32. številka Trst v sredo 1. februvarja 1905 Tečaj XXX. tm~ Izhaja vsaki dan. Ij.ii ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob uri zjutraj. Pvaanlčne številke se prodajajo po 3 novč. (6 stotink) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Celji, Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, £t. Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. Oglase in naroebe sprejema uprava lista .Edinost", ulica GTorgio Galatti 5t. is. — l radne ure so od 2. pop. do S. zvečer. — Cene oglaaom 16 st na vrsto petit; poslanice, »mrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON štev. 1157, Edinost Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko. F edinosti je moč I Naročnina znala za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — >» naroČbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaua pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata. UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti IS. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista ,»Edinost«. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. Ptošno-hranilnični račun št. 652.841. Vojna na skrajnem Vztoku. • Brzojavne vest!.) Iz glavnega stana generala Oku. LONDON 31. Djpisnik »Renterjevega biro« v glavnem stanu generala Oau je dne t. La. eporočil : Potem ko po Japonci f o-t snili Ruse preko reke Hunho, bo cd vč*raj p"?pjluJne do dan?s opoludne obstreljeva i sovražnika na v&ej črti. Ruii bo le slubo odgovarjal'. Japmci skušajo sedaj nadkr liti desno krilo generala Kurcpati n«. Izgube Rusov in Japoncev v zadnjih bojih. PETROGRAD 31. »Peirogr. brz agen-turic bo dne 2V. t. m. sporočili it S.hetuaa: Napad Japoncev pri LanduDgoTu je bil od bit. Naskok konjenikov dagestansk« g i polka na nek<» japonsko bater.jo, pa ni vspel, ker so Japonci streljali « šrapneli ia b pu^fcaan-. Rusi ao v času cd '2b. do 28. t. m. izgubili 10.000 mož. Zgube Japoncev so žilo vtl ae ; 300 Japoncev je bilo uietih. Poročilo generala Knropatkina. PETROGRAD 31. (Uradno.) General Kuropatkin je dna 29. t. m. sporočil : Izgube -Japoncev po jako znatne. Mnogo jih je ubila pehata z bajonetom, oziroma konjen stvo a nabijam . Skupno sieviio ujetnikov ni zoaio ; vendar znaša |.o dosedanjih pore čilih 300. Na diugih ntš h pn;c"jah smo izgubili 5 častukov in petdeset mož. Čete na desnem boku drže zasedeno neko vas, ki so jo v zadnjih boj.h vztie. Japonci bo o-»krat .poskusili, da bi Bibaitaitse zopet weli, toda bili so ortb t . Nase topn stvo je z vnpehom brtreijavalo San iepu k er se nthtji mnego tpjnek li čet. Po noči k* ž i top;omer 20 slo« pioj p d ničlo. Poročilo japonskega poslaništva LONDON 31. (Reuterjev biro.) Tukajšnje japonsko poslaništvo je priobčilo neko l»or(.č \o maršala Ojame od 31. t. m. v katerem pe pravi, da so Rusi cd 25. t. m. naprej pustili na bojišču okolo 1200 mrtvih. (To štev: o mrtvih potrjuje indirektno, da nis > Rusi v bf jih od 25. do 27. jan. zguili 10 000 mož. ampak k večemu 5 do 6000 mož, približno toliko kakor Japocci. (.'udno e, da ne ve O ama ničesar poročati o dogodkih na njegovi fronti od 27. t. m. dalje. Kaj pa z njegovim preganjanjem ? Op. ureJ.) Atentat z bombami u Parizu. Bomba pred palačo ruskega atašeja. PARIZ 31. Tukaj sta bila dva atentata t. hottbam , ki eta v zvez: s sedanjimi ru sum; d<»godki. Ko ee je ob 1. uri ponoči vojt^ki atače tuKujšnjtga ruskega poslaništva, priL • Trubeckoj, povrn 1 v svoje stanovanje, je opazil k' čijaž ob uhodu v hišo omot. zavit v «tart časnik. Rila e t> cilindrična -kal. j a za konserve, vis ka 25 cm. Pozvalo s-je rr* i..r e ter obffesii o laborator. irui ncipija. V škatl|i je b 11 perkuaijeka boaaba, v kat-ri e b lo 160 kiogelj. Očitao je, da sa je nameravalo, naj bi bomba ob uhodu kočije vsled stresa eksplodirala. Storil« «• je neznan. Drugi aientat z bombami se je iavrš 1 danes po noči ko sa je vračala mm žici s protestnega shoda. PARIZ 31. Pr-:d palte. Trubeckoa vo ašktga atašć,a^ rusiega po.-laoi^tva, je bil najden peklenski *totroj, na kotarem je bila uŽigalna vrvica, ki je bila siser nažgana, ali je ugasnila. Protiruski shod. PARIZ 31. S nočajega protiruskega sh:>da fe je udelčž lo 6000 oseb. Po dovršenem shodu je bil v Avenue de la Republ que pred hišo št. 13 vi žen peklenski stroj v oddelek polcjskih agentov in republikanskih gardistov. Dva gerdista sta bila lanjene. Ulica je bila ziprta. Peklenski s roj je prov-zročil le neznatno škodo, ker je raib!l le nekoliko dip. Dve sumljivi osebi sta bili aretovani. Peklenski stroj je bil napolnjen s žeblji različna velikosti, cevmi in komadami starega železa. Eksplozija je bila jako mečna. Naboj je bil vržen 20—30 metrov na da eč. (ioveri s«, da je bil peklenski stroj ravno j tako sestavljen, kakor oni pred palač) kneza Trubeckoja. Dve ženski sta bili tudi lahko ranjeni. PARIZ 31. Na včerajšnjem protiruskem shodu je najprej govor i RubanoviČ o žalostnem položaju luškega proletarijata. Jaurčs je opisal zgodovinski razvoj soe jaln h razmer na Ruskem. Pressense je izvajal, da v*led naj-novejih dogodkov utegne pr ti na Ruskem ni krmilo socijalna demokracija. Shod je vapre jel dnevni red, v katerem se izraža ruskemu narodu simpat j a ter se obsoja dogodke od dne 22. t. m. Shoda se je udeležlo 6OCO oseb. v «» Dementi. PARIZ 31. Polcijska prefektura je iz javila, da ni tamkaj ničesar znano o bombi, ki bi jo našli prid palačo princi Trn l»eckoja. Poslanska zbornica. DUNA J 31. Državna zbornica je raz pravljala o nujnem predlogu glede smrti umirovljenega duhovnika Petrana, ki se je nahajal v kaznilnici, v Mitterbergu. Poslan*« Berger (Vsenemec) je rekel, da je neverjetno, da se je Petran sam umoril oriroma, da se mu je pripetila nesreča ter ie očital cMast-nijam, da ni^o dogodia dovo'j preiskovale. — S lno je napadal lioškega šicfi Doppelbauerja ter opisal razmere v kaznilnici v Mitterbergu. Voditelj pravosodnega ministarstva je branil oblastnike in škcfa ter "izjavil, da je državno pravdništvo še le v zadnjih dnevih prejelo pore Čila, valed katerih se je pričela preiskava. Vlada hoče, da *e stvar pojasni. Dr. Klein ;e proti nujnoet . Pos'. Sch'egel je polemiziral preti posl. Bergerju ter se je izjavil proti tendenci nuj- nfga predloge. Debata je b la nato za kij učena. ZbDrcVa je oiklonila nujnost predloga posl. B.rgerja glede smrti upokojenega duhovnika Petrana ter je potem nadaljevala debato o predlogu za po!f jšanje bsde, ki je bila dovršena v glavni debati ter je nato prič§?a podrebaa debata. Ministeriki predsednik Gautsch je predložil obrtno novelo (Pohvala.) Govoril je nato posl. Wulf o izidu državnozborskih volitev na Ogrskem, predsednik mu je konečno odvzel besedo. O dcevnem redu jutrajšnje seje ss je vnela daljša debata. Konečno je bil določen dnevni red, jo katerem se bo v prvi vrsti razpravi alo o nadomestnih vol t/ah v odseke, nadaljevanje debate o polajsanju bede in tretjič imunitetie stvari ; na to prvo čitanje rekmtne predkg) in prvo čitanje proračuna. Prihodnja seja jutri. Brzojavne vesti. Volitve oa Ogrskem. BUDIMPEŠTA 31. V volilnem okraju Miskolec je bil izvoljen Birooy, člen Košuto 7e stranke s 132 glasovi. Ministerski predsednik Ti?za je ostal v manjšini. SZASZ SE BES 31. Minister za trgovino Hieroovmi je bil danes izvoljen poslancem. Ločitev cerkve in države na Fran-eozkem. PARIZ 31. Minister zi uk in bogooaetje Bisnvenu Martin je nekemu sotrudniku »Ma-tina« izjavil, da predloži vlada v kratkem zakonski načrt o ločitvi cerkve in države tar da ima trden ne men. du izvede to reformo. Fratcja je dospela do mrtve točke, morala se bo odločiti, da s? ločita oarkev in država ali pa da se sklene z Vatikanom nova pogodba. PODLISTEK. 