Posamezna številka Din 1'—.
fiTEV. 4.
V LJUBLJANI, četrtek, dne 7. januarja 1926.
Poštnina plačana t gotovini.
LETO lil.
NARODNI DNEVNIK
1 shaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—.
Neodvisen političen lisi.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
L
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem čeli. uradu štev. 13.633.
Madjarski nauk.
škandal, kakor ga ne pozna zlepa svet, preživlja danes Madjarska in kar je najtežje, ga je morala slej ali prej doživeti. Zakaj v državi, kjer je veljalo geslo, da je vsaka stvar dovoljena, če jo posvečuje namen, v taki državi je moralo priti do popolnega zloma morale.
Tedaj, ko sovbili izpuščeni morilci časnikarjev Szomogy-ja in Szalo-ja, tedaj je bila dana podlaga tudi za afero ponarejevalcev denarja. Če je bil policijski predsednik Nadossy mnenja, da se sme pod okriljem fašistovskega Gombossa ubijati ljudi, potem je smel tudi princ Windischgraetz misliti, da se sme pod okriljem predsednika Nadossyja potvarjati tuje bankovce v korist legitimistov in — lastno. Vzgledi mičejo, pravi star pregovor in na Madjarskem se je to izkazalo. In izkazati se mora povsod, kjer obvelja načelo, da namen posvečuje sredstvo.
Ogromna zabloda je to mnenje in vredno vse obsodbe. Nikdar se ne služi dobri ideji s slabo stvarjo, temveč vselej se s slabo stvarjo kompromitira tudi dobro idejo. To je zakon, ki je zapisan na vsakem listu človeške zgodovine in gorje vsakomur, ki tega zakona ne bi upošteval.
Pri nas bi bili skoraj na tern, da bi na ta nepremenljiv zakon zgodovine skoraj pozabili. Ob volitvah se je to tudi že redno zgodilo. In glavni greh nosi pri tem naše strankarstvo.
Tako silno se je že razpaslo pri nas strankarstvo, da je že vse polno ljudi, ki pravijo, da je v strankarskem interesu vse dovoljeno. Dovoljena je laž v listu, dovoljeno je preganjanje uradnika, če ne trobi v strankin rog, dovoljene so tudi najbolj čudne transakcije, če pri tem odleti tudi nekaj v strankino blagajno in dovoljeno je tudi tihotapstvo bankovcev in cekinov, če ima pri tem svoj delež stranka. Kakor da bi bila stranka bog, kakor da bi bila sama sebi namen in ne samo sredstvo za izboljšanje javnega življenja. Kako pa naj stranka tej svoji nalogi zadosti, če sama vnaša v javnost slabe in nepoštene metode!
Kakor pa je stvar jasna, je vseeno velik del javnosti noče razumeti. Uspeh zasleplja ljudi in tako oslepljeni pozabljajo tudi na najbolj osnovna načela politike.
In samo zato je bilo mogoče, da poštenjaki brez izjeme niso takoj obrnili SDS hrbta, ko je ta frivolno snedla dano besedo. Če zopet spominjamo na oni žalostni korak SDS glede ljubljanskega mandata, ne delamo tega zato, ker bi polagali važnost na to, kdo jfe bil poslanec Ljubljane, temveč vsled moralične posledice, ki jo je morala povrociti taka kršitev dane besede.
Če so videli ljudje, da sme stranka nekaznovano prelomiti dano besedo, če vidijo volilci, da se kljub notoričnemu besedolomstvu ge najdejo stranke, ki paktirajo z besedolomno stranko, potem ni čuda. če tudi volilci prično v zasebnem življenju kršiti dano besedo. Zakaj vzgledi mičejo in če je dovoljen v dobro stranke greh, mora biti dovoljen tudi v dobro poedinca.
To so tiste pogubne posledice, ki morajo nastati, če obvelja geslo, da namen posvečuje sredstvo, ali da je v dobro stranke vse dovoljeno.
Zakoni morale so večni in v primeri z njimi je vsaka stranka taka malenkost, da ne more niti na nje uplivati. Še manj pa jih sme zaradi lastnega interesa menjati.
Oblastne volitve bodo spomladi.
ZADNJA SEJA VLADE PRED PRAVOSLAVNIM NOVIM LETOM. — PAŠIČE-VA NAROČILA. — PAŠIC ODPOTOVAL V CAVTAT IN ODIDE NATO V RIVIERO.
Beograd, 7. januarja. Predsednik vlade Nikola Pašič je sinoči odpotoval iz Beograda. Pašič je sprejel dopoldne nekoliko ministrov in prav tako tudi popoldne. Med drugimi je sprejel tudi našega poslanika v Bernu Jovanoviča. Ob 5. pop. je prišel Pašič v svoj kabinet in je bil ob 5. in pol sprejet v avdijenco pri Nj. Vel. kralju. Avdijenca je trajala do 6. in pol. Pašič je nato sprejel načelnike skupine muslimanskih desničarjev iz Bosne Maglajliča, Korkuta in Šarita.
V kabinetu Nikole Pašiča so se zbrali vsi ministri zaradi seje ministrskega sveta. Pred odhodom Pašiča in pred pravoslavnimi božičnimi praznila je bila to poslednja seja vlade. Pravzaprav pa je bil to prijateljski sestanek med ministri in predsednikom vlade, ker se na njem ni o ničemur odločalo. Razen čestitk se je govorilo na seji o zakonih, ki morajo biti od vlade čim preje pripravljeni, da se potem lahko predlože narodni skupščini. •
Pašič je prosil ministre, da delajo za časa njegove odsotnosti s polno paro in da tako omogočijo sprejetje proračuna I v skupščini v roku, ki ga predpisuje ustava. Razen tega je naročil članom vlade, da se bavijo intenzivno z zakonom o izenačenju neposrednih davkov, ki je že do polovice gotov, in istotako z zakonom
o	centralni upravi. Zlasti je ministru notranjih del naložil, da pripravi vse, kar"
je potrebno glede oblastnih volitev in da mu o tem predloži poročilo, ko se vrne s potovanja. Na seji so pretresali tudi nekatere resorne stvari. Te seje sta se udeležila tudi prvaka radikalne stranke Ve-lizar Jankovič in Ljuba Živkovič.
Pašič je imel krajši govor. V svojem govoru je omenjal tudi potrebo redukcije ministrstev, ki jih naj ostane samo 14. V zvezi s tem naj bi se pričelo s širšo rekonstrukcijo kabineta, ki naj bi se izvršila vzporedno s sprejetjem zakona o centralni upravi in to takoj po njegovem povratku. Izvedle naj bi se tudi oblastno volitve in sicer naj bi se te vršile marea ali pa v začetku aprila. Seja je bila zaključena zvečer ob 7. in pol, nakar se je Pašič odpeljal na svoje stanovanje. Od tod se je peljal naravnost na kolodvor v spremstvu svoje žene in hčerke in je odpotoval ob 8. z brzovla-kom. Na potovanju spremlja Pašiča šef političnega oddelka uprave mesta Beograda Ljubiša Lazarevič z nekoliko agenti. Na kolodvoru sla se poslovila od Pašiča dr. Ninčič in Laza Markovič, ki je tudi odpotoval sinoči v Zagreb. Pašič potuje s svojo rodbino v Cavtat, a je verjetno, da bo odtod odpotoval na francosko riviero. Ni pa tudi izključeno, da bi se moglo Pašičevo potovanje izpre-meniti tako, da on v občer ne pojde v Cavtat, temveč naravnost na Francosko, kar je pač odvisno od Pašičevega razpoloženja med potjo.
Vladna koalicija stabilna In normalizirana.
Beograd, 7. januarja. Včerajšnji da« je pretekel, kar se tiče političnega življenja, v znamenju priprav za Pašičevo odpotovanje. Ministrski predsednik Pa-•šič je naročil Ljubi Živkoviču za slučaji da bi se mudil po potrebi in preko Časa v Monte Carlo, naj v tem času v radikalnem klubu ne načenja diskusije Jie o osebnih, ne o strankinih prilikah, temveč naj počaka s tem do njegovega povratka. Pašič je bil popoldne pri N j. Vel. lnalju v avdijenci, ki je trajala eno uro. Ob tej priliki je pojasnil kralju vso politično situacijo, ki je, kar se tiče vladne koalicije, popolnoma normalizirana in stabilizirana in je prav zaradi tega Pa-šiču mogoče, da gre na odmor v toplejše kraje. Predsednik vlade je želel kralju in njegovi rodbini vesele božične praznike, nakar se je poslovil od kralja.
Madjarski škandal.
FRANCIJA ZAHTEVA OD MADŽARSKE 200 MILIJONOV ZLATIH FRAN-, KOV ODŠKODNINE.
Pariz, 7. jan. Kakor poročajo listi, namerava francoska vlada zahtevati od madžarske vlade kot odškodnino vsoto 200 milijonov zlatih frankov.
TUDI DRUGE DRŽAVE BODO ZAHTEVALE ODŠKODNINO.
Praga, 7. jan. Organ ministrskega predsednika >Venkov« ostro napada madžarsko vlado in se obrača na vse države, ki so bile oškodovane po madžarskih državnih falzifikatorjih, da istotako zahtevajo od madžarske vlade odškodnino za vse ponarejene tisočake, ki bi se našli na njih ozemlju.
TRIKI HORTHYJEVE VLADE.
