235. številka. Ljubljana, v petek 12. oktobra. XXI. leto. 1888. Izhaja vsak dan Bvećer, izimši nedelje m pi'aznike, ter velja p« poŠti urejeman za a v.h t r o - o g e r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol letu s gkL M četrt leta 1 KlcL, /.a j*don mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub I j a n o brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld.. za ćetrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr- za četrt. leta. — Z.l tuje dežele toliko već, kakor poštnina znaSa Za oznanila plačuje se od cetirisiopne p t.!t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 5 kr., ta se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in oprav niStvo je v Gospodskih ulic.ili št. 12 UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, ivklamacije, oznanila tj. vse administrativne stvari. V I*fnt»l|anl 12. oktobra. tče žida skozi vrata vržeš, pride ti zopet skozi okn » nazaj." Teh besed spominjali smo se včeraj dobivši v roke zloglasno poluradno perutnino, ki čuje na ime „Aftramer Zeitung" in katero ureduje krivonosi Sehlesinger, živeč v Zagrebu ob ofi-cijoznih prepelicah in ob mani, padajoči z »ladjarskega neba. Ne da bi ga bil kdo za svet uprašal, ne da bi imel kuj naročnikov v Slovencih in sploh kacega povoda, ampak iz same semitske domiš javosti izvalil je zopet članek in dal mu naslov „Ein Mahn-wort an die Slovenen". S tem člankom potrdil je samo to, kar že davno vsak misleč človek ve, da je eemitsko časopisje nedosežno v svoji arogauei, nedosežno pa tudi v svoji plitvosti in nevednosti. Arogantno je, ako se spiše tak članek v podobi dopisa iz Ljubljane, ko Vender vsaka vrstica glasno trobenta, da je vse jako okorno v Zagrebu skovano; skrajna aroganca je, ako si poluradni Sehlesinger usoja svariti narod slovanski in kri-tikovati kateregakoli naših poslancev; uprav nesramno pa je, ako se pisari o razmerah, o katerih ima dotičnik ravno toliko pojma, kolikor zajec o kaki Beethovenovi simfoniji. Da je temu res tako, prepričajo se blagovoljni čitatelji takoj, ako jun navedemo le pur stavkov iz rečenega članka, kakor: „Es gibt uuter den slove-uischen Abneordneren eiuige Herren, welche durch einen exe.essiven u n d a u fd r i n g 1 i e h e n N a-tio na lis m us auf dem besten Wege sind, den Slovenen die Svmpatbien, deren sich eiue kiiittig empor-strebende Nation, erfreut, zu rauben". To je vender hud |ioper in gospod Sehlesinger pridobil bi si veliko hvaležnost, ko bi nam hotel povedati imena onih poslancev, ki so tako „exeessiv national". A pride še hujši! Kajti malo naprej čita se doslovno: „In Karnten herr^cht heutzutage gliick-liehervveise noch voller natiotialer Friede zwiscbeu Deutschen und Slovenen. Die letztereu er-freuen Hich voller Beriicksichtigung ihrer nationalen Interesseu in A m t und S c bul c und vviinschen gar nichts anderes, als die Krha it on- des gegenwartigen Zustandes*. S človekom, ki piše tako bedastoću na potrpežljivi papir, pač ne sodi, da bi se dalje prepirali, ker je le odkritosrčnega pomilovanja vreden. Svetujemo mu torej, naj svojn svarila obdrži lepo za«e, naj pometa pred svojim pragom, kjer bode imel obilo [»osla, pred vsem naj ne prepoveduje, da se naši poslanci ne sinejo brigati za koroške zadeve, kajti ta pvopoved lopnila je Sehlesingerja samega po ustnih. Recimo, da bi naši poslanci res ne imeli pravice brigati se za razmere v sosedni cislitavski kronovini, za položaj sorodnih bratov, od katerih imajo pitano pooblastilo v rokah, — od kod pa ima obskurni Schlesinger pravico, iz T r an s 1 it a v i j e, torej iz inozemstva umešavati se v uaŠe zadeve in nadlegovati nas s svojimi neslanimi svarili ? Zatorej nam bode v bodoče prav ljubo, ako nas Schlesinger ne osrečuje več s svojo oficijozno modrostjo, marveč svoje lepe nauke uporablja doma, kjer ima na razpolaganje prav zanimivih uprašanj. Ondu naj postavi svo,o luč na polovnik in našel bode hvaležnejih čiuteljev, nego v nas. Onkraj Sotie so za tako izrodke, kakor je omenjeni Članek, vsaj mej Schlesingerjeviini pristaši in istoveroiki agodnejSa tla, v nas pa je, hvala 13ogu, vender še malce boljše, kajti takraj Sotle še ni — orijenta! Iz deželnih zborov. IDeželni z'bor Icrsuzijslsi. (XI seja d Me 11. oktobra 1 888.) (Konec i Poslanec Detela poroča v imenu finančnega odseka o prošnjah županstev v Gorjah in na Brez-nici za podporo zu uravnavo Savskih bregov mej Bregom in Zas|)im in nasvetuje, da se izroči deželnemu odboru za natančneje izpovedbe. Dalje poroča o prošnji občine Velike Poljane za podporo za na pravo vodnjakov in nasvetuje, naj se prošnja izroči deželnemu odboru z nalogom, da dovoli tej občini primerno podporo iz zavarovalnega zaklada. Poslanec Pak i ž podpira prošnjo in misli, da ker se je občina že izjavila, da vse zemljišče, kolikor ga je v občini, da brezplačno za dolenjsko železnico in nasvetuje, naj se deželnemu odboru naroči, da da občini Velike Poljane iz zavarovalnega zaklada 200 gld. podpore, ali pa iz deželnega zaklada, vlada pa naprosi naj bi dala podporo. Deželni predsednik baron W i n k 1 e r pravi, da je vladna podpora za take namene /avisna od tega, da so načrti predloženi. Predlog poslanca Pakiža se ne vsprejme, odobri se pa nasvet finančnega odseka, drugi- del predloga poslanca 1'akiža se potem vsj»rejtue. Poslanec Detela