117 Prokletstvo. lc:dovin4k-i roman Avgust* Šenoe — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlć. Rez Illyri». Karn<> ee je ptičelo novo leto 1905. Dogodki katastrofalnega pomena ginejo preko j pozor 5^a kakor vplovi razburkanega mrrja. Tajne sil** so strte ogla v i le Koerberja, nevarnega in finega tleuret boriica proti zmagoviti vstajajoči slovanski pravici, koketnega dekla-matorja zvenele faze o »nfmoki posest«, ki ja pet )> t krpal stari, nadusljivi kovaški meh, imenovani nemški centralizem. Na Eracc jzkt-m ao nacijonalisti pahnili s krmila masona Cjm-besa in ga vrgli v vodo ; srečno plava brod zapeljane Francije v pri&t n monarhije, kamer jo spremljajo iskrene želje slovanskih patri-jotov*). Na Ruskem so prelivali zaslepljeni de'avci srčno kri, >da bi gnala mlinske *) Temu nazoru » enjenega gospoda a^ktorja bi se mogli mi pridružiti v toliko, v kolikor je mo-narhična stranka res najprijazneja zvezi se Slovan-stvom. Sicer pa je naše n\erjenje to, da jfe v mo-narhistični stranki ma-sikaj gnilega in nevarnega z» narod francozki. Op. uredništva. Frevel M. O— — Rekel sem mu ta k o-le : Mi smo kra-e ci, a n smo rfzbo^nik', in dosler Ee nas nikdo ne dotika, se tudi mi nočemo dotakniti nikogar. Će smo se s Kapi tel Vi kedaj spoprijeli radi naših pravic, bila je to naša (•tvar, ali da bi brez potrebe izven svojih mej grab.li in ub jali, tega pa ne. Mi nismo vojaki za plačo, ampak meščani za svoje pravo in se ne mešamo v tuje posle. Se tako, ko nas je malo, se nas je dest; p gubilo v kr vav b spoiib. Ako bi S9 nes pogubilo več, pa nam nihče ne oetane na Griču, razun žensk, otrok in smrčkov za sem , a še te sam poje vclk ! Rekel sem mu še, naj pozdravi gospoda Lučenca in naj mu pove, da iehmo ostati na miru. Naj gre novi kralj, kamor mu drago ; bolje je, ako nas zapusti, da se Grič vsaj ne bo motil in trepetal od krvavega strahu. — Pošteno si govoril kume, je vsklikml Z van, objemši podtika, kakor da si mi je mal bedele iz srca. Mir nas rešuje, spori nas ubijajo. To je moja beseda. Ali se je pobral nepoklicani gost ? — Se je. Nočeš zlata ? me je vprašal. Nočem, sem odvrnil. Dobro! ee je nasmejal ter čudno pokazal bele zobe. Pospravil je zlato in mi zaklical na vratih : Ćakaj ! Ča kaj ! Sodnik ni Bog na Griču. Cul sem od Grga Prišlina, kateri Gričani so žejni kapiteljske krvi. Našel sem si sam prste, na katere se pr>lepijo moji cekini, prste, ki mi bjdo služili tudi brez sodnika. To je rekel, zaloputnil vrata in edišel. A ko eesn šel potem, brate, po mestu, imel sem kaj gh-dati. Ljudje so se zbirali v gručice, šepetali, : smejali se mi v obraz, a orožaik ooi je povedal še, da v krčmi pri Novi vasi meščani buče, psujejo in dvigajo pesti na sodnika in veliko svetovalstvu. Vidim, da ao tajne roke vrgle podkupnino med siromake, da jih dvignejo, a tu ne treba drucega, nego iskro in grišsi svet plane na Kapitelj, potem pa nam bodi Bog milostljiv, kajt: bojim se, da bi mogli potegniti krajši kane«*. — Kako ne bi? je planil Zivan. Ne veš li, da je doli šs dosti vojske, ki more podavili vse nas Gričane, nam zažgati mesto, a četa mladega Paližna ne odide v tej noči, ampak zjutraj ob z^ri s kraljem, ker so v Kapitelju menda zaslutili prevaro. Ob, pro* kleti prsti, ki so S9 umešsli to pot! Mi meščani naj bi v tretje nosili kožo na trg z* druga in naj stavim i v nevarn.st vse svoje imetje. Vem, fegavi s> ti vražji nohti. Ali ni odposlane<* kapicana Lučenca omenil tudi ime Grge Prišlina ? To je njegovo maslo. Oa sovraži škofa Pavla, ker je pognal z dvora tega krvnika, kipi na nas Gri-čene, a posebno de ca me z ljutitn maŠčeva- kamne tri« — na ropotajočem mlinu židovsko-japonsko-angležkih intrigantov. Velevažni dogodki. Ali ni časa za prem s jevanje, kir se že napoveduje drug, nov dogodek, ki csvaja vso pozornost Jugoslovanov, tako, da jim pričakujoča nestrpnost napenja žile in trga živce. Injuria temporum, kakor pravi BUmarck, se bliža koncu in začetek konca so prinesle zadnje ogrske državnozborske volitve*. Z utripajočim Brcem je jemal te dni misleči Slovenec dnevnik v roke in iskal teV grame in številke o ogrskih volitvah. Ali že vet-dar odbije ura nesrečnemu dualizmu in tej gospodarski in politični bedi avstrijskih Jugoslovanov ? Tudi na Dunaju so začeli menda spoznavati, daje bila pogodba 1867 le od Bismarcka nastavljena past. Sicer je že minister Belcredi sanjaril o avstrijski konfederaciji, obstoječi iz pet9ro, po personalni uniji združenih kraljestev. Bi=raarck je. takoj spoznal vrednost ideje. Polast 1 f-e je hitro in jo prikrojil po svoje. Pridobil je zanjo Beueta, Belcredijevega naslednika, in Deaka, oziroma AndrasšVja. Pruski kralj Viljem je hotel po premirju v Nikolsburgu 1866 priklopiti CešEo Prusiji in komaj ga je odvrnil dalekovidni Bismarck, ki je po letu 1870. večkrat zatrjeval, da je nemška enota dosezana v maksimalnem obsegu, in Bog ve, da-li se ni prekorač la dovoljena meja in če ss niso ojačili centrifugalni elementi ? Niti teh ne more prebaviti s eer dobro meljoči protestantski nemški želodec. A kaj bi se zgodilo, ko bi Be bili pomnožili za milijone katoliških Cehov ? Bismarck je modroval : niti Avstrije, niti nobene avstrijske d« žale ne sme Prus'ja priklopiti, dokler nimejo v teh krajih Nemci uničujoče večine. Najprej je treba Slovana asimilirali. Avstrija sama pa ne opravi tega težavnega dela, ker tvorijo S o-vani preobilno in prekompaktno maao. Moramo jih razdrobiti na dvoje, en del moramo izročiti Avstriji, drugi del Ogrski, da jih prebavita in asimilirata. Potem še le bomo govorili o aneksiji avstrijskih dednih dežel in o protektoratu nad Ogrsko. In potem bo odprta pot Prusji v Trst, na Balkan in v Malo Azijo. No, Bismarck je obračal, in