Budimpešta, 7. jan. Princ Ludvik Win-dischgraetz je bil včeraj pri višjem državnem pravdništvu ponovno zaslišan, in sicer v glavnem zato, da bi se pojasnila nekatera protislovja med njegovimi izjavami in med izjavami aretiranega policijskega načelnika Nadossyja. Dalje Je bilo zaslišanih nekaj uradnikov državnega kartografskega zaveda. Izvedla se je tudi hišna preiskava v državni tiskarni za bankovce, ali našlo se ni nič sumljivega. Neki službeni komunike trdi, da tako opozicionalni kot vladni krogi vso to afero smatrajo za politično in da se bo moral prej ali slej z njo ba-viti tudi parlament, čeprav se ima sestati šele po 19. januarju t. 1. Policija si se-
daj prizadeva dokazati, da ponarejeni francoski bankovci niso bili tiskani v nobeni državni tiskarni. Izgleda, da je bil izvršen v tem smislu pritisk tudi na Wiudischgraetza. On je res izjavil, da so se bankovci tiskali v kleti njegovega dvorca. Našli pa so tudi nekega uradnika prinčeve kleti, ki je enako izpovedal. Na Windischgraetzovo posestvo je odšlo nekaj detektivov, ki morajo tam izvesti hišno preiskavo in najti stroje za tiskanje bankovcev. V diplomatskih krogih se ti triki madžarske policije ne jemljejo resno.
PRED FORMALNO DEMISIJO AVSTRIJSKE VLADE.
Pariz, 7. jan. »Petit Parisien< doznava z Dunaja, da bo kancelar Rainek v ponedeljek na skupščini krščanskih so-cialcev naznanil, svojo demisijo in da bo v sredo, 13. t. m. sporočil parlamentu, da celokupna vlada odstopa, ker je do konca izveden ves program finančne sanacije Avstrije, za katero je sedanja vlada uživala podporo Zveze narodov. Ta d emisija bo bolj formalnega značaja, ker bo Zvezni predsednik ponovno poveril Rameka za sestavo vlade. V novo Ramekovo vlado imajo priti vsi dosedanji ministri razen zunanjega ministra. Ta prtfelj prevzame namreč Ramek v svoje roke.
UREDITEV JUGOSLO VENSKIH DOLGOV FRANCIJI.
Pariz, 7. jan. Jugoslovenski finančni minister dr. Stojadinovič je glede na to, da je dovršil pogajanja za ureditev jugo-slovenskih dolgov v Franciji, sinoči priredil slavnostno večerjo v čast francoskemu finančnemu ministra Doumerjii. Dognalo se je, da znaša skupna vsota ju-goslovenskih dolgov v Franciji 1 milijardo, 738 milijonov frankov. Všteti pa so tudi krediti, ki jih je Francija svoj čas dala Črni gori. Sinoči je dr. Stojadinovič z ostalimi člani jugoslovenske delegacije odpotoval iz Pariza.
DEKLARACIJA BOLGARSKE VLADU.
Sofia, 7. jan. Novi ministrski predsednik Ljapčev je včeraj v sobranju prečital vladno deklaracijo, v kateri pravi, da se je vlada Cankovega hvalila, da je znala napraviti v Bolgariji red. Ko je ta vlada uvidela, da ni nič več potreben nadaljnji režim za konsolidacijo Bolgarije, je odstopila. Nova vlada bo takoj začela reševati vsa nujna vprašanja, zlasti vprašanje amnestije, s čimer se bo likvidirala preteklost in se' bo odprla pot za pa-cifikacijo države. Razen tega je treba čimprej rešiti vprašanje emigrantov, M v vedno večjem številu dohajajo v Bolgarijo. Nova vlada bo dalje morala začeti ojačevati domačo industrijo in trgovino ter se bo z vsemi močmi trudila, da spravi Bolgarijo, pa bodisi za kakršnokoli ceno, na pravi tir. Po razpravi o vladni deklaraciji je sobranje izglasovalo zaupnico novi vladi ter izvolilo Cankova za predsednika sobranja. Sobranje je bilo nato do 26. tega meseca odgodeno.
To spoznanje mora postati last vsega naroda, če hočemo, da bo naš narod obvarovan pred škandalom, kakršen je sedaj zadel Madjarsko.
V hipu, ko so bili prosti morilci Szo-mogyja, v tistem hipu je bil pripravljen tudi sedanji škandal. In v hipu, ko bo
! pri nas zatisnjeno oko pravice zaradi i blagra stranke ali kake skupine, v tistem ! hipu smo tudi mi v nevarnosti, da doživimo sličen škandal.
I	To je madjarski nauk, ki si ga vsaj ! sedaj zapomnimo, če ga nekateri že preje niso poznali.
VELIKE POVODNJL London, 7. jan. Na Nizozemskem je večina rek prestopila bregove in je povodenj napravila precej škode. Enako je bivalstvom je nastala panika. Ljudje so zbežali na strehe. Dosedaj se še ne vč, ali je kaj človeških žrtev. Toda mnogo oseb je znorelo ali pa pomrlo od strahu. Povodenj se razteza na Nizozemskem na 15 odstotkov vsega ozemlja. Nekateri nasipi so pod pritiskom vodnih množin popustili, tako da preti nevarnost velikemu kompleksu dežele.
Tudi Temza je znatno narasla in poplavila bližnjo okolico.
Prav tako poročajo iz Berlina, da je v Porenju, zlasti okrog Koblenca povodenj Znapravila precej škode. Enako je na Westfalskem prišlo do elementarnih nezgod, med drugim je bilo tudi več precej močnih potresnih sunkov, ki so izzvali med ljudstvom paniko. Škoda, ki je nastala, pa ni velika.
Protestiramo
OD 200 MILIJONOV ZA NOVE CESTE IN MOSTOVE DOBI SLOVENIJA SAMO DVA
MILIJONA.
Naša vlada je pričela štediti, kakor se z v90 zgovornostjo zatrjuje v • finančnem odboru. Brez vsakega dvoma je, da ni v d rit vi davkoplačevalca, ki se ne bi oddahnil, ko diši, da se hoče vendar enkrat pričeti šte--diki tudi pri nas. Samo, če bi se to štedenje t«,«li pametno in resnično vršilo. Kakor smo žo v prejšnji številki omenili, pa se vrši pri una štedenje, ki ni nobeno štedenje, temveč samo pesek v oči. Zakaj, če se pri 12 milijardnem proračunu prihrani v vsakem ministrstvu z redukcijo uradništva 36 milijonov ali ne, 'je končno precej vseeno. Ali imajo davkoplačevalci plačati 12 milijard ali pa 11 milijard in 964 milijonov, ni za prazne žepe davkoplačevalcev prav nobena razlika.
Za davkoplačevalce ima pomen samo tako Jtpdenje, s katerim se prihrani vsaj ena milijarda, ker samo tako štedenje se pozna. In do takega rezultata bi prav lahko prišlo, samo da bi vladujoči resno to hoteli. Mi pa vidimo, da se tudi v novi eri štedenja prav i#ko zapravlja ko v prejšnji dobi neštedenja in da se na eni strani meče skozi okno denar, ki se ga hoče prihraniti na' račun revnih uradnikov. In proti temu protestiramo!
Tako absolutno ne odobravamo, da se dovoli velikim županom v reprezentativno •»vrlio po 3000 dinarjev mesečno. Naše mnenja je, da ne bo prav nobene škode, če veliki župani ne bodo reprezcntirali države, i dtp več za njo silno in mnogo delali. Dokler niso dvignjeni naravni zakladi Jugoslavije, tako dolgo je naša država revna država in tako dolgo se ne sme uporabljati denar za reprezentacijo, temveč le za investicije. In {^oboko smo dalje uverjeni, da bomo imeli v
Sini neprimerno večji ugled, če bomo de-i in skrbeli, da z investicijami dvignemo donosnost zemlje, kakor pa če samo repre-zflntiramo. Saj se itak že v Beogradu mnogo preveč reprezentira in mnogo premalo dela. NX treba, da bi se ta sistem razširil na vso državo.
Enako ni prav nič potrebno, da se mora naša delegacija voziti ravno na najbolj luk-sutioznem parniku »Majesticu« in da plača naša država za prevoz vsakega delegata 50 tisoč dinarjev. Ugovarjal bi morebiti kdo, da s« to samo malenkosti. Je že res, toda pri ■«*» pomenijo te malenkosti na desetine in stotine milijonov. Samo seštejte vsote, ki itiis veljajo cigarete v reprezentacijo, bencin, ki se potroši v privatne svrhe z državnimi -avtomobili,' dnevnice nepotrebnih komisij, razno manipulacije pri nabavah in slično, pa bapte videli, da vse te malenkosti niso prav nobene malenkosti, temveč silno resna stvar, valed katere obuboža dežela.
*"ln zato protestiramo proti temu trošenju državnega denarja in zahtevamo, da se tu najprej prične s štedenjem. Zlasti pa ponavljamo svojo staro zahtevo, da se mora. pričati z redukcijo pri ministrstvih. Dh imamo 18 ministrstev, od katerih vrhu vsega le ma-lofcatero vrši vse svoje dolžnosti, je tako v nebo vpij oče zapravljanje, ki bi moralo vsa-koga poslanca ogorčiti. Kakšno gospodarstvo j« to, da se hoče z redukcijo uradnikov v ministrstvu za javna dela prihraniti 2 milijona, dočim se za absolutno neplodno ministrstvo »4 izenačenje zakonov dovoli skoraj ravno t*ko velika vsota.
Zato je in ostane naša odločna zahteva, da j« treba število ministrstev znižati in sicer mtjmanj za tretjino!
Obenem s tem pa je treba pomesti z vsenn dijpozicijski fondi! Edino pravo načelo je,
da se noben javen denar ne sme porabiti brez javne kontrole! Samo na ta način je korupcija nemogoča! Vsa čast gospodom ministrom in ne dvomimo, da je med njimi mnogo poštenjakov, ki bodo denar dispozi-cijskih fondov pravilno uporabili tudi brez javne kontrole. Toda tudi med ministri so ■mogoče izjeme in tudi za ta slučaj mora biti javnost zavarovana. Ne more biti javnost loga naivnega mnenja, da je vsak minister tudi svetnik, zlasti pa ne smejo biti tega mnenja narodni poslanci, ki so odgovorni za uporabo državnega imetja. In za to delo dobivajo poslanci v prvi vrsti svoje dnevnice in zalo naj to svojo dolžnost tudi vestno izvrše! Protestiramo proti dispozicijskim fondom, zk-sti pa zahtevamo niih obsežno redukcijo ter javno kontrolo nad njih uporabo!
