207. številka. Ljubljana, v soboto 12. septembra. XVIII. leto, 1885 Iibaja vsak dan lveier, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av stri j sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 ^Id., ih Jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt lota ii gld. 30 kc, za jedwj raeftoc L gld. 10 k{. Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr. za mosec, po 0 kr. za četrt leta. — Za t nje deželo toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tisku, po 5 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., če ho trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć irankovati. -Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravuištvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ^Gledališka stolna*. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaoij«, oznanila, tj. vso administrativno nf.vari. Občni zbor slovenskega društva v Mariboru, dne 6. septembra t. 1. (Konec.) Na to poprime g. M. Vošnjak besedo ter pravi: Misel, da naj skušamo s konservativci v Gradci v zvezo stopiti, menda ni bila slaba; Če se tudi razmere neso tako razvijale, kakor smo se nadejali, moramo vender upanje imeti, da znabiti se bo v prihodnji sesiji v Gradci stvar na boljše zasukala. Tudi jaz ne vem odgovora na vprašanje: »česa mi iščemo v Gradci V Tukaj mi ne bodemo nikdar nič dosegli. Kar se tiče državnega zbora, naslikal nam je g. Raič prav drastične slučaje, ki so se godili pod vlado, katera bi rada veljala kot pravična vsem narodom. Človek ne ve, ali bi se jezil ali smijal ravnopravnosti, kakor jo razumevajo na Dunaji. Misel jugoslovanskega kluba dozdeva se mi jako važna, znabiti bode prihodnjič se pokazalo, da je ona jedino prava za naše razmere, stvar bode pa nekoliko težavna. Piše in govori se, žalibože opravičeno, o tako zvanej kranjskej politiki. Dokler se naši bratje na Kranjskem ne bodo privadili tirati slovenske politike, dokler se oni na Dunaji ne bodo nam pridružili, ne vemo, kako bodemo Slovenci kaj dosegli. V političnem oziru nesmo nič na boljšem, ali tudi v drugem naša „konservativna" vlada svojih obljub ni spolnila. Kaj se je izvršilo za kmete? Nič! — Še težja bremena so se naložila kmetom, — dočim meščani vedno mehkeje ležijo. Na petrolej se je naložil davek, na plin ne; na zemljišča se nakladajo vedno novi davki, borsa pa se ne obdači. Videti je, da se vlada bogatinom neče zameriti. (Živahno odobravanje!) Z ozirom na predstojeće govore predlagata se sledeči dve resoluciji: 1. „Slovensko politično društvo izraža svoje prepričanje, da je neobhodno potrebno, da slovenski državni poslanci, ako za svoj narod, bodisi v narodnem, bodisi v gospodarskem oziru v državnem zboru hočejo kaj doseči, morajo v družbi z ostalimi jugoslovanskimi poslanci osnovati posebno zvezo, iz česar pa ne sledi potreba, da izstopijo iz Hohen-wartovega kluba." 2. Najnovejša naredba učnega ministerstva ne zadostuje opravičenim zahtevam slovenskega ljudstva glede slovenskega učnega jezika na Mariborski pripravnici. S štirimi učnimi urami na teden iz slovenščine se učeuci ne naučijo potrebnih tehničnih izrazov, in se vender neprilično nasproti drugim učencem obložijo. Naj se torej ukrene: a) da se jedna ura pouku iz nemščine odvzame in pouku slovenščine doda, tako, da bodo za nemški, kakor za slovenski jezik tri ure na teden odločene; b) da bi se predavalo nekaj predmetov v slovenskem jeziku, recimo veronauk, metodika, naravoslovje, poljedeljstvo in m a te m a tika; c) da bi se v onih predmetih, ki bi se še naprej učili v nemščini (pedagogika, zemljepisje, zgodovina, telovadba,) podajali terminologični izrazi tudi v slovenskem jeziku, naopak bi se pa naj učila v predmetih s slovenskim učnim jezikom tudi nemška terminologija." Obe resoluciji se soglasuo vsprejmeta. Konečno oglasi se še deželni poslanec g. Jerman, rekoč: Slovenske glavne zahteve so občno znane, bile so razglašene po taborih, resolucijah in spomenicah. Pa nasvetoval bi še, da se še terja, naj se razglasila v Graškem uradnem listu (Grazer Zeitung) tudi v slovenskem jeziku prinašajo, ta list je uraden list, pa nas popolnem prezira. Iz lista ne bi nikdo spoznal, da nas je nekaj Slovencev na Štajerskem. Narodu se naj govori uradno v njegovem jeziku in tako do njega, ne samo do Nemcev. Če kje toča pobije, če Szegedin voda preplavi itd. pošiljajo se pozivi za nabiranje milo-darov tudi v slovenskem jeziku, takrat znajo slovenski, sicer pa ne. „Laibacher Zeitung" prinaša uradne vesti deloma tudi slovenski. To je principijelno važno. Naj tudi nemški prebivalci vedo, da so tudi Slovenci v tej deželi. Pri nas manjka knjig s postavami v slovenskem jeziku, kar je postav, se dobivajo samo v nemščini. Državni zakonik (in deželni?) se sicer razpošilja tudi v slovenskem jeziku, ali taki listki so po-izgube. Kadar je treba postavo pogledati, pa je ni moči dobiti; n. pr. občinska postava, ki bi jo mo- LISTEK. Potopisne arabeske. XVII. Kakor vidite, gospod urednik, Fruška Gora je postala za-me pravi circulus vitiosus! Dva meseca že plešem okrog nje, pa ne morem dalje! In če tudi jo ostavim: kakor se obrnem, pa mi je zopet pred očmi! Prišedši v Rumo, dospel sem zopet v njeno obližje! Trgovišče Ruma nahaja se