Bog je obrnil. Bismarck-Andrassy-jevo pogodbo 1867 je ovrgla in razveljavila letošnja januvarska ogrska volitev, v kateri je zmagal Fran Koa-suth, voditelj neodvisne stranke in predsednik združene optzcije. Fran Kossuth je prvi in največji nasprotnik sedanjemu dualizmu in nagodbi 1867. Habsburška dinastija išče pomočnikov proti madjarski arogan^i. Leta 1S48. bo jej pomogli Hrvatje, a za plačilo so dub:li nagodbo 1867, Bachovega naslednika Khueaa-Hedervatv-ja, namesto geimtnizacije roadja-rizac jo, tako, da vladajo dandanes na Hrvatskem maljaroni, da je Reka maljaraka in »la njem, in rad bi, da bi mi krvaveli in krvaveči izgubili glave, da bi se mogal on potem pohvaliti : vidite, kri teče tudi brez moje navzočnosti. On je to zašepiil Lučeacu — samo on. Ali tega ne sme biti, Gričani morajo ostati pri miru. — Prav ei rekel, je potrdil eodnik, zato eem prišel k tab:, kume Zivan. Meščani vedo, da si ti steber njihove pravice, in da te živ krst ne mo:e podkupiti proti mestu. Vsi te spoštujejo in ljubijo, tvoja beseda jim velja tolikj kolikor zakon. Pojdi z mano med razburjeno ljudstvo, reci mu ti besedo in pomiri je. Dobro bo za tvojo dušo. — Za dušo? je vzdahoil Živan, položivši roko na srce. Oh, mojo duš > peče krvava rana. Nu, seveda. Ne odtezam se nisdar, ko trebi ustati na obrambo rojstnega mi mesta, za njegov mir, njegovo srečo. Mari nisem izgubil svojega jedinca ? — Umiri se, Živan, Bog dade, da ga zopet najdeš. (Pride še.) okoli 30 madjarsk;h Sol širi korupcijo po Hrvatekenr. Kdo bi vlada! sedaj v avstrijskem parlamentu. ko bi sedeli na slovanski desnici še poslanci i i kraljestva Hrvatske in Slavonije, morda pozneje tudi iz B )sne in Hercegovine ? Pomisli, slovenski obrtnik, trgovec, uradnik, kne1 in deiavec! Potsm izgine nemška manj e na kakor kaplja v slovanskem morju. Tudi od nas sam h Jugoslovanov je odvisno, da stvorimo novo, mogočno in zanesljivo veČino. I njuna tempom®, razuetanost in razlroblje-nost narodov se bliži koncu. bliža se po 1 i t i Č n o edinstvo avstrijskih Jugoslovanov. Ako preneha pogodba 1^67, vrne se po'itična konstelacija iz-pred leta 1 s'»7 in Hrvatska zadohi popolno, prejšnjo svobodo :n lastno voljo odloČ.t.e. — Ako hoče hrtn Ko^uth novo pogodbo na podiBgi 1. 17p'tem sklene o Hrvat e svojo prg.dbo po pravicah iz let 1527, 1712, 1849, kakor bo kor.stilo njim ,n Jugoslovanstvu. Dah časa in uzr,inost razmer kliče Blovenske in hrvatske po-lacce. da stopijo v zvezo in b k u p n o postavijo nov slovensko-hrv. politični program. Avetrij-ki ce?ar no^i /e sedaj idealni naslov »rex Illvriaec n ti naslov se »premeni v realne, vidno po-tecco, ko se pehtičro združijo Slovenci in Hrvatje!! Novo past so nastavili nam Slovanom Nemci in Koseuth z idejo avstrijske konfederacije. Ne le, da je taka kocfederacija ob »e isD ern rszpaijenem narijonalizmu neizvedljiva n nemožna. Nam Slovanom jo politiš&a m j d ros t naravno-1 prepoveduje. Na vsaki način pride v Avstrri na krmilo slovanska večinp, bo lisi po epkšai jednaki volilni pravici, bodis;, ko se razdrobi duvaizem. Če je slovansko zlato srečno presta'o preskušajo v ognju cantralzn?, se v ist*m centralizmu tudi o ači. Id sar nič ne bi škodila \eac3m histji!' aa lekcija ti >vanskega centralicma. Si«-er pa t > ne b bila nikaka hudobna, kri-vičsa revarche, empak le pravična revin-dikzo ja. R*vindikac ja ! To je neš novi pro gram. Na neši strani je pravičnost, moč, dinast m — last not least — morda tudi Va t kia, če bodo znali naši politiki izkoristili uj

v vpliv. Ka^ti Rim pravi: če nt češ ti mete, ya lioa jar tebe. A beti se je, da smo zaiesli že tako gbboko v blato personalne politige, da se naš.m »realnim« politikom vidi raz in j»ersonalij v»e drugo pusla neumnost in gola tmešo<>ei. O tem priča že sedaj t?le gram, ki ga je p slal »N. Kr. Pressec iz Zagreba »Veliki H *vat«, madjariki agent in no >ričn: politični slepar dr. Josip Frank povodom zadnjih < i!~sk h volitev, kjer se laže, da ta t d n; napravil na Hrvatskem nobenega iitsa. IV .i uspeh zdnižsn? slovensko- hrvatske ake je bi morda lacitu opravičil neki politični dovtip, ki je krožil ta loja dai o razporu Lju! ijančanav in Tržačanov zastran slovenske univeize. Dovtiper predlaga namreč : partiku-!ar st< m v beli 1/ubijani naj se ustanovi popolna -»lovenski univerza, a Tržačanom v Trr' i -imo hrvatska paralelka italijanske juri 1i?Le tikultete, da ne bodo Nemci rohneli prot: tistemu vladnemu odloku o zagrebških j urit tih. Dr. Fr. Derganc. Občni zdor polit flruštva „Bdiiost" dne 29. janmrja 1905. v „Sokolovi dvorani". Profesorju Mat k u Mandiou. (Dalje.) V včerajšnjem govoru dra Rvbara je po neijubi pohoti izostal stavek, v je govorci k povdarja! neko dejstvo, veščega meža, ki je deloval v javnosti toliko časa, kolikor gospod profesor Mand e, v največo diko, v največo Čast m v najčastneje pripozaanje. I >r. Rvbaf je namreč povdarjal, da je prof. Mand c po tolikolet nem delovanju v javnoeti — revež, siromak, ka-korčen je bd enega dne, ko je stopil v javnit. Volitev novesra odbora. Ko je pot.haila ovacija, ki so jo zboro-vale pr redili prof. Macd.ču na čast, je spre-govor,1 predsedn k shoda. dr. Rvbar : predstavlja društvo. Pri nas v Trstu pa je odgovornost še veliko veča. Ker tu, hvala Bogu, nimamo še boja med strankami. ker cdo — kiaj vss morebitne razlike v polit č-nem mišljenju — vsi ena kompaktna stranka borteljev za bodočnost naroda, je v rekah političnega društva »KIino=t« usoda naroda na tržaškem ozemlju. O sestavljanju tacega odbora morajo ostati na strani morebitne po sebne že je, osebnosti, in gledati treba le na korist našega naroda, ki ga zastopa in predstavlja to društvo. Po kratki razpravi je bil vsprejet predlog, da se bo volilo per acclam&tionem. Imena izvoljen h srno že ztdnj Č priobčili. Novoizvoljeni predsednik gospod Ivan G o r i u p, se je zahvalil na izkazanem zaupa-nju, rekši : Zahvaljujem se in vsprejemam to za-me toli Čattio izvolitev. VsjreJemam pa jo le zato, ker ostanejo v odfcoru stari izskušeni narodni delavci, o katerih sem uverjen, da bi tudi v bodoče delali z isto vnemo kakor do sedaj in ki bodo z mano nosili veliko odgovornost. To mi daja poguma. Moj program je krt tek :povz d iga našega ljudstva na političnem in gospodarskem polju. Ko vsprejemam pred-sediiištvo po toli odi eni osebi, nimam ssveda ni kake nade, da bi se po svojih zaslugah Dovspel do tolikega vpliva in ugleda ! To pa obljubljeni, da se bom trudil po svojih močeh in na podlagi programa političnega društva »E d i n o s t«. (Vse-obče pritrjevanje.) Eventualia. Zb^rovalec H. Š k r 1 se je pritoževal, ker da ni list »Edinost« hotel priobčiti nekega poziva, tič">č?ga se konsumnega društva pri