Nismo zadovoljni s štedenjem, kakor se je pri nas začelo uveljavljati, prav odločno pa protestiramo, da
bi se to štedenje vršilo na račun Slovenije.
Tako je bilo na zadnji seji finančnega odbora sklenjeno, da se izda za nove mosiove in ceste 200 milijonov dinarjev in da sc od tega uporabi za Slovenijo samo 2 milijona
Večje krivice Sloveniji se res ni moglo storiti! Ponos Slovenije so bile nekoč njene lepe bele ceste. In ta ponos si je Slovenija po ogromni večini sama plačala in ni šel na tuj račun Poglejte pa ceste po Sloveniji danes, kako propadajo in kako v derutnem stanju so. Nekaterih cest Ae bo mogoče več niti popraviti, temveč jih bo treba na novo zidati.
In vendar plačuje Slovenija^ poleg vse.o državnih davkov še posehne deželne doklade za vzdrževanje cest in na te doklade še posebne državne davke. Na vse te žrtve Slovenije za dobre ceste pa hoče odgovoriti vlada s tem, da dovoli Sloveniji le eno stotinko tega, kar dovoli drugim krajem, ki ne plaču-■ jejo posebnih deželnih doklad. Vrhu tega pa misli odpustiti še naše cestarje iz službe, da bodo ceste v resnici prepuščene svoji usodi.
Izjavljamo, da te krivice ne more ravnodušno sprejeti, niti en davkoplačevalec, zlasti ne tedaj, kadar se v južnih krajih grade naravnost luksuriozne in dostikrat le v volilne svrhe potrebne ceste.
Če hoče vlada v Beogradu, da pri prihodnjih volitvah dobi opozicija vseh 100 odstotkov glasov, potem naj le izvede sklep finančnega odbora. Toda naj tudi posledice pripiše sebi in naj ne govori več o svojem državotvornem delu. Čut pravice je v našem narodu pregloboko zasidran v duši, da bi mogel slovenski narod pritrditi taki krivici”.
Zato treba sklep finančnega odbora spremeniti in dati Sloveniji, ki plačuje šestino vseh direktnih davkov, tudi šestino tega, kar izda država za investicije. Oškodovana je Slovenija itak že dovolj s tem, da ni deležna proti vsej pravici vojnih reparacij, vse meje pa presega, če bi bila zapostavljena še pri investicijah. Zlasti pa v taki med, kakor je sklenil finančni odbor.
Proti njegovemu sklepu o proračunu ministrstva za javna dela protestiramo z vso odločnostjo in uverjeni smo, da se temu protestu pridružuje vsa Slovenija.
Treba pa je, da je tudi protest Slovenije enodušen, ne pa predmet strankarske špekulacije. Tudi naše ceste nas opominjajo na Narodni svet, tudi naše ceste zahtevajo ustanovitev Narodnega sveta.
Čas bi že bil, da bi naše stranke ta opomin že enkrat razumele!	.
Malo pojasnila »Delavski politiki*4.
»Delavska politikat ne more ali noče razumeti, zakaj smo omenili, da bi morala biti ! prva številka »Delavske politike« bolj pro- i gramatična. Da ho »Delavska politika« lažje . razumela naše stališče, malo pojasnila.
Ni zadosti, če reče socialističen list, da je ! m marksistični socializem. V (teoriji pravijo U) skoraj vsi socialistični listi, pa čeprav pri- ■ padajo najrazličnejšim strankam. Ze zato bi i morala biti »Delavska politika« jasnejša.
6e prav posebno pa z oizrom na slovenske rttmere. Slovenski delavci niso danes razbiti «a brez števila skupin zaradi programatičnih razlik, temveč v prvi vrsti vsled osebnih in (M taktičnih. To ve dobro tudi »Delavska politika« in zato bi morala o tem povedati svoje mnenje.
Zlasti pa še z ozirom na to, ker so bili nekateri, ki so danes pri »Delavski politiki«, ■ekoč silno proti skupini okoli »Socialista« in kdor je na vsa ta nasprotja že pozabil, naj 4 samo prebere prejšnje številke »Socialista« ali pa »Kmetsko delavskega lista«. Za-
nje delavcev premeščen v Zagreb. Zlasti pa je delavstvo zainteresirano na tem, da ve, na kakšen način so so plačevale od gotove banke obresti. Vprašamo »Delavsko politiko:, kakšno je njeno stališče v tej stvari in kako misli nastopiti, če bi prišla v tej zadevi gotova afera na dan?
Če smo dejali, da je bila prva številka »Delavske politike« premalo prograinatačna, potem smo hoteli povedati s Jem, da je slovensko delavstvo moralo pričakovati, da mu »Delavska politika« konkretno pove, kako bo zastopala mnenje slovenskega delavca. In sicer v vseh onih vprašanjih, ki so delavsko enotnost razbila in zaradi česar so nastali, da govorimo s socialistično »Delavsko politiko , nergači okoli »Napreja«.
Je prav mogoče, da ti »nergači« nimajo v vsakem oziru prav, da bi imeli v vsem napačno, pa je nemogoče. To vedo tudi gospodje pri »Delavski politiki« in zato jasnost tudi v teh stvareh!
Sicer smo pa mnenja, da ne kaže preveč
kaj je sedaj tega nasprotstva konec, je treba ; socialističnega zmisla, če se že naprej od-
detavcem konkretno [tovedati, ne pa samo teoretizirati o tem.
Da bomo še jasnejši, povemo tudi to. Brez dvoma je, da je delavstvo silno zainteresirano na tem, kako je bil zavod za zavarova-
klanja kako delavsko skupino. Treba stremeti za tem, da se združi vse delavstvo, ne pa samo ono, ki ne pripada »nergačem«. Le ta^o se pride do zdrave organizacije in le tako do enotnega nastopa delavcev.
„Jutrova“ demagogija.
.Počasi je »Jutro« vendarle obupalo, da poslano zopet vladni list in zato se je polagoma le spomnilo, da je opozicionalen last.
In tako je na praznik Sv. treh kraljev napisalo uvodnik na čast ministrom Radičeve Mranke. Ne tiče se nas, kako hvali ali graja »Jutro« radičevske ministre, pač pa ne moremo molčati na demagogijo, ki bi jo hotelo »Jutro« uganjati pri tej priliki.
Tako napada »Jutro« poštnega ministra, ker še ni dovoljena gradba poštne hranilnice v Ljubljani. Vse lepo in prav, samo da list SDS nima nobene pravice v tej stvari delih lekcije. Zakaj gradbo te stavbe je preprečil minister iz vlade PP, to je iz vlade, katere »Jutro« še danes ne more dovolj prehvaliti.
In potem očitki na gospAda Krajača. Ce
so sploh kateri, potem so ti očitki neupravičeni. Zakaj tako delavnega ministra, kakor j je g. Krajač, Jugoslavija še ni imela in mi- ! slimo, da tudi ne tako sposobnega. In če ne more dr. Krajač storiti več, kakor se trudi, potem je to v prvi vrsti krivda onih samostojno demokratskih in radikalnih uradnikov, ki so v trgovinskem ministrstvu in ki nimajo nobenega zmisla za Slovenijo. Mnenja smo, da ima Slovenija vse polno vzroka napadati gospoda Saviča, prav nobenega pa, da napada g. Krajača. ,
Niti najmanj pa zaradi volitev v Trg. obrtniško in Industrijsko zbornico. Te volitve so hoteli nekateri izvesti na poseben način, da bi ai zasigurali vlado v zbornici. In ker je ta račun prekrižal g. Krajač, zato to ogor-
čenje. Kako brez cene pa je to ogorčenje, je najboljši dokaz to, da je s Krajačem istega mnenja tudi SLS, ki dovolj odločno manifestira svoje nasprotje do HSS, kaieri pripada dr. Krajač.
ra dejstva pa seveda »Jutro« zamolčuje, oziroma po svoje obrne in na podlagi tako dosežene neresnice zavija v ogorčenju oči.
Ampak to ogorčenje je vredno točno en počen groš ker je sama demagogija, ki naj pomaga SDS iz vode. Pa ne bo pomagala ker
da J'e slabo zapisano poginu, lo bo SDS še bridko spoznala.
~v. S2xn>iit i**.* , ^>... ^   . _..
Politične vesti.
^1 = „GL°Spod1 S™« "“j gre! O vprašanju \ \	- ,ndustnje je napisal g. Oton O.
Ambrož v zagrebških »Novostih« simpatičen članek, ki ga zaključuje z besedama: »Nadejamo se, da ne bodo merodajni krogi gluhi na ponovne proteste Slovenije in da ne bodo v ec podpirali nemogoče nazore g. Saviča. Sicer pa bomo imeli še priliko govoriti o tem ve.ikem vprašanju.« — Pozdravljamo članek g. Ambroža in pravimo: Ni zadosti, da ne oodo merodajni krogi poslušali več nemogočih nazorov g. Saviča, temveč vsi slovenski poslanci naj zahtevajo, da bo z redukcijo v tigovinskem ministrstvu reduciran tudi g. Savič. Tako bo Slovenija vsaj nekaj imela od redukcije uradništva!
trgovinska pogajanja. V torek je bila o. do 8. seja naše In angleške delegacije . PJeliminarne razgovore o sklepanju trgovinske pogodbe med našo državo in Veliko Britanijo. Na strani Anglije se je udeležil seje angleški poslanik Cunard in trgovinski ataše Naso vlado so zastopali dr. Otokar Ry-bar, Sava Ukič, Markovič in Gavrilovič. Razpravlja se v irancoskem in angleškem jeziku.
OtnUn^R ?a?e delegaeije je imel go\or dr. Otokar Rybar,.ki je izrazil željo, da bi bilo delo uspešno. V imenu angleške delegacije se je zahvalil Cunard, ki je izjavil, da so ti razgovori samo preliminarni in da se bodo nadaljnji razgovori vršili v Londonu. Kot podlago^za razgovore so vzeli angieški načrt, ki ima co členov. Nasi delegati so po prvem čitanju prosili za nekatera pojasnila. Prihodnja seja bo jutri popoldne ob 5. Včeraj so se obenem pričeli razgovori o sklepanju trgovinske pogodbe med našo državo in Francijo.