namreč, kar Vam pove vsak zemljovid, na južnem podnožji prevečkrat že imenovane Fruške Gore — no, ipak še precej daleč tu doli na polji, da imate v goro še dobri dve uri hoda! Da pa Ruma ni kar si bodi, da-si je le preprost trg, razvidite iz tega, da ima kakih 1500 hiš in okolu 10.000 prebivalcev ter četvorico cerkva: tri pravoslavne, ali kakor jim tukajšnje ljudstvo pravi: srbske in pa jedno katoliško, v dokaz, da so ondu Srbi v večini. Trg Vam ima kaj ugoden položaj tu na širnem, planem polji! Vzgrajen je, kakor so mu vidi na prvi pogled, po skupnem načrtu ter opredeljen v široke, ravnočrtne in pravokotno se križajoče ulice, po katerih so nasajene ob obestranskih pomostih bujnocvetne akacije. Najlepša je glavna ulica, na sredini trga, z juga na sever, kjer imate stopati od jednega konca do druzega cele tri četrt ure! Ondu so najznamenitejše zgradbe: katoliška in pravoslavna cerkva, šola, dvor grofa Pejačeviča, bivšega bana hrvatskega in mnoga lepa zasebna poslopja — vsa zidana v modernem zlogu in lično obojana. Tu imate lekarno, eleganten hotel z velikansko restavracijo in „kalano", razne „gostionice", množico „dučanov" (štacun) z manufakturnim, kolonijalnim in špecerijskim blagom kakor tudi prodajalnice narodne obleko ter raznovrstne rokodelske delavnice. Šetajočemu se po tej ulici gori in doli, neprozirna sta Vam po teh krajih neobičajna zvonika, onih dveh tu stoječih cerkev: oba imata namreč nisko, na štiri vogle raz-ploščeno streho, kakor na Laškem. Vender to ni morda kak poseben zlog, temveč dotični strehi so Runici napravili le za silo vsled — požara. V Humi jo poleg občinskega urada, sedež pod-županije Rumske. Tu se uraduje vse srbski. »Sploh ral vsak občinski odbornik, predstojnik poznati in bi jo moral imeti, se ne dobi za noben denar. Pri Nemcih se take postave dobe, pri nas pa ne, in če se dobi, je neprimerno draga; n. pr. ribarska postava velja v nemškem jeziku 15 kr., slovensko-nemška pa 58 kr. Liudstvo se mora z zadržanjem postav seznanjati. Sedaj pride ljudstvo vse prepogostem v kazen, pa izve, da je kaj kaznjivega, kaj prepovedanega storilo ali zapovedanega opustilo, Še le, ko je tega ali onega kazen zadela. Potem pa ni moči slovenski uradovati, ker ni postav. Dolžnost postave razglašati ima vlada, vladna dolžnost je torej tudi skrbeti, da se take knjižice pri dvomej in državnej tiskarni tiskajo tudi v slovenskem jeziku, da bode potem moči take postave in sicer po niz-kej ceni dobiti. Še neko prošnjo bi imel: Vsak, ki ima kaj upliva pri občinskih odborih ali šolskih svetih, naj ga porablja, da se slovenski uraduje. Dokler se ne bode začelo splošno slovenski uradovati pri občinah, šolskih svetih itd., tako dolgo bode vlada rekla: Vam ni resnica z Vašimi narodnimi terjatvami. Posebno pa naj delajo odvetniki in notarji, pisma, uloge itd. v slovenskem jeziku. Čo odvetuik sam ne more, naj vzame v službo slovenskega koncipi-jenta, čo v jedni pisarni začnejo slovenski uradovati, prisilili se bodo polagoma tudi drugi. Priporočam pri vsakej priliki narod poučevati in mu priporočati, naj zahteva slovenska pisma, uloge in odloke pri odvetnikih, notarjih in sodnijih. Stavim pa sledeči predlog: „Odbor slovenskega društva se pooblašča vso potrebno učiniti, da se vsa uradna razglasila v „Gratzer Zeitung" tudi v slovenskem jeziku objavljajo, in da se deželne in državne postave v knjižicah tudi v slovenskem jeziku tiskajo in prodajajo. Predlog se z občnim odobravanjem vsprejme. Dr. Geršak omenja, da slovensko uradovanje že gre, če je le kaj dobre volje. Pri nas se uraduje skoraj vse slovenski; v moji pisarni imamo 91 °/u slovenskih pisem in le kakih 9 °/0 nemških. Kar se naših občin tiče, uradujejo od 33 občin Ormožkega okraja razen jedne (Ormož) vso slovensko. Ravno tako imamo pri okrajnem zastopu. Mi razpravljamo slovenski pri občnih in odborovili sejah, zapisniki so slovenski, uloge torej vse slovenske, le tu in tam pride kaka nemška uloga. Po- pa so vrli Runici zavedni in odločni Srbi, ki svojo narodnosti ne prodajo za vsako peno sladkih obljub, kakor Vaši prožni Slovenci. Pri nedavnih volitvah v narodno-cerkveni sabor izvolili so poslancem skrajnega radikalca, Jašo Tomiea, urednika „Zastave". Tu se Vam Nemec ali pa Madjar ne moreta udomačiti in isti čivut, ki se utihotapi sicer v vsak naj-skrivnejši kotiček, bori se tukaj z živahno konkurencijo energičnih srbskih trgovcev, ki mu izpodbijajo noge o vsaki priliki. Seznanil sem se tukaj z nekaterimi mladimi inteligentnimi trgovci ter slišal od njih cele litanije kupčijskih zvijač, s katerimi Srbi paralizujejo židovsko oderuštvo. Iz Rume, kjer sem prebil tri vesele dni, pomaknil sem se zopet nekoliko višje sem gori pod Fruško Goro, in to v Irig, prijazni trg na prisojnem brdu, Bumi na severu. V srednjem veku je bil Irig znamenito in prostrano selišče. Leta 1225. je utemeljil v njem peruški škof Bavtolomej PavlinskiJ samostan, kateri je stal še 1. 