Težko je povedati z besedami, kaj človek čuti ob srečanju s ! smrtjo, pa čeprav smo nanjo obsojeni že v trenutku, ko se rodimo. Življenja in njegovih radosti, pa tudi težav, se oklepamo z vsemi silami, misel na smrt pa nam je tuja. Tuje so nam tudi težave soljudi, zato se dostikrat ne zmenimo, kaj se dogaja okoli nas, zato se redkokdaj vprašamo, je kdo v naši bližini potreben pomoči, razumevanja, prijateljske besede? Zdramimo se šele, ko se zadnjič poslavljamo od sodelavca, tovariša, od človeka, ki smo ga srečevali vsak dan, pa se nismo zavedali, da je tudi on človek. Jožica ni bila le dobra sodelavka in prijateljica, bila je mlad človek, ki je imela tudi svoje drobne skrivnosti, ki jih nikdar več ne bo mogla nikomur zaupati. Staršem, sestricama, sodelavcem in prijateljem sta ostali le nema bolečina in spomin na hčer, sestro, sodelavko in prijateljico, ki jo bomo vsi pogrešali. Za začetek dve, prihodnjič nas bo več Ljuba Sukovič — Tozd Standard Novo mesto Prvič na zimski mercat or i adi Tudi Dolenjci smo zbrali pogum in se odločili, da bomo sodelovali na zimskih športnih igrah delavcev Mercatorja, ki so bile 6. marca v Gozdu Martuljku. Na letnih športnih igrah sodelujemo že od vsega začetka, za zimske pa smo se letos odločili prvič, saj zadnjih nekaj let nismo imeli možnosti (beri snega), da bi se resneje ukvarjali z zimskimi športi. Za nameček in za začetek se je za letošnje tekmovanje odločila žen- ska ekipa. Zdi se, da imajo dame več poguma kot moški, kar je presenetljivo ali pa tudi ne. Naš tozd sta zastopali dve tekmovalki v veleslalomu, obe iz šentjernejske »fare«. Tončka Grubar si je prismučala 13., Marija Grubar pa 18. mesto, obe v B sk^ Pini. Reči moramo, da sta nas Dolenjki kar dobro zastopali in ko morda vlili pogum drugim. s ^ je slišati, da nas bo drugo leto ^ sodelovalo na zimskih športi igrah. k Mercator na Dolenjskem Sami nalogi nismo kos Razmišljanje o poslovnih rezultatih v lanskem letu Jožica Pavlin — Tozd Gradišče Trebnje Božidara Šuklje — Tozd Metlika Kdaj nova trgovina v Mokronogu? O čem lahko delavec odloča pri delitvi dohodka? Temeljna organizacija Gradišče Trebnje je eden od glavnih nosilcev osnovne preskrbe prebivalstva v občini Trebnje. Poslovne enote imamo v večjih središčih in tudi v odročnejših krajih trebanjske občine. Za izboljšanje preskrbe smo v preteklem obdobju vložili precej sredstev in truda. Obnovili smo dotrajane prostore, zamenjali opremo, zgradili nove trgovine. Udeležba na zboru delovnih ljudi v tozdu Metlika, kjer smo ocenjevali gospodarjenje in predlagali dosežene rezultate v lanskem letu, je bila enkratna. Vsakogar so zanimali rezultati dela v vse težjih razmerah gospodarjenja. Z analizo podatkov smo kritično ocenili svoje delo in ugotovili, da smo se lani precej prizadevali za znižanje materialnih stroškov poslovanja. Kljub temu pa še nismo uspeli rešiti problema trgovine v Mokronogu, v kraju, ki se iz dneva v dan širi in razvija in zato potrebuje tudi nove trgovinske zmogljivosti. Naša organizacija želi zadovoljivo Pokriti tudi to področje, vendar pa zaradi trenutnih gospodarskih razmer temu sami nismo kos. Povod za ta prispevek so tudi izjave nekaterih ljudi, ki otčino ne poznajo dovolj dobro razmer in nam zato očitajo neodgovorno ravnanje. Že marca 1979 smo začeli ugotavljati na terenu, kakšne so potrebe za novo trgovino v Mokronogu. Potem smo dobili primerno loka-cijo in v letu 1980 izdelali projektno dokumentacijo. Projekt predvideva objekt s približno 600 kvadratnimi metri tlorisne površine za prodajni prostor, bife, po-niožne in skladiščne prostore ter zaklonišče. Predračunska vrednost naložbe je več kot tri stare milijarde dinar- jev. Po sedaj veljavni zakonodaji mora tako veliko naložbo oceniti in dokončno odobriti republiška komisija za ugotavljanje upravičenosti naložbe. Da bi bila vsa stvar še bolj zapletena, naj povem, da najverjetneje ne bomo dobili toliko bančnih sredstev, kolikor jih želimo oziroma bi jih potrebovali, zatorej bo treba več združenih in lastnih sredstev. Da bi čimprej začeli graditi, se dogovarjamo s svetom za ljudsko obrambo občine Trebnje za spremembo projekta, to je, da bi izključili gradnjo zaklonišča. S tem bi zmanjšali stroške in skrajšali postopek za odobritev naložbe. Izvajalec del bo predvidoma mariborski Marles, ki se je že izkazal s solidno in hitro gradnjo takšnih trgovin. Želja našega kolektiva je zagotoviti vsakemu kupcu primerno oskrbo in tudi na ta način krepiti zaupanje v Mercator. Ugotovili pa smo, da bo potrebno še bolje izkoristit delovni čas tako ob delavnikih kot v sezoni, izboljšati kakovo st dela, slednje tudi z večjo prisotnostjo na delu. Enotno rešen problem delovnega časa v trgovini v regiji ali celo republiki bi veliko pripomogel k znižanju stroškov poslovanja in k večji produktivnosti. S finančnim rezultatom v tozdu Metlika za leto 1981 smo sicer zadovoljni, vendar vse ni tako, kot smo želeli, posebno pri pridobivanju dohodka. Promet s prometnim davkom je znašal 282.049.000 din in je večji kot leta 1980 za 45%, dohodek pa je pri znesku 25.526.000 večji le za 39%. Skokovito so se povečale obveznosti iz dohodka po samoupravnih sporazumih in zakonih (indeks 193). Po pokritju vseh obveznosti, izplačanih osebnih dohodkih, oblikovanju rezervnega sklada in sklada skupne porabe za stanovanjske namene, smo delavci tozda Metli- ka lahko odločali le o delitvi zneska 4.522.000 din na sklad skupne porabe (regres za letni dopust, malice in ostali nameni) in poslovni sklad. V tega je šlo 3.323.000 din ob 87 zaposlenih po urah. Že nekaj let nazaj se sprašujemo, kako lahko delavec odloča o delitvi čistega dohodka, kaj