Na strani Francije vodi razgovore francoski poslanik Grenard in trgovinski ataše, od naše strani dr. Rybaf, dr. Vošnjak, Ukič in Todorovičih: Orjuua in SDS. Zadnja »Orjuua« priobčuje uvodnik »Vodstvu SDS«. V tem uvodniku popisuje »Orjunac ves potek spora med Pribičevičem in dr. Leontačem ter odločno nastopa proti zahtevi SDS, da naj bo Leon-tie zato, ker je branil svojo osebno.čast, odstavljen kot predsednik. Mesto da bi dal Pri-bičevič Leontiču zadoščenje, zahteva SDS, da se skliče kongres Orjune, ki naj odloči proti lastnemu predsedniku. Tega Orjuna ne more storiti, ker je organizacija nacije, ne pa SDS. Uvodnik konča »Orjuna«. z besedami: »Če se je zahotelo SDS prepira, svobodno ji, toda Orjuna ne bo odgovarjala. Prepričana pa naj bo SDS, da bo znala Orjuna vsiikogar postaviti pred prag, kdor bo iskal prepira v njenih vrstah. To je naša zadnja beseda.« — Vidi se iz tega, da se je tudi g. Pribičevič krepko oprijel cekinaste politike, ki menda postaja monopol vesoljne SDS.
= Priznanje Rusije in Češkoslovaška. Vladna »Prager Presse« piše: De iure priznanje Rusije sicer ni vsebovano expressis verbis v vladnem programu, ki je bil parlamentu predložen dne 17. decembra. Toda v politični debati, ki je sledila vladni deklaraciji, je bilo priznanje zlasti od socialističnih članov vladne večine pozitivno razpravljano. Božične počitnice niso zmanjšale zanimanja za priznanje Rusije, ki je postalo diskusijski predmet vladnih listov. Socialističnim strankam se je sedaj pridružil še »Pražsky Večernih«, glasilo ljudske stranke. List ne dvomi, da predstavlja sedanja vlada v Rusiji nasilen režim, vprašuje pa, kje je bodoča velika in demokratična Rusija. Ruska emigracija je razkropljena po vsem svetu in se ubija v brezplodnih diskusijah. Nobene pravice nimamo se vmešavati v ruske notranje razmere. Politika se ne sme zidati na prerokovanja, temveč na dejstva. Brez ozira na metode, ostane dejstvo, da je Rusija velik trg, ki ga naša industrija ne more pogrešati. Velike geste niso hrana za delo iskajočega delavca, za odjem iskajočega podjetnika. Vse te stvari so odločilne in odsvetujejo vsake eksperimente. — Kakor se vidi iz tega poročila »Prager Presse«, je priznanje Rusije za Češkoslovaško samo še vprašanje časa.	_	.
— Francija zahteva izplačilo naših vojnih dolgov. Finančni minister Stojadinovič je konferiral s francoskim finančnim ministrom Doumerom glede odplačevanja dolga kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Francoski listi pišejo, da bi Francija kraljevini SHS prav rada odpustila dolg, če bi se Črtali tudi francoski vojni dolgovi. Stališče Francije je razumljivo. Pač pa bi pri tem pripomnili, da morajo tudi Hrvati in Slovenci plačevati medvojne dolgove Srbije in da morajo zaradi tega tudi biti deležni reparacij, ki gredo na račun vojne odškodnine. Tako vsaj zahteva pravica.
= Nova kriza v Franciji. Posamezne organizacije francoske socialistične stranke sklepajo sedaj, če naj stranka vstopi v vlado ali ne. Mnenja so v tem oziru zelo različna, toda prevladujejo oni, ki so proti vsaki udeležbi socialistične stranke v vladi. Tako n. pr. je senska organizacija s 141 proti 79 glasovom odklonila vsako udeležbo v vladi. Brez drema je, da bo tudi kongres stranke odobril to stališče. O posledicah takega sklepa piše »Quotidien« sledeče: »Če se bo socialistični narodni kongres izjavil proti udeležbi socialistov v vladi, potem bo s tem obenem tudi razbil blok levice. Sedanja zakonodajna doba bo s tem za levico izgubljena. Nobenega jamstva nimamo, da bo V9led tega liga patriotov opogumila rojalistične in fa-šistovske organizacije, da pripravijo franco-
ski demokraciji isto usodo, katera ja doletela špansko in italijansko demokracijo.«
= Neuspeh sestanka Mussolini - Chamberlain. V nasprotju s poročili fašistov«kth listov poročajo angleški listi, da ni prišlo na sestanku Mussolini - Chamberlain do »oglas-ja. Mussolini je zahteval, da dovoli Velika Britanija ža sporazum glede vod»tva ital. politike v Sredozemskem morju znaten popust pri odplačevanju italijanskih dolgov Veliki Britaniji. Chamberlain pa je to zahtevo odklonil, ker da je to stvar zakladnega ministra itn ne more o tem dovoliti nobeno koncesije. Optimistična poročila faši»tovskik listov so bila torej brez podlage, venske industrije je napisal g. Otonlrzteavz — Princ Karol se je odpovedal na zahtevo romunskega kralja tudi pravice, da vzgoji svojega sina. Princ Karol živi v Milanu v družbi z gospo Lupescu, ki velja kot najlepša žena Bukarešte. Da bi se Karol hotel znova poročiti s svojo prvo ženo, je torej neresnično. — Simpatij pa Karol ni izgubil in prof. Jorga piše v svojem listu, da je »icer en princ umrl, da pa še dalje živi ▼ dušah onih, ki ga ljubijo.
= Diktatura v Grčiji. General Pangalo* m je izjavil na oficirskem banketu za diktatorja in je zato odložil za 10. januar določene volitve v senat. Po informaciji »Journala« »e bo opiral Pangalos izključno samo na armado. V par mesecih bo imela Grška po Psngalo-sovih besedah tako močno brodovje, ki bo obvladalo vse vzhodno Sredozemsko morje in armado, ki bo najmočnejša na Balkanu. (Kakor se vidi, ima gospod Pangalo* »elo bujno fantazijo.)
z= Kako utemeljuje gospod Pangalo« diktaturo? Na oficirskem banketu, prirejenem na čast generala Pangalosa, je pozval v napitnici komandant garde, da uvede niiiftr-ski predsednik Pangalos diktaturo. V dalj-dr. | šem govoru je nato utemeljeval Pangalo« potrebo diktature. Ko je 1. 1909 armad* posegla v politične dogodke, je bila Grška usposobljena, da je igrala občudovanja vredno vlogo. Od tistega trenutka pa, ko j« hila ustvarjena Velika Grčija in ko je bilo *kle-njeno, da se razpišejo volitve, je začela Grčija nazadovati. Nato je prišla revolucija leta 1922, ko je bilo ustreljenih pet državnikov. Vsa stremljenja po zboljšanju politične morale so bila brezuspešna. Zato se je odločil, da prevzame Pangalos vso odgovornost za položaj in da se v ta namen opre na armado. Oficirji so Pangalosu pri teh besedah priredili viharne ovacije, na kar je Pangalo* izjavil, da se bo opiral samo na moč armade. — Tako je Evropa obogatena za novo diktaturo ter zopet mi narod opeharjen za »voj* državljanske pravice.
BELEŽKE.
Dično »Jutro« piše: Gospod Lončar ai znal upravljati niti »Slovenske Matice« in tudi sicer ni bil ravno na glasu profesorske vi-šine(!); naravno, da s sedanjega mesta tudi ne more nič zdravega dati od sebe. (Stilizacija naravnost diši, tako je divna! Op. ured.)
Radovedni smo, kaj bi slavno »Jutro« napisalo o dr. Pestotniku, če ne bi bil ta pristaš SDS.
Prva bedača velika zmaga SDS.
se bo točno izvršila dne 17. januarja, ko priredi v Ljubljani shod gospod Pribičevič. Ni namreč nobenega dvoma, da je v Ljubljani še vedno par tisoč radovednežev, ki bodo prišli mi Pribičevičev shod in postati drugi dan v »Jutru«, esdeesarji. Na zmagi le»titamo zato že danes »Jutruj.
Prosveta.
REPERTUAR LJUBLJANSKEGA GLEDIŠČA
Drama.
7. jan.: četrtek: »Krpan mlajši«. Red C.
8. jan.: petek: »Zapeljivka«. Red B.
9. jan.: sobota: ob 15. uri »Pegica mojega srca«, dijaška predstava po znižanih oenah.
— Izven.
Opera.
’ 7 jan: četrtek: Zaprto.
8 jan.: petek: »Orfej v podzemlju«. Red F. 9. jan.: sobota: »Vihar«, simfonična pesem za veliki orkester , soli in zbor. Koncert v vel. dvorani Union. Začetek ob 20. uri zvečer.
Danes v četrtek ob 20. uri zvečer »o vrši v Filharmonični dvorani vijolinski koneert znamenite vijolinske virtuozinje Albertine Ferrari. Umetnica je koncertirala po vseh večjih evropskih mestih in o" enem teh njenih koncertov pišejo na primer »Hamburger Naehrichten« sledeče: Albertina Ferrari se je pokazala v tem koncertu kot ena prvih umetnic na violini. Njena intonacija je absolutno čista. Njene pasaže, njen arpeggio in inpicicato je naravnost sijajen. Tehnika leve roke ne pozna absolutno nobenih teikoS, kar je jasno pokazala v Vieu-tempsovem e-dur koncertu in pa v Hubayevi Fantaziji iz opere Ca men Izpod njenega loka ae izliva mehka hr ljubka kanlinela, ki je mehka kakor zamet. Umetnica je žela naravnost velikanski aplavz teMe igrali dodati več točk ob koncu koncerta Enako laskavo se izražajo o njej posebno še nizozemski listi. — Predprodaja vstopnic za koncert v Matični knjigarni.