1589. /a S romske.:: a škofa Kredarica. Toda divji Turki so ga pozneje porušili, da mu zdaj ne najdete niti sledu. Šiljamo pa tudi v slovenščini uloge t Gradec in na Dunaj, pa se vsprejeinajo in rešijo. Če vsi tako delajo, gre lahko, ako pa le jeden začne in tako dela, potem ga začnejo preganjati, da bi ga zadušili. Spoštuj ino sami vsi slovenski jezik, ter mu prizoavajmo sami pravice v javnem življenji in potem vspeni ne bodo izostali. (Odobravanje.) S tem je bil dnevni red dovršen in predsednik zaključi zborovanje s trikratnimi živioklici na presvetlega cesarja. Politični razgled. \.?lr«iaijik dežele. V Ljubi j a n i 12. septembra. 19. t. m. snide se na Dunaji odbor petindvaj-seterih, kateri ima pripraviti predloge, kako naj se organizuje levica v novem državnem zboru. 21. t. m. snidejo se vsi levičarji v posvetovanje o tej stvari. Kakor se domneva, krajna nemška stranka ne bode hotela odjenjati od svojega predloga, da se osnuje poseben nemški klub. Debate v novem državnem zboru obetajo biti jako burne. KnoLZ in tovariši, katerih bode v novem državnem zboru celi dve dvanajstorici, bodo že skrbeli za škandale v zbornici. Poslednje izgrede na Češkem hoče levica posebno uporabiti v državnem zboru za svoje namene. Zopet bomo slišali znane pritožbe o zatiranji nem-Štva. — Gospodska zbornica snide se tudi 22. t. ni. V kratkem bosta imenovana predsednik in podpredsednik gospodske zbornice. Poročalo se je nedavno, da deželni zbori letos ne bodo sklicani. To je pa napravilo veliko nevoljo mej avtonomisti, zlasti mej Cehi. Avtono-misti žele, da bi se deželnim zborom dale večje pravice. Ko je vlada videla, kako nevoljo je ta vest vzbudila, se je premislila in sklicala bode deželne zbore koncem novembra, ako bode le mogoče do tistega časa končati zborovanje delegacij. Kolikor bode mogoče, se bode pospešilo zborovanje državnega zbora in delegacij, da se pridobi čas zborovanju deželnih zborov. Na predlog dr. Zeithaniinerja sklenil je eeski deželni odbor predlagati deželnemu zboru dotacijo 150.000 gld. za popravo gradu Karlov Tvn. Zaradi daljših dotacij se bode pogajalo še z vlado, ker je ta grad lastnina krone. Viiaatjc države. Neiiiškn-šiiuiiJNki spor še vedno zavzema prvo mesto v vnanji politiki. Bivši člani prejšnje liberalne španjske vlade so neki sklenili zastran Karolinških otokov sledeče: 1. Liberalna stranka zmatra prisvojenje Japa od strani Nemčije za objavo vojne, na katero mora Španija takoj odgovoriti s tem, da izroči nemškemu zastopniku njegove papirje, svojega poslanika pokliče iz Berolina in drugim vla-stini objavi dejanje izdajstva, katero je izvršila Nemčija. 2. Liberalna stranka se nadeja, da bodo vodili kralja posvečeni interesi domovine in da bodo vsi popustili strankarske prepire in se združili, ko je treba braniti domovino. 3. Liberalna stranka misli, da sedanja vlada vsled njenih napak ne moro postopati s tisto energijo in odločnostjo, kakeršno zahteva sedanji položaj Vendar bode liberalna stranka podpirala vse naredbe vlade, katere imajo namen, deželi pridobiti zadoščenje, če bodo le dovolj hitre in odločne. 4. Ko bi bila liberalna stranka poklicana na krmilo, prevzela bode vlado s sledečimi pogoji: Nemškemu zastopniku v Madridu izreče se njegovi papirji; generalnemu kapitanu na Filipinah bg da ukaz, združiti vojne in trgovske ladije, zbrati vse sile, da Nemcem, če treba, s silo iztrga otoke, kateri se poseli in zopet ustauovi pravice španjske ali pa častno in slavno podleže proti močnejšemu sovražniku. — Sicer je pa vedno več upanja, da se ta spor reši mirnim potom. Na obeh straneh se kaže velika prijeMjivost. Vest, da je Španija izrekla svoje obžalovanje Nemčiji zaradi napadov na nemško poslaništvo v Madridu, je bila sicer malo prenagljena, a zgodilo se hode to v krftttom. Tudi španjaka vlada ne misli naravnost odbiti nemškega predloga, da se ti stvar izroči kakemu razsodniku, samo izjavila bode, da bi jej bik) ljubše, da se to ne zgodi, ker se temu upira javno mnenje na Španjskem. Nemški vladni listi pa že tudi pripravljajo pot, da se bode Nemčija v tej zadevi lahko umaknila. Zatrjujejo, da je obraniti svetovni mir, glavni smoter nemške vlade. Karolinški otoki neso vredni, da bi se zaraldi njih začela kaka vojna, če bi tudi imeli za nemško trgovino kaj vrednosti. Podobnih otokov ne manjka v obližji Karolinških otokov Nemčiji, da jih lahko zasede, ne da bi kaka vlast kaj temu oporekala, in bodo ravno tako prav služili za postajo nemškej pomorskoj vožnji in trgovini, kakor bi Karolinški. — Nevarnejši, kakor vnanji je pa notranji položaj Španije. Vlada se vedno bolj odtujuje narodu. Liberalne liste, kateri ščujejo proti vladi in Nemčiji, pridno kontiskujejo, pa to le povzdiguje nevoljo mej narodom. Tudi mej vojsko je mnogo nevoljnežev. V Madridu se je že bil začel punt v nekej vojašnici, pa se je še pravočasno zatrl. Celo roja-listični generali in admirali izjavljajo, da je notranji položaj krajno nevaren. Ker Prusija tako neusmiljeno iztirava Poljake, je več poljskih vlastelinov v Iluziji odpustilo vse svoje nemške sluge in nemškim najemnikom odpovedalo najeniniške pogodbe. Poljski obrtniki in trgovci pa odpovedujejo trgovske zveze z Nemci. Sedaj, ko nemško-španjski spor obrača nase vso pozornost, je svet že skoraj pozabil, da je še kako algaiiMko vprašanje, ki je pred nekaterimi meseci vznemirjalo vso Evropo. Kakor se iz Londona poroča, je ta zadeva že skoro poravnana. V kratkem podpišejo se od obeh stranij dotični zapisniki. Čez dva meseca začneta pa obe mejni komisiji svoje delo, ki bode trajalo kakih osem ali deset mesecev Načelnik ruskej komisiji bode najbrž polkovnik Kulberg, ki je sedaj pri generalnem štabu na Kavkazu, angleškej pa polkovnik Ridg\vay. Spor zaradi Afganistana bodo tedaj kmalu popolnem pozabljen, ako obe mejni komisiji ne prideta navskriž, kar je še prav lahko mogoče. Mogoče je pa tudi, da kaka premena vlade v Afganistanu, ali pa kak prepir mej raznimi plemeni v srednjoj Aziji zopet vso stvar sproži znova. Da je to mogoče, dobro čutijo v Londonu, zategadelj pa tako skrbe, da se severna indijska meja dobro utrdi in da se vojna moč v Indiji, kolikor se da povekša. Xeiii*ki državni zbor skliče se sredi meseca novembra, pruski deželni zbor pa še le sredi janu-varja. — Nemška državna kancelija za notranje zadeve izdelala je načrt zakona o zavarovanji pomorščakov proti nezgodam. Ta načrt se bode v oktobru predložil tehniškej komisiji za pomorsko plovbo. — Iz Prusije je dozdaj bilo iztiranih že nad 40.000 Poljakov, mej njimi kakih 15O0 Avstrijcev, drugi so pa ruski podložniki, nekateri pa tudi francoski. Več Poljakov, kateri so se prejšnje čase izselili ali bili pregnani zaradi političkih pregreškov iz Rusije, je dobilo francosko državljanstvo. Pozneje so pa nekateri po opravkih šli v Prusijo. Sedaj se iztiravajo na Francosko. To, da se iztiravajo ruski, avstrijski in francoski Poljaki, kaže, da imajo ta iztiravanja le namen, zatirati poljsko narodnost. Dop 189. Od sv. Jurija na južni železnici. (Cesarjevič Iludolfovo sadjerejsko društvo za spodnji Štajer.) V glavnem zboru 10. dne maja t. 1. sklenilo je društvo letošnjo jesen napraviti v Št. Jurji ob juž. žel. sadno razstavo, kakeršno je priredilo lanskega leta v Sevnici. Odbor je na podlagi tega sklepa začasno uložil prošnje za podporo v možno zvršitev omenjene razstave in iicer 13. dne junija t. I. na visoko c. kr. iifciis-er-stvo aa |M4j0delfBtvo na I>w»aji, na slavni eentralni odbor c. kr. kmetijske družbe v Gradei in na slavni deželni odbor štajerski. Z dopisom k odgovorom na našo prošnjo se nam od si. c. kr. osrednjega odbora naznanja, da nam ne morejo dati nobene podpore za razstavne potrebščine; rešitvi na ostali prošnji pa nam do danes še nesta došli, v kateri nam pa tudi ni dosti upanja staviti na vspešno pomoč, ker Bi ti gospodje navadno pojasnila ali sveta iščejo v zadevah denarnih in drugih podpor pri spomeni tem centralnem odboru. Ker torej za namenjeno sadno razstavo ne moremo pričakovati nobene podpore, je društveni odbor sklenil, da letos ne napravi navadne razstave, v katerej se lepo, izvrstno blago oziroma razstavljale! odlikujejo s premijami v denarjih, svetinjah, diplomih itd., ampak da se skliče meseca oktobra izredni občni zbor; p. n. člani pa se naprosijo, da prlneso ali dopošljojo sadje, katero v njihovih krajih najbolje obrodi ali sploh* lep dobiček donaša, katerega lastnik iz lastne skušnje dobro pozna in oceniti ve, da se navzočnim pokaže ter po dotičnih lastnostih in posebnih svojstvih oceniti more. Na letošnjo sadno razstavo v Št. Jurji so se že mnogi društveniki sadjerejci veselili in se tudi na njo pripravljali, tako okolu Hrastnika, Trbovelj, Kalobja. Nekateri so vsi vneti za razstavo in so pripravljeni svoje ovočje pri občnem zboru razstaviti, če tudi ne bodo z denarjem, svetinjami itd. preinirani; morda je več razstavljalcev teh mislij? Ce se društvu oglasijo, bo mu ljubo. Št. Jurij ob juž. žel. 6. sept. 1885. Vi Jar c, tajnik. Vdovsko učiteljsko društvo zborovalo je v mestni dvorani v četrtek v 10. dan t. m. Navzočnih bilo je 18 članov. Predsedoval je g. prost dr. Amon Jare, ki je pozdravil navzočne in naglašal ugodno društveno stanje, in to po vsej pravici, kajti „ Vdovsko učiteljsko društvo" je v srečnem položaji, da njegovo premoženje vsako leto narašča za najmanj 800 gld. Mej dohodki nahajamo: Gotovine v blagajnici 250 gld. 16 kr., letnimi in ustopnina društvenikov 451 gold, obresti od obligacij 1764 gold. 10 kr., obresti od izposojenih kapitalov 9 gld. 5u kr., akcija banke Slovenije 7 gld., iz hranilnice vzetih 160 gld., vkupe 2641 gld. 76 kr. in obligacije za 500 gld. — Troškov bilo je 2481 gld. 81 kr., izmej katerih se je vdovam in sirotam dalo podpore 1407 gld. 13 kr., 4 učiteljem pa vkupe 100 gld. Društvo ima sedaj 44.883 gld. 21 kr. premoženja, namreč: obligacij za 42 950 gld., v hranilnici 1348 gld. 26 kr., v blagajnici 159 gld. 95 kr., na 4 privatna dolžua pisma izposojenih 425 gld. Uložene štiri prošnje rešile so se ugodno in dalo se je podpore: Urši Zupanec v Šmartinu pri Gorenjem Gradu 50 gld., Josipu Kravsu 30 gld., Janezu Novaku 30 gld., Josipini J ero m 20 gld. Pregledovale) računov izbrali so se per accla-mationem gg. Adamič, Kavčič in Papler. Ko je potem prišla na vrsto volitev predsednika in odbora, predlagal je g. Papler, da se g. predsedniku in odboru izreče zahvala in da se vsi zopet per acelamationem izvolijo. Predlog ta vsprejine Denašnji Irig ima okolu 900 hiš in 6000 sta-novnikov, jedno katoliško in tri pravoslavne cerkve. Položaj mu je vrlo romantičen! Dospevši sem gori od Hume, preko ravnega polja, ne ugledate ga prej, dokler mu ne pridete prav blizu. Trg se dviga na solnčnem, poluotoku jednakem holmu, katerega objema mirna, z bujnim ovočjem nasajena dolina. Z južne plati uvede Vas strma ulica po griči navzgor na glavni trg, s katerega se raztekajo postranske ulice po hribu na okrog. Tu na južnem robu, takoj pri uhodu v trg, pozdravlja Vas z vitkim zvonikom jedna pravoslavna cerkev, in če krenete z glavnega trga na desno, proti iztoku, dospejete k drugi pravoslavni cerkvi, stoječi na prijazni, proti jutru nagnjeni terasi. To je glavna pravoslavna cerkva. Ob jej je diven razgled po iztočnem predelu trga, ležečem mej sadnimi vrti v dolinski kotlini. Ako pa se ob prihodu na trg obrnete na levo, pridete do katoliške cerkve, obsenčene s košatimi lipami in akacijami. In če se ob tej cerkvi spustite zopet navzdol, privede Vas pot k tretji pravoslavni cerkvi, dvigajoči se mej običajno ograjo znad zelene trato. — Tukaj na glavnem trgu in ob katoliški cerkvi, zlasti pa na južnem konci lriga nahajajo se nekatere lepe, novozidano hiše z mestnim obličjem, dočim so na severni strani in po dolini okrog hišo vzgrajene po seljanškem kroji. V prejšnjih letih bil je Irig baje precej imovit, trgovišče v pravem pomenu besede, kjer so se prodajali vsakovrstni pridelki, zlasti plemenito vino iz Fruškogorskih goric. Ali, odkar je „pripiskal" železniški vlak sem doli na ravni Srem, steka se vsa trgovina tam doli v Humi, od koder so jej po železnem t:>*u pota odprta v širni svet. . . Pohajkujočega po trgu gori in doli, zavede me postranska pot preko doline na iztočni strani trga gori na onostransko polje. Tu se razgrne pred mano očarljiva pokrajinska slika! Širna, zelena ravan prostira se proti jugu v nepreglednem polu-krogu, okvirjenem s sinjimi srbskimi gorami na Skrajnem obzorji. Kakor golobja krdela blišeijo se posamična selišča izmej žitorodnih njiv in bujnotrav-nih livad. In nad to predivno panoramo razpenja se brezkončni nebeški svod, jasen in prozoren, kakor neskaljeno oko nedolžnega otroka . .. Dolgo sem ondu gori strmel v zeleno ravnino in ko se naposled obrnem na sever, stala je že zopet pred menoj košatogozdna I'ruška Gora v vsej svojej bujnosti. In glejte! Tu pod mano, v naročji solčnih gričev, odpira se zavetna dolina daleč tja gori v podgorsko vznožje. Napotim se po dolini navzgor in črez četrt ure dospel sem pred — pravoslavni manastir Opovo. Ta manastir nahaja se, kakor obično vsi pravoslavni samostani, v podgorski kotlini z drevjem in lesovjom zakrit, da mu ne vidite niti vitkega zvonika, dokler ne pridete tik pred vrata. Ondu je prostran vrt, nasajen z vsakovrstnim rastlinjem in cvetličjem. Po peščeni stezi mej bujno obrašeenimi gredami se je sprehajal mlad vitkostasen mož, oblečen je bil v dolgo črno samostansko haljo in na glavi je imel visoko, črno, sve-činiško kapo brez krajcev, izpod katere so se razsipali po ramah dolgi, rumenkasti kodri. Urada mu je bila istotako skodrana, na sredi razdeljena, obraz to nežen in oči višnjeve, mile in jasne; skratka: pristna Kriščeva podoba, kakor nam jo predstavljajo slikarji. Ko se mu predstavim, pove mi, da je opov-ski Bnamestnik," ter ine uvede v samostan. Ondu se z dobroklici, torej so izvoljeni zopet: predsednikom dr. Anton J are, odborniki pa: Borštnik Ivan, Čenči č Jarnej, G o ve kar Fran, Močnik Matej, Praprotnik Andrej, Praprotnik Fran, Tomšič Ivan. Domače stvar«. — (Občni zbor) društva Glasbene Matice bode v soboto 26. septembra ob 7. uri zvečer v dvorani Ljubljanske Čitalnice. — (Umrl) je danes zjutraj g. Andrej Vojska, bivši računski revident v Trstu. Odkar je bil umirovljen, živel je v Ljubljani. Pokojnik bil je vedno odločen narodnjak. Lahka mu zemljica! — („Večerua priloga") vzela je nedavno dr. Sehusterja pod svoja ljubeznjiva krila. Nekako čudno se čita, da oficijozni dnevnik zagovarja Nemce in nemškutarje, dočim doslej ni izgubil niti besedice v obrambo narodnjakov, po nemškutarjih napadanih. A pota oticijozne previdnosti so sploh ne-umljiva, zatorej se zaradi tega nečemo spodtikati. Drugače pa je z notico, ki smo jo priobčili o dr. Schusterji. Kar smo pisali, bilo je resnično. Res je namreč, da je dr. Sehuster davno prej za službico prosil, predno je bila razpisana. Res je tudi, daje svoje sile ponudil za polovico plače. V prošnji sicer ni plače izračunil do krajcarja, a rekel je, da bi rad visokemu erarju kaj prištedil. Zategadelj ne zahteva plače, katera mu kot doktorju pristaje, ampak je zadovoljen s plačo, določeno za rano-čelnika. Plača ranocelnika pa je ravno polovica plače, določene za doktorja zdravništva. Isto velja tudi o dijetan. Naša notica torej ni bila izmišljena, temveč popolnem osnovana. Kar se pa tiče službe tovarniškega zdravnika v Medvodah, je „ Večerna priloga" celo več razkrila, nego smo mi hoteli. Mi smo namreč pisali, da je bil dr. Schuster vsprejet na podlagi nekega spričevala, „Večerna priloga", da spričevala niti treba ni bilo. Res krasne razmere! Zdravnik se pri nas niti ne vpraša, zna li jezik bolnikov, njemu izročenih, dovolj je, da je tujec. Naj bi bili gospodje v Kolodvorskih ulicah še to povedali, ali dr. Sclmster v Medvodah res zdravi, kako z bolniki občuje, kako ordinira, sicer si moramo misliti, da tudi on hodi le — uro navij a t. — (Tudi krit i k a.) „Laibacher \Vocbenblatt" ima v svojej današnjoj številki notico, v katerej se sklicuje na zadnje številjenje, po katerem je na Kranjskem 95°/o Slovencev in 5°/° Nemcev. Pri tej priliki toži, da se „Laibacher Zeitung" trotz dieser „nur 5°/0" merkvvtirdigervveise nocb immer in deutscher Sprache tiska. No, če Nemcem ni prav, da je Lajbahcrica nemška, bil bi skrajni čas, da se njih želji brez odloga ustreže. — (Šola Glasbene Matice) se pričenja v 17. dan t. m. Poučuje se petje v moškem, deškem in dekliškem zboru; glasovir v 6 oddelkih; gosli v 5 oddelkih, vijola, čelo inkontrabas ter v glasbeni teoriji; razven tega bodo skupne vaje z godali na lok, v mešanem zboru in v četvero- ter osmeroročnem sviranji na glasovir. Poučni jezik je slovenski. Novi gojenci se vsprejemajo samo 14. dne septembra dopoludne ob 9—11, in popo-ludne od 3—5. ure v šolskih prostorih: Špital- pokliče jednega „djaka" ter me ž njim sprevaja najprej po vsem samostanu, potem po raznih hodnikih in naposled v cerkev. Pravoslavni samostani so večinoma vsi lepo vzgrajeni, na štiri vogle z jednim nadstropjem in prostranim dvoriščem. V sredini samostana, na dvorišči dviga se cerkva z jednim zvonikom, vzgrajena v bizantskem zlogu. Cerkva opovskega samostana ki je sploh jeden manje imovitih, nema posebnih dragocenostij. Oltar, ali kakor se srbski imeuuje: templo je precej uboren, slike po njem in po cerkvenih stenah so bolj primitivne in zakajene, kakor je sploh vsa cerkva nekako zaduhla in plesnjiva. Ko se vrnemo iz cerkve, pripeljeta me moža na večerni plati samostana do nekih vrat, nad katerimi je napis z zlatimi črkami: „Dositeeve čelie;" tu me uvedeta v sobo, v kateri je svoj čas bival znani srbski filozof in pisatelj, Dositej Obradovič. Tu notri je z oljnatimi bojami naslikana podoba Obradovičeva. Bil Vam je to vrlo lep mož, ljudo-mllega obličja. Oblečen je civilno, v nošnji prejšnjega veka; okrog vratu ima tisto označujočo belo čipkasto ruto ter je obrit in dolgi lasje mu vise po hrbrtu navzdol. Razen Obradoviča nahaja se tu ske ulice št. 7 v II. nadstr. Na poznejša oglasila se ne bode moglo jemati ozira. Bivši gojenci glasbene šole se oglašajo dne 15. septembra od 5—7 ure zvečer. Vsprejmo se samo otroci onih starišev, kateri so udje društva „Glasbene Matice". Društvenino 2 gld. imajo na novo ustopivši takoj pri vsprejemu plačati za 1. 1885/6. Šolnina je za mesec in predmet 1 gld. — (Vojaki,) ki so bili pri vajah na Koroškem, vračajo se v svoje garnizije. Reservisti 17. polka baron Kuhn pripeljali so se danes dopoludne v Ljubljano in se odpuste takoj danes domov. V 14. dan t. m. dojde iz Kranja, do koder bode peš marširal, 97. polk kralj Milan I. in 20. lovski ba-talijon. Pri obeh je mnogo vojakov s Kranjskega. V Ljubljani odpuste se vsi reservisti, ki so I lizu doma, drugi pa na raznih postajah, posebno na Notranjskem. 97. polk in 20. lovski batalijon s še službujočimi vojaki odideta potem v svoje garnizije v Pulj, Dinjan, Trst in Koper. Naš domači polk št. 17. (tiije batalijoni) pa dospo 16. t. m. peš iz Celovca v Ljubljano, ž njim pa tudi vrhovno po-veljništvo 28. peš-divizije in 56. peš brigade. — („Dvobojček" v Ljubljani.) Kdo bi bil mislil, da bode španjsko-nemški spor vzbudil odmev celo v naši idilično mirni Ljubljani. In vender je tako. Pri Plzenskem pivu, ki navadno le hladilno Upliva, sedeli so vkupe zastopniki nemške Jeunesse doree" in tirali visoko politiko. Jeden „kavalir" od nog do glave, hvalil je Spanjcc in njih hrabrost, drugi, nadobudni sin obitelji, ki spada mej takozvano „Spiritusaristokratie" navduševal se je za Bismarcka in njegove tri lase. Beseda je dala besedo, duhovi so se razburili in konečno čuli so se baje izrazi, kakeršni se nahajajo v Gothejevem „Gotz VOd Berlichingen", ali da bolj po domače povemo, v Knoblovih pesmih. Nasledek bil je, da se je napovedal dvoboj, grozovit dvoboj. Ondu nekje blizu ominoznega „Žabjaka" stopila sta ljuta nasprotnika na bojišče, žejna krvi. Britki sabli zade-neta druga v drugo, — cink! — cink! in hkratu bil je nadobudni sin „spiritusaristokrata" na roki zadet. Rana bila je grozna, vender pa ne tolika, da bi bila tekla rudeča kri, ali da bi se bilo sploh kaj poznalo. Vesela, da se je grozni dvoboj tako srečno končal, segla sta si v roke. kajti Čast, viteška čast bila je rešena. Temu izidu smeje se vsa Ljubljana, samo „papa" in „mama" nesrečnega ranjenca J ne in pa morda gosp. Doborlet s svojo „Entreprise I des pompes funebres \ — (V Ajševski zadevi) poslala se je, • kakor piše „Soča", prošnja na nadsodnijo v Trstu, . da bi se vršila obravnava drugej, ker preisko-i valni sodnik v Gorici ni zmožen slovenščine in ker j sta upletena v to zadevo dva avskultanta tukajšnje i sodnije in predsednikov sin. V odloku se pravi, da prošnja ni v zakonu utemeljena. Iz zapora izpustili so bili do petka Komelovo deklo in pet fantov, v petek pa še ostale. — (Zaradi poli tiski h p re g reško v) so v Istri več Italijanov zaprli. Mej istimi je tudi sla-boznani Eduard Cudor poznat po svojem strastnem delovanji v Kastvu. — (Nevarnega tatu,) Matevža Levca, že j mnogokrat kaznovanega, obsodila je včeraj c. kr. de-' želna sodnija Ljubljanska na tri leta težke ječe, po- notri vse polno slik iz srbske zgodovine; raznovrstni carji in knezi, cerkveni patrijarhi in vladike, narodni junaki, mej jim! hajduk Veljko in mnogi drugi zaslužni možje. Obradovič se je porodil 1. 1739 v Banatu v mesteci Čakovem in je umrl 28. dan marca meseca 1. 1811 v Belemgradu, kjer je pokopan v saborni cerkvi. Mož je veliko storil za vzbujo srbsko književnosti! „Posle svetog Save i njegova književnog rada" — pravi nek životopisec Obradovičev — ne rodi se v nas veči čovek i samouk književnik do Dosi-tija. On je udario novim pravcem, i stao knjige pisati za narod i narodne potrebe, učeći i druge, da pišu jezikom srbskim, kako su od majke svoje naučili. Njegovo knjige bile su i jesu prava blagodet narodu samem ..." Obrfdovič je prepotoval velik del Evrope, bil je po vseh glavnih njenih mestih, tudi na Nemškem, kakor v Lipsiji itd. Ko se je vrnil domov, preživel je nekaj let v opovskein samostanu, in v spomin njegovega bivanja v tem samostanu, čuva se ondu še zdaj goraj omenjeno „Dositeeve čelie," in to kakor sem videl, z velikim spoštovanjem. V Irigu. Prostoslav Kretanov. ostrene vsaki mesec s postom, ker je v dan 2. avgusta t. 1. (pred Porcijunkulo) hotel ulomiti v prodaj alnico gosp. Lovreta Blazuika, kramarja na Starem trgu št. 6. — (Treščilo) je včeraj zvečer ob 9. uri v kozolec posestnika in vrlega rodoljuba g. Jakoba Petkovška v Rortah h. št. 31, okraj Logatec. Kozolec, v katerem je bilo veliko žita in sena, pogorel je do tal. Škoda ceni se na 3000 gld. Kozolec z vsebino ni bil zavarovan. — (Karirane računice.) Vsled mnogih prošenj dovolilo je naučno ministerstvo, da se sinejo karirane računice rabiti do začetka šolskega leta 1886/87. Deželna šolska oblastva dobila so že naznanila o tem podaljšanji. — (Premiranje konj v Radovljici 9. septembra.) Za kobile z žrebeti dobili so: Janez Vala nt iz Hlebec 7 cekinov; Miha Bera vb z Brega 5 cekinov; Janez G o gala iz Hraš 4 cekine; Janez M aro lt iz Radolne 3 cekine; Fran Legat iz Lesec in Jože Pogačar iz Vrbe, vsak srebrno svetinjo. — Za mlade breje kobile: Jurij G lo bočni k z Gorenj ega Otoka 5 cekinov; Jože V idic iz Lesec 4; Janez Kol man iz Zapuž 3 cekine; Sreberno svetinjo: Luka Grilce iz Zgoš, Marija Debelak iz Nove vasi. — Za jedno in dveletna žrebeta; Jakob Ž van iz Gorjan, Lovro Teran iz Smokuča, Matej Debelak iz Dvorske vasi, vsak po dva cekina. Sreberno svetinjo: Janez i Pristav z Brega in Fran Valant z Lesec. — (Premiranje konj v Kranj i 10. sep-I tembra.) Za kobile z žrebeti dobili so: Valentin I Gradišek iz Trzine 7 cekinov; Andrej Prhno-I žič s Pristave 5, Miha Kepic iz Praprotim Po-j lice 4, Fran Kepic iz Cerkljau 3 cekine. Sreberno ! svetinjo: Matija Bar le z Luž in Jože GrašLč z ■ Golnika. Za mlade, breje kobile: Janez Likozar i z Lokve (Vokla) 5 cekinov; Fran Jenko iz Pod-i rečja 4, Gašper Zupan iz Prvačevega 3 cekine. ! Sreberno svetinja: Fran Gerkinan iz Tujnie in I Anton Arce s Studenca. Za jedno in dveletna žre-i beta: Valentin Gradišek iz Trzine, Andrej Boli i ne c iz Zapog in Alojzij Krenner iz Škofjeloke, i vsak po dva cekina. Sreberno svetinjo: Jože Zu-j pauec iz Srakovelj in Rok Mali iz Vetrne. — (Vabilo k slavnosti,) katero priredijo ! Vipavski rodoljubi dne 17. sept. t. 1. ob 10. uri I zjutraj o priliki, ko se uzidata plošči v spomin ranj-| kili prečastitih gospodov Štefana Kocijančič-a, častnega korarja stolnega kapiteljna v Gorici, profesorja in vodje Goriškega centralnega semenišča itd. in Jurija Grabrijan-a, častnega korarja stolnega kapiteljna v Ljubljani in dekana v Vipavi itd. Spored: 1. Slovesna sveta maša ob 10. uri v farni cerkvi. 2. Pred šolskim poslopjem zapoje se pesem „Moli-tev/ 3. Slavnostna govora. 4. Blagoslovljenje dotičnih ploščic. 5. Petje. Ob Va jedne ure popoludne bode slavnostni banket. (Couvert 1 gld. 50 kr. Kdor se banketa udeleži, naj se oglasi vsaj do 14. t. m. pri vodstvu ljudske šole v'Vipavi ustno ali po dopisnici.) K obilni udeležbi vabijo Vipavski rodoljubi. — (Vabilo) h glavnemu zboru društva poštarjev in poštnih opraviteljev na Kranjskem, Primorskem in Dalmatinskem dne 24. septembra 1885. ob 10 uri predpoludne v Volovski (pri Restavrantu G. Wirtinger.) Dnevni red: 1. Letno poročilo. 2. Poročilo društvenega blagajnika. 3. Preudarki. 4. Prosti nasveti. 5. Nasveti predsednika. Oni p. n. društve-niki, kateri se tega glavnega zbora udeležiti mislijo, naj to podpisanemu načelništvu, kakor hitro mogoče, naznaniti blagovolijo, da se jim legitimacije za znižano voznino po železnici oskrbijo. V odpravo vseh neprilik opominja se p. n. drustvenike, ko imajo legitimacije le veljavo društvenikom, da vzamejo s sabo tudi društveno sprejeinnico. Ker je neobhodno potreba, da se pri tem glavnem zboru društvena pravila prenarede, vabijo se p. n. društveuiki k obilni udeležbi. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Berolin 12. septembra. Grof Benomar pričakuje kurirja, ki ima prinesti izpričavanje španjske vlade zaradi razžalenja nemške zastave. Madrid 12. septembra. Vlada zanikavr, da bi bil Canovas igrede izval, kakor trdijo listi. Do sedaj na vsem Španjskem zaradi puntarskih klicev 200 zaprtih. Sol ms bode zvečer prisoten pri vsprejemanji v palači povodom rojstvenega dne princesinje asturijske. Ker sva zdaj gotova s prezidavanjem bvojo prodajalnice na drobno in se je kupčija zopet preselila vanjo, usojava se najudaneje opozarjati na svojo bogato, za letni čas z nova najbolje preskrbljeno zalogo manufakturnega in modnega blaga. Najtopleje zahvaljuje se na dozdanjem zaupanji in obečajoč najpoštenejšo postrežbo po najnižji ceni tudi zanaprej, uljudno vabiva čestito občinstvo, da mnogobrojno obiskuje najino prodajalnico, in prosiva za obilna naročila z dežele z največim spoštovanjem KRISPER & URBANC (512-3) 3DuLnaosls:SL "borza, dne* 12. septembra 1.1. (Izvirno telegrafidno poročilo.) Papirna renta.......... 83 gld. 20 kr. Srebrna renta.......... 83 „ 60 „ Zlata renta........... 109 „ 70 „ 5% marčna renta......... 100 „ 05 „ Akcije narodne banke....... 869 „ — „ Kreditne akcije......... 287 , 25 „ London............ 125 » *— „ Srebro............ — n — n Napol............ 9 , 92 , C. kr. cekini.......... 5 » 88 , Nemške marke......... 61 , 35 , 4V, državne srečke iz I, 1854 250 gld 127 , 50 Državne srečke iz 1 1864 100 gld. 170 , 75 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta 109 „60 „ Ogrska zlata renta 4°/0 ...... 99 , 25 , „ papirna renta 5°/0...... 92 „ 40 , 6'/0 itajerake zemljišč odvez, oblig . 104 „ — „ Dunava reg srečke 5% . . 100 gld. 116 „ 80 „ Zemlj. obč avstr. 47t#/i z,ati Zft8t li8ti 124 » ~* Učenec vsprejrae se r nekcj meliaiiienej delavnici. Natančneje pove iz prijaznosti upravništvo ,Slovenskega Naroda". _(516-3) Trgovski pomočnik, z dobrimi spričevali, vajen v trgovini z meSanim blagom, išče službe na deželi. (528—i) Pisma naj ae pošljejo na B. 8. poste restante Rakek. ~~H. BRANCHETTA v Ljubljani, na Kongresnem ,)cl in ro™8ti v fikft-(II lAlU II d M K Lil UaJIlCj tuljcah po l\0 kr., s pravo rozino vo- njavo, zelo nežen po 40 kr. O Orijentalski dišeči prašel jetno vonjavo. 1 zavitek 30 kr. . odvzame, če se dene mej perilo, nc-» prijeten duh po mili in razširja pri- Ozeblinski balzam po dr. Kepesn JLSSJSBttSS in zastarele ozcblinske bule. Steklenica Z navodom vred 80 kr. \|h««»liq1- prežene: bolhe, stenice, muhe, mole; dobiva se v lUl'IUMIl |Mdfeth porjubnlh cenah In v steklenicah po 20 kr. ^Ipullif/ lllMl1l 'e PrUeteni faZ8tapyaven In kri čistilen pripomoček in kMlUlilA"|H dll znamenit zoper zapreke telesu In krvne navale. 1 škatu-Ija z navodom vred 40 kr., jedna velika HO kr. Malaga na j (ine.j ^a v hntelijah po (>0 kr. Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetji. (40S-10) Izvožen, Itthak, pokrit, dvouprežen kočijažni yoz in (520) prodadd se po ceni v Igriških ulicah 8. St 8883. Razpis (530-1) štipendij za posebne šole na tehnologičnem obrt-iiijskem muzeji na Dunaj i, in sicer za mizarstvo za pohišuo opravo in stavbinska dela, za pletenje izdelkov iz vrbovega in drnzega lesa ter za vrbo-rejo, za domače obrtnijsko rezljanje in strojarstvo. Izvršuje sklep slavnega deželnega zbora se razpišejo tri štipendije za mizarstvo za pobišno opravo in stavbinska dela in strugarstvo, dve štipendiji za pletenje izdelkov iz vrbovega in druzega lesa ter za vrborejo in jedna štipendija za domače obrtnijsko rezljanje in strugarstvo. Pogoji za te štipendije so ti-le: 1. Štipendije za mizarstvo za pohišno opravo in stavbinska dela in strugarstvo znašajo za 12 mesecev po 660 gld. Štipendiji za pletenje izdelkov iz vrbovega in druzega lesa ter za vrborejo znašati za 7 mesecev po 327 gld., in štipendija za domače obrtnijsko rezljanje in strugarstvo za G mesecev 360 gld. 2. Kdor dobi štipendije, se zaveže, da hoče po izvršenem šolskem tečaji najmanj skozi pet let v domačej deželi proti primernemu plačilu po za-htevanji v dotičnih obrtnijskih delih teoretično in praktično poučevati. 3. Prošnjiki za štipendije morajo 20 let stari biti ter dokazati, da so slovenskega in nemškega jezika dobro zmožni. 4. Kdor hoče dobiti štipendijo za mizarstvo za pohišno opravo in stavbinska dela ali za strugarstvo, mora še dokazati, da se je po dovršenem obiskovanji kake strokovne šole za domačo obrtnijo ali po dobro dokončanem pouku pri mojstru praktično posebno odlikoval. Pouk v mizarstvu in strugarstvu se prične s 1. oktobrom 1. 1885; koliko časa bode trajal, se pa ne more določiti, ker to bode odvisno od izobraže-nja in nadarjenja vsacega posameznega štipendista. Vendar pa se zahteva od vsacega, da najmanj jedno leto dotično šolo nepretrgano obiskuje. 5. Prošnjiki za štipendije za pletenje izdelkov iz vrbovega in druzega lesa ter za vrborejo, potem za štipendijo za domače obrtnijsko rezljanje in strugarstvo morajo razen tega, kar se pod točko 3. zahteva, tudi dokazati, da so ljudsko šolo z dobrim vspehom dovršili; prošnjiki za štipendijo za domače obrtnijsko rezljanje in strugarstvo pa morajo tudi še dokazati svoje vednosti in dosedanjo praktično porabo pri izdelovanji domačih obrtnijskih izdelkov iz lesa. Šolski tečaj za pletenje izdelkov iz vrbovega in druzega lesa ter za vrborejo traja od 1. oktobra 1. 1885 do 30. aprila 1. 188G, oni za domače obrtnijsko rezljanje in strugarstvo od 1. oktobra 1. 1885 do konca marca 1. 1886. 6. Lastnoročno pisane in z vsemi potrebnimi dokazili podprte prošnje predložiti je najkasneje