lahko naredi pri nenehnem padanju razlike v ceni, ko pa vemo, da se že od leta 1979 srečujemo z absolutnimi zneski, naši osebni dohodki (poprečni OD lani je znašal 9.120 din) pa precej capljajo za republiškim poprečjem. Ugotavljamo, da je že veliko blaga, ki ga prodajamo z izgubo, če primerjamo samo razliko v ceni in koeficient obračanja zalog. Predvidevamo, da še ni razdelana cena dela maloprodajne trgovine zaradi asortimana blaga. Zaradi zastarele tehnologije in velikega zaostajanja pri spremljanju in analiziranju posameznih blagovnih skupin (maloprodaja v večini primerov nima materialne Mercator v Posavju Mercator v SV Sloveniji dolgem času spet vsi skupaj Jožica Bizjak — M-Kmetijski kombinat Sevnica t>elavci želeli družabni večer Pogosto se slišijo pripombe, da se zaposleni v eni organizaciji premalo poznamo med seboj, kaj šele z delavci iz drugih organizacij, da posvečamo premalo Pozornosti spoznavanju delavcev med seboj, tudi v Paši delovni organizaciji so zaposleni izrazili želje, naj Konferenca osnovnih organizacij sindikata priredi družabni večer. Ptujčani gostje v Lendavi , To smo storili konec meseca fe-DfUarja, ko smo priredili spoznav-111 oziroma družabni večer. Če se ?P°mnimo, da se niti ob združitvi *rgovskega podjetja Sevnica z M-Ko^otijskim kombinatom Sevnica ^mo zbrali skupaj, da bi se spoz-, ak da so naše delovne enote in rgovinske poslovalnice raztrese-e od enega do drugega konca ob-me Sevnica, potem je bil spoz-avni večer zares potreben. Načeli smo resno in zavzeto, s Poročilom o poslovanju delovne ^ganizacije v letu 1981. Sledil je Turni program s folklorno sku-Tlno Anton Umek-Okiški iz Bo-anJa, dekliški nonet nam je zapel nekaj pesmi, instrumentalna skupina iz Boštanja pa je z glasbenimi točkami povezovala program. Petinštiridesetim našim delavcem smo potem podelili jubilejne nagrade za deset, dvajset in trideset let delovne dobe. Ves večer pa do ranega jutra ni manjkalo dobrega razpoloženja, za kar je poskrbel ansambel Kukmak iz Krškega. Da bi dobro gospodarili, se v naši organizaciji prizadevamo vsi po najboljših močeh, mnenja pa smo, da takšni družabni večeri nikakor niso odveč, saj medsebojno spoznavanje in izmenjava izkušenj lahko veliko pripomore k boljšemu in učinkovitejšemu delu. lercatorjevi mesni izdelki v Iraku Ort Iralr °rganizacij združenega dela iz sozda Mercator omenjamo v zvezi z ljub,0.111 vedno le M-Mednarodno trgovino, manj znan pa je podatek, da je pošip?115^ tozd Tovarna mesnih izdelkov že 15. oktobra pričel z rednimi ptiD^ami in da se je s paleto svojih izdelkov ter za ta namen posebej Poenotenega mesa uspešno vključil v preskrbo naših delavcev v Iraku. TMI t° J* v tovornjakih-kontejnerjih vse vrste svežega zamrznjenega mesa, v tripr^kih-hladilnikih pa poltrajne in trajne izdelke ter prekajeno meso. PosehnVa klaga za tako oddaljenega naslovnika (transport traja 10 dni) terja vi 00 tehnično obdelavo: meso je treba dodatno dehidrirati (mu odvzeti Po vsak kos posebej zaviti v celofan in kose nato zložiti v kartonske škatle vakin, kl*0gramov; nekateri izdelki, na primer hrenovke, morajo biti celo Pakirane. hiesujv,’ • a 80 s Potekom dobave v Iraku zadovoljni, v ljubljanski Tovarni Vo,lov .'Jelkov pa pravijo, da bi želeli sodelovati še z večjo količno proiz-v- M. M. Stanko Graj — M-Univerzal Lendava Tudi kegljanje zbližuje V petek, 5. marca, smo se v prijateljski tekmi kegljači M-Univer-zala iz Lendave pomerili s kegljači M-Izbire Panonije s Ptuja. Na kegljišču v Lendavi smo pričakali naše stare prijatelje, ki so bili dobro razpoloženi in so nam obljubljali, da nas bodo premagali na našem igrišču. Tekmovali smo v 100 lučajih, in to 50 na polno, 50 pa na čiščenje. Začetek je bil dokaj izenačen, a čim dlje je srečanje trajalo, tem bolj se je razlika v podrtih kegljih večala v našo koristi. Tekmovalci s Ptuja so dosegli naslednje rezultate: Nikola Vra-neš 377, Oban Čeh 365, Maks Filipič 351, Jože Bombek 341, Anton Krampelj 331 in Konrad Bezjak 324 podrtih kegljev, tekmovalci M-Univerzala pa smo metali takole: Evgen Požgai 414, Štefan Žižek 410, Stanko Graj 386, Franc Baži-ka 376, Jože Adorjan 352 in Zoltan Šoš 305 podrtih kegljev. V skupnem seštevku smo kegljači M-U-niverzal podrli 2.243 kegljev (Ptujčani 2.089) in nasprotno moštvo premagali za 154 kegljev. Naš najuspešnejši tekmovalec je bil Evgen Požgai, poslovodja Marketa v Lendavi. Po tekmovanju smo se zbrali v našem bifeju v blagovnici, na večerji v prijetnem vzdušju in ob dobri lendavski kapljici. Upamo, da se bo že tradicionalno srečanje kegljačev M-Izbire Panonije in M-Univerzala tudi v bodoče nadaljevalo, saj se v naši veliki Merca-torjevi družini tudi na ta način spoznavamo in zbližujemo. Dan žena — tokrat drugače Alenka Kolarič — MIP, TOZD Veleprodaja Imenovala se bo »8. marec 82« 4. marca je bila seja konference osnovnih organizacij zveze sindikatov Mercator - Izbire Panonije Ptuj. Med drugim smo obravnavali niz predlogov, kako v času stabilizacije obdariti sodelavke za njihov praznik. Ob splošnem družbenem prizadevanju, da bi izboljšali gospodarske, delovne in socialne razmere zaposlenih, je zelo težko upoštevati želje posameznikov. Glede na razpoložljiva sredstva in usmeritve smo po razpravi sprejeli skupno odločitev, da v spomin na letošnji 8. marec kupimo novo počitniško prikolico s petimi ležišči. Prizadevali si bomo, da bomo sklep uresničili v naslednjih mesecih. Prizadevamo si tudi za povečanje zmogljivosti počitniških prostorov, da bi s tem čim večjemu številu delavcev omogočili letovanje ob morju. Prikolico bomo postavili v kraj, kjer bo moč organizirati preskrbo, to pa predvsem zato, ker bo na razpolago