sv. Jakobu. O tej priliki, da se je ne komu zgodila krivica, radi česar zahteva, naj pol.t Čno društvo da dot čniku zsdc-ščenje. Predsednik dr. Rvbćr je reagiral na kratko ter ob enem obljubil, da se bo odbor bavil s to pritožbo. Zborovale c A. Starec s Kontovelja je izvajal — navajnje konkretne poiatie — koliko krivice trpe okoličani od ttrani dveh sovražnikov, ki sta: meg.strat in vlada, ki dopušča, da ptuji podaniki delajo škodo po nsši okolici in izzivajo kakor se jim poljubi. Ko so nam meščani z magistratom na čelu iztrgali državnozborski mandat, so hitro odtegnili okoličanem ša poljsko varetvo in skoz; 7 let so bili pridelki siromašnega okoličana izloženi tatovom in lopovom. Neša polje je bilo kakor hiša brez ključa. V mes u samem pa šikanirajo (bonski organi po ulicah in trgih. Poti po okolic, so grozno zanemarjene, in okolica mora grozno trpeti radi pDmenjaa nja vode. Istotako trpi okolca, ker vlada noče ttrego nastopati proti nevarnim subjektom iz inozemstva. Govornik prosi torej politično društvo, naj se pot»goe zato, da se lokalna policija pomnoži. Predsednik dr. R v b a r jemlje na znanje 13 pr t žbe in obljublja, da se bo odbor bavil žnjimi. Zboiovalec Rep je apoatrofiral zb>ro-valce, da ni zadosti, ako prihajajo na shode pol. društva, ampak členi bi morali biti tud , izla*t:, ko je u.lnina tiko nizka, da jo more plačevati tudi naiveči siromak. Govornik želi, da bi tudi list »Eiinost« pt z val v tem zraislu. Predsednik obljublja, da se bo jemala v poštev tudi ta želja. (Pride še.) Rusko-japonska vojna. Trst, 31. januvarja 190r>. katerem ki je ta 0 momentaiinem položaju v Mandžuriji. ( J opis iz strokovnjaškega peresa.) (Pred pnhodom večernih vesti). Vedno jasneje postaja, da je ja poneka armada na nje zapadnem krilu v daljavi Davangapu-Betsia (43 km) v resni nevarnosti. Boji, ki eo ae vršili kakih 10 km vitočao od reke Hunbo v gornji frontni širjavi od 2F>. do 'JS. januvarja (zadnja veati) p^trjajo v polni meri gori označeno objemanje japonsse armade po Rusih od zapadne strani in potrjajo, da trije ruski kori ;n en mešani kor (kavalerija in mfanterija, poaiednji kor Izpraznjeno e u rej najva/neje mesu> v lkak'r desno krilo pod poveljstvom generala n£*em društvu. Treba pomisliti, da je odbor' M šČenka) grozč Japoncem, da Jim prestri- političnega društva vse kaj druzega, cego-li < dl ori v drusih nepolit čaih društvih. Odbori pol.t *• i h društev imajo v obSe veliko naloga * "gremno odgovornostjo, kajti v njegovih r-jkah je usoda ve« det čne stranke, ki jo žejo umiknjenje. Giasom poročila generala Ojama od '2*. januvarja, je on konstatiral navzočnost gori omenjenih ruak h korov, ii sicer v bojih pri Hinhiaeo, L ataoku, L htova, Feng, Haikontai, Sakpav (pet milj južno od Hekcntaja, kateri poslednji leži 7 varst južno zapadno od Sandepu). Torej je Ojama kon-štatiral navzočnost rečenih korov približno v frontni širini Šantan-Mamikai. S i upao silo ! teh treh ruskih korov se more torej ceniti na kakih 100.000 mož. Oba sovražnika sta v času od 25. do 28. januvarja izbojevala zmag. Japonci govorć le o zmagah, Rusi pa o mementannem izpraznenju kraja Sandepu, a še tu pravijo v oficijelnem poročilu, da se dalje vrši boj za po3est tega kraja. Sicer pi da ao povsodi na gori imenovani fronti zmagoval1'. Kajti javljajo oficijelno, da so prognali Japonce iz cele vrste krajev, 16 km vzhodno cd gori iaenovane črte. Po takem bi bila rečena ruska zapadna objemalna fronta do vštetega 28. januvarja prodrla od reke Sabo naprej 10 verat od železniške postaje Šaho, preko Sandepu, in petem v jugo-vzhodni smeri kakih 8 verst. Ali bilo kakor bilo, to jedno je get ivo, da Be je objem japonskega zapadnega krila po Rus;h v čbbu od 24. do 2S. t. m. popolnoma posrečil. Vse zmage, o katerih je maršal Ojama poročal te dni, sezajo vedno le in le ua posamičnih mestih do reke Hunho v zapadni Bmeri, torej k večerna do črte: vztočno od Davangapu Šantan — južno-vztočna smer. Po takem se mere reči : 1) levi bok in hrbet armade Ojama Bta do danes v veliki nevarnost' ; 2) protiofenziva Osme ni bila v stanu v času 7 dni (od 24. do 30. januvarja), da bi odklonila ta nevarni objem levega krila, č prav je imel O ama od 24. januvarja sem več nego dovolj časa, da bi b i vse svoje razpoložive reserve krepko uveljavil bodi nasproti krilu, ki je v nevarnosti, bodi na katerikoli drugi točki svoje fronte. Ta okolnost nam izdaja, da ljubi Ojama nima več razpoloživih čet in da je od svojih momentannih armadaih reserv Že vse postavil v bojno črto. To je gotovo breznadna okolnost. Njegove zadnje nade so sedaj ojafienja, ki mu imajo prihajati. Toda tudi Rusom dohajajo ojaČenja! Posledica temu je, da ostaja pri starem, armada Ojama je sedaj in ostane bržkone — ako se skoro ne umakne preko Taitsiho — objeta od obeh ruskih kril, a za sedaj jej grozi rtevarnost na zapadn tudi v hrbtu od kolosalne ruske kavalerijske masa 20 do 30.000 mrž v črti L:aojang Inkav. Do danes se ne čuje nič o vplivanju te mase v velikem stilu pohodov. Ali v najkrajšem Času, morda že v nekoliko dneh, bomo čuli o njenem uničevalnem delovanju v gori rečeni Črti. Po zasukanju ruskega desnega krila od zapada do reke Tait&ho, paralelno in preko reke Hunho, je gori označeno strategično podjetje glavnega dela ruske kavalerije na levem boku in v hrbtu Japoncev zagotovljeno. Da bi temu podjetju grozila kaka nevarnost od strani čet Ojame, je jednostavno izključeno, dokler si obe armadi tako stoj iti nasproti kakor gori opisano. Glavni del ruske kavale-rije se more torej brez prenagleoja in trajno lotiti gori označene svoje naloge. Temu podjetju bo za momentanni navidezno mirni položaj posledica: t) Kuropatkin dobiva na-daljna ojačrnja in vtrja tako svoj plan; b) Ojama pa se bo moral daljše ali krajše časa bojevati brez ojačenj in brez podpore na materijalu. Kako dolgo bo mogel to ? Predočimo si le, da bo n. pr. ruska kavalerija na pohodu z enim del ,m napadala železniško črto Liao-jan-Ink&v, dočim zasede z drugim večim delov, kakor infanterija na konjib, morda črto NiuČvaog Haičen in da tako zavstavi z boji vse japonske podporne čete. Mej tem bo Ojama prepuščen samemu sebi severno od Taitsiho, 70 do 4.»0 kilometrov ! Če pride tako, in je zelo verojetno, da pride, potem mora priti v kratkem katastrofa za Ojamo. Ta se bo začenjala, kakor sem včeraj in tudi že prej sodil, v severno-zapadnem kotu japonske zasukane fronte. Pojavljala se bo najprej v tem, da se bo japonski levi bok fronte na reki Šiho vsled koncentričnega delovanja Ruso** razvijal od zapada na vztok. In t> kakor posledica že (od 24. do 28. januvarja) izvršenega objenra. Torej najprej zapuste Japonci v te svoje severne fronte (fronte ob Sabo) ter se umaknejo proti ozemlju reke Silihe, potem proti ozemlju jentaj-skem, in tako se konečno vsa japonska ar- madna fronta razvije proti L ao^anu. * * Gl*Bom današnjih večernih o f i c i j e 1-d i h vesti Kuropatkinovih je gori označena ruska objemalna fronta naprej prodrla do 15 km cd železnica Ljaojan-Mukden. Če ta oficijelna vest odgovarja resnici je v najkrajšem čaBu pričakovati vest'', da so se Japonci naglo umaknili oi črte ob reki Šaho proti Ljaojanu, torej proti jugu. Celjska slovenska gimnazija. Ozirom na članek priobčen pod tsm naslovom v številki našega lista od minole nedelje, nam piše avktor : V moj dopis se je urinila mala ali bit-stvena pomota. V petem odstavku je nati-sneno : >. . . po istem načelu se moramo mi po robu petaviti šovinizmu . . .