poroča v imenu finančnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora Novomeškega zavoljo podpore Za cestne potrebščine. Poročevalec pravi, da kakor se je v zadnji seji razpravljalo, Novomeški cestni odbor nikakor ni storil svoje dolžnosti in da mu je deželni zbor dovolil za tekoče leto 2000 gld. podpore, Ker pa davkoplačevalci ne morejo zaradi malomarnosti svojega cestnega odbora trpeti, izroči se prošnja »lezelnemu odboru, da mu, ako bode cestni odbor Novomeški storil drugo leto svojo dolžuost, dovoli primerno podporo. Poslanec P te i fer: Ker radi silno nujnih opravil nesem mogel navzoč biti pri predvčerajšnji seji, danes naglnšam, da — če na primer Novomeški cestni odbor pro 1888 pobira 9% pri klado — treba v poštev jemati tudi cestno tlako, k< nadomesti gotovo drugih 9 do 10% tedaj skupaj 19%. Tudi je treba pomisliti, da udje cestnega odbora neao v §§ zuajdeni in učeni, ampak, da so preprosti trgovci ali kmetovalci, če današnje prošnje Novomeškega cestnega odbora v deželnem zboru ne moremo inerijtorično rešiti radi pomanjkanja preudarka stroškov in dohodkov pro 1889. bodo cestni odbor predložil proračun in to lahko dopolnil pred koncem tekočega leta ter dokazal, da vse stori, kar dopuščajo sedanje neugodne gospodarske razmere in siabe moči davkoplačevalcev tako, tla bo deželni odbor omenjeno prošnjo, katero mu danes odstopimo, lahko povoljno rešil; z ozirom na t" prav toplo priporočam Novomeški cestni okraj za izdatno podporo. Poslanec dr. Samec poroča v imenu upravnega odseka glede dovoljenja doklad za okrajne ceste in nasvetuje slavni deželni zbor sklene: 1. Okrajnemu cestnemu odboru ŽužemperŠkemu se dovoli, da sme v pokritje za leto 1889. v proračunu izkazane potrebščine za cestne namene pobirati v tamošnjem cestnem okraji 1889. leta 12% priklado na vse neposredne davke z izredno doklado. 2. Okrajnemu cestnemu odboru Škofjeloškemu in Krškemu se dovoli, da smeta v pokritje za 1. 1889 v proračunu izkazane potrebščine za cestne namene pobirati 1. 1889. vsak v svojem cestnem okraji 15% priklado na vse neposredne davke z izvenredno doklado. 3. Okrajnemu cestnemu odboru Logaškemu in Radovljiškemu se dovoli, da smeta v pokritje za I. 1889. v proračunu izkazane potrebščine za cestne namene pobirati 1. 1889. vsak v svojem cestnem LISTEK. Ukrajinske dume. (Češki napisal E. Jeli nek; poslovenil Pod v i d o v 8 ki.) II. Bajda v zankah. Mladi Bajda je kruto črtil panstvo in prestopil zato k Sičskitn Kazakom, kateri so bivajoč ob otoku Črtomlika v Dnjeper junaško živeli in čast delali svojemu „košua. Dobro je bilo tam Bajdi in on se je kmalu privadil uredbi proste kažaške družine. Tudi v tem „koši" veljal je red vse ostale zaporoške Siči: ata-mana-batka so ubogali, sodnike, tajnike, tabornike, horužnike (prapornike) in pernačnike so si volili, radi se bili in v šolah se marsikaj učili. Inače v miru „ščo zarobljali, to propivali a jak zahuljali, muziky najmali'. K tomu puši liso iz pipic, jdesali, vriskali — toda žene 80 malo ljubili, kajti velika ijubezen do žen ---- najhujši strup Sičske hrabrosti in prostosti. Sviđalo je to Bajdi, oproščenemu poniževanja in blapčevanja; prijetno mu je bilo veseljačiti, pre pevati in pušiti iz pipic. Vsa Sič se je ondaj dolgočasila, mir je trajal dlje nego običajno. V žlebičih kazaških mečev posušila se je davno b'sutmanska kri. Mej ženami kratkočasja ne hkaje pobijali so čas le v gostilnah. Tu zakoprni Bajda nekega dne nenadoma zelo po ženskah. Kaj Čuda! Bil je mlad in imel je nekdaj na dvoru ošabnega gospoda polno žen okolu sebe. Tako objeda u z dolgočasenjem in nad to na-duševan z vspominki mladih let, pričel je v resuici pripogibati svojo glavo na njedra krasne ženske, gledati globoko v njene oči, poslušati ljubeznjivi šej)et njenih besed in uživati na svojih ustnicah krvave in vroče njene ustnice. O, hotel je zopet ženske goreče ljubiti . . . To hrejienenja na Sići uehvaljeno javi o veselem trenutku in pri polnej časi svojim tovarišem. Oj! Po sobi zazveuelo je pusto, da skoro za- smehovalno krohotanje vseh tovarišev, kateri so, na nič takega misleči, pozabili na čare ženskega radovanja. V njihovih dušah izmrla je davno ta misel in poslednja iskra mehkužne ljubezni ugasnila je v njih nezmotljivo. Ljubili so ženske le tako, le tako . . . Bajda je šel osramočen ven, tja bliže k stepi kam. Preklinjal je sam svoje hlastanje in sklenil, da ne bo nikdar več goreče premišljeval o ženskah, temveč da bo, hodeč po sledu svojih gospodov bratov, hrepenel le po tem, kako Sičsko slavo z uda-nostjo in hrabrostjo krepiti in po svetu širiti. Ali Bajdova družina sodila je strogo to njegovo odpadljivo misel in sklenila v zboru, da ozdravi molojčevo unemo- * * Ko so se za novo bitko zbirali oblaki, privedli so k Bajdi krasno ženo. Bila je kakor omamljivi cvet v starih pravljicah. Mlada je bila in čarobna. Bajda je pred tem le slišal praviti, pa so take ženske na svetu. Zdela se mu je kakor čarobna bajka ne-izkončne dovabnosti. Kar je kedaj S.čskega v se okraji 20% priklado na vse neposredne davke z izredno doklado. 4. Okrajnemu cestnemu odboru Ložkemu se dovoli, da sme v pokritje za I. 1889. v proračunu izkazane potrebščine za cestne namene pobirati v tamošnjem cestnem okraji 1889. I. 25% priklado na vse neposredne davke z izredno doklado. 