delavkam - samohranilkam in le zaposlenim ženam - delavkam. Zato vedite, drage delavke, da je to vaše skupno darilo, priznanje za požrtvovalno in vestno delo na delovnem mestu, v organih samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacijah. Vsem zaposlenim delavkam želimo prijetno počutje v prikolici, z mislijo, da je bila odločitev pravilna. meznih izdelkov) je nemogoče, da bi nastopila pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov v celi verigi z jasno oprijemljivim izračunom. Zaradi vsega tega je akumulacija nizka in dejansko onemogoča večje naložbe, saj moramo v prvi vrsti reševati težave z likvidnostjo, čeprav nimamo količinsko večjih zalog. Zaloge pa so se vrednostno precej zvišale in stalno padajoči dohodek ne omogoča pokrivanje te razlike. Zato bomo morali še vnaprej najemati drage kredite za obratna sredstva pri 9,68-odstotni poprečni razliki v ceni in pri koeficientu obračanja zalog 9,07, kar vse zopet zvišuje stroške poslovanja. Zavedamo se, da prepočasi posodabljamo trgovsko mrežo, da veliko poslovalnic nima register blagajne, primerne tehtnice, da manjkajo napisi, kar naj bi bilo vse znamenje dobre firme. Kljub prizadevnosti, skromnosti pri trošenju svojih in družbenih sredstev, nam to ne uspe, pa tudi zato, ker smo majhen tozd in nam dosežen dohodek, ki ni pravočasno naložen, požre inflacija. V tozdu Metlika bo letos končalo šolo za prodajalce 7 učencev in prvič v 30. letih se bo zgodilo, da jih ne bomo mogli sprejeti na delo prav zaradi zamujanja pri načrtovanih naložbah. Samopostrežba v Metliki, naš prvi objekt v blokovskem naselju, zgrajen leta 1968 s pomočjo združenih sredstev Mercatorja, je že potreben obnove, saj je oprema dotrajala. V teh letih se je blokovsko naselje zelo povečalo, samopostrežnica pa je seveda enako velika, torej premajhna, s čimer se strinjajo vsi v občini Metlika, saj ljudje nakupujejo že na hrvaški strani. Tozd Metlika je nosilec razvoja trgovine v občini in ima prednost pri gradnji potrošniškega centra v novem naselju v Metliki. V plan za leto 1982 smo dali gradnjo prve faze potrošniškega centra, ki bo veljala 13.000.000 din. To bi bilo za najnujnejšo preskrbo in razbremenitev samopostrežnice. Zavedamo pa se, da to ni rešitev, saj je nov center nedvomno potreben, zaradi naše nizke akumulacije pa bo treba problem reševati na občinski ravni. Pod pokroviteljstvom DO »Radenska« Radenci organizacijski odbori razpisujejo maratone treh src za leto 1982 ki bcrao: 24. aprila 1982 ob 14. uri v Radencih (prijave do 10. 4. 1982) 25. septembra 1982 ob 13. uri v Bovcu (prijave do 10.9. 1982) 23. oktobra 1982 ob 12.30 v Kranju (prijave do 10. 10. 1982) z enotnim programom tekov maraton mali maraton trim tek 42,195 21 km 10 km 1. Organizatorji bodo pripravili proge tako, da so proge primerne tudi za udeležence, ki se s tekom ukvarjajo le rekreacijsko. 2. Vsak udeleženec po preteku proge prejme: - spominsko značko maratona treh src - diplomo za udeležbo na 42 oziroma 21 km - testno priznanje, odvisno od časovnega zaostanka za zmagovalcem (zlati, srebrn in bronasti test) 3. Rezultati bodo objavljeni v dnevnem časopisju. 4. Vsi udeleženci tečejo na lastno odgovornost. KORŠ SOZD Mercator vabi vse, ki jih zanima ta oblika rekreacije in želijo sodelovati na Maratonu treh src, da se prijavijo do zgoraj določenega roka Sonji Bastar na telefon 221-044. Kaj pravi tokrat sporočilo iz Radenske? To, da sta pri današnjem tempu življenja šport in rekreacija še kako pomembna. Vsega tega se tam v veliki meri zavedajo in svoje goste vabijo na teniška igrišča, pa na igrišča za odbojko, košarko in nogomet. Morda pa radi igrate mini golf? Tudi za vas je urejeno lepo igrišče. Kopanje je pozimi zagotovljeno v pokritem bazenu, poleti pa v bazenu na prostem. V Radencih imajo tudi igrišča za namizni tenis, kegljišče, trim kabinet z raznimi rekviziti, pa trim stezo, ki je speljana po lepi okolici Radenec. Za tiste, ki radi kolesarijo, tale podatek: v Radence vam ne bo treba s kolesom, saj imajo tam izposojevalnico koles, za vnete bicikliste pa pripravljene kolesarske steze. Vabita tudi strelišče in smučarska vlečnica. Radenci so torej za tiste, ki iščejo zdravja in pa za tiste, ki si ga želijo ohraniti. Tam velja geslo; bodimo zdravi, ostanimo zdravi in prav zato so v lanskem letu pričeli z organizacijo maratonov. Zavedajo se namreč, da je med nami vse več takšnih, ki tečemo zaradi zdravja, večje vzdržljivosti in boljšega počutja. Lanskega Maratona treh src v Radencih se je udeležilo več kot 1100 ljudi iz najrazličnejših krajev in tudi različnih starosti. Pri množičnem teku nista po- membna niti rezultat niti uvrstitev, saj udeleženci tečejo pod gesloma tekmuj sam s seboj in vsak je zmagovalec. Letos bo Maraton treh src v Radencih, v soboto, 24. aprila ob 14. uri. Proge bodo tri: maraton na 42,195 km, tek na 21 km, mislili pa so tudi na rekreativce, torej na vse tiste, ki se ne ukvarjajo s športom in tečejo predvsem zaradi zdravja in boljšega počutja - za vse tiste so pripravili trim tek na 10 km. Se bomo letošnjega Maratona treh src v Radencih udeležili tudi mi? Povabilo objavljamo na strani 13 Mile Bitenc Tek je sicer naporen, a tudi zanimiv in poln dogodivščin ter novih prijateljstev. Nič čudnega torej, da je maratoncev vsako leto več. Fotoarhiv Radenske Na pustno soboto v Krškem Mile Bitenc Pustni ples pod radensko marelo pometamo pred s _ svojim Pagom Mercator Turist je mlada turistična organizacija, ki si je že močno utrla pot v svet turizma, z novimi zamislimi pa si skuša krog prijateljev še razširiti. Gostinci so se trudili na vso moč, drugi pa se veselo zabavali - Nekaj deset izvirnih mask - Veselje, ples, zabava, koš nagrad Pust je pust in pustovanje je ponavadi povsod veselo. Že same maškare, ki so bolj ali manj domiselne in izvirne, takrat napravijo dobro razpoloženje, če pa k temu še gostinci dodajo svoj »lonček«, je lahko še drugače: bolj veselo, bolj prijetno in tudi (za gostince) finančno uspešno. V krškem hotelu Sremič očitno dobro vedo, kako se tej stvari streže in tako so tudi letos, kot že vrsto let poprej, pustovanje začeli pripravljati že dosti prej in pri tem mislili na vse. Dobro se zavedajo, da posedanje pri mizi, ob čaši vina in krofu ni dovolj. Treba je pripraviti program, izbiranje najlepših mask, kar se da vabljive nagrade, ples in še kaj! Na pustno soboto so bili hotelski prostori v Sremiču pisano okrašeni in že to je dajalo prijetno vzdušje. V kuhinji so že od jutra naprej pripravljali slastne krofe, kuhali suha rebrca in zelje in še kaj boljšega. Savčani - tako se je imenoval ansambel, ki je skrbel za ples - so skupaj s pevko Andrejo Zupančič razvneli celo tiste, ki so vztrajno sedeli. Če ne z drugim pa z »račkami«, ki so trenutno zelo priljubljene. Mask je bilo veliko, vsaka po svoje domiselna in več ali manj izvirna. Navdušila je skupina ljudožercev, čudoviti sta bili hobotnici, pa klovn in račke... Strokovna komisija je imela kar veliko dela, ko je izbirala deset najlepših, za katere so bile pripravljene lepe nagrade. Prva nagrada je ostala v Krškem in to odlični hobotnici, ki jo je Mercator Turist povabil na »odkrivanje« Istre. Obiskovalci so svojo naklonjenost do mask izkazali tako, da so jim kupovali srčke in tisti, ki so jih prejeli največ (po nekaj sto!!!), so bili prav tako nagrajeni. Prva nagrada je bila tridnevno potovanje (po izbiri) s Slavnikom, hotel Sremič pa je primaknil tisočaka. Zabavni program »Pod Radensko marelo« je navdušil mnoge so- delujoče - ne le zaradi sodelovanja in obilice smeha, pač pa tudi zaradi praktičnih nagrad Radenske. Ves čas so se gostinci trudili in nosili na mize pustne specialitete. Kuhinja je delala pozno v noč in skoraj svitalo se je že, ko je bilo še veselo. Skupina več kot 150 italijanskih gostov je zagotavljala, da je bilo nadvse prijetno in da se bodo še kdaj vrnili v Sremič. Za vse tiste, ki so tisto noro noč delali in tekali sem in tja, je bilo utrudljivo, vendar pa so bili tudi zadovoljni, saj so s pisamm programom privabili več kot 500 obiskovalcev in ob koncu šteli lepe denarce. Pa drugod, so tudi tako domiselni in polni dobrih idej kot v Sremiču? Letos februarja so tako sestavili vprašalnik, s pomočjo katerega bi se radi kar v največji meri približan željam in potrebam po storitvah. Pisma z vprašalniki so poslali na kar 708 naslovov v sozdu Mercator - skoraj v sleherno poslovno enoto. Naj zapišem malce točneje: 462 pisem so oddali 16. februarja, 246 pa 22. februarja. Do danes, ko o tem pišem (16. marec), sta kot odziv na anketo v poslovalnico Mercator Turista prispela le 2 (dva) odgovora!! Zakaj takšno obnašanje in tolikšna brezbrižnost do naše turistične organizacije, ki si na moč prizadeva pridobiti vsakega potnika, organizirati čim več kakovostnih izletov, ki posreduje tudi prodajo izletov in potovanj drugih agencij, pa prodajo železniških, letalskih in ladijskih vozovnic ter še marsikaj? Mi pa medtem potujemo, kupujemo izlete, avtobuse in potovalne karte drugje - drugim nosimo zaslužek in včasih plačamo še več! Sprašujem le: zakaj tako?! Mile Bitenc V nedeljo, 21. marca smo si na prvem sporedu ljubljanske televizije ogledali že 18. oddajo iz serije »Sestanek v Nebotičniku«. Ta »nebotičnik« je Mercatorjev: oddajo vedno snemajo v kavarni ljubljanskega tozda Kavarna-bar Nebotičnik, ki je v sestavu delovne organizacije M-Hoteli gostinstvo. Urednik oddaje, dr. Urban Koder pravi, da so delavci tozda prijazni in ustrežljivi in da dobro sodelujejo. Za ta prostor so se avtorji nanizanke odločili zato, ker je markantna točka v Ljubljani in ker jim prostorsko ustreza, pa tudi zato, ker so prostori zelo visoko - vse druge kavarne so »pri tleh«, hrup okrog njih pa bi močno oviral tonsko snemanje. Doslej so »Sestanke v Nebotičniku« režirali Fran Žižek, Lado Troha in Staš Potočnik - slednji jih je zrežiral večino. Snemanja praviloma trajajo tri dni, v tem času pa posamejo dve oddaji. Posnetek je s snemanja zadnje oddaje. Foto Matjaž Marinček Skupinski posnetek v puljski areni... Z Mercator Turistom in revijo Stop Križem kražem po Istri Mesec marec prinaša pomlad, prve zvončke in trobentice, pa tudi tradicionalni marčevski izlet, ki ga že vrsto let zapored pripravljata Mercator Turist in revija Stop. Tega se veselijo mnogi stalni potniki, vse več pa je tudi novih. Letos smo šli v Pulj. Tam smo v hotelu Brioni dobili začasni dom za dva dni, sicer pa smo veliko kolovratili naokrog. Res smo se držah tistega, kar je pisalo v povabilu na izlet: odkrijmo Istro! Istra ni zanimiva le ob obali, kjer jo dobro poznamo, saj marsikdo odide tja na dopust - tudi v svoji notranjosti je zanimiva, lepa in bogata s kulturnimi in zgodovinskimi spomeniki. Skriva prele- pa mesteca in naselja; udeleženci izleta smo se najprej ustavili v Humu. Po Aleji glagoljaša smo zapeljali proti skoraj skritemu mestecu, kjer so se iz davne zgodovine ohranili še mnogi glagoljaški napisi in grafiti. Prebivalci naselja, pa čeprav jih je le kakih trideset, so na to zelo ponosni in vsako leto, na dan Huma (v mesecu septembru) postavijo novo spominsko obeležje. Nedaleč od Huma je Roč, ki je tudi znan po takšnih rečeh in zato smo zavih tudi tja, potem pa po lepi cesti proti novemu predoru pod mogočno Učko. Marsikdo se je prvič zapeljal skozi ta predor, ki je, mimogrede