Generalna vaja za koncert Vitezslnv Novak: Vihar-Boufe se vrši v četrtek, dne 7. t. m. točno ob en četrt na 6. uro popoldne na odru opernega gledališča. Uprava gledališča vabi vse sodelujoče, da pridejo točno in polnoštevilno h generalni vaji.	.
Simfonični koncert v Mariboru. Orkester mariborske Glasbene Matice priredi v ee-trtek dne 14. t. m. simfonični koncert, pri katerem bo prvič nastopil povi. dirigent g. Josip Hladek Bohinjski. Proizvajal bo Schubertovo uverturo C-dur in tretjo Beethoveno-vo simfonijo (Eroico). oboje skladbe »vetov-nega slovesa. Novost za Maribor bo operni pevec iz Ljubljane g. Julij Betetto, ki bo pel Mozartovo koncertno arijo »Za' to lepo roko« in Vilharjevega »Mornarja«, vse s spremlje-vanjem orkestra.
UGLED DRŽAVE.
Cestnim odborom dn okrajnim zastopom v j Sloveniji dolguje država že skoraj 100 mili- | j ono v dinarjev. Kljub vsem urgencam država ■tega denarja še ni povrnila, pa čeprav so se cestni odbori za to vsoto zadolžili drugje. Cestnim odborom zato ne preostane nič drugega, .ko da bodo državo tožili. Seveda bo država tožbo izgubila in plačala pravdne stroške	v
Kmetu, ki bi plačal dolgove šele -po tožbi, pa čeprav bi mogel to storiti že preje, bi dejala vsa vas, da je slab gospodar in bi bil zato ob ves ugled.
Ne razumemo, zakaj misli vlada, da ne velja isto tudi, za državo. Ali pa ji je ugled države deveta’ briga?
— Telefonska proga Sušak Zagreb. Te dni je bila otvorjena nova telefonska proga Sušak—Zagreb, ki je spojena s progo Zagreb— Beograd.
— Metoorologične postaje v Sloveniji. S 1. januarjem so podrejene vse meteorologič-ne postaje v Sloveniji, ki so bile dosedaj podrejene hidrotehničnemu uradu, zavodu za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani.
— Redna porotna zasedanja v letu 1928 se bodo vršila v sledečem redu: 1. pri deželnem sodišču v Ljubljani, dne 1. marca, 7. junija, 13. septembra in 22. novembra; 2. pri okrožnem sodišču v Mariboru dne 1. marca, j 7. junija, 13. septembra in 9. decembra; 3. I pri okrožnem sodišču v Celju dne 1. marca, i 7. junija, 30. avgusta in 13. decembra; 4. pri j okrožnem sodišču v Novem mestu dne 1. marca, 7. junija, 30. avgusta in 22. novem- j bra.
— »Uradni list« štev. 117 z dne 31. decem- : bra 1925 objavlja: Poziv lastnikom osporje-nih obveznic 2% posojila dz leta _1886, .4% konvertiranega posodila dz -leta 1895 in i'A% posojila iz leta 1909.
— Smrt italijanske kraljice - matere. V pondeljek ob 11. dopoldne je umrla italijanska kraljica-mati. Margerita Savojska je^ bila rojena dne 20. novembra 1851. Bila je hčerka princa Ferdinanda Genovskega in princezinje Elizabete Saksonske. Ferdinand Genovski je bil brat kralja Viktorja Emanuela II. Dne 22. aprila 1868 se je poročila -kot 17 letna deklica s sinom kralja Viktorja Emanuela, prestolonaslednikom Umbertom, poznejšim italijanskim kraljem, ki je bil dne 20. julija 19C0 v Monzi zavratno umorjen. Leta 1869 je porodila sina Viktorja Emanuela III. sedanjega kralja Italije. Margerita Savojska je bila zelo priljubljena. Pokopana bo v Panteonu poleg kralja Umberta I.
— Perzijski prestolonaslednik. Triletni sin . šaha Palilavi-ja Mohameda Rize je proglašen za perzijskega prestolonaslednika. Dobival bo apanažo 300.000 dolarjev. Apanaža šaha samega znaša 600.000 dolarjev.
— Razpisana mesta. Ponovno je razpisano notarsko mesto v Mariboru, izpraznjeno po smrti notarja dr. Josipa Barleta, ali drugo notarsko mesto, ki bi se morebiti izpraznilo po premestitvi. Istotako je ponovno razpisano p-oduradniško mesto sodiiega sluge pri okrajnem sodišču v Kranju, prav tako vsa druga mesta, ki bi se izpraznila zaradi razpisa ali .med razpisom. Podrobnosti glej v »Uradnem listin .
— Razpisana mesta. Rektorat ljubljanske univerze razpisuje na tehnični fakulteti asistentsko mesto pri institutu za visoke gradnje in asistentsko mesto pri kemijskem institutu. Prošnje naj se vlože najkasneje do 10. februarja pri rektorju univerze. — Odda se pa tudi mesto pisarniškega uradnika III. kategorije pri okrajnem sodišču v Kranju in mesto strojnika v III. kat. uradnikov (event. mesto zvaničnika) v moški kaznilnici v Mariboru.
— Za izredne člane glavnega prosvetnega
sveta so imenovani iz Slovenije: Dr. Ivan Lončar, prosvetni referent v Ljubljani, dr. Slavko Ozvald, univerzitetni profesor v Ljubljani, Ivan Štrukelj, nadučitelj na Viču ter dr. Josip Tominšek, gimnazijski ravnatelj v Mariboru. Glavni prosvetni svet podaja mnenje, o zakonskih načrtih ministrstva prosvete,
o	šolskih knjigah in o vseh vprašanjih, ki se tičejo administracije in prosvete. Vsa čast imenovanim gospodom, toda ne razumemo, da ni v prosvetni svet imenovan noben zastopnik naprednega učiteljstva. Upamo, da se bo to popravilo!
— Tz poštne službe. Premeščena je iz urada Ljubljana 1 na Trojane poštna uradnica Vera Fischer.
— Jz vojaške službe. Imenovani so: General Gjuro Bolide, preds. (izpitne komisije v generalštabu, bivši divizijski komandant v Ljubljani, za armijskega generala v Novem Sadu; general Božidar Terzič iz Skoplja za armijskega generala v Nišu; general Janko Vukotič iz Sarajeva zii armijskega generala v Skopi ju; za tajnika sveta za obrambo države general Milan Nedič; za pomočnika sefa generalnega štaba general Mihajlo N. Jovanovič; za artilerijskega inšpektorja general Dragomir Stojanovič, dosedaj divizonar v Ljubljani; za div. komandanta v Valjevu; gen. Jos'p Kostič .iz Niša, v Nišu gen. Drago-ljub Lazarevič iz Valjeva, v Zaječaru brig. gen. Peter Lacarevič iz Beograda, v Sko-plju Iv. Jovanovič iz Kragujevca in v Ljubljani brdg. gen. Danilo Kalafatovič dz Beograda in sta imenovana za pomočnika min. vojske in mornarice. Kapetan 2. raz. Fr. Zacherl v Sremski Mitroviči je odlikovan z medaljo za vojaške vrline.
'— Odlikovanje zagrebških vseučiliških profesorjev. Povodom 50-letnice obstoja zagrebške univerze je kralj odlikoval naslednje profesorje zagrebške univerze: dr. Gavro Manojloviča in dr. Stjepana Zimmermanna 7. redom sv. Save I. razreda; dr. Miroslava čačkoviča, dr. Gjura Korblerja, dr. Kriškovi-ča, dr. Lovriča, dr. Maška, dr. Ruspinija, dr. Strasnickega, dr. Ulmanskega in dr. Vouka z redom sv. Save II. razreda; dr. Dragotina Boraniča, dr. Stjepana Sošiča, dr. Jeleniča, dr.
Šetinskega, dr. Stjepaneka z redom sv. Save III. razreda. Nadalje so bili odlikovani: rektor ekonomsko-komercialne šole dr. Beloševič z redom sv. Save II. razreda, profesor iste šole dr. Oton Bošnjak in ravnatelj univerzitetne biblioteke dr. Franjo Tanceo z redom sv. Save III. razreda.
— Imenovanje. Za glavnega revizorja pri carinarnici v Subotici je imenovan Tomo Popovič, doslej pri carinarnici v Ljubljani.
— Razpisan natečaj za vojaške puškarje in kovače. Pri upravi artilerijsko tehničnega zavoda v Kragujevaeu se otvori 6-mesečni tečaj za strokovne vojaške mojstre puškarje in kovače. V tečaj se sprejme 30 kandidatov za puškarsko obrt, 80 pa za artiljerij-sko kovaško obrt. Podrobnosti so razvidne iz »Ur. lista« z 31. decembra 1925, št. 117.
— Škrlatica v Beogradu. Zadnje dni se je -pojavila v Beogradu Škrlatica. Prijavljenih je 20 slučajev.
— Velik požar v Subotici. Te dni je uničil požar veliki mlin Josipa Raičiča v Subotici. Ker je bil mlin poln žita, se škoda še ni mogla natančno oceniti, vendar pa je gotovo, da znaša nad en milijon dinarjev.
— Karambolaža dveh vlakov pri Parizu. Vsled napačno postavljene kretnice sta trčila na postaji St. Quentin neki brzovlak in neki osebni vlak. 4 potniki osebnega vlaka so bili poškodovani.
— Donava narašča. Kot poročajo iz Som-bora, Donava še vedno narašča. Dosegla je mestoma že nad 5 metr&v.
— Aretacija dveh kmetov z municijo in bombami. Te dni sta bila aretirana na beograjskem kolodvoru dva sumljiva kmeta. Neki carinik je opazil, da hočeta oditi neopažena iz perona skozi vrata restavracije. Opozoril je mi nju orožnike. Po kratkem prerekanju so ju aretirali. Pri telesni preiskavi na policiji so našli pri njih 150 nabojev za vojaško puško in bombo. Aretiranca sta izjavila, da sta dobila municijo in bombo od nekega vojaka v vagonu. Policija domneva, da sta aretiranca hajduka.