5. Deželnemu odboru se naroča, da potrebno ukrene zarad prepisa in pobiranja pod 1 do 4 dovoljenih priklad. 6. Deželni odbor se pooblašča, da okrajnemu cestnemu odboru Kočevskemu [»obiranje od njega v pokritje v proračunu izkazane potrebščine sklenjene 20% priklade na vse neposredne davke z izredno doklado za 1. 1889. dovoli in ukrene potem, ko bo načelnik tega cestnega odbora predložil zaostala potrjila o razglasu dotičnega sklepa. 7. De želni odbor se pooblašča, da onim okrajnim cestnim odborom, kateri potrebščine svojih cest I. 1889. ne bi mogli pokriti z 1 0% priklado na vse neposredne davke z izredno doklado, pri dokazan1 potrebi in na podlagi pravilno sestavljenega proračuna dovoli za 1. 1889. znotraj postavnih mej 10% presegajoče priklade ter ukrene potrebno zarad pobiranja teh priklad. 8. Deželni odbor se pooblašča, okrajnemu cestnemu odboru Logaškemu obrok za poplačanje od I. 1886. deželnemu zakladu dolžnih 2000 gld podaljšati do tja, da bo zgradba ceste iz Dolenjega Logatca na Iiovte izgotovljena. 8. Deželni odbor se pooblašča, da sme I. 1889. v mejah za cestne namene pri deželnem zakladu na razpolaganje stoječega kredita, za take cestne zgradbe, katere je treba hitro zgotoviti, proti posledobnemu poročanju in opravičenju slavnemu deželnemu zboru in s primernim oziranjem iih razmere prometa v deželi, dovoljevati podpore eventualno predplačila ali ne-obrestna posojila v zneskih nad 1000 gld. — Vsi predlogi vsprejmo se brez razgovora. Prihodnja seja je v soboto. ZDeiželni z "bor IsterslcI. (VIII. seja 5, oktobra.) Vlado zastopa oamestn. koncipist dr. Labarnar, ker je namestnik svetnik Elluscheg obolel. Prečita ae protokol VIL seje. Jenko čita slovensko interpelacijo na vlado v zadevi skrajno strogega postopanja gozduih organov v Podgradu in gor njej Istri sploh. Predsednik izjavi, da bo s to interpelacijo tako postopal, kakor s prejšnjimi. Dr. Laginja stavi interpelacijo na deželni odbor v hrvaškem jeziku (in potem prečita nje italijanski prevod, da se ne bodo izgovarjali, da jo neso razumeli) v zadevi neke svote, katero deželni odbor v nasprotji s svojim odlokom baš zdaj neče izplačevati, ko so volitve pred durmi. Dr. Petris obljubi odgovor. Predsednik na to omenja, da se je v zadnji seji pomotil trdivši, da je biskup Flapp dobil dnevni red seje. Dv. Gambini polemizuje proti dr. L agi nji, ker da je ta hotel v zadnji seji sumničiti deželni odbor. Dr. Campiteli mu pritrkava in ne more se vzdržati, da ne bi po svoji navadi zopet omenjal agitacije od zunaj (oho! na levici, Spinčič in dr. Vo-larič: Italia!) Dr. Laginja odgovarja Gambiniju stvarno. Predsednik naznani, da so došli nekateri protesti proti delitvi občin in preide se na dnevni red. udihal, neljubezea k ženskam in moško navzdornost, izginilo je v njem pri pogledu na to krasno žensko. V prsi zavesile so se mu kakor nastava mreže ljubezni — sam ni vedel kako. Pustili so ja sama. Marisa — tako imenovala se je krasna žena — povzdignila je k njemu svojo belo roko in izgovorila njegovo sladko ime. Stresel se je po utisu, kakeršnega nikoli pred tem ni čutil tako zelo. Ni se ustavljal, razbila se je njegova volja. Sklonil je glavo k njedrom krasne žene, ustnice svoje pritisnil k njenemu jasnemu čelu, poljubil jo je — in poljubil brez nasičenja. Pozabil je na svojo družino, na Sičsko in svojo Blavb. Ali kaj, ko je bival v objetji žene tako po-vabne. Oči so se jej svetile kakor zvezde na nebu, in obličje njeuo je gorelo z rdečico nezmagljive ljubezni. Ni bilo oslobojenja iz zauk črnoobrve Ukrajinke ! Pozabil je Bajda na we, pozabil . . . (Konec prih.) 1. Resolucija predložena po šolskem odboru kot odgovor na letno poročilo deželnega šolskega nadzornika. Poročevalec dr. Costantini. Spinčič govori zelo obširno v italijanskem jeziku, kako bi se imelo šolstvo urediti. Našteva po okrajih posamezne kraje, kjer ali ni šole ali je za Hrvate italijanska. Govornika poslanci večine in predsednik večkrat pretrgavajo. Posebno razjarjeni so, ko se približuje m-rju in Poreču: Tar, Fontann itd. Ko izreče, da bi se po njihovih nazorih, ki hočejo povsod za par Italijanov paralelke, moralo tudi v Poreči ustrojiti hrvatske paralelke, skoči Porečki župan Sbisa po konci in protestuje. Galerija aika. Spinčič predlaže svojo resolucijo, katero prečita najprej v hrvatskem jeziku. (Velik nemir na galeriji) Slavni predlagatelj konca debate Defran-ceschi stori svojo dolžnost. Upisani so še: dr. Volarič. dr. Campitelli in dr. Gambini. Predsednik pozove jih, naj si izberejo ge neralnega govornika. Dr. Volarič protestuje, ker se mu hoče na ta način zabraniti govoriti. On bi govoril proti, a ostala dva za resolucijo šolskega odbora. Videč, da je brez koristi, upirati se takej brezozirnosti, odpove se besedi. Govoril je dr. Gambini in vršila se je še mala prepirka mej njimi in Spinčičem. Po zadnjih opazkah poročevalca bila je resolucija šolskega odbora z veliko večino vsprejeta, Spi učičeva je bila odklonjena. 2. 3. Preko dveh prošenj preide se na dnevni red. 4. Flego v brv. jeziku dobro utemeljuje svoj predlog, naj bi zbor priporočil vladi, da velikanske zastanke na davkih v Buzetščini, razdeli v 20letne obroke. Predlog podpira Spinčič v italijanskem jeziku. Govore" tudi dr. Amo roso in dr. Laginja in Be Flegov predlog jednog lasno vsprejmo. 5. Dr. Campiteli utemeljuje svoj predlog glede povzdige trgovinske mornarnice. Dr. Volarič podpre ga hrvatskim govorom. Jednoglasno vsprejet. 6. Odobri se sklepni račun agrarnega zaklada za 1887. 7. Jednoglasno in brez debate vsprejme se predlog finančnega odbora (poročevalec dr. Venier) da se Bugetskemu sodnijskemu okraji od predplačil danih za zidanje ce.sl odpiše 23.000 gld. in se seja sklene. Poročilo deželnega odbora glede deželnega doneska za dolenjske lokalne železnice. (Dalje.) Občine, skozi katere bode držala ta železnica oziroma katere bodo uporabljevale popisauo železnico, imajo vsega skupaj 222.314 prebivalcev. Z ozirom na jednake dohodke podobno izpeljanih lokalnih železnic ni za začetek preveč, ako se vzame, da bodo dohodki na leto znašali po 700 gld. od vsakega kilometra in skupni dohodki iz prometa osoh in blaga na vsaj dolgosti 132 kilometrov bi torej predvidoma nesli 92.400 gld. Na podlagi poizvedovanja se je vzelo, da se bode sledečega blaga: pivo, prekmursko blago, razne stvari, železo in železnina, tolšča in tolstenina, lan, kuretina in jajca, žito in moka, kože in usnje, les in oglje iz drva, rogata živina, sočivje, deteljno in laneno seme, kosti in cunje, rokoilelno (manufakturno) blago, sveže in suho sadje, sol, prašiči, vsake vrste žganje, tabak in vino prevozilo na leto 88.300 ton, kar bode dajalo 420.100 gld. dohodka. Promet osob, pertljage in blaga bi torej po gornji podlagi donašal 512.000 gld. in ako se od te svote odštejejo troški vzdrževanja železnice po 1800 gld. za vsak kilometer, torej za 132 kilometrov znesek 237 GOO gld., sme se za zdaj pričakovati, da bi ostalo 274.900 gl. čistega dohodka. Ako vzamemo, da se je za zgradbo železnice porabila glavnica v okroglem znesku 9,350.000 gld., pokaže se obrestovanje te glavnice po 2*96 % ali okroglo 3 %■ Pri preračunjenji blaga, kar se ga bode izvažalo, se na nahajajoči rujavi premog ni kar nič oziralo in se torej zanj ni ustavila ne množina in ne dohodek. Ravno tako se tudi neso v poštev jpmale rude, kamen, apno in opeka. Na blago, ki se bode prevažalo v okolici Ljubljanski in na lokalni promet z blagom mej posameznimi posta- jami se tudi ni oziralo, ker taki promet se more šele takrat oživeti in povzdigniti, ako so primerna občila pri rokah. Če se torej za blago, kar se do zdaj ni v poštev jemalo, mora vzeti dohodek, ki se seveda ne more natanko po številkah določiti in ako je pričakovati še drugih dohodkov, kakor odškodnina za odpravljanje pošte, postranski prihodki, najem-ščina za prostor itd., sme se po tem, kar je kon-sorcij naznanil deželnemu odboru, pričakovati, da se bode — po ravnokar navedenih okolščinah, kakor tudi zato, ker se bodo vsled znižanja pre vožnjih troškov povzdignile in oživele prometne razmere sploh, zdaj izkazano obrestovanje okroglih 3 % predvidoma v kratkem času in zdatno povekšalo. Dogovorno s konsorcijem za dolenjske lokalne železnice se je deželni odbor prizadeval poizvedeti, na kateri način bi občine tistih okrajev, katere bode nameravana železnica vezala v drugimi železnicami, hotele pospeševati to podjetje. Ker je odkup zemljišč in druge odškodnine za progo Ljubljana Hudo preračunjena na 310.000 gld., za progo Hudo - Trebnje - Novomesto - Straža na 230.000 gld. in za progo Velike Lašee-Kočevje na 153000 gld., torej skupaj na 693.000 gld., od katere svote odpade na odkup zemljišč za progo samo in za napravo postaj, potem za začasni zakup zemljišč za skladišče gradiva, za dovozne ceste itd. 472.923 gld. in za odkup poslopij, raznovrstne odkupovanje, za odškodnino vsled ognjevarnih naj)rav poslopij, za odškodnino vsled opustošenega polja in uničenega užitka poljskih pridelkov, za zvršitev vseh opravil pri odkupovanji zemljišč, za izmero in omejitev proge in za neprevidljive izdajke 220 tisoč 77 gld., — mislil je deželni odbor, da bi zastopi posameznih krajev in občin kakor tudi posamezni posestniki to podjetje najložje in najizdatnejše pospeševali s tem, da brezplačno odstopijo pašnike in druga zemljišča, kakor tudi s tem, da po ceni, ali vsaj ne dražje, kakor je prava vrednost, prepuste druga za zgradbo železnice potrebna zeml]išča in pa da brezplačno odstopijo kamnje in pesek. Dalje se je mislilo, da bi občine to podjetje mogle pospeševati s tem, da bi v svoj letni proračun postavile po razmeri njihovega premoženja primerne zneske, kateri bi bili kot poroštvo obrestij za primerno število delnic (akcijV Konečno je bil deželni odbor tudi mnenja, da naj bi se občinam, katere so v stanu to storiti, priporočalo, da bi prevzele nekoliko delnic. Pri dotičnem posvetovanji, ki se je v tej zadevi do zdaj vršilo v sodnih okrajih Novomesto, Kostanjevica, Žužemperk, Mokronog in Trebnje, potem Kočevje, Velike Lašče in Ribnica, so občinski zastopi izrazili, da so zadovoljni s tem, da bodo na navedeni način pospeševali zgradbo dolenjskih lokalnih železnic in da si bodo prizadevali, da bodo posamezne občine v omenjenem zmislu sklenile pravnoveljavne sklepe. Več velikoposestnikov je tudi obljubilo, da bodo prevzeli delnice in mnogo zemljiških posestnikov Be je izjavilo, da bodo vsa svoja zemljišča, kar se jih hode potrebovalo za zgradbo železnice, brezplačno odstopili. V jednem okraji je več občinskih zastopnikov bilo za to, da bi si vse občine tega okraja pridobile za zgradbo železnice potrebna zemljišča in bi jih potem brezplačno odstopile. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 12. oktobia. Češki listi mislijo, da se temu ne sme preveč važnosti pripisovati, da nemški cesar ni odlikoval grofa TuHfl'e|u Nemški listi pa mislijo, da je to znamenje, da bode sedanje ministerstvo se moralo kmalu umakniti, ker dosti ne podpira politike, katera bi utrjevala zvezo z Nemčijo. Kdo ima prav se bode videlo. Vsekako pa vleče v nekih višjih Dunajskih krogih močno nemško-madjarska sapa, ki bi nazadnje res utegnila pomesti sedanje ministerstvo. Poljaki so se vender toliko udali, da hočejo privoliti, da bode zanaprej guliš k i deželni maršal pri otvorenji in zaključenji deželnega zbora tudi spregovoril nekaj ruskih besed. Deželnemu maršalu in odbornikom je deželni zbor povišal plače. Da je fccliouerer dobil največ glasov pri volitvi za državni zbor, bode gotovo hudo speklo Dunajske židovske časnikarje. Že dolgo so strašili volilce s posledicami, če bodo oddali glasove svoje za Sehbnererja, a ni nič pomagalo. Kako veselje bi bilo zavladalo v Izraelu, ko bi bil Schbnerer dobil le par glasov, sedaj bodo pa gotovo klicali po državnem pravdništvu, da naj toži volilce, ki so volili Schbneierja. \ na u Je d rta T C Ker Bolgari vedno opominjajo Turke in Evropo na reforme v Makedoniji, 80 se židovski listi jeli jeziti nanje in jim prete, da bodo Turki zaseli vzhodno Rumelijo. Jako toplo se vsi židovski list:i potegujejo za Grkf. Ruski listi pa zadnji čas kai simpatično pišejo za makedonske Bolgare in priznavajo, da imajo Bolgari pravico do Makedonije V Sofiji imajo sedaj priliko preveriti se, kje da so njih prijatelji, kje njih sovražniki Nekateri Pariški in Londonski listi so pona tisnili prevod dnevnika urmftl&CfgH cesarja Friderika, kakor ga je objavil nemški list „Deutsche Rundschau". Nemška vlada bode zahtevala, da se dotični listi kaznujejo, ker neso imeli nobenega dovoljenja od nemškega založnika, prevod objaviti. V Tiberarvji na lisKini bil je velik tabor. Govorilo je pet govornikov, ki so vsi priporočali narodu, da naj energično nadaljuje boj za svobodo, tudi s silo, če je treba. Nek govornik je celo na-glašal, da morajo z nasprotniki deželne avtonomije tako delati, kakor je sv. Patricij s kačami in krastačami. Progam obrtnih strokovnih šol v Ljubljani. A. Strokovna šola za lesno industrijo. Šola za lesni obrt ima štiri letne tečaje, v katerih se bodo učenci teoretično in praktično poučevali v najvažnejšah strokah lesne industrije. V začetku bodo se otvorili naslednji oddelki: Za mizarstvo (umetno in stavbeno mizarstvo), za rezbarstvo (podobarstvo in za struga rstvo, pozneje se bode pridružilo tesarstvo, kolarstvo, gradnja žag in mlinov ter pletenje košaric. V prvem letniku imajo vsi oddelki zvečine skupni pouk, pozneje se pa ločijo učenci po navedenih strokah. Poučevalo se hode v naslednjih predmetih: krščanski nauk, slovenski in nemški jezik, računstvo, obrtno knjigovodstvo, poslovni sestavki, tehnologija, mehaniku, arhitektonsko oblikoslovje, geometrija in geometrijsko risanje, elementarno prosto risanje, prosto risanje po modelih, projektivno risanje, ino-delovanje, lepopisje in praktični pouk. Učenci so redni ali pa izvenredni; prvi ob-iskujo šolo v vseh predmetih, drugi pa so upisani le v nekaterih strokah. Ustopiti morejo v to šolo le tisti mladenci, ki so dovršili osnovne šole in ki so prekoračili 14. leto. Ker je praktični pouk po-Bebne važnosti ter se morajo učenci v teku štirih let izuriti v svoji stroki, kakor pri najboljšem mojstru, treba je, da so telesno zdravi. Spričevalo o dovršeni šoli daje učencu pravicu do samostojnega zvrševanja dotičnega obrta, tedaj je veljavno kot RpHfievalo za dokaz sposobnosti. Učenci ne plačujejo nobene šolnine ne vsprejemnine. B. Strokovna šoia za umetno vezenje in šivanje čipek ima dva letna tečaja, v katerih se bode poučevalo umetno vezenje (belo in pisano) ter šivanje čipek. Za klekljanje (pletenje) čipek ne bode oddelka. Učenke se bodo priučile VBem važnim strokam umetnega vezenja na pod lagi dobrih uzorcev in zakonov umetnosti. Poučevalo se bode v naslednjih predmetih: Slovenščina, nemščina, računstvo, knjigovodstvo, tehnologija vezenja, oblikoslovje umetnega vezenja, elementarno risanje, strokovno risanje, nauk o ornamentih in o zlogu ter praktični pouk. Učenke so redne in iz-venredne slušateljice. Izvenredne učenke morejo obiskovati le nekatere stroke, kakor to določi sporazumno ž njimi vodstvo šole. Redne učenke morajo dovršiti 14 leto in dokončati osnovno šolo. Šolnine ni nobene. Potrebni materijal dobe redne učenke od šolskega vodstva brezplačno, izvenredne slušateljice pa morajo same skrbeti za risarske in druge potrebščine. Učenci in učenke za oba zavoda vsprejemajo se zdaj v pisarnici trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, od 20. oktobra dalje pa v šolski pisarnici v Virantovi hiši, Zvezdarske ulice. Šoli se otvorita dne 5. novembra t. 1. Domače stvari. — (Dnevni red XII. seje deželnega zbora kranjskega) v Ljubljani dne l-J. 0kt. 1888. ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika XI. deželno-zborske seje 11. oktobra 1888. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. UBtno poročilo fiuančnega odseka o prošnji konservatorista Josipa Pajsarja na Dunaji za podporo. 4. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Andreja Rovšek-a glede' podpore za izvežbanje v kiparstvu. 5. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine Ustija zavolj podpore za občinsko pot. 6. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine Črni Vrh zavolj podpore za občinsko pot. 7. Ustno^ poročilo financ nega odseka glede deželnega doneska za dolenjsko lokalno železnico. 8 Ustno poročilo upravnega od seka o prejšnji občine Loški potok za uvrstitev Loškopotoške okrajne ceste mej deželne ceste 9. Ustno poročilo o statutu in programu za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu. 10. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o a) § 5 letnega poročila „občinske zadeve" ; b) § 3 letnega poročila „deželno kulturne in zdravstvene zadeve". — („Obzor") objavlja v včerajšnji številki nastopno pismo Strossmaverjevo: Štovanemu ured-ničtvu „Obzora" u Zagrebu. List, iliti tobožnje moje opravdanje, koje je izKolonjskih novina u novine avstro-ugarske prešlo, zlobna je izmišljotina, koja je očevidno na laž, prevaru i klevetu umiera. Molim uvrstite ovo u Vaš cenjeni list. U Djakovu dne 8. oktobra 1888. J. J. Strossmaver 1. r. biskup. — („Naše obrtne strokovne šole".) Včerajšnji članek pod tem naslovom popraviti je tako, da je bila razpuščena obrtna šola v Wolfs-bergu, ne pa v Beljaku. — (Slovenska ljudska šola pri sv. Jakobu v Trstu) odprla se je po raznih zaprekah od vseh stranij v sredo popoludne. To je prvi razred prve slovenske ljudske šole v Trstu in ako bode doslednega in Čvrstega delovanja, sledil bode razred za razredom. — (Ljudska veselica v Kranj i,) koja bi se imela vršiti dne 7. oktobra t. 1. kot del svečanosti, namenjenih v proslavo 401etnega vladanja Njegovega Velečastva, preložila se je zarad neugodnega vremena na nedeljo 14. tega meseca po-poludan. — (Klub slovenskih biciklist o v v Kranj i) nam naznanja, da se je tekmovalna dirka od zadnje nedelje zavoljo slabega vremena preložila na prihodnjo nedeljo, to je 14. t. m. pri ugodnem vremenu. — (Za železnično postaj o H r p e 1 j s k o) imenovan je načelnikom g. Gustav Vidic, doslej postaje načelnik v Lescah. — (S Slatine) odšel je ravnatelj kopališču, Geutebrtik uživat mestno svojo mirovnino v Ino-moBt. Nihče ne bode po njem žaloval. — (V Mariboru) pokopali so v sredo kuharico Katarino Kaj bo, ki je 54 let zaporedoma služila v rodbini Duhačevi, ki jej je okrbela lep pogreb. — (Novo društvo). Deželna vlada je potrdila pravila društva prostovoljne požarne brambe v Šent Vidu nad Ljubljano, katera je predložil gospod Anton Belec, kojemu gre za ustanovljenje tega tako potrebnega društva največja zasluga, i Ta gospod, ki je podpredsednik tudi katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov, dela neumorno za blagor svojih Boobčanov in za milo slovensko domovino. Svoj prosti čas in marsikateri dar je položil na altar domovine, za kar mu je cela okolica hvaležna, izvzemši občinskega predstojnika, kateri mu, če le mogoče, nasprotuje. Tako ravnal je mogočni mož tudi glede požarne brambe. Gospod Belec kupil je s pomočjo prerano umrlega Tineta Zakotnika že pred leti brizgalnico in se trudil ustanoviti društvo, kar se mu nikakor ni hotelo posrečiti. Župan sklical sejo, pri kateri se je prošnja za dovoljenje ustanovljenja požarne brambe odbila, kar se je pri občinski seji pred 3 tedni — o kateri bodemo pozneje še govorili — zopet zgodilo. Toda župan obrača, gospoda na merodajnem mestu pa obrne. Pravila požarne brambe potrjena so od deželne vlade in v nedeljo 14. t. m. povodom praznovanja 40letnice vladanja Njegovega Velečastva presvetlega cesarja vršila se bode slovesuo ustanovitev prepotrebnega društva požarne brambe. — (Vabilo) k svečanemu praznovanju Štiri— desetletnice vladanja Njega veličastva, presvetlega cesarja Franca Jožefa L, ki se bode vršilo v ne deljo dne 14. oktobra 1888 v Šent-Vidu nad Ljubljano. Spored slavnosti: 1. Na predvečer v soboto ob treh popoludne slovesno zvonenje pri farni cerkvi in podružnicah ter streljanje iz topičev. 2. Ob šestih zvečer skozi celo uro slovesno zvonjenje pri farni cerkvi in podružnicah; razsvetljava po celi fari; streljanje iz topičev in zažiganje kresov. 3. V nedeljo zjutraj ob treh zopet slovesuo zvonenje pri farni cerkvi in podružnicah ter streljanje iz topičev. 4 Ob osmih slovesni vsprejem preblagorodnega gospoda c. kr. okrajnega glavarja Ivana M ah kota. 5. O polu devetih blagoslovljenje nove šolske zastale po prečastitem gospodu dekanu, kanoniku ter Btolnem župniku Miroslavu Križnar-ji. G. Ob devetih slavnostni cerkveni govor prečast. gospoda dr. Ivana Janežiča, prof. bogoslovja. 7. Slovesna velika bv. maša, katero služi prečaBt. g. dekan in kanonik Miroslav Križnar, z zahval nico „Te Deum Iaudamu8a. 8. Ob dvanajstih razdelitev spomeniške knjižice in pogoščenje šolske mladine. 9. O polu dveh slavnostni banket v društveni dvorani, kateri priredi Čitalnica in katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. (Udeležijo se banketa le posebej vabljeni.) 10. O polu štirih slovesne litanije v f.irui cerkvi. 11. Razkritje spomeniške plošče v društvenem dom sv Jožefa po prečast g. Jan. Gujezdi, vrhovnem predsedniku vseh katol. društev rokodelskih pomočnikov v Ljubljanski škofiji. 12« Ustanovitev požarne brambe v Šent-Vidu, v vedni spomin na svečano proslavijenje štiridesetletnice Njega veličastva. 13. Odprtje kegljišča in tombola, katero priredi katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. 14. Ob sedmih zvečer slavnostna beseda, katero priredi čitalnica v društveni dvorani s sledečim sporedom: a) A. Foerster: „Slavnostna kantata", poje moški zbor. b) Slavnostni govor. Govori gosp. Fran Lovšin, c) Cesarska pesen, katero poje z pevci vred vse zbrano častite občinstvo, d) A. Ileidrich : „Mladini", moški zbor. e) „Bob iz Kranja", veseloigra s petjem V jednem dejanji. 15. Slovesni odhod preblagorodnega gospodi- c. kr. okrajnega glavarja. 16. Prosta zabava. — (Akadem. društvo „Triglav" v Grade i) ima v soboto dne 13. t. m. svojo prvo letošnje zborovanje v gostilni „zum schwarzen Ad-ler" Leonhardstrasse 13. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Volitev revizorjev. 3. Vsprejem novih udov. 4. Slučajnosti. Začne se točno ob 8. uri zvečer. Gostje dobro došli! Telegrami „Slovenskomu Narodu": Rim 11. oktobra. Pred dvornim vlakom vozeča lokomotiva dospela ob 33/4. ure. Kmalu potem prišli na kolodvor kralj, kraljevič, princ Amadeo in Toma, Crispi in dostojanstveniki. Ob 4. uri 12 min. dospel cesarski vlak. Cesar in kralj sta se štirikrat objela in poljubila. Potem bila predstavljenja. Pri odhodu s kolodvora pozdravljala ogromna množica oba vladarja z gromovitimi klici. Sprevod, ki se je korakoma pomikal v mesto, spremljevali so konjiki, vojaki pa so na obeh straneh stali v špalirji. Ovacije bile velikanske. V palači vsprejela cesarja kraljica. Pred kvirinalotn ne-brojna množica, ki neprestano ponavlja svoj „evviva", posebno tedaj, ko sta se oba vladarja prikazala na balkon. Ob 7a8. uri zvečer obiteljski obed na 48 kuvertov. Ponteba 11. oktobra. Pri Magnanu povozil je cesarja Viljema dvorni vlak italijanskega vojaka. Vojak je nesrečo sam zakrivil. Novi York 11. oktobra. V Pennsvl-vaniji trčila sta dva vlaka skupaj. Šestdeset osob mrtvih, sto ranjenih. Rim 12. oktobra. Včeraj zvečer prijeli so Albanija, ravnatelja republikansko-socialističnega lista in malega dečka, ker sta na pot, koder je bil sprevod, metala male listke z irre-dentovskimi napisi v italijanskem in francoskem jeziku. Nemški cesar ogledal si je zjutraj ob 7 V2 uri prostor za manevre pri Centocellu. Po zajutreku pri Schlo/.erji bodo kardinali in prelati, povabljeni na zajutrek, ob 1. uri povrnili se v Vatikan, kamor se četrt ure pozneje popelje cesar v svojem, spremstvo v najetih vozeh. Na dvoriši San Damaso bodo oddelek palatinske straže s papeževo zastavo in dostojanstveniki pozdravili cesarja. Cesar s spremstvom pojde mimo raznih gard in pre-latov skozi Klementinsko dvorano, papoz mu pride nasproti in ga popelje v svoj zasobni kabinet, kjer je postavljenih troje jednakih foteljev: za cesarja, papeža in princa Henrika. Poslednji še le ustopi, ko sta cesar in papež že govorila mej seboj. Potem ustopi Bismarck s spremstvom in cesar predstavlja je papežu. Po pohodu cesarjevem pri Mampolli bode ogledovanje Vatikana in sv. Petra cerkve. Iz Vatikana popelje se cesar naravnost v svojem vozu v Kviriual. Narodno-gospodarske stvari. JPosojilnioa v Oelji imela je v treh četrtletjih, to |e od 1. j.inuvarja do 3 . septembra 1888. 1., prometa: 1,468.191 gld. 60 kr., in sicer 1= E o h. o d. 3e 1 Gotovine dne 1. januvarja 1888. 1. . . . Vriiemi posojila.......... Podaljšana posojila......... Uložene hranilne uloge....... l'rejete ohresti za posojila ...... Pristojbine M upravne troške..... Dele/.i upkćani..... , . Pristopnina............ Doneski k speeijalui rezervi..... Povmeni ekspenzar......... Keeskompt pri avstro ogerski banki in izposoj ila ............ Iz poštne brani In! 04......... Obresti od tej^a.......... Za prodane vrednostne listine..... Obresti oil teh........... Ka/ni prejemki.......... N 11 <>>.<• 11 i denar pri dmzih denarnih zavodih . . I........... Obresti od tega....... . . Povrri. ni davek, prever" nplačani . . «1.1. kr. 6211 ■Ji! mi« ■ L", i 897869 L 9 1TSss I •17 17489 33 028 15 2289 — _ 718 84 425 48 13000 _ 87161 07 43 07 1 ,v.o. i — 268 80 11 — i .m u k i _ 27»; «8 229 74 Izdatki 726595 80 Dana posojila........... Podaljšana posojila......... Utdigtiene hranilne uloge....... „ obresti hranilnih ulog . . . . Upravni stroški.......... Izplačani deleži .......... [zplaoana dividenda......... Reeskompt pri uvstro-ogerski banki in izposoj da ............ Ohresti za izposojila in reeskompt . . . V poštno hranilnico se uloži..... I'ri drugih denarnih zavodih (hranilnicah) se uloži.........• . . Za inventar............ Za ekspeuzar........... Povrnene obresti.......... Povrnena uatopnina......... Nagrade............. Za dobre namene so izplača..... Neposredne pristojbine za 1887. 1. . . . Davek za 1888. 1.'......... Prehodni sueski.......... Kazni izdatki........... Gotovina dne 30. septembra 1888 . . ■ gld. kr. 88325 41 39786'.» 12 157689 66 2058 91 1244 03 338 _ 420 10 11500 __ 488 20 45814 70 18000 _ 27 25 806 13 17 — 2 — 576 09 150 — 309 20 55 91 51 — 35 — 6818 20 726696 80 ^tjiiij«* ktobru li**«?**. 1.: Posojilu, dana 147.'> zadružnikom 449I167 gbl. 59 kr. Caotovine prt poštni hranilnici, uložene pri hranilnici in V blagajni 20850 „ 49 „ Delelev od 1574 udov .... 24036 gld. — kr. Hranilnih ulog...... 404823 „ 40 „ Kezcrvni lomi Z dnem 1. oktobra 1888. 1. znaša '.»12411 gld. i:t kr. IIJJUMISEI IW l*to|I (331—23.'») ji za vse leto gld. 4.60; za pol leta j4 I gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15. T ii j o i : 10 oktobra: Pri Slonu: Wanesch iz Gradca — Bernteld. Švab, Rfchter z^Dunaja. — Potšek 1/. Prage. — Pešec iz Radovljice. — ŠilTrer iz Beljaka. Pri Malici : Soltesz Iz Lipskege. — Flonigsberg iz Zagreba. — Kirschner iz Idrije. — Mahler z Dunaja. — Weis iz Siseka. Pri uvutrlJNkeiu ceHarfi: Ušeničnlk, OebaSek iz Poljan. MeteorologiČno poročil«. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-trovi Nebo Mokrim v mm. ■3 7. zjutraj 7.M- 0 mm. 60" C si sv/.. obl. 0 00 um. 0 2. popol. 737 8 mm. 11 2" C si. jz. jas. dežja, j i-i 1-H 9. zvečer 738 9 m, 6-2° G si. vzh. jas. Srednja temperaturi) 7-5°, za 4 6" pod normalom. HD*u.i3L©^5e»3acsi borza dne 12 oktobra t. i. (Izvirno telegrafičnn poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 81iž> — gld. 81*80 Srebrna renta......8vf20 — . 83*16 Zlata renta......, 110"— — „ f> marčna renta .... „ 97*55 — „ Akcije narodne banke. . . „ 876'— — f kreditne akcijo..... , 310-— — ., London........„ 121*80 — „ Napol......... , 9-62 — „ C kr. cekini .... „ 5*75 — n NemSke marke..... „ JS9-40 — , \ i državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 133 gld. Državne srečke iz 1. 1«64 lOo „ 171 „ Ogerska zlata renta 4B/U . . ... 100 „ Qgerska papirna renta 6°/0 . ... 90 „ 56/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. 104 ,, Dunavu reg. srečke 6°/0 - . D K t gld. 119 „ Zendj. obč. avstr. 4,/a0/0 zlati zast. listi . 122 „ Prior, oblig. Rlizabetine zapad, železnice — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. želoznice 99 „ Kreditne srečke.....100 gld. 182 „ Lludolfove srečke..... 10 20 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 113 ,, Trammway-društ. velj. 17o gld. a v. 224 „ 109-95 97-30 876'— 308-6O 121-70 9*61 Vi 5-75 59-40 — kr. 40 i, 25 75 „ 75 „ 75 50 7o !! Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem prežalostno vest, da je naš Iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče in stari oče, gospod Janez Pavel S^hiffrer, 0« kr. ravnatelj deželne talde in gnmtnih knjig v p. danes ob 8/,12. uri po noči po dolgotrajne j bolezni prejemšf sv. zakramente za umirajoče v 68. ieiit svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega ranjoega bode v soboto 13. t. m. ob 9. uri dopoludne na tukajšnjem po* kopališči večnemu poSitku izničeno. Svetu maše zadušnice se bodo brale v farnej cerkvi v Velikih Lttlcah, NepoiablfivegB umrlega priporočamo vsem v blag spomin in molitev. V Velikih Laščah dne 11. oktobra 1888. (680 Žalujoči ostali. a 15 let starega, veščega slovenskega in nemškega jezika oddal bi rad kot učenca v kako prodajalnico. Jane/ Su'Hieie. (077 — l) posestnik v 1*1 u/nali. pošta ( irkno. i "lir j Oil V prodaji sp«-«« t i j-.!., »--a. /. e I r/.n <-:.;'» ill iiumi-nega blaga. VNprrjiut' hc takoj. — Ponudbi; pod naslovom: "iVi'iiiiJo X.siii;.i-. pošta Si ari Irg pri Ita-kekn. 1669—8) Naznanilo. Kur se je most vsled velikanske vode na Fužinah (Kaltenbrunn) nekaj omajal, bode za čas popravka z;i t\mi v lekarni ..pri Blateni Jelenu' Radenska kisla vodi Ima med vsemi evropskimi kisleci največ natrona in litija. Posebna njena lastnost je, di pomaga pri vs< h bolesnih, koje dobi človek vsled prevelike, kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji ta ledicah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih. Vsled obilne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega okusa in močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj priljubi iona poziv Ijajoca nijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem jo močno š.imeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec. Jako razširjena je in mnogo se rabi radenska kisla voda kot virstvo in zdravilo zoper daviCO, škrlatico, mrzlico in kolero. Kopeli se prirejujejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno gor-koto. Skušnja uči,'da pomagajo posebno zoper : hudiča, trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodo'itost. (Cona kopeli 35 kr., cena za ono sobo 30 kr. do 1 gld.) (889—27) Ogljeno-kisli litij kot zdravilo. ^S^^^^'"^^« težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti je. ta jako močan lužmk kot. zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščeke kosti m hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tekočina kalija, natrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzeto kosti v kratkem proste vso nesnage. To ga je napotilo, da jo začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniško prevlako so postajale vedno manjšo ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri onacih razmerah tudi drugi zdravniki. Cenike razpošilja zastonj iti franko kopališče radenske slatine na Štajerskem,. v zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani. Kot zdravilna voda. Kot namizna voda. Obvarovalno zdravilo. Kopeli in stanovanja. Srečke Obrtne Razstave, Prirejene v Proslavo Cesarske Svečanosti, samo •SO kr. G lavni dobitek oldinarjev. (658—f.) Loterijska pisarna komisije za slavnostno obrtno razstavo, Dunaj, IJiirtensteingasse Nr. 4. Izdajatelj in odgovorni urednik: D r a g o ti n H r i b a r. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 16