rečeno, opremljen s sistemom interne televizije, mnogimi SOS postajami, telefoni, obračališči, prezračevalnimi napravami itd. Na drugi strani smo zagledali morje. Ob opatijski rivieri je bilo že zeleno, tu in tam pa se je ponujal tudi kakšen cvet. Med potjo je bilo ves čas živahno ih veselo -včasih se je zaslišal sproščen smeh, drugič ubrana pesem. Pot je tako hitro minila: postanek v rudarskem Labinu je bil zadnji pred Puljem, kjer smo prvi dan Iz-n i t-\ o Ir o i rvrfvi zidove Arene. Pravo veselje je bilo oba večera v hotelski restavraciji in potegnilo se je pozno v noč. Žal so naši izletniki pogrešali predstavnike revije Stop, ki se zaradi obilice dela izleta niso mogli udeležiti. Poslali pa so ljubeznivo pisemce s prelepimi pozdravi in željami ob marčevskem prazniku. Pregovor pravi, da je stara navada železna srajca in tako smo tudi letos iz vsake skupine izžrebali prejemnika nagrade revije Stop -celoletno brezplačno naročnino revije, pa tudi po enega, ki bo na-' slednje leto z Mercator Turistom na marčevski izlet potoval brezplačno. Nagrad je pa bilo še veliko več in Mile, ki je vodil zabavni pro- gram, jih je delil vse večere - tistim, ki so sodelovali v družabnih igrah, v imenu organizacij, ki so jih prispevale. Zagrebški ansambel Dodir je spravil na noge vse in ko smo zapeli in zaplesali priljubljene »račke«, je bilo veselja in smeha za zvrhano mero. Drugi dan bivanja v Istri smo posvetih ogledu Rovinja in okolice, z ladjo zapluli med okoliškimi otoki in se zasidrah v Limskem kanalu, kjer nas je čakalo okusno »ribje kosilo«. To smo zalih s pristno istrsko kapljico, ki je vlila v nas še več razpoloženja. Težko je bilo slovo od Pulja, a tretji dan nam je obetal še vehko lepega. Popeljali smo se do mrtvega mesteca Dvigrad, ki je bilo v 17. stoletju zapuščeno zaradi kuge. Danes so ostala le še obzidja, ki dajejo veličastno podobo mesteca na griču. Od Dvigrada nas je pot vodila preko Pazina do Berama, kjer smo si v tamkajšnji cerkvici ogledali freske, ki sodijo med najlepše pri nas in so delo mojstra iz Kastva nad Reko, imenujejo pa se Mrtvaški ples. Biser med istrskimi mesteci je prav gotovo Motovun, kjer smo se ustavili za ogled in za kosilo, pot nadaljevali do Grožnjana, obiskali galerijo znane umetnice Jasne Kozlovič in tam še za zadnje dinarje nakupih nakita. Potem nas je pot vodila proti domu. Zadonela je pesem in slovo je bilo, kot vedno, kar težko. Stiski rok na vse strani in besede, ki so zagotavljale, da se prihodnje leto spet srečamo. Še to: letos je bilo z nami veliko takšnih potnikov, ki so potovali z Mercator Turistom in Stopom že prej, pa seveda nagrajenci in precej novih. Vsi so bih zadovoljni z izletom, pa tudi z Alenko, Marijo ' in Miletom, ki so izlet vodih. To je potrdila tudi anketa, ki smo jo izvedli med potniki. Nagrade za letošnje potovanje po Istri so prispevali: Slo-vin Ljubljana, HP Kolfnska Ljubljana, PIK Takovo G. Mi-lanovac, Ilirija-Vedrog Ljubljana, Pionir Subotica, Trubarjev antikvariat, Mercator-Em-ba ter seveda revija Stop in Mercator Turist. Vsem, v imenu organizatorjev in potnikov, iskrena hvala! r~ DCKAG-* KIA1NOV« Št LETOS- OLGA ERŽEN ŽITA. KoifJOfcT AKTIVN. VKTEN7A POET / 4 RAA\ N^» OB-3EK.T R.ICA Ub*3STV«»V VZMAV.P AM-3A aocncj s ^w>lklA 3GZE PaoRfiJtRN KANU) ^©1 l J KAZAL. zaimek. \ * * ► . V, v7 _*m-Ak.u£a- - 1AN EAS sovje rs. xve*a RASIST R.AK. BLCICTR. M.CNOTA ANTOM KOŽAVAAL SMITH HHAMŽ. TROPSKA RASTUNA L-3UBER • ZNGKJGK. NA bO - TEŽ. <00 M1 VRSTA PRtt>LOQ MAtčtttfN. ROLO SEKAČEVO OROD3C AR. Pl. CMS UuBUAN. TD VARNA ZAVfiS HOfOGOL. VLADAR. Hsni*. IT”- ... KING OTON C. kdor RAD POTUJE SKOZJ KRA- COLE NOGONE- SKAJPHOSl hrva^^ K»l TONA TA* OUM Pl3t,BSAKS SAVAjja P*.! PROZDR - TKANIMA PIUMOD V Goste . / / MN OZ./ PETROL NO<5o - GRAM XLATN/R bRJEZ. 3.Črka oznaka ZA KONGO VARSTV. OSfAUOV/ y KOS CCIjOTG AVT-OZN. 2ATSLST xA ^ DOZENO- KJE m TKbCN - PTIČ IZRISAN IcE alioa plus SAA VALLl KRAV Z/ TJUBONA OAHAL- Nlk. ORGAN m ■ k bAN V TEDNU avmata Ženska ZEf^tU QUS V MATE -KATI »Cl niče- sar,. I. nula l*»«OTi-j G| A.facA NKGIB saruevd OSA- MITEV So??* PIJAČA ST. S10 VAN ~ ““ ■” OTROŠKA. MESAdfi ZABAVA i -JUHE i.iAHOGL. 4.SAMoq erik* felCiKAL ATAKA SKUPINA tlVAu npr. ovc mčj ki ŽVIiGA PREBIVAL- CI IB6RJJ€ KOLA C Ul CA IVAN 'kuKAB. ORANJE APRlSkA- R.EKA- RA/ CMAftUmS MOŽK.O UUBKOV'. IME NtVEST. ODPRAVA KAR1ICAT. WJQEO S* M* MKA V BmcA ITALIJA - nsica icbica ▼ DEL TEt*4A ■v. vr<... / ► ANČKA LEVAR. DEiOV.OR 5ADIR V «IC.LOIu ■ - ; • V. ILC p... ; — . 84M«C| H16N1 OBlCA-j ll r-K / /•- T_ ANICA IPAAN7- SEVAKNO XWAHKA MILA S ih b z n n • • •• •• ••• vet • • •• • •• •• •••••••••• • ••• • •• ••• •••••••••• • •••• •• •• •• • • ••• ••••• Pomladansko čiščenje: uporabite Čisto! Skrbna in vestna gospodinja sicer ne čisti le spomladi, vendar pa je to čas, ko po dolgi zimi v stanovanju »generalno« počistimo vse, od tal do stropa. Raznih čistil, takšnih in drugačnih, je veliko. Ilirija-Vedrog ponuja in priporoča družino Čisto, ki je plod dela domačih laboratorijev. Izdelki so raznovrstni in prav je, da njihov namen vsaj v grobem spoznamo. Čisto tap pena (spray) je namenjena za čiščenje talnih oblog. Z njo lahko očistimo’ vse tekstilne talne obloge kot so tapisom, itison in razne preproge. Cisto tap peno v sprayu Ilirija-Vedrog še posebej priporoča za čiščenje oblazinjena-ga pohištva. brez napora — izjemno učinkovito CISTO univerzalno čistilno sredstvo Drugo čistilo iz družine Cisto je »klasično« čistilo, ki je tudi namenjeno čiščenju tekstilnih oblog. S peno za tekstilne obloge Čisto se lotimo čiščenja oblazinjenega pohištva, tapisoma, itisona in preprog, učinkovito pa nam očisti tudi avtomobilske sedeže. Trdovrat- no umazanijo odstranimo z nerazredčenim čistilom, sicer pa čistimo s suho stabilno peno, ki ima prav tako veliko čistilno moč in to prednost, da omogoča hitrejše sušenje. brez napora — izjemno učinkovito CISTO univerzalno čistilno sredstvo Čisto, čistilno sredstvo za okenska stekla je namenjeno čiščenju steklenih površin - oken, ogledal in izložbenih stekel. Čiščenje je enostavno in bleščeče čiste površine dobimo brez vsakršnega truda. Za ročno pomivanje posode je v družini čistil tekoči detergent Čisto. Učinkovito deluje že v hladni vodi, prijetno diši po limonah in ima to veliko prednost, da ne škoduje rokam, v topli vodi oprana posoda pa postane čista in bleščeča celo brez brisanja. Univerzalno čistilno sredstvo Čisto ima največjo nalogo in opravi tudi največ dela. Čisti kuhinjske elemente, ultrapas, okenske okvire, štedilnike, hladilnike, pomivalna korita in keramične ploščice. brez napora — izjemno učinkovito CISTO univerzalno čistilno sredstvo Nagradna križanka »Radenska« Za tokratno križanko razpisujemo tri nagrade, ki jih bo prispevala Radenska. Rešitve pošljite v ovojnici s pravilno izpolnjenim kuponom na naslov SOZD Mercator, Studio za EP, 61000 Ljubljana, Breg 22, najpozneje do 14. aprila. Ne Pozabite na ovojnico obvezno pripisati »Nagradna križanka Radenska«! •KIURUA-VEDROG LJUBLJANA, n. sol. o. predstavljamo vam iz programa |tlo| 1_!J PREHRAMBENA INDUSTRI1A n sol o PORTOROŽ bj^kclikokrat poudarjamo, da so ri-Pa nf^vse zdrava hrana, kljub vsemu •Pal na na^ih mizah še vedno preda i0' Portoroška Droga si prizadeva, nainarn bi jih ponudila in postregla na Vei«aZll<5neiše načine. Njihov najno-Veni proizvod so hladne marinade, p0£ a.r si ti novi delikatesni izdelki le Pop381 utirajo pot na naše prodajne vai„C®' Morda takšnih jedi še nismo na >m’ zato je prav, da te izdelke vsaj ratko predstavimo. rpQ?^nie hp Droga uporablja drobne ip re morske ribe, predvsem sardele ločine. Ribe dajo, skupaj s čebu-Vom POSebno kvašo, kjer te pod vpli-soli, začimb in encimov do-ribe d° už'tnosti. Tako pripravljene preba kobulo so zelo okusne, lahko jo nt-r.u ive’ ohranjajo pa tudi vso svo-ebrambeno vrednost. hih kn*n*rane ribe so v prodaji v stekle-skut>a;Zarcab; dodana jim je čebula, vse V tr„ J Pa le zalito z posebnimi nalivi. s čebii|,lna^1 se tako dobijo rusli - ribe Papaj: sardele - odrezki s čebulo in izdelaj • ~ odrezki s čebulo. Vsi ti Pirp0 ln?a30 omejen rok trajanja, hra-+8° q pa Ph pri temperaturi od +2 do Urinira °®a b° zdaj zanimalo, kako . r'be sPl°b ponudimo in Jojep ..l*' ^Porabljamo jih kot samo-d P obrnil, •’ km predjed ali kot sve-t , Sirni - ’ j ga lahko dopolnimo še z SKrat Jedmi- Portoroška Droga je lrri Zeijelpraviia recept za rusle s ki- Ribe vzamemo iz kozarca in jih razpolovimo tako, da lahko odstranimo kost in dobimo filet. Vanje zavijemo nekaj kislega zelja in drobno zrezane čebule. Zavitke polagamo drugega poleg drugega na primeren pladenj. Nato pripravimo omako. To naredimo iz ene žlice drobno sesekljane marinirane čebule, dveh žlic jajčne majoneze, ene žlice kisle smetane, popra, soli in malo limoninega soka. Omako premešamo in jo zlijemo na sredino pladnja. Dekoriramo z drobno sesekljanim jajcem, olivami in drugim. To je le ena od idej za pripravo mariniranih rib, z malce domišljije pa bo spretna gospodinja odkrila še kakšen dober in zanimiv recept. Dober tek vam želi hp Droga Izid žrebanja nagradne križanke »Ilirija-Vedrog« Majhno število prispelih rešitev (le 554 smo jih prejeli do predpisanega roka) kaže na to, da se že približuje čas pomladanske utrujenosti. Avtorji izžrebanih rešitev, ki bodo prejeli nagrade »Ilirija-Vedrog«, so: Rezi Ogrin, M-Nanos, TOZD TMI, knjigovodstvo proizvodnje, 66230 Postojna; Mimi Zabukovec, DS SOZD, Aškerčeva 3, 61000 Ljubljana; Stanko Terbuc, M-Izbira Panonija, skladišče prehrane, Ro-gozniška 8, 62250 Ptuj. Nagrajence prosimo, da nagrade sami ali prek svojih zastopnikov prevzamejo v studiu za EP na Bregu 22 v Ljubljani. Pravilna rešitev nagradne križanke »Ilirija-Vedrog« KUPON KRIŽANKA Hi Ime in priimek Naslov iz delovnega mesta_____ DO ali TOZD Izpolnjeni kupon priložite reši-J tvi križanke, na ovojnico pa obvezno pripišite - Nagradna I križanka, sicer rešitve, čeprav I bo pravilna, pri žrebanju ne I bomo upoštevali. _J ■ M~Agrokombinat Krško investitor prašičerejske farme Razpis 5. letne mercatoriade — Postojna 82 Koordinacijski odbor za rekreacijo in šport je organizator 5. letnih športnih iger pod pokroviteljstvom M-Nanos iz Postojne. Točen datum bo vsem športnim referentom javljen v obvestilu pred pričetkom predtekmovanja. Tekmovanja bodo potekala v naslednjih možnih športnih panogah: Panoga moški ženske ekipno posamično 1. balinanje X X 2. kegljanje X X X 3. košarka X X X 4. kros X X X X 5. mali nogomet X X 6. namizni tenis X X X 7. odbojka X X X 8. plavanje X X X X 9. rokomet X X X 10. streljanje X X X X 11. šah mešano X 12. vlečenje vrvi X X 13. tenis X X X Za izvedbo 5. letne mercatoriade so obvezne naslednje športne panoge: kegljanje, kros, mali nogomet, namizni tenis, plavanje, streljanje, šah, vlečenje vrvi in ena izmed iger z žogo. Tiste panoge, v katerih se bodo prijavile manj ko štiri ekipe ali posamezniki odpadejo. Tekmuje se po določilih pravilnika o organizaciji in izvedbi letne mercatoriade s spremembami, ki bodo posredovane športnim referentom pred začetkom predtekmovanja skupaj z razporedom. Finalno tekmovanje bo trajalo 1 dan. Vabimo vse zaposlene v TOZD, DO in TOK, združenih v SOZD Mercator, da prijavijo svojo udeležbo preko športnih referentov na naslov: Delovna skupnost SOZD Mercator, Ljubljana, Aškerčeva 3, Sonja Bastar, najkasneje do vključno 20. aprila 1982. Športni pozdrav vsem udeležencem 5. letne mercatoriade KORŠ Jože Rozman Mesni krizi kar ni videti konca. Če pustimo ob strani cene pitanja, ki so kljub zadnjemu zvišanju za rejce še vedno nesprejemljive, zato ima na »prostem« trgu živina višjo ceno, in če pustimo ob strani tudi to, zakaj pri določanju cen živega goveda ne upoštevamo cenovnih razmerij med koruzo in mesom (1:8), moramo na kratko ugotoviti, da zanimanje za privezovanje pada, da tudi stalež živine ponekod celo pada, namesto da bi rasel. Pismo iz Iraka Drago Kozole — vodja DE Mercator P-202 Živimo skromno, vendar delavno Kam za 1. maj? Majski prazniki bodo kmalu tu in mnogi bomo odšli na krajši dopust. Mercator Turist pripravlja tridnevno pot po Istri z nastanitvijo v hotelu Brioni v Puli. Za tiste, ki si obetajo daljše počitnice, pa tale informacija: Mercator Turist pripravlja tudi 7-dnevne počitnice v Dubrovniku, v hotelu Libertas. Ob vsem tem je edino pravilno, da si skuša sozd Mercator z različnimi ukrepi zagotoviti surovine za lastno klavno-predelovalno industrijo in za pokrivanje potreb po svežem mesu v drobnoprodajni mreži. Samo pri svinjskem mesu so letne potrebe obeh dejavnosti v sozdu okoli 80.000 prašičev-pitan-cev. Ena pot, kako priti do surovin, je sovlaganje, druga je lastna proizvodnja. Na obeh so že storjeni prvi koraki, ki naj to občutljivo in pomembno področje dolgoročno uredijo. Spomnimo se, da je bil konec lanskega leta podpisan sporazum o sovlaganju v prašičerejsko farmo v Novi Topoli, od koder bo sozd od leta 1984 naprej dobival letno 20.000 pitancev, potekajo pa tudi dogovori za sovlaganje drugje. Lastna proizvodnja je v petih kmetijskih organizacijah sozda zaenkrat še pičla, vendar se vztrajno veča in razvija. V načrtih je zlasti naglo povečanje nekoč tradicionalne prašičereje v Posavju. V občini Krško je okrog 6.700 ha njivskih površin, z novo pridobljenimi melioriranimi jih bo skupaj 7.500 ha. Upoštevaje kolobar je možno z usmerjeno poljedelsko proizvodnjo vsako leto zasejati s koruzo 2.500 ha in pri pridelku 5 ton na ha pridelati 12.500 ton koruze, od tega okoli 2.500 ton v družbeni proizvodnji. Take količine koruze zadoščajo za vzrejo okoli 45.000 prašičev letno. »Zato smo se odločili, da razvijamo kooperacijsko vzrejo prašičev z doma pridelano koruzo in sicer v tem srednjeročnem obdobju do 20.000 prašičev, ločeno od te proizvodnje, vendar tudi zato, da kooperaciji nudimo kakovostno osnovno čredo, to je plemenske svinje in merjasce, pa bomo zgradili farmo za 30.000 prašičev letno,« razlaga načrte svetovalec generalnega direktorja za agroživil-stvo Mitja Ponikvar. Nova farma bo stala na Krškem polju, ob robu Krakovskega gozda. K hitrejši odločitvi za gradnjo farme je pripomoglo to, da so od leta 1980 naprej v neposredni bližini bodoče farme meliorirali zemljišča SLP in pridobili precej njiv, primernih za pridelovanje koruze. Skupaj z drugimi zemljišči, ki se urejujejo ob potoku Lokavec in na drugi strani ceste Krško-Kosta-njevica, bo novih njivskih površin v družbeni lasti 600 ha in v zasebni lasti 200 ha. Farmo naj bi začeli graditi junija letos, priprave in projekti so deloma že narejeni, deloma so v teku. Gradnja z namestitvijo opreme bo predvidoma končana septembra 1983, mesec kasneje naj bi se začelo poskusno obratovanje, ki bo slonelo na tehnologiji Emone-pra-šičjereje Ihan. Sredstva za farmo bodo prispevale članice sozda Mercator (združena sredstva), Kmetijsko-živilska razvojna skupnost, Temeljna banka Krško, Gospodarska banka Ljubljana, Splošna banka Koper ter SIS za preskrbo občin. Pri pridobivanju lokacijske dokumentacije je bilo nekaj težav zaradi vpliva farme na okolje. Treba je bilo izdelati tako imenovano rožo vetrov in upoštevaje to postaviti farmo tako, da morebitni smrad ne bi motil okoliškega prebivalstva. Odpadne vode oziroma gnojevka se bo zbirala v vodotesnih zbiralnikih. Po separaciji se bodo trši deli gnoja uporabljali v sadjarstvu in vinogradništvu, tekoči del gnoja pa na njivskih površinah v bližnji okolici farme, kar je ob vse dražjih umetnih gnojilih nadvse koristno in ekonomično. Bojazen, da bi gnojevka okužila podtalnico je odveč, saj podtalnica na območju, kjer bo stala farma, ni povezana s podtalnico na Krškem polju, katero uporablja tamkajšnje prebivalstvo in drugič, letna obremenitev zemljišč, če upoštevamo samo tista v neposredni bližini farme, ni pretirana (20 1 gnojevke na Inrr), v poljedeljstvu pa seveda dovolj koristna. Farma za 30.000 pitancev bo letno potrebovala 12.000 ton močnih krmil, od tega 8.500 ton koruze. Del te bo treba dobiti iz Vojvodine, od proizvajalcev, s katerimi sozd že sodeluje na drugih področjih, dogovoril pa se je tudi za naročeno proizvodnjo manjkajoče koruze. Uvodoma smo sicer rekli, da je v občini Krško mogoče pridelati 12.500 ton koruze, vendar gre ta predvsem v kooperacijsko rejo prašičev in govedi. Ker sozd nima lastne mešalnice krmil, je zato na mestu tudi odločitev za sovlaganje v dograditev silosov v mešalnici KIT-KZ Krka Novo mesto, kar bo omogočilo zanesljivo dobavo najmanj 10.000 ton krmil na leto. Hkrati je sozd tudi investitor 30.000 tonskega silosa v Brežicah, kamor bo moč spraviti 6.000 ton naročene koruze po žetvi in tako biti manj odvisen od različnih pretresov na tržišču. Trenutno nas je v kolektivu 60, ki skrbimo za skoraj 1600 ljudi tukajšnjega projekta. Delovno področje je izredno zahtevno in široko, saj zajema vse - od prehranjevanja, naselitve in snage do izletništva in informatike. Uspešno vodimo tudi klubsko dejavnost in trgovino. Ob takšnih delovnih obveznostih sredi puščave je razumljivo, da nam ni lahko in da jo 10 ali več urni delavni dan skrajno naporen. Prostih dni skoraj ne poznamo, pa tudi odrejenega skupnega delovnega časa ne. Prilagajamo se potrebam in zahtevam ljudi, za katere skrbimo. Ne moremo se pohvaliti z delovnimi pogoji, ki so vse prej kot lahki in ki smo jih sprejeli, upoštevajoč okolje, v katerem živimo. Ob vsem tem imamo eno samo veliko željo: delavcem sozda Mercator priporočamo, da se prijavijo za izvrševanje naših obveznosti v Iraku in s tem pomagajo opraviti za vse nas pomembno delovno nalogo, tako v interesu sozda kakor tudi celotne družbene skupnosti. Ob tej priliki vam tudi sporočamo, da so pred nami velike in odgovorne delovne naloge, ki ne dopuščajo improvizacij, zato računamo na resne ljudi, ki poleg ostale odgovornosti čutijo tudi svojo pripadnost interesom Mercatorja. Dosedanja praksa je pokazala, da lahko tako velike in odgovorne naloge izvršujejo le najbolj odgovorni in »hiši« zvesti ljudje. Vsem opisanim pogojem so namenjeni dobri osebni dohodki, ki so odraz vloženega dela, kakršnega žal doma že dolgo ne poznamo; tu lahko ob vsem drugem spoznamo, da se da živeti tudi zelo skromno, vendar delavno! Občni zbor sindikatov Na občnem zboru so delavci ljubljanskega tozda TMI ocenili delo osnovne organizacije Zveze sindikatov v lanskem letu. Izvršni odbor, v katerem so predstavniki vseh delovnih enot tozda (to je izboljšalo obveščenost delavcev), je aktivno sodeloval pri sprejemanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov na ravni tozda, DO in sozda ter občine in mesta; zavzeli so se za največjo možno angažiranost posameznikov in polno izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, za varčevanje na vseh področjih, za večjo tehnološko in delovno disciplino ter skrajno odgovornost pri izpolnjevanju delovnih nalog. Poleg že znanih težav mesne industrije je tozd med letom pestila tudi izguba, ki pa so jo do konca leta, ob prizadevanju vsega kolektiva ter DO in sozda, uspeli odpraviti. Dodobra se je v tozdu uveljavila delitev po uspehu dela in se pokazala za zelo uspešno, le dohodka ni dovolj za stimulacijo. v TMI Osebni dohodki so se lani v tozdu sicer povečali kar za 24 %, še vedno pa so povprečno znašali le 9.540 dinarjev in so bili daleč pod republiškim povprečjem, pa tudi med zadnjimi v okviru sozda. V lastni kuhinji so lani pripravili 166.117 toplih obrokov, od tega 78.567 za svoje delavce, 87.550 pa za zunanje odjemalce. Iz poročila o delu IO OO ZS, ki ga je na občnem zboru podala dolgoletna aktivna sindikalna delavka in predsednica izvršilnega odbora, Marjana Martinec, je moč razbrati, da tozdu TMI za aktivnosti, s katerimi se osnovna organizacija sindikata ukvarja, žal primanjkuje sredstev, kar pa nadomesti toliko večja delavnost članov. Posnetek je nastal ob koncu občnega zbora, med podelitvijo priznanj trinajstim jubilantom za 10-letno in dvanajstim za 20-letno delo; »dvajsetletnica« Milica Selan prejema priznanje iz rok tovarišice Martinčeve. Besedilo in foto Matjaž Marinček Pobuda za združitev Kopitarne Sevnica Zaradi obojestranskega zanimanja za tesnejše sodelovanje med enovito delovno organizacijo Kopitarna Sevnica in sozdom Mercator je poslovodni svet sozda 18. februarja 1982 menil, da je pobuda za združitev Kopitarne Sevnica v sozd Mercator utemeljena. Dogovori za združitev so v teku in jih vodi posebna komisija. Kopitarno Sevnica je ustanovila leta 1886 nemška družba Winkle & Erlanger za proizvodnjo kopit za izdelavo čevljev. Po drugi svetovni vojni je vlada SR Slovenije z odlokom 31. 10. 1946 ustanovila podjetje Kopitarna Sevnica. Glavna dejavnost je proizvodnja galanterije iz lesa in plute (izdelovanje kopit, pet, lesene obutve, lesne galanterije in struženih lesenih izdelkov), stranske dejavnosti so izdelovanje plastičnih rolet, oblog in plastičnih polizdelkov za kopita, prevoz blaga v cestnem prometu ter opravljanje storitev v mehanični in elektro delavnici, na lesnoobdelovalnih strojih, na strojih za plastične izdelke in na brusilnih strojih za orodja. Kopitarna Sevnica je v lanskem letu naredila 316.046 parov lesenih in 37.398 parov plastičnih polizdelkov za kopita, 153.294 parov kopit za izdelavo čevljev, 351.875 parov lesenih podplatov, 53.834 parov raztezačev za čevlje, 241.713 parov lesene obutve, 448.406 parov pet ter 224.160 m2 rolet in stenskih oblog. Ocenjujejo, da Kopitarna Sevnica naredi polovico kopit, kolikor jih rabi jugoslovanska čevljarska industrija. Lesene in plastične polizdelke in lesene podplate Kopitarna uporablja za svoje končne izdelke, viške prodaja drugam. Ker sodobna industrija rabi vse manj lesenih kopit, so se v Kopitarni odločili za večjo proizvodnjo lesenih podplatov za cokle, po katerih povpraševanje tako na domačem kot na tujem trgu raste. Leta 1980 je Kopitarna začela sodelovati z M-Contalom, oba skupaj pa z ameriškim koncernom Scholl, za katerega izdeluje lesene podplate za cokle iz kakovostne bukovine, ki jo je v okolici Sevnice dovolj. Vrednost izvoza lesenih podplatov do leta 1986 je več kot 10 milijonov ameriških dolarjev. Lastna surovinska baza in izrazito izvozno usmerjena proizvodnja, kar je vse v skladu s sprejetimi resolucijami, po drugi strani pa urejena marketing-komercialna in zunanjetrgovinska služba so gotovo razlogi, ki utemeljujejo združitev. Jože Rozman Mercator Glasilo delavcev in združenih kmetov SOZD Mercator, n.sub.o., Ljubljana, Aškerčeva 3, - Izdaja Center za RmmuMtelC^o^ Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov - Izhaja zadnji petek v mesecu - Glasilo prejemajo delavci, kmetje, učenci v gospodarstvu in upokojenci SOZD Mercator - Naklada. izvodov.