— Ubit črnogorski razbojnik. Te dni je naletela neka orožniška potrulja v bližini vasi Opinja v Črni gori na četo glasovitega razbojnika Marvina Nisa Camoviča. Po celo uro trajajočem boju je bil Camovič ubit, nakar so njegovi roparski tovariši pobegnili. Na Camovičevo glavo je bila razpisana nagrada 30.000 dinarjev.
— Samostanski gojenci roparji. Iz Berlina poročajo: Koncem meseca oktobra so pobegnili dz samostana sv. Ivana v Spandau 4 gojenci. Utaborili so se v bližnjem gozdu ter živeli od ropa in tatvine, dokler jih ni izsledila žandarmerija. Te dni je bil obsojen njihov poglavar, 18-letni mladenič na 18 mesecev ječe. Dva mlajša prideta pred mladinskega sodnika, eden pa je pobegnil.
— S palicami ubit. Te dni sta napadla v hrvatski vasi Lačarek brata Gojič kmeta Dragotina Mijatovica ter ga v temni noči tako obdelala s palicami, da je obležal na mestu mrtev. Povod temu je bilo staro sovraštvo.
— Samomor milijonarja. Pred par dnevi je izvršil v Apatinu samomor vojvodinski milijonar Valentin Fembach. Vus-t j njegovem samomoru je izzvala veliko senzacijo, kajti Fernbach ni bil znan samo vsled- svojega bogastva po vsej Vojvodini, temveč tudi radi svojega neumornega delovanja za organizacijo vodnih zadrug v Vojvodini. Zapustil je pismo, v katerem izjavlja, da gre prostovoljno v smrt iz strahu pred novimi poplavami, ker so mu povzročile poplave lansko leto veliko škodo ter radi malomarnosti, ob-lasti, ki so mu odbile vsako podporo in končno radi tega, ker se mu je ponesrečil poiz* kus, da bi rešil svoje posestvo, ki obsega 1500 juter ter bo vsled agrarne reforme parcelicam).
— Samomor rdečega pesnika Jesenjina. V Leningradu se je ustrelil znani komunistični pesnik Sergij Jasenjin. Jesenjin je užival posebno zaupanje sovjetske vlade. Ob izbru- : hu boljševdške revolucije je bil eden od pes- \ nikov, ki so slavili diktaturo proletariata. -Lansko leto se je mudil s svojo soprogo, zna- j no plesalko Izidoro Duncan v Ameriki, kjer Je pridigoval pijan kot čep pred povabljenimi gosti o morali. Nat-o je pretepel svojo soprogo ter se odpeljal razočaran zopet v Rusijo. Od tedaj je njegova sovjetska idealnost v njegovih pesnitvah vedno bolj obledevala. Dne 28. decembra lanskega leta je izvršil samomor. Zapustil je pismo, v katerem izjavlja, da si je vzel življenje vsled neprestanih razočaranj.
— Premislila se je. Iz neznanih vzrokov se je sklenila te dni 191etna Marcela Roncelj v Trstu preseliti na boljši svet. Skočila je v vodnjak. Slučajno jo je videlo neko dekletce, ki je teklo k njenemu očetu ter mu povedalo, kaj se je zgodilo. Z veliko prisotnostjo duha je skočil mož k vodnjaku ter vrgel hčerki, ki je vpila v globočini obupno na pomoč, vrv, na kateri je napravil zanjko. Ronceljeva se je zbala smrti, prišla je do prepričanja, da je življenje kljub vsem težavam in nadlogam vendarle še prijetno. S poslednjimi močmi.
• e je oprijela rešilne vrvi in vtaknila' nogo \ zanjko, tako da jo je oče lahko potegnil iz \odnjaka. Deklica je imela srečo: Požrla je par 'krepkih požirkov vode ter se nekoliko pobila na glavi drugega se ji ni ničesar pripetilo.,
—- Draga žensak kita. Te dni se je zagovarjal pred^ sodiščem v nekem švicarskem mestu bančni uradnik Hans Laibach, obtožen, da je odrezal 16 letni deklici Klari Feissing kito. Proces je vzbujal veliko zanimanje. Dvorana je bila nabito polna — seveda — skoro samih mladih zastopnic, než-. nega spola. Klara se je šla nekega dne dz-prehajat v od mesta četrt ure ‘oddaljeni gozdiček. V trenutku, ko je hotela sesti na neko klop, -je stal pred njo bančni uradnik, ki jo je zasledoval že opetovano z ljubezenskimi ponudbami. Klara se je hudo prestrašila ter zbežala, čim najhitreje je mogla. Toda bančni uradnik je bdi bolj urnih nog kot ona. Stekel je za njo, in ko jo je ujel, ji je odrezal
kilo. Obtoženec se je zagovarjal, da je izvršil dejanje pod vplivom neodoljive sile. Dva meseca je zalezoval deklico z namenom, da bi ji odrezal kito. Hudega ji ni nameraval ničesar storiti; samo kito je hotel imeti. Njegov zagovornik je skušal dokazati, da o kaki škodi ne more biti govora, češ, da je sedaj itak >bubikopf« moderen. Toda deklica je .ihte replicirala, da je »bubikopf« frizura za dame, ki nimajo tako lepih las kot ona. Obtoženec je bil obsojen spričo dejstva, da je sedel že drugič radi takega delikta na zatožni klopi, na 8 dni zapora, razven tega pa na 2000 švicarskih frankov odškodnine.
— Beračenje nadomestilo za invalidsko preskrbo. Invalid Franc Ecker z leseno nogo je sedel v nekem dunajskem parku in beračil. Prišel je mimo stražnik, ki ga je hotel radi tega aretirati. Tega pa se ni upal storiti, ker se je zbrala v par trenotkih velika množica ljudi, ki je zoper to protestirala. Zato ga je samo legitimiral in ovadil. Te dni se je Ecker zagovarjal radi tega pred sodiščem. Sodnik ga je oprostil. Sodbo je utemeljil s tem, da je proglasil uradni zdravnik Eckerja kot za delo nesposobnega, vsled česar mu spričo današnjih razmer ne -preostaja drugega, kot da berači.
— Jugoslovanskim rudarskim, plavžarskim in pri rudnikih zaposlenim inženjerjem. — Pripravljalni odbor sklicuje ustanovno skupščino na dan 17. januarja 1296 ob pol 14. uri v Ljubljani v prostorih ljubljanske sekcije Udruženja Jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov v Kazini, II. nadstropje, ob priliki skoka preko kože. Dnevni red je sledeči: 1. Pozdrav in nagovor predsednika pripravljalnega odbora; 2. debata in sklep o namenu in obliki društva; 3. statuti; 4. volitve; 5. slučajnosti in resolucije. — Pripravljalni odbor.
j Slelcl€tine ne potrebuje :
i	- i
: O. BERNA TOVIC j
j	:
ker se blago radi svoje kvali- j j	„	,	:
tete in cene samo priporoča! *
| : Ljubljana,
Geografsko društvo v Ljubljani otvori v pa*ek, dne 8. t. m. ob 6. uri zvečer v balkonski dvorani univerze novi ciklus svojih prireditev s predavanjem dunajskega geologa g. drja Fritza lvautskega. Snov »Die Be-ziehungen zwischen Erdbeben und Schvvere-anomalien« je za nas silno zanimiva, ker nam to nudila novih pogledov na vzroke seizmičnih gibanj, ki so — kakor srno čutili ob Novem letu — v naših krajih posebno živahna. G. predavatelj se bo opiral zlasti na svoja opažanja v zahodnem delu Nemške Avstrije in mejnih predelov Slovenije. Vabimo vse, ki se zanimajo, zlasti pa svoje člane, na čim številnejšo udeležbo. Vstop prost.
1— Državna borza dela v Ljubljani. V času od 20. do 26. decembra 1925 je bilo v Državni borzi dela razpisanih sedem službenih mest. 53 oseb je iskalo dela, v 9 slučajih je borza posredovala z uspehom in 4 osebe so odpotovale. Od 1. januarja do 26. decembra 1925 je bilo skupaj razpisanih 5556 prostih mest, 8225 oseb je iskalo dela, v 3439 slučajih je ’ borza posredovala, z uspehom in 2087 oseb je odpotovalo.
1—Včerajšnji pogreb dolgoletnega hišnika Narodnega muzeja, g. Jos. Šenk-a, je dokazal, kako se zna uveljaviti v širši javnosti tudi takozvani »mali človek«, ki vrši vestno, z vnemo in preudarkom svojo službo. Številno pogrebno spremstvo, ki smo v njem opazili m. dr. gg. prosvetnega inšpektorja in referenta, upravnika Narodnega in Etnografskega muzeja z uradništvom, zastopnike Muzejskega društva in člane posameznih uradov ter številne uporabljevalce in posetnike muz. zbirk, je dokazalo pokojnikovo vsesplošno priljubljenost. N. v m. p.!
1— Klanje živali v območju ljubljanske občine. Živali, katerih meso je namenjeno javni vporabi, kakor za gostilne, sirotišča, bolnice itd. se smejo klati le v mestni klavnici. Le zasebnikom, ki rabijo meso samo za lastno družinsko gospodinjstvo, smejo klati prašiče doma pod pogoji, ki so razvidni iz razglasa na magistratni deski. Pa tudi ti morajo pustiti zaklane živali po predpisih ogledati.
1— Na prvem koncertu pevskega zbora ljubljanske železničarske »Sloge«, ki se vrši v pondeljek 11. t. m. ob 8. uri zvečer v Filharmonični dvorani, nastopi poleg g. Sv. Banovca, našega najpriljubljenejšega opernega tenorista, tudi tercet mariborske »Drave« i. s. gg. Lukež Fr., s harfo,.Skačej T. z vijoli-no in Vesely H. s čelom, ki bode izvajal tri najlepše točke svojega repertoarja. Novost za ljubljansko glasboljubeče občinstvo bo tudi najnovejše Adamičevo delo »V samostanu« za moški zbor s spremljevanjem lesnega okteta (2 flavti, 2 oboi, 2 klarineta in 2 fagota) in harfe, prva in edina kompozicija v tej sestavi. Torej dve novosti za Ljubljano! Občinstvo opozarjamo, da si pravočasno preskrbi vstopnici. Le zasebniki, ki rabijo meso samo za od četrtka naprej.
