Sinili« J ^»slovanske kmelake iveM, - On« 38 Din r« četo let«. - /.a inozemstvo 60 llln. - 1'osa-inoina Številka 1 Diu. — V inseratneia delu vsaka drobna vršilca ali nje prostor 1» Di». Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. - Spisi In dopisi n»j se |>o4IHajo l'redni4tvu ..Doraollnha". iiarofnlna reklamacije In Inserall pa HpiavnlStvu „l)omol]nba" v Ljubljani, Kopitarjeva ulica Slov. K. Več politične vzgoje! Iz neke tuje države nam je te dni pisal gospod, ki se je dalj časa mudil v Sloveniji ter imel priliko od bliže opazovati naše življenje, zlasti politično. Med drugim omenja v pismu tudi to, da tolikih ogabnosti v političnem boju še ni videl kot baš v naši državi. Saj imamo tudi pri nas svobodomiselne stranko, tako pravi, tudi take, ki so v opoziciji proti vladi, a vse te stranke imajo nekak čut za splošni blagor, vedo, da so dolžne tudi v opoziciji delali za zboljšanje gospodarskih razmer s pošteno in resno kritiko, da je treba tudi v političnem boju neke poštenosti, neke vesti. Tega pri vaših vodilnih svobodomiselnih strankah žal nisem mogel opaziti. Veste, to je veliko pomanjkanje kulturo. Na to pismo smo se spomnili posebno v zadnjem času, ko počenjajo naši žerjavovci v politiki reči, ki se morajo vsakemu človeku, ki ima še malo resnosti in vesti v sebi, v dno srca zagabiti. Tole se je primerilo. Pri obravnavanju o novem davčnem zakonu v narodni skupščini so se iz vlade culi glasovi, da je večina za to, da se dohodninski davek sploh odpravi. S tem bi odpadlo menda 280 milijonov letnih dohodkov državi, ki jih je treba seveda zato iskati drugod. Zakaj jasno je, da država mora imeti neko gotovo vsoto dohodkov, drugače pride vse na kant. Ti dohodki se dajo pač malo skrčiti, in sedanja vlada jih je v resnici skrčila za približno pol milijarde, toda kar nanovo biti zopet ob 280 milijonov, tega si tudi ta finančni minister ne upa. Z bankrotom se tudi v državi ne da gospodariti. Zato se je vlada seveda takoj posvetovala kje dobiti teh 280 milijonov. Naši poslanci so čisto pravilno rekli: Prav. Tudi mi se prav nič ne navdušujemo za dohodnino, zakaj našim ljudem je zo časa žerjavovske vlade le preveč rezala v meso, toda ni nam vseeno, kjese bodo vzeli ti manjkajoči milijoni. Da bi se s temi 280 milijoni naredila namesto dohodnine nova, večja krivica ljudem, za to mi ne bomo. To je bilo pametno in pravilno stališče. Kaj pa so storili žerjavovci in radičevci? Kakor hitro so zaslutili, da bo vla- da odpravila dohodnino, so stavili predlog, naj že ob novem letu vsa dohodnina odpade. Niso pa stavili nobenega predloga, kje dobiti tiste milijone, ki bi z dohodnino odpadli. To je prav tako, kot če bi kak zelo napreden občin, odbornik sredi proračunskega leta stavil predlog, naj vse občinske doidade odpadejo; kje bi se pa potem dobil denar za šolo, ceste in druge občinske potrebe, naj pa župan gleda! Celih 56 mesecev so bili žerjavovci na vladi, v njihovi dobi se je dohodnina naravnost kruto izterjevala, kmetom so zadnje repe prodajali iz hlevov, pa žerja-vovcem ni na misel prišlo, da bi dohodnino vsaj omilili, kaj šele kar v sredi proračunskega leta odpravili. Sedaj, ko sedanja vlada resno premišljuje, kako dohodnino vendarle odpraviti, pa hih-o s predlogom: Talcoi jo odpravite. In da je stvar še bolj ogabna, pa v istem času poslanec iz iste stranke v davčnem odboru izjavlja, da ne bo nikdar za to, da bi se dohodnina odpravila. Iz tega se jasno vidi, da je gotovim strankam deveta briga, ali ljudstvo plačuje dohodnino ali ne, pač pa jim je dohodnina ali nedohodnina za to, da pridobivajo pristaše za svojo stranko in hujskajo proti nasprotnim strankam. Glavno in edino načelo političnega boja jim je, kako nasprotnika potolči, pa naj ta še tako koristno delo skuša za ljudstvo opraviti, in kako se pririniti do oblasti. Tsto smo imeli priliko opazovati v teh dneh v ljubljanski oblastni skupščini. — Jasno kot dan je, da je naše zdravstvo in naše gospodarstvo na tleh. Oblastna skupščina je dobila nalogo, da vse to dvigne iz močvirja, v katero je oboje pahnil žerjavovski centralizem (zoper katerega zadnji čas skoz bolj hvalevredno zabavljalo prav žerjavovski časopisi, ki so ga svoj čas najbolj hvalili). Brez denarja to absolutno ne gre Ali pustimo, da propade vse skupaj _ potem nam denarja ni treba, ali pa dviimemo, da se potem zopet more razvijati - za to pa je potreben denar Država ga ne da, torej ga je treba dobiti drugod. Oblastna skupščina ga je poiskala tam, kjer najmanj boli. Pri bankah, pri bogatih industrijskih družbah, pri pivcih alkohola in pri avtomobilih. Oblastni poslanec nasprotne stranke Je izjavil v oblastni skupščini, da je proračun za kmetijstvo prav dober, a da pač mora biti kot nasproten strankar proti njemu (!) In vsak pameten človek prizna, da se bodo dohodki na ta način res dobili še najmanj občutljivo. Kaj pa naši svobodomisleci? Ali so vesele, da se bo moglo v Sloveniji zopet začeti delo starega deželnega odbora? Nel Udrihajo na vse strani in pri tem udriha-nju jih vodi glavno in edino načelo političnega dea: Lop po nasprotniku že zato, da se ne bo reklo, da je kaj koristnega naredil. Vrzi mu poleno pod noge, kjer moreš, samo da ne bo mogel za ljudi kaj narediti. Zakaj vsak njegov uspeh je naš poraz. Žal smo mi na to politično nemoral-nost in nepoštenost že tako navajeni gledati, da se nam nič več ne zdi čudno. Če pa pride tujec, ki ve, kako v njegovi domovini znajo tudi opozicijonalne stranka delati za splošni blagor, in gleda te razmere, potem se nam gornje pismo ne sme in ne more zdeti čudno. Mi pa bomo morali bolj in bolj začeli povdarjati politično vzgojo naših ljudi, na samo politično izobrazbo. Za politiko 110 zadostuje samo neko gotovo znanje, temveč treba je tudi nekih lastnosti. Treba poštenosti, resnicoljubnosti, čuta za državo in splošni blagor. Baš zato, ker je v politiki mnogokrat veliko več znanja kot pa potrebnih srčnih lastnosti, postane politika grda, ogabna, ali kakor pravijo nekateri: politika je vlačuga. — Politika pa ni vlačuga, temveč vzvišeno delo za splošni blagor, pač pa je politika gotovih strank vačuga. Gornji zgledi nam to kažejo. In to je tisto, kar bo treba ozdraviti. Toliko brezobziraeje, če bi se to katerikrat pojavljalo v naših vrstah. Davčni zakon in drugo. Pretekli teden se je v Belgradu še vedno vršila razprava o novem davčnem zakonu, ki naj izenači dosedanje davščine po vsej državi. Glavno besedo je imela dohodnina. Srbski poslanci so bili vsi proti dohodnini, ker je ne upaio v Srbiji in Črni gori na novo uvesti. Zato je dohodnina padla. Vprašanje pa je seveda, kje sedaj dobiti JSO milijonov, ki jih z odpravo dohodnine državna blagajna izgubi. Tozadevno se v vla.li vrk1 daljia po6\eto\anja. Kaši poslanci so za odpravo dohodnine, toda od-ločiio zahtevajo, ila se 2SO milijonov ne bo iskalo pri tistih, ki jih bodo še težje plačali koi oni, ki so plačevali dohodnino. Ob tej priliki je poslanec dr. Kulovec žei iavovcera in radičevcem precej dobro izprašal vest. mesecev so bili na vladi, a so davke samo zviševali — danes pa stavijo predlog naj se dohodnina odpravi ie z novim letom, ne da bi preskrbeli za kritje c ! drugod, obenem pa z vsemi sredstvi ovirajo delo davčnega odbora, kateri se baš posvetuje, kako dohodnino odpraviti. Na eni strani: odpravi dohodnino takoj, na dnigi strani pa polena pod noge tistemu, ki edini jo more odpraviti, in sicer zato. da je ja ne bi mogel odpraviti. Kaj se pravi to? To se pravi iz cele stvari norce briti. Dalje je poslanec Pušenjak dosegel v davčnem odboru, da so se kazni za davčne utajitve znatno omilile. Sprejel se je člen. s katerim se je določilo, da se davek pobira z rekom 15. avgusta in 1. novembra. Zlasti važna je določba, da se radi 2ao$ta'ih davkor kmetu ne sme prodati dom in nekaj remije. Glede sodelovanja občin pri določevanju davkov je dr. Kulovec do&egel, da pomagajo občine le tam in še to le za nekaj let. kjer se je to delalo že do6edaj. Torej bodo slovenske občine oproščene tega posla. Delavstvo je dobilo za božič lepo darilo v obliki novega pravilnika o delavskih zaupnikih. Posedanji pravilnik, ki ga je sestavila svoj čas žerjavovska vlada, je delavce povsod oviral in jih zapostavljal. Po novem dr. Goearjevem pravilniku se bedo odnošaji med delavstvom in delodajalci lahko lepo uredili, tako da bo delavstvo lahko branilo svoje pravice. Proračunska razprava v ljubljanski »hlastni skupščini. V četrtek pred Božičem se je vršila razprava o proračunu za zdravstvo, dobrodelnost in socialno skrbstvo. Dr. Brecelj je t daljšem govoru ločaio očrtal zdravstvene n»zmere pri nas ter utemeljil potrebo proračunske vsote. Omenjal je med drugim naslednje: Naše bolnite so t obupnem stanju. Država je pustila 3 milijone dolga na njih, pri vsem tem pa manjka najpotrebnejših stvari. Umobolnice so v takem položaju, da mora danes zdrav človek v njih zno-reti, bolniki, ki so sicer ozdravljivi, so zapisani smrti, če pridejo v te hiše. Vrhu tega pa je še cela množica duševno bolnih, ki hodijo po Sloveniji, ker v zavodih zanje ni več prostora. Zato je nujno potreben nov zavod za umobolne. Manjka nam zavoda ta ozdravljive alkoholike. Golnik se mora tako preurediti, da bodo imeli dostop tudi najrevnejši sloji. Država nam bo prepustila dva otročja zavoda v Ljubljani, rlnhonemnir«. drfar-■o vzgajalište v Ljubljani in zavod za slepe 2' v Kočevju. Nekatere teh zavodov je država tako zanemarila, da kriči do neba. Ustanoviti se mora izseljeniški urad. da ne bodo naši ljudje, ki so prisiljeni izven države si iskati kruha, izročeni gotovim goljufom, ki jih s sladkimi obljulami spravijo ob denar ter pahnejo v bedo. Kar se tiče brezposelnih, mi nismo tega mnenja, da se brezposelnost da odpraviti s podporami, temveč s tem, da se brezposelnim da delo. ln naš program je toliko veiik, da bodo brezposelni pri naših delih vsi lahko dobili posla. Potem je dr. Brecelj odgovarjal žer-iavovskemu poslancu Tavčarju, ki je zahteval za sedaj naravnost nemogoče stvari, razen če zdravstveni in socijalni proračun zvišamo za cele milijone. Kdo pa bo plačal? Saj že sedaj liberalci vpijejo proti tem dokladam, ki so se naložile. Vsi poslanci so tako zelo stali pod vtisom temeljitih izvajanj dr. Brtclja, da so radičevci izjavili, da bodo glasovali za zdravstveni proračun. Tekom debate so se naši poslanci zlasti gorko zavzemali za čim večjo skrb za zanemarjeno delavstvo v rudarskih revirjih- Končno je bil zdravstveni proračun soglasno sprejet. Nato se je vršila razprava o dohodkih, ki jih navaja proračun. Poslanec Jare je razložil te postavke ter ponovno poudaril, da so se dohodki vzeli tam, kjer najmanj more boleti: pri bankah, pri ponočnih kavarniških gostih, pri avtomobilih, ki toliko cest razdenejo, pri premogokopnih družbah in pri alkoholu, v prvi vrsti pri špiritu. Avtomobilske doklade so se spremenile od prvotnega načrta v sporazumu z avtoklubom in se bodo pobirale ne od konjskih sil. tem- eč od čiste teže motornih vozil. Motorna kolesa bodo plačevala na vsakih 50 kg čiste teže 50 Din. Pri tovornih vozilih bo taksa primeroma večja, za 100 X pa se bo povišala pri vozilih z me sivno pnevmatiko, ker taki avtomobili cesto najbolj uničujejo. Razprava se je najbolj sukala okrog naklad na alkohol. Poudarilo se je, da bo glavno težo teh doklad nosil špirit. Vinogradnikom doklada ne bo prav nič škodovala, zakaj našim vinom največ škoduje zastarelo in neracionelno kletarjeve. Ce se nam posreči z dokladami na alkohol na eni strani nekoliko omejiti alkoholizem, ki je rakrana na telesa našega ljudstva, na drugi strani pa dvigniti kakovost naših vin. 1a bodo mogla konkurirati z drugimi vini, bodo vinogradniki samo profitirali. Sicer je pa naklada na vino tako nizka, da se to posameznikom riti poznalo ne bo. Končno je bil proračun sprejet z vsemi glasovi proti petim. Nato so poslanci SLS vložili «k> vrsto raznih gospodarskih predlogov. Nato se je obravnavala uredba o pobiranju občinskih taks in pasjega davka, uredba o ustanovitvi samoupravnega glasila. soglasno je bila na predlog poslanca Avsenika sprejeta resolucija proti nameravani določbi v načrtu novega finančnega zakona, da se 50 km od meje ne sme prodati nobeno posestvo raz."d z dovoljenjem notranjega in vojnega ministra, ker bi bilo s tem naše ljudstvo silno oškodovano m kar je skupščina po daljši debati dovolil! ljubljanski občini, da najame več posojil J Končno je predsednik dr. Natlaio« 1 povedal, da jo finančno ministrstvo pok dilo prevzem Kranjske hranilnice od str«, ni oblastnega odbora. Oblastne davščine Oblastne davščine r mariborski oblasti, Mariborska oblastna skupščina je sprejela naslednje davščine: 1. 25 odstotna doklada na pridobnint zavezanih javnemu polaganja računov. 2. 100 odst. doklada k davkom na taa-tijeme in 100 odst. doklada na »tetiva. , rino« 3. razreda, kolikor se nanaša na čl* : ne uprave društev, zavezanih javnemu po. 1 laganju računov in zadrug glede prejetij tantijem. 3. Davek na nočni obisk kavarn ter i davek na kvartanje. 4. 50 odst doklado k državni taksi na zabavne prireditve. Kinopodjetja plačujejt izjemoma 25 odst. doklado. 5. Takso na plesne raje v iznosu od ! Din 600 za vsak plesni tečaj do 8 tednov, Ako traja tečaj nad 8 tednov, se taksa ponovi. 6. Takso na motorna vozila. 7. 100 odst. oblastno doklado k driaf i ni taksi na lovske karte. 8. 20 odst. oblastno takso na zakupi no loviSf. P. 100 odst. doklado k na žganje, mm in likerje. 10. 100 odst. doklado k drž troSarinl na pivo. 11. 50 odst. doklado k drl trošariil na vino. 12. 100 odst. doklado k dri. troferlai na Špirit. dri. frošariil POLITIČNI ZAPI5K! __nn^mai u m« i— .oJ« xSLS za dohodnino* trdi »Kmetski list<. res r« je, da je sedanja vladna večin« sklenila, da se dohodnina popolnoma odpravi. Treba pa bo zato najti 2S0 milijonof proračunskega kritja kje drugod in so * o tem ministri ie posvetovali. Beograd in Srbija 1-ive «d našega d* aarja.« kriči >Kmetski lisU. — R^"icaJ vendar >Kmetski liste ko so bili rad.čevet opetovano v vladi. vs*i» to* ni povedal In tudi sedaj, ko b>x mifevičevzt vlada Izenačiti davke, jo nwfifewi r tem ne po» piraio. ampak k*r V v<«xy M p ravnost vseh &rt*rW 5 neresnimi ■ neizpeljivimi prfvflflp. * tkanjem ■ praznim govorjenj " >Kakw ber*»«v*to i«*1 tjnbljansj •btasrtf odbor pr»t » pore t kmetijske namene; " bodo podpore pristwt.sk, icM^ pifc žer javovski tednik. - Žerjavovv.. ivu me. j« po svojem kopitu. Le rte si«. ".r i.e. ku bo podpore resnično potreben, p w Bil NOV] Bmoaanaai iiJiiib—»n miimmmtmtz^ttzak€x.-ssaaaxiiii^t česa naj se zaveda i vsaka gospodinla? Vsaka družina naj kljub gospodarskim težav pride do prepričanja, da se mora naiti mala svota za katoliški časopis. Kakor ni hiše med nami, kjer bi ne bilo v njej križa, tako tudi ne bi smelo biti doma, kjer ni katoliškega časopisa, ker ta se bori za zmago križa v javnem življenju. d Katero prijaznost bom izkazal prijatelju za novo leto? Opozoril ga bom na Mohorjeve knjige, če jih nima. Plačal bo malenkost 20 Din, zato bo pa dobil ob letu I pet knjig: koledar, lepo večerniško povest pisatelja N. Velikonja, Življenje svetnikov, I sedmi zvezek Zgodovine slovenskega na-| roda, ki bo obravnaval prezanimivo fran-| cosko dobo pri nas, in dr. Koroščevo knji-| go: Kako smo se ujedinili? Torej pride ^posamezna knjiga na cele štiri dinarje! Če Pto ni zastonj — kaj pa je potem?! Mohor-" jeva družba jo sedaj, kar se tiče vsebine ff knjig, pač na višku. Pozna se uredništvo s, župnika Fr. S. Finžgarja, našega odličnega | pisatelja, ki je služboval po kmetih, po in-fj dustrijskih krajih in mestih in pozna po-* trebe in želje našega naroda vseh stanov. I Lahko si prepričan, da ti bo znanec čez I leto dni hvaležen za uslugo, ki si mu jo izkazal s tem, da si ga opozoril na ta dragoceni zaklad našega naroda. d Amerikanci za božične praznike v Sloveniji. V soboto 24. decembra je prišlo v Ljubljano 25 amerikanskih izletnikov, da g prežive božič pri svojcih v stari domovini. d 501etnica g. prošla Čerina. 501etnico I rojstva je obhajal 22. dec. novomeški prost g. Karel Čerin. Na mnoga leta! d Eno polno košaro pošte je danes (v sredo) došlo »Domoljubu« s sestavljeno >1 božično sliko, katere kosci so bili priob-" 8oni v 51. Številki »Domoljuba«. Ker se naši bralci tako pridno udeležujejo tekme za razpisani nagradi, smo že povedanima dvema pridejali še štiri nove. Uspeh bomo javili v prihodnji številki. d Kočevski občinski odbor razpuščen. V Kočevju je občinski odbor razpušcen. Gerentstvo je poverjeno okrajnemu komisarju dr. čušu. S spremembo je vse prebivalstvo zadovoljna. d Županske volitve. Na Bledu je izvoljen za župana esdeesar dr. De Gleria, na Wm --------——---——■--------- »'dobil. Sicer pa so žerjavovski poslanci gla-' Bo val i v oblastni skupščini proti polrebnim ■davščinam za kmetijske podpore, zato je Čudno, da se sedaj po glasovanju tako brigajo za nje. Jesenicah in v Kranjski gori pa sla izbrana odlična pristaša SLS g. Andrej Čufer, oziroma g. Josip Lavtižar. d Štiridesetletni zdravniški jubilej. 27. dec. je obhajal g. dr. Julij Dereani, okrožni zdravnik v Kamniku svoj 401etni zdravniški jubilej. V Kamniku je že 38 let in je bil več let kamniški župan. Požrtvovalnemu, milosrčnemu g. doktorju, zvestemu našemu somišljeniku tudi naše odkritosrčne čestitke 1 d Kadar gospodujeta led in mraz. Pretekli teden je naenkrat nastopil po vsej Evropi in tudi pri nas hud mraz, ki je povzročil ogromno škodo in številne nesreče. Zlasti po mestih so bili ljudje po ledenih ulicah več na sedalu kot na nogah. V Ljubljani si vsled padca zlomil nogo g. dr. Janko Brejc, v Belgradu pa si je na ledenih tleh zlomil roko demokratski poslanec dr. Albert Kramer. — Zadnje dni preteklega tedna ie zavladalo zopet južno vreme. d V Zagrebu so zmrzovali ljudje na cesti. V torek 20. dec. so našli v Zagrebu na cesti neko sedemletno deklico napol zmrznjeno ter jo komaj še rešili smrti. V sredo pa se je pripetil še hujši slučaj z neko 451etno žensko, ki so jo našli zmrznjeno med Savskim mostom in Remetin-cem. Prenesli so jo v neko hišo ter pozvali zdravnika. Vendar pa je bil ves zdravnikov trud zaman, žena je izdihnila, ne da bi mogla še poprej povedati svoje ime. d Sedemnajst vojakov zmrznilo. Med najhujše od mraza prizadetimi pokrajinami v državi je bila te dni Južna Srbija. Na progi med Gjevgjelijo in Demir-kapijo je stražilo železniške naprave v torek ponoči dvajset vojakov. Ko so jih prišle straže zamenjat, go jih našli sedemnajst mrtvih. Podlegli so ponoči groznemu mrazu. d Žrtve mraza. V okolici Bečkereka sta zmrznili dve osebi, in sicer 491etni Filip Uršuleska, posestnik, ki se je napil, in 501etna Julija Jovanovič, ki je na poti v mesto onemogla in zmrznila. Tudi iz okolice Novega Sada in Subotice poroeaju, da je tam več oseb zmrznilo. d Še dve žrtvi mraza. Kmetje, ki so prišli v četrtek na sejem v Karlovec, so našli na potu neko ciganko skupno z njenim otrokom zmrznjeno. Ciganka spada k družbi ciganov, ki tabori blizu Karlovca. d Za ledom in snegom povodenj. Razen v Sloveniji preti po vsej državi nevarnost poplav. Posebno so narastle reke Sava, Donava in Drina in so po nekaterih krajih že prestopile bregove. d Delavska zbornica kupila celjsko okoliško šolo. Posebna delegacija Delavske zbornice iz Ljubljane je kupila v Celju tamkajšnje poslopje celjske okoliške šole za ceno 250.000 Din. Poslopje bo zbornica uporabila za svoje urade in za druge delavske naprave. d Smrt agilnega duhovnika. V torek 13 dec. je umrl na Trsatu župnik v pokoju g Anton Štemberger. Služboval je po raznih primorskih krajih. Zlasti v Trsatu je razvil silno delavnost r.a verskem in soci-jalnem polju. Naj počiva v miru, ki ga med trpinčenimi primorskimi zasužnjenimi rojaki ni mogel najti. d Predsednik višjega deželnega sodišča umrl. 21. dec. je umrl na posledicah mrtvouda predsednik višjega dež. sodišča v Ljubljani dr. Janko Babnik. Bil je pravičen sodnik in si je pridobil za slovensko pravosodje mnogo zaslug. Naj v miru po. čiva! d Pri spravljanju lesa se je smrtno ponesrečil Rudolf Šlibar, p. d. Stavar v Zaluknji nad Begunjami. d Na ledeni poti v cerkev je padel in obležal mrtev užitkar Jože Kralj iz Šmarja. d Dve nagli smrti. Zadnjo nedeljo sta se zgodila v čadramu pri Konjicah dva čudna slučaja. Franc Kušar, bivši posestnik na Kebulici se je podal po poznem sv. opravilu v Oplotnico, da bi si privoščil v gostilni predjužnik. Med jedjo mu je padla iz rok žlica, postalo mu je slabo in brez besed se je zgrudil mrtev. — Še isto noč se je preselil enako hitro v večnost Janez Srebre p. d. Besobul, posestnik v Oplot-nici. Ob pol dveh zjutraj je še hodil okoli hiše, ob treh je bil že mrtev. d lOOIetnica rojstvo Viljema Tegett-hoifa. 23. dec. je minulo 100 let, kar je bil v Mariboru rojen admiral Tegetthoff, ki je leta 1866. v bitki pri Visu premagal italijansko vojno brodovje. d Požar v skladišču Gospodarske zveze. Pretekli teden, v noči od srede na četrtek je nastal v skladišču Gospodarske zveze v Ljubljani na Dunajski cesti velik požar. Gorelo pa je k sreči lo v podstrešju, v spodnje prostore, kjer je bilo zlasti mnogo namiznega olja, pa ogenj radi močno obokanega stropa ni mogel. Skupna škoda presega 100.000 Din, a je krita z zavarovalnino. Poslovanje Gospodarske zveze radi požara ne trpi seveda nobene ovire. Gasilci, ki so kljub hudemu mrazu in pozni noči nad vse častno rešili svojo nalogo, zaslužijo vso pohvalo. d Gladovna stavka jetnikov. V Glav-njači v Belgradu je pričelo v četrtek 30 političnih jetnikov z gladovno stavko. d Požar v Rogaški Slatini. V četrtek je popolnoma pogorela hiša pokojnega živino-zdravnika Majdiča .v Rogaški Slatini. Veliko škodo trpi tudi mizarski mojster Košar, ki je imel v hiši delavnico in skladišče, polno izgotovljenega pohištva in mizarskega orodja. Škoda ni krita z zavarovalnino. d Otrok se je zadušil. Na Peharjevem marofu blizu Ptuja se je pripetila te dni težka nesreča, katere žrtev je postal tri leta star otrok. Najemnica Marija Bauman je odšla z doma in pustila svojega triletnega otroka v varstvu njegovega dvanajstletnega brata. Ta je naložil v peč poln naročaj drv in se šel igrat. Blizu peči je stala stara omara, ki se je vnela. Nastal je silen dim, v katerem se je triletni otrok zadušil. d Pogorel je v Sp. Palovičah Janez Golob, p. d. Lovrač; ogenj mu je vpepelil hišo, skedenj, hlev in svinjak. Škoda je občutna. d Velik požar. V Kočanih v Macedo-niji je izbruhnil v četrtek zvečer velik požar v hotelu »Balkan«, v istem hotel \ v katerega jc bila pred meseci vržena bomba. Hot?i je rog01-01' v °?niu ra ie smvt nok: uradnik monojvlske uprave, ki se ni mogel več rešiti. d Zadmina gospodarska banka, d. d. v Ljubljani je otvorila prod enim mesecem svojo podružnico v Kranju, ki se ba.i z vsemi bančnimi posli. Vsem svojim čita-teljom priporočamo, da se poslužujejo te podružnice našega solidnega in veleugled-nega domačega zavoda. d Zadružna gospodarja banka je otvorila pred 3 mesci svojo podružnico v Kočevju, ki se zelo ugodno razvija. Vsem prijateljem jo točno priporočamo. d Vojni tovariši! Naš ljubljanski član dr. Tone Jamar (poznan posebno bivšim od 17. p. p.) je resno obolel in se nahaja na očesni kliniki v Zagrebu. Naj ve goep. tioktor, ki je toliko dobrega storil našim v Judenburgu, da mu tisoč src ntriplje v hvaležnosti in udanosti in želi skorajšnje ozdravitve. — Na našem sestanku 4. dec. d V postelji iporela. Radi mraza je prestavila v torek zvečer kmetica Jela Me-lušičeva v okolici Karlovca svojo posteljo tik ob peč. Ko je zaspala, so se vnele odeje in Jcla se je spremenila v živo bakljo. Domačini so ji hitro priskočili na pomoč, toda bilo je že prepozno, ker je neerečnica takoj preminula od silnih bolečin. Sosedje so z največjimi napori rešili hišo. da ni zgorela. d Devet radarjev podsolo. V rudniku za bavkist v Kruševem v Dalmaciji pe je podrl rov in je pri tem podsulo devet rudarjev. Papramac) s kmečkim vozom na lestve. Konj ima zadnji nogi beli, dočim je po truplu rjave barve. Markelj trpi 5700 dinarjev škode. Tatu so že na sledu. d Celo na cerkvene kipe so se spravili. Iz podružnične cerkve sv. Florijana v župniji Škofje Loka so tatovi odnesli kip sv. Florijana in llatere božje. Škode je več tisoč dinarjev, ker sta kipa velike starinske vrednosti. d Roparski unior v Slavoniji. Na cesti med Ruino in Malimi Radinci v Slavoniji so naš'i mrtvega nekega krošnjarja, najbrž Dalmatincc. Kot sumljivega tega umora so aretirali 311etnega Nikolaja Radivojeviča. ki je pri zaslišanju priznal, da je umoril krošnjarja. Morilec se je svoji žrtvi pridružil na cesti i,n napravil z njim kakih 50 korakov, na kar je potegnil izza suknje svojo sekiro in udaril Dalmatinca po glavi. Ker pa je ta na tleh še kazal znake življenja, je potegni Radivojevič nož in mu prerezal grlo, na kar je odvzel mrliču vos njegov denar v znesku G70 Din. Imena umorjenega še niso mogli ugotoviti. Moiilca so prepeljali v zapor v Mitrovico. d V Haccdoniji še vedno napadi. Pretekli torek so bolgarski banditi, preoblečeni v obleke naših rojakov nedaleč od postaje Romanovca v Južni Srbiji napadli našega stražnika, ga pretepli in zvezali, nato pa odšli proti železniški progi. Slraž-niku se je posrečilo, da se je razvezal in še pravočasno poklical na pomoč orožni-ško postajo. Napadalci so zbežali. d Na Kitajskem grozna lakota. V provincah šantung in Čili je štiri milijone ljudi br^z živil. Hranijo se s travo in drevesno skorjo. Kitajci pravijo, da je nas'ala lakola vsled suše in kobilic, dočim trdijo inozemci, da je vzrok večna meščanska vojna in izredno visoki vojaški davki. d Bivši ruski vojni minister mrtev. Sergej Sazonov, ki je bil ob izbruhu svetovne vojne carski ruski minister, je te dni. zadet od nirtvouda, umrl v Švici. d čajanka! Ste že poskusili čajne rao-?an:ce Ča:nnka in Globus vanilijen sladkor. Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk. PO 5VETul Davek n* koio! Italijani „ailV| iznajdljivi v obdavčevanju. Cel« najuboZ, ših slojev ne pre/xo. Ker ubogemu tret>jW, skeinu kmelu niso nK^li obdavčiti dmer™ so mu obdavčili njegovo edino premoženj koz«. Zastonj se je trudil slovenski pog]^ dr. Besednjak pri vkdi v Rimu, ki jo j, prepričeval o veliki krivici, ki ne' je zgcrfii, revnemu prebivalt-tvu z oMavčenjem k^ Zlasti v bovškem okraju in Trenti bo prel.i. velstvo s tem davkom hudo prizadeto, k« /t tu kozjereja edini vir dohodkov. Vlada « o6Ula gluha '/a obupne prošnje bednegj p^, bivalstva. Posledico tega krutega davka k b kažejo. Ker ljudje n«? morejo plačevati v«, kega davka, koze prodajajo skoro laatoi^ Ker bodo « tem ob edino prem-ženje, jin j»ac ne bo ks ak> drugega kakor iti v neti trebuhom za kruhom. Menda je to italijuA vladi zelo všeč. da se t.iko i/nebi čim v*J Slovencev. ★ Nemški po-L^MH- se poteguj« ia Mi« U roške rojake. V dunajskem parlamentu )» koroški poslanec Lagger <«tro napadel vladfc ker kruto zapostavlja idov^tudio menjftoo nt Koroškem. Dovoljene sa, kor vlada ne da slovenskim Umi naj. potrebuej&ih sred*.'ev * Kuiu-in^ki študentje pred nuliireB. Hi dj nnpadov na žive Ln uoUV-.aoija njilurt imovine, ki.so jim je uničili za več mihotoi. <* se morali n imunski študentje zagovarjati pred sodiščem. Dasi je Klo ron unska ja^nal na njih*.vi strr.ni in bo tudi Številne priče » i,je ugodno izpovedovale, je sodile več št» denlov o^d lo na več dni, nekatere tudi « več mesecev ječ*. Sodišče je bilo P** MK11I' da nacijonalno navdušenje nikakor ne op:» vičujo napadov na tu,erodce in uničevanj« njihovega premoženj«. Ker študentje nito« nimajo, bo morala vlada povrniti vs0 ki so jo mladi precapeleii napravili Miw» rt m in Židom. , >'o;!ja ro uhke kmetske stranks p« a revolucij«. Romunska kmetska d Lovski pes, resasti titrijanski brak, bel| rja vinu Uaami, te je zatekel med Borovnico,^ kitno in Iijom. Sliii na ime »Ris«. - Pr0*Vjl, na^iadi naj se odda lastniku Franca Sobod«'«® ▼ Borovnici it. 8. _ d Pri bledi, stvorumenHasti barvi kož«, ^ jenosti ofi, slahem počutku, ialostnem rai» ionju, težkih sanjah, bolečinah r *«Ipden. P"^ krvi v glavo in strahu pred boleintio^ »e {jjl da se skozi nekaj dni zjutraj na tc3-e ^^ naravne »Fr a n z - J o i e I« grcnčiee. V * praksi te »porablja »Frani-Jotef- voda »»!' () te(?a, ker na mil nafin odttranja fr bolezenskih pojavov. Dobiva te r 1«*» ficrijah ia tpeccrijtkih trgovinah. ■»pomirljiva v boju proti vladi iu regentske-|nu svetu. Njem vodja Maniu je podal odločno fejavo, da bo njegova stranka brezobzirno Sada] je vala borbo proti vladi. Napadel je ludi regentaki svet, ki vlada mesto mladoletnega kralja. Ta je po njegovem mnenju pri-pfcmski in se naslanja le na vladno liberalno atranko, dočLm bi bila n;egova dolžnost, da je nad vsemi strankami. Zagrozil je, da bo kmetska stranka pozvala nazaj princa Karta, iali pa oklicala republiko, če ne l>o vladni re-Ban krenil na druga pota. Vendar te grožnje ne jemlje preveč resno, ker ve, da bi bila (kri sedanj, i h razmerah revolucija kmetske Stranke brezumna in bi jo vlada, ki ima vso (Oboroženo edlo v svojih rokah hitro zatrla * Poljska vstopi y Malo antanto. Prihodnji mesec bo v Bukareštu konferenca Male antante. Pričakujejo, da bo tudi Poljska poslala tja svojega poročevalca, ki bo pripravil tla za vstop Poljske v Malo antanto. * Strašne posledice državljanske vojske M Kitajskem. Vsled državljanske vojske fn lakoto na kitajskem beži okrog enega milijona ljudi proti Mandžuriji in Koreji. V Kantonu, kjer so se vršili najhujši boji med komunsti in nacijonalisti je bilo porušenih 2000 hiš, ubitih pa je bilo 3000 ljudi. * Švica ae mani ruskih .»opazovalčevi. jPoročali en» že, da je sovjetska vlada skle-nila nastaviti pri Društvu narodov v Ženevi dvojega »opazovalca«. Društvo narodov je že na to pristalo, sedaj je ipa poneha vmes Švicarska vlada, kt je Rusom prepovedala naselitev v Švici. Švica namreč še ni pri:®alfi sovjetske vlade in nima z n)o nobenih stikov, ..boji se pa tudi, da ne bi tak ruski »opazovalec« širil v Švici komunizma, kaJoor to dela jo Hftzni ruski uradni zastopniki v nekaterih drugih državah. ★ Bivši angleški vojaki proti vojni. Bivši angleški vojaki so poslali zunanjemu ministru Baldwinu Izjavo s 129.000 podpisi, v kateri izjavljajo, da ne bodo vršili vojne službe in podpirali vlade, ki bi Anglijo zopet zapletla v vojno. Zunanji minister pa je odgovoril, da bi kmalu ne držala nobena pogodba več, Anglija bi zgu-■bila svoje kolonije, nastala bi lakota in brezposelnost, če bi se ravnala vlada po ielii bivših vojakov in državo razorožila. On vidi le v orožji- zanesljivo jamstvo miru! * Živi pokopani. V bližini obale pred pristaniščem Woodend v Ameriki so imele amer. vojne ladje svoje vaje. Neka podmornica se je po nesreči zaletela v drugo ladjo — torpedovko — in se je poškodovala, da se je takoj potopila. Voda pa ni mogla vdreti v prostore, kjer je bilo moštvo, ker so se dobro zaprli. Ladja se je zarila v blato na dnu morja in si ni mogla več premakniti z mesta. Pričeli so takoj z reševalnimi deli. Potapljači so se spuščali v morje, tolkli na steno ladje, da ugotove, če moštvo še živi. Prvi dan so takoj dobili odgovor, tudi s trkanjem, da zrak postaja dušljiv. Nastal pa je takoj velik vihar in nemogoči so bili vsi Doskusi, da bi ladjo dvignili. Ko so četrti dan potapljači zopet Radovan Hrastov: Od Mengša do Komende. m. Vlak drdra, drdra. Kolesje vozov enakomerno poje svojo pesem, časih je ta pesem človeku občutena pusto ln enako, dolgočasno; če si dobre volje, ti ugaja, kratkočasi, tudi uspavati zna ... Preko ljubljanskega polja hiti črna kača. Mimo vagonskih naselbin, ki zdaj samevajo brez prebivalcev. Mimo smrekovega gozda, v katerem se skriva mestni vodovod. Po klancu v ovinke in v prvo postajo ob Savj: Ježica! Poznam jo, ona mene. Kadar bo čas in do-spem, kaj več o njej. Je zanimiva Letos Mohorjev »Koledar« ve o njej, da se je tu rodil pesnik Sardenko, ki petdesetletnico obhaja. Pa so še drugi naši možje, zaslužni za našo kulturo, ki so bivali tu: škof Missia, župnik Japelj; celo Prešeren je v njej prebival daljšo dobo. Črnuče in Dobrava in Vaboh in Trzinska gmajna. Ena celota, različen svet. Meja med mestom in deželo v kolikor to že Sava ni. Bi rekel: popolnoma Je! — pa se zamere na Črnučah bojim. Obzirnost povsod, v pisani besedi še posebejl Potem snio v Trzinu. Deželanom znana vas. še bolj prebivalci. So sejmarji, meSe-tarji, trgovci, brlhtni ljudje. Prašičjo rejo drže in goje. Po Hrvaškem kupujejo, povsod prodajajo. Domžale. Slamnikarji. Par let sem so trg in še ne veni, v koliko se tržanl na prsa trkajo radi tega. Morda se in prav imajo, če se! Bogati so, — vsi seveda ne... — industrijo imajo, dela tudi menda dovolj. Odtod gre cesta v Črni graben, nekdaj rokovnjaški kraj. — še eno bo tam, kadar bo. Menim, da kmalu, že drugo leto. Radio-postaja Prva v Sloveniji. 2e zidajo, pripravljajo. Tam nekje v gmajni, proč od trga. Bo slovesen trenutek, ko bo prvič šel glas slovenske besede v vsendr, v vse dele sveta po električnih valovih. Bo brez dvoma važen prehod v žitju naše kulture ln napredka, ko se bo v Londonu kje, ali Pari u. Rimu, Berlinu. Dunaju, Moskvi, kjerkoli čulo prvič,: »Halo! Tu radio Ljubljana...!« Ko bo od-sihtnal n;.5 človek v brezkončnih daljah, morda v ruskih stepah, morda sredi morja, v azijskih puščavah, v ameriških prerijah. čul zvočno besedo naše pesnil: >Hej Slovenci...!« Ko bo dano vsem našim sirom zemlje, poslušati govorico svojih očetov prav iz skušali ugotoviti, aH so ljudje v potopljeni ladji še živi, niso dobili več odgovora. Zvrtali so sicer v potopljeno ladjo luknjo skozi katero so po cevi vpeljali zrak, a bilo je vse zaman, iz ladje ni bilo nobenega odziva. Iz tega sklepajo, da so se vsi mornarji, bilo jih je okrog 50, med njimi tudi povelmikova ž«na s hčerko, na dnu morja zadušili. Ladjo bodo mogli dvigniti šele spomladi, ko ne bo takih viharjev. osrčja, bele Ljubljane. V postelji, pri večerji, kadarkoli. Takrat bo prišel čas, ko bodo naši bratje onstran mej, v Korotanu in Goriški, s solzami radosti v očeh slušall pesem naše zemlje In naših pevcev... Besedo z naših odrov in muziko z naših koncertov in opere ... Vsi tis«, ki jim zdaj to ni mogoče, bodo to mogli. Padle bodo začrtane meje. ker vse-mir meje ne pozna. Sporočali bomo žitje naših domov ln nas samih v vesoljni »vet, da bo marsikdo, ki zdaj niti ne ve, da Slovenci smo! — to zaznal ln vedel hkratu, kaj smo ln kaj zmoremo... Tedaj bo lažje vse, kar je zdaj težko, —i Obdržati stik med vsemi, ki so našega rodu. Pa bili oni v Westfaliji, Belgiji, severni Franciji, ali v Ameriki, Avstraliji, Egiptu, Alek-sandriji. Zavest slovenstva bo močneje vzklila tam kjer zdaj pada ali je »ploh ui; pa tudi v nas samih bo pojačena vstala in rastla v dobrobit našo in naših rodov. O. še je bodočnost pred nami! ŠT. PETER PRI NOVEM MESTU. Neko novo obrt je začel tukajšnji domačin g. Jože Rataj iz Mačkovca. Pod vodstvom svojega brata Inženirja izdelava 1 in pol inetr» dolge bakle iz smole, katere oddaja na Hi* vaško železniški upravi, kjer jih baje železni Ski uslužbenci rabijo pri nočnih opravilih po progah in tunelih. — Proti koncu novembra so prvi naši rojaki — pet po številu — odpotovali v daljno Argentino. Bog daj mladini fantom na tuji zemlji zdravja in zaslužka ter srečen povratek v domovino! — Dne 27. novembra je imel v našem prosvetnem društvu novomeški vikar g. Kek prav zanimivo in zabavno predavanje: »O štirih temperamentih«. Pri tej priliki je govoril tudi ljubljanski akademik Iskra o nameri belgrajske vlade, ki da hoče okrniti ljubljansko univerzo. Soglasno je bila sprejeta resolucija proti vsakršni tozadevni okrnitvi. — Na praznik Brezmadežne je imela tukajšnja dekliška Marijina družba prav lepo slavlje. Praznovala je svoj 25-letni jubilej deloma v cerkvi, deloma v »Domu«. Slovesnosti niso prisostvovala le vsa domača dekleta, marveč mnogo tovarišic tudi iz sosednjih župnij, zlasti iz belocerkovske. — Naslednjo nedeljo nam je predaval v prosvetnem društvu novomeški sodnik g. Prijatelj: »O Francozih na Kranjskem«. Predavanje je bilo za poslušalce tem bolj zanimivo in poučno, ker smo nameravali 18. t. m. vprizorlU »Junaške Blejke«. ŠMARTNO PRI LITIJI. Občina Šmartno pri Litiji je dobila dovoljenje za dva nova sejma. Prvi Je na dan po sv. Treh kraljih, drugi pa v torek po cvetni nedelji. Naraščajska prireditev 18. t. m. je izpadla zelo lepo. Saj je bila to prva tovrstna prireditev, odkar obstoja orlovski odsek. Dvorana je bila polna. Nastopih je 140 obojnega naraščaja. Brez odmora w, sledile točka za točko, ker le tako je bilo . .ogoče 17 tel. točk 7, govori ter 7 deklamaclj izvršiti v eni url In četrt. Posebno ljubek je bil nastop malih 5* gojeuk nešolaric in dekla maeije male Cirilke. Pričujoči so spoznali, kaj je cilj orlovske mladine in kako jo ta organizacija vzgaja za polteno krščansko življenje. Ni bilo vse brez napak, toda kdor je bil pričujoč, je spoznal, da je v tej mladini volja napredovati ln se uriti do čim popolnejšega bodočega nastopa. Izredno je ugajal zadnji nastop, ko je vsa ma-raščajska družina z zastavo prikorakala na oder. V govoru je naraščajnik pozival k zvestobi in iz vseh grl je zaorilo »hočemo«. S pesmijo »Orel leti..« in s krepkim »Bog živi«, ki je odmevalo po dvorani, se je končala lepa prireditev. Občinstvo je zadovoljno odhajalo domov. ŠT. VID PRI STIČNI. (Nove eeste, časopisi.) Izpolnjena nam je dolgoletna želja. Cesta s kolodvora Radohova vas na škofije, Pokojnico, Pristavco, Bič, Za-gorico do Sela pri Sumperku z odcepkom Bič —Podgaber in Pokojnico—Dob se bo gradila le v prihodnjem letu (1928). Oblastna skupščina je potrdila to zgradbo in dala potreben denar. Tudi se bo preložil Spančkov klanec v Temenici. Pred zadnjimi državnozborskimi volitvami smo si ponovno cesto ogledali. — Občine in cestna odbora višnjegorski tn trebanjski so sklenili prispevke, sedaj je pa še oblastna skupščina sklenila prispevati svoj del in ceste se bodo gradile. Tako delajo zastopniki Slovenske ljudske stranke. Svojčas jo obljubljal g. Pucelj za to cesto podporo, listalo je le pri obljubi. Ob zadnjih volitvah so hujskali samostojni, da SLS le obljublja cesto, da bi dobila kar največ glasov, po volitvah bo pa cesta zaspala, kot je spala toliko let. Sedaj lahko vidite, če so bile to res prazne obljube. Sedaj ni volitev — cesta se bo pa gradila. Še nekaj! Začenja se novo leto! Gospodar brez dobrega časopisa, je kot orač brez pluga. Takoj naročimo našega »Domoljuba« — kateri nam prinaša v vsakem oziru, kar rabimo. Sedaj niso časi, da bi hodili po gostilnah z namenom, da zvemo kaj novega. C rs je zlato. V »Domoljubu« zvemo vse novice in dobimo toliko pouka, da nam popolnoma zadostuje. Zato naj ne bo nobena hiša brez ■'Domoljuba«. POLJANSKA DOLINA. Politično življenje se je pri nas ustavilo z agitacijo pred skupščinskimi volitvami. — Omejujemo se le v orijentacljl duhov ln skušamo naše ljudi zainteresirati za delo naših poslancev, tako narod, skupščinskih kakor oblastnih, potom našega časopisja. — Ob tej priliki zopet apeliramo na V9e, kateri čutijo odgovornost pred Bogom, zgodovino tn narodom, naj se zavedo važnosti našega katoliškega časopisja. Posebno naše ženstvo naj se zave svojega poslanstva in naj skuša zajeziti vpliv svobodomiselnega časopisja na svoje sinove, može in druge s tem, da bodi vsaka v svojem krogu propagatorica krščanskih časopisov. »V vsako hišo v Poljanski dolini dober časopis!«, to naj bo geslo vsakega pravega Poljanca. Katoliško prosvetno društvo na Trati se Je po letošnjem občnem zboru na novo poživilo in je upati da postane centrala naših katoliških organizacij, ki prav pridno delajo po naši dolini. Na Silvestrov večer vabimo vse prijatelje našega društva na obisk lepe ljudske igre »Vaški Ionov«. Na dan Novega leta 61 bomo igro »Vaški lopov« ponovili ob 8 popoldne združeno s pevskimi točkami. Na novo preurejena in pomnožena knjižnica tudi vabi na obisk. Kdor hoče dobro čtivo ,naj pride v naše društvo, kjer bo dobil proti mali odškodnini res lepo vzgojno, go-spodarsko ali znanstveno knjigo. ČRNOMELJ. Vlom. V noči od nedelje na ponedeljek 19. decembra je bilo vlomljeno v župnišče, v župno pisarno v Črnomlju. V svinjsko kuhinjo na dvorišču je vlomilec šel iskat stol. Prinesel ga je k oknu in tam izrezal šipe in s tem 6i napravil prost vhod v predsobo, kjer je premetal papirje in vzel ves denar, namenjen za knjige Mo-vorjeve družbe in slike presv. Srca Jez. Od tu je šel v pisarno, pregledal natančno, papirje razmetal po tleh, pobral 7000 Din šolskega denarja, katerega je župnik Bit-nar prejel pred nekaj dnevi za izplačevanje dolgov črnomaljske ljudske šole, pobral tudi cerkveni denar in mašne inten-cije. Vzel je tudi žepno uro. V snegu so se videle razločno stopinje, kar je bilo odločilno. Sum je padel zlasti na nekega brezposelnega, ki je zadnja leta že na veo krajih poskušal ukrasti živila in denar in je bil parkrat na licu mesta zasačen. Orožniki, pod vodstvom g. Lenčka so primerjali njegov čevelj z od tiskom v snegu in se popolnoma ujema, zlasti krpa na podplatih. Sledila je Hretacija in hišna preiskava. Našli niso ničesar. — V nedeljo 18. t. m. smo imeli v dvorani Prosvete versko predavanje o preganjanju kristjanov in smrti sv. Sebastijana, pojasnjevano s kino-filmom. — Zadnjo nedeljo v novembru se je pri nas vršil Fantovski dan, zborovanje 50 fantov iz vse Belokrajine. Trajalo je cel dan, na programu so bila predavanja, telovadba, in kazale so se številne skioptične slike o veličini orlovske organizacije pri nas in na češkem. — Enkrat smo že poročali, da je meseca avgusta odšel neznanokam umobolni 341etni Alojzij Kralj, doma iz Doblič pri Črnomlju. Govoriti ne more, oblečen v slabo, pono-šeno obleko, v hodni srajci. Bil je baje že na Štajerskem ln prešel v Avstrijo. Njegova mati ponovno prosi, da, če bi kdo kaj vedel o njem, da ji sporoči. Naj ga ob-drže, pride ponj mati. Naslov: Marija Kralj, Dobliče 5, pošta Črnomelj. — Ta teden je tudi tu nastopila huda zima. Je 12° C mraza In 8 cm snega. ST. RUPERT. Mesece že s« pri na« na dnevem redu ol>6in.ske volitve, ki ee bodo vršile 8. januarja 1. 1928, Uvod k njim je zaigral Kmetski list, ki je mimogrede mahnil z loparjem po tukajšnjem kaplanu; (pa ga ni nič zabolelo, ker je tega že vajen!) Radičevi in Zerjavovi agitatorji naj pa le vedo, da nista farbarija in demagogija pri na« doma, ampak naj pogledajo v svojo ropotarnico, pa bodo našli mnogo take robe. (Sedaj n. pr. sainostojnežd farbajo neuke ljudi, da bo dobival sedanji župan »plezjcu«. Ves ta »plezjon« bo župan Tomaž prepustil tistemu, ki mu ga bo dal in vsem tistim, ki to verjamejo!) Kmetski list končuje z milo prošnjo in upanjem, da bodo naši volivci b hribov sedaj volili Zupančiča r Rakovnika. Mi smo »e pa drugače zmenili! Bo pa ta> kole: listi sta dve. Prva je naša lista Kmet, ske zveze (SLS), katere nosalec Je dosedanji župan; v drugi sta zvezana Radič in Žerjav, Vsi poštenjaki bomo volili prvo listo, pa naj sm« s hribov al's polja, al' lz št. R upor ta doma. 1. Mi hočemo pošteno gospodarstvo na občini. Pri nas so vso knjige v redu, tudi jih ne uničujemo, kot »o to storili svojčas nasprotniki. 2. Mi hočemo skrbno gospodarstvo) < bčinski denar je javen denar, zato ga je treba varčno upravljati. Dosedaj smo imeli samo BO odstotkov obč. doklad; v novem pro-računskem letu eo pa določene le 30 odstot. kov dražje, le povprašajte daleč in blizu na-okrog, če imajo Se kje tako majhne obč. do-klade. Pa imamo še nekaj prihranjenega. Če je kdo znal gospodariti, Je to znala dosedanja naša večina v občinskem odboru in ho znala tudi v prihodnje. 8. Tudi ceste smo držali po možnosti v redu. Odkar pa razmi lesni trgov, rf (ki pa niso v našem taboru) s svojimi več. niini vožnjami dan za dnem vozijo po naših potih, jih niso v stanu popolnoma v redu držati ne Mjtarji, ne kmetje, ne občina, ne država. 4. Mi smo po veliki večini kme-tsld volivci in zato bomo šli vsi kot en mož v boj za našo kmečko občino. Komandi rali nas ne bedo ne Ml)eralnt gostilničarji (katerih eden ima velik apetit po županskem stolčku), ne liberalni gospodje, ki nosijo naslov kmeta samo za vabo, kot fant krivce za klobukom. Ker so nasprotniki odklonili miren sporazum, za katerega je delal že rajni glavar Svelcc, naj si posledice boja ipripdšejo samim seM. Mi bomo pa šli 8. januarja vsi na volišče in strnjeno volili v prvo skrinjico! LESKOVEC PRI KRŠKEM. Osebna vest. Dobili urno novega Šolskega upravitelja v osebi g. Jožefa Pajka. Do. sedaj je služboval na Goriškem, a se je zdel ondotnenm italijanskemu fašizmu preveč, nevaren, zato je moral oditi. Dobrodošel med namil — Občinska politika. Dne 2. oktobra t. 1. so se pri nas vršile občinske volitve. Izpadle so tako, da si je SLS zopet priborila lepo zmago nad združenimi nasprotniki. Kar niso mogli verjeti, -spodarstvo v zmožne in poštene roke. Dne 20. dec. t. 1. se je vršila druga seja občinskega odbora. Na dnevnem redu so bile volitve v upravni odbor občinske hranilnice v Krškem, Novi upravni odbor, kateremu bo načele val g. primarij doktor Murgel, je trdno odločen gospodariti v občinski hraninild tako, da !>" imela cela občina korist od nje. — Sobu Vsled razširjenja škrlatinke Je šolski P'"1c ustavljen. Živinske potne liste bo Izdajal v bodeča v Leskovcu g. Franc Stare, in na Senušan župan g. Alfonz Urbanč. Štev. S2. Mohorjevih knjig mnogi »e nimate. Pridite nemudoma ponje ln se takoj nanovo napočite. IZ 8PITALICA PRT KAMNIKU. Dne 16. decembra je umrl v Bell župnija Spltalič Frančišek Mlemen po domače Blanc, v 82 letu svoje starosti. Pokojni je bil zelo čislan mož ne samo pri kmečkih ljudeh, ampak tudi pri izobražencih zaradi izredno bistrega uma in plemenitega značaja. Sam do »ebe je bil zelo skromen, toda zelo radodaren do drugih. Komaj 20 let star je bil Izvoljen za cerkvenega ključarja in to službo Je opravljal do svoje smrti j«ko vestno in nesebično. Cerkve so izgubile v njem svojega dol .potnika, duhovniki pa svojega izbornega svetovalca. JEŽICA, V znamenju prireditev urno. Društva in posamezni odseki kar tekmujejo, kateri bo priredil predstavo prej ln boljše. Orlice so sredi decembra igrale »Vestalko«, pevski odsek »Našo kri«, kar vse je dovoljuo uspelo, moralno ln materielno. Orel pa se zadnji čas zlasti skrbno pripravlja na »Silvestrov večere, ki ga kakor vsako leto, tudi letos priredi. Na sporedu je telovadba, deklamacije, šaljiv kuplet »Zupan«, ki bo posebno pripomogel do smeha in vesele zabave, skupno s šaljivo spevoigro »Snubačl«, ki jo Igrajo cerkveni pevci pod vodstvom pevovodje Ma/ovnika in v režiji br. Straha. Vabimo vse, da pridele pogledat. DIŠAVE v zavitkih; glavna zaloga „AT)IUA" F. ftlBENIK v Ljubljani. Pobožna »Domovina". »Možje ln žene, mladeniči in mladenke, sodite s treznim preudarkom, ali je grda gonja proti našemu listu opravičena « pravi »Domovina«. — Kadar je novo leto se delajo žerjavovci silno pozabljive. Nič ne vedo, kako so sto in stokrat krivično napadali naše najboljše duhovnike, kako grdo so se norčevali iz raznih cerkvenih obredov in kako so zasmehovali vse, kar je v zvezi z vero in Cerkvijo. V »Domovini«, z dne 28. jun. 1923 so napisali, da je svetopisemska zgodba o babilonskem stolpu le pravljica, v istem časopisu z dne 26. okt. 1923 št. 43 so trdili, da so »vse pravljice o Antikristu — gluposti«. Pod naslovom »Krščanstvo in paganstvo« je pisala »Domovina t dne 2. maja 1924 št. 18 med drugim sledeče: »Krščanska cerkev, kakor hitro je postala državna vera, je olajšala paganom pristop s tem, da se je zadovoljila z izpolnjevanjem bogoslužnih formalnosti in ni več zahtevala točnega izpolnjevanja nravnih načel. — Pa ne samo to, cerkev je sprejela sedaj v svoj kult mnogo običajev, obredov, slavnosti in simbolov paganskega bogoslužja. Namesto pa-ganske božje trojice ki so jo tvorili Zev3, vladar nebes, Pluton, bog podzemlja in Po-zejdon, vladar morja, je kmalu nastopila krščanska trojica Očela, Sina in sv. Duha. Hero, mater olimpijskih bogov, je nadomestila Marija, ostale paganske bogove pa so odtehtale legije krščanskih svetnikov in svetnic. Bil je sicer hud odpor pri pravovernih prati vsiljevanju paganstva v krščansko bogoslužje, toda ta odpor je bil brezuspešen.t — v povesti »Slana« (»Domovina« št. 47 od 24. nov. 1922) pa stoji med drugim: »Tedaj je razumel človek, kaj pomenja človeštvu Bog: začetnika vsega sveta, a tudi začetnika vsega zla « — O »tretjem redu« je »Domovina« št. 3 od 20. jan. 1922 poročala takole: »Tretji redi, h katerim ne pristopi razen omenjenih ter-cijalk nihče drugi, ne bodo pripomogli k temu, da se iztrebi surovost. Tudi očenaši, ki se zmolijo v ta namen, so brez pomena, če ne greste med narod in ga ne učite. Prav od osebe do osebe. Samo s copernija-nn in z zanašanjem v to, da bo že bog na račun kakega očenaša pomagal, ne zaleže nič.« Itd. Itd. In tako »Domovino« naj priporočajo duhovniki, in tako »Domovino« naj naroča zaveden katoličan? (Krepko tiskane stavke podčrtali ml. — Uredništvo.) Kaj nam podari Mohorjeva družba drugo leto? 1. Zgodovina slovenskega naroda. Na vratih grškega templa so bile v kamen vklesane besede: .'Spoznavaj se sam k To resnično geslo, ki velja tali o za vsakega posameznega človeka kakor tudi za cele narode, je imela Mohorjeva družba pred očmi, ko je pred 20 leti sklenila izdajati zgedovino slovenskega naroda od najstarejših časov pa do najnovejše dobe. Rajni dr. Gruden se je 7, vnemo lotil ne lahke naloge In je Mohor-Janmn do 1. 1917. napisal šest snapičev slovenske zgodovine. Bolehanje in smrt sta preprečila, da ni mogel dokončati velikega dela. Družbeniki so vedno spraševali, kdaj In kdo bo pisanje zgedovine nadaljeval. Iz le- 25 Razno. Koliko Nemci pojedo. Vsak Nemec poje na leto povprečno 49 kg mesa, 12 kg morskih rib, 300 kg krompirja, 172 kg »adja in zelenjave. Oninirldij, kovino, ki ie dražja od zlata, porabljajo za izdelovanje peres v takih pere3nikih, ki jih polnimo s črnilom. Najstarejšo javno uro »o postavili leta 1314. na mostu Caen na Francoskem. Namesto nihala so imele stare ure vodoravno vrteč se tramček. Rdeče morje ima ime »ajbrž po nekem črvu, ki plava po morju okoli v izrednih množinah, večkrat v celili kepah. Črv jo rdeč, zato sc tudi morje rdečkasto svetlika. Tudi pesek puščave tpm okoli je rdečkast, in bregovi puščave prav lako. Rumeno morje ima svoje ime po prahu in blatu, ki ga imenujemo puhlica. Veter prinaša v morje prah iz notranjosti Azije, reka Hvang pa blato, ki je nastalo iz tega prahu. <"'rno morje ni firno, kakor nam pravi ime, temveč ima krasno modro barvo. Svoj čas se je morje imenovalo nego- Slavko Savinšek: V gaiišfeih plaioveh Povest z gorenjskih planin Teče dalje. Ali vedno teže. Mora odnehati in pričeti hoditi polagoma. Rana na kolenu ga skeli. Kri mu močno teče iz nje. 0, da bi koga srečal in ga poslal naprej! Treba bo spet iz gmajne ven, da naleli na človeka; tu v gmajn; zdaj že ne bo nikogar, p'-etemno je. In res stopi kar vprek iz gmajne in čez travnik, dokler ne pride do vozne poti. Noga ga boli vedno huje. _ Hvala Bogu, tamle gre nekdo. »Dober večerk ga ustavi. »Bog ga daj!« odgovori doslec, mlad bradat mož. ;; Saj drži tale pot v Breznico?« vpraša Matija. »Drži.« .Ali ste vi od tam?« >Ne, Samovnikov izpod Suhega vrha sem.« »Ali ste kaj videli Kobentarjevega Matevža? Ke- kli so mi, da je doma.« .Je bil. In šc nekdo drugi ž njim. Pa sto pred dobre pol ure odšla, menda čez.« In pokaže z roko v smeri na Rožico. »Jezus! ; se Javijo Matiji iz ust. - Menda mnlo tihotapita, kot pravijo.« >■ Slišite mož, ali imate kaj srca?« SWS2m. >—' »Ne bom! Slovenec sem!« carj »Ne Donn oiuvcjjcv ............fi„a„. »Matevža in one druge čakapnaGolici fnian-li in orožniki, treba jih je opozoriti!« ^ Tecite za njima. Ne moreta biti daleč. Po Veliki Suhi sta odšla. Najprej malo na desno vprek v gmajno, pa pridete na stezo, ki koj prične leztl v breg. Po oni stezi sta šla.« »Čujte mož, ne morem sam. Ranjen sem, ker sem padel po plazu, ko sem šel čez Rožico z novico. Kaj bi hoteli vi iti za njima?« »Tisto pa ne! V take stvari se ne vtikam! Kaj me brigajo tihotapci! Še mene bi znali ustreliti!« »Čujte, dobro plačilo bi dobili, če greste. Jaa vam dam ln onadva tudi. Lepo vas prosim!« »Ne utegnem! Domov moram, da ne bodo v skrbeh. Saj ju boste kmalu dohiteli!« »Za Kriščevo voljo vas prosim, pojdite, pojditeJ Rešite jima življenje.« »Ne grem, ne morem. Lahko noč!« ln krene dalje. . . . »Slišite, kakor se Bog prosi vas prosim, pojdite!« stopi Matija za njim ln ga prime za roko. »Pustite me, ko vidite, da ne grem. Ne morem! Imam svoje opravke in skrbi. SIcer pa, ali je treba tihotapiti?' Rajši delajte kakor mi, pa vam ne bo treba biti v nevarnosti!« Odrine Matijo stran ter urno odhiti daljo. Matija ves trepeta. Kaj naj stori? Ali naj gre na Breznico iskat znanih ljudi? Ta čas bosta Matevž ln Tilen že Bog ve kje in prepozno bo. Naj gre za njima, Ejfe^SroiVS? življenju je hud nanjo. Krene s poti in se drži nakazane mu poti. Težko 1<»žnjega Koledarja smo pa zvedeli, da lx> nadaljevanje napisal muzejski ravnatelj dr. J o s. M al. Ker smo že tako dolgo in ne-Btrpuo pričakovali to knjige, nam radovednost kar ui dala matu. Obrnili smo so do g. urednika Mohorjevih knjcg, ki nam je ustrežljivo pokazal rokopis. Gotovo nam no bo zameril, ako izdamo Doimoljulx>vim čita-teljeni nekaj malenk<«ti iz knjigo. Odpustil nam bo to tem rajše, iker po tem, kar smo lani brali, ne moremo uašim bravcem svetovati drugega ko to, da se brž priglasijo prt svojem poverjeniku in obnovijo naročnino za Mohorjeve knjige. Kajti knjige, ki bi bila tako obsežna, tako temeljito in vendar teko lahko umljivo napisana in okrašena vrh tega s tolikimi slikami, take knjige ne dobito pri nobenem založniku za 20 dinarjev. Mohorjeva družba pa vam jih za ta denar daje kar pet Dr. Mal začenja tam, kjer je dr. Gruden prenehal. Oj>lsuje nam velikanske francoske ho!i,jt:jc pred dobrimi 130 leti, ki so imele 7« posledico, da se je sprevrnil polagoma po vsej Evivpi celokupni državni, gospodarski in družabni ustroj ia način življenja. D<> takrat vsemogočni graščinski veleposestniki «o izgubili svoje predpravice, prišli so tudi ol» svojo oblast nad podložnimi kmeti. Vsakdo si je sedaj prosto smel voliti svoj poklic, doč m j« poprej moral ostati sin večinoma vedno le to, kar je bil njegov oče. , anooski revolucionarji, ki so boleli Širiti svoje misli ,po drugih državah, so prišli tudi v našo kraje. Stari dedje ao vam morda Se pripovedovali, kako je bito takrat, ko je bil »Francoz« pri nas, kako so »fronkec plačevali, kako ao z »KflpoljonoriK kolovratih po sneženih ruskih poljanah, kako »o »e upirali francoskim vojnim nakladam in kako nialo jim je bilo všeč., da je Napoleon odpravil večino katoliških praznikov, ki pa so jih kljub temu praznovali. V ljudskem sponninu živi tudi še francoska civilna poroka, ko sta morala ženin in nevesta pred župana, ki ju je IHjrouil *pod hruško na kvatre«, kakor so se ljudje zbadljivo muzali. Slišali bomo dalje iz knjige o vojnih beguncih, bi so so potikali po gozdih okoli ali so jo pa mahnili skrivaj ali pa kot torice preoblečeni čez mejo na Koroško, Štajersko ali Ogrsko. Pisatelj nam pripoveduje, kalco je bila urejena francoska politična, cerkvena in sodna uprava v slovenskih deželah, knko so Francozi skrliefc za javno varnoet, kako je bilo s šolstvom in p ros ve to sploh in nam zlasti skrbno riše razmere našega takratnega narodnega gospodarstva. Tu se bomo poučili o naši živinoreji pred dobrimi sto leti, o naši domača obrti, o čipkarstvu, začetkih slaiuni-karstva in tkalstva, videli bomo, kako se j« mla«lina razveseljevala hodeč »na prejo« in kako so po -pustni nedelji to vaške zabavne in poučne večere zaključili s slovesnejšo prireditvijo jn so >projo ra/drliv. Pisatelj, ki govori podrobneje seveda tudi o francoskih davkih in o nekaterih Uaoan-skih olajšavah za našega kmeta, aajde vodno in povsod priliko, da vplete v svoje pripovedovanje kak zanimiv dogodek zdaj iz tega zdaj iz drugega kraja naše domovine iu tako drži v napetem pričakovanju slehernega bravca. Naše ljudstvo ljubi resnico in mu je prav zato tudi zgodovinska knjiga tako pri srcu. Prepričani smo, da si bo Malova knjiga * svojo lx>gato vsebino in z ljubeznijo, ki je i. njo pisana, osvojila uaniah srca vseh in <]a bo ena tistih knjig, ki bodo vedno v rokah Priporočamo jo pa vrh tega vsem tistim ki imajo dosedanje zvezke dr. Grudnove /go. dovine, ker izide pri Malovj knjigi kot pri. loga tudd kazalo /a prvih šest snopifav zgo, dovine slovenskega naroda. Ne moremo zaključiti svojega poročila drugače nego da ponovno opozorimo vse Dtfe klifti vrečar. Nastopi mešani in moški »bor; poslušali bomo radio, prosta zabava pri pogrnjenih mizah. n Kut. prosvetno društvo pri Sv. Lenarili nad Sk. Loko priredi dno 1. januarja igro »Zenitov. K obilni udeležbi vabi odbor. n Kal. prosv. društv« Gobije proda tambura-ške inštrumente, stojala in note. 11 Izgubljeno. Od glavnega do goreiijskega ko-lodvora ae je dne 23. doc. med pol G. in 0. uro zvečer izgubil zavitek. V njeni je popolnoma nov plaši: zelo revne družine. Pošten najditelj se naproša, da ga odda proti primerni nagradi na naslov Kavško-va cesta o, Ljubljana 7. skozi. Keže ga v kožo skozi raztrgano obleko, ali vendar se rine dalje. Žene se, da mu sapa zastaja, da ga v grlu tišči. Srce mu bije vedno močneje in v glavi čuti omotico. Da bi vsaj na stezo prišel! Preriva se skozi gosto robidovje, ne vidi pa nič več, ker je tema že gosta. Mukoma se vleče dalje. Že hodi pol ure, se mu vidi, in še ni na stezi. Kaj če je zgrešil smer? Z novimi močmi se požene dalje. Tedaj začuti, da mu pričenja iz rane na nogi liti kri. Ne utegne je obvezati na novo. Dalje se mudi! Za življenj:' tovarišev gre! Tema se mu dela pred očmi. O, da bi bil vsaj nn s!, -.i! Sune v grmovje. Tu je nekaj! Skloni se niže: da, da, to je steza! Pozna jo, že je hodil po njej z Matevžem! Z novimi močmi hiti dalje. Noga je ko svinec težka, v grlu duši in peče, žeia ga, da bi rjul od bolečine! Noga mu klocne, zgrudi se na kolena. Čuj, ali ne hodi nekdo? Z zadnjimi močmi posluša v noč. Kamen se je sprožil. Ne more dalje. Kleče davi iz grla: > Matevž, Matevž!« Posluša. Nič! >Tilen, Tilen!«' — Zopet nič. Z rokami si pomaga dalje. Po vs h štirih se plazi. Kliče, ne kliče, ker no more več, samo Šepeta še: »Matevž. Matevž!« In spet se zažene dalje v stezo po vseh štirih, znova šepeta: >Tilen, Matevžk Noga težko udari ob tla. Zamegli se mu pred očmi: vidi za hip pred seboj Lizo, kako ga vabi! Nato Cilko in Matevža, Matevžu teče kri, vidi. >Matevžk zašepeče. Pa se mu zvrti v glav!, v grlu ga stisne, roke omahnejo. Tema mu zalije oči, Matija pade nezavesten na tla in sc zavali v grmovje ob stezi, kjer obleži nepremično. Peto poglavje. Matevž iri Tilen sla vse dni pridno pripruvljala blago za sobotno popoldno. Enako nista počivala Anže in Mohor. V Št. Petru, kjer je bilo središče vseh tistih, ki so se ukvarjali s toni, da so skupljali blago za tihotapce, so imele posebno ženske, ki so se pečale s to stvarjo, dovolj posl?., preden je bilo zbranega dovolj blaga. Ni bila malenkost, znositi skupaj za šestero močnih fantov, ki je med njimi sumo Tilen tovoril za tri druge, pa tudi Matevž in Matiji nista mnogo zaostajala za njim". Toda v soboto dopoldne je bilo vse blago zbrano, nahrbtniki že pripravljeni in do vrha napolnjeni. V Brezovici pri Matevžu na skednju so pripravili vse skupaj, čakali so še Matije in Janeza in se čudili, ker ju ni bilo zjutraj kot običajno, ker so se bili domenili, da se snidejo po dveh različnih polih. Ker le ni bilo obeh Dobravcev, so se zedinili, da odneseta Anže in Mohor svoja tovora že za dne v Ilrastje, ž njima pa Tilen oba tovora za Matijo in Janeza, ki sta se vedno najpreje oglasila v Hrast ju. Matevž pa je še malo pogledal po posestvu, ki mu je bila sestra le z nejevoljo in v veliki ljubezni do brata kos. Dogovorili so se bili, da bosta šla Tilen in Matevž z Brezovice po Veliki Suhi ter bosta ob enajstih čakala v Zajčjem grabnu pod Musenikom. Tja naj pridejo vsi štirje iz Hrastja skozi Radiški graben in čez rob vsaj do enajstih, da potem skupaj odrinejo čez Hrastniško sedlo nad Golico in končno na Rudni kin tam mimo v Dobravo. Vsi so upali, da bosta Šinkovčeva dva vsaj do popolne v Hrastju, in Matevž je še naročal Anžetu in Mohorju, naj ja dovolj zgodaj odrinejo iz Hrastja, ker imajo ovinek do Mu-senika. Tilen seje vrnil popoldne iz Hrastja in povedal Matevžu, da Šinkovčevih dveh še ni tam. Matevža je zaskrbelo. >Še nikdar nisla mudila, posebno Matija ne,i ja stoljubiio, nato gostoljubno. V novejšem fvsu ja prestavil neki geograf grško besedo »negosto-ljubno* z izrazom črno, in tako je prišlo morja do ne ravno priporočljive označbe. ■Mrtvo morje se imenuje ze.to tako, ker no mere prebivati v njem nobeno živo bitje. Cel« ■iz svetovnega morja tjakaj prinesene ribe v kratkem času poginejo, tako slano je to morje. Njegova voda ima v sebi 25 odstotkov soli in solnih primesi. Belo morje pomeni v ruščini Svetu morje. I o pa zato, ker je tam dosti otokov s samoel.ini, v katerih živi v nedostopni samoti veliko menihov. Menda so menilo še sedaj tnm, kljub boljsevi-ški vladi. Duhovnik l'.i l>l»val čez kanal. Sieer nekemu gospodu L. ni všeč, ee pišemo o kanalu, pa tako pride, da moramo pisati. Sedaj bo P«™ čez kanal tudi župnik Quarrie iz Ncvv Yerseya v Ameriki. 45 lel j'1 slar' izboren plavač, in J« dobil doma v Ameriki z« marsikatero plavalno leK-lno. In zakaj bo plaval/ Zato, da bo cerkov dozidal. Leta in leln i° zida, (lo polovice jo F* PREDDVOR NAD KRANJEM, dvorani Kat. prosv. drušlva se lx> vršil nad vse zanimiv Silvestrov večer s sledečim sporedom: »Goepa, lid je bila v Parizu.« veseloigra v treh dejanjih. »Kakršen gospod — taik fluga,« burka v enem dejanju. »Rožmanin«, spevoigra. Staro ln Novo leto. Začetek ob f.rmih zoečer. Vabimo! »Mladi kemik«. Spisal prof. Maks Prežel]. Cena za lepo opremljen izvod celo platno 42 Din. Kemija je temelja za vse gospodarske in tehnične vede, zato bo knjiga služila tudi poljedelcu, rokodelcu in obrtniku. Že vsaka osnovna šola bi morala nuditi temeljne kemijske nauke, ki so za praktično življenje vsakemu potrebni. Po knjigi naj seže torej ne samo dijak srednjih in meščanskih šol, temveč tudi napreden gospodar, ki mu Je na tem, da v svojem gospodarstvu napreduje. Prezeljeva knjiga je pisana tako priprosto, da jo mora vsakdo, ki jo pazljivo čita, razumeti. Knjigo je založila »Jugoslovanska knjigarna« v Ljubljani. Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hoteia,Union'. Obrestome naiugcdneje. Posojila proti vkniižbi na posestva, proti poroštvu L t. d. Gospodinje, ali se zavedate tvojih dolžnosti? Ali veste, da je zdravje VaSe ••nižini v Vaših rokah? Nesnaga in umazanija sta največja sovražnika zdravja; pobjje'e jih uspešno le ako uporabljate za pranje in čiščenje samo MILO »GAZELA«. Meh za smeh. Sodnik: »Ali veste, kaj se bo zgodilo z vami, ako poveste neresnico?« Obtoženec: »Vem. Zaprli me boste.«; — »Tako je. In ako poveste resnico?« — »Me boste tudi zaprli.« V velikem mestu je stalo zunaj trgovine napisano, da se tu prodaja vse samo na metre. Neki šaljivec je vstopil in zahteval en meter mleka. Prodajalec pa ni bil kar nič v zadregi, pomočil je v posodo prst ter na prodajalno mizo napravil črto, dolgo en meter. Šaljivec ni maral, da bi se vjel v lastno zanjko, zato je vprašal za ceno. »Štiri dinarje,t je odvrnil prodajalec. »Že dobro, tu je denar, pa prosim da mi zavijete.« Učenec je pisal s počitnic svojemu učitelju: »Doma so zelo zadovoljni z uspehom, katerega sem na Vaši šoli dosegel. Ko sem prišel k Vam, nisem znal ničesar, zdaj znam pa desetkrat toliko.« Em. Fi& Zagreb Sudnlčka ulica br. 3/12. dobavlja kolesa, dele koles, pneumatike, šivalne stroje, gramofone, gramofonske plošče, ter nogometne žoge po najnižjih cenah. Zahtevajte veliki ilustrovant brezplačni katalog. Aoa Čil s svojimi 185 cm dol-j/imi divninii Lorelei lasmi som dobila iste »sled uporabe pomade, katero sem sama iznašla. ista je priznana kot edini sredstvo proti izpadanju, za podkrepitev razvitka za goste lase in za ojačenje las. Pospeši pri damah, gosoodili in otrocih razvite); gostih in krepkih las in jim da žo po kratki uporabi naravni blesk in naravno barvo ter jih varuje pred prera-nim osivenjem tja do visoke starosti. Cilag-pomada odstrani prhljaj tekom 4« ur. Nobeno drugo sredstvo ne vsebuje toliko hranljivih snovi za la-ie. kakor Oilag-pomada, ki je po vsej pravici pridobila si svetovni sloves, ker dame m gospodje že po uporabi prve steklenice dosfžejo nujboljSi uspeh; izpadanje las i«) tane popolnoma že po nekaj dneh in pokale se takoj nova rast. Ta uspeh dokazuje moj 50 letni jubilej in milijoni zahvalnih pisem, Iti sem lih prejel« iz celega sveta. Cena velikemu ,'ončku Cilag-pomade Din oO'—, dvojnemu Din 90'—. K vsakemu lončku Je potrebno: I stekL Special-Sliampoo f«a 20kratno izmivanje glave) Din 25'—. — Poštnina posebej. Razpošilja se proti povzetju ali predplačilu iz tovarne za S. H. S. Laboratorij „Aurora", Sremska Kamenica it. 7. Preprodajalci in znutnpnlkl se »Sejo in v.e krajo. V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«! 26 Kel, pa je moral t delom prenehati, ker mu je zmanjkalo sredstev. Sedaj pravi: »Morda mi bo kdo za plavanje naklonil kakšno večjo vsoto; denar bom porabil izključno le za gradbo župne rerkvo.« Temu požrtvovalnemu plavaču moramo privoščiti res največji uspeh. Pogrebni običaji (nadaljevanje). Prav ostudni so pogrebni običaji v mestu Urga v Mongoliji. Mrliča peljejo enostavno ven na prosto, tam čakajo psi in planejo po mrliču, ko bo sorodniki umrlega še čisto v bližini. — Pri mestu Bombay v Indiji so tako zvani »stolpi molčanj:)«, kjer pokopujejo svojo sorodnike Pnrzi, bogati trgovci iz Bonibaya. Parzom je ogenj svet, je voda sveta in je zemlja sveta. Z«to mrliča ne zakoplje, ga no »ežgejo in ga tudi nt vržejo v vodo. Denejo ga noter v tak odprt stolp; jastrebi, ki čakajo na žrtev, planejo na mrliča in požro vse mehke dole; kosti pomete stražnik skozi luknjo v sredi stolpa v spodaj se naha-jajočo klet. Ko kosti se-gnijejo, jih raztresejo, vzame jih veter ali pa jih pojedo jastrebi. vznemirjen govoril Matevž. »Moralo se jima je kaj pripetiti.« »Eh, kaj neki? Matija se Lize ne more nagledati, Janez pa se sam brez njega ne upa geniti čez rob Golice!« »Ti samo vedno norca briješ iz vsega, Tilen, nobena reč te ne razburil Kaj veš, kaj se je vse lahko zgodilo od takrat, kar smo zadnjič tovorili.« »Morebiti se je Matija že oženil, pa se mu ne da hoditi od novopečene ženice v Goliške čeri?« »S tabo res ni mogoče resno govoriti! Ne vem, kaj bi te moglo kdaj spametovati?« »Kaj, ko bi se še jaz oženil?« de Tilen navidezno silno resno, pa se mu vidi, da cikn na Matevža in Cilko, ker mu je bil tovariš zaupal, kako se mu je zgodilo pri Hribarju. »Vsi se pripravljate, da zlezete v kurnik.« »Rajši nehajva, Tilen. Leživa ,da se naspiva za noč in se ušesa in oči odpočijejo. Dovolj bo opravila nocoj, se mi vidi!« »Kar dobro bi se mi zdelo, ko bi se lahko malo pomenil s financarji!« se norčuje Tilen. »Saj bi se bil zadnjič lahko, pa se ti je preveč mudilo stran od njih.« ...... , . «s »Kaj bi pa delal ž njima, ko še ti nisi imel kaj °PraSebodo ti ušli ne, rajši glej, da jim ti odpetašk »Ce se ne bom preje oženil! Daj no, Matevž preskrbi mi no kako Korošico!« mora imet. Tilen ^taSla' pozna, zato mu pusti veselje. Ležeta seno v skednju in Tilen kmalu zasmrči, ker ga je u trud d potz^vema nahrbtnikoma v solncu m Matevžu nege spanec na oči ^rbi ga jčijo radi Matije in Janeza, premišljuje, kaj bi ju moglo za držati Janez se je morda skesal, saj itak ni bil preveč vnet za nevarni posel in so mu mogoče zadnjič financarji nagnali strahu v kri; ali Matija, ta, ki se ni dal zlepa oplašiti, kaj bi bilo tega zadržalo? Lizaf Ta še najmanj. Ker je pogumno dekle in ve, da gre Matijevo tihotapljenje radi ženitve itak že h koncu. Da bi ga bili financarji ujeli? Težko, ko pa tako dobro pozna vsako stezico, vsak grmiček, posebno na dobri.vski strani, ki je bolj nevarna od koroške. Morda sta pa morala po kakem ovinku, da sta se ognila stražnikom, pa sta se zakasnila? No, ponoči se že dobe. Tako tudi Matevž zaspi in zbudi ju šele setra, ki jima je pripravljala večerjo. Pomalo se je že pričelo mračiti in morala sta se požuriti, ker je bilo treba hoditi silno oprezno in je pot vzela trikrat toliko časa kot pri navadnem dovoljenem poslu. Še več časa pa so vzeli ovinki in izogibanja čez travnike ter prehod čez železniško progo. Na vsakem koraku ju lahko ustavi financar ali stražnik ali kak drugi, kt bi ju izdal prvim. Tako je bilo že čisto temno v gmajni, ko sta stopila vanjo. Zda i je bilo treba še več je previdnosti; vsak korak je bilo treba premisliti, ogibati se navadnih shojenih stez in iti čim najbolj mogoče naravnost v breg, da se nadoknadi previdna in oprezna hoja s skrajšanjem poti. Vso pot ne govorita niti besed.ee; vesta, da ima vsak grm ušesa in vsaka pečina. Nekaj časa ležeta po desni rebri Suhe, nato pa amjeta čez njo iu na desno vprek, da prideta pod Mušen.k od leve Plati, kjer je bil Zajčji graben prenevaren *! tovorjenje. Ravno ko se misli spustiti Matevž a Ti -nom v Suho, se mu zazdi, da ga je nekdo^poklical. Stopi urno za Tilnom, ki se je ze spusčal v Graben in ga tibo vpraša, če ga je zval on. Tilen odkima. Vaše telo t**----^ zahteva nego, di ostane zdravo. Za pravo nego telesa se uspešno rahi že od dedovskih časov pravi Fellerjev milodišeči hlsafluid. Oslabljenemu telesu doprinaša moči in sveiosti, oživ-Ijuje živce, iači mišice in tetive ter deluje dobro na vse ostale dele telesa. Masiranje in drgnenje z Elsaliuidom pospešuje obtok krvi ter vzdržuje tako telo vedno odporno in čvrsto z« delo. Umivanje z Lls»-tluidom jači (rudne oči, deluje umirjeno na živce ter ublažuie boli. V zunanji in notranji uporabi je najbolja zaščita proti nahodu, influ-enci, gripi in drugim nalezljivim boleznim in prehladu. Raztopljen te izvrsten za izpiran;e ust. grla in goltanca. Llsafluid ie že 30 let tako priljubljen le zato, ker je vsestransko uporabljiv, zuname in notranie. kot naizaneslji-veiše domače sredst\o in kozmetikum. Močnejši je kot irancosko žganje. Zahtivajte v lekarnah iu tozadevnih trgovinah tudi v oanimnjiili krajih izrecno ..Kcllerjev" prav. r!*aftuidv po.zku-.niti steklenicah po 6' . dTojne po ali Specijalen po l'in. Drutfave naročilo direktuo po pošli, potem je ceneje, čim več n količino naročile naenkrat, ker stane :'. omotom in poštnino vred 9 poizkus. uli r. dvojnih ali - špecijalni slekl. C- I*in Zdravnik: ,Veseli me, da jo vaš mož končno le opustil kajenje. Precej trdne volje je treba zato. i Žena: »Da, imam dovolj trdne volje.« * »Poslušaj moj svet ter nikar ne jemlji od tega človeka na posodo. On zahteva pozimi 12, poleti pa celo 14 odstotkov. »Kako pa to, da poleli več?i »Zato, ker so dnevi daljši.«. * »No, kako ti ugaja moja nova obleka, katero sem si kupila na obroke?« »Hm, zdi se mi, da si danes sumo prvi obrok oblekla.i Poročne prstane v veliki izbiri priporoča JOSIP JANKO, urar v Kamniku, na Sutni, nasproti farne cerkve. 10311 Vsem ccnj. od/makem se zahvaljujemo za naklonjenost v letu 1927 in želeči veseio novo leto 1928 se priporočamo za nadaljne zaupanje. Franc Crobath d. z o. z., Kranj Ustanovljeno leta IS85. i» »4 n :w l Naslov označile jasno: Lekarnar E U G & N b.FgLIER STJBKA DONJA ELSAThG 16, HRVATSKA »No, kaj pa ti počenjaš tukaj, dolgo te že nisem videl.« »Na ženitovanjskem potovanju sem.; | >Kaj, na ženitovanjskem potovanju? | Kje pa imaš ženo?« »I, eden mora ostati doma ter nadzi- j rati v trgovini.« I Pridno in pošteno deklo iščem za vrtna dela in v pomoč kuharici, pri dobri trg. hiši v Ljubljani. Piača po dogovoru. Ponudbe na trgovino A. Žibcrt, Ljubljana, Prešernova ulica. semensko" deteljo kupuje \edno po najvišji dnevni ceni FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska c. 36. - Cena sc določa po kakovosti, zalo pošljite k ponudbi vzorce. Lovske puške flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribolov, kupii pri: F. K. KA1SER, Ljubljana, šelenburgova ulica št. 6. 8972 BRINJE" SLIVE in FIGE dobite najceneje pri FRAN POGAČNIKU, Ljubljana, Dunajska cest« 36. —• Zahtevajte ponudbe! Najprimernejše in najlepše novoletno darilo je srečka državne razredne loterije Premijo Din 500.000.-- ie zadela pri zadnjem žrebanju srečka, kupljena pri Zadružni gospodarski banki d. d., ki jih iina v Ljubljani in pri podružnicah Bled, Kranj, Kočevje, Celje in Maribor še na razpolago. Cene srečk: Cela 100 Din, polovica 50 Din in četrtinka 25 Din. Vsaka srečka zadene I - Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja /a enkrat Din 5. Naročniki „I)oino!juba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske p«. trebSčiue ali prodajajo svoje pridelke uli iSčejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Parcelo gozda d°b™ žčeno, ki meri pol joha, prodam v Ravniku. -Poizve se v Guncljah Stev. 9, p. St. Vid uad Ljubljano. Rmetsho posestvo v prija/.ui legi, kupi Korošec, Rimske toplice. Naročajte Domoljuba 1 Vaipnra la s°d»rsko obrt sprejme pri prosti VdJCIll/Cl hrani, stanovanju in perilu FRAN RF.PIC, sodar, Ljubljana, Trnovo. Surove kože divjin kupujemo po najvišjih dnevnih cenah, n. pr. lisičje, lepe zimske, od 300 Din dalje, kune zlatice od 1000 Din dalje. — Istotako plačujemo po najvišjih ccnah tudi druge kože. Eiigij Eber, trgovina s krznom Ljubljana — Kongresni trg št 7 (Zvezda), Veselo in srečno novo leto Ljubljanski oblačilni bazar dr. z o. z. Ljubljana, Mestni trg 6 Srečno novo leto teli svojim odjemalcem i. Klemenčič, trgovcc, Kamnik „®]UiaM« htli joojim r/2% v°inc odškodnine ln vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loflerije. Izdajatelj: Dr. Franc Kr.lovec. 1* Urednik; Franr Kabrct. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ccfc