«, — a v mojem sestavku se je to glasilo: ». . . po istem načelu se mora (vlada namreč) tukaj po robu postaviti šovinizmu . . .« In ravno to pceledoje, da to mora vlada storiti, eem jaz hotal povdariti, kajti edino to stališče more biti pravo za avstrijsko vlado v tem vprašanju. In mi S'ovenci tega nikdar ne smemo priznati, niti izreči, da bi se avstrijska vlada še sploh smela postaviti na katero drugo stališče, ker je vsako drugo naravnosi absurdno. Da m i, Slovenci, moramo tudi svoje storiti, to se pač umeje samo ob S9bi. Nemšsi »skrajnost « bi tudi Slovenci morali nasproti postaviti — »skrajnost«. S tem bi se absurdnost nemškega početja najpreje dokazala, in vlada bi imela dosti ložjo delo. Oprostit9 mi, prosim Vas, ako to priliko porabim, da Š9 v nekem splošnem oziru izrečem svoje moenje. Zdi se mi namreč popolnoma krivo stališče, ki je zavzemajo pii-lično vsi slovenski listi nasproti vladi in njenim organom. Kakor se meni dozdeva, so namreč postali naši listi nekako fatalistični : naštevajo dan na dan krivice, ki se nam gode, in potem navadno zaključujejo resig-nirano in patetično: Tako dela vlada z nami! Bo že videla, kam jo to dovede ! Ali pa je morda pri naa v resnici izključen veaki odločnejši ton ?! — N. pr.: »Vlada je storila to in to ! — Zakon pa veleva tako ! — Vedi torej, ljudstvo slovensko, da se Ti je zgodila krivica. Gani Fe ves narod slovenski, odločno, vstrajno, in krivica se mora odpraviti!« In Š3 ntKaj :za vsakšno slovensko ttvar mora ves narod na pozorišče ! Dogodki v Rusiji. V črno je zadela »Slavenska Misao«, ko je svojim razmotrivanjem o dogodkih na Ruskem dala naslov »Ven z Židi !« — Sedaj, pravi, ko je RuBija, oddaljeno preko deset tiseč milj od svojega središča, zapletena v največo vojno, kar jih je do sedaj vidil svet, si prizadevajo nje krvni neprijatelji, v prvi vrsti Z.dje, da jej ustvarjajo neprilike na domačem ognjišču. Da bi laglje vspeli, so na-hujskali delavci po reznih tvornicah, da zahtevajo celo t^cih stvari, ki se niti v kon-atituc'jonelni državi ne morejo doseči, in da sa dvigajo proti sedanjemu mtrojstvu države. Naravno je, da Rusija ne more gledati tega prekrižanimi rokami, ko zahtsvata nje Ča«t in ponos, da izvojuje končno zmago na skrajnem Vztoku. Tako je prišlo, da je voja5:vo rabilo orožje in ni po tem takem nikako čudo, da je padlo nekoliko nesrečnih delavcev. Sveto pismo pravi : potrebno je, da fe godi pohujšanje; potrebno je, d» včasih teče tudi kri, ali gorjč Človeku, od katerega je prišlo pohujšanje. Ali v tem času ni samo en človek, \ o katerem je prišlo pohujšanje v Rusiji. Tu je več Ijuiij, to so — Z i d j e. Teh bi se morala Rusija popolnoma teliti, ako hoče imeti mir v svoji državi. Za kri, ki je takla po petrograjskih ulicah, ni smeti kriviti ruskega carja ali rusko vlado. Miri ni o sl:čnih prilikah tekla kri tudi v Milanu, v Berolinu, v — Trstu ? Tu se alovanoirška novine niao rgražale. Sedaj se pa zgražajo in hrupe. A zakaj ? Zato, ker ne gre za Italijo, Nemčijo, ali Avstrijo, ampak gre za slovansko Rusijo, kateri žele pogubo, da bi na ruševinah velikrga slovanskega carstvn mogli oni zagospodovati in bi mogli pijani pevati nad . lovanskimi grobovi. Ali car in ruska vlada ne dovolita tega nikdar. A če bi naš glas mogel dospeti do preštela mladega carja N.kolaja, mi bi mu zaklicali z vsem glasom: Ven z Židi, ako želite imeli miru na svojem pragu ! To so glavne misli iz lepega članka v 1 stu »Slavenska M aao«. priti v petek, so naproeeni, da pridejo go Drobne politične Testi. Iz Hrvatske. Cesar je imenoval koaormka in timirovljenega velikega župana S*aVD1 u^cd »Narodnega orna«. w. 1 tr l. 1- vr • _______Ker bo v soboto preveč dela na raepro- Miintina pl. Kukuljeve?, tajnim svetnikom.: r r ~ _ , , , - . daii vstopnic, naznanjamo se enkrat, da se D r i a v n o s b o r s k e volitve na 1 r » t ' .j vstopnice že prodajajo v uradu društva, ul. Galatti štev. 18. I. tovo v soboto dne 4. t. m. ob 7. uri v Ogrskem. Do ponedeljka evečer je bil j ?nao izid v 4U'J volilnih okrajih : Itvoljeoih e bilo 152 pristašev Tiszove stranke, 160 Kc«utove stranke, 25 dsidentjv, 13 Banffv-jeve stranke, 24 ljudske stranke. 8 nacijo-nal stov in * divjakov. Sprememba na namestni-- t » u v Dalmaciji. Baron Hande! je /e iiroi i namestništvene prsle ncme-itniškemu podpredsedniku NardelU-ju ter odpotuje v kratkem na svoje novo mesto Govori se. da pride ea natneetiika kak general. Med drug:mi «e imenuje hrvatski general Varešanin, ki je ^•daj pridodeljen vojnemu zboru v Serajevu. Glede imen *vanja novega namestnika se bodo >aje dalmat nsfei poslanci posvetovali z mini-t*ra« m prede«dn kom Gaut'chpm. Predsjedništvo. Veliki ples tržaških gospa, ki bo v soboto 11. februvarja v veliki gledališki dvorani »Narodnega doma« v Trstu, cstane gotovo v neizbrisnem spominu veeh, ki se ga vdeleže. A kako bi tudi ne, saj je zanimanje tako veliko, kakor za noben ples. Posebno našel na dvorišču svoja dva purana, katerima je b la neznana roka po noči zavila vratova. Bil je najbrže kak tat, ki je hotel oba purana odnesti seboj, a c*e je prestrašil kakega šuma in potem zapustil svoji žrtvi. — Marija Stopar, iz sv. M. M. zgornje [št. 62 je tudi prijavila včeraj predpoludne na policijskem komisarjatu pri sv. Jakobu, da so jej predsinočnjo noč neznani tatovi ukradli 8 kokrši, vrednih 24 kron. Sam je šel t past. V hiši št. 719 na novem trgu za seno ima krčmo K&tarina Rebol. Krčmarica ima se Bvojo družino poleg krčme tudi svoje stanovanje. Predminolo noč Domače vesti. Dopisnikom. Te dni ae tako kupiči gradivo, da v hipu ne moremo vstreči n.ti ►b najbolji volj:. Prosimo torej nekoliko po trp1 jenja. Konstituiranje občinskega zastopa v Sežani, županom v Sežani je bi miaolo soboto enoglasno izvoljen g. F r a n Stolfa posestnik in trg>vec, p »džupanoma pa veleposestnik A 1 o j z i j P o 1 1 e v in trgovcc in posestnik Ivan Rožič. Naš« iskrena želja je, da bi nehala v Sežani dola ljutih bojev, in da bi pričale pridno se mladica pripravlja na udeležbo!jo je pa vzbudil nek nanavaden šum. Skli-!ega plesa. O ti ljuba mladost, le ve-' cala je svoja ljudi in vsi skupaj so šli potem ?eli se in srečna bodi vsaj v mladosti ! y prostore krčme, od koder je prihajal oni Lata cveto 13 enkrat! A t; ljubi očetje, te šum. Tu so pa takoj spoznal kdo in zakaj drage mamice, ti trdosrčni zakonski možje, i je provztočal oni šum: v kuhinji krčme so vs, vsi se moraio dati preprositi za — no, | našli mladega človeka, vs^ga vmazanega od saj veste, za kaj! — za ta tra^icijonalni p!es! saj. Ako bi Katarina Rebol in njeni ljudje Saj vsi dobro vedo, da ie namen tako ple- I verovali v nadnaravne prikazni, bi se bili menit, da bi b.lo greh, ako bi ne privolili gotovo prestrašili, mieleči, da je sam hudič ;n se tud sami udelež i: tacega pleja ! Pevsko društvo »Velesila« v Skednju, vab' na ljudski ples, ki ga priredi v dvo- prišel ponje ; ker pa v nadnaravne prikazni ne verujejo, so bili takoj mnenja, da je ono človek tat k: je prišel — ne ponje, ampak rani Sancin Marija Oraš, dne ">. fdbruvarja — pQ Dj hovi stvari. 190."». ob ">. uri pop. do 11. ure zvečer,' Obkolili so torej sajastega nepridiprava Vttopniua za noske 1 K, žetske 60 stot. ter ga dobro naklestili, potem pa poklicali NeSednim maskam ne bo dovoljen vstop. Na redprje, katerim bo ga izročili. Redarji so ga ub:lno udeležbo uljudno vabi. odvedli na pol cijski komisarjat, kjer je po- Odbor. vedai> da je 22 letni veznik Gregor Bertek, Velika slovanska simfonična akade 8tanujo6i v aliei deile 8ette Fontane št. 16. mija v četrtek (2. februvarja) prične točno _ Na vpraiaoje> po k-j in kak0 daje ob :» uri popoludne. Opozarjamo še enkrat, j prJšel y Katgr ne Rebolj ;e poveda]> da je zanimanje za ta koncert jako veliko da ba z drugimi BVOjimi prijatelji — ka- 1 terim je splezal na rame in potem na streho ! prev5eraj danes 100.50 1.45 95 55 11.34 11.34 in da je samo še malo sedežev na razprodajo, doba mirnega dela za blagor obč ee in Kdor 8e ie i torej vdeležiti koncerta, naj si . hii<}> y" kateri g0 nahaja kr5ma, a od tudi da naroda ! V pojasnilo. Kakor se nam poreča, ni Lekat*nm naš m trgovcem in obrtnikom po oolnoma jasno, kakov p^men da imajo cg asi nt vabilih, ki jih priredi odbor tržtšie bIc-vanske mladine. Teh oglasov bo 64. in to samo od na rodn b naših Ijadij. Vabil se razpošlje deset t boč in s cer po mestu, po okolici in na leželo. Z omenjenimi oglasi bo imelo naše ljudstvo pred sabo lepo število narodnih trgovcev in obrtnikov in to vseh ftrok. Ta \abila naj s< shrani slehern naš človek in naj se, ko ;mi kaj kupovati, oziroma naročati, obrne le do dotičnih narodnih na$ h ijudij. "J em, da bodo naši trgovci z ome >je-n mi oglasi delali sebi reklamo — pomorejo •b enem tndi naši narodni stvari, ker je čisti prebitek velikega mladeniškega plesa name njen slovenski in istrski družbi sv. Cirila in Met od i j a. Teh oglasov je oddanih že nad polovico ; zato bo dobro, da se naši trgovci in obrtniki požunjo z naročanjem istih. Oglase vsprejema nas pooblaščenec, g. Fr. Kravos v »Delav->sem podpornem društvu«, ul. Gal&tti 18. od -V do 7. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 10. ure zjutraj. Ako se ne odda vseh ogla S' 'V prej, se bo iste vsprejemalo najdalje do dne IO. marca. ODBOR za veliki narodni ples na korist družbi sv. Cirila in Metod i j a. Veliki ples »Del. podp. društva«. Nekdaj je imelo v Trstu ed:no »Delavsko . odporno društvo« to čast, da je prirejalo preskrbi še danes sedež. Slo*-, akad. društvo »Slovenija« na y a~vrh0( da bi baj pouzm8i. Seveda so ga se je skozi dimnik spusti v krčmo in sicer; Dunaju priredi v soboto 4. febtuvarja t. 1 svoj V. redni občni zbor z ob čajnim vspo-redom v Sp. daji Budjejevički pivnici, Alsar-strasse 7. Začetek ob pol * uri. Slovanski gostje dobro došli ! Društvo »Zvezda« na Dunaju boinelo v nedeljo 5 tjbruvarja t. 1. svoj 6. občni zorr v dvorani »Zam Sanator« Dunaj, I. Reichsratstrasse 19 (vhod Felder:tras?e št. 2.) Vspored: Pozdrav predsednika, poročilo tajnika, blagajn ki, pregledovalcev, poročilo o Vegovi slavnosti, volitev častnega člana, odbora, slučajni predlogi. Po občnem zboru bo zabava s p sijem, igra na glasovir, dražba Preširnovih razgled-n ^ podarjenih po prof. Al. Ganglu v korist p >ri por nem u drnŠtvu za slovenske viso-košolce na Dunaju, po dovršenem vepo edu j. les. — Pri jate l i društva dobro došli!. Zahvala in prošnja. Marija Hreščak, udove, ae zahvaljuje v svrjem in v imena odvedli v zapor. Iz »Škrata« : Med upnikom in dolžnikom. — Kedaj mi bo dete plačali dolg? — Ne vem. — A povejte vsaj približno. — E, dragi moj sam B g vs prihodnje stvari Umetnost. Velika slovanska simfonična akademija, ki jo pr.radi vojaški orkester pod vodstvom kapelnika Teply-ja v četrtek, dne 2. februvarja 1905 v gledal ščni dvorani »Narodnega doma«. Ti glasovi se ncalo po malo zedinijo v najnežniji Pianissimo, nakar pričneta dva klarineta pravi vfški — narodni napev, okrašen s obilnimi protimelodijami. Oboe in tiauta vpadejo kmalo potem maršnim ritmom, ki ves prevzet od godala, j re de v figuracijo, svojih treh otročičev za podporo 12 kron, I ki se razvije na koncu kakor koda tega zelo ki jih je prijela potom upravfa našega lista od usmiljecih src. Ce bi se moida našla kaka rodbina, ki je sama brez otrok, da bi vzela k sebi katerega t-h otroč čev, b !a bi ta usmiljenja vredna iHova mati iz Brca hvaležna. Ista stanuje v Rojanu št. 7. (nad župniščem.) Občni zbor društva »Arimatej« ▼ Bar kov Ij o h se 00 vi š 1 v nedeljo dne ~>. svečana t. I. ob 1. in pol ari popoludoe v dvorani »Obrtaijskega društva c. Dnevni red: 1. Nagovor predsednike. 2. Predloženje let- -voje v Trstu iu zuuaj Trsta v obče poznane nih ra?uaov. 3. Posamezni predlogi in nasveti. »Velike ple se«. Danes je temu drugače. Danes imamo v Odbor. %a »Božićnico« je podaiilo sv. Ivao- Tratn že vse polno več ali manj »velikih« a*o »Kon9umao društvo« 16 K, kakor Čisti t»lesov. Veliki plesi »Delavskega podpornega liuštva« so pa bili res veliki, kajti edino t » društvo je moglo najemati največe tržaško gledališče za svoje plese. Ker to društvo šteje kakih 2000 členov, a ti členi imajo večinoma svoye družine, bi tudi ne bilo prav, ko bi njee* plesi ne bili ogromno obiskani ! y "ez par dni, prihodnjo soboto bo (po dolgem presledku) zopet ples našega dičnega »Delavskega podpornega društva« in to pot ne več v kakem židovsko-lahonskem gleda lišču, ampak v dvoranah našega »Narodnega doms«. Pričakovati je, da bo ta ples tudi le: ^ »veliki« v pravem pomenu b?Bed» : ple«, na katerem se zbere celo morje naših vr h in poštenih delavcev narodnjakov. Odbor »Delavskega podp. društva« >0 imel svojo redno sejo v pete s dne 3. t. m. ob nri zvečer in to mesto v četrtek, Kakor je bilo pomotoma javljeno nekaterim nadzornikom. Nadzorniki in nadzorniae so Tabljeni, da se udeleže omenjene seje, v kateri se bodo dolečale častne službe za dohodek plc?a. ki je bil na novo leto in to po zaslug g. Šmidt* in g. Škabarja. Tudi »Dr--mitično druS'v« « v Trstu je podarilo zvljena do okrobra t. 1. Otvori se pa nova železnica skozi Karavanks in Bohinj na epom ad 1906. Vboga perutniaa. Gospod Josip Puliš, stanujoči v ulici del Veltro št. 198, je prijavil včeraj predpoludne na policijskem komi- fobrtni veliki ples. Ooi gg., ki bi ne mogli Birijatu pri bv. Jakobu, da je včeraj v jutro intereBantnega dela, kjer konečno medeni instrumenti, podprti cd ostalih vrBt orkestra pripomorejo simatrško ztHniemu motivu do izvenrednega uČ.nka ter vež »jo s tem na-se vso pozornost. Bogastvo in genijalne, gl< boke misli, umetniška, vzvišena izvedba, sjajna instrumentacija in skozi in skozi narodni kolorit so glavne vsebine tega povsem slovanskega, karakterističnega glasbenega umotvora Dvcra kovega, ki pripida eadnji dobi njegovega tako bogatega, delapolnega življenja Dvcfika, ki g* je svet ž? davno priznal za prvaka m?d glasbeniki sedanjosti dežel avstro-ogr-skib. Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Angleaki paznik uplenjen. TOKIO iJl. Japonci bo ujeli angležki parnik »Vejefiald«, ki je vezil kontrebando v Vladivostok. Trgovinske pogodbe vsprejete. BEkOLIN 31. Danes ee je pod pred sedstvom grofa Posaiowikega vršila s-ja zvezec/h »veta, na kateri je bilo vsprejeto vpeh F««i«»m trgovinskih pogode b. Zabave v „Narodnem doma". D..1. frbruvarjp, domači ples|botela »Ba k«« «. začetek < b 8. uri zv.t vstopnina 1 K ; 'J. februvarja simfoničen koncert vo-jašku ^•>dhe pod vo Istvon kapeln ka g. Tep v a ; 4. februvarj*. veliki ples »Delavskega podp. rtručtvH« (v veliki dvoraui in v »Sokolovi« telovadnici); 5. februvarja predstava d rt init čnega društva. Trgovina. Borzna poročila dne 31. janur-u-ja Tržaška horza. Napoleoni K 19.10— 19.12 —, angležfc® «• k do —.—, London trat^Vr termin K S4110— tJ.60 Francija K 95.55—95.75 Italija K 95 4*> -«5.65 italijanski bankovci K —.— —.— V^rnđi a K 117 40—117.70, nemSki bankov-« r--•-- avstrijska ednotna renta K 100— 100.3j. ograka kronska renta K 98.20 9H50 Italijani* K 103.'/4 103.3/4 kreditne akcije K --r.75.— državne železaice H t»4«>— — fi48 — 'lOmha fl K 90.— 91.—, Lloydove akcii«* « liO — —715.— Srečke: Tisa K 334.---33* - "redit " 476 — do 436. Bodenkredit 1880 tt 309. - 3^0 Bo-denkredit 1889 K 298.— 30» — Tur**- K 133 — do 135.— 8r>«k® '--— Dunajska borza ob 2. uri pop. Državni dolg v papirju „ n n srebru Avstrijska renta v zlatu „ kronah 4°;rt Avst. investicijska renta 3l/t0,„ Ograka renta v zlatu 4% „ „ „ kronah 4°0 Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 98.S2, italijanska renta 1041 španski exterieur 91 12, akcije otomanske baoke 594-—. Menjice na London 2o 1 SO. Pariz. (S^'t).) A78trnpJrti -irr.«vn» žeie^i e —■— Lombardi 9j — nnifi^»»na r^ntd 89.17 av£tri>k' zlata 1« 10195. ogrska 4°/0 zlata rente 99 S1 LJn^»>rl a : 04 — tur5te srečke l: i^av* ^nioa ((^od av»' rage za tek. mesec po •• > kg 47.7^ frk. ca marec 48.—. New-York. (Otv>- , Kava Rio ** bodeče dobave, vzdržano, 20 st. znižanja, 15 st ziižanja. Hamburg. <8kle jsjp.l K«v» go-.d average za marec 399/4, nai iOl/4 za september 411/4 « dec. 413/4, VzJrža o Kavs Rin mvad 11 locu 39—40, navadna reeln- 4l -42 navadu« dobi* 43—45. Hamburg. (Sklep) Sladkor z« jai 3140 zb febr. 31.60, za marec '1.80 z« amil 31 «>5 maj 32.10, za jun; 32 15. Stal no Vreme : dež. London Hladkoi iz iepe surov I511 ia 8h Java 16.101/;. Mlačto. tjladiot tuzeuiski Oentrifnital pila, prooaptao K 66.50 do 68.00, za september K —4*% —. marec-avg. 66.50 do 68.— tonca- 76:/j—Vreme: epo Dober postranski zaslužek. Odbora podpisanih društev razpisujeta mesto uradnika, skupnega za obe društvi. Ta uradnik bi imel podpirati tajnika in blagajnika obeh društev. Natančnejši delokrog i/.vedtf reflektanti pri predsedniku »Narodnega domač dr. Gustavu Gregorin-u. — Plaea po dogovoru. — Prošnje je vložiti do S. t. m. pri enem ali drugem podpisanih društev. Polit društvo Edinost. Mvo .Narodni (lom1. V najem se odda ali pa proda nova hiša s 7 sobami, kletjo, 1 kuhinjo in dvoriščem. Hiša je pripravna /11 vsako obrt ter se nahaja v sredi vasi Gorjansko iu tik ceste Nabrežina Komen. — Naslov pove uprava >Edinosti«. Radi odhoda se proda dobro vpeljana pekarna združena s prodajalnieo botiljk. Naslov pri »Edinosti.« 20 minut od kolo- Hišica in vrt v Rojanu dvora, se proda za gld. 1200. — Plačati je takoj samo gold. 400. — Poizvedbe v upravi »Edinosti AAAA Tovarna poblčtv* Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa St. 52 A. r- (t listni hlSl.) ZALOGA: Piazza RotarSi (šolsko poslopje). Cene, da te nI bar«K-n]V -<• obile»«a nbiskjt. beleži spoštovanjem ar ULICA CASERMA št. 6 TP® PRODAJALNICA manufaktur in drobnarij, bombaževine, fuštanja, izgotov-Ijenega perila, krp itd. itd. Ivan Koscbel prodajalnica jedilnega blaga : /OOOOGKXXXXXXXXXXZX5©OOOOOOCXXXXXX?\ g ADOLF GRUNWALD TRST. — Trg: Barriera vocchia 8 — TRST. ^ Prodaja na dt be!o in drobno. Moka pršili mlinov W Pf 3.nglGŽka. K TO ja.Cn iC3. xr-«ke in Lev« M a. Otrobi. O es. Testenine tu in IX TRST — Piazza Grande Št. 2 — TRST z veliko ekonomijo 5€= Gratis in franko prospekti angležkega sistema. Na naročbo elegantnih moških oblek po meri Og nozfnt^kp i T * I itd. X9or se hoče dobro in obleci, naj se poda v X X X X X X X X X prezplačno čiščenje in likanje obleke, katero se pošlje lu se jo tudi izroči dotičuemu naroeiteljii, X I prodajalnico 11 I izgotovljenih oblek J ^ ^^ prospekti za častnike, prostovoljce in c. Kr. uradnike gratis in tranko. -«s y Barriera vecchia 51 ^xxxxxxxxxxxxxxx^cxxxxxxxxxxxxxxy I'»Vir cm* vco I'i 1 ti /tt ip 0&/clv«7 B k. -o Zavod prve vrste za uniformiranje, o- Prospekti za častnike, prostovoljce in c. kr. uradnike gratis in franko. kjer se vsaki dan izdeluje --v lastni krojač niči. vse po najnižjih cenah. Ivan Visintini. Nad 40-leten vspeh. Najstarejša medicin:ilna specijaliteta naše pokrajine. PASTIGLIE PRENDINI od ogolunjene sladke -korje) Iznajditelj in izdajatelj P. PRENDINI v TRSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na prvih mej narodnih razstavah. Pitča^ ene zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo i»ri : srrlobolu, kašlju, hripavosti. upadanji ^lar'i. kataru. Zam vživati tudi otroci, nadalje pevci govorniki ter učitelji, da zadol*> č:>t i i* -v. / ^;las. XII. i : / • na netRjštene }>oaarejanja ter zalit • v "i no „Pastiglie Prendini". V ;,-!,.fali . v lekarni _Prendini v Trstu *. i v vseh boljših lekarnah tukaj in v K v rop:. Zaloga istrskih in dalmat. vin v ulici Cecilia 16 (vogal ul. Ruggero Mauna) Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših kletij. Cene : istrsko po st., belo briško po SO st.. opolo iz Vissi po st., vse franko na dom. Za obilne naročbe se priporoča IVAN TONEL Stt- IVI 1 RODI LN ICA^g €miliju Cumar P.k. Friderika Općina št. 209 zraven kavarne „AU'ElletroTia" Velika izbora in zaloga Up, žebljev, barv. čopičev. mineralnih vod. vinskega Špirita, voščenih in lojevih »već. Kisline, laneno olje, navadno in dlieče milo. Dobro vpeljana in na glavnem triru že j več let obstoječa PEKARNA se Odda v najem radi bolezni. — Ponudite sprejema I. PERTOT trgovec v Nabrežini. 5J SANUS £C novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. C O MIN I, Trst Barriera 28 ^faroiui kolek je vfiobiii pri upravi „Edinosl" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA 01 RISPARMIO 5 MEBL07ANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. w J ^ ► Podpirani 'i-iznanja »»lavnemu občinstvu, da je otvorii v n!. Scalinata št. 4 (vegai al. 6iuseppe Caprin cx £rta) PRODAJALNICO z mrtvaškimi predmeti, vencev, cvetlic itd. v velikej izberi ANGELJ BUSETTL - mmmmrn^. _c__ Trgovci! Dopisujte v svojih trgovskih poslih vedno v slovenskem jeziku in zahtevajte vselej slovenske račune! F o visokoj kr. zemaljskoj vladi proglašena ljekovitom vodom radnicom £patova£ka kiselica naravna a kaličko muriatična litijska ki&elioa, vrlo bogata ugljičnom kiselinom izvr-tno : popnd kristala čisto stolno piće — Glasoviti liečnički auktoriteti prepisuju ovu kiselicu s najboljim uspjehom bod svih bolesti pobavnih organa i grkljana proti uloz ma i reumi, kod že-ludačneg. plućnog, grleoog i svih drugih katara proti hemeroidima (zlatnoj žiliv. kod boli bubrega, mjehura, kamenca, šećerne bolest', zrnatih i nateklih j«-ta a, žgaravice i mnogih drugih bolesti. Prokopano izvrstno i nenadzriljivo sredstvo kod spolnih i mnogih drugih ženskih bolesti. Analizirah ju prof. dr E. Ludwig, c. kr. dvorski savjetnik i kr prof. dr. S. Bo^njakovič. Nagradjena na mnogim velikim strukovnim izložbama sa 15 zlatnih medalja. ,,UPRAVITELIST\ 0 VRELA APATOVACKE KISELICE ', ,'AGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u svim liek rnama, trg. mirodija, restauracijama i gostionama. Cilavni zastupstvo za Tist i Istru: Johannes Kllngenberg k Comp. u Trsta ul Giorgio Galatti št. ć. I. Odlikovana v Rima s zlato kolajno ia — rasluzn:m križce* — Odlikovana tovarna za čopiče in ščetke Odlikovana na Dunaju s zlato kolajno in — častno diplomo — IVAN ANGELI alioa Vincenzo Belini (nasproti cerkve sv. Antona novega. Edini -perij a ii-t za izdelovanje zidarskih in slikarskih cepiče?: lastna specijaliteta copieev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti. Se ne hoji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena. KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladarje in čiščenje svetilk 11» olln ob časa selitve. Neprekosljive plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva m spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono »t. 847. - Via della Stazione Št. 17. - Telefono Št 847. Filijalke v PULI, GORIC!, REKi in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- ln inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. i Pošiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse prnie. Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripavljen~ skladišča. iT Edini tržaški zavod za--„VACUM CLEANER ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PKEPROG as«——— ~ Btr Točna postrežba in nizke cene. „Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst. (Avstro-amerikanska proga.) - Fratelli COSULICH. Nova redna, hitra in direktna služba za blago ln potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brzoparobrod EHHH G E R T (jOOO ton odpluje dne 14• fcbmvarja v Novi York. Potnina znaša III. razred K 165.—, I. razred K 300.—. Potrežba in brana (vsak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravniška službe. 1'arniki električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno avobiido na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2 Dijamanti rezanje sip po 1'80. 2-40. 3. 4, 5 6. 8, 10. 11. 15 20. 30K. Nad IO.OOO ima v zalogi Angelj Casagrande TRST Portici di Chiozza I Telefon 994 f>-ru"-f ] ^MMrTk-JTU Vsak komad je zajamčen Razpošilja tudi posamezne komade po povzetju. German ia New-Yor zavarovalna družba na življenje. Ustanovljena 1860. Glavno ravnateljstvo za Evropo: Glavni zastop za Avstrijo: Berlin W.. Belireestr. S lastna hiša Dunaj I.. Stubenring IS lastna hiša Zavarovanja veljavna koncem 1. 19U3.........K 503,(>0U.Oi>U Aktiva glasom bilance koncem 1. l'JOS............Hi^OOtLUOO Dohodki na premijah in obrestih v 1. lf>03 ........ 2G,r»00.OCi> Preostanek letnega računa..............» 1,5^6.«)()(► Posebne ugodnosti YOEKU svojim z :i varovancem: ae ta svota vrne po 4f» letu, ako je poli<-:t .-c v veljavi in :iko_ se ne pojavi vojska v Nemčiji, Avstriji in .Švici». 4. Dovoljena so potovanja zavarovancev po vsej Evropi in zapadni Ameriki, ne da bi s tem zvišala premija. Rezerva na premijah vsih zavarovancev v Avstriji je položena pri res. kr. intnisterijalnem zakladnem uradu na Dunaju. GLAVNI ZASTOP V TRSTU: ulica Chiozza štev. 4. koje n n d i GERMANIA v NEW 1.Prta dividenda se računa /e v drugem letu od izdanja police. 2. Police so neizpodbitljive že po tretjem letu izdanja tedaj veljavne tudi, ako se je podalo krive podatke ob vstopu in će je zavarovanec umrl vsled samomora ali dvoboja. 3. Družba sprejme tudi rizik zavarovanja /.a slučaj vojske, ali da bi bilo treba zvišati premijo. (Vojaki podvrženim zavarovancem se odpise prve tri dividende v dotični zaklad ter ■ prejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovmnejSih kombinaci-jfth pod tako agodnimi pogoji, ko noben m druga zavarovalnica Zlasti je •goUao cavarovasje na doživetje in smrt z zmanjkuj očimi se vplačili. 7nk član ima po preteku petih let pravico do dividende. SLAVIJ A" = vzajemna zavarovalna banka v f-ragi. = Rezerva! foed 19,217.694.46 X Izplačane odškodnine: 78,324.623-17 K Po velikosti draga vsajeatna sararoTalnlea naše države i vseskozi slovansko-narodno upravo. VBA POJASNILA DAJE : II zastop ¥ Ljubljaai, čegar pisarne so v lastni bančni hiši V Gospodskih lllicatl 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakuntneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje Iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.