MADŽARSKI PANAMA.
Knez Windischgratz.
Policija je ugotovila doslej 45 članov družbe ponarejevalcev lisočfrankovskih novčanic. Aretirani bodo po vrsti, kakor hitro bo zbranega dovolj obtežilnega -materiala. Razkrite . so vse -niti afere.
Kolovodja je bil knez Ludvik Windisch-gratz.
Ta knez je star pustolovec. Začetek njegove karijere je vožnja v vzhodno Azijo. Prvo avanturo je doživel, ko se je splazil skozi japonsko fronto, nakar je padel v rusko ujetništvo. Ko je bil izpuščen, se je peljal z ne-
kim norveškim parnikom na Japonsko. Na morju je doživel strašen tajfun. Pri tem mu pa ni šlo slabo. Dan za dnevom je bil pijan šampanjca. V Newyorku je padel- med roparje ter presedel noč v zaporu v družbi zločincev in vlačug. Dvakrat je bil v Afriki na lovu na leve. Ko se je vrnil po drugem lovu na Madžarsko, se je poročil z grofico Marijo Szehenyd ter se jel brigati za upravo svojih posestev.
Njegov stari oče je bil feldmaršal Alfred \Vindischgriitz, znan dz dunajske revolucije. Bil je trd mož, toda na njegovi časti ni madeži. Njegov oče je bil generalni armadni inšpektor Ludvik Winddschgratz, ki se je udeležili vseh vojn od leta 1848 dalje in ki je bil učitelj skoro vseh vojskovodij izza svetovne vojne. Conrad v. Hotzendorf, Boroevič, Bolim-Ermolli, nadvojvoda Evgen in drugi so tali njegovi učenci. Njegova mati je grofica Desno^. Njen oče je ustanovil -s Štefanom Sze-henyijem akademijo znanosti.
Tem tradicijam se je princ Windischgratz že davno izneveril.
Princ \Vindischgratz je bil zaupnik grofa Tisze, s katerim se je pa sprl radi politike močne roke v vprašanju volilne pravice. Med svetovno vojno je ustanovil znano »brigado tigrov", ki je obstojala iz samih osemnajstletnih mladeničev ter se odlikovala -po posebni hrabrosti. Še prav mlad je postal minister za prehrano. S tem se je začel resni del njegove karijere. Postal je zaupnik cesarja Karla. Kot tak je zastopal pacifistične ideje, bil je za.sporazum na podlagi tria-liz-ma. Kot minister je pridno rekviriral, izboljšal je prehrano vojske ter si je nedvomno stekel tudi -gotove zasluge za avstro-' ogrsko monarhijo.
Sedaj je zaprt. Takoj po aretaciji njegovega tajnika Raba se je zbralo toliko obremenilnih momentov zoper njega, da ga je jela policija stalno nadzorovati, tako da se lahko reče, da od onega trenutka ni bil več prost. Aretirali so ga z vso mogočo obzirnostjo. Ko so ga privedli detektivi na -policijo, je vprašal: »Kaj hočete od mene? Nikdar nisem bil udeležen pri kakem kaznjivem dejanju.«- Policijski svetnik mu je odgovoril, da je odrejen zoper njega preventivni zapor.
Tudi sodišče je postopalo ž njim z vso mogočo obzirnostjo. Vtaknili so ga v najboljšo celico, v celico lionoracijorov, v kateri je sedel bivši notranji minister Beniczky.
Policijski šef suspendiran.
Policijski šef Nadossy je bil suspendiran. Obdolžen je, da je preskrbel polkovniku Jan-koviesu kurirski potni list, ter da je posredoval uradno pri zapečatenju Jankovicsevih kovčekov, v katerih so bili najdeni ponarejeni bankovci. Očita se mu tudi, da je informiral kneza Windischgratza o tem, da bo aretiran. Nadossy je bil eden od glavnih zastopnikov nacionalistične misli pri upravi.
Preiskava v vojaškem kartografičnem zavodu.
Vsled neke ovadbe je izvršila policija v vojaškem kartografičnem institutu hišno preiskavo. Pri preiskavi je sodelovalo nad sto detektivov. Dobili niso ničesar. Corpora de-licti so baje odstranili neki risar, neki cinko-graf in neki stavec. Vsi trije so nežna,nokam pobegnili.
Stališče vlade.
V političnih krogih se govori, da je ponudil grof Bethlen svojo demisijo, ki je pa regent ni sprejel. Grof Betlden je baje izjavil, da ostane na svojem mestu samo pod pogojem, da se mu pusti glede preiskave afere potvorjenih novčanic proste roke. To zatrdilo je dobil. Takoj nato je suspendiral Nadossyjn. Na-pram neki deputaciji vladne stranke' je izjavil, da so -podane vse garancije za to, da se bo afera razčistila. Vladni krogi trdijo v prvi vrsti, da gre za čisto navaden zločin, v drugi pa za čin ekstremnih prenapetežev, s katerimi nima madžarska vlada ničesar skupnega. Z druge strani se pa zatrjuje, da je vedel za vso stvar tudi ministrski predsednik grof Bethlen, ki je soglašal s pripravami za Albrehtov puč, sedaj po odkritju pa pustil vse svoje somišljenike na cedilu.
ABSOLVENTOM KMETIJSKIH SOL.
Absolventi kmetijskih šol tvorijo pri nas lep štab pionirjev kmetijskega napredka po deželi. Mnogo od njih je v javnih ali privatnih službah, drugi so ugledni kmetski gospodarji itd. Zal, da med njimi ni prave zveze in mnogo jih je, ki so se videli zadnjikrat, ko so si segli s tovariši za slovo v roke takrat, ko so zapuščali zavod, kjer so črpali kmetijske nauke za praktično življenje.
Edino vez je doslej tvorilo med njimi društvo absolventov kmetijskih šol, to pa je le životarilo in je končno zaspalo.
Vez med posameznimi kmetijskimi strokovnjaki in našimi kmetijskimi šolami in zavodi je potrebna in koristna in zato se mora ustvariti in mora ostati. Kmetijska veda silno napreduje. Posamezni v praksi sto-' ječi kmetijski strokovnjak njen napredek ne more vselej tako zasledovati, kakor pa kmetijski strokovnjak, v javnih službah, zlasti pa na kmetijskih šolah. Zato je potrebno, da se večkrat sestanemo ter razgovorimo o raznih strokovnih zadevah. Toliko lepih in spodbud-Ijivih stvari se lahko vidi na naših kmetijskih šolah in vzornih posestvih, državnih in privatnih, zato je potrebno prirejati sestanke, skupne strokovne izlete, zborovanja itd. Pa tudi strokovne-zadeve zahtevajo medsebojnih stikov in skupnega dela. Nujno je torej potrebno, da se vsi z vnemo oklenemo naše edine stanovske organizacije, to je društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo v Ljubljani.
Kmetijski strokovnjaki, bodisi, da stojite v javnih ali privatnih ■ službah ali pa da ste samostojni gospodarji, pristopite vsi kot člani in se udeležujte pridno zborovanj, sej, se-| Stankov in izletov tega društva. Društvo je j razdeljeno na sekcije Ljubljana, Maribor dn I Novo mesto. Okoli teh centrov se moramo zbi-
i	rati. Novomeška sekcija tega društva je skle-
Dnevne vesti.
t
nila, da priredi na praznik, dne 25. marca ob 10. uri dopoldne v kmetijski šoli na Grmu sestanek kmetijskih strokovnjakov.
Prijave za pristop k društvu in za udeleži-tev na tem sestanku sprejema do 1. marca t. 1. predsednik novomeške sekcije B. Ska-licky. Priglasite se vsi, ki Vam je za dobro skupno stanovsko stvar. Natančni spored sestanka se naznani po 1. marcu.
Gospodarstvo.
DOBAVE.
Ekonomsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. januarja t. 1. ponudbe glede dobave verig za ročice, cilinderskega olja za pregreto paro in raznega lesa; do 12. januarja t. 1. glede dobave ročnih vozičkov, stroja za rezanje lepenke in vrvic za zalivkanje; do 15. januarja t. 1. glede dobave portlandcementa v sodih, vodomera za vodovod in tolčenje gramoza; do 22. januarja t. 1. glede dobave skretniških in hrastovih pragov. Pogoji so pri tem odelenju vsak delavnik od 10. do 12. ure na vpogled.
— Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 12. januarja t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 200.000 kg sena in 80.000 kg slame.
— Dne 16. januarja t. 1. pri Središnjem uredu za osiguranje radnika v Zagrebu glede oddaje kamnoseških, tesarskih, krovskih, kleparskih in mizarskih del pri novi etavbi tega urada v Mihanovičevi ulici v Zagrebu. — Dne 21. januarja t. 1. pri Direkciji pomorske-
ga saobračaja v Splitu glede dobave petroleja — Dne 23. januarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega materijala za izdelovanje barv; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave električnih žarnic ter dvigal za lokomotive; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave šamotne opeke. — Dne 25. januarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave pločevine; pri Središnjem uredu za osiguranje radnika v Zagrebu glede oddaje instalacijskih del v sanatoriju Klenovnik; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave gorenjih cevi za kotle in gladkega vlečenega železa.
—	Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Oddaja kolodvorskih restavracij v zakup. Pri direkciji državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 23. januarja t. 1. ofertalna licitacija* glede oddaje kolodvorske restavracije na postaji Konjic v zakup, dne 25. januarja t. 1. pa glede kolodvorske restavracije na postaji Hum. — Predmetna oglasa sta v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Švicarsko poslaništvo v Beogradu. Švicarski konzulat v Zagrebu je naznanil zbornici za trgovino, obrt in industrijo, da je švicarska vlada preustrojila dosedanji honorarni generalni konzulat švicarske republike v Beogradu v švicarsko poslaništvo in je dne 20. p. m. izredni poslanik in opolnomočeni minister švicarske republike g. Ferdinand v. Ša-
liš predal N j. Vel. kralju Aleksandru I. akre-ditiyno pismo. Izza tega dne ima švicarska koniederacija v Jugoslaviji svoje poslanstvo. Posle bo vodil do nadaljnega kot odpravnik poslov ad interim g. legacijski tajnik Karl v. Jeimer.
RIBOLOV NA JADRANU.
Sušak, 7. jan. Jugoslovensko-italijan-ska komisija za reševanje sporov, ki bi nastali v vprašanju ribarstva na Jadranu, se ponovno sestane koncem tega meseca. Tajništvo konference je poslalo vsem delegatom pozive, da se 21. januarja t. 1. sestanejo v Opatiji. Na teh sejali se bo v prvi vrsti razpravljalo o pravilniku za osnovanje stalnega razsodišča za reševanje vseh sporov, ki bi nastali z neizvrševanjem ali krivim tolmačenjem brionskih konvencij.
KRIZA NEMŠKE VLADE.
Berlin, 7. jan. Vprašanje nove vlade še ni rešeno. Demokrati še vedno zagovarjajo ustvaritev velike koalicije, na kar pa levičarji nikakor nočejo pristati. Odločitev glede vlade bo padla v torek, ker bodo tako demokrati kot centrum šele v nedeljo sklepali o tem vprašanju.
REŠITEV HOLANDSKE KRIZE.
Haag, 7. jan. Kriza nizozemske vlade je rešena s tem, da je sedanji kabinet spopolnjen z novim pravosodnim ministrom.
VEST O ATENTATU NA RIZO KANA NERESNIČNA.
Teheran, 7. jan. Vesti o atentatu na novega šaha Rizo kana se najodločnejše dementirajo.
LAHEK POTRESNI SUNEK V ZAGREBU.
Zagreb, 7. jan. Danes okoli 2'45 zjutraj so čutili v Zagrebu lažji potresni sunek.
OBJAVA.
Načelstvo podpisane zadruge javlja vsem svojim p. n. naročnikom, da je njen dosedanji poslovodja g. Josip Lojk z dnem 31. decembra 1925 izstopil iz službenega raz-merja naše zadruge.
Kakor doslej bo tudi v bodoče skrb načelstva, da bo svoje naročnike skušalo zadovoljiti s priznano najboljšimi izdelki in- solidnimi cenami.
Vič-G linče, dne 4. januarja 1926.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev.
(172)
i^Mfiaku okoli sveta.
Spisal Robert Kraft.
Voda je topla, nemogoče je torej, da bi prihajala iz podzemeljskega bazena, gotovo je bila dalje časa na solncu.
Le dva se ne kopata in ne plavata.
Adama ne morejo na noben način pregovoriti, da bi stopil v vedo, z vedrom lovi zlato.
/Le vem, vi se že od nekdaj bojite vode,< se mu smeje Leonor.
»No, bojim se je pravzaprav ne, vidite moja gumijasta noga ne more prenašati mokrote — zlasti pa moj uhelj ne, ki je iz kurjega mesa — in kure niso vodni ptiči — in in in in — ne, jaz že ne grem v vodo, kaj takega ne morem storiti svojemu uhlju.«
Drugi, ki noče v vodo je Charly. Že starejši mož je edini, ki je bil na potovanju včasih bolan, imel je mrzlico, ki jo je zdravil s kininom, sedaj pa mu tudi kinin ni takoj pomagal. Sicer mu ni baš škodoval preje slab zrak — mogoče pa je bilo to tudi — imel je pač hudo mrzlico, ki se ni dala kar tako ukrotiti.
Leži v avtomobilu, vendar pa ga ni treba posebno negovati.
Kmalu neha tudi Adam s svojim ribarenjem, vza-
me eno izmed dveh ročnih latern, katerih električni akumulatorji so dajali svetlobo več ur, in se gre iz-piehajat po galeriji okrog jezera.
Ostali pa se z največjim užitkom kopajo, zlasti Georg in Leonor se igrata kakor otroka, zlato pobirata le mimogrede, kakor trga kdo jagode na izprehedu v gozdu, ki ne misli na dobiček.
Nenadoma pa se prikaže iz teme zopet Adam s s\ ojo laterno kakor — kakor — ne, kakor gorski duh ali škrat pa res ne, zakaj gorski duhovi in škratje nimajo dolgih črnih sukenj in cilindrov z zelenim trakom, od katerih se Adam še vedno ne more ločiti, čeprav je oboje že v precej slabem stanju; zlasti visoki cilinder se nagiblje že močno na eno stran, kakor napol stisnjena harmonika.	/
Nekaj časa gleda te, ki se kopajo in pobirajo zlato ter ga mečejo v vedro, potem pa reče zaničljivo:
»Eh vi — vi z vašim kopanjem — koliko časa pa bo še poteklo, da si lahko kupite majhno hišico z eno kravo in tremi gosmi? Tu, poglejte, veleposestvo.«
To izgovorivši pomoli dosedaj na hrbtu skrito roko naprej in pokaže kos zlata, ki je tako velik in ima tudi približno isto obliko kakor briket.
»Človek, Adam, kje ste pa našli to?« zakličeta obe glavni osebi in skočita hitro iz vode.
»Ne, ne, le ostanita vidva lepo v vodi! Vsak naj (■stane na svojem.«
Vseeno jih vodi tja. Zadaj je galerija precej širša kot ob jezeru, jama sega torej še daleč naprej in v steni je široka žila čistega zlata.
Gredo po avtomobil in nalože zlato. To je seveda hitrejše kakor ribarenje v vodi.
Adam misli najprej tudi pomagati, že se pripogne, toda hipoma se premisli, dvigne se, vtakne . roke v hlačna žepa in gleda, kako se oni mučijo s težkimi kosi zlata.
Njegov jezik pa ne miruje.
»Veste, mister Georg,« reče temu, ki stoji nekoliko v stran od drugih, »če postane človek takole nenadoma bogat, je popolnoma drugačen. Veste, vseeno se bom še oženil. Kaj pravite?«
»No, zakaj pa ne?«
»To pravim tudi jaz. Zakaj pa ne? Če me še katera vzame? No, slišite, če imam nekaj milijončkov takole v žepu, potem imam lahko še vse kaj drugega i>: gumija, kot le eno nogo. Je že res, mislil sem naj-preje na Leonor — na, to je' sedaj že prepozno — tu mi . je spodletelo — in sploh — veste, Leonor mi je vse premalo blond. Ljubim rdečo barvo. Moja žena mora imeti rdeče lase — prav fino rdeče — tako ognjenorde-če — ali zlatordeče — ali, ali rdeče kakor mak.«
Georg se ne meni mnogo za ta opis ženske lepote. Dvigne usnjeno vrečo z zlatom in jo nese v avto, Adam pa vzame svojo laterno.
Ne kupite prej nobenega šivalnega strejs, dokler ne ogledate in preizkusite JOSIP PETELINC-a strojev znamke
Gritzner, Adler, Phfiniks
ter ajl;	ličarske	plelilne	stroje	„DWHEI>",
nadonissim dfle, čolničke, igle za vse sisteme, pneu-maiiko, dele	za	kolesa, olje	i. t.	- d.	■
Vc;	arcijal	Delavnica	na	razpolago!
Na ni	Na veliko '	I
JLf II fJ JI f, U
MALI OGLASI
Cene oglasom do 29 besed Din 5'—, vsaka naaaljna beseda lw	-s	50 par.	\
Oama
vesele narave, toda v strašno dolgočasnem kraju, želi resnega znanja z ■inteligentnim gospodom. — Ponudbe na upravo lista pod »V samoti misli na Tee.
Kontorhtinja
zmožna vseh pisarniških del išče službe. Gre tudi na deželo ter nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Natančna«.
Inštrukciie
sprejme osmošolec. Ponudbe na upravo lista pod: Osmošolec«,
InteNenten
mlad gospod, osamljen, ker mu
viakdanjemalenkosti ne zadostujejo, želi spoznanstvo z enako gospodično, oziroma samostojno damo, (ne čez ‘ifi let). Poznejša ženitev ni izključena. Cenj. dopise pod: >Aphrodite< na upravo lista.
»Opeka*
jrrowsine zidate priporoča opekani«
mmu o. o.
LJuMjen! — Tovarna as V«« (Brdo)
&r*J3»kovi ulici $« prtUčj*-
Ku m se
dobro ohranjen otroški voziček. Ponudbe na upravo pod »Voziček«.
Fotografski pomočnik
dober in spreten, ki mu je dobro znano vse fotografsko delo kakor tudi posnemanje, se išče. Ponudbe je poslati na Atelier Michajlovič, Ne-gotin (Krajina), Srbija.
DRVA - - ČEBIN
galfova ulica 1/11. ■ Telefon 56.
Med, Iračani
najfinejši v posodah po 50 kg razpošiljam proti povzetju 725 Din, pri nakazilu denarja vnaprej za 700 Din franko kolodvor Borovo. Franjo Kollar, velečebelar, Borovo-Vukovar.
VINOCET
mm*. mmkm kisa, d. z #. l, Ljubljana, nudi
RitfifSiSšf in najokusffgjši namizni-kis iz ¥lnskep kisa.
Slahtev^Jle ponudbo!
Isfmlftto In higienično najmodemeie urejena kiseraa v Jugoslaviji. <•
«**■ 3tM.li, L Mdstropfe.
■ a« ■■■■■■■■ n umri n nar ir itt ................................................
Vrtnarske zade
posreduje
Goikova „Vrtnarska šola“ v Ki
anju.
knjige
Izdajatelj In odgovorni urednik 2BLBZK5KAR ALEKSANDER. — Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever;