47. številka.
Ljubljana, v soboto 27. februvarja.
XIX. leto, 1886.
Izhaja vsak dan ivefcr« izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za * v s r r i i s k n-o t; e >• s k h dežele za vse leto 15 :rl:i., za pol leta K irU\.,  za ćetrt leta 4 gld., za
jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ch.   bo leto 13 g\ćL za tpttt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mcs •<• 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na d.....      računa se p«
10 kr. KM mesec, po 80 kr. za ći'trt leta. — Z;t tuje dežele toliko več, kakor poštnin.t znaša. Za oznanila plačuje se od četiristupne petit-vrste po 6 kr., če se oznanil'« jedtnkrat tiBka, po 5 kr., če m dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. Uredništvo tu upravništvo je v Rudolfa Kirtiiša hiši, „GledaliŠka sodbV. U p r a v n i s t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naroebo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha.
„slovenski narod"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
ii pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3   ,,   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 ,,
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   ,,   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 ,,
Vpvmmijktvo 99Sfov. JVa/roda*'•
Svojim čitateljem.
V rednem občnem zboru delničarjev „Narodne Tiskarne" dne 25. t. m. vsprejel se je soglasno predlog gospoda dr. Ivana Tavčarja, da se ima naš list kot nezavisno glasilo vsega slo venskega naroda uredovati po onih načelih, ki so bili izraženi v programu prve njegove številke leta 1868. Ni nam potreba poudarjati, da se bo-demo vedno z največjim veseljem ravnali po tem sklepu, ker so pogoji za obstoj našega naroda, z a kateri se nam je pred vsem boriti, danes še ravno isti, ko so bili leta 1868. Ker ima pa narod slovenski vrhovno oblast soditi o tem, kuko izpolnujetno postavljeno si nalogo, zato ponatisku-jemo prvotni program, na podlagi katerega so slovenski rodoljubje leta 1868. ustanovili naš list. — Ta program se glasi:
Kakor že ime kaže, namenjen je naš list slo • venskemu narodu v besede najširjem pomenu : Blagostanje in korist narodova je in ostane njegovo prvo in glavno vodilo. S tega stališča bo sodil notranje in zunaj ne zadeve.
S tega stališča bo besedoval za jedino, mogočno in svobodno Avstrijo.
Propad Avstrije — mi nismo te besede niti iznašli niti prvi izrekli — bil bi boje propad razkosanega slovenskega naroda, naj bi nas že podedovala deželohlepna nova Italija, ali oklenola železna roku pruska. f
Avstrijsko cesarstvo je za nas Slovence zavetje v katerem se zamoremo rešiti in ohraniti svojo narodnost, in na tej podlagi dospeti do največe omike, blagostanja in prave svobode.
Tedaj se bode skazoval „Slovenski Narod" vselej zvestega Avstrijanca.
Poroštvo obstanka in uspešnega razvijanja avstrijske države vidimo jedino le v obveljavi federalističnih nače!.
Jedino le federalistična načela dajejo — pripoznavaje skupnost najviših državnih zadev in njih skupno obravno-vanje — celokupni državi, kar je državnega, in vsem državnim udom, kar je nj iho veg a.
Torej se bo poganjal „Slovenski Narod" — državi in narodu na jednako ko rist in spas  —  za združenje vseh Slo-vencevv jedno administrativno celoto.
Le v tej celoti zamore dobiti rav-uopravnostslovenskegajezikavuradu, šoli in javnem življenji dostojno podlago in dejnnsko veljavo. Ravnopravnost slovenskega jezika pa je bistveni del našega programa.
Po tej izpeljavi ne moremo ni kratko ni malo biti zadovoljni s sedanjo ustavo, ki je zapustila osnovo federalistično in narodno, in uredila ta- in onkraj Litve državne razmere brez ozira na Slovane, pri tein početji pa zgubila celo ime celokupne države.
Vendar se moramo Slovenci udati sedanji državni osnovi in druga pomoč nam no ostane, kakor da napenjamo vse moči in se poslužujemo vseh postavnih sredstev, da se spremeni po ustavni poti.
Izmej mnogo drugih vprašanj, ki jih ima zdaj Avstrija na dnevnem redu, stoji na prvem mestu cerkveno vprašanje. „Slovenski Narod" ne bo nikdar preziral, kako globoke korenine ima v našem narodu  katoliška  cerkev.   Dobro nam je znano za
koliko blagega narodnega razvitka se imamo nji zahvaliti in koliko ga imamo še od nje pričakovati. Tedaj ne bodo samo našemu listu verske zadeve, dogme in bistvene cerkvene naprave svete, kakor so celemu narodu, ampak poganjal se bode n. pr. tudi za to, da se neoskrunjeno ohrani cerkveno premoženje, da se ljudska šola ne loči od cerkve, da se oživlja "juolj in bolj javno cerkveno Življenje.
V mnogojezični Avatnji želimo mir in spo-razumljenje z vsemi avstrijskimi narodi sploh; upamo, da ga dosežemo v dostojnem in mirnem razgovoru.
Opravičene terjatve slovanskih bratov v Avstriji, posebno svojih južnih sosedov Hrvatov in Srbov bomo zagovarjali in poudarjali z isto res-nobo in živahnostjo, kakor lastne domaČe.
Sploh ne bomo nikdar zgrešili, da je slovenski narod koleno velike slovanske družine in po svojih silah hočemo pripomoči, da se bolj in bolj širi duševna vez in vzajemnost slovanska po zameni literarnih in sploh kulturnih izdelkov mej Slovani.
V razmerah proti drugim državam nas bo vselej vodila skrb za dobro avstrijansko politiko, ki utegne hasniti celi državi in posameznim delom.
Zakonodavstvo sedanjega državnega zbora.
A. Postave.
(Dalje. *).
XL (Iz 16. seje poslanske zbornice, 28. ja-nuvarja.) Finančno ministerstvo predloži načrt postave, da so državne železnice dolžne plačevati d o-b i t k o v i n o in d o h o d a r i n o. — Dežele in občine so se mnogo pritoževale zastran izgube, ki jo trpijo, ker je država prevzela železnice, a je bilo videti, da se hoče ubraniti plačevanju dosedanje dobitkovine in dohodarine železniške. Vlada je sedaj konečno predložila osnovo, katera pa ni, da bi potolažila vse dotične pritožbe.
XLI. (Iz 16. seje poslauske zbornice, 28. ja-miVarja.) Finančno mmisterstvo predloži načrt postave o dogovoru mej našim in ogerskim finančnim ministerstvom glede na zadavkanje železniške družbe Kašavsko Oderberške.
•J Glej „Slovenski Narod" št. 2f»l 1. 1885.
LISTEK.
Ivan Zbogar.
Z^oilmiiisk roman.
(Spisal  Charles Nodier,  poslovenil J o s. Kržišuik.) (Dalje.)
XIV.
Jaz vodim v bivališče vzdihovanja, jaz vodim v večno bolest, jaz vodim sredi upornega, zavrženega ljudstva. Pustite vsako nude jo, vstopajoči.
Da nte.
Kar je Lotar odšel, hujšala se je grozno To-ničina melanholija. Pogreznola se je v tem zlejše potrtje, ker se je zdelo, da sama ne zna ali da je pozabila njegov uzrok. Nje žalost ni imela nič jasnega; bila je nekaka nedoločna bolelmost. Z živahnim raz ved rivom so jo je včasi za trenotje oprostili, o vrnola se je še hitreje vanje. Večkrat se jej je zasiuejalo in včasih celo brez povoda, a videlo se je, da se izraz nje rizijonomije ne ujema s stanjem nje srca. Nikedar jej niso bolje ugajala samotna šetanjn.   Malo da ne vsi kraji, koder je
hodila, spominali so je Lotarja, a ona ga ni imenovala nikedar. Ogibala se je razgovorov, v katere bi se mogel vmešati spomin nanj; bilo bi se mislilo, da se izkuša uveriti, da on ni nikoli bistvo-val zanjo, ter da je bil v nje živenji le sanjsko mamilo ali podoba duševne blodnje. A često se je bavila s svojimi roditelji, katerih že dolgo časa ni omenila, in govorila je o njiju, proti svojej navadi ne pretakajoč solze, kakor bi ju ločil od njiju le kratek pot, ter bi se skoro združila z njima.
Gospe Albertovej se je zdelo, da je ta okolnost srečenosna v Toničinej situvaciji. Mislila je, da mnogo lažje otemne nje spomini, če drug dražega podira ter da pozabi lažje bolestno čuvstvo, čegar vse sile nikakor še ni poznala, poleg grobov nje roditeljev. Ukrenola je tedaj, da povede To-nico nazaj v Trst, in Tonica je vsprijela ta predlog z nekakim mrzlim zadovoljstvom, katero samo so jej še mogle nepopolno javljati nje mrkle poteze in nepremične oči. Sicer je gospa Albertova menila, da ni še povse izginola nadeja, nego uver-jenu je bila, in to je bilo zares resnici še najbolj podobno, tla je bilo čudno Lotarjevo ravnanje le nov dokaz trmastega njegovega značaja ali da ga
I je oviral njegov stališ, tor da se skoro povrne k Toničinim nogam ter se oprime danih mu pravic do sreče, presegajoče mu vse nadeje.
Možno je bilo, da so ga isti razlogi, radi katerih mu je bilo potrebno ono skrivnostvo, s ko-
j jim je odeval svoja dejanja, sedaj zavirali, da bi se bil zvezal z vezjo, katera bi bila povse utrdila njega bistvovanje ter ga dovela preblizu in prejasno do radovednih ljudi j, ter mu razkadila ona nedoločna ugibanja, katerih negotovost mu je bila brez dvojbe koristna.
Koliko ljudi j je bilo v tedanjih evropskih razmerah prisiljenih, da BO na tujem živeč skrivali svojo ime, ter se kakor on odtegovali najmočnejšim nagnenjem, najslajšim naravnim dolžuostim, da si ohranijo svojo varnost in da ne upropaste dragih si osob.
Taka se je zdela Lotarjeva situvacija in pač gotovo je bilo, da se kedaj promeni. B'lo bi bedasto, razjasnjevati si njegovo ravnanje na kak drug način. Moglo se je celo misliti, da se pač napoti, če se je bal le predolgo muditi se v velike j stolici kder je že preznan, proti Trstu, dozvedevši, da se je Tonica vrnola tja. (Dalj« prih.)
XLII. (Iz 16. seje poslanske zbornice, 28. ja- f živilo in kurivo za dva tedna, — kar je neobhodno [
nuvarja.) Finančno rainisterstvo predlaga načrt po- potrebno dolžniku in njetmvej rodbini. Vzeti se tudi j
stave,   katera   določuje  odpis   zeniljarine no sme mlečna krava ali dvoje ovac ali dvoje koz,
vsled vremenskih nezgod. — Načrt postave, ( če jih dolžnik p trebuje. da živi sebe in svoje. Ako
k; je določeval popust  zeniljarine vsled   vremen- i pa se že človek" vzaine to, kar ima pridobljenega, j
skih nezgod je bila  vlada  predložila še  v prošloj j nikdar bi se inu pa ne smolo odtegniti tisto, s če-
sesiji. Toda ni bil rešen. Nova vladna predloga raz- ; mer si more v bodoče  kaj  pridobiti.    Načrt  nove j
pravlja toisto stvar,  ob je Inem pa se  hoče  z njo ; eksekucijske postave   stoji  na  takem stališči, ker
ustanoviti odpis zeniljarine vsled vremenskih ne- i prepoveduje eksekucijo  rečij, ki jih dolžnik potre
Egod. Postav.: bi imela 14^. Po §-u l se zeniljarine ;. buje v svojem  vsakdanjem   delu   in  poklicu, bodi
(če ni oproščen j a po postavi od JO. maja 1883) j dolžnik že častnik, duhovnik, odvetnik, notar ali pa
tedaj odpiše,  če je bila pri  poljedelstvu  prirod- . rokodelec in tovarniški delavec. Po istem načelu jo
nega dohodka na zemljišči vsaj četrtina p-končana po toči, vodi ali ognji. Pri gozdih se zeniljarine odpiše tedaj, kadar požar uniči vsaj četrtino lesa na jednej parceli; če pa parcela meri več kakor 40 hektarjev, tedaj, ako je uničenih vsaj 10 hektarjev po požaru; tako tudi, ako je bilo les treba zažgati, da bi se odklonilo širjenje črva. Ako nenavaden mraz, dolga suša, žužki ra miši pridelek tako ugonobijo, da za posestnika navstane stiska, more finančni minister dovoliti odpis po določilih te
tudi prepovedana eksekueija rečij, ki so potrebne za obdelovanje zemlje alt za kakerikoli drugi obrat, ako ni tudi glavna reč v eksekuciji. Cisto nova in gospodarsko posebno važna so določila za honoče eksekucije zemljišč. Postavljena so zastran varstva kmetskega stanu, kateremu kapital po eksekucijah jemlje pogoj njegove eksistence, lastnino, za vnobovpi-joče nizke cene. Po načrtu nove postave se prodaja nepremičnin lahko raz ve I j a v i in sicer tedaj, če cena, ki jo je ponudil kupee, ni scdemdesčtkrat to-
postave. Če nezgoda zadene že požete pridelke, ni i Hkšna kakor zemljarina dotičnoga kosa, oziroma ne odpisa po tej postavi (§. 3j. Za poljedelstvo se od- J šestdesetkrat tolikšna kakor domovna najmarina ali pis ravna po velikosti kvare in sicer se 1. odpiše 25°/0 letnega davka, ako je pridelka uničenega četrtina do polovice; 2. 50°/() letnega davka, ako je pridelka uničenega polovica do treh četrtin 3. 75°/o, če so uničene tri četrtine; 4. ves letni davek se odpiše, ako je uničen ves prirodni dohodek zadetega zemljišča. (§. 5.) Kvaro preiskuje na mestu o Ibornik finančnega oblastva poleg dveh zaupnih nio/, od finančnega oblastva izbranih izmej občincev (§ 9.) Na podlagi te preiskave določi odpis finančno deželno oblastvo, kadar je zeinljedel-stvo poškodovano po toči, vodi ali ognji, drugače pa finančni minister (§. 10) Dovoljeni odpisi se odbijejo od davka posameznih posestnikov; če pa so že p plačali, se zapišejo na bodoči dolg, ali pa, če se to izrecno zahteva, vrnejo se dotičnomu v gotovini (§. 12.) Ta postava stopi v moč z dnem, katerega se je razglasila (§. 13.)
XL1II. (Iz 16. seje poslauske zbornice, 28. ja-nuvarja). Pravosodnje ministerstvo predloži načrt postave o zavarovanji delavcev proti nezgodam.   V ta načrt so 86 po  večjem vsprejele
stopetdesetkrat tolikšna kakor porazredna domari na in če kdo vsaj (§, 10) desetino več p o-nudi, kakor jo bilo prejšnje najvišje ponudilo. Razpiše se na to nova prodaja in nepremičnina pride v last tistega, ki je uložil višjo ponudbo, ako ni bilo nobenega, ki bi pri prodaji še več ponudil. Razveljavi se že zvršena posilna prodaja nepremičnega blaga drugič in sicer na zahtevo dolžnikovo tedaj, če kupec ni ponudil niti polovice toliko, kolikor je določenega v §-u 10, in če dolžnik izkaže, da se iz skupila ne more plačati niti polovica dolžnega kapitala, potem da bi ta prodaja njega pripravila v gospodarski pogin. Ako sodišče spozna zahtevo za opravičeno, izjavi ob jednem, da se pred letom dnij, potem ko je ta odlok pravomočen postal, druga eksekutivna prodaja ne more zahtevati zastran iste terjatve. Za obojno razveljavljenje je določen poseben postopek. Četudi bode razprava marsikaj podrobnega predrugačila v načrtu te novele, vender je pričakovati, da bode načrt izšel kot postava v duhu blagodejnih načel, katera so ga prouzročila. Da bode postava potem krepko udarila
vse tiste premembe, katere je obrtni odbor sprožil j v gospodarske in socijalne razmere, o tem ni dvojbe;
k prvotni vladni predlogi, tako  da se nova pred- | mi menimo, da se bo tu svoboda omejila v veliko
loga skoro povsem sklada z ukrepi rečenega odbora. korist ekonomskega in apcijalnega redu.
XLIV. (Iz 16. seje poslanske zbornice, 28. ja- XLVI. (Iz 16. seje poslanske zbornice, 28. fe-
nuvarja.)   Pravosodnje ministerstvo predloži osnovo nuvarja).   Pravosodnje  ministerstvo  predloži načrt
postave, da se premene pravila „oboe oskrbovalniee I postave o dogovoru z Oger.sko  glede na vzajemno
na Dunaji". \ varstvo literarne svojine. — Literarna kon-
XLV. (Iz 16. seje poslanske zbornico, 28. ja- vencija mej obema državnima polovicama bila ježe
nuvarja.j  Pravosodnje ministerstvo predloži  načrt j omenjena v postavi  o nagodbi  1867.  leta, potem
postave, da se pr edrugači j o,  oziroma popolni j o  nekatera  določila   v eksekucijske m postopku. — V prošlej sesiji predlagali so Lieukicher in tovariši, potem Furnkranz  in Scbb nerer, slednjič tudi llichter in tovariši,  da naj se
zopet v postav« o nagodbi 1878. leta, a doslej ni še stopila v življenje, ker Ogri sami take postave neso imeli. Viani pa je bila na Ogerskem taka postava sklenena in lahko so se za tem pričele razprave, katera načela  naj jednako  veljajo za obe
predrugači in popolni sedanji eksekucijski red. j državni polovici. Iz teh razprav je izšla vladna j Pravosodnji odsek je izvolil  pododsek  in  ta je  ki osnova.
tem predlogom sestavil načrt postave, katerega pa XLVII.   (Iz 16. seje  poslanske zbornice, 28.
ni pretresal več odsek, ni zbor. Vlada je sedaj j januvarja.) Notranje ministerstvo predloži osnove, pododsekov načrt, premenivši le malo kaj in do- j da se predrugači državnozborski volitveni davši le §. 17, po katerem se v okolnostib sme j red za volitvene okraje na Nižjem Avstrij-uničiti tudi že dovršene eksekucije, — predložila j skem b) mesta;  d) kmetske občine; za volitvene
kot  vladno  osnovo postave. Ta obsega 18 §§-ov, izmej  katerih  ustanavljajo: §§ 1—5 reči, ki so osvobojene od eksekucije; §§ 10—16, kako se že zvršena posilna prodaja nepremičnine »tori ne tvor na z višjim ponudilom, § 17, kako more dolžnik sam zahtevati, da se zvršena posilna prodaja nepremičnega blaga izjavi za uetvorno; § 6 določuje, da prepire o uporabnosti §§-ov 1—o razločuje sodišče po svobodnem spoznanji; §7 piše, da določenih rečij tudi ne morejo zadeti zavarujoča sredstva; g 8 veli, da se v prošnji za rubežen premičnih rečij  vselej tudi lahko zahteva njih  cenitev; § 9, za pro -dajo posamičnih ali p.t tudi nepremičnih rečij je odrediti le dva dneva; ako se zadnjega dne ne do-Beže  cenitvena vrednost,  more  se  tudi  za manj prodati"; § 18 slednjič ukazuje zvršitev postave pravosodnjemu  ministerstvu.   Načrt, kar je takoj jasno, je odsedlina ijudomilih in pravih gospodarskih nazorov.   Človeka, ki nemalokrati brez svoje krivde pride v pest oderuha in eksekuta, ne sme država dati sleči do nazega, ali vzeti mu tudi suho žlico : zato po g-u 2 načrta ne more biti z eksekucijo obložena  obleka, postelj, hišno in kuhinjsko orodje,
okraje na češkem b) mesta in za volitvene okraje v Galiciji d) kmetske občine.
Deželni zbor kranjski.
(XIX. seja dne 22. januarja 1886.) Mestni statut in volilni red Ljubljanski vsprejme se v tretjem branji.
Poslanec M urnik utemeljuje svoj v zadnji seji stavljeni predlog zaradi železničnih tarifov v jako obširnem, strokovnjaškem govoru, katerega utegnemo o priliki po stenogratičnem zapisniku, ker je zanimiv za naše trgovce z lesom, za Žagarje in mlinarje, priobčiti v narodno-gospodarskem oddelku. Govor odobravali so vsi poslanci.
Poslanec Faber je predlog gorko podpiral in tudi s številkami dokazal, da je vožnja za kubični meter lesa od Kočevja do Trsta dražji za 2T/3 kr., kakor pa iz Galicije do Trsta. (Čujte ! Čujte!)
Poslanec 6 u k 1 j e: Slavni deželni zbor! Včeraj in danes, tako rekoč neposredno pred sklepom tega zasedanja stavila sta se jako važna predloga, tikajoča se železnične politike, koja sta popolnem nadomestila železnično debato v velikem stilu. Raz-
loček mej nasvetom, katerega je včeraj bil sprožil in utemeljeval v izbornem, od vse zbornice priznanem govoru g poslanec baron Schwegel, in mej deuašiijim predlogom čest. tovariša M urnika vidi se mi ta-le, da se je odlični veljak z nasprotne strani postavil bolj na državno stališče, da seje bolj oziral na trgovinske razmere cele naše monarhije, dočim je denašnji predlagatelj specijelno zastopal in naglašal koristi naše ožje domovine, dežele Kranjske. Jeden in drug nasvet našel je živahnf edrnev v tej sobani, in ga ni domačina, da ne bi popolnem odobraval nazorov, i/ kojih sta se rodila oba relevažna predloga. Ali vender se mi dozdeva, <hi bodem morda ustrezal celo intencijam dotičnih gospodov, ako se tudi jaz drznem, spregovoriti pohlevno besedico k temu perečemu vprašanju Kajti jasno nam mora biti, da tudi znižanje tarifov, oziroim, odstranjenje onih opravičenih pri-tožeb, katere objavlja deželni zastop kranjski imenom cele naše vojvodine, ne more zadostovati vsem našim terjatvam. Na dva faktorja se je ozirati, katera v jednaki meri uplivata na gospodarstveni raz-voi naših pokrajin, na pravično tarifno politiko z jedne, na primerne železnič.ne proge z druge strani — Kavzalni nexus mej obema vprašanjema je tako očividen, da v tem oziru ne treba nobenih obširnejših razprav v podporo in dokaz temu naravnemu načelu. Kajti železnične proge ne morejo oživljati naše produkcije, ako so tarifi previsoki, gospodarstveneruu razvoju kvarni. Ravno tako nam pa tudi minimalni tarifi nikakor koristiti ne morejo, če je omrežje železnično nedostatno, če treba izdelke naše prevažati iz takih daljav in s takimi težavami na železnično postajo, da vsled predragega dovaževanja konkurirati ne morejo. Na obe kardinalni točki treba nam tedaj biti pozornim, ako hočemo v istini domačo produkcijo in trgovino oteti pretečega pogina, ako hočemo spodbujati oni krvni krogotok, brez katerega si niti misliti ne moremo svežega življeuja v gospodarstve-nem organizmu našega naroda.
O tarifih obširneje govoriti ne nameravam. Naše pritožbe v tem oziru so že z davna znane, z davna utemeljene in moral bi le navajati, kar so drugi pred menoj bolj temeljito bili povedali, nego zamorem to storiti jaz za svojo osobo. V zadnjem zasedanji pritrjevala jc vsa zbornica z redko jedno-glasnostjo predlogu ranjcega poslanca vit. Schneida, kateri je meril na to, da se odstranijo krivice, prouzročene po tarifni politiki južne železnice. V že-lezničnem svetu trudil se je čest. g. Luckmann, da kranjski trgovini pridobi nekatere olajšave vsaj pri tarifih državnih železnic, danes pa je g. Murnik sigurno nam vsem iz srca govoril, ko je še jedenkrat formuliral naše težnje v tej zadevi. Odveč bi tedaj bilo, ako bi so i jaz b sličnimi argumenti hotel pridružiti tej poklicani trojici. Temveč usojam si obračati pozornost slavne zbornice na drugi faktor, ki je v tesni zvezi s tarifno politiko, na vprašauje namreč našega železničnega omrežja.
Bodi mi dovoljeno, da pričnem svoje opazke, etopivši v krog onih idej, katere so včeraj bile vodilo barona Schvvegla. Kajti ko sem logično podstavo iskal njegovemu umovanju,  prejel Bem vender le utis, da se vse izpeljave njegove naslanjajo na to fundamentalno načelo, da je Evropi ozirati se na vzhod, in da mora zlasti naše cesarstvo v prvi vrsti se zanimati za  prometne črte, katere drže proti iztoku.   Odkrito  rečem, da sem se z nekim notranjim zadovoljstvom  udal njegovim razboritim dedukcijam. Saj je zares videti, — in napori vseh naprednjih evropskih narodov to kažejo, — da bode velika azijska zemljina kmalu si zopet pridobila ono veljavo, katera je za zapadni svet bila imela vsta-roklasični dobi in v časih križarskih vojsk. Že dandanes pa je jasno za našo monarhijo, da si more le v orijentu zopet pridobiti tisto obširno sfero sijaja in gmotnega blagostanja, katere je preje iskala na nemških in italijanskih tleh.   Moraličue  in gospodarstvene pridobitve v orijentu, to je po mojem subjektivnem mnenji glavni smoter razsodne avstrijske politike v ekonomičnem in v političnem oziru.
Ali tu sem dobil utis, kakor da bi v solidni strukturi onega duhovitega razmotri vanj a, s kojim si g. baron Schvvegel bil globok utis dosegel v tej zbornici, na jedenkrat bil zapazil neko votlino. Jedne logične posledice ni bil potegnil, jedue misli, katera vender čisto naravno sledi iz premis njegovih, ni bil izrecno naglašal. Skoro bi sodil, da je le po ne-
Dalje v prilogi.
Priloga »Slovenskemu Narodu" it 47. 27. febrnvarja 1886,
kem naključji, rekel bi morda, vsled neke lahko umevne pozabljivosti, prouzročeni po prebogati tva-rini, izostal oni konečni odstavek, katerega bi vsaj jaz za svojo osobo tako silno rad slišal iz ust tega odličnega govornika. Postavimo se namreč na njegovo stališče, ter recimo ž njim vred, da naša država gravituje proti iztoku, potem gospoda moja, nam ne zadostuje pot po morji s pristanišča Tržaškega, potem potrebujemo tudi, in to v ravno taki meri, železnično zvezo z balkanskim poluotokom. In če se mora nadaljevati Rudolfova železnica, če smo samemu sebi in svoji domovinski bodočnosti dolžni, da zahtevamo i mi svojo transverzalko, potem bi skrajna napaka bila, ako jo vzdržimo le proti Trstu, v nemar pustivši uaše vzhodne pokrajine in njihovo zvezo z obširnimi nekdaj tako znamenitimi deželami, katere se razprostirajo od Une in Save doli do egejskega in črnega morja. Napaka bi bila tem usodnejša, ker bode tako jednostransko dozidan je Rudolfove železnice vsaj po mojem mnenji, — rad priznavam, da nesem strokovnjak v takih vprašanjih in prav hvaležen bodem g. baronu Schweglu, ako me pomiri v tem oziru — moralo jako neugodno uplivati na gospodarstveni položaj našega glavnega mesta. Kajti će je istina, da je po tej progi, za katero se je včeraj g. baron tako živo zanimal, celo Dunaj po krajSi poti zvezan s Trstom — in jaz mu ne morem oporekati — potem bode pač Trst imel izreden dobiček, tudi Celovec se bode izdatno okoristil, toda Ljubljana bode bolj in bolj na stran potisnena in veliki svetovni promet poiskal si bode svojo staro pot po kraških planotah z Divače in Razdrtega v Škofjo Loko. Temu zmanjšanju trgovinske veljave našega slovenskega središča, katero sigurno vsi perhoresciramo, se drugače ne moremo izogniti, nego če napenjamo vse svoje sile v to Bvrho, da se zgradi, ako le mogoče na državne troške, zgradi ona proga/, katera je najkrajša zveza mej zapadno Evropo in balkanskimi deželami. Ru-dolfovo železnico je nadaljevati in dopolniti po dolenjski progi, na ta način mora se Arlberška in j Giselina železnica spojiti s hrvatskim in bosenskim ' omrežjem, le tedaj se bode dosegel oni ponosni efekt, katerega gotovo vsi željno pričakujemo v našem deželnem interesu in v interesu našega cesarstva. To, gospoda moja, je moje srčno prepričanje. Izražal ga bodem pri vsaki priliki, izjavljal svobodno, ne oziraje se na čudoviti komentar, s kojim i se mi je pred kratkim in to v jako bombastičnem slogu očital malosten partikularizem. Takega talmi-pathosa se navadno ne ustrašim, sicer se pa nadejam, da me je vsaj danes vsakdo razumel, in da se bodo tudi moje opazke uvaževale v istem načelu, kakor sem jih izjavil, ne kot protislovje, temveč le kot dopolnitev, kot komplement nasproti predlogoma gospoda barona Schvvegla in svetnika Murnika.
Tedaj, gospoda moja, pravični tarifi in pravilno razdeljeno železnično omrežje, — to sta ona dva Btebra, na koja se mora naslanjati vsaka zdrava, koristim naše ožje domovine ugajajoča železnična politika. Konečni smoter naš mora biti, da se gorenjska železnica nadaljuje z jedne strani do Trsta, z druge do Karlovca drugega hrvatskega vozališča. Ne bodem že danega amendementa stavil v tem oziru, saj se povsem strinjam s predlogom g. Murnika, poleg tega pa sein uverjen, da bodemo pri vseh železniških vprašanjih, tikajočih se naše dežele, ravno tako soglasni, ravno tako složni, kakor se je to pokazalo pri nasvetih g. barona Schvvegla in ces. svetnika Murnika.
Pri glasovanji vsprejme se predlog poslanca Murnika jednoglasno.
Poročilu deželnega odbora, da se občini Ihanski dovoli razdelitev pašnikov, se pritrdi; glede urav-nanja reke Krke pritrdi zbor predlogu prof. Š u k-Ijeja, katerega je bil stavil v jedni prejšnjih sej, isto tako nasvetu barona Schvvegla glede letnega poročila. Potem se sklene postava o priklopljenji nekaterih parcel Šišenske občine k Ljubljani, kakor smo že poročali. Seja se sklene ob l/i2 uri popo-ludne, ter nadaljevanje napove* ob 3 uri popoludne.
(Konec prib.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 27. februvarja.
Kakor „Linzer Tagespost" ve povedati, bode levica izstopila iz državnega zbora, ako se no vsprejmejo glavne točke Scharschmidovega jezikovnega predloga. Glavne točke, za katere bodo levi-
čarji stavili ultimatum, bo §. 7 jezikovnega predloga, določujoč pojem deželnega jezika, §. 8, določujoč pojem v občini navadnega jezika, in §. 10, ki določuje, da občine same imajo odločevati o svojem uradnem jeziku. Levičarji so že večkrat strašili s pasivno politiko, pa se je vendar neso poprijeli, in ravno tako bode tudi sedaj pri samem strašenji ostalo.
VnanJe države.
Mirovna pogajanja se le počasi nadaljujejo, težko bode mir mej Srbijo in llolgurijo sklene o še ta mesec. Sedaj se mora ta, sedaj zopet oni odposlanec obrniti po nove instrukcije in zopet zamudi se nekaj časa. Srbski mirovni predlog je jako pomanjkljiv. Ž njim ni rešeno vprašanje o po-miloščenji v vojni kompromitovanih osob, neso odpravljeni mejni prepiri. Ta predlog ne daje nika-kega jamstva za stalni mir. Bolgarski zastopnik se je izjavil, da je Bolgarija pripravljena vsprejeti srbski mirovni predlog vzlic vsem nedostatkom, ako se le še vsprejme v mirovno pogodbo pomiloščenje kompromitovanih osob. Ta stvar je namreč za bolgarski narod precejšnje važnosti. Bolgarski vojski je pomagalo več PiroČanov, katere so sedaj Srbi zaprli, ko so zopet dobili Pirot. Nekateri so pa ostavili svoj dom in odšli v Bolgarijo ter se sedaj ne morejo vrniti, dokler sc ne dožene pomiloščenje. Madjid paša predlagal je pa, da naj se mirovna pogodba tako le glasi: „Z dnem, ko se podpiše ta pogodba, ustanovljeni so zopet mir in dobri odno-šaji mej srbsko kraljevino in bolgarsko kneževino. Sedanji akt se ratifikuje in zamenjajo se ratifikacije v 14 dneh ali pa če je mogoče, še prej v Bukureštu." Srbski zastopnik se je obrnil po nove instrukcije v Belgrad. — Vzlic počasnosti, s katero se vrše mirovna pogajanja, je nevarnost vojne odstranjena. Vsa poročila iz Srbije in Bolgarije kažejo odločno željo za mir. Knez Aleksander se je izjavil, ko je bil v Plovdivu, da se nadeja, da se kmalu sklene mir. Vzhodnorumelijaki batalijoni, kateri so že bili dobili povelje odriniti v Bolgarijo, dobili so protiukaz.
Dopisnik ruskega lista „Novoje Vremja", kateri je bil iz Srl»Me iztiran pred vojno, a se je sedaj zopet tja vrnil, piše, da se v Srbiji vedno bolj navdušujejo za Rusijo. V Pirotu so mu na Čast priredili obed pri majorji Magdalenič', katerega se je udeležil tudi gimnazijski ravnatelj Marksič. Na-pivalo se je Rusiji, carju in bivšemu metropolitu Mihajlu. Navzočni, zlasti major Magdalenie, izraže-vali so se jako sovražno proti Avstriji. — Vladni krogi so jako nevoljni na radikalce, ker neso hoteli na konferenci izreči se, da odobravajo vojno z Bolgarije. Vlada je bila največ zategadelj dovolila shod radikalcev, ker se je nadejala, da jej bode tudi ta stranka dala absolutorij za vojno.
Ruski list „Svjet" objavil je pismo nekega Rusa v Sofiji, v katerem zavrača vse ruske napade na Bolgare zaradi bolgai-Nlto-turdkcga sporazumljenja. Tu ni šlo za zvezo. Bolgarija je bila prisiljena podati Turčiji roko, ko jo je zapustila Rusija, ako se ni hotela izročiti Avstriji. Vsa prizadevanja kneza, sporazumeti se s carjem, preprečile so intrige, kar je tem nerazumljiveje, ker Battenberžan nikdar ni prenehal služiti interesom bolgarskega naroda. — Velevlasti bodo v kratkem pritrdile novemu urejenju vzhodno-rumelijskih zadev, ko bode le turška vlada privolila v spremembe bolgarsko-turškega sporazumljenja, katere zahteva Rusija Potem se začne revizija vzhodno-rumelijskega upravilnika.
V pruNkem deželnem zboru dokazoval je Windthorst, da vladna predloga, ki hoče vzeti poljskim občinam pravico nastavljanja učiteljev, nasprotuje ustavi. Vlada hoče podržaviti šolo in odvzeti cerkvi ves upliv v šolskih zadevah. Katolike čakajo še težki boji. Konservativce je opominjal, da naj ne rušijo ustave, ki je jedina njih naslomba. Konservativca Korber in AVessel sta zagovarjala vladno predlogo. Jazdzevski je zavračal vsa sumni-čenja katoliške duhovščine. Protestanska duhovščina se pa vedno prizadeva pridobiti katolike protestantizmu. S takimi naredbami bode vlada le povečala upor. Za njim je predlogo še pobijal Zakrzevski. Predloga se je izročila odseku. Potem se je začela debata o predlogi o šolskih zamudah. To predlogo, ki je tudi naperjena proti Poljakom, je pobijal pristaš svobodomiselne stranke Dirichlet. Očital je vladi, da je sama si umetno napravila poljsko vprašanje v vzhodnih pruskih pokrajinah. O kakih nasprotstvih mej Poljaki in Litavci pa še govora ni. Njemu se to zdi ravno tako, kakor bi kdo hotel govoriti o Stockerjevem prestopu k židovstvu. Izti-ranja Poljakov se ne dado opravičiti. Obiskovanja šol s to predlogo vlada ne bode povzdignila. Tudi ta predloga se je izročila odseku, ko jo je poprej še zagovarjal naučni minister. Na dalje se je deželni zbor posvetoval o predlogi, da se poljskim zdravnikom zabrani koze cepiti. Naučni minister je podpiral to predlogo s tem, da so poljski zdravniki narodno poljski agitatorji. To predlogo je smešil Schorlemer in vprašat ministra, če se sme za cepljenje morda rabiti le limfa nemških krav. — Ker se večkrat primeri, da poljski otroci nemščino zo pet pozabijo, ko izstopijo iz šole, predložila je vlada deželnemu zboru zakon, da se dovoli za nemške nadaljevalne šole v poljskih pokrajinah 200.000 mark, in da bodo poljski delavci prisiljeni obiska-vati te šole do 18. leta. Kakor se vidi iz zakonov,
katere je predložila vlada deželnemu zboro, hočejo s silo, kakor hitro je mogoče, ponemčiti ves poljski živelj.
Domače stvari.
— (V rednem občnem zboru „Narodne Tiskarne" dne 2 5. febr. 1 886 izvoljeni upravni odbor) se je v seji dne 26. t. m. konstituiral ter volil g. dr. V. Zamika predsednikom in g. Iv. Hribarja podpredsednikom. Ob jednem je izvolil dva odseka in sicer: politični in gospodarski. Prvemu, čegar člani so Iv. Hribar, dr. Iv. Tavčar in dr. Val. Zar ni k, voditi bode „Slov. Narod"; drugemu pa skrbeti za gospodarsko stran zavoda. Členi gospodarskega odseka so: Ferd. Bradaška, Iv. Hribar in An t. Knez.
— (Gospod dr. Josip Vošnjak) izstopil je iz upravnega odbora „Narodne Tiskarne". Nagibi nam neso znani, a močno obžalujemo, da nam je tako izredna moč, mož, ki si je stekel za naš list, kakor tudi za ves slovenski narod, toliko zaslug, odtegnil svoje sodelovanje.
— (Poddružnica sv. Cirilain Metoda) za Šiško je dovoljena.
— (»Opazovalec") nam piše: Jedva smo dosegli, rekše zmoledovali pri državni železnici trohico ravnopravnosti, že nam jo kratijo nepoklicani neolikanci kulturonosnega naroda. Peljal sem se od Beljaka proti Ljubljani ter v svoje veliko veselje in še večje začudenje zapazil na kupejevi steni pribit slovensk napis poleg nemškega; a takoj sem tudi ugledal, da je zlovoljna roka le-ta slovenski napis debelo prekrižala, češ: še tega se manjka. Besede TJrsperškega opata-kron is t a pač še sedaj veljajo :--tamquam gens agrestis et iadomitL.
— (Skušnje na tukajšnji c. kr. šoli za babice) vršile so se pod predsedništvom c. kr. vladnega svetovalca dr. Keesbacher-ja 25. in 26. t m. Redni izpraševatelj bil je c. kr. vladni svetnik prof. dr. A. V a 1 e n t a, kot gost primarij tukajšnje bolnice dr. Bleivveis vitez Trsteni-š k i. Skušnjo napravilo je Vseh 14 učenk in sicer s sledečim uspehom: 7 prav dobro, jedna tudi s pohvalo, 6 dobro, 1 dostojno. Ugodni ta uspeh pripisovati se sme, da so znale vse učenke brati in pi-
I sati, kar se mora sedaj po ukazu naučnoga mini-sterstva pri vsprejemu strogo zahtevati. Ustanove jih je imelo 10 po 52 gld. 50 kr.
— (Po potni k.) List za šolo in dom. Štev. 4 ima sledečo vsebino: Postopanje učitelja z nedostatno nadarjenimi otroci. Spisal Mate Fr. Kante, učitelj v Sežani. (Konec.) — Anton Martin Slomšek, pedagog, domo- in rodoljub slovenski. Spisal Franjo Jamšek. (Dalje.) — Logika. Spisal dr. profesor Križan, kr. gimnazijski profesor v Varaždinu. (Dalje.) — Kni-ževna poročila. — Narodno blago. — Dopisi. — Novice in razne stvari. — Posiv. — Izhaja 10. in 25. dan vsacega meseca ter velja za celo leto 3. gld., za pol leta 1 gld. 60 kr.
— (»Rogača0) 5. list zakasnil se bode nekoliko zaradi krasne ilustracije o „Sokolovi maska radi", katero prireja znan umetnik O. Pražanski Še jedenkrat opozarjamo slavno občinstvo, da podpira z obilnim naročanjem ta list, kajti ilustracije stanejo mnogo in se bode mogel vzdrževati le z izdatno podporo. „Rogač" stane 3 gld. za celo leto, 1 gld. 50 kr. za polu leta in 80 kr. za četrt leta. Naročnina naj se pošilja upravništvu „Rogača" v Ljubljani.
— („Zastava",) kije dosedaj izhajala v Novem Sadu, preselila se je ta teden v Budimpešto.
— (Vabilo k pevskemu večeru,) kateri priredi slovensko delavsko pevsko društvo „Slavecu v nedeljo dne 28. februvarija t. I. v zimskem salonu Kozlerjeve pivarne. Spored: 1. Eisenhut; „V naravi" — zbor. 2. * ^ * Komičen prizor, predstavlja g. Krasen. 3. Hajdrich: „Petelinček" — zbor. 4. * £ * „Postrešček št. 1" — komičen prizor s petjem. 5Hudba: „Marjanka" — zbor. C. * # * »Povsod smola" — komičen prizor s petjem. 7. Stegnar: »Kitajci", šaljivi čveterospev. 8. Stoss: „Brzo junaci" — zbor s spremljevanjem orkestra. 9. 'Ples. Mej posameznimi točkami in pri plesu svira god-bena družba gosp. Stiaral a. Začetek ob 5. uri popoludne. Ustop za Člane prost, za neude 30 kr. za osobo. K tej veselici vabi najuljudneje vsa narodna društva ter prijatelje delavskega stanu in narodnega napredka. Odbor.
— (Vrsta porotnih obravnav,) ki se prične dne 1. marca pri Ljubljanski porotni sodniji,
je kratka. Obsegala bode vsega vkupe le 5 obravnav, katere bodo opravljene v treh dneh. Sojeni bodo: 1. marca: Luka MarkužiČ, hudodelstvo udeležbe ponarejenja kovanega denarja; 1. marca (druga obravnava) Miha Pavlin, hudodelstvo težke telesne poškodbe. 2. marca: Janez Žagar, hudodelstvo spol-skega posilstva; 2. marca (druga obravnava) Luka Strojan, hudodelstvo uboja: 3. marca ne bode obravnave, ker bi imel ta dan priti na vrsto Kralj, ki je 15. januvarija t. 1. blizu železnice mej Ljubljano in Zalogom, svojo stoprav 17 let staro pastrko umoril. A Kralj uložil je priziv zoper zatožbo na deželno nadsodnijo. Ker priziv še ni rešen, tedaj se obravnava vršiti ne more. 4. marca so zatoženi : Ivan Kavčič, Janez Š t e f e in Dragotin J a n o h zaradi bododelstva zlorabe uradne oblasti. Vsi trije so iz Tržiča, kjer so goljufali baje pri cestah. S to obravnavo, ki pa bode precej obširna, so končane porotne obravnave prve sesije.
— (Vojašnico na Žabjaku), takozvani „Transportsammelhau8a so včeraj zaprli, ker se je bati, da se podre. Vojaki, v njej nastanjeni, preselili so se v vojašnico pri sv. Petru.
— (Prepovedan lov.) Meseca marca drste* se lipani in sulci. Prepovedano je tedaj te vrste ribe loviti, in sicer lipanov do 31. marca ne, sulcev pa do 15. aprila. Rakov (izimši koščake) se ne sme loviti do 30. aprila. Župani, c. kr. žandarmerija in služabniki vodne policije so dolžni, paziti na to, da se določila ribiške postave izvršujejo, ter naznaniti zapažene prestopke političnemu oblastvu. — Odbor kranjskega ribiškega društva nastavil je po deželi sveje poverjenike, kateri bodo pazili, ali omenjeni organi izvršujejo svojo dolžnost v tem oziru in naznanil se bode vsak slučaj malomarnosti c. kr. deželnemu predsedništvu. — Želeti je, da bi vsak, kdor zapazi kak prestopek ribiške postave, to naznanil dotičnomu politiškemu oblastvu. Le na ta način bode mogoče zboljšati ribištvo in odpraviti oni, vse uničujoči vandalizem, ki je uzrok, da so naše izvrstne vode skoro prazne, namesto da bi v njih švigale žlahtne ribe, katere bi pri varčnem gospodarstvu lahko mnogo dobička dajale našim ribičem in lastnikom voda. — Skrbite torej za varstvo rib in rakov.
— (Za lovce.) Kam pa ti tako zgodaj ljuba moja sluka? — tako bi bil lahko vprašal Prestran-ski lovec g. Ivan Hvala, ko je zagledal jedno teh živalic blizu vasi Grobišče pri Postojini dne 23. t. m. Toda ni se dolgo pomišljal, ustrelil je ubogo revico.
— (Kmetska posojilnica na Vrhniki) ima v četrtek 11. marca t. 1. ob 3. uri popoludne redni občni vbor. Prometa je imela pretečeno 1885. 428.147 gld. 79 kr. in čistega dobička 1531 gld 67 kr. kateri se večinoma pripiše reservnemu zakladu.
— (Čitalnica v Cerknici) priredi 7. marca veselico oziroma maskarado s petjem in Šaljivo loterijo. Začetek ob 7a8. uri.
— (Vabilo k besedi), katero priredi v nedeljo, 28. februvarija 1886. „Narodna čitalnica v Kobaridu" v Zganovih prostorih. Spored: i. Dav. Jenko: „Naprej", svira vojaška godba. 3. Pozdrav-govor. 3. Avg. Leban: „Slovo od domovine", poje mešan zbor. 4. Pagliaruzzi-Krilan: „Rada", deklamacija. 5. F. S. Vilbar: „Domovini", poje mešan zbor. 6. Aut. Spaček: „Popotne slike", potpouri slov. napevov, Bvira Tolminska godba. 7. Igra: „Zakonske nadloge", v 1 dejanji. 8. „Zdihljeji slepega", za godbo priredil Ant. Spaček, svira godba. 9. Igra: ,,Bog vas sprimi'" v 1 dejanji. Začetek točno ob 6Va zvečer. Ustopnina 20 kr. — sedeži 10 kr. Po besedi ples, pri katerem bode svirala Tolminska godba. Ustopnina k plesu 1 for. K obilnej udeležbi uljudno vabi odbor.
— (Razpisano) je mesto zemljiškega knjigovodje pri c. kr. okr. sodniji v Kranji. Prošnie do 4. aprila t. 1.
Birmingham 26. februvarja. Zaradi znižanja mezde v vijaški tovarni blizu Bir-minghama je 4000 štrajkujočih delavcev ravnatelja kamnjalo in pobilo okna nekaterih tovarn. Policija se je pomnožila.
Razne vesti.
* (Utihotapljen tabak pri v i S j i h uradnikih.) Finančni ravnatelj D e n k v Temešvaru do-poslal je te dni načelnikom vseh oblastnij svojega okrožja poročilo, da bode, ako zopet izve, da kade; uradniki utihotapljen tabak, postopal proti zločincem z vso postavno strogostjo Finančnemu oblastvu se je namreč objavilo, da se kadi, osobito v višjih uradn'ških krogih izkjučno le utihotapljen tabak. Najnovejši strogi ukaz pa, ki vzbuja po Temešvaru in okolici občno pozornost, prouzročila je konfiskacija ogromno veliko utihotapljenega tabaka pri predsedniku nekega v Temeškem komitatu ležečega sodišča.
*(Pogreznilo) se je v vasi Zoschen pri Merseburgu na Lipsiški cesti 10 oral zemlje z več hišami, katerih prebivalci k sreči neso bili doma, razen treh, katere je tudi zemlja požrla. Na mestu pogreznenega polja navstalo je majhno jezero.
* (Vred no s t češnje.) Pri razširjenji kolodvora v Niederlahnsteinu, morala se je nakupiti njiva, na katerej je stala velika češnja. Lastnik zahteval je za drevo 3600 mark (okolu 2000 gld.) odškodnine in je s pričami dokazal, da dobiva z drevesa vsako leto toliko češenj, da je skupilo jednako obrestim zahtevanega kapitala. Po dolgem pogajanji se je lastniku češnje res 2400 mark odškodnine izplačalo.
^(Časnikarstvo na Angleškem.) Dandanes izhaja po Jzdruženih kraljestvih Velike Britanije in Irske 2093 časopisov, od kojih jih pripada 1C34 Angleškej, (mej temi jih je 409 v Londonu), 53 Walesu, 193 Škotskej, 192 Irskej in 21 britanskim otokom. Dnevnikov imajo sedaj 144 po Angleškem, 6 v Walesu, 21 v Škotskej, 15 v Irskej in jednega na britanskih otokih. Pred 40 leti bro-jili sta ti kraljestvi le 551 listov, mej temi 14 dnevnikov.   Število sedaj izhajajočih mesečnih in četrt
Umrli so v LJubljani:
V dcielnej bolnici:
24. fohruvarja: Viktor Železnikar, delavec, 17 let, ia jetiko. — Polona Založnik, delavka, 35 let, ia jetiko.
25. februvarja: Josip Smuk, delavec, 36 let, za je-tjko. — Katra MojSkrc, gostija, 48 let, za jetiko. — Marija Oernak, gostija, 79 let, za starostjo.
Tr&ne cene \ LJubljani
dne' 27. februvarja t. 1.
				kr.	$peh povojen, kgr. .		kr.
, Pftenicn, h k ti.		•    • •	7152			—	t>l
Kež,	„	•    • •	6 86		Surovo maslo, „	—	84
Jećuien,	ji	...	4 55		Jajce, jedno .... Mleko, liter  .   .   . .	_	2
Oves,	m		3j2.r>			_	8
Ajda,	m	...	4 06		Goveje       meso, kgr.	—	64
Proso,	n	•    • •	5	04	Telečje         „ „	—	60
Koru/a,	0	•    • •	4	- 7	Svinjsko        „ „	_	
Krompir,	n	...	3	99	Koštrunovo    „ „	_	86
Leda, 1 Orali,	»>	•    » .	8	—			5.«s
	i*	.    > .	8	_		_	17
Fižol,	■	...	8	50	Seno,   1O0 kilo   . .	2	15
i Maslo,		kgr. .	—	88	Slama,   „     B      . .	2	15
j Mast,		n	—	76	Drva   trda, 4Qmetr.	7	60
Speh friS^t	1,	n	—	52	i   mehka,   „ „	5	60
Meteorologično poročilo.
3 «	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
26. febr.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	739 83 mm. 738 94 um. 738 84 mm.	— 6-2" C 16 "C — 32 -C	brez v. si. svz. si. svz.	megla ja». jas.	0-00 mu.
Srednja temperatura — 2-f>°, za 3*5* pod normalom.
ZD-u-nsiJslra. borza
dne" 27. februvarja t. 1. (Izvirno telegraficno poročilo) Papirna renta..........£6 gld. 10 kr.
Srebrna renta .......... 86
Zlata renta........... 114
r>' „ marčna renta......... 102
Akcije narodne banke ....... 874
Kreditno akcije......... '296
London............ 126
Srebro...........,   . —
Napol. C. kr. cekini
letnih listov znaša 1368, od katerih jih je 397 ver- ! &mftS ra,,rke x: ; ; :MA   or:n '
, , . ' i 4%, državne srečke iz 1. 1864   250 gld
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Levov 26. februvarja. Pruska vlada odbila je Kraszewskega prošnjo, da bi se mu podaljšal dopust. Kraszevvsk* povrne se začetkom maja v ječo. r
Birminghara 27. februvarja. Ko so štrajkujoči delavci vijaške tovarne Nettlefoldove še druzih 1000 delavcev prisilili, udeležiti se štrajka, šli so v Birmingham, kjer je druga tovarna Nettlefoldova. Močan oddelek policije prisilil jih je, da so se umaknili in potem razšli. Vse delavnice Nettlefoldove ostanejo do torka zaprte.
ske vsebine.
*(Strašen požar.) Iz Filadelfije se 23. t. m. brzojavlja: Mesto W i 1 m i n g t o n v Severnej Ka-rolini zadela je grozna nesreča. Ogenj, ki je nastal na parniku, obloženem z bombažem, širil se je z neverjetno hitrostjo daleč na okrog. Silni požar uničil je po mestu obilo poslopij, mnogo z blagom natlačenih zalog, dva parnika in jader nika. Škodo cenijo na 1,500.000 dolarjev.
,«Holesnt se obvarovati Je bolje, nego Jllt
zdravili, to je gotovo najvažnejša resnica v zdravilstvu. Pravi nam, da ne smemo prezirati motenj v organizmu, posebno velja to pri zabasanji, boleznih želodca, jeter in žolča itd. Rabite nekaj dni Švicarske pile lekarja R. Brandt-a in daljših bolehanj se boste obvarovali. Vsaka pristna škat-ljica (dobi se v lekainah po 70 kr.) ima na naslovnem listu beli križ na rudečem polji in imenski poči k R. Brandt-a. (415)
Državne srečke iz I. 1S64 100 gld.
Ogrska zlata renta 4°/0......
„    papirna renta 6°/0 ......
5% štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava rrg. srečke 5°/0   .   .    1O0 gld. Zemlj. obč. h v.str. 4*/•"/o zlati čast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnico
Kreditne srečke.....1O0 gld.
Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 glđ. a. v. . .
10 5 61 128 173 104 95 104 116 126 116 108 178 19 117
20:>
20 10 90
01 V.
95 70 25
20 30
50 50 75 25 75 50 25 25
Št 2213.
Razglas.
(116-1)
Darila za „Narodni Dom".
Prenesek . . . Ivan Vilbar, hišni posestnik v E j ubijam Aug. Stamcar, uradnik banke „Slavne" Slovenci v Pulji v prijateljski družbi . Iz pušice II. Bis rižke čitalnice ....
Viharuik............
Stava o priliki Potočnikove kandidature
v državni zbor........
Vesela družba pri Bissaldiju v Trstu, mesto da bi bila izpila liter vina . .
Vkupe   .   . .
14528 gld. 28 kr.
3.0   „   — „
2
100 4
52 80
60
14941 gld. 20 kr.
VI. lasica^ lii* njo anale o družbe.
Prenesek   ...      870 gld. 51 kr. Krajcarska poddružnica v Ljubljani na knj. št XLIV. in sicer:
Ivan Hribar.....3 gld. — kr.
Uradniki banke „Slavije"   1   „   90  „ 4   „   90 „
Krajcarska poddružnica v Beljaku ipo-
verjenik g. Fran Oblak na knj. Št. 374)        12   „   — „ Kraji-arska poddružnica v Ljubljani (poverjenik g. Miikso Pletersnik na račun
knj. št. 418 In LXXVI1I.)..... 16   „   — „
Krajcarska poddružirca v Ljubljani (poverjenik g. dr. Joa. Vošnjak na knj.
št. LXIV.).......... 15   „  — „
Krujcaraka poddružnica v Trstu poverjenik g. V. Kaliater na knj. št. XXVIII.) Krajcarska poddružnica v Ljubljani (poverjenik g. dr. V. Gregorič na knj. št.
405)............
Krajcarska poddružnica na Vidmu (poverjenik g. Drag. N. Iiipšl, župnik, na
knj. št. 327)..........
Krajcarska poddružnica v čitalniški kavarni v Ljubljani ........ 12   „   — „
Krajcarska poddružnica v Ljubljaui (poverjenik g. Hugo Turk na knj. št. 228)        12   „   — „ Krajcarska poddružnica v Gorici (poverjenik g. Jos. Stržinar na knj. št. 281) 3   „   50 „ KegljaAka zaveza „Edinost" na knj. št.
LXXXI............ 120   „   - „
Krajcarska poddružnica v Ljubljani (po-U^verjenik g. dr. V. Gregorič na knj. št.
407)........... 12   „ -
Vkupe   .   . 111-"i gld. yi kr.
12
12
12
Tujci:
2G. fobruvarja. Pri *1:na: Blitz z Dunaja. — Kobnfelder iz Trsta. — Eder z Dunaja.  —  LoAvinger iz Karlovca. — Abclvs z Dunaja.
Pri nalicls Gotthard, Riedl Piscbingor z Dunaja. — Olmch iz Gradca.
Za prihodnji sv. Jurija rok, to je za 24. dan aprila 1886, odda mesmi magistrat v mesnici na Poljanskem nasipu na voglu ležečo prodaj a In I <o in vsprejema ustne ali pismene ponudbe do vštetega 11. dne meneča marca v navadnih
uradnih urah.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 26. februvarja 1886.
Župan: Grasselli.
Št. 1015.
Razglas.
(117-1)
Za sv. Jurija rok 1886. leta odda mestni magistrat v poslopji meščanske bolnice v Ljubljani (v kresiji) dve prodajalnlcl, in sicer jedno ležečo proti Šolskemu drevoredu, drugo pa ležečo na voglu Lingerjevih ulic in vsprejema ustne ali pismene ponudbe v navadnih uradnih urah do vštetega 11. dne meMcca marca 1HS«».
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 26. februvarja 1885.
Župan: Grasselli.
Gostilnica „Pod skalo"
na Mestnem trgu st, 11,
je popolnem prenovljena in točijo se v iati li vratna
bizeljska in dolenjska vina
liter po 2», »2, 36 in 40 Ur., izvrstno Kozlerjevo i-jtrNlii> pivo vrček po 10 kr., niaselc po 6 kr. Pivo v buteljab po 14 kr. Tudi se dobe okusna mrsla jedila.
Mnogubrojni obisk se pričakuje.       (103—2)
Janez Kaplja, gostilničar.
| Umotue (50—10) |
I sobe ta zobovja j
I  UBtavlja po najnovejšem amerikanskem načinu T
{brez VBakih bolečin ter opravlja plombovunja in Z vse sobne ooeraelje ♦
j zobozdravnik A. Paichel, t
7 poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje. #
Lepo semensko deteljo
I>roda|>» p<» najnižji ce;il (\0G—C2)
J. Griinthal, Komenda pri Kamniku.
Reelni zaslužek.
Osob« vb--b stanov morejo si brc/, velike zguhu časa in brez kapitala in rizika t -fnOO gld. na leta na reelni način znslnžiti. (57—3)
Bankni za, vod BatiBr & Co., Amsterdam.
Za lisma na Holnndsko stane porta 10 kr.
ItoU'lliajo«'! Zil
učnimi, prsnimi, vratnimi boleznimi,
SDHicn n mululio se opozarjajo na zdravniško presk lišeno m s tit Ć mi dokazi potrjeno zdravilno mor zdravilne rastline, katero *ein ia/, naSrl v sredi Rnsiie ui s« imenuje, po mojem imenu ,,IIumeriana". K j izum o tem posije se zastonj in franko. Zavirek ^Homeriiina^ftaja b HO grami toic, zndosti za dva dni, velja 70 kr, in ima kot znamenje prIfttnbsti imenski poe?k mojega podpisa — Paul Ettimero. — Pristno se dobiva nam t pri meni. Zaloga r Ljubljani pri gospodu lekar i G.-Pirculli. Svarim pred nakupom nepristnega „ IIi>merianau-č:ija, katerega ponujajo druge tvrdke. (73—4)
iccoji^eva esejica za želodec,
^•flCČOLIJokar v Ljubljani.
Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje. krn. želodečno In premen-javno mrzlico, zabasanje, hcmerojlde, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zopeT
gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri većem številu dubi se primeren odpust.
Cena atekleniol 10 novo.
Lepo posestvo.
11 i.»i j i z velikimi poslopji za stanovanje in gospodarstvo, 25 oral njiv, 4 orala travnikov, 7 oral vinogradov. 20 oral gozda in vrtom pri hisi, proda se pod ugodnimi pogoji na .Tenoiiiculi blizu Brežic in Krškega.
HiSa je posebno pripravna za trgovino z vinom ali mešanim blatrom.
Ponudbe vsprejema Fran '* uII-.t-Annoacrn* Kureau v Ljubljani. (107—2)
Vsak dan sveže
pustne krofe
ae dobiva v
(348—15)
NAJBOLJŠI
!pkP\B ZA CIGARETP
LE HOUBLOM
Francosk fabrikat CAVVLE-j v & HENRY-jev v PARIZU.
Pred ponarejanjem se avari!
Ta papir priporočajo dr. J. J. Pulil, dr. E. Luihvig. dr. E. bipvmnnn,
profonorji Krmijo nn Ihiti&jrikmn vseučilišči.
En litlr ?iira;li SV6J6 i/v.stiii1 kVJulltfe, liii>"!n;r ftiTolll iu kor nm neM pfidjsnt nikako udraTju škodljive reci.
s\.:Zh MiiiiiiCTflwnaiipaM^nMawa«aaaaan
LIPPMAM-OVI
K A RLSB A DSK1
ŠUMEČI PRAŠKI
izdelujejo se s pomočjo iz Karlsbadskih voda dobljenih sturienčnili produktov, imajo tedaj v sebi vse učinkujoče snovi istih in imajo tedaj izvrstne zdravilne kakovosti.
Blaat vzbujajoče. Za prebavljenje.
Vademecum
za
'Oltliaitiče v želoilri
Raba prijetna. TJpllv gotev.
Neprekosijivo čistilo
uplivu brez izjeme Bi Uro in gotovo.
Prijetno, ceno in pripravno nadomestilo za alkalično-soluinske rudniDske vode, grenčice itd. Zdravo I Okreponjočel
Tedaj boljši,  nego vsa hitro uplivajoča sredstva,  pile, pa-stile itd.
Za predzdravljenje! Za po zdravljenji!
Zdravnifiko priporočano za dom.iče in zimsko zdravljenje pri boleznih želodca, 6rev, jeter, obistij in mehurja.
Dobro stnšepo in mnogo Mano flomače sredstvo
pri motenem in Hlabem prebavljenji, pomanjkanji slasti do
iedij, shliipn želodca in ćrev vsled sedenja, zaslizenji, sla-loati pojedi, sitnem vzdigovanji in napenjanji, zgagi, bolečinah v želodci, ščipanji aH krči, navalu krvi, glavobolu, omotici, trdovratnem glavobola, sajenji krvi, zlatej žili, nepravilnem izpraznenji, trdovratnem zapiranji in debelenji. Cena pušci 20 kr., originalni skatlji = 12 pušic = 2 gld. a. v. Oeiiti-uliui. zaloga:
Lippmann-ova lekarna v Carlsbad-u.
Pazi naj .se,  da ima vsaka posamična škatljica varstveno
znamko in Lippmann-ov imenski počrk. Dobiva so na Kranjskem v lekarnah v 14 ruti ji. v Iijnb-ijitni (U. pT Trnkodsv, lekar, II. Blrsohits, lekar), v ltu-dollovem,   v Itiulovl jlci, v < 'rnoiul i,  kakor tudi v vaeh lekarnah avstrijske države itd.      (78—o)
Ivan Foderl*f»vt
ra/košni pekariji (Luxusl)iikerei)
v Lliigovili alienli. (6—10)
Radgostski UMivev&afni eni
rožnovsai maho-rastlinski celtlifti,
pripon.šajo a<> posebno
za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, fcelodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico!
Velik o Iti prepričanje
,ilo prizoHiiskib pisem razpolagajo se
G. J. Seichertu, d ; 1. lekarnarju v Roanajvl, O.-.irajoe s.t n." SVOJO narodno pred Ml dnevi, prosim Vas da mi .a priloženo vsoto posliota še dva zavitka rtfdfkoetske^a univerzalnega čaj i in ^ š :atlj c mžnavskih maho-rasilinskth c-idriičkov. kajti posebno ti so mi skoro popolnem ust i v ili kuš. 1 j, čaj mi pa daje slast do jedi, katere preje nijseni imel. ti6 spoštovanjem
Henrik Kuuilt9 C. kr. nt»111 i k računski vodja. Hainbnrg n. D, vi. januarja "H7rt
Gospodu lekarnarju J. Neienertu v lložnavi. Še enkrat V.'is   prd in,  ila mi i /.volite kmalu posimi s poltidm povaeriem i za-itka toliko hvalje-negari.ti^ns skig.» utdveraabiega čaja in 2 skutljici rusnavskih celtlickov.
U' an;
Hurel Noratec, kralj, gozdar.
GopiHii, !( kuniarju J Neleltertu v Rižnavi.
Prostu),  poaljiio m< s pust I m povzetjem 1 zavit« k glase* i tega radlgost»kega dniverzaluega čajaiu 2 skatiji' i i ■'žn.ivrtk Ji oeltlldkoKi Uda., i
i*aitel, nadučitelj. Liubn>» (Štajorska\ 17. maici 1^77.
Čestiti gospod J. Meiehert!
Zopet Vas prosim /.a 3 zavitke univerzalnega čaja iu tudi toliko celtlokov. L.lU'Uo me prosijo, da sanje naročujetn Nekdo je bil uže blizu smrti, in dasi je imel dosti zdravnikov, i>»stajula je vendar hujša njegova boluzen, dokler da mu ntjsciu prepustil jeonega duia vašega zdravita, ki tudi nanj izvrstno upliva. iS6 št vanje m
Fran HuIIuium,
gostilničar.
Podlužany (Češka), 6. aprila   b79. 8
Od toga po zdravniskej razložbi iu prodpisih pripravljeni čaj, veija za 1 idnevno rabo pripravi)eol paket z nakazom o rabi 1 gl«l. av. v. Jedna originalna š'atlja Knžnovskih maho-rastlinskih celtlickov no Ur. Z ■ kolok in /.uvijanje pa AO kr. posebe.
liailguHtaki univerzalni e«j i-i ttožnovHki ■nulio-i-aMdiaMUi v-Uli«kt dobivaju »e vciluo le v lekarni J. Seicherla v ltožuovi na .vioi-av-skem.., in razpošilja io a» naroČila na v»e strani proti poštnemu pov;:-tjii.
Da je pa p. n. občiastvu bolj priročuo, imajo tudi zaloge sledeči i'jkar.ji: \V. Mayr in E. Bir-schitz v LJubljani, W. Kouig v Mariboru, S. Al i 11 o 111 a r. 11 m J. Cejbek v Zagrebu, Barm-lierz igo B r Ud er In A. Nedved v ttruttcl, A. Mar.sk in J Kupferachmied v Cel|i9 0. Run-sheim v Lipniei, Carl Grabacber v Murnu, J. 111 i n g v ltott«iiiui*ii n, W. T h u r n vv a d v Celovci.
Zalo gr e
napravilo se bodo v vseh lekarnah iu večjih pro-dajalnicah materijalnega blaga. Doktor Horatova Jeuluo prava voda za oei* prinjona natanko po Btarera rodbinskem receptu toga svutovuo slavnega zdravnika za oči, pripravna je za okroplj"".!*' U1 vzdržanje vida v vsa-koj starosti; v kratkem ozdravi, ne da bi bolnika motila v njegovem pokiicu, trisni ali stari pntiad ua očeh, pego na rožnici in kašo tor odpravi sitno solzonjo.
Izvirna Bteklenica i navodom za rabo velja 7© kr., za kolek in zavoj IO kr. već.
Prava se dobi saiuo naravnost iz lekarne v kopolišči Rožnavi.
Ko/iiovMki cvet za živce, hitro In trajno o il" ' viju puiiko, trganje po udih in vu..ke vrste slabout v živcih in kitah, Izvirna Hiclenica 70 l«r. av. v., za kol^k In ^avoj IO kr. več. Pravi ae dobi ttttino unravuoist iz lekarne v Kožnavi »Moravska). (19—8)
IflBMHRfliHHflMHHBKiBSUflHMHiliMiMili^HilMBHHflflH
Št. 1317.
Razpis službe!
(111—3)
Vsled sklepa deželnega zbora kranjskega se ima nastaviti provizorično za I. 1886 tretji konceptnl uradnik pri deželnem odboru kranjskem z letno plačo 1200 gld.
Prošnjiki za to službo imajo svojo popolno zmožnost za politično-administrativno službovanje s spričevali o dovršenih teoretičnih in praktičnih izpitih — in popolno znanje slovenskega in nemškega jezika izkazati.
Prošnje nai se «lo SO. mnrca 1S.S«! deželnemu odboru kranjskemu pošljejo.
V Ljubljani, dne 22. februvarja 1886.
V „Narodni Tiskarni" y Ljubljani
prodajajo ae
po ziuižiaiii ceni.
zvezek i zvezek
3. zvezek:
Deteti brat. Koman.
I. Jurij Kozjak, slovenski janiear. Povest iz l.r>. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in'povesti iz slovenskega naroda., — III. JeHensko noč mej slovenskimi pulbarji. Črtico iz življenja nalega naroda. —
IV. S|iomini starega Slovcuea ali črtice iz mojega življenja.
1. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Tavirna Povest iz fia-ov lutrovake reformacije. — III. I»va prijatelja. — IV. Vrban Smnkovn ženitev. Rnnmriatieita pove.it i/, narodnega življenja. —
V. (inlidi. Povest po resnični dogodbl. — VI Kozhivska sodba v Višnji Gori.   Lopa povest iz stare zgodov ne
I. Tihotapec. Povest iz domaČega življenja kranjskih Slovencev. — II Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klosi i-ski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. |>ya brata. Resnična povest. 6. zvezek: I. Uči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest ia l&t stoletja. — II. Nemški vul pet. Povest. — III. Sin kmelskega cesarja. Povest iz lu. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vi '
A\. zvezek
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. , / Pri vnanjih naroči- ' ; lih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani   10 kr.
Prodajajo se
ojni krajini. Povest. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naruče .skupno najmanj deset izvodov.
(83—9)
NARODNI TISKARNI"
tr Xjj-u.loljsm.IT
Kongresni trg,
Gledališka stolhu.
I KSBBZOBUBBHBflD
Nič več odlašati.
Svetovno znane žehrake, katere sem na nekej dražbi kupil za polovico pravo vrednosti in so jih vsled objave že nmogo pokupili z vseh dolov sveta, prodajam, dokler jih je kuj po
samo ivhfi. l.dO
jako dolge, zelo debele in široke, neraztrgljive
e žebrake
• z barvastimi krajci, de-Sbelo kakor deska; 190 Jcm. dolge, 1 ."tO cm. Ši-[Voke, B različnimi krajci, jako debele, zares ne-raz.trgljivo. Ia. baze po gld. 1.7.1, najboljše baze jako fino pa po gld. 1,95,
Nadalje je Še v zalogi:
500 d van aj s tor i c
rumenili kosmatih fijakarskih plaht
s 6 ra'.lietiimi b-.rvastimi progami in krajci, kompletnih, iako finih, samo po gld. 2.40. lUO cm. dolge, lik"> om, Široke, gld 2.80, 195 cm. dolge, 166 cm. široke, jako lino. Jfld. H.—. PoBelmo priporočati izvo-Idekom.  Nadalje iuaam za razprodajo:
400 posteljnih odej
iz najfinejše burotl svile v veličastnih barvah, rudečib, modrih, 'rumenih, ztuVnih, poiueriii.čustili, progastih, dosti dolgih ia vsako posteljo, po gld. ».50, dvojica samo gld. 0.50. Pošiljajo se proti predpoši-Ijatvi svote ali c. kr. poštnemu povzetji.
Na stot'.ue zahval n opetOVtuih naročil od me-rodajnih osob, izinej katerih sem že nekatere objavil, so v moji pisarni vsakteremu na blagovoljen ogled iu mislim nekatera taka zahvalna pisma in opetovane naročbe, došle poslednji čas, kmalu objav.ti. Vsako blagu, ki ae ugaja, vzame se brez ugovora nazaj.
S, .1 i Svarim vsakega pred nakupovanjem \allfi-«. žebrak pri druzih tvrdkah, katere se bojć objaviti svoj naslov v nnonci spolnim imenom. Kdor liočo dobiti dobro iu solidno blago, naj se zaupljivo obrne un pri e. kr. trgovakej sodniji proto-kolovano tvrdko 98—8}
J. H. RABINOVICZ,
I>uiiaj, :• il.. Hiutere ZolluiutNMtritMae Kr. 1».
Nil. Ud druzih sr anij po j:ld. 1.50 iu t.60 priporočane zebra k« pošiljam na zalitovsnje po gld. 1.20.
702181
Plućna Možen, sušica iti.
.je o/,<li avljira.
NretlHtvo9 ki seje za izvrstno poka/alo, S8 zaMton! pripon>•"•». — Vprašanja blagovoljno pod T. tSH47 na Rudolf" n«ne v (i. • i>/ij»»      M — W
Največja zaloga
JAit JAX
zboljšanje šival-ni h strojev.
Ljubljana.,
HOTEL EVROPA.
!Ni* mesečne obrok« p<»
4  dO 5  gl«l- (513-26)
Šestletno jamstvo. Pouk brezplačno.
Jednonprežen, pokrit Phaeton, s kozlom, ki se da proč vz-eti, dobro ohranjen, — jednouprežen Broom in 3 konjske oprave
proilnrio n<» po oeui 110—2)
na, G-lavnem trg-u. št. 13.
Vsem čest. polovalcem tez Zidani most nazna- 1 njam, da aem v najem <lal mojo
gostilno 5
sorodniku gospodu A.. Juvnnčlč-u, kateri je £ več let oskrboval graščino v L" k i
Pri njem se dobivajo izvrstna |edlla> in pijače
po najnižji ceni, kakor tudi vozotl na vse strani. J
(113—1) posestnik. J
Trgovski pomočnik,
izurj B  '■ prodaji Npeccri i*k«*u>i 1» i ttamif.tki urne|(a
bi* ga, kri pek prodajah c, v»prejme so takoj z dobrimi pogoji v s užbo.
J. I>Itilloi* pea«i
(111—1) v Zugorli m
astna skušnja
Kl>»r d voini, katero sredstvo bi rabil prot1 revmatlzmu  ali  bolečemu trganji po udih,
kupi naj za 40 kr. steklenico
priNi nesja __
<*EgB>
i
PAIN-EXPELLER
S .....rsUilii nimkoiil.
Sedemnajstletna akuinja in mnogobrojni vspebi jamčijo, da se 40 kr. ni zastonj izdalo. Dobi se skoraj v vseh lekarnah*.   Glavna taloga I   Lekarna pri
Zlatem levu v Pragi, Staro mesto. * V Ljubljani: E. Birmhitz, lekar.   V Mariboru: J.
W. Kimig, lekar. (G13-19)
„prijeten in priročen lek za sčiščenje."
Prof. VALENTA, Ljubljana.
„ne pronzroča nobenih težav."
Prof, pl. BAMBERGER, I hi naj.
„je uspešneje, kakor druge grenčice."
Prof. LEIDESDORF, Dnnaj.
Zahtevaj se vedno izrecno: „FRAN-J0S1P0VA GRENČ1CA". Zaloge povsod. "T^rj   (82— 4)    Vodstvo razpošiljatve v Budapešti.
FRAN JOSIPova GREN-ČICA.
Lekarna TRNK0CZY j
zraven rotovža v Ljubljani,
hkraiu
HOMEOPATICNA LEKARNA,
zaloga vaeh domačih in tujih speoijalltet.
priporoča sledeče izdelke. Vsakemu izdulku pridene se navod, kako je rabiti
a
♦ ♦
♦
ANATERIN USTNA VODA, 1 steklenica 40 kr. BABY POVVDER.   štupa za otroke i u odraščene debele ljudi, 1 Škat-
Uica 'M kr. BERGERJEVA KOSMETIČNA IN ZORA
VILSKA MILA VI10LČNO GLICERINSKO MILO, luk OBRAZNO LEFOTiLO, iuieno ano „Danien-
toilctte", 1 steklenica 30 kr. POMAUA ZA LASE, po katerej lasje hitreje rastejo, po prof. 1'itbu, a £<> kr. TINKTURA ZA LASE, po katerej lasje hitreje rastejo, ii 85 kr. TINKTURA ZA KUR1A OČESA, 1 stekle'
u,,.. 40 kr. s čopičem vr«sd. KOLI.'ilS K A VODA, v originalnih steklenicah a 60 kr. m 1 gld. ŠMAwUICNI PARFUM, 1 steklenica 1 gld., kakor kadi drugi parfumi po proizvodnih penah.
MALAGA VINO, katero nepo-redno dobivamo, v steklenicah po 30. 60 kr. in 1 gld. 10 kr.
MALAGA S CHIMO, proti pomanjkunju H..sb do j-di itd., 1 steklenica 70 kr
MALAGA Z ŽELEZOM, proti bledici, pomanjkanju krvi itd., 1 steklenica 6u kr.
SLA1EVI CUKRGKi, a 10 kr. in po pio Lzvolienih couab.
GLICERINSKO MILO, a is in 12 kr.. kakor MAN0ELN0V0, PEŠČENO MILO itd. FRANCOSKO ŽGANJE, 1 mahi ste klenlca -O kr., 1 velika steklenica 40 kr. BALZAM ZA OZEBLINO, 1 stekle niča 3 1 kr. PARIŠKI PRAŠEK ZA DAME, beli in ru-
deči, a 3o in 40 kr. RUM.   ki ga neposredno dobivamo, a
30, (50 kr. in 1 gld. SALICILNA USTNA VODA IN ZOBNI PRAŠEK, 1 steklenica ;">o kr., l skutljica 80 kr., do sedaj nedosegljiv izdelek, ki se pa ne sme zamenjati s sahcilno kislo ustni  vodo in zobnim praškom. TRPOTCEV SOK IN CUKRĆKI, proti kašlju, bripavostl itd., ki so se že dostikrat za dobre izkazali, 1 steklenica f>0 kr., 1 Skat jica 3') kr., knkor i udi PELINOVI. 8LIŽNI, GUMI IN SALMIJA-KOVI CUKF.ČKI i>o proizvoljeilih Cenah. ČAJ RUSKI,  katarja neposredno  t ulii-
vkuio, v. zavit kili po 30 in 50 kr. OGERSKO MAZILO ZA BRADO, originalni a
zavitek, i novoj, so nikdar no posuši, a 20 kr.
ZOBNI PRAŠEK IN ZOBNA PASTA razne vrste.
Ti izdelki in druge tu neomenjena specijalitete prodajajo so po ceni in razpošiljajo slednji dan po posti. vG44 - 18;
a O
i
iB. Strassjiicky-jevo
zdravilno sladno pivo,
analizovano po gosp. docentu dr. Kratsclimer-ji.
'.-> ■  in  naj prve  avtoritete  medicinske  znanosti,   kakor gospodje
dvor ii s... ni,; profesor pl. l)anibers;pr. dvomi Bovetnik profesor Braun pl. Feru-vvuhl. d orni sovetuik profesor dr. Tli. Billroth, profesor Alliert, vladni sovetnik profesor Bclinit/ler, pi'ui'oor Hnfiuokl so jednoglasno oismeiio izjavili, da ie zdravilno sladno pivo iz rstno redilo in zdravilo pr boleznih popolnega nedostatka krvi. pvl osoban, ki so vsled dolgih bolezni) oslabele in shujšale, pri boleznih sapnik    n j,, Posebno izvrBtno in 6udo Ito naglo pa upliva zdravilno
pivo"' ;>-i renskih boleznih, ščipanji ji<> Irrliuhu pri otrocih in pomaga, da se j>io-bolelt po težkih boleznih hitro okrepčajo.
Priznal na pisma si vsakdo lahko ogleda v moje] pisat ni.
Ona Steklenici /. Dunaj S z navodilom, k ko rabit); z zavijanjem in franke pošiljat,- Ijo po železnici sli iadiji 50 kr. Cena sabojčkd za poskušajo u ii steklenic gld. '2 80,
Glavna zaloga za razpošiljanje in kleti:
Ober-Dobling, Nussdorferstrasse 29
v lastnej hiši. (y9—4)
Doliva so pri: LTbald pl. Trnkoczj, lekar; .b.s. Svoboda, lekar; 6. Pieeoli, lekar.
EUSTEIN-ove
|>OHlllOliol'j«>ll4'
KRI ČISTEČE PILE
SVETE ELIZABETE.
Boljši od vseh podobnih izdelkov, nmnju te pmtilje »<<• nkotiljlvrf/n v uriti ; iuijun)nsin\lr >'"f'U'' KOper bolezni v organih spodnjefra dela telesa, prehajulno mrzlico, bolezni iva kuži, v moi-junih in /pnokti bolezni; čistijo  kri in lohko odpravljajo blato.   Ni ga  zdravila,  ki bi bilo boljšo in pri tom popolnem neškodljivo zoper
tetesno &«jftre#/e9
gotovi vir vseh boleznij. Ker bo posladkorjone, uživajo Jih radi tudi otroei. Te pile so odlikovane z Jako čustnim pismom ilroiii.f/u svetniku 1'lttnt.
asj" ./ tlna nkatljlea s IS pitami rrljn IS kr. — Zavitek* <>Hrin nhatljir mkujmj, VJO pit, vrlfa
samo 1 ffltl. a. v. ~^Sl , ;")S • — 21)
Ctj ii t«] pii ip I Vsak« »kutijica, ki nem^ firme: Ajtothekm mum OVdrjtJllJB . /trilif/in Ijeo/tnld iti na zadnjoj Rtrant utiae rarttfvr r znamke, Je. ;i.mitivjitttur svurimo, nuj ze ae kui tije.
I'nzlti te morn itoltro, </« kilo ne rtot>i nlnheijn, nettjtllv-iier/ii aH nIi> s/, <><HJiei i/u Izilelka. Vaakdo naj izrnunn zahteva .\ i n.sti i mirili l'.liziritrtinilt /ii/. to imaio na zi^vitlm t<ir navodilu za rabo ]>olea atojeei /mil'-pit.
Glavna zaloga na Dunaji: Apotheke „ZUM HEILIGEN LEOPOLD' des PH. NEUSTEIN, Stadl, Ecke der Planken- und Spiegeigasse.
^7" X-ij"u."telja.».i se d bivajo pri gospodu leknrji   0-a"bri:©l Piccoll. $
waomm
r ▼    v ▼▼▼▼▼▼▼ v t v v vir vvlnr vi
sMMLMVrK^
Si
Ki
p
\\
w
r l
ti
F, Wa\
A
K
N
Ivjina Ki fin sladni fžvlečesN osvobodil
ni" je telesne s!«hnšfi.
Lastne besede gosue rentierice C4ell»i»r v Kl»ers\vahlc.
V čast resnici priznnvuni, da sem se z uživanjem HolTovega ■dravlteljneffa piva znebila moje splošne telesne slabosti in popolnem okrevala. Gospa ndova <(^«l»a • rentieficu.
Hietting, v jamiViirji 1881, llet./endnferstntsso 18.
Iz vseli krajev sveta doposljnlo se je že gospoda llolfu toliko zahvalnih besed, da se tudi juz eutiiii dolžno, pridritiiti se onim, ki so svojo toplo hvaležnost izrazili v besedah, ker so njim vsem, kakor meni poimi^nli izvrstni sladni izdelki Ivana lloii'a. Mene sta sladno pivo in sin dno čokoladu po porabi lit steklenic piva in 1 kilo čokolade hitro in popolnem ozdravila plašnega kn-tiini. Sladni bonboni pomirljivo uplivnjo. Jnz nndoljujem zdravljenje, tlu se tako varujem uplivu slabega vremenu, prosim tedaj za novo poŠiljatev.  Z gorko in dolžno hvaležnostjo podpisuje se
,.;oi-.ji. i»nr uli a i9u Jiiuit. mj. jjroti Butthyany,
Beri i n. i. julija.
Kot 70letni stnrc^k bil sem na telesu juko slab in trpel mi živcih. Vaše zdravilno pivo iz sludne»-u izvlečka, katero siun delj easa ]iil za svoje okrtipeaiije, me je pomladilo. Prosim, da mi ,..';i zopet pošljete. i., pl. Sfieirp. baron, ritmaister i/.v. si.,
Bt-rgmahstrasse 107.
\je^a Veličnstvo kralj je z veseljem opazil zdravstveni upliv Vašemu Sladnega izvlečka in sicer na sebi kakor na več članih svoje hiše.
K o dan j itd. a<.a-.c •.•.;•:•.«. .oi«i.
Njejra Veličnstvo kralj ^rški Jurij utemeljil je podelitev naslova dvornega založnika „kot priznanje Vašega Bladnega izvlečka".
(><1 Nj. kraljeve visokosti princa Waleskega došla je sledeča brzojavka: „Za Nj. kraljevo visokost prince sinjo Walesko prosim takoj doposluti Vašega izvrstnega sladnega piva".
Gospodu Stanu lloiTu, po izumljcnji po njegovem imenu ime-novanib Ivana Bofla '/.dravilnih i/.delkov iz sladnega iZvlefika, O. kr. svetniku, imejitelju zlatega zami/uc^a križca s krono, vitezu visokih pruskih in nemških redov, hiatuiku tovarn v Beroliuu in na Dunaji: Graben, lbiiiiner.straHse 8. v(59il fi)
Opomnit. Sladni izvlečki se ponarejajo, na kar mora paziti zdravnik in bolnik. Pristni sladni izdelki Lana llotla morajo imeti varstveno znamko 'podobo izumitelja Ivana Boffa in podpis Ivana Boffa). Vse prodajalnioe ao za prodajo na drobno pooblaščene z litogratovanim barvastim plakatom.
4iilavini y.uB«»j»a v JLjiiIfSjaitii: 1'efor I^jsssmili.
Vr Kranji: Josip Dolenc. V Postojini: Dozat & Dietrloh. V Kočevji: Ed. Boffmsnn. V (ioiici: G. Cristoh.letti. c. kr. dvorni le.carmi. V Krškem: Kup F. elspei Br, V Kinlollovtuu: Dominik Rizzolli, lekar. V Zagrebu: Siilvatorjeva lei-rna, knezoškofljska lekarna in lekarna usmiljenih bratov. V C o I j i: Marek. Kuphiscliinidt, lekarja, .1. Matic. V Uelii: N. Pa-vačič, F. Jeeh . G. i ''tti, lekarji. V Celu\ci: \V. Thnrunvald, lekar. V Mariboru: F. I', ll.-'-išek. V Ptuji: J. Kasimir. V Pttljl: G. B. Wuaser-manu, lekar. V Trstu; Fraucesoo B. Prlnz, v1a;Aqnedotto, OariO Zanetti, J. Serravalo, lekarji. V Beljaku: D . Kumpf, F. Scholz, lekarja, R. Cana-vall. V Zadru: Cr'stoforo Mazzoooo.
i ..j .... .
<;j in odg vorni urednik: i van Zedeznikar
Lustuina in ti?ik